PoStaina plačana v gotovini.
Spediz. .11 abb. past. II. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Gorško uredništ.o in uprava:
Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Leto III. - Štev. 11
Gorica-Trst, 18. marca 1949
Izhaja vsak petek
Slov. dem. zveza
stranka delovnega ljudstva
Sprememba v vodstvu sovjet« j imenovana fiksna ideja sovjetskih
Slov. demokratska zveza je politična organizacija in stranka demokratičnih Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju in na Primorskem.
Slovenski narod na teh področjih je v celoti narod delovnih ljudi: kmetov, ki si v potu svojega obraza in z zvesto l j u b e z ni j o služijo skromen kruh; kmečkih delavcev, ki delajo isto; delav- j cev v borbi in industriji, ki žive iz rok v usta; malih obrtnikov in trgovcev ter delovnega razumništva, ki ob skromnih, pogosto beraških prejemkih ne le živi, marveč tudi po svojih močeh pomaga svojemu ljudstvu v njegovem boju za olistan ek, za pravico in za lepšo bodočnost.
Tudi boj za naš narodni obstanek je v bistvu socialni ffoj, boj za življenje in zaj kruh s tistimi, ki nam ne puste niti kol ljudem živeti, ker smo Slovenci.
Že ta resnica nam zgovorno priča, da stranka, ki hoče zastopati to ljudstvo in pomagati temu narodu, ne more biti drugega kakor stranka delovnih ljudi. Če je ta stranka demokratična, je izključeno, da bi jo vodili in v njej odločali bogatini, tudi če bi jih kaj bilo,.
Takšna stranka je Slovenska demokratska zveza.
Naši nasprotniki, bolj ali manj prostovoljne žrtve Komunistične partije, v kateri vlada najstrašnejša diktatura manjšine, ki ima vse pravice, vse ugodnosti in vso besedo, ti skušajo naše gibanje prikazovati kot meščansko stranko. Njen namen in program naj bi po njihovih trditvah bil ta, da zagotovi »buržujem« oblast nad slovenskim delovnim ljudstvom.
Jasen odgovor njihovi gonji in prav tako jasen odgovor tistim, kakšna je socialna vsebina našega boja, daje program Slovenske demokratske zveze, ki pravi:
»Le v skupnem tvornem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva je zajamčen obstoj in napredek našega naroda in njegovih kulturnih vrednot. Zato načelno odklanjamo nadvlado enega samega sloja ali razreda md vsem narodom, ker se je doslej taka nadvlada izpridila povsod v totalitaristično nadvlado peščice ljudi.
»Socialno vprašanje se reši na podlagi socialne pravičnosti. Vestno in pravično je odmeriti zaslužek za storjeno delo, tako da se zajamči vsakemu državljanu, ki ni delomržnež, za dostojno življenje njega in družine zadostni zaslužek; v onemoglosti in starosti pa potrebni dohodek za življenje v obliki socialnega zavarovanja.
»Posebno pozornost je treba obračati vajencem, mladoletnim, ženskam, nestalno zaposlenim in nezaposlenim.
»Življenjska	raven vseh,
zlasti delovnega ljudstva, kmeta ribiča, delavca in tirad nika, se mora dvigniti in zravnati navzgor in ne navzdol. In ravno zato odklanjamo kolektivizem, ker ta izravnava življenjskih stan-
dard navzdol mesto navzgor in vodi v splošno obubožan je.
»Smo za znižanje delovnega umika, za pravico delavcev in nameščencev vseh uprav do stavke v borbi za njihove gospodarske in socialne interese ter za pravico združevanja v svobodnih delavskih sindikatih, ki morajo ščititi koristi delavca, ne pa bti samo ekspozitura političnih strank.
»Pri velikih podjetjih imajo delavci pravico do kontrole in do soudeležbe pri čistem dobičku. Delavcu in nameščencu je treba pustiti prosto voljo in prepričanje ter ne smeta biti zasužnjena eni stranki in eni ideologiji, ki ubija v njiju samostojnega človeka; biti morata sama go-\ spodar svojega prostega časa, da se posvetita družini, izobrazbi in potrebnemu razvedrilu.
»Delavcu in nameščencu je treba omogočiti, da prideta do lastnega doma.
»Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki svobodno razpolaga ne samo s svojo zemljo, ampak tudi z njenimi pridelki. Svobodna in gospodarsko trdna kmetija je predpogoj za zdravo in svobodno kmečko družino, ki jo je treba kot socialno edinico podpirati in ohraniti. Zato se mora pomagati kmetu do take kmetije, ki bo lahko dostojno preživljala njega in njegovo družino. Smo za umno združitev raztresenih parcel iste kmetije in proti kosanju posestev pod eksistenčni minimum. Nadštevilno kmečko prebivalstvo naj se usmerja v pomorstvo kmetijstvo in industrijo.
»Odklanjamo razbijanje kmeta in ustvarjanje kmečkega proletarijata iz političnih vidikov, ki vodi k znižanju žvljenjske ravni, Kmetijske šole naj nudijo kmečkemu prebivalstvu potrebno strokovno izobrazbo. Kmečko zadružništvo bodi prostovoljno združevanje svobodnih kmetov, ki zadruge sami upravljajo v korist kmečkega stanu, ne pa v korist političnih strank.
»Gospodarstvo naj sloni na zasebni lastnini, ki naj opravlja socialno funkcijo, in na osebni iniciativi (podjetnost') kot najuspešnejšemu činitelju za tvorbo novih gospodarskih dobrin.
»Poštenost, korektnost in lojalnost nai bodo temelji vsega gospodarskega udejstvovanja. Vsakdo ima v gospodarstvu pravico do poštenega zaslužka; izkoriščanje je nemoralno in dobiček iz izkoriščanja naj gre oškodovalai ali državi.
»Smo za podržavljenje velikih podjetjih, ako se to izkaže z narodno-gospodarskih vidikov za koristno.
»Nikomur ne sme država odvzeti njegove imovine, razen v primerih, ki jih zakon določa in kadar to zahteva zakonito ugotovljena javna korist, proti plačilu pravične odškodnine.«
Tako pravi socialni del
(Nad. na drugi strani spodaj)
skega zunanjega ministrstva je izzvala na tej strani železne zave« se neštevilne komentarje. Vsi. čas sopisi so polni najrazličnejših ugibanj o njenem značaju. Pri večini njih se apaža temeljno nepoznavanje komunistične misel* nosti in komunističnega državne* ga sistema.
Pri, presoji tako značilnega do* godka kot je osebna sprememba v vodstvu zunanjega ministrstva v Moskvi je treba vedno upošte* vati, da voditelji ministrstev v komunističnih državah nimajo nobene možnosti voditi več ali manj samostojno politiko. Dejan* sko so samo izvrševalci točno začrtanih navodil partijskega vod* siva, oz. vodeče osebe v partij* skem vodstvu. Medtem ko se vo= deče osebnosti v notranjih oz. strokovnih ministrstvih izmen ju* jejo v primeru manjkajoče ener* gije ali sposobnosti pri izvrševa* nju prejetih nalog, soupliva na spremembo v zunanjem minjstr* stvu vsakokratno stanje pri za* sledo-vanju končnega in n ep rt* makljivega cilja, ki je in ostane svetovna revolucija in zavladanje nad vsem svetom.
Značilna pr j presoji izvršenih sprememb v sovjetski vladi je izmenjava obeh voditeljev v mi* Ristrstvih, po katerih SZ urejuje svoje zunanjepolitične odnose. Iz tega se lahko zaključi, da bo tak* tika v celotnem tccrnipioksti zu* nanjih odnosov SZ doživela spre* membe.
Kaj je po vsej verjetnosti pov* zročilo spremembo te taktike?
Kadar sovjetsko državno oz. partijsko vodstvo začrta svojo politično linijo, se drži s fanatič* no zagrizenostjo učenj Lenina, ne oziraje se na to, da je Lenin govoril in pisal pod vtisi svojega časa. Tako je njegova trditev, da ves tako zvan; imperialistični svet stalno preži na priložnost, da uniči tako zvano edino socia* listično državo na svetu, nastala v času ruske meščanske vojne in pod vtisom tedanjih raznih tujih intervencij.
Oči vidno navdaja sovjetske dr* žavnjke stalno ta misel kot neka fiksna ideja, ne glede na to, da je medtem ves nekomunistični svet v veliki meri temeljito spre* menil svoje načelno stališče do SZ.
Ta nedostopna dogmaticnost komunizma predstavlja morda njegovo največjo hibo. Stoječ na absolutni točnosti Leninovih tr* ditev, popolni komunisti zelo po* gosto pripisujejo tako zvani kapi* talističnj družbi, h kateri prište* vajo vsakega človeka, ki brezpo* gojno ne sprejme ideologije leni* n:zma in se slepo ne podvrže diktatu boljševiške part'je — pa naj bo še tako prepričan socia* list — stremljenja in cilje, ki jih zelo pogosto nima. Popolnoma zgrešena je bila domneva sovjet* skih državnikov, da Anglosakson* ci, ki predstavljajo jedro neko* munističnega sveta, hočejo izko* nistiti slabosti SZ, nastale zarad: nemške invazije, ter izkoristiti svojo vojaško premoč na podlagi atomske bombe. Amerika je b:la po vojni s skoro naivno temelji* tostjo izvršila svojo industrijsko in vojaško demobilizacijo, med* tem ko se je laburistična vlada v Angliji dolgo časa trudila, da za vsako ceno doseže -s SZ spora* zum pri ureditvi povojnih raz* mer. Vse je bilo zaman. Prej
državnikov, hkrati pa seveda tu* di dosledno zasledovanje svetov* rega revolucionarnega cilja niso dopuščali n tkalk jh kompromisov. Prišlo je do česar je pri teh okolnostih moralo priti. V najšir* ših slojih anglosaksonskega sveta je polagoma in vendar vse glob* lje pričelo prevladovati prepriča* nje, da SZ noče njkakih dejan* skih sporazumov, kar na kraju j tudi odgovarja resnici. Od tega j spoznanja pa do zopetne judu* | strijske in vojaške postopne mo* i bilizacije je bil samo korak. Pri* j čel je razvoj, ki gre usodno svo* | jo pot naprej. Nasprotja se po* estrujejo od meseca do meseca, obojestranske zagrizenosti raste* jo, in že začenja nevarna igra državnih in narodnih prestižev.
Nahajamo se pred zaključkom atlantskega pakta in sredozem* ski pakt je v pripravi. Hkrati se zapadnoevropske države gospo* d ar sko jn vojaško združujejo vedno bolj in bolj. Nova evrop* ska zveza bo segala v nepretrga* ni črti od zapadnih mej Turčije pa do najsevernejše točke Skan* dinavjje in tako bo obkrožala sovjetsko Rusijo in njene satelite od treh strani. Z zvezo pa stoji ogromna tehnična, vojaška jn finančna zmogljivost Amerike.
Tako se je SZ znašla v polo* žaju, ki ga je sama izzvala, nam* reč da se ves nekomunistični svet s pospešenimi političnimi in go* spoaarskimi ukrepi pričenja pri* pravljati na nevarnost, kj mu preti.
Proti temu pričetku organizira* nega odpora na zapadu je bolj* ševiška partija že odgovorila. Pognala je v borbo svojo borbe* no predstražo. Po vsej zapadni Evropi in tudi v vsem ostalem svetu so komunistične partije izjavile, da bodo v primeru obo* roženega spopada s SZ svoje pri*
Države, ki se v Washjngtonu že dva meseca pogajajo za skle* nitev Atlantske obrambne zveze, so pretekli teden povabile k pr/* stopu tudi Italije.
Vstopu Italije so nasprotvale Belgija, Holandija in Luksem* burg, ■ zlasti pa Anglija, češ da nova zveza s tem ne bo nič pri* dobila. Italija nima nobene voj* ske in se po določilih mirovne pogodbe tudi ne sme oborože* vati. Če bi jo kdo napadel, bi jo morale braniti druge članice Atlantske zveze ter bi s tem razbijale in šibile že itak skrom* ne evropske obrambne sile.
Toda obveljalo je ameriško jn francosko stališče, da je Italija evropskemu obrambnemu sistemu nujno potrebna kot oporišče, ne glede na to, kolikšna je njena vojaška vrednost in obrambna sposobnost.
Tudi sedanja italijanska vlada, zlasti predsednik De Gasperi In zunanji minister Sforza, sta na* pela vse sile, da bi bila Italija spet enakopravna evropska dr* žava.
Ker Italija razen zemljepisne lege trenutno ne more Atlantski obrambni zvezi nič nuditi, tudi ni mogla za plačilo, da je pri* stopila, ničesar zahtevati ali po-- | stavljati pogojev. Zaradi tega so j se uračunali tisti, ki so si že od |
staše vrglo v borbo proti lastni državi. Namen je očividon. Pred* stavlja. poskus, da se z vsemi sredstvi razcepi ta tako zvona meščanska koalicija.
Tej odprti vojni napovedi vse* mu nekomunističnemu svetu, ki bo verjetno zamegljena z novo po* plavo miroljubnih izjav, je do* sledno morala slediti tudi spre* memba dosedanje zunanjepolitič* no taktike SZ in sprememba na čelu njene zunanje politične službe.
Sovjetska zveza se očivjdno pripravlja na obračun z vsem ne* komunističnim svetom, odvrgla je vse svoje krinke in prehaja na vojno mobilizacijo svojih petih kolon po svetu. Brez dvoma bo od svojih političnih privržencev zahtevala, da se na njenih spreti* njih postojankah slepo žrtvujejo, kadar bo to položaj zahteval. Za* to mora imeti v svojih diplo* matskih jn konzularnih zastop* stvjh, ki dejansko niso nič dru* gega kot zvezni organi med par* tijsko centralo v Moskvi in po* saineznimi nacionalnimi partija* mi, ljudi železne roke, ki bodo že v kali zadušili pri poslednjih vsako omahljivost. Na čelo te svoje zunanje službe pa je po* stavila moža, od katerega priča* kuje, da bo vsemu diplomatsko mu aparatu vlil potrebno brez* obzirnost. Izbrala si je v to svr* ho svojega najnetzprosnejšega in aajneusmiljenejšega partijskega javnega tožilca^ AmSreja Višin* skega. Vodeče osebnosti v ko* munjstičnemu taboru so bržkone vzdrhtele, ko so izvedele /a to najnovejše imenovanje.
SZ igra nevarno igro. Vse iz* gleda, da močno precenjuje svo* je sile in znatno podcenjuje svoje nasprotnike: zopet značilna ko* munjstična lastnost. Zna so zgo* diti, da se bodo njeni računi pokazali kot zgrešeni.
pristopa samega obetali revizijo mirovne pogodbe in uresničenje zahtev po mejah in posestih iz dobe med prvo in drugo svetovi no vojno.
Predsednik vlade De Gasperi je to med razpravo v zbornici tudi razločno povedal. Dejal je, da Italija v zvezi s pristopom k Atlantski obrambni pogodbi ne bo zahtevala uradne revizije mi* rovne pogodbe, dasi upa, da bo miren razvoj dogodkov privedel do uveljavitve revizionističnega gledanja. Prav tako upa, da bo čas prinesel tudi rešitev tržaške* ga vprašanja, ker je prepričan, da se bodo spori med Vzhodom in Zahodom poravnali mirno.
Razumljivo je, da je v državi, ki ima za Sovjetsko zvezo naj* številnejšo komunistično partijo, sklep o končnem in trajnem prestopu v zahodni tabor vzbudil med levičarji jezo in nemir. Ko: munistični in socialistični vodi* telji so v zbornici napovedali Atlantski zvezi najodločnejši boj. Obljubljajo, da bodo storili vse, da Italija kljub uradnemu pristo* pu ne bo mogla v njej dejansko sodelovati. Dosedanji dogodki, demonstracije in nemiri pričajo, da bo pristop k Atlantski zvezi Italiji prinesel hude notranje pre* trese.
Od srede  do srede-
10. MARCA : Mednarodna so*. cialistična zveza je zagrozila Nennijevi italijanski socialistični stranki z izključitvijo, če do 2. marca ne pretrga vseh zvez s ko* munisti. — Novi predsednik gr: ške vojske, general Papagos, je začel čistiti častniški zbor, ki se v boju proti komunistom ni dot volj obnesel. — Predsednik kitaj* ske nacionalne vlade, dr. Sun Fo., je odstop;!. Na njegovo mesto je prišel general Ho Čin g čin. -Argentinska zbornica je sprejela novo ustavo, po kateri bo Peron lahko vnovič izvoljen za predsed* nika republike. — Pri volitvah v švicarskem okrožju Vaud so ko-, munisti silovito nazadovali ter padli s prvega mesta na 4. — Sovjeti nameravajo berlinskega demokratičnega župana dr. Reuterja soditi kot vojnega zločinca, dasi so ga nacisti vsa leta prega* njali. —- Zaradi zatiranja baltiških narodov je treba Sovjetsko zvezo obtožiti rodomora, zahteva bivši namestnik ameriškega zuna* njega ministra Berte. Nemški strokovnjak za atomsko silo, dr Hahn, sodi, da Sovjeti še dolgo ne bodo mogli izdelovati atom ske bombe, ker jim manjka plus tonija in pa industrijskih naprav. Prva obletnica žalostne smrti bivs šega češkega zunanjega ministra Masaryka. — Vrhovni sovjet — parlament Sovjetske zveze ■— je petjno vsega novega proračuna določil za rdečo armado.
11. MARCA : Ameriška zveza dela zahteva ustanovitev svetov* ne vojaške zveze za obrambo proti rdečemu totalitarizmu. —
V	Nemčijo je dopotoval George Kennan, načelnik urada za dolgo* ročne načrte v ameriškem zima* njem ministrstvu. — Nova izro* elska vlada je dobila v zbornici zaupnico. — Švica je pristopila k Mednarodni begunski organiza* ciji (IRO). — Madžarska rdeča vlada pripravlja nov votivni za* kon, po katerem bodo pri bliž* njih volitvah mogle nastopiti le tiste stranke, ki jim bo dovolite komunistična partija. — Združe* ne države bodo storile vse, da se ognejo vojni s Sovjeti, ne bodo jim pa v nobenem načelnem v* prašanju niti za las popustile, na* poveduje ameriški minister za vojsko, Royall. — Grški notranji minister Rendis sporoča, da so komunisti nameravali ubiti načel* nika ameriškega vojaškega od po.-slanstva v Grčiji, generala Van Fleeta. — Češka komunistična vlada napoveduje znižanje mezd za delavstvo. — Izrael in Trans* jordanija sta podpisala na Rodos su premirje. — Pri pokrajinskih voljtvah v Južnoafriški Uniji je z majhno večino zmagala nacio* nalistična stranka dr. Malana, ki zgovarja odcepitev od britanske državne skupnosti in odvzem pra* vic črnemu in mešanemu prebi* valstvu.
12. MARCA : Smrt francoske* ga generala Giraudja, ki je uspeš* no pripravil zax>ezniško izkrcanje v severni Afriki novembra 1942.
—	Britanci ojačil jejo svoje čete v pristanišču Akaba ob Rdečem morju, ker so do tja prodrli ž/--dovski oddelki iz Palestine. — Zastopniki osmih držav so se sporazumeli o končnem besedilu Atlantske obrambne pogodbe. — Demonstracije v Rimu in po drugih italijanskih mestih zaradi nameravanega pristopa Italije k Atlantski zvezi.
ITALIJA V ATLANTSKI ZVEZI
Od srede   do srede
13. MARCA :	\'eko	novo a>
meriško letalo je s petimi tona« mi bomb preletelo 15.300 kilo« metrov.	Britanska	vlada je
uradno protestirala pri Bolgariji zaradi nedavne obsodbe 15 pro-testantovskih pastorjev, češ da je Bolgarija s tem kršila določila mirovne pogodbe. — Belgija, Hm landija in Luksemburg so skleni« le carinsko zvezo, od julija prh hodnega leta pa se bodo gospo; darsko povsem združile. — Go* spodarska komisija Združenih na: rodov za Evropo je sklenila iz-, delati mrežo avtomobilskih cest, ki bo povezala vse evropske pre: stolnice.
14. MARCA : Islandski zunanji minister je dopotoval v Washing: ton na posvetovanja o pristopu Islandije k Atlantski zvezi. — Veljka Britanija prosi Sovjete, naj bi obnovili pogajanja za nov trgovski sporazum. — Zunanje« politični odbor ameriškega senata zahteva, naj Združene države takoj dajo nacionalni Kitajski vojaško in gospodarsko pomoč v znesku poldruge milijarde do: larjev. — Sovjetska zveza je za; čela poudarjati neke svoje dom« nevne pravice do Antarktike, c e-, line ob južnem tečaju. — Zuna« nji, gospodarski in obrambni mi; nistri petih zahodnih držav raz« pravljajo v Londonu o političnih in vojaških vprašanjih v zvezi z Atlantsko pogodbo. -- V An; gliji so odpravili nakaznice za oblačila, in tkanine. — V av; stralski prestolnici Canberri so se začela pogajanja za tihomor« sko obrambno pogodbo. Nemški Usti poročajo, da Sovjeti prisilno novačijo in urijo mlade Nemce za grško uporniško vojsko. — Kanada bo vsako pomoč Sovje« toni ob morebitni vojni smatrala in sodila kot veleizdajo, je pove; dal ministrski predsednik Saint Laurent. •— Češki komunistični notranji minister Nosek zavrača glasove, da se bodo izgnani su; detski Nemci vrnili na Češko. —
15. MARCA:	Sovjetski pol; kovnik Vasiljevski, bivši član sov« jetskega vrhovnega poveljstva v Nemčiji, trdi, da je Hitlerjev namestnik Martin Bormann, ki ga že tri leta iščejo vse zavez; niške policije, na varnem v Sov« jetiji. — Pol milijona rudarjev v Združenih državah je začelo stav« kati. — Nemško sodišče v Ham« burgu je začelo razpravo proti sinu zadnjega predsednika repub« tike, Oskarju von Hindenburgu.
— Ameriška zveza dela je začela veliko gibanje za takojšen pod; pis Atlantske obrambne pogodbe. Trumanovo poročilo zbornici pra; vi, da je Amerika od srede leta 1945 do srede 1948 poslala za 17 milijard dolarjev pomoči v tuji« no. — Nova vlada v Argentini.
— Sovjeti so začeli oboroževati nemške delavce. — Nove demon; stracije proti pristopu k Atlant« skj zvezi v Italiji. — Francoska vlada je kljub združenemu nasko« ku komunistov in degolovcev do; bila r zbornici veliko zaupnico.
16. MARCA : Tito in Švica sta izmenjala odobrltvene listine za novo trgovsko pogodbo. — Ko; minformističnj tisk poroča, da se je namestnik jugoslovanskega zrn nanjega ministra Bebler v Lom donu pogajal z Ameriko za tr« govski, z Grčijo pa za politični sporazum. —. Italijanski tisk na= poveduje vstajo ter kominformi; stični prevrat v Jugoslaviji. ,—
V	Ameriki so ustavili odbor, ki naj doseže ustanovitev federacije med evropskimi državami, ki bo« do stopile v Atlantsko zvezo. — Madžarski komunistični poglavar Rakosi napada Tita, da se je udinjal »imperialistom« ter izdal »stvar miru«. — Veliko Britanija je sklenila povečali svojo pomoč za transjordansko vojsko. — Por« tugalska zahteva kot pogoj za pristop k Atlantski obrambni po« godbi, da ji Združene države po« vedo, kakšna vloga je pri o--brambi Evrope namenjena Špa; ni ji.
ZASTOJ V MIROVNIH POGAJANJIH HLEDE AVSTRIJE
Po 135 sejah komisije, ki se« stavlja osnutek mirovne pogodbe za Astrijo, so namestniki zuna« njih ministrov štirih velesil spo« znali, da no morejo naprej. Po« gajanja so — če se ne zgodi kaj nepričakovanega - obtičala prav tam in prav iz istih vzrokov ka« kor lani maja meseca.
Sovjetska zveza vztraja pri zahtevi, da je treba spremeniti mejo med Avstrijo jn Jugosla« vajo, da mora Jugoslavija dobiti reparacije in da je treba Koro« ški dati avtonomijo. Ne mara pa glede teh zahtev dati nobenega podrobnega in prijemljivcga predloga, o katerem bi se bilo mogoče razgovarjati.
Zahodni zavezniki te zahteve odklanjajo, češ da nasprotujejo sporazumu iz novembra 1943 v Moskvi, ko so velesile s Sovjet« sko zvezo na čelu sklenile, da bodo obnovile Avstrijo v mejah iz leta 1937.
Pač pa so Amerika, Velika Britanija in zlasti Francija pri« pravljene v mirovno pogodbo vpisati posebna jamstva za var« stvo pravic koroškim Slovencem. Britanski zastopnik Marjoribartks je glede tega sestavil podroben predlog, ki določa enakopravno rabo slovenščine kot uradnega jezika na Koroškem, zagotovitev slovenskih šol ter zagotovitev posebnih političnih, državljan« skih, kulturnih, gospodarskih in socialnih pravic za slovensko na« rodno manjšino v Avstriji.
Sovjetski delegat Zarubjn je ta predlog odklonil, češ, da je krivi« čen za koroške Slovence in o njem sploh no velja razpravljati.
Titov zastopnik Bebler je pre« tekli teden ponovil svoje zahteve glede popravila meje, glede repa« racij, glede avtonomne Koroške
in glede varstva slovenske manj« šine izven Koroške. Dejal je, da Jugoslavija pri vsej svoji lju« bežni do miru in mednarodnega sodelovanja ne more prav nič popustiti. Če se bodo torej poga« janja za mirovno pogodbo razbi« la, bodo za to in za vse more« i b'tne posledice odgovorne za« j hodne velesile.
Avstrijiski zunanji minister je | jugoslovanski predlog seveda od« ločno odbil.
Po vsem tern so zahodni za« stopnihi prišli do spoznanja, da pogajanj ne velja več nadaljevati. Sovjetski zvezi ni do sporazuma, in sicer zaradi naslednjih razlo« gov:
1. Po izvedbi mirovne pogodbe za Avstrijo bj morala umakniti svojo vojsko ne le iz Avstrije, marveč tudi iz Madžarske in Ro« munije, s čimer bi tamošnji rdeči režimi izgubili močno podporo, Sovjetska zveza pa svoja vojaška oporišča.
2. Po umiku iz Avstrije bi Sovjeti ne mogli več pritiskati s te stran; na Tita, kar je spričo njihovih načrtov glede spomla« danske ofenzive proti jugoslovan« skemu odpadlemu diktatorju zelo važno.
Obnovitev razgovorov za av« strijsko mirovno pogodbo je to« rej samo utrdila spoznanje, da se sovjetska politika do Zahoda ni nič spremenila.
Po drugi strani so pogajanja v Londonu služila	kot prilika za
številne posvete	med zahodnimi,
zlasti ameriškimi zastopniki, in med Titovim	pooblaščencem.
Kakšne sadove je rodil ta, mor« da najvažnejši	del londonskih
razgovorov o Avstriji, pa utegne« mo kmalu videti.
Volivno razpoloženje v ital Janškem bloku
Sklep italijanske socialistične stranke v Trstu, da pri prihodnjih občinskih volitvah nastopi samostojno, je močno razburil vodilne kroge snujočega se it ali; jenskega bloka. Predstavniki de; mokrščanov, liberalcev, republi; kancev in kvalunkvistov so s svojega skupnega sestanka z dne
12.	marca poslali socialistom po; ziv, naj sklep o ločenem voliv; nem nastopu prekličejo in naj pristanejo na blok: »Politika blo; ka ima za svoj glavni namen, z volitvami omogočiti čimprejšnji priključek Trsta k Italiji. Taka politika ne ovira nobene koalira; ne stranke pri svobodnem raz; mahu in zagovarjanju posebnih programov socialne obnove, zja; radi česar so se socialisti odlo« čili za ločen nastop proti priza; devanjem ostalih strank bloka«. Odgovor socialistov na iznesene
kritične navedbe bloka je bil od; ločno odklonilen.
Med liberalci in kvalunkvisti nekaj vre. Tržaški liberalci^so dobili komisarja iz Rima ničmanj kot v osebi bivšega državnega podtajnika! Prvi važnejši ukrep novega komisarja je bila odpoved političnega sodelovanja s kva« lunkvisti, kar je posledica rimske liberalne politike, ki je že davno prekinila vse stike s kvalunkvi« sti. Tržaški javnosti so pa ukrep prikazali kot posledico nove po; litike bloka, ki naj bo nova osnova za politično sodelovanje tržaških italijanskih strank.
Liberalna stranka je končno odločno preklicala vesti, ki so v zadnjih dneh krožile po Trstu, da se tudi liberalci nagibljejo k misli o samostojnem votivnem nastopu.
Razvoj tržaške iuke
Uprava za gospodarsko sodelo« vanje (ECA) je ameriški zborni« ci predložila obširno poročilo, s katerim priporoča, naj bi za drugo leto Marshallovega načrta odobrili celot n j znesek, ki je za nadaljevanje evropske obnove potreben.
Glede področja A na Svobod« nem tržaškem ozemlju pravi po« ločilo, da si gospodarsko ne bo moglo zadostovati, dokler sc ne bo močno povečal promet trža« škega pristanišča z zaledjem.
Zaradi tega je prihodnje leto določenih iz Marshallovega na« črta za Trst 12 milijonov dolar« jev. Ta podpora je potrebna za« radi velikega števila beguncev na tem področju, dalje zaradi zmanj«
Zveza za osvobojenje Rusije
Trinajstega marca so Rusi, pre« bivajoči v Združenih državah, razglasili ustanovitev posebne po« litlčne organizacije, ki se bo bo« rila za strmoglavljenje sedanjega komunističnega režima v ruskih deželah. Organizacija se imenuje »Zveza za osvoboditev narodov Rusije« in je bb tej pril ki obja« vila tudi svoj program. Podobno organizacijo so hkratu ustanovili v Parizu, tretjo pa pripravljajo tudi za zahodno Nemčijo in bo imela sedež v Miinchenu. Vodilo vsega delovanja teh združenj je neizprosno nasprotstvo do komu« nistične diktature. To načelo naj služi kot podlaga za združhnjc vseh demokratičnih ruskih sil, ki se bodo borile za osvoboditev domovine.
Prvo zborovanje zveze je vodil Mihael Karpovjč, profesor za ru« sko zgodovino na Harvardskem vseučilišču. Ta je v pozdravnem govoru dejal:
»Mi nismo kaka begunska vla« da, ali kako vrhovno poveljstvo, ki naj bi se borilo proti oblast« nikom v Kremlju. Tudi nismo politična stranka. Mi smo zveza ljudi z različnimi težnjami in različnimi prepričanji, ki pa imajo nekatere skupne ideje. Vsi sc ujemamo v prepričanju, da je treba Rusijo čimprej in čim hi« tre je'osvoboditi jarma, v katerem ječi.«
Poročnik Anatol Barsov, eden izmed dveh sovjetskih letalcev, ki sta lansko jesen pobegnila na ameriško področje v Avstriji, je dejal: »Sovjetski režim je proti Zahodu zelo spretno in skrbno zakrinkan. Lažna propaganda pri« kriva njegovo bistvo. Niti vsi ti« sti, ki žive v Rusiji, ne poznajo, kakšen je resnični) položaj, zakaj sovjetski oblastniki znajo delati irt nastopati zelo previdno. Naša naloga je, da postavimo na . noge združeno organizacijo za boj pro« ti Sovjetom. Doslej jo med Rusi
v tujini bilo preveč strank. Zdaj se je treba združiti, kajti laico bomo kmalu sposobni pomagati domovini z orožjem v rok’.«
Aleksander Kerenski, predsed, nik prve ruske demokratične vla« de, ki so jo boljševifci vrgli leta 1917, je ruske begunce rotil, naj pozabijo na preteklost in gredo znova na delo prav od začetka. Rusko ljudstvo hrepeni po svobo« di in ne more nič več živeti v sužnosti. Naš program — je go« vorjl Kerenski"— mora biti ta, da bomo novi red v domovini obli« kovali po željah in težnjah no« vega rodu. Na vzhodu vzhaja zvezda jn ta zvezda je hrepenenje Rusov, ki bj radi uživali življenje svobodnega naroda.
Odbor nove zveze upa, da bo prišel v stik. s podobnimi .skupi« nami v Evropi ter pošiljal poro« čila o svojem delu demokratičnem ljudem v Sovjetski zvezi sami. To bo mogoče po rojakih, kf žive na zahodnih zasedbenih področjih v Nemčiji in itnajo zveze s prija« tel ji na sovjetski strani.
Odborniki nove organizacije pravijo, da se doslej niso še obr« njli na ameriško zunanje mini« .strstvo, da bi »Glas Amerike« v svojih oddajah poročal tudi o nji« hovem delu in njihovem pro« gramu.
Končni cilj te nove organiza« cijo je ustanovitev demokratične republikanske federacije ruskih narodov, v katerih bo oblast imela skupščina. Parlament bodo volili vsi narodi po splošni, enaki, neposredni in tajni voljvni pra« vici.
Program zveze za osvoboditev narodov Rusije vsebuje naslednje točke:
1) popolna odprava komunistih« are partije ter vseh diktatorskih in nasilniških ustanov;
2) odprava vseh koncentracij« skih taborišč in osvoboditev poli« tičnjh jetnikov;
3) odprava policijskega nadzor« stva nad umstvenim in umetni« škim delovanjem ter podelitev in zagotovitev vseh pravic človeški osebnosti;
4) odprava sistema prisilnega kolektivnega kmetovanja in raz« delitev državne zemlje kmetom, kj bodo postali njeni lastniki;
5) zunanja politika, ki bo teme« Ijjla na postavah in pravičnosti ter prepovedovala sleherno obl;« ko napada ter svojevolnega vrne« šavanja v notranje zadeve drugih držav.
V	to novo organizacijo ne bo« do sprejemali niti skrajnih de« sr.ičarjev niti monarhistov, ki se zavzemajo za obnovitev carizma in starega reda v Rusiji, in seve« da tudi ne komunistov, marveč samo ljudi, ki se odkrito prizna« vajo k demokratičnim načelom.
Zdaj se je zgodilo prvič po prvi svetovni vojni, da so ruski begunci ustanovili enotno organi« zacijo za boj proti komunistične« mu režimu v domovini, ki ni reakcionarna, marveč priznava socialni in politični razvoj zad« njih tridesetih let.
Slovenska dem. zveio
stranka dele vn<*e« ljudstve
programa Slovenske demokratske zveze. V njem je obsežna vsa socialna vsebina našega gibanja in so podane smernice za naše delo.
Slov. demokratska zveza, hoče zastopati vse slovensko ljudstvo na področjih, kjer deluje. Zaradi tega njen splošni in socialni program ne more biti drugačen, kakor je.
Slovenski narod, kakor vsak narod, sestavljajo različni sloji in stanovi, ki morajo v narodni skupnosti imeti vsi enake pravice. Stranka, ki se bori za pravice enega samega stanu, se bori v bistvu za politično, socialno in gospodarsko diktaturo tega stanu ali sloja nad vsem narodom. T uka stranka ni demokratična, marveč je gro-
šanega prometa med Trstom in njegovim zaledjem in pa, ker se je tržaška trgovina v primeru s predvojnim obsegom zmanjšala.
Uprava za gospodarsko sode« lovanje z vsemi silami pospešuje uporabo tržaškega pristanišča in poživitev gospodarstva na tem področju, zaključuje poročilo.
Parnik T. J. Stevenson pripeljal 99 ton sojnega olja
V	tržaško pristanišče je priplul iz Združenih držav parnik T. J. Stevenson, ki je pripeljal za Upravo za gospodarsko sodclova« nje 99 ton sojnega olja. Tovor bodo razdelili na anglo«ameri« škem področju Svobodnega trža« škega ozemlja.
V	tržaškem pristanišču so pre« tvorili 30.000 ton tovorov ECA za Avstrijo
Tržaška pristaniška agencija a« meriških sil v Avstriji je sporo« čila, da so v sedmih dnevih pre« tvorili v tržaškem pristanišču vsega skupaj 30.000 ton tovorov ECA za Avstrijo. Tovore je pri« peljalo šest ladij. V zadnjem tednu je priplula v tržaško pri« stanišče samo ena ladja s tovori ECA za Avstrijo. Ta ladja je bi« la »T. J. Stevenson«, ki je pri« peljala dobave ECA za Trst in Avstrijo, in sicer 35 ton jeklenih plošč in 150 ton loja za Avstrijo, poleg tovora za anglo«ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja, o katerem poročamo na drugem mestu.
Prihod ladje s tovorom ECA
Iz Združenih držav je priplula v tržaško pristanišče ladja »We« sleyan Victory«, ki je pripeljala 300 ton izhlapelega mleka za ra« čun Uprave za gospodarsko so« delovanje (ECA), katerega bodo razdelili v anglo«ameriškem pod« ročju Svobodnega tržaškega o« zemlja.
S tiskovne konference pri conskem predsedništvu
Vprašanje pokojnin, pripadajočih državnim uradnikom Z' bivšega italijanskega ozemlja, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji,
14. t. m. je tiskovni urad conskega predsedništva na zgoraj navedeno vprašanje, ki ga je postavilo uredništyo »Demokracije«, odgovorilo z naslednjim pojasnilom:
»Vest, da bi državnim upokojencem z ozemlja, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, in ki so se zaradi optacije izselili iz Jugoslavije in nastanili v Trstu, §e ne izplačevali pokojnine", ni točna. Verjetno so še dogodili primeri, da je bila nekaterim osebam pokojnina kasneje priznana nego drugjpT to pa zaradi tega, ker se morajo prepisi listin o pokojninah s področij Reke in Zadra zahtevati naravnost pri zakladnem ministrstvu v Rimu, ki hrani originalne listine, medtem ko zahteva pripise listin o pokojninah s področja Pulja tržaški zakladni urad pri pristojnem likvidacijskem uradu, ki so ga v ta namen ustanovili v Benetkah. Vse pokojnine izplačuje zakladni urad v Trstu, čim dobi vse tozadevne listine.
Kar pa zadeva zenačenje pokojninskih pripadkov, jci so jih medtem posamezne prizadete osebe že dobile od jugoslovanskih oblastev, je treba ugotoviti, da se vsote obračunavajo v izmeri dveh italijanskih lir za en dinar, medtem ko se še preučuje izmera izmenjave vsot, izplačanih v pasu B Svobodnega tržaškega ozemlja v jugoli-rah, v pogledu katerih ni nq-bene uradne cenitve, na katero bi se mogli sklicevati.« ‘
NOT »IZDAJALEC*
»Združenje duhovnov srbske pravoslavne cerkve«, ki jo skuša sedanji patriarh povsem vdinjati komunističnemu režimu, je pro« glasilo škofa Dionizija Milojeviča za izdajalca. Episkop Dionizij je zdaj v Združenih državah, kjer neutrudno razkrinkuje stanje v domovini ter skrbi za srbske be« gunce.
Omenjeno duhovsko združenje v svoji resoluciji jemlje škofu Dioniziju pravico, da bi govoril v imenu srbske pravoslavne duhov« ščine. Cerkvene oblasti poziva, naj izdajo proti njemu kazenske ukrepe in naj ga izobčijo iz »ljudske pravoslavne cerkve«.
Resolucija daljo kliče vso pra« voslavno duhovščino, naj podpira Tita in vladno politiko ter sode« luje z »ljudsko oblastjo«.
bar demokracije in pripravlja polom lastnemu narodu in vsakemu njegovemu pripadniku posebej.
Slov. demokratska zveza tega svojega socialnega programa ni nikoli tajila. Danes ga znova poudarjamo, ker vemo, da bodo v bližnjem \ volivnem boju naši nasprot-ni ki' skušali tajiti predvsem socialni značaj našega gi-banja.
Mi si pa upamo trditi, da! je uspeh, ki ga je Slovenska demokratska zveza v svojem kratkem obstanku dosegla, treba pripisovati prav njemu jasnemu, odločnemu in sodobnemu socialnemu pro- j gramu.
!
Kdor je obiskoval naša I zborovanja v Mavhinjah, na j Opčinah, v Nabrežini in na-1 še prireditve drugod, je na la-
stne oči videl, kdo se v naših vrstah zbira: slovenski kmet, slovenski delavec, obrtnik, ribič, razumnik, skratka slovenski delovni človek. Ta je videl, da je diktatura manjšine v izrazito razredni stranki, kakor je komunistična partija, slovenskega kmeta razumnika, zlasti pa delavcu na oni strani meje zasužnjila ter mu vzela vse tiste pravice, za katere se je boril proti tujcu.
Da se te socialne in duhovne sužnosti ubrani, je slovenski narod na Tržaškem in Primorskem ubral drugo pot — pot, ki mu jo kaže prav naša stranka.
In Slovenska demokratska zveza je prav zaradi tega tudi dejansko, ne samo po programu, postala stranka slovenskega delovnega ljudstva!
Leto III. - Štev. 11
DEMOKRACIJA
Strarr 3.
Komunistično varuštvo slov. interesov v luči ljudske sodbe
Gospod urednik!
Dovolite mi, da na člane.k »Primorskega dnevnika« pod na* ulovom »Lista narodnega izdaj* stva« pripomnim nekaj načelnih ugotovitev, ne zaradi polemike, pač pa zaradi osvežitve spomina tistih dejstev slovenske politične preteklosti, ki jih v teh časih ne smemo niti za trenutek izpustiti iz oči.
Predvsem ugotavljam, da nima 4ftyenski komunizem, pa naj se skriva že pod kakršno koli »fron* to« nikakega moralnega naslova, da bi se kinčal s kakršnim koli varuštvom in obrambo sl o v en* skih narodnih interesov v Trstu. Pred fašizmom se za slovenska narodna vprašanja niti v pozitiv* nem miti v negativnem smislu ni zanimal, ker ga sploh mi bilo. Da bi si lastil danes očetovstvo pt<|re socialne demokracije je ravno toliko vredno, kakor uve* ljavjjanje okupacijskega prava v domovini, kjer se je s prevaro in tujimi bajoneti dokopal do oblasti. Za časa fašizma je sp o* radičnj slovenski komunizem za* govairjal in se boril za tuje in ne zo slovenske interese. Devetdeset odstotkov vsega ilegalnega dela protj fašizmu so vodile in izvr* sevale slovenske nacionalne orga* nizacije v imenu narodnostnega (isvobojenja in ne po iniciativah Kominterne.
Kako se služi slovenskim na* rodnim interesom, je po izvršeni anglo*ameriški zasedbi Tržaškega ozemlja ponovno in z vso usod* no otipljivostjo v resnici dokaz r*vno komunizem.
Že ob samem prihodu zavezni* kov v Trst je diktat Kraiger*Ba* bič zaukazal »ljudski volji«, da odbije ponujeno zavezniško roko o slovenski soudeležbi pri javnih poslih. Ta modrostna »taktika« seveda ni povzročala nobenega glavobola strankarsko*političnjm agitatorjem, saj so bili odlično preskrbljeni pri koritu. Da bi pa spravili na kolena tudi še tiste Slovence, ki niso trobili v komu* mistični rog, je »taktika« zahte* vala, da jih po vzorcih ljudsko* demokratičnih režimov slečeš do golote in tako naženeš k »ljud* skemu kotlu«. Poklicni priganja* 6i so takrat grozili: »Kdor stopa v javno službo, pri kateri Krai* gher*Babičeva firma nima komam* de, je izdajalec«. Tako so Slo* venci po 25 letih borbe proti fa* šizmu ostali brez besede in brez kruha. To je bila zasluga št. 1 Kra:gher*Babičeve politične mo* drosti. Te zasluge tržaški Slo* venci ne bodo pozabili fronti št. 1, niti fronti št. 2.
Slovenci tudi ne bodo pozabili, kako je maršal Tito prodajal slovenske tržaške interese Italiji im kako je Babič hitel z razlago te »največje maršalske modrosti« v »Primorskm dnevniku«. To so pač bili lakajski posli! V tisti svoji izjavi je Babič za vsakega pismenega Slovenca povedal, da se komunistična partija požvižga na tržaške Slovence, ko gre za koristi internacionalnega komu* pizma. Najbrž je »Primorski dnevnik« mislil na to »epizodo«, ko je v oklepaju med drugim napisal tudi tole: «... to ni nobe* po reševanje slovenskega narod* nega vprašanja, ampak le uma* zano mešetarstvo«. Če bi Babič takrat nekaj takega napisal, bi enkrat povedal resnico in bi sc res lahko potrkal na slovenska prsa, ampak, če bi to takrat sto* ril ne bi bil Branko Babič.
Tretji dokaz o skrbi slovenskih komunistov za slovenske narodne interese je njegova spolzka fra* telančna politika, ki je vseskoz: remegatska. Prav nič ne pretira* vam, če trdim, da je ta resnična veleizdaja slovenstva v Trstu odtujila slovenskemu narodu Več* je število Slovencev, kakor pa 25 letno fašistično raznarodova* nje. Kratek sprehod po Miljščfni nam nudi za te žalostne ugoto* vftve več ko dovolj dokazov. Bo*
žjči, Hrvatini, Sv. Barara in dru* ge obrobne vasi so danes po za* slugi Babičeve fratelančne politi* ke skoro 100 °/o kominformistične, vidalijevske, ergo italijanske. Pro* slave 8. marca pod vidalijevsko »ljudsko taktirko« so bile izključ* no samo italijanske. Na vpraša* nje, zakaj ni slovenskih govornic, je tuja 'tovarišica odgovorila, da znajo vsi; »ščavi« laško in so zato dvojezični govori odveč. Komuni* zem v Boljuncu, v Borštu, v Ric* man jih je v teh čisto slovenskih vaseh italijanski. Tudi Branko Babič bo najbrže vedel, da so v znamenju fratelance s krvavim slovenskim denarjem kupljene posesti danes formalno in dejan* sko v roikah italijanskih komuni* stov. Zemljiška knjiga nudi v tem oziru vrsto žalostnih poglav* ji. Le vprašajte tov. rdečega pro* svetnega šefa, kaj je zamrmral, ko ga je slovenski oče na vpra* šanje, zakaj ne pošlje svojega otroka v slovensko šolo, zavrnil z odgovorom: »Jaz sem komunist in tudi moj sin bo komunist; ali bo italijanski ali slovenski pa je prav vseeno!«
Kdo je zapravil tržaškega gu* vernerja, če ne komunistična tak* tika, ki je pred enim letom od* klanjala istega guvernerja, ki ga je letos sama predlagala? Tudi
te »zaščite« slovenskih narodnih interesov slovenski človek ne bo pozabil.
Sicer pa »Primorski dnevnik« in njegova komunistična druščina ne rabita teh dokazov, saj je na* rodnostna borba teh ljudi zgolj priložnostna volivna taktika, da* nes še koristna vaba, jutri pa obrabljen reakcionarno nacionalj* stični zavržek. Ljudje z dobrim spominom gotovo niso pozabili člankov »Slov. poročevalca«, ko se je tiskal še pod bukvo, o im* perializmu slovenskih narpdnja* kov, »ki stezajo svoj pohlep po trž. ladjedelnicah in po koroškem bogastvu«. In danes... Vsekakor bi bilo iskre,neje in bolj moško, če bi OF pogumno povedala, da jc slovensko narodnostno vpra* šanje, vprašanje komunistčne tak* tike, kj je — to vemo vsi — raztegljiva kakor harmonika, nje* na vsebina .pa ravno tako zane* sljiva, kakor aprilsko vreme.
Na ostale neresnosti je res ne* smiselno odgovarjati. Stara lajna
o	razbijaštvu komunističnih front in o strnjenosti slovenskega ljud* stva pač nikogar več ne gane.
Res je, borili smo se v narod* no*osvobodilni vojni, mi sloven* sko ljudstvo. Nas je bilo 95%, komunistov pa 5% in še ti so skrivali svoje poglavarske glave.
Koliko je mrtvih komunistov med onimi težkimi tisoči sloven* skega nekomunističnega naroda, ki so se borili ža svobodo, ena* kopravnost, demokracijo in bolj* še življenje, ne pa za faraonsko suženjstvo delovnega človeka, ne za rdečo maršalsko dvorsko ka* marilo, niti za rdeči fašizem in popolno beraštvo?! Bili so komu* njsti, ki so se tudi borili za člo* večanške pravice in proti nasilju, ali to idealno staro gardo so novopečeni konjunktumi komu* n isti pregazili v dirki za oblast in korita.
Slovenski narod na tem ozem* lju bo kmalu tako strnjen, kakor je v zasužnjeni domovini, v edini fronti:	protikomunizmu. Kdor
misli, da ga bo drugič pod tujo krinko OF ali kar koli speljal na led, strašno podcenjuje njegovo pamet in njegovo razsodnost. Komunistična taktika ga je pač naučila previdnosti in, ta taktika mu bo marsikje narekovala, da z nasmeškom pokima Babiču, voli pa SDZ. Najhujše orožje proti komunizmu in njegovemu ustra* hovanju so pač TAJNE VOLIT* VE in demokratična tekma po* litičnih gibanj.
Prevarani partizan
Dodatek: Da prihranim »Prim. dnevniku« vprašanje, zakaj se ne podpišem s polnim imenom, jav* no izjavljam, da bom to storil z mastnimi črkami tistega dne, ko se bo v uredništvu »Demokra* cije« javil dr. Slavko Uršič in povedal, da je bil pač nekaj ča* sa na oddihu in da se mu je prav dobro godilo.
Slov. Koroška	in
»Giornale di Trjeste« od 12. tega meseca prinaša izpod peresa nekega Franca Fucci*ja članek
o	vprašanju Koroške. Ne bi bilo vredno nanj odgovarjati, če bi bilo Fuccijevo zaničevanje Slo* vencev osamljen pojav. Toda ker »Giornale di Trieste« notorično intrigira proti Slovencem v vseh njihovih zadevah, in ker poleg tega lista sploh vse italijansko novinarstvo stalno potvarja zem* ljepišnc in zgodovinske resnice o slovenskih in jugoslovanskih na* rodnih in političnih vprašanjih ter seje med italijanski narod samo protislovensko in protijugo* slovansko propagando, — tretjič ker so italijanska propaganda ter politične spletke njene diploma* cije že v mirovnih pogajanjih po prvi svetovani vojni rovarile proti Jugoslaviji prav v vprašanju Ko* roške: zato je smatrati omenjeni članek kot tipičen primer splo* šnega intrigiranja proti Sloven* cem — in zato pač velja odgo* voriti našemu člankarju, da raz* galimo njegovo in njegovih roja* kov lažnivost ter da naše sloven* ske bralce opozorimo na italijan* sko sovraštvo.
Nepoznavanje, zemljepisa
V	kolikor gospod Fucci v za* četku članka teatralično razlaga, kako je Koroška zapadnemu sve* tu čisto neznana dežela, s tem samo potrjuje znano dejstvo, da romanski narodi ne znajo zem* ljepisa. Slovanski narodi, čeprav nas »kulturni« zapad barbare zo* ve, smo v zemljepisu vsekakor bolj izobraženi, in če gre za ka* tero koli krpo zemlje na zemelj* ski obli se pač ne bomo blami* rali tako kakor prijatelj našega člankarja, da jo Koroška nekje v Bukovini. Člankarjevo zemlje* pisno neznanje prepleta še ne* poznanje zgodovine, obojno igno* ranco pa pisec članka skuša po* kriti s takimle zanesenjaškim fantaziranjem: »Za Avstrijo ima Koroška« — poleg drugega — »pomen tudi v tem, da je bila najtrdnejši branik proti Turkom, tako da se je napad Otomanov razbil že na Kahlembcrgu pri Dunaju«. Imenitno! Le kako neki je Koroška odbila Turke nazaj, če so ti vendarle dosegli Dunaj, ki leži tristo kilometrov sever* neje? Pa tudi Kahlemberg ni tvo* ril bojišča, kjer naj bi se bil turški napad razbil, marveč je
Kahlemberg znan le po tem, da se je na njem in okrog njega zbrala poljska vojska kralja Jana Sobieskega, ki je na vrhu Kahlen* berga osebno stregel pri sv. maši, proseč Boga pomoč za zmago nad Turki.
»Nižji nagibi"
Jedro članka pa je tole: Tito terja Koroško na videz zaradi slovenske manjšino v tej deželi, v resnici pa »iz nižjih nagjbov«: iz pohlepa po koroškem gozdnem bogastvu in rudnikih«. Gospod Fucci, v članku pravite, da ste prepotoval celo Koroško v dalj in šir. Kje ste pa videli na Ko* roškem rudnike? Gozdov pa ima slovenski, to je južni del Koro* ške le za domačo rabo dovolj in je dežela kljub »gozdnemu bo* gastvu in »rudnikom«, (ki jih sploh ni) gospodarsko pasivna. Potemtakem Titove ali jugoslo* vaniske zahteve ne morejo sloneti na »nizkotnih« materialnih nagi* bih, marveč le na narodnostnih.
»Stara zvijača"
Toda narodnostni razlogi so člankarju le »stara zvijača« dik* tatorjev naljk Hitlerju, ki hi bil, če bi ne bili preprečili, hotel zav* zeti celo Ognjeno zemljo pod pretvezo, da tam slučajno biva on nemški farmacevt. Pa malo prej člankar mirno priznava, da na Koroškem žive »močne slo* venske manjšine«. Tej in taki lo* giki naši »barbarski« slovenski možgani žal niso dorasli. Gospod Fucci, ki ste »prepotovali celo Koroško«, povejte, kaj dokazuje trinajst stoletij stoječi vojvod* siki prestol na Gosposvetskem polju	in knežji kamen v čelov*
škem	deželnem muzeju???!!!
Morda prisotnost enega priselje* nega	slovenskega farmacevta?
Objektivna zgodovina govori o nekdanjih slovenski suvereni dr* žavi, ki jo segala malone do Du* naja (seveda če, gospod Fucci, veste, kje Dunaj s Kahlembcr* gom lcžj...), sedanji obraz Ko* roške pa je tale: ljudje nemške* ga jezika, nemških navad in mi* šljonja so res le kaki jz nemških dežel priseljeni in prjtepeni »far* maeevti«, uradniki, učitelji, Žan* dar ji, trgovci ter nekaj nasilno germaniziranih Slovencev, dočim je prav eno avtohtono, staro, tradicionalno pouajveč kmečko
prebivalstvo Koroške — pristno slovensko, ki je kompaktno nase* ljeno, dočim boš prave Nemce našel samo po pisarnah, stražni* cah, uradih, v. šolah, v nekaterih trgovinah itd., in je o njih do* volj dokazano in z lahkoto do* kazljivo, da so bili nemški urad* niki in kramarji od državnih jn deželnih nemških gospodarjev v zadnjih petdesetih letih, od cesar* skega in pozneje republikanskega Dunaja iz notranjosti Avstrije umetno na Koroško med Sloven* ci dirigirani, poslani in tu od dr* žavnih in deželnih oblasti prote* žjrani, da Slovencem gospodujejo in slovenskemu človeku kri pije* jo. Celo na severnem dolu Ko* roške je prebivalstvo nemško le po jeziku, po krvi in starodavnih običajih pa slovensko in je bilo nasilno germanizirano v zadnji stopetdesetih lotih. Vendar tu ni govora o severni Koroški in ne o tem, da bi terjali, naj se germa*
l.iziran; Slovenci vrnejo spet k jeziku svojih dedov, pač pa o južnem dolu, ki je še vedno slo* venski. In tem koroškim Sloven* cem že trinajst stoletij po Rožu, Podjuni in na Zdi bivajočih ita* lijanski novinar priznava samo toliko pravic kakor kakemu pri* soljenemu nemškemu farmacevtu na Ognjeni zemlji.
Laž edino sredstvo ...
Našim bralcem naj bodo te vr* stice v informacijo in pouk, da bodo videli, kako zagrizeno in strupeno si upa italijansko javno mnenje izlivati .svoje onemoglo sovraštvo proti Slovencem, in ka* ko niti časopisov, ki si prisva* jajo neko resnost, ni prav nič sram lagati na najbolj nesramen način im v pozi pravih harleki* nov teatralično potvarjati zgodo* vinska in zemljepisna dejstva. Ker je celo Gjoraledi Trieste objavil tako umazane intrige v vprašanju Koroške, je kajpak či* sto logično, da je »Lunedi« od
14.	t. m. bruhnil še bolj smrdljiv izstrelek iz svojih papirnatih topov proti slovanstvu in sloven* s-tvu in protj jugoslovanskim zah* tevam po Koroški, Lunedi*jevo polemično orožje in njegova ar* gumentacjja sloni od prvo do zadnje črke na pobalinskem na* čelu: »Reci, da ti ne porečejo!«
(Konec prihodnjič)
KULTURA
Rdeči kulturni molk
V	Trstu imamo vedno kakšno senzacijo ali pa vsaj »senzacijo«. Zakaj konec tega tudi ne bi bili veseli? Verjemite, brez senzacij in »senzacij« bi bilo predolgoča* sno in obstojala bi nevarnost, da izgubi Trst tudi vso tisto priv* lačnost, ki jo ima v mednarod* nem svetu po eni strani zaradi svojega spornega meddržavnega položaja, po drugi strani pa za* radi pestre pobarvanosti tako imenovanega notranje političnega izživljanja. Če pa vsega tega ne bi bilo, tudi ne bi bilo v tolik* šni meri vsega tistega, kar Trža* čani v prvi vrsti cenijo in česar v obilni meri potrebujejo — kot pravijo nekateri — zaradi klime, ki po zdravniško predpisuje čim obilnejše uživanje jedače in pija* če. To pa je — mimo grede opo* zorjeno — zelo važna stvar, ki jo predvsem mladina, ki živi od zaslužka staršev, prav rada po* zabija, kadar polna nekega vzhi* čenja po drevoredih in trgih manifestira za daljša čreva in manjši želodec.
Senzacija
No, pa naj si že bo kakor koli, dejstvo je, da kakšne posebne senzacije v Trstu že precej časa nismo imeli. Toda zadnje čase imamo vsaj »senzacijo«. In ta »senzacija« je v tem, da se je »Primorski dnevnik« po daljšem času spet spomnil slovenske ra* dijake postaje Trst II. Ta* kole prod dobrimi tremi ted* ni, ko je — kot verjet* no pretiravajo nekateri glasovi
—	predsednik Slovensko*hrvat* ske prosvetne zveze Vladimir Bartol baje po važnih opravkih odpotoval v Koper, je prinesel omenjeni list, svoj prvi izliv pod naslovom »Ali je ra* dio Trst II. slovenska po* staja« (o katerem smo v pred* zadnji številki našega lista že spregovorili). Starim, prežve* čenim in tisočkrat obrnjenim frazam, katerim je že davno zmanjkalo tudi najskromnejše demagoške vsebine, je nato sledi*
10 še nekaj sličnih jadikovanj ter izbruhov, med drugim tudi jemanje v zaščito oddaje, katero so nekoč, če se ne motimo, vodili ljudje, ki so danes na črni listi »Primorskega dnevnika«, uživajo pa vso naplonjenost novega lista »Delo«, ki v Trstu skupaj koraka z »Lavoratorom«, kot je pred štirinajstimi dnevi za tiste, ki tega še niso vedeli, pojasnil ra* dio Praga v tsvojii srbohrvatski oddaji. Kot krono »ogorčenja« »Primorskega dnevnika« proti ra* dijski postaji Trst II. pa moramo vsekakor kot kronisti označiti dejstvo, da je ta list prenehal prinašati doslej stalno objavljani program te postaje.
„Silno ogorčenje"
Nenadni pojav »silnega ogor* čenja« proti radijski postaji Trst
11 pa ni ostal omejen samo na ta ljst. Radijski poslušalci so opazili, da so čez noč izostale na sporedu te postaje oddaje Slovenskega narodnega gledali* šča, česar pa niso zelo pogrešali. Nekaj dni kasneje je utihnil tako imenovani komorni zbor pod taktirko Ubalda Vrabca. Umak* nil se je še ta ali oni sodelavec, pristaš »ljudske demokracije«, ki v treh letih ni čutil nobene po* trebe po prekinitvi sodelovanja z radijsko postajo Trst II, zdaj pa se je kot na ukaz ta potreba pojavila v najastrejši obliki. Kot čujemo, ta pojav »ogorčenja« ni ostal omejen samo na zunanje sodelavce radia Trst II, ampak so se »ogorčeno« umaknili tudi nekateri nastavljenei te postaje. Nas to samo veseli, saj bedo talko izginili s postaje še zadnji ostanki navlake, ki je kazala svo* jo prisotnost posebno v glasbe*
nem delu sporda.
Če se no motimo, smo zgoraj rekli, da se je vse to izvršilo kot na ukaz. Takšen je bil prvi vtis, ki pa nas tudi to pot nj varal. Res se je vse izvršilo na ukaz. Vsi napadi, vse umetno ogorče* nje, vse prekinitve sodelovanja, odpovedi itd. je posledica ukaza »višje komande«, menda iz Ko* p.ra, kot vedo povedati nekateri. Ti ukazi so bili nespremenljivi, prisilni. Zahtevali so strogo po* korščino pod vidikom najrazlič* nejših možnih represalij, ki napi jih ni treba šo posebej navajati. Tisti, ki se jih je tikal ta ukaz, ga niso sprejeli vsi enako. Kako bi ga tudi, saj je že prenekateri okužen z nevarnim bacilom »ne* linijstva«, zaradi česar je Babičo* vo jabolko v Trstu, ki si z umet* nimi obliži na zunaj sicer še sku* ša popravljati lepotne napake, na znotraj organizem, ki je ves pre* prežen z rovj, ki jih nešteto čr* vičkov vsak dan bolj množi. Širši sestanek sindikalne orga* nizacije kulturnikov, ki je bjl v soboto 26 februarja, je kljub vsem sporom izpadel tako, kot izpadajo običajno volitve v FLRJ. Pri glasovanju za ali proti preki* nitvi odnosov s slovensko radij* sko postajo v Trstu je bil dosežen 100% rezultat za prekinitev, čeprav je marsikdo držal jsto* časno, ko jo dvigal eno roko v zrak, drugo roko v žepu, obliko* vano v figo. Strah, gospodje, kaj ne, je močnejši kot hrbtenica!
Enako je bilo razpoloženje tu* di v Vrabčevem komornem zbo* ru, Treba je namreč upoštevati, da je ta zbor sestavljen danes iz ljudi, ki gledajo najmanj na štiri različne strani in da verjet* no ni več daleč čas, ko se bo večina pevcev, ki so vanj vstopili predvsem zaradi petja, naveličala delati zaukazano politično tlako.
Vzrok nenadnega ogorčenja
Kaj je vzrok tega nenadnega »ogorčenja« proti radijski postaji Trst II? Ali je ta postaja, ki se je pravim Primorcem tako pri* ljubila, res takšen »grešnik«, ki je zakrivil toliko »zločinov«? Kaj še! Vse to jo le puhla gonja, in* scenirana propaganda, ki ima do* ločen namen, da nabere »moralne argumente« za opravičilo tistega, kar se skriva v ozadju.
Že pred kakimi dvemi leti so se namreč Titove oblasti resno ukvarjale z načrtom, da bi za »propagiranje določenih idej in za mobilizacijo ljudstva za dolu* čene politične cilje«, kot pravi sicer v drugi zvezi, a popolnoma dobro zadeto »Primorski dnev* nik«, postavile v bližini Trsta svojo radijsko postajo. Zaradi r.eizvestnosti položaja pa je načrt takrat zamrl. Nekateri tehnični poskusi so se nato sicer še po* navijali, vendar niso imeli dolo* čenega namena. Pred nekaj me* scci pa je dobila stvar novega za* gona. Kako tudi ne! Na Primor* skem so začeli ljudje porazno naglo spoznavati Titovo »ljudska demokracijo«. Babičeva stavba se je začela strašno rušiti- Tudi spor Tito — Kominform ni ostal brez posledic. Zanesel se jc namreč razkol v vrste »najzvestejših«. Barka toliko opevane fratelance so je začela potapljati, pridobit* ve tako imenovane narodno osvo* bodilno borbe so začele najprej plesneti, nato gniti, zdaj pa že močno zaudarjajo. Nujno je bilo treba poseči vmes.
Padla je odločitev
In padla je odločitev o .postaji v Kopru. Postaji, ki naj »izgub* ljenc« privede spet na staro pot, »grešnike« pa spreobrne, tako da bi babičevstvo spet morda lahko ! zadihalo. Poleg tega naj bi slu*
i	žila postaja v Kopru tudi dolo*
i	čeni politični propagandi proti
področju pod angIo*ameriško u* pravo. Vse to jo lepo razvidno iz članka »Primorskega dnevnika« I dne 4. marca, ki govori o razvoju radiofonije v Jugoslaviji, v kate* | rem omenja tudi val 1481, če se ! ne motimo, ki bi lahko oddajal t jakostjo 2 kw.
Takšno je torej vse ozadje go* nje proti slovenski radijski po* staji Trst II. Prazna je in puhla.
izvita iz trte, ker ima pač samo er. namen: da pripravi z raznimi odpovedmi sodelovanja kader ljudi za novo postajo v Kopru ter zbere nekake »moralne argu* mente«, ki so potrebni pred sve* tovniini političnimi forumi za opravičilo pojava nove postaje na področju, ki ni dokončno pri* sojeno neki državi, ampak je le pod zaupno upravo.
Narodne manjšine
»Narodne manjšine so bile vedno trn v peti italijanski drža* vj, ker ni nitkoli znala ravnati z njimi. V Italiji vlada tak nacio* nalizem — imenujejo ga »ljube* zen do domovine« — ki je poln protislovij:	nacionalizem,	ki	se
skuša držati pokonci -— po pri* ličniih potrebah — zdaj po rasnih m jezikovnih vidikih, zdaj po zemljepisnem položaju, zdaj po vojaških nujnostih, vedno pa tu* di, več'ali manj, po zgodovinskih in čustvenih lažnivih bajkah.
Tako, ko gre za Ladince ali Furlane ali Sardince, skoči takoj na dan kak Salvionj ali kak Bat* tisti ali kak drugi jezikoslovec izmed tistih, ki imajo mehke upo* gibne misli, da stavijo svojo uče* nost in svoj ugled v službo na* eionalisti-čne pravde ter zatrju* jejo, da so jeziki. teh narodov le italijanska narečja brez kake po* sebnosti, in zato ne morejo zahte* vati nobenega priznanja in nobe* ne pravice. Stvari, ki vzbujajo smeh pri vseh, tki se v zadevi ra* zumejo. Toda, ko gre za dolino Aosta, za južno Tirolsko ali za beneško Slovenijo, bi bila prede* bela trditi, da so tudi jeziki teh narodov italijanska narečja, zato menjajo napev in začnejo govo* riti o zemljepisnem položaju, o mejah, ki jih je narava posta* vila, o »razvodju« in tako dalje ter povlečejo na dan kak Dante* jev ali Petrarhov stih, kakor da bi politika mogla slediti poeziji.
Toda na račun Trbiža in Pusteri* je niti te bajke ne veljajo nič, zato ti pridejo na dan s strateškim iz* govorom in s kakim drugim iz* govorom... Nočemo niti govoriti o vseh, ki jih je moči citati v šolskih knjigah ali v časopisih o daljini in bližnji zgodovini ali o narodnostnih zadevah. Zadostu* je povedati, da se naš videmski tr. tržaški tisk drzne celo nam trditi — prav nam Furlanom — da Slovenci nad Čedadom, Tar* Centom, Huminom (Gemona), Pontafljem, ali Krminom niso Slovenci!
Pustimo, če bi hoteli s to svojo trditvijo postreči kakim Italija* nom s polotoka, toda najlepša je ta, da hočejo o tem prepri* čati tudi mairodne manjšine s»* me, kakor da bi to ubogo ljud* stvo moglo verjeti, da opolnoči sije sonce, samo zato, ker bi ita* lijanski vladi prijalo, da bi tako verjelo. In ker tega noče verjeti, udarjajo po njem s provokacija* mi in šikanami: spreminjajo ime* na dežel in vasi, prepovedujejo rabo jezika, rušijo spomenike, ki
so jih postavili predniki ter po* stavljajo sredi njegovega trga ka* kega rimskega ali italijanskega »pipinota«, žalijo njegov rod (ra* so), .njegov jezik, njegove šege in navade v šolah in v časopisih; mu pošiljajo v njegovo vas uči* tel je, uradnike in vojake iz naj* bolj oddaljenih krajev in najbolj različnega značaja, ljudi brez gla* ve in brez omike, ki mislijo, da so junaki, ko se temu ljud* stvu smejejo v obraz in da si pridobijo patriotsko priznanje, če se iz njega norčujejo ali- ga preganjajo.
Taka politika je balkanska, otroška in brezvestna, v zasmeh vsem mednarodnim pogodbam in vsem prej danim obljubam, ki so imele le namen, da bi jih pridobili. Taka pa ni samo poli* tika tistih, ki rabijo palico, to je italijanska politika od vseh ča* sov in tudi današnja. Zadostuje čitati, kar pišejo časopisi o Fran* cozih iz doline Aoste, o Tirolcih in o Slovencih, kako kritizirajo tiste, ki so optirali, da bi šli ven (iz Italije za časa fašizma op. ur.) sedaj pa se skuša* jo vrniti v kraj, kjer so se rodili in so rasli. Resnica pa je, da skoro vsi Italijani dajejo prav Mussoliniju za to, kar je storil, in če bi mogli narediti, kar jim srce pravi, bi spodili vse manjšine hkrati.	Tako bi rešili
vozel, kj ga zaradi nepoučenosti in neresnoti Italijani niso znali nikoli rešiti.
Razume se, da narodne manj* šine, s katerimi ravnajo na tak način, požirajo suhe sline in mol* čijo, toda vsaik	dan	postajajo
bolj strupeni in	duh	upornosti
jim tli v duši, pripravljen, da plane na dan pri prvi ugodni pri* liki. Ta pot je najbolj ravna in najbolj gotova k ustvarjanju ire* dentizmov, ki so vedno nevarni. Ne bilo bi treba toliko truda, da bi obdržali manjšine pokorne, če bi Italijani praktično spoštovali mednarodne pogodbe in nudili manjšinam pogoje svobodnega in dostojnega življenja, kj bi se lahko merilo z življenjem njiho* v ih bratov tam za mejo, skratka, če bi jih znali vladati' z le nekaj sočustva, namesto da jim ospora* vajo jezik, šole, toponomastiko in drugo. Mnogo	je	držav, ki
imajo narodne manjšine: toda ti* ste, ki znajo z njimi ravnati, imajo v njih vedno zveste dr* žavljanc in nimajo z njimi no* bene neprijetnosti.«
»Patrie dal FriuU
J/lliljsko pismo
delavstvo na »masovni miting« Glavni govornik je bil seveda Vi= dali. Že v samem uvodu svojega dolgoveznega in brezsvebinskega pripovedovanja se je pošteno urezal s trditvijo, da Sovjetija v svojem nadtridesetletnem vlada* nju nikogar ni napadla in je s tem dovolj jasno dokazala svojo miroljubnost. Rdeči poglavarji so tako preobloženi z udarniško dia* lektiko, da jih spomin kar gladko pušča na cedilu. Pa to jih ne moti, ker so nezmotljivo prepri* čani, da bi moral biti spomin miljskega proletariata že davno odstavljen kot reakcionarno iz* ročilo zahodnega imperializma. Finska Karelija, Baltiške države, vsa vzhodna Poljska, Besarabija, Podkarpati, vsa ta politično*zem* ljepisna »zaokrože-nja« sovjetske* ga carstva je seveda Sovjetom prinesla na krožniku »ljudska vo* lja« in ne konice rdečih bajone* tov in Molotovljeva diplomatična stiskalnica. — Napovedal je, da bo sedanja volivna borba trda, ker da je komunizem v Trstu ži* va mrhovina (cadavere vivente). To je bila tudi edina njegova resnična ugotovitev, vendar še ta le napol. Pozabil je dodati, da bo borba trda zato, ker za enkrat Vidali še nima na razpolago kon* centracijskih taborišč in armade prisilnih delavcev, kamor bi na* podil svoje politične nasprotnike. Ni mu še uspelo »nacionalizirati« tujega imetja, niti dekretirati pri* ljubljenega »skupnega lonca« (Ejntopfgerjcht) za ljudsko rajo. Akcijski odbori in rdeči policaji z mitro na rami in žjlavko v roki tudi ne bodo »pripravljali« bodo* čih volitev. Živilske nakaznice deli za enkrat še vedno Sepral jn ne Centralni komitej KP. Vo* livne skrinjice ne bodo pod nad* zorstvom uličnih in hišnih špijo* nov in tudi ne bodo opremljene s pripravami za sprotno signali* ziranje opozicijskih glasov. Borba
v resnici ne bo samo težka za KP, tov. Vidali, bo celo brez*
upna!
Kako vse drugačni so
bili tisti romantični časi, ko so razni rdeči apostolčki poštenemu in lahkovernemu delavstvu pripo* \edovali orientalske pravljice -o raju v socialističnih državah, o življenju tovarniških delavcev, ki delajo zase in ne za brezdušne kapitaliste, ki se z lastnim avtom vozijo v tovarne, stanujejo v dr* žavnjh vilah z vsemi udobnostmi; smučajo po zimi, sončijo in ohla* jajo svoja telesa poleti. Delajo po šest ur na dan ob zvokih ra* dijskih zvočnikov in v prijetnem vonju cvetic sredi tiho vrtečih se strojev v pravem planinskem vz* dušju, ki so ga pričarali novotar* ski progresivni izdelki. Zajuterk s čajem, svežim surovim maslom, s klobasami in kavijarjem, pošte* no zalit z vodko, ki jo neomeje* no nalivajo smehljajoči se obrazi belo oblečenih tovarišic. Da ne govorimo o ostalih obrokih, o za* bavah, vzgoji, kulturnih dobri* nah, oblačilih itd., itd. — Prav* ljice pa so se spremenile v trdo in pošastno resničnost. Te resnič* nosti danes ni treba ponavljati. Kdor ni slep, jo je že davno uočil. In slepcev je čedalje manj tako za Vidalija, kakor za Babi* ča. Setev janičarstva je splesnila in taka bo v juniju tudi žetev, tov. Vidali in Babič! Našega na* roda niso poitalijančili fašisti in ga tudi komunisti ne bodo! Po* brali bodo pač nekaj hlapčičev, ki še znajo po slovensko ukazo* vati in po italijansko prosjačiti, ali zaradi teh nekaj ducatov od* padnikov, bo narod ostal in živel. Volil pa bo sinove lastnega na* roda, lastne misli in lastnega ho* tenja! Dovolj in mnogo preveč je bilo slovenske krvi prodane tujcem v imenu raznih izmov, za* to bomo Slovenci vsi kot en mož volili edino resnično slovensko listo SDZ.
Predvolivna borba je v polnem teku. Italijanske stranke si niso sicer še na jasnem, ali naj kora* ikajo skupno ali ločeno. Za nas Slovence ta njihova končna od* ločitev ni posebno važna, ker bo* do njihovi cilji tako ali tako pri* krojeni volji rimske polit.ke. Ta politika je v odkrti ali prikriti obliki skupna vsem italijanskim strankam, ki imajo svoje sedeže, svoje misli in želje v Rimu. Prav nobene izjeme v tem ne dela niti Vidaljjeva komunist,čna frakcija. Kominformisti so na Tržaškem ozemlju strogo italijanska stranj ka. Razni njihovi napolslovenski priveski tega dejstva prav nič ne spremenijo. V tem si moramo biti vsi Slovenci na jasnem. Ka* kor so v preteklosti fašisti prido* bivali Slovence z varljivimi pre* varami o moči, veličini, kulturi in civilizaciji Italije, ki tudi dru* gorodne pripadnike človeške
družbe v 24 urah »velikodušno prelevi« v čisto italijansko raso, tako danes Vidaljevi agenti lo* vijo in kupujejo slovenske duše s še nevarnejšo in prevarantsko vabo fratelance. Kako izgleda vi* dalijevsko*babičevski »internacio* nal.zem« v praksi, ni treba pose* bej podčrtati. V miljski oleoliei sedi v komunistični celici 5 Slo* vencev in 1 Italijan. V imenu »in* ternacionaljzma« razpravljajo to* variši izključno samo v italjan* ščini. »Internacionalizem« ju to petorico Slovencev	tako močno
»fraterniziral«, da se v italijan* ščini pogovarjajo celo takrat, ko je italijanski tovariš odsaten. — Razkošni avtomobili obeh rdečih maršalkov se v divjem tekmova* nju prerivajo po Miljščini, Babič je seveda tudi v našem kotu da* leč za Togliatijevo	brakado na
slovenske glasove.	Pred nekaj
dnevi so zopet zbobnali miljsko
Občni zbor Slov. dem. zveze
Slovensika demokratska zveza za STO sklicuje za dne 3. aprila 1949 ob 9.30 dopoldne v prostorih SDZ, Via MachiateHi 22/11 red* ni občni zbor z naslednjim dnev* nim redom:
Poročilo predsednika Poročilo tajnika Poročilo blagajnika Poročilo o sindikalnem sodelo* vanju
Razprava o poročilih in njih odobritev Volitve odbora, nadzornjštva in predsednika razsodišča Slučajnosti
Dostop na občni zbor imajo samo člani SDZ. Vabila bodo dostavljena do 26. marca. Kdor od članov ne bi dobil vabila, ga lahko dvigne v pisarni SDZ. Čla* ne lahko zastopajo delegati spi* smenim pooblastilom.
ODBOR SDZ
Slov. prosvetna matica
Slov. prosvetna matica vabi člane in prijatelje na filmski kul* turni večer, ki bo* 24. t. m. točno ob 20. uri v društvenih prosto* r.h v ulici Machiavelli 22/11. Na sporedu so naslednji filmi, ki jih je dala na razpolago zavezniška čitalnica v Trstu:
1) Galerija narodne umetnosti v Washi.ngtonu;
2) Pesek in ogenj (izdelovanje stekla in kristala);
3) Ribiči v Novj Angliji;
4) Čuvarji gozdov;
5) Osnove hidravlike (barvni film).
Določbe za volivno kampanjo
Na osnovi člena III. ukaza ZVU št. 33 je treba datume, ko bodo upraivne volitve, objaviti vsaj 45 dni prej.
Zaveznika vojaška uprava ima namen dovoliti vsem priznanim političnim strankam čim večjo svobodo za vodstvo njihove vo*
livne kampanje. V ta namen bo dovolila v 30. dneh tik pred volit* vami pod pogojem, da bo zado* ščeno potrebam javne varnosti, naslednje ugodnosti.
1) Reševali bodo prošnje, pred* ložene v skladu z obstoječimi predpisi, za sestanke tako v za* prtih prostorih kakor na prostem.
2) Govornikom, ki niso s tega področja, bodo lahko podeljena vstopna dovoljenja za natančno določeno kratko dobo, med ka* tero jim bo dovoljeno govoriti na dovoljenih strankarskih se* Stankih. Organizatorji takšnih se* Stankov pa bodo odgovorni, da bodo govorniki zadostili zako* nom, ki urejajo javne sestanke.
3) Na tržaškem radiu bo na razpolago enkrat na teden dolo* čen čas za razgovore, [n sicer na enaki osnovi za vsako listo.
Ko bodo volitve pred vrati, bo* do objavljene določbe glede vzpostavitve nujno potrebnega sodelovanja med oblastmi in predstavniki priznanih političnih strank za dobo volivne kampanje.
Važno za naše dijake
Odlok Prosvetnega urada ZVU z dne 28. 2. 1949 dopušča, da se prijavijo k privatnemu vstopne* mu izpitu za II. razred učitelji* šča, trgovske akademije in višje realne gimnazije tudi dijaki, ki ni* majo nižjega tečajnega izpita, so pa dopolnili 14. leto starosti. Za izpit se morajo prijaviti v teku meseca maja, izpit pa bo v dru* gi polovici junija. Izprašani bodo iz vseh predmetov I. razreda in iz onih predmetov ali delov učne snovi nižjega tečajnega izpita, ki sc ne poučujejo v I. razredu. Interesenti naj se zglasijo čim* prej v tajništvih dotičnih šol, kjer zvedo podrobnosti.
Slivno
V	Slivnem se mladina prebuja. Vsa polna je veselja in volje do dela. Pa tudi starejši trdno stoje ob strani nadebudne mladine in jo podpirajo pri njenem delu.
Slovenska misel, slovenski ponos in močna narodna zavest je trd* no ukoreninjena V srcih ponosnjh Slivencev. Prešernov duh je pre* rodil vse.
Da pa dokažemo, da v Slivnem ne spimo in da smo polni delov* rega poleta, bomo začeli v naši vasi kmalu z društvenim življe* njem. Pripravljamo se na ustano* vitev Prosvetne matice. S tem bomo dali najboljši odgovor vsem onim v vasi in okolici, ki
našemu delu nasprotujejo- jn ga napadajo. Vsi tisti, katerim slo* venstvo nj pri srcu in ga podre* jajo raznim drugim idejam, naj vedo, da bodo mladi in stari » Slivnem visoko dvignili plameni co slovenstva in da se ne bodo ozirali na nergače ne na desni rri ne na levi.
Vse prijatelje pa obveščam«, da jih bo slivenska mladina krna* lu povabila na prelepo- domačo prireditev z igro.
Smrt marljivega obrtnika
V	visoki, starosti 78 let je sredi svojega dela — par dni pred smrtjo je bil še v svoji delavnici -— tiho jn nepričakovano premi* nul g. Franc Jug, sedlar v ulici Sv. Ivana v Gorici. Družini iskre* no sožalje.
Radio Trst II
(na valovni dolžini 318.8 metra ali 941 kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 * 8.00,
11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00.
OB NEDELJAH : 7.15 * 24.00 ne* prekinjeno.
POROČILA : dnevno 7.45, 12.45,
14.00 (izvzemši nedelje), 19.45,' 23.15.
DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 20. marca 1949:	9.30
Kmetijska ura. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 »Lady Fri* derick« drama v treh dejanjih, izvajajo člani radijskega odra.
—	18.00 To, kar vsakdo rad posluša. —, 20.00 Slovanska na* rodna in umetna glasba. —
21.00 Razgovori pred mikrofon nom. — 22.00 Večerni koncert.
Ponedeljek, 21. 3. :	13.00	Češke
in slovaške melodije. — 18.15 Schumann: kvartet v A duru op. 41. — 19.00 Človek in pri* roda. — 20.30 Sprehodi po po* deželju. s—”20.45 Dclibes; Lak* me*opera v treh dej.
Torek, 22. 3.: 13.00 Pesmi jn ple* si jugoslovanskih nar. — 18.00 Zdravniški vedež. — 18.15 Mu* sorgskij: Slike z razstave. —
19.00 Angleščina po radiu. —
20.30 Iz domače knjižne police.
22.00 |Berezowsky: koncert za harfo in orkester.
Sreda, 23. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripo* vc'duje. — 18.40 Klavirski kon* cert Pavla Sivica. — 20.30 Člo* vek in šport. —	21.00 Vzori
mladini: Henrik Schlimann*ar* heolog in kopač zlata. _ 21.30 Simfonični koncert.
Četrtek, 24. 3. : 13.00 Ruske na* rodne in umetne pesmi. —
18.00 Gospodinjska ura. —
19.00 Slovenščina za Slovence.
20.30 Filmski trak. —	21.00 Henrik Ibsen: Nora, drama v treh dejanjih, izvajajo člani radijskega odra. — 22.45 Ve* černi koncert. _
Petek, 25. 3.;	13.00 Glasba po
željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.20 Slovenski vo* kalni kvintet. — 20.40 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Moj* stri besede:	Bescher*Stowe;
»Koča strica Toma«, čitajo čla-nj radijskega odra. — 21.45 Simfonična glasba dunajskih klasikov.
Sobota, 26. 3. :	12.00 Ljudje in
nazori. — 18.00 Iz slovanskih oper. — 18.30 Oddaja za naj* mlajše: Tolovaj Mataj, izvaja* jo člani radijskega odra. _______
20.30 Programski periskop. ______
21.00 Sobotni večer. -	22.30 Večerni koncert.
Mlad grob
V sredo 16. t. m. se je ob ve* likem spremstvu mladine in tud; drugih prijateljev vršil pogrel-
11	letnega Rajmunda Simčiča, u* čenča slovenske osnovne šole, ki je umrl na posledicah operacije Spoštovano družino, ki je izgtt bila svojega edinca, naj tolaži usmiljeni Bog.
Krojna šola
Dne 28. t. m. ob 15.30 m
o	tvori v prostorih Dobrodelne pisarne, Riva Pjazzutta 18, krojiti tečaj, Prostih je še nekaj mc*rt
Sovodnje
V nedeljo 13. t. m. smo imel; pri, nas lepo cerkveno slovesnost: posvetili smo dva nova zvonova, ki smo ju dobili v nadomestilo za zvonova, ki sta nam bila odvzeta med vojno. Hvala in čast g. župniku za ves njegov trud, da nam je oskrbel nova zvonova, zlasti da se mu je posrečile; močno znižati zahtevano dopla-čilo. Ko so zasijali prvi jutranji žarki in budili zaspance, so de^ kleta in fantje že krasili nova zvo» nova in postavljali častnj slavo* lok: »Pozdravljeni«. Popoldne ob treh se je pripeljal v vas gorišlk; nadškof, katerega smo slovesni sprejeli. Ob navzočnosti velikega števila domačinov in sosedov ga je pozdravil sovodenjski podžupan Cotti ter deklice • in dečki, ki so mu s kratkim nagovorom poklonili šopek cvetja. Ko je p* končanem blagoslovu nadškof obiskal župnišče, so nekateri za* peljanci v proslavitev svečanost; veselo zapeli...
Ta teden smo doživeli pri na* izreden slučaj: mater jn hčer smo pokopali isti dan. V ugledni dru žin-i Novak iz Škrlje sta 93 letna mati in 63 letna hči umrli skopo istočasno in sta imeli skupen pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo ljudstva. Pogreb je bil zelo lop in je izpričal, kako sta bili ranjki spoštovani. Družjaii iskreno sožalje!
ZAHVALO
izrekamo vsem onim, ki so ob ia-gnbi naš ga ljubljenega moža in c;či-ta FRANCA JUGA z nami sočustvovali.
Gorica, 14. marca 1949
Žalujoča družina
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Mizarjii n .
, . I Deske smre-
kmrtovalci f k°^ mace-
1	snove in trdih podjetniki • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parket e in drva nudi najugodneje
CAISA
el.	TRSI
90441	Vislo Sonnino, 24
HLAČE, JOPIČE, POVRŠNIKE (trenč - kote), DEŽ'E PLAŠČE v veliki izbiri in PO NIZKIH CENAH dobite pri tvrdki
MiKINI SEL CORSO
CORSO 1 - GALLERIA PROTTl - TRST