Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 2. AVGUSTA 1962 Leto XIV. — Štev. 29 Cena 20 din
PLENUM OO SZDL V M. SOBOTI O BODOČIH NALOGAH IN SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI TER NAPREDKU KMETIJSTVA
ENOTNA STALIŠČA
Koncentracija zemljišč in kooperacija, agrominimum — to so bile glavne stične točke poročila in razprave na plenumu okraj nega odbora SZDL v Murski Soboti minuli petek. Plenumu, čigar glavna točka dnevnega reda so bile nadaljnje naloge v kmetijstvu in socialistični preobrazbi vasi, sta prisostvovala tudi republiški sekretar za kmetijstvo Rudi Čačinovič in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft.
V referatu o bodočih nalogah pri nadaljnji socialistični preobrazbi in napredku kmetijstva v Pomurju je bilo med drugima poudarjeno, da so bili na območju našega okraja doseženi v zadnjih letih dokaj lepi uspehi, zlasti še pri razširjanju živinorejske proizvodnje, pridelovanju visokorodnih sort pšenice in koruze ter pri razširjenju družbenih kmetijskih površin.
Vendar pa so kmetijske površine v socialističnem sektorju še premajhne, saj zajemajo le še približno 10 odst. vseh kmetijskih površin. Zato je bil eden izmed osnovnih poudarkov plenuma, da je treba razširjevanje socialističnega sektorja kmetijstva pospešiti in to z najemanjem in odkupovanjem zemljišč, hkrati pa izkoristiti tudi urbanialne skupnosti. S tem v zvezi je plenum poudaril tudi važnost in pomen agrotehničnih ukrepov, ki jih je treba še razširiti, saj je v Pomurju dovoli ustreznih površin. Ni pa moč pričakovati uspeha, če ne bo pri izvajanju ukrepov tudi potrebne doslednosti, obenem pa se je treba zavedati., da je bodočnost kmeta znotraj kooperacije.
Na plenumu so med drugim tudi poudarili možnost, da bi
se poslužili tudi zakona o agrarni reform, in sicer v takšnih primerih, kjer ima zasebnik preko 3 ha obdelovalne zemlje in se preživlja z nekmetijskimi dejavnostmi Omenili so tudi številne rezerve v kmetijstvu, pri čemer smo doslej mnogo premalo po-
udarjali vprašanje kooperacije in vlogo zadružnih ekonomij, ki naj bi bile nosilci ko operativnih odnosov s kmetijskimi proizvajalci. Ob tem so poudarili na plenumu tudi vlogo komune ter pomen stalnega in kontinuiranega dela, a tudi važnost enotnih stališč vseh prizadetih organov v komuni.
O plenumu in o sklepih, ki jih je plenum sprejel, poročamo obširno na 2. strani našega lista.
VELIKA
ODGOVORNOST
NAM JE ZAUPANA
Nekaj dni je že minilo odtlej, ko je v Beogradu zasedal IV. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Prepričani smo, da nam je marsikdo izmed naših bralcev zameril, ker nismo o tem izredno pomembnem dogodku v minuli številki zapisali niti besede (čeprav je o tem pisalo dnevno časopisje, so o tem poročale radijske oddaje in je marsikdo od bralcev lahko gledal tudi prenos dela plenuma na televizijskem ekranu). Tehnične ovire nam pač marsikdaj preprečujejo, da ne moremo slediti "tekoče" dogodkom sredi tedna, kajti naš list moramo zaključiti že v prvih dveh oziroma treh dneh. Zato tokrat z nekoliko zakasnitvijo razmišljanja ob IV. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, misli, hi jih bomo morali nenehno obnavljati, se zaustavljati ob ugotovitvah iz referatov, zaključnih besedah generalnega sekretarja CK ZKJ tovariša Tita in sklepov ki jih je sprejel IV. plenum
Gradivo plenuma, izrečene ugotovitve, kritika, predvsem pa napotila, so tako bogata snov, da jih je nemogoče povzeti v enem samem sestavku. Tokrat je bil namreč na dnevnem redu referat o uresničevanju sklepov izvršnega komiteja CK ZKJ in nadaljnje naloge Zveze komunistov. Udeleženci so poslušali referat »O tekočih problemih ekonomske politike« in	»O temeljnih
vprašanjih družbenega načrta za leto 1963« ter referat "0 proizvodno gospodarskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva". Obilje ugotovitev, kritičnih pripomb in obilje napotil za naše nadaljnje delo.
Sedaj, ho človek prebira drugič, tretjič, pa morda tudi že četrtič, gradivo plenuma, se mu nehote utrne misel, da je bila nam, neposrednim proizvajalcem, organom samoupravljanja, na tem pomembnem zboru izrečena več kot zaupnica za dosedanje delovanje, hkrati ob tem pa nam je bila naložena velika i odgovornost za nadaljnji razvoj gospodarstva.
Na IV. plenumu CK ZKJ je bilo še enkrat in znova opozorjeno na pomen zavestnega faktorja v našem materialnem razvoju. Njegova moč, (tako lahko povzamemo iz vseh referatov in sklepov plenuma) je predvsem v sistemu samoupravljanja, ki je bil — in kar je še posebej poudarjeno — je in bo v tem, da je to osnova, bolje rečeno, temelj sistema, ki zagotavlja najhitrejšo in najenakomernejšo rast gospodarstva. Edino leta namreč zagotavlja takšno rast gospodarstva, ki nam zagotavlja napredek, moč in veljavo, ne samo v okviru naših meja, temveč zunaj naših meja.
Ta ugotovitev torej govori o tem, da velja tako pri določanju gospodarskega instrumentarija, natančneje rečeno pri urejanju materialnega položaja neposrednih proizvajalcev, upoštevati enega izmed sklepov IV. plenuma CK ZKJ, ki pravi:
— še močneje je treba aktivizirati vse materialne in subjektivne činitelje, da bi dosegli čim višjo stopnjo proizvodnje in delovne produktivnosti, da bi se bolj intenzivno vključili v proces mednarodne ekonomske menjave, kakor tudi, da bi dosegli skladnejše in stabilnejše odnose v delitvi in na trgu . . .
(Nadaljevanje na 6 strani)
Tisk, založništvo in radio na seji Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL
Izvršni odbor Okrajnega odbora Socialistične zveze je na dveh svojih sejah v juliju mesecu med drugim razpravljal tudi o problemih tiska, založništva in radia v Pomurju. Poleg vrste pobud in napotil in razvoja časopisne in založniške dejavnosti, predvsem v okviru ČZP »Pomurski tisku je izvršni odbor dal tudi priporočilo o združitvi uredništev »Pomurskega vestnika«, štirinajstdnevnika »Népujság« in lokalne radijske postaje v M. Soboti v enotno redakcijo.
O tisku, založništvu in radiu bo na eni prihodnjih sej razpravljal tudi plenum okrajnega odbora Socialistične zveze.
GIBANJE GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA V PRVEM POLLETJU
ZMOGLJIVOSTI NISO IZKORIŠČENE
Na svoji nedavni seji je občinski ljudski odbor v Murski Soboti razpravljal tudi o gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta. Po programu gospodarskega in družbenega razvoja občine za leto 1962 je predvideno povečanje celotnega dohodka pri družbenem sektorju gospodarstva za 38,7 odst., isti pa se je v času poročevavske dobe povečal za 29,3 odst. Z dosego 4.822,514.000 dinarjev celotnega dohodka je plan za leto 1962 izpolnjen z 42,2 odst., lanska izpolnitev pa je ob istem času znašala 46,3 odstotka.
Razlogi za zaostajanje proizvodnje so delno v tem, da nove zmogljivosti še niso začele obratovati s polno kapaciteto, kot je to pri Obratu perila in težke konfekcije v soboški »Muri«. Nadaljni razlog je tudi sezonski značaj nekaterih podjetij (proizvodnja kremenčevega peska in opekarna Puconci), kakor tudi slabe vremenske razmere. Glede izpolnitve fizičnega plana proizvodnje industrijskih podjetij v soboški občini pa je ugotovljeno, da je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 32 %. izpolnitev letnega plana pa znaša 42,7 %. Blagovni promet v trgovini na drobno se je v odnosu na isto obdobje lani
dvignil za 16,3 odst., promet na debelo pa za 6,6 odist. ter pri kmetijskih zadrugah za 8,2 odst.
V gradbeništvu se je fakturirani celotni dohodek v prvem polletju letos zmanjšal za 14,2 odst. Zmanjšanje je nastalo predvsem zaradi znižanja števila zaposlenih, kakor tudi zaradi restrikacije investicijskih vlaganj in novih smernic pri varčevanju s sredstvi. V obrti, kakor tudi v gostinstvu kakih večjih zastojev ni bilo. V obrti se je celotni dohodek v primerjavi z istim obdobjem leta 1961 dvignil za
23.1	odst., pri gostinstvu pa za
33.2	odst.
Kar zadeva investicje, predvideva program gospodarske-
ga im družbenega razvoja občine v letošnjem letu 2 milijardi 520,542.000 dinarjev skupnih investicijskih vlaganj. Od tega gospodarskih investiciji 1.643,524.000 dinarjev in negospodarskih 877,000.000 dinarjev. Plan gospodarskih investicij je izpolnjen za 36,8 odst., negospodarskih pa za 20,7 odstotka. Skupna izvršitev investicij v prvem polletju pa znaša glede na prvo polletje 31,2 odstotka.
Bruto osebni dohodek se je v soboški občini v letošnjem prvem polletju povečal za 5 odst., povprečno število zaposlenih pa se je povečalo za 12,8 odst.
Jože S.
Člani plenuma v razgovoru med odmorom
POPOLNA PREPOVED
UPORABE SLADKORJA V VINOGRADNIŠTVU
Zvezna ljudska skupščina je pretekli teden v hitrem postopku sprejela spremembo zakona o vinu, s katero se ukinejo vse izjeme, ki so doslej veljale glede prepovedi uporabe sladkorja v vinogradništvu in kletarstvu. Z objavo v Uradnem listu FLRJ je ta sprememba zakona začela veljati 25. julija.
Vinski zakon določa v 8. in 9. členu, da je prepovedano sladiti mošt in drozgo z dodajanjem sladkorja ali drugih
sladkih snovi (s posebnim dovoljenjem je dopustno le dodajanje koncentriranega mošta); prav tako je prepovedano
proizvajati vino iz alkohola vode, sladkorja, kisline, tropin, koncentriranega mošta, suhega grozdja ali iz kakrš-
nikoli drugih sestavin. Te prepovedi pa doslej po 16. členu riso veljale za vino, ki ga je namenil proizvajavec za lastno uporabo, če proizvedene količine niso presegale lastnih potreb.
Gornjo izjemo pa so vinogradniki marsikje zlorabljali Tako so lani v raznih vinorodnih območjih pripravili znatne količine umetnega vina, ki je šlo v promet kot naravno vino, kar potrjuje občutno povečanje prodaje sladkorja v dobi trgatve. Kontrola o tem, ali je bilo vino »narejeno« za
(Nadaljevanje na 6. strani)
NAPOVED VREMENA
ZA ČAS OD 2. DO 12. AVG.
Okrog 3. in 8. avgusta krajevne nevihte, okrog 11. avgusta pa močnejše padavine z ohladitvijo, v ostalem bo lepo vreme.
Dr. V. M.
Na sliki levo zgoraj: mak v Kupšinčih (foto: Sinko) — desno zgoraj: soboški Trg zmage (foto: Kološa) — levo: vrvež pomurskih otrok v Baški (foto: Trstenjak)
Naloge pri nadaljnji socialistični preobrazbi kmetijstva
(Sklepi 2. seje Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Murska Sobota z dne 27. julija 1962) Nadaljnji napredek naše socialistične skupnosti, boljše življenje vseh zaposlenih in delovnih kmetov terja nove in večje napore za povečanje kmetijske proizvodnje.
Socialistične kmetijske organizacije v okraju so sposobne, 'da v krajšem času močno povečajo proizvodnjo. Organizacije Socialistične zveze se bodo najaktivneje vključile v politično tolmačenje nalog in podprle prizadevanje delovnih kolektivov kmetijskih gospodarstev in zadrug. Najvažnejše naloge so: 1. Vsi občinski ljudski odbori naj: čimprej pripravijo in sprejmejo dolgoročne programe razvoja kmetijstva lin z njimi usmerijo celotno kmetijsko proizvodnjo. S temi program je treba v bodoče vskladiti investicije v kmetijstvu.
Prednost v investiranju ima povečanje zemljišč in specializacija velikih proizvodnih obratov, ki morajo služiti predvsem proizvodnji za izvoz in oskrbi domačega tržišča s tistimi pridelki, ki jih uvažamo.
Občine, ki bodo imele v bodoče več sredstev v svojih skladih, morajo nameniti ta sredstva v večji meri v korist izgradnje kmetijstva. Kmetijska gospodarstva naj z novimi investicijami čimbolj usposobijo svoje obrate za izboljšanje tehnoloških procesov, za povečanje produktivnosti in pocenitev proizvodnje. Kompletirajo  naj tudi mehanizacijo in v celoti izkoriščajo vse proizvodne kapacitete v živinoreji.
Za hitrejši porast tržne proizvodnje je potrebno, da kmetijska gospodarstva in zadruge hitro povečajo obdelovalne površine. To bodo dosegli z nakupom zemljišč, z za kupom, s pridobivanjem zemljišč iz gozdnih močvirnih in slabo obdelanih tal, s komasacijo in arondacijo.
Zato je potrebno, da kmetijska gospodarstva in zadruge takoj izdelajo plane za zbiranje zemljišč, zlasti okrog obstoječih proizvodnih obratov. Pripraviti je podrobno akcijo za odkup in arondacijo zemljišč, katera bodo pridobile kmetijske organizacije. Pridobljena zemljišča je treba sproti arondirati. Da bo postopek hiter, naj skrbijo arondacijske komisije pri občinskih ljudskih odborih, kmetijska gospodarstva pa naj za to imajo posebne službe.
2. Kmetijska gospodarstva in zadruge naj skrbno pripravijo plane za jesensko setev. V te plane naj vključijo naloge v zvezi z izvajanjem odlokov o agrominimumu in kooperacijo z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Proizvodni in akcijski plani naj nastajajo v ekonomskih enotah ob sodelovanju delavcev,
da bodo ti poznali obveznosti enote in svoje naloge v planu gospodarske organizacije.
Stimulativna delitev dohodka je zelo važna za povečanje proizvodnje. Sistem delitve dohodka mora biti tak, da vsakega zaposlenega vzpodbuja za večjo proizvodnjo.
Kljub temu, da so kolektivi kmetijskih zadrug sprejeli pravilnike o delitvi osebnega dohodka, se taka delitev ponekod še ni uveljavila in je treba to takoj popraviti.
Nadalje je treba izpopolnjevati in razvijali nagrajevanje po delu v ekonomskih enotah kmetijskih gospodarstev. Ponekod so pereči stanovanjski in delovni pogoji delavcev. Te pogoje je urejati z večjo prizadevnostjo.
3. Dosledna uporaba zakona o, izkoriščanju kmetijskih zemljišč bo omogočila hiter razvoj sodobnejše proizvodnje na zasebnih zemljiščih. Zato je dolžnost občinskih ljudskih odborov, da temeljito dopolnijo svoje odloke in z vso odgovornostjo  zagotovijo njihovo izvajanje. Prepis je treba razširiti na vse kulture, za katere je možno predpisati agrotehnični minimum, da se proizvajalci ne bodo izmikali. Kmetijske organizacije morajo skrbeti za izvrševanje proizvodnega dela odlokov, organizacije Socialistične zveze pa za pravilno politično tolmačenje ukrepov. V ta namen je potrebno izvesti obravnave na sejah krajevnih organizacij SZDL, zadružnih svetov, na sekcijah za kmetijstvo in na zborih Občanov.
4.	Naslednja važna naloga je razviti proizvodno kooperacijo z zasebnimi kmeti kvalitetnejše, z višjo agrotehniko in predvsem na zemljiščih, ki so podvržena agrotehničnim ukrepom. Kolektivi kmetijskih organizacij, zadružni svetu, sekc je SZDL ter društva inženirjev in tehnikov naj za vsako posestvo in zadrugo posebej preštudirajo možnosti in oblike sodelovanja v poljedelstvu in v živinoreji V bodoče naj kmetijske organizacije vključijo kooperacijo v gospodarske načrte svojih obratov ali enot.
Delo z vsemi kooperanti mora biti strokovno organizirano in vodeno od: začetka do kraja proizvodnje. Zato naj obrati, izdelajo operativne plane in s kooperacijo dopolnjujejo lastno proizvodnjo. Vsaka ekonomija, vsak kmetijski tehnik naj ima svoj proizvod ni plan. Osebne dohodke je prilagoditi postavljenim nalogam in doseženim uspehom, da bodo kmetijski tehniki in ostali delavci, ki delajo v lastni proizvodnji in kooperaciji za. dosežene rezultate primerno nagrajeni.
Kooperacija mora biti postavljena na ekonomsko podlago in naj bo vzpodbudna za kmeta. Zadruga naj daje večje ugodnosti kooperantom kot pa kmetom, ki iščejo samo usluge. Usluge za razne strojne storitve je obračunavati po dejanski, ekonomski ceni. kar je osnova za rentabilno in uspešno poslovanje strojnega parka.
Kmetijske organizacije lahko kreditirajo k proizvodnjo v kooperaciji, kjer so odnosi urejeni po vloženem delu n na osnovi delitve pridelka.
5.	Občinski ljudski odbori so dolžni dosledneje skrbeti za izvajanje zakona o deset hektarskem zemljiškem maksimumu. Dosledneje je skrbeti tudi za povečanje družbenih zemljišč in v ta namen odkupovati zemljo zaposlenih delavcev in uslužbencev.
V občinah je vskladiti davčno politiko z agrarno politiko. Katastrski čisti dohodek je treba določiti v višini, kot se ga dejansko dosega, oz. kot ga je možno doseči ob sodobni obdelavi zemlje. Družbene obremenitve morajo nasiti vsi sloji prebivalstva, zato jih je treba primerno razporediti in prilagoditi dohodkom, kakršne kmetijstvo lahko dosega. Pri obdavčevanju se je posluževati tudi različnih lestvic, kjer je to potrebno z ozirom na neenake obdelovalne in tržne pogoje.
Mnoga zasebna gospodarstva zaposlujejo tuje delavce in jih ne zavarujejo ali pa izkoriščajo nedoletno mladino. Socialno zavarovanje, socialna služba in delovna inšpekcija morajo skrbeti, da se izkoriščanja te vrste odpravijo in da bo vsak zaposlen tudi socialno zavarovan.
6.	Promet s kmetijskimi pridelki izvajajo praviloma kmetijske zadruge. Te naj se povezujejo z dolgoročnimi pogodbami s predelovalno industrijo in s trgovskimi podjetji za oskrbo tržišča.
Skrbno je izvajati odkup žitaric in težiti za celotno pokritje lastnih domačih potreb v okraju. V bodoče pa je s kooperacijo zajamčiti in zajeti vse tržne viške žitaric in drugih kmetijskih pridelkov.
Kombinati in kmetijska gospodarstva naj za svoje potrebe sklepajo direktne pogodbe s kmeti ali pa se z dolgoročnimi, pogodbami vežejo s kmetijskimi zadrugami, da jih te oskrbujejo po dogovorjenih pogojih. Korist-
no je čim tesnejše sodelovanje kombinata, kmetijskih gospodarstev, zadrug, kakor tudi medsebojno povezovanje kmetijskih zadrug
V	kolikor so potrebne reorganizacije kmetijskih zadrug, naj bodo dobro premišljene, več pa naj bo poslovnega povezovanja, v katerem proizvodne enote obdržijo samostojnost, povezujejo pa se za boljše izkoriščanje kapacitet, delitev dela in izboljšanje poslovanja.
7.	Vodstva posameznih kmetijskih zadrug kaže ojačati s strokovno in politično odgovarjajočimi vodilnimi kadri. To je dolžnost ljudskih odborov.
Nadalje je skrbeti za izobraževanje kmetijskih tehnikov in za usposobitev komercialnih in knjigovodskih kadrov za zadrugo Zato naj, zlasti skrbi gospodarska zbornica Ta naj izdela skupno z ekonomsko in kmetijsko srednjo šolo že za naslednje šolsko leto programe in plane izobraževanja.
Posebna naloga je izobraževanje proizvajalcev za upravljanje. Ljudske univerze naj pripravijo programe lin poskrbijo, da se bodo seminarji preko zime izvedli.
8.	V gospodarstvu je hitreje pristopati k gospodarjenju. po enotnem načrtu. Kolektivi gospodarskih organizacij, ki upravljajo z gozdovi, morajo pospešiti izdelavo gozdno gospodarskih načrtov in sklepanje kooperacijskih pogodb ter priprave za osnovanje gozdnih plantaž, ljudski odbor. pa zaostriti izvajanje določb zakona o gozdovih. V smislu zakona je dosledno urediti odkup lesa. Odkupujejo lahko le organizacije, ki se ukvarjajo z gozdarsko proizvodnjo. Za te naloge je potrebno hitreje vzgojiti odgovarjajoč logarski kader.
Organizacije SZDL naj na vasi konkretneje tolmačijo ukrepe v gozdarstvu.
9.	Za povečanje proizvodnje je izkoristiti investicije, ki so vložene v hidromelioracije (Puconski potok, Videmsko jezero, Bukovniško jezero). Kmetijske organizacije in organi vodnih skupnosti naj čimprej izdelajo programe manjših melioracij, kjer je to možno (lendavski pašniki) in na teh področjih organizirajo proizvodnjo v smislu določb zakona o izkoriščanju zemljišč na melioracijskih področjih. Zaostriti je potrebno zbiranje prispevikov za investicije in vzdrževanje melioraacijske sistema.
10.	Občinski odbori SZDL naj takoj obravnavajo pogoje in način izvajanja teh nalog Vodstva krajevnih organizacij SZDL, zadružne svete, kolektive kmetijskih gospodarstev in zadrug je treba temeljito seznaniti z našo politično akcijo na vasi, da jo bodo sposobni tolmačiti in izvajati.
V	vse te naloge se morajo vključiti vse subjektivne sile: Zveza komunistov, organizacije SZDL kot tolmač politike socializmi je in napredka kmetijstva, kot vzpodbudnik delovnih kolektivov in zasebnih proizvajalcev za večjo proizvodnjo, dalje sindikalne organizacije kot vzgojitelji kolektivov in uravnavci socialističnih načel delitve, ljudski odbori kot odgovoren činitelj za razvoj socialistične proizvodnje in usmerjevavci gospodarskega razvoja komune, gospodarska zbornica, vsa kmetijska strokovna društva, predvsem, pa delovni 'kolektivi in njihovi organi kot neposredni izvrševalci nalog hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje in vzporedno socializacije vasi.
IZ RAZPRAVE NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL
MESTO KMETA
Glede problema pridobivanja zemljišč pa je tov. Sida Podlesek menila, da je šel ta proces razmeroma zelo počasi. Že to, da imamo v okraju še vedno 90% zemljišč v zasebnem sektorju, zelo zgovorno- kaže, da smo ta proces razvijali počasi. Kmetijske organizacije so v lanskem letu kupile vsega 97 ha zemlje, nekaj več zemlje so z nakupom pridobile kmetijske zadruge in sicer 240 ha. Nekoliko več kot z nakupom so kmetijske gospodarstva pridobila zemljo s spremembo gozdnih tal v obdelovalne površine. Naš pet-
vajali. Šele ko bo kmet to našo politiko poznal, bo vedel, da je njegovo mesto v kooperaciji s kmetijsko zadrugo odnosno kmetijskim gospodarstvom na tistih področjih, kjer bodo kmetijska gospodarstva kooperacijo sama razvijala.
ZA HITER RAZVOJ FARMSKE PROIZVODNJE
V nadaljevanju je tov. Podleskova govorila o dopolnitvi odlokov o agrotehničnem minimumu in dosledni pripravi in izvajanju te akcije, dalje o solidni pripravi in skrbi za
JE V KOOPERACIJI
V razpravi po poročilu tov. Štefana Antaliča je predsednica okrajnega odbora Socialistične zveze delovnaga ljudstva tov. Sida Podlesek med drugim poudarila, da nam je zaostajanje v kmetijski proizvodnji povzročilo določene gospodarske, pa tudi politične težave. Prvotno smo namreč predvidevali, da nam ne bo treba uvažati nekaterih osnovnih živilskih artiklov, da je pa proizvodnja bila nezadostna za domače potrebe in smo zato v zadnjih dveh letih morali ponovno večje količine hrane uvažati.
To nam je po besedah tov. Side Podlesek v celotni naši investicijski izgradnji povzročilo težave, ker so se devizna sredstva, ki) bi bila sicer namenjena za vlaganje v gospodarstvo, morala uporabljati za uvažanje hrane. Pri tem pa so bile še nekatere druge težave. Če pa pogledamo proizvodnjo na kmetijskem področju v našem okraju, smo v zadnjih nekaj letih zabeležili lepe uspehe, predvsem zaradi tega, ker smo s kooperacijo, ki smo jo začeli pred tremi leti, razmeroma dobro razvili proizvodnjo in imamo danes v okraju pretežno posejane visokorodne pšenice in imamo velike površine zemlje posejane tudi že z visokorodno koruzo Sploh smo na področju kmetijske proizvodnje v družbenem in tudi v zasebnem sektorju dosegli določen napredek. Vendar so tudi ti fondi, ki jih naš okraj daje, z ozirom na to, ker ima socialistični sektor v našem okraju vsega okrog 10% obdelovalne zemlje, razmeroma mali, ker vemo, da dobivamo Iz zasebnega sektorja razmeroma male tržne presežke, to pa zaradi tega, ker nam prevladuje drobna posest in ker dajejo posestva od 2 do 5 ha razmeroma male tržne viške, zlasti v hribovitih predelih. Zato je za ustvarjalne večjih tržnih viškov predvsem nujno, da hitro razširimo površine socialističnega sektorja in to predvsem površine kmetijskih gospodarstev, ker so naša kmetijska gospodarstva tehnično, kadrovsko in organizacijske najbolj usposobljena, da v kratkem času na novih površinah hitro dvignejo proizvodnjo.
-POČASEN PROCES PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ
Nato je tov. Sida Podlesek navedla nekaj podatkov, ki potrjujejo to trditev in sicer to, da se je proizvodnja v naših kmetijskih gospodarstvih v zadnjih štirih letih, kar se tiče proizvodnjo pšenice, podvojila da se je proizvodnja koruze potrojila, da imamo 2,5-krat več govedi, da imamo 6-krat več prašičev in da so poleg obstoječih v izgradnji novi živinorejski obrati, ki bodo proizvodnjo v naslednih dveh letih še nekajkrat zvišali Ilustrativen k temu je še podatek, da so se ob takem povečanju proizvodnje zemljišča naših gospodarstev povečali samo za 21%. Torej se je kljub razmeroma majhnemu porastu zemljišč proizvodnja v družbenem sektorju dvignila razmeroma močno.
letni plan predvideva, da bi se zemljišča družbenega sektorja povečala za 5.000 ha Glede na zahtevke kmetijskih zadrug im kmetijskih gospodarstev kaže, da bomo v prvem obdobju odkupili približno 2.000 ha zemlje. To se pravil, da se bo površina v družbenem sektorju v razmeroma kratkem času močno dvignila in je plan, ki -ga imamo za Obdobje tega petletja, razmeroma realno postavljen in bo v sistematični in vztrajni akciji ustvarljiv.
O tem, kako naj se razvija, na primer, kmetijska zadruga je tov. Podleskova poudarila, da so razprave, kje naj se razvija kmetijska zadruga in kaj naj bo njega naloga, v zadnjem leto precej škodovale piri nadaljnji socializaciji kmetijstva. Od tega, kako bomo tolmačili to politiko, je odvisno, koliko bomo nakupil' zemlje, kako hitro se bo večala lastna proizvodnja naših kmetijskih zadrug. Zato mora biti orientacija preobrazbe kmetijstva jasna vsem našim organizacijam Socialistične zveze do krajevnih organizacij Potem bo tudi našemu zasebnemu kmetu mnogo bolj jasno, kakšna je njegova perspektiva v politiki, ki jo- bomo v naslednjem obdobju iz-
porast kooperacije in sicer v pravem smislu besede proizvodne kooperacije in to na področju poljedelstva in živinoreje, nato pa o nekaterih problemih nadaljnjega ekonomskega napredka kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug. To predvsem glede proizvodne cene, njihove nadaljnje izgradnje in ‘kapacitet, ki bodo v najkrajšem času dograjene — ob čimprej organizirani proizvodnji. Tu je tov. Podleskova omenila pojave, ko so kmetijske organizacije nove kapacitete razmeroma počasi začele uporabljati. Pri tern jih je motilo predvsem to, da so pri nekaterih vrstah proizvodnje imeli izgubo. Ta vprašanja so sedaj delno urejena s cenami in zato bodo po sodbi tov. Podleskove v bodoče urejena tudi z drugačnim odnosom družbe do razvoja kmetijstva glede obremenitev, investicij, itd.
Vsi obeti so, da se bodo ta vprašanja ugodneje rešila in hi v bodoče bilo škodljivo, če bi nastal kakršen koli zastoj v nadaljnjem hitrem dvigu in razvijanju farmske živinorejske proizvodnje.
Ob koncu pa je tov. Podleskova govorila o nekaterih kadrovskih vprašanjih naših kmetijskih zadrug.
BREZ ZASTOJA.
Akcija subjektivnih sil, ki je bala letos spričo splošnega gospodarksega položaja močna že v začetku leta, je očitno že začela roditi sadove. Gospodarske organizacije so začele spoznavati, da z uspešnim dviganjem proizvodnje izvoza in produktivnosti ne rešujejo samo splošni, temveč tudi svoji pobožaj in standard kolektivov. O uspehih gospodarjenja, a tudi o težavah, ki se porajajo v posameznih gospodarskih organizacijah, je med drugim razpravljal pred nedavnim izvršni odbor občinskega odbora SZDL v M Soboti.
Ugotovil pa je, da se posamezna podjetja še premalo zavzemajo za izterjavo dolgov, premalo je zavzetosti, tudi pri iskanju notranjih rezerv itd. Pri prilagoditvi pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov je še vedno premalo upoštevana stimulacija, da bi se na ta način prizadevnost posameznih članov kolektiva čimbolj povečala.
Glede na številne težave in slabosti, ki so nanje pokazale analize, čakajo v letošnjem poletju organe uprave, politič-
ne delavce, strokovnjake, člane delavskih svetov ter političnih in družbenih organizacij važne in neodložljive naloge na področju izpolnjevanja piana, izvoza, pri problemih tržišča, surovin, investicij, itd. Prejšnja leta je bila že navada, da je šla večina ljudi v juliju in avgustu na dopust. V gospodarskih organizacijah so predvsem vodilni ljudje in strokovnjaki odhajali na dopust v teh dveh mesecih. Podobno je bilo tudi z ljudmi iz uprave, iz ljudskih odborov in zbornic. Že pravilo pa je bilo, da je med poletjem počivalo politični delo Spričo drugačnih razmer in številnih del, ki jih je treba odpraviti, in jih ni mogoče odlagati na poznejši čas, lahke pričakujemo, da bo letošnje poletje polno politične in družbene aktivnosti, ne samo v podjetjih, temveč v vseh organih in organizacijah komune. Le na ta način — če bo delo teklo brez zastoja ,— bomo lahko čim hitreje odpravili težave v gospodarstvu Tudi to so med drugim poudarili na že omenjeni seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Murski Soboti
Pred plenumom je razpravlja) o kmetijstvu tudi Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL
POMURSKI VESTNIK, 2. AVGUSTA
2
IZ RAZPRAVE NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL — IZ RAZPRAVE NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL — IZ RAZPRAVE NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL
V PRIHODNJE: DOSLEDNOST
PRI SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI KMETIJSTVA
V nadaljevanju razprave na plenumu, v kateri je sodelovalo 13 diskutantov, je bilo govora med drugim tudi o objektivnih ekonomskih pogojih, ki so povzročiti trenutno sta-
nje v našem kmetijstvu, o politiki cen, regresih, premijah, odlokih o agrotehničnih minimiumih davčni politiki, kooperacija, kadrovskih zadevah in drugem.
Več odločnosti organov oblasti
Tov. Aleksander Kutoš je med drugim poudaril, -— ko je govoril o nekaterih problemih pri izvajanju minimalnih agrotehničnih ukrepov, — da je za kooperacijo v beltinski občini, kjer je na 1000 ha površin 5000 parcel, značilna skrajna anarhija delovnega procesa. Vsa vlaganja po količini, času im prostoru določa kmet. Zaradi tega je taka kooperacija dostikrat neuspešna, silno draga in zato je upravičen dvom, da bi taka kot je, vodila k podnužbljanju kmetijske proizvodnje in veliki blagovni proizvodnji. Po njegovi sodbi to lahko občinski odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih v marsičem prispeval h kvalitetnejšim oblikam sodelovanja in boljši organizaciji dela, le da niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ta predpis po svoji vsebini daje. Kmetijska strokovna služba namreč ocenjuje, da bodo proizvodni rezultati na površinah, za katere so bili predpisani minimalni agrotehnični, ukrepi, neprimerno višji od onih izven teh kompleksov. Vendar tudi na teh površinah ni bilo prave organizacije dela in nekega reda. Zato tudi inšpekcijska služba ni mogla slediti proizvodnji in nadzirati, če so vsi agrotehnični ukrepi bili tudi v resnici izvajani,.
V beltinski občini je bilo ugotovljenih 17 primerov, da kmetovalci niso uporabili predpisanega semena, a tudi druge pomanjkljivosti, ki jih je mogoče skoraj s popolno gotovostjo predvidevati, a jih sedaj ni mogoče dokazati, niso tole ugotovljene. Bile pa So še tudi druge formalne in organizacijske pomanjkljivosti. Gre za to, da že v prihodnjem letu zagotovimo tolikšno kmetijsko proizvodnjo, da ho pokrila, vse naše potrebe in da s tem eliminiramo uvoz belih žit, kakor tudi za uvajanje socialističnih družbenih odnosov na vasi — za podružbljenje kmetijske proizvodnje. Tov. Kutoš je nato iznesel vrsto 'konkretnih predlogov, v katerih je predvsem odločno zavrnil mnenje, da nam odloki o minimalnih agrotehničnih ukrepih niso več potrebni ker kmetovalci že tako te ukrepe samoiniciativno izvajajo tudi na tistih področjih, ki, jih odlok ne zajema. Površine, ki so že bile zajete pod minimalne agrotehnične ukrepe, naj se ne to zmanjševale, nasprotno, povečale naj bi se povsod tam, kjer mo-
remo tudi zagotoviti realizacijo teh ukrepov. V uresničevanje odlokov, ki predpisujejo minimalne agrotehnične ukrepe, pa je treba vnesti več odločnosti organov oblasti.
V nadaljevanju je tov. Kutoš iznesel še ostale predloge, med drugim tega, da naj kmetijska zadruga na kompleksih, kjer se izvajajo minimalni agrotehnični ukrepi, posameznim kmetovalcem ne delajo uslug časovno po njihovi želji, ampak po svojem planu setve. Umetna gnojila in semena naj se delijo oziroma izdajajo na deloviščih, t. j. na njivi. Da pa bo kooperacija obojestransko privlačna, jo je treba ekonomizirati, saj je samo tako mogoče objektivizirati interes kmetijske zadruge in strokovne službe za kooperacijo. Zato naj kmetijske zadruge sklepajo takšne kooperacijske pogodbe ki bodo predvidevale plačilo uslug im materiala, skratka vsa vlaganja kmetijske zadruge, iz tistega pridelka, ki je rezultat kooperativnega, odnosa, razen v primeru, ko je tak pridelek suficitaren, kmetovalec pa ga lahko s pridom še naprej predela. S tem v zvezi je tov. Kutoš predlagal še nekatere naloge ljudskih odborov im občinskih odborov SZDL.
SLAB ODNOS INDUSTRIJE DO KMETIJSTVA
Nekateri diskutanti so iznesla tudi primere malomarnega odnosa industrije do kmetijstva, Inž. Franc Skledar je navedel med drugim primer velikih grabelj, ‘ki so se pri prvem delu zvile, a jih niso hoteli popraviti oziroma jih ni bilo mogoče dobiti nazaj iz tovarne. Prav tako so se na KG Rakičan pokvarile tri škropilnice, vendar na trikratno urgenco ni bilo strokovnjaka, da bi jih pregledal in dal navodila za uporabo. To kljub temu, da je za uporabo škropilnic sedaj največja sezona. Tov. Alojz Benko pa je iznesel prav tako nekaj primerov, ko industrija ne skrbi dovolj za kmetijstvo in poudaril med drugim predvsem slabo, vrvico, 'ki ovira dela na kombajnu pri žetvi.
V imenu glavnega odbora SZDL Slovenije je pozdravil plenum tov. Rudi Čačinovič, ki je v svojem prispevku v razpravi med drugim omenil, da bo kmetijstvo v prihodnje glede cen bolje stimulirano in da bo prišlo do svojih skladov, do sredstev za svoj na-
daljnji razvoj. Dejal je tudi, da. so analize našega gospodarskega položaja, posebno v zveza s težavami, ki jih imamo trenutno, pokazale, da je eden izmed glavnih vzrokov za vse te težave prav v tem, da kmetijstvo ni bilo dovoli razvito. Medtem ,ko smo v industriji to raznih drugih področjih šla zelo intenzivno in hitro naprej, smo tukaj razen na ozkem sektorju socialističnega kmetijstva ostali pri sta-
rih metodah, ne glede na to, da so posamezna področja povečala svojo proizvodnjo, da je uporaba umetnih gnojil večja, vendar to še zdaleč ni tako, kakor bi naš gospodarski razvoj zahteval in kakor bi moralo biti, da ne bi bilo neravnomernosti v razvojtu med kmetijstvom in ostalimi področji. Zato je tukaj potrebna sprememba in je treba razvoj kmetijstva hitreje spodbuditi.
Večja povezanost v komuni
V nadaljevanju je tov. Čačinovič govoril o nekaterih težavah v zvezi s tem. Omenil je, da smo v zadnjih dveh letih nekoliko popustili v tem pogledu, glavni vzrok pa je to, da kmetijstvo ni bilo stimulirano, da ni ustvarjalo takih fondov, kakor nekatere druge dejavnosti. Pri tem se je zgodilo to, da smo odvisni od individualnega kmetijskega proizvajalca, ki gotovih bremen ni nosil, kjer ni bilo takih ovir kot na socialističnem sektorju, kjer so bile potrebne mnoge nove investicije, ki so v mnogo večji meri bremenile proizvodnjo na preozkem sektorju.
Nato je tov. Čačinovič menil, da je vprašanje kooperacije še premalo poudarjeno. Kooperacija je imela po nje-
govi sodbi ravno take težave kot splošen razvoj v gospodarskih organizacijah, ker ni bilo zadostne stimulacije glede na cene, itd. Če se bo ta razvoj popravil, če bo odnos med cenami kmetijskih proizvodov in ostalimi boljši, bo to tudi mnogo bolj delovalo na kooperacijo in bodo lahko tudi zadruge mnogo več pridobile. Po njegovi sodbi gre samo za to, kako razdeliti te dohodke, ki se predvidevajo med zadrugo oziroma socialističnim sektorjem in pa med individualnim kmetom. Tov. Čačinovič je rekel, da ne bi bilo prav, če zasebni kmetovalec ne to imel istih obveznosti, kot jih ,ima delavec v tovarni. Akumulacijo bo treba vršiti preko zadrug, saj bo šla vrsta ukrepov v korist
kmeta in zadruge, se pravi samo tistega kmeta, ki bo z zadrugo kooperiral. Tisti, ki bo zunaj zadruge, pa takih ugodnosti ne bo imel.
Dalje je tov. Čačinovič omenil velik razvoj kmetijskih posestev v Pomurju, za katera je menil, da bodo morala v prihodnje še razširiti svojo bazo z nakupom, itd. Nato je govoril o drugih oblikah razširjanja te baze, a tudi o ustvarjanju zadružnih ekonomij. Poudaril je zlasti, da so v ostalih delih na>še države naredile zadružne ekonomije mnogo več, kar zadeva odkup površin ali pa zakup, kot so to storila naša kmetijska go-
spodarstva, Tov. Čačinovič je govoril še o tem, da gre pri tem spletu vprašanj za stal no kontinuirano delo ljudskih odborov, političnih forumov, strokovnih organizacij in prizadetih kmetijskih organizaciji. Omenil je še urbarialne skupnosti in urbarialne gozdove ter predelovalno industrijo, ki bi lahko bila povezana z direktno proizvodnjo. To velja tudi za kmetijske zadruge, za katere je omenil višje Oblike sodelovanja. Ob koncu je še poudaril, da mora biti povezanost kmetijskih zadrug, kmetijskih gospodarstev in komune mnogo večja kot doslej.
Konkreten akcijski program
V svoji zaključni besedi je sekretar OK ZKS tov. Ivan Ros poudaril pomen nekaterih sklepov, iznesenih v razpravi ter dejal, da je treba sprejete sklepe tudi izvajati. Kar zadeva agrotehnični minimum in odloke o njem, je menil, da je treba te probleme po komunah še enkrat proučiti in izpopolniti. Hkrati je treba ljudem povedati, da bomo v prihodnje doslednejši pri izvajanju vsega, kar smo si postavili kot nalogo pri socialistični preobrazbi in napredku kmetijstva v Pomurju. Hkrati se je treba v komunah dogovoriti za konkre-
ten akcijski program. Kar zadeva usluge kmetom od strani zadrug, pa je menil, da naj zemljo kmet sam kompletira. ker mu bo zadruga sicer zaradi razparcelinanosti usluge dražje zaračunavala. Nakup zemlje je treba dalje opravljati tam, kjer nam bolj ustreza.
Pri teh in vseh drugih vprašanjih pa so potrebna po sodbi tov. sekretarja Rosa (odkup, zakup zemlje, arondacija, itd.) enotna stališča vseh prizadetih organov V komuni. Pri vsem tem je treba skladno tudi reševati kadrovska vprašanja in vzgajati kadre, ki jih že imamo.
Pogled iz letala na hleve KG Rakičan (foto: Stolnik).
BREZ VEČJIH TEŽKOČ V GORNJI RADGONI
Kakšnih posebnih problemov pri nas na področju gospodarstva ni bilo. Manjši so pa tako povsod
Tako je začel razgovor podpredsednik radgonske občine, tovariš Jože Štelcel, ko sem ga
vprašal za gospodarstvo in njegovo gibanje.
»Vseh podatkov sicer še nimamo zbranih, vendar kolikor
jih je, vam jih bom posredoval. Podjetja v naši občini v glavnem dobro stojijo. Z ozirom na sezonsko poslovanje nekaterih naših podjetij bodo tudi manjši zaostanki razumljivi. Ta podjetja bodo v sezoni nadomestila zamujeno tako, da bo gospodarski plan za leto 1962 v celoti realiziran. Kar se tiče drugih podjetij, je stvar z odpravo nekaterih objektivnih težav urejena.
Eno najboljših, pa tudi z najbolj široko dejavnostjo je podjetje Slatina Radenci. Letni gospodarski plan predvideva okrog 27 milijonov dinarjev bruto produkta. Od: vsega tega je podjetje Slatina Radenci že izpolnilo nekaj čez 14 milijonov. Vsekakor pri podjetju Slatina Radenci z realizacijo letnega plana ne bo težav.«
In druga podjetja?
Druga podjetja nekoliko zaostajajo. Tako je Avtoremont izpolnil letni plan s 45 odst., Gradbeno podjetje s 39 odst. S 70 odst. pa je Elrad realiziral svoj letni plan.
Kakor sem že omenil, nimamo zbranih še vseh podatkov Tako je trenutno še nemogoče podati celotno sliko gibanja gospodarstva minulih šestih mesecev.«
Jože Šabjan
Razdrobljene parcele - nerentabilna proizvodnja
Tov. Rudi Rapl je obširno razpravljal o problemih kmetijstva v soboški občini. Med drugim je omenil, da je kmetijska zadruga Grad zaključila poslovno leto z najboljšimi rezultati. To je razumljivo, saj se ta kmetijska zadruga peča izključno z blagovnim prometom. Šele v drugi polovici leta so začeli z raznimi plantažami sadjarstva.
Iz zaključnih računov za 1. 1961 pa je razvidno, da so zadruge izkazovale največje izgube pri strojnih odsekih. KZ Martjanci je imela lani 6,5 milijonov dinarjev izgube v strojnem odseku, vendar se kljub temu, niso mogli s to KZ na združenju dogovoriti za enotno mlatilniško merico, ki naj bi bila letos za vse kmetijske zadruge 9%, na združenju pa so se kasneje dogovoril za 10%.
Ocene predloženih bilanc pa med drugim kažejo, da so se vse kmetijske zadruge lani trudile, da bi povečale osnovna sredstva, predvsem za nakup strojev in opreme, pa tudi z gradnjami, ki so bile najnujnejše za razširjeno reprodukcijo. Dejansko povečanje glede na leto 1960 ni nikjer manjše od 130%. Povsod se
je povečal celotni dohodek in to predvsem na račun ugodnejše delitve, itd. Povsod so se občutno povečali osebni dohodki 'iz dela čistega dohodka in sicer pri Gradu 135, v M. Soboti 177% itd. Vse kmetijske zadruge so vložile iz čistega dohodka v sklade veliko manj kot v letu 1960. To pomenil, da je le Grad dosegel od tega zneska 80%, vse ostale KZ pa manj. Nekatere KZ pa nišo dosegle niti 50% glede na lato 1961. Sklad KZ, ki se formira obvezno 50% od premij, se je uporabljal tudi za osebni dohodek, predvsem v Puconcih in Prosenjakovcih. Bruto produkt na enega zaposlenega je bil najvišji pri Gradu in sicer 1, 040.000 .dinarjev, najnižji pa v Puconcih (633.000 din). Razumljivo, da je moral kolek-
tiv pokrivati plače iz 50% dela premij, namenjenih za sklade.
Po zadnji analizi, ki jo je izdelal občinski odbor SZDL v Murski Soboti je razvidno, da vse kmetijske zadruge intenzivno delajo po vprašanju odpravljanja napak. Odpuščajo odvišno delovno silo na ta način, da predvsem v upravi združujejo blagajniška in analitska delovna mesta. V ne katerih zadrugah menijo, da ni potrebno delovno mesto komercialnega. Delajo konkretne analize za odpravo velikih izgub, ki jih izkazujejo v strojnih odsekih, delajo na popravi pravilnika o razdeljevanju, čistega dohodka in osebnega dohodka in to tako da skušajo s točkovamjem urediti delo na ta način, da bi bil vsak proizvajalec tudi v kmetijski zadrugi čim bolj stimulativno nagrajen. So pa še določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba z intenzivnim delom odpraviti.
Glede plana proizvodnega sodelovanja za leto 1961/1962 je tov. Rapl menil, da ni sko-
raj v nobeni kulturi realiziran. Podatki za nekatere najpomembnejše kulture kažejo, da je plan pšenice realiziran s 73%, koruze s 87%, ječmena z 29,7%, ovsa 12,9 in travništva 53,8%. Po razpoložljivih podatkih je plan dosežen le pri krompirju in sladkorni pesi. Zelo malo ali pa nič so
kmetijskse zadruge delale na arondaciji, kar je postavilo poročilo na plenumu kot eno prioritetnih nalog. Razmerje, kakršnega imamo v KZ Prosenjakovci, poslovna enota Fokovci, da imajo 114 ha na 500 parcelah, kaže, da lastna proizvodnja v takem primeru ne more biti rentabilna.
PREMALO SKLADIŠČ
Pšenica je zaradi preobilnega deževij a nekoliko polegla, žetev pa je trenutno v polnem teku. Pri tem podjetju bodo nastale težave glede vskladiščenja pšenice, kajti ves pridelek bo za seme, zaradi tega pa je potrebno nekoliko več prostora, da se pšenica temelji-
to osuši. V mesecu juliju se je prilično povečala mlečnost krav na KG, predvsem za radii paše in krmljenja z mlado travo in deteljo. Tako znaša povprečna mlečnost na dan v Murski Soboti 7,1 Litra, v Rakičanu 7,08 litra, v Topolovcih 8 litrov in v Petanjcih 11 litrov.
NAPAKE ODPRAVLJAJO
Ta zadruga in njeni organi v tem času vlagajo mnogo pri zadevanja, da odstranijo napake, ki so se dogajale v preteklem in letošnjem letu. Osnovna naloga, ki je pred njimi, je predvsem v organizacijskem urejevanju v zadrugi in
njena preorientacija v proizvodnji. To delo je zahtevalo predvsem usposabljanje kadrov. Čutijo, da so politične organizacije mnogo pomagale pri tem delu, na drugi strani pa so zabeležili premalo po moči od zbornic.
POMURSKI VESTNIK, 2. AVGUSTA
3
JAZ, MEŠČAN - POTNIK
Presrečen si državljan, ki še nisi potoval z avtobusom po naših prekmurskih kotanjah! Koliko lepih trenutkov te še čaka. Doživel boš marsikaj, česar si niti v sanjah ne moreš predstavljati: okusil boš grozote alžirske vojne, eksplozijo atomske bombe, orkan in še marsikaj.
Meni, ki še sedaj urejam svojo klavrno možgansko imov no soboškega malomeščana, je vse to že znano, saj sem že imel srečo voziti se po
kotanjah in strminah prekmurskih prerijskih poti. Ne le, da sem na potovanju zgubil skoraj vso svojo vrtičkarsko lagodnost, celo dobršen del svoje mozgovne kapacitete sem iztresel, to je pa zares dobro; bodo vsaj drugi morali misliti namesto mene.
In kakšno je to potovanje da je storilo take gigantske spremembe moje sebične drobnolastniške osebnosti? Po Vsem, kar sem doživel, moram priznati, da je taka vožnja nekaj mogočnega kot polke in valčki pred svečano akademijo za 22. julij, nekaj
tako dolgega, kot seznami dolžnikov v naših podjetjih, visokega kot cene v soboških gostinskih lokalih, nekaj ponosnega kot poslopja soboškega živilskega trga, obenem pa nekaj tako zaletavega kot soboško gradbeništvo.
Kmalu nato, ko smo zapustili soboški asfalt, me je tako milo vrglo s predzadnjega majavega sedeža, da sam s svojo trdo, v večerni šali izobraženo glavo prebil strop avtobusa in pogledal, če se iz
babjega kota že jasni, nato pa sem z brzino mopedistov na soboških ovinkih zaletel naprej, prav nad napis »kaditi prepovedano«, kjer sem ostal nalepljen kot vabilo na gasivsko veselico tako dolgo, dokler me ni snel gost cigaretni dim, ki je vzpodbudil nekaj sopotnikov h glasnemu hrkanju in pokašljevanju.
Ko sem se srečno odlepil, sem padel prav na zajeten cekar masti in drugih gospodinjskih artiklov iz soboške mesnice. Ta moj nečastni padec je vzbudil huronski plaz folklornih izrazov ob katerih
sem poleg mednarodnih lahko občudoval tudi nekatere dialektične posebnosti in se vzhičeval nad sočnostjo medčloveških odnosov. Mojega užitka je bilo kmalu konec, ker nas je v tretji brzini spet zajel močan vztrajnostni moment, ki nas je najprej vse zgnetel na šoferjevo glavo, nas stisnil na strop, da smo viseli kot napol odlepljene stenske slikarije, nato pa nas je stisnilo k tlom kot naša maloprodajna mreža potrošnika,
nato po nas zamešalo in zamotalo kot plačni sistem.
Tako sem visel nekje v nedoločenem položaju, s peto drezal soseda v nos, iskal svojo levo nogo na skrajnem drugem koncu avtobusa in mislil na Gagarinove težave pri poletu. Moja soseda pa je popolnoma ravnodušno začela luščili kuhana jajca. Potem se je neurje poleglo in od nekod je zadišalo po žganjici. Vendar idila ni trajala dolgo, ker nas je spet stisnilo, da smo bili v klobčiču tako majčkeni kot soboška kultura, dokler nas avtobus ni korporatvino
izbruhnil, pa spet sunkovito vsrkal in se zapodil dalje po prašnem kolovozu. Le da sem imel pri tem srečo in sem ostal zunaj ter začel zbirati svoje neurejene ostanke kot to že dalj časa poskuša soboška godlba, le da sem imel jaz še to prednost, da sem za ta pasel imel dosti volje. Pa se mi kljub temu še do danes ni popolnoma posrečilo.
Manjka mi namreč še ključ za navitje mehanizma in sem torej podoben soboški Svobo-
di. Ko bom ta ključ našel, ga bom posodil tudi njej. Tačas pa bom ostal nevsiljivi, mirni meščan malega mesta.
Toda nekoliko se bom moderniziral. To sem sklenil zadnjič, ko sem si ogledoval okusno urejene izložbe soboškega Tehnoprometa in Opremotehne. Postal bom bencinska maloposestnik. Tako se bo zvečala moja osebna in potniška svoboda, obenem pa se bom lahko priključil soboškim motoriziranim mladim levom pred Zvezdo.
IJO
Lepa gesta do soobčanov
V Ljutomerski občini je odbor za pomoč prizadetim po toči doslej organiziral že dve večji zbiralni akciji. Predhodno so v vseh vaseh sklicali posvetovanja s prebivavstvom in se domenili o oblikah pomoči ter o času zbiranja prispevkov. Vaške organizacije so v polni meri razumele situacijo ter se zavzele za to, da so bili prispevki kar največji.
Uspehi teh akcij niso izostali. Obe kmetijski zadrugi in Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer so dali na razpolago vozila za prevoz, prebivavstvo pa je zbralo za okrog osem kamionov raznih sadik, zelja, fižola in ostalih pridelkov in zelenjave. Akcija sta potekali po dogovoru in tako so v prizadetih krajih prejel zbrane prispevke, pri razdeljevanju katerih so sodelovale tamkajšnje vaške organizacije, pravočasno in nepoškodovane.
Vrednost zbranih prispevkov cenijo nad 3 milijone dinarjev. To je v primeri s povzročeno škodo sicer malo. vendar so s tem opravili osnovno rešitev. Kakor smo
zvedeli, so se v tej akciji še posebno izkazale vasi Cven Mota, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Bolehnečici, Vučja vas, Gibina in druge Skratka: prebivavstvo iz neprizadetih krajev ljutomerske občine je do svojih občanov v krajih, ki jih je opustošila toča, imelo polno razumevanje. Ta njihova humana gesta pa vsekakor zasluži lepo priznanje.
Kakor smo zvedeli, je v tem času v teku že osrednja zbiralna akcija, v kateri bodo zbirali tudi ostale prostovoljne prispevke. Pri' tem kažejo precejšnjo naklonjenost tudi nekatera podjetja. Začeli pa so tudi že z zaposlovanjem tistih delavcev, ki imajo večje družine in le manjša posestva ter so ostali brez zaslužka
Preveliki izdatki
Na področju zdravstva in socialnega varstva v gornjeradgonski občini so v zadnjem polletju močno porasli stroški. Pred kratkim je o tem razpravljal aktiv ZK. Ugotovljeno je namreč, da so izdatki, v primerjavi z lanskim letom, preveč narasli. Tako so letos potrošili za ambulantno zdravljenje 6 milijonov več kakor v istem obdobju lani. Za zdravstvo prav tako 6 milijonov več, za zdravila in sanitetni material 5 milijonov več. Tudi izdatki za nadomestilo plač so se povečali za 5 milijonov.
Vsekakor so to ogromni izdatki. Aktiv je sprejel sklepe, s katerimi, bodo v drugem polletju skušali primankljaj nadoknaditi, ali pa ga vsaj omejiti pri njegovem naglem večanju.
JOŽA HORVAT - JAKI NA MEDNARODNI GRAFIČNI RAZSTAVI
Na četrti mednarodni grafični razstavi v St. Moritzu v Švici razstavlja poleg Amieta, Arpa, Campiglija, Clavéja, Ernija, Fischerja, Friedlenderja, Kako Motija, Marinija, Picassa, ,Zadkina in drugih znanih umetnikov naš rojak, slikat Ježa Horvat-Jaki.
Kot edini predstavnik jugoslovanske grafike na tej razstavi je obenem razstavljavec z največ eksponati — prireditelji so uvrstili v razstavo kar deset njegovih del.
Bravce, ki želijo sodelovati s svojimi literarnimi prispevki ( pesmi, krajši prozni sestavki, šale itd.) v Zadružnem koledarju, ki bo predvidoma spet izšel, in v Pomurskem vestniku, prosimo, 
naj do 1. septembra 1962 pošljejo svoje prispevke uredništvu Pomurskega vestnika — za koledar. Vsak sodelavec naj pošlje svoj točen naslov in eventuelne želje glede objave (pod kakim imenom naj bo objavljeno). Objavljeni prispevki bodo tudi primerno honorirani.
Pomurska založba	Pomurski vestnik
KNJIGA 62
Slovenske založbe so se zedinile, da skupaj izdajajo svoje glasilo in tako Knjiga 62 spet redno izhaja. Pred kratkim je izšla že sedma števil ka. Ta prinaša na prvem mestu sestavek Djura Šmicbergerja Politični Literatura-. Med leposlovnimi izvirnimi novitetami omenimo Bratka Krefta »Kalvarija za vasjo«, ki jo je izdala Pomurska založba, Pesmi Alojza Gradnika, ki jih je za Cankarjevo založbo ob pesnikovi 80-letni ci izbral in uredil Filip Kalan, roman Mire Miheličeve »Mladi mesec« pri isti založbi, pesniško zbirko Ludvika Mr žela »Ogrlica«, ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru in izbrane črtice Janka N. Roglja »Kruh in srce« pri Državni založbi Slovenije. Med leposlovnimi prevodi so Johna Dos Passosa »Dvainštirideseti vzporednik«, prvi del znamenite trilogije »USA«, ki je pisatelju prinesla svetovno slavo in vplivala na mnoge moderne romanopisce po vsem svetu, F. M. Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma« s spremno besedo dr. Bratka Krefta, enega naših najboljših poznavavcev ruske književnosti, ter komedija Milo za drago« Williama Shakespeara v prevodu Mateja Bera.
Med znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi novitetami omenimo Janeza Stanovnika »Strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu«, »Uvod v empirično analizo potrošnje« Ivana Turka, ki bo s pridom služil študentom in ekonomistom ter Živojina Jeremića »Fotografski tečaj za vsakogar« . namenjenega predvsem mladim fotoamaterjem.
Poleg drugih krajših sestav kov prinaša nova številka Knjige 62 tudi zapisek o Pomurski založbi. V njem je podan namen ih pomen ustanovitve in delovanja te mlade
založbe na skrajni periferiji slovenstva, obenem pa pregled njenega letošnjega knjižnega programa, v katerem sta tudi diva prevoda, Gyule Ilyesa »Ljudje s puste« in Karela Čapka »Navadno življenje« Na zadnjih straneh je bibliografija, tiska za mesec maj 1962.
Kot zanimivost omenimo še to, da prejemajo Knjigo 62 zastonj vse knjižnice, šole, društva, klubi in vsi ljubitelji lepe in dobre knjige, če se nanjo naročijo pri Knjižno prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga v Ljubljani.	IJO
Jože Horvat-Jaki : Pogodba
Mladi Pomurci v letoviščih
Okrajna zveza prijateljev mladine v Murski Soboti je tudi letos organizirala taborjenje otrok v prijetnih letoviških krajih Verudi in Baški. V obeh letoviščih je doslej letovalo že blizu 500 otrok.
V Verudi letuje šolska mladina od 3. razreda naprej in sicer pod šotorskimi krili. Tabor je urejen v prijetnem okolju, ki je kot nalašč za počitek in oddih. Doslej sta tam prebili že dve izmeni 80 otrok tretja pa je odpotovala v to-
rek. Da je organizacija lažja in da mladina ne bi tam prišla v stik samo s tujimi ljudmi, so izmene organizirali po občinah. Vsaka občina pa določi tudi svoje spremstvo. Prvo izmeno so sestavljali otroci iz radgonske, drugo iz so-
boške in tretjo iz beltinske občine. V programu imajo še eno izmeno.
V Baško so letos v prvi izmeni poslali 79 predšolskih otrok iz vsega okraja. Seveda je bilo z njimi v začetku malo težko, vendar so se kmalu privadili. Drugo izmeno je sestavljalo 120 otrok iz lendavske in ljutomerske občine, v četrti izmeni pa bodo letovali otroci iz ljutomerske in lendavske občine skupno s 79 otroki iz Avstrije. V zadnji izmeni pa bo letovalo v domu v Baški okrog 150 otrok iz radgonske, beltinske in petrovsko-šalovske občine .
Razen skupnih letovanj za šolsko mladino bodo nekateri otroci letoval: skupno s starši ali v letoviščih, ki so jih organizirale posamezne organizacije in šole. Nekaj otrok pa je že letovalo v sosednji Avstriji.
BRIGADA Z ZLATO PLAKETO ?
V Veliki Plani se je te dni živo srebro povzpelo do 39° C Toda to ni vzelo volje naš m brigadirjem, ki so graditelji ceste bratstva in enotnosti Malce vročine popoldne ne škoduje; zato pa je ob večerih prijetnejši hlad. Kakor smo že pisali, so edina srednješolska brigada v naselju, kjer so še študentske iz Zagreba, Beograda, Skopja in mednarodna študentska brigada. Naselje je izredno lepo urejeno, povsod so gredice in nasadi. Poleg vsega pa je red in higiena na višku.
Naselje, »Ivo Lola Ribar« obdajajo gredice cvetlic. Čeprav so člani Pomurske brigade fizično šibki, — v brigadi je 52 deklet, — je vendar bila že enkrat udarna in enkrat posebej pohvaljena. Vzorna je tudi na področju higiene in reda. Opravljajo večidel lažja, dela ki pa zahtevajo veliko pridnosti in vztrajnosti Prva dekada je za njimi. Nabrali so že 530 točk in na ti-
hem upajo, da bo na koncu zlata plaketa njihova. Poleg dela na trasi imajo najrazličnejše tečaje, od šoferskega pa tja do šivalnega in kuharskega. Sicer pa je njihovo življenje vsak dan bolj pestro.
Z ostalimi brigadami imajo dobre odnose, posebno še z mednarodno. Učijo se tujih jezikov in nekateri poznajo že nekaj črk kitajske pisave Tuji študentje pa si iščejo prijatelje pri naših brigadirjih in se učijo slovenskega jezika. Ko so nekega večera vprašali črnskega študenta katera od pesmi, ki se jih je naučili v brigadi, mu je najljubša, je kar zapel: Marko skače, Marko skače. . To prekmursko narodno pozna bolje od marsikaterega Prekmurca. Seveda ve še marsikatero slovensko, saj se z veliko vnemo uči slovenskega jezika.
Pomurska srednješolska brigada se bo vrnila v petek zvečer.	J.	Šabjan
ASFALT DO LENDAVE
Cesta od Murske Sobote do Lendave letos še ne bo asfaltirana v celoti. Na Upravi za ceste v Murski Soboti so nam povedali, da bodo sedaj najprej končali z deli na odseku Odranci—Črensovci, nato pa nadaljevali od Jula-marofa« nekako na sredi med Črensovci in Hotizo proti Lendavi. Pri Gaberju sedaj pripravljajo cestišče za asfaltiranje.
Medtem ko bodo asfalt na omenjenih odsekih položili že do konca letošnjega oktobra.
pa bodo na odseku Črensovci — »Jula-marof« delali šele drugo leto. Zdaj še nimajo načrtov za ta del ceste, vendar že računajo, da bo zelo drag in bo tako dokaj dvignil znesek 390 milijonov dinarjev, kolikor planirajo, da bosta stala odseka Rakičan—Crensovci in Jula-marof«— Lendava. Vsekakor pa je asfaltiranje te tako važne prekmurske prometne žile kljub visokim stroškom nujno in utemeljeno.
IJO
Jesen se bliža . . . (foto: Stolnik)
Razgibano kul
Namesto uvoda :
in za kontrast navedimo Soboto, kjer letos ni bilo Prešernove proslave, kjer igra himno na proslavah kvintet, kjer obstoji »Svoboda« le na papirju, kjer...! Menda bo kar dovolj, da se nam bo zazdelo kulturno življenje v Radgoni in njeni okolici še živahnejše.
RAZGIBANO GLASBENO ŽIVLJENJE
Mešani zbor radgonske »Svobode« ima 45 članov, ki redno hladijo ha vaje in marljivo delajo vso sezono, od septembra do junija. Zbor je pod vodstvom Ivana Vrbančiča naštudiral v minuli sezoni. Okrog 13 narodnih in umetnih pesmi, s katerimi je nastopal na raznih proslavah, v povezavi z oktetom gasivskega društva Radgona pa je dal celovečerne koncerte v Radgoni, Stogovcih, Apačah, pri Vidmu in na Kapeli. Najboljši obisk je bil na koncertu v Stogovcih, kjer se je zbrala predvsem mladina, najslabši pa v Apačah. Tega je verjetno kriv neugoden termin nastopa, saj je drugače tudi v Apačah dovolj zanimanja za glasbene prireditve. Z zborom so menili nastopiti ob priliki obletnice radenskega zdravilišča, vendar jih odbor za pripravo tega praznovanja iz nerazumljivih vzrokov ni povabi, to tudi kljub zborovi kvaliteti. Jeseni računajo, da bo, do sodelovali na Pomurskem
sejmu v Radgoni, seveda, če jih spet ne bodo obšli..
Godbo na pihala radgonskega DPD »Svoboda« sestavlja 35 rednih članov, vodi pa jo požrtvovalni Franjo Irgolič Godba, ki je pred dvema letoma dobila nove instrumente, pred kratkim pa nove, enotne obleke, dela prav tako kot
Zbor sistematično in je poleg nastopov na raznih proslavah priredila več samostojnih promenadnih koncertov, tako v Apačah, Stogovcih, Radencih, Negovi in pri Vidmu. Razveseljivo je, da sestavljajo godbo večinoma mladi člani.
KAJ PA DRAMATIKA?
Najtežje je z dramatsko sekcijo, ki že dive leti ni bila aktivna. Za to sta v glavnem dva vzroka: ni ljudi, ki bi sodelovali v tej sekciji, razen tega Pa je radgonsko gledališko občinstvo dokaj zahtevno in ne
prenese nekvalitetnih poskusov. Zato dramatske sekcije iz okolice ne upajo na radgonski oder. Zaradi domačega dramatskega mrtvila bi bilo pričakovati več gostovanj iz Maribora. Toda mariborsko gledališče letos še ni pokazalo interesa za gostovanje v Radgoni, čeprav je prejšnja leta
rodno prihajalo s kvalitetnimi. odrskimi deli (Odprto nebo, Samorastniki itd).
Medtem, ko so starejši gledavci v Radgoni prikrajšani za kakršnekoli dramatske užitke, pa najmlajši to niso, saj lutkovna sekcija radgonske »Svobode« pod vodstvom Cilke Žerdinove redno skrbi zanje. Letos jim je priredila 4 predstave, po okolici pa, je dostovala v Stogovcih, Apačah, Negovi, na Kapeli in pri Vidmu Povsod je naletela na lep sprejem, saj so otroci najhvaležnejše občinstvo.
POMURSKI VESTNIK, 2. AVGUSTA
4
BOGATA ŽETEV
Žetev se zahvaljujoč lepemu vremenu, ki je prevladovalo zadnjih nekaj dni, počasi bliža h koncu. Kombajni in mlatilnice kmetijskih zadrug so zaposleni ves dan, ponekod pa delajo tudi ponoči. Sodeč po prvih poročilih, ki smo jih prejeli iz zadrug in kmetijskih gospodarstev, bo pridelek pšenice nekoliko večji od lanskega, pa tudi kvaliteta je precej zadovoljiva.
Povprečen pridelek pšenice na hektar se bo v našem okraju gibal predvidoma med 35 in 40 stoti, najnižji okrog 25 in najvišji blizu 60 stotov na hektar. Seveda tu niso všeti kraji, ki jih je prizadela nedavna toča.
Posevki so se tik pred žetvijo med sabo močno razlikovali, zato tudi ni čudno, če so med donosi, kil so jih zabeležili, takšne razlike. Skoraj neverjetno zveni, da so na eni izmed parcel posestva v Beltincih zabeležili 57,5 metrskih stotov in da je kmetijska zadruga M. Sobota na eni parceli dosegla nekaj nad 60 sto tov, vendar je res. Gre za visokorodne sorte pšenice, ki so jih jeseni pravočasno posejali in seveda zemljo dobro pognojili. Res je tudi, da so na območju KZ M. Sobota zabeležili tudi pridelek 26 stotov na hektar, vendar samo v nekaterih primerih.
Na območju lendavske zadruge so doslej zabeležili najvišji donos okrog 40 stotov na hektar, na območju zadruge Križevci pri Ljutomeru pa so Zasebni kmetovalci, ki so zemljo jeseni temeljito obdelali in pognojili, pridelali blizu 40 stotov. Tamkajšnja zadruga bo na svojih površinah letos pridelala povprečno le nekaj nad 30 metrskih stotov. To povprečje je tako nizko zato,
ker so velik del površin prevzeli v precej slabem stanju. Ob tem pa moramo dodati, da pa so pri francoski sorti zabeležili' skoraj 50 stotov.
Donosi so torej dokaj različni, vendar moramo reči — upoštevajoč povprečen pridelek, da je letošnja žetev precej bogata in da bodlo kmetijske organizacije pridelale tudi precej kvalitetnega semenskega blaga.	-js-
Nov most v Veščici
V nedeljo popoldne so v Veščici pri Ljutomeru izročili namenu 25 metrov dolgi most, ki pelje preko regulirane Ščavnice. Pri gradnji omenjenega mostu je sodelovalo tudi 13 področnih posestnikov, ki so z delom in prispevki pocenili gradnjo za 322 tisoč dinarjev. Pri tem sta se posebno izkazala Janez Novak in Franc Nečemer, medtem ko
krajevna skupnost Globoka pri gradnji sploh ni sodelovala.
PADEL IZ NEZNANEGA VZROKA
Mopedist Avgust Ficko iz Krašč je v vasi Pertoča pri štev. 1 iz neznanega vzroka padel. Prepeljan je bil v bolnišnico.	1
Karel Jakob: Mlačva
Vreme nagajalo tudi našim prednikom
Jagode v decembru, led v avgustu
Letošnje muhasto poletje nam je prineslo več jeze kot veselja, saj je že marsikomu prekrižalo dopustniške načrte. Toda ne samo nam, temveč tudi našim prednikom je vreme včasih prav hudo ponagajalo. Zgodilo se je, da so cvetele jagode v decembru, v avgustu pa se je na nekaterih rekah nabiral led.
Meteorologi in drugi strokovnjaki so ugotovili, da je bilo v Evropi med 11. in 13. stoletjem v glavnem toplo in suho vreme. Med 15. in 18. stoletjem se je podnebje precej ohladilo, kasneje pa je postajala Evropa spet toplejša. O nenavadnih vremenskih pojavih so ohranjeni številni, zapiski, zlasti v cerkvenih in sa-
mostanskih letopisih.
Leta 1640 je v okolici Nove Varoši snežilo, ko je šlo žito v klasje. Sneg je zlasti po gozdovih, ki so bili takrat v najlepšem zelenju, napravil ogromno škodo.
3. maja 1671 je padel sneg v okolici Čačka in se štiri dni ni stalil. Se bolj presenečeni pa so bili prebivalci Fojnice, ko so se 13. avgusta 1716 zgodaj zjutraj zbudili in videli, da je — še dan poprej cvetoča in zelena pokrajina — pokrita
s snežno odejo.
Naslednje leto so bile okrog 20 julija vse bosanske planine pod snegom. 23. maja 1723 je padlo v okolici Karlovca v Primorju toliko snega, da so se lomile veje sadnega drevja.
4. julija 1764 je sneg presenetil prebivavce Sunje in Banja Luke. Zapadlo ga je toliko, da so ljudlje gazili do kolen. Leta 1777 — konec julija — je v Bosni mraz uničil mnoge pridelke, po bregovih okoli Beograda pa je snežilo.
19. septembra 1774 je snežilo v Sarajevu tako močno, da so se pod težo snega zrušile strehe mnogih poslopij.
To, kar se je pripetilo v Sarajevu 24. avgusta 1777, a se verjetno ne bo več ponovilo. Sredi poletja je sneg pobelil ulice in strehe tega mesta. Iz starih zapiskov je razvidno, da je bilo to leto sploh med najbolj hladnimi. Pozimi je bilo toliko snega, da je segal ljudem do vratu. Zveri je bilo moč loviti kar z rokami,
tako so bile sestradane.
Ne samo poleti, tudi pozimi je bilo vreme cesto precej svojeglavo. Leta 1745 je iznenada med najbolj hudo zimo nastopilo pravo poletje. V marcu je že zelenela trava in drevje je poganjalo listje. Leta 1746 so bili januarski dnevi tako topli kot julijski.
V tem stoletju je bito tudi nekaj zim, ko pri nas sploh ni bilo snega. V okolici Zvornika so ljudje cesto še v decembru nabirali jagode.
34 let za šivalnim strojem v tovarni
V obratu za izdelovanje perila v tovarni »Mura« v Murski Soboti so priredili v minulem tednu poslovilno svečanost. Od kolektiva se je namreč poslovila dolgoletna delavna delavka Marija Balažič, ali Marika, kot so jo klicali v obratu. V tovarni' je delala skupno kar 34 let ter na tem delovnem mestu dočakala svoje 50. leto.
Na poslovilni svečanost, ki jo je priredila brigada omenjenega Obrata skupno s sindikalno podružnico in upravo podjetja so ji izročili darila ter ji zaželeli kar največ lepih in prijetnih dni v zasluženem pokoju. Zbranim je povedala, da je njeno največje
veselje, da je sedaj, ko ona odhaja, dobila v istem obratu zaposlitev njena hčerka Edita. Edita se je namreč po usposobitvi v izobraževavnem centru že maja redno zaposlila pri stroju in tako nadomestila svojo mater. Svojim sodelavkam ,pa je ob odhodu obljubila, da na tovarno, v kateri je delala toliko let, ne bo pozabila in da jih bo obiskala, čim bo to mogoče.
Zares so redki primeri, da delavec skozi vso svojo delovno dobo dela v istem podjetju. Prav zato pa je kolektiv priredil Mariji Balažič ob odhodu takšno poslovilno svečanost, ki je bržkone ne bo pozabila.
-js-
 Marija Balažič
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
SOLUNSKI ATENTATORJI
— Jugoslovanski film znanega režiserja Žike Mitroviča, ki ga poznamo med drugim tudi po uspelem filmu "Miss Stone". Tudi tokrat nastopa na čelu njegove igravske ekipe Aleksander Gavrić, poleg njega pa še Dragan Ocokoljić, Petre Prličko, Marlies Behrens, Joachim Mock in drugi več ali manj znani igravci. Kakor znano, prikazuje film resnične zgodovinske dogodke, ki so se odigrali v začetku tega stoletja pred Tlindensko vstajo v Solunu, glavnem mestu evropskega dela tedanjega turiškega imperija. Film govori o skupin: mladih Makedoncev, — revolucionarjev, — ki je delovala v Solunu in se na poseben način borila proti tiraniji zavojevavcev. Nezadovoljni spričo počasnih priprav
za vstajo in ogorčeni nad ravnodušnostjo evropske javnosti do usode Makedonije, so glavni junaki filma, bivši dijaki solunske gimnazije, organizirali tajno teroristično skupina in pripravili celo vrsto terorističnih akcij, uperjenih proti interesom velikih evropskih držav v Turčiji. Mladi revolucionarji so nabavili dinamit in orožje in žrtvovali drug za drugim svoje življenje kot izraz revolta, dosledni svojim idejam .. .
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
POLETJE JE KRIVO ZA
VSE — Jugoslovanski film scenarista in režiserja Puriše Djordjevića. Filmska komedija. ki je nastala v poplavi komercialnih filmov naših domačih producentov, ki hočejo za-
bavati Občinstvo za vsako ceno. Scenarij za ta film je na pikal Djordjević »na kožo« Mije Aleksića. Ta tudi igra vlogo moža, ki odide na letni oddih nekoliko kasneje za svojo ženo. Na poti oba zapadeta številnim skušnjavam zakonske zvestobe, na koncu pa se vendarle najdeta, — kot Penelopa in Odisej —, ter se srečno vrneta domov. V ostalih vlogah nastopajo Olga Nagy, Sonja Hlebš, Milena Dravić, Rade Markovič in drugi.
Film bo sredi tega meseca na sporedu soboškega kina »Park«.
NASILJE NA TRGU — Jugoslovanski film scenarista in režiserja Leonarda Benkoviča, ki pri kritiki ni naletel na ugoden odmev, pa čeprav nastopa v glavni vlogi znani a-
meriški filmski igravec Broderick Crawford. Kritika namreč očita filmu komercializem, ki se skriva za svetohlinskim plaščem cenenega »psihoanalitičnega« okrasja. Zgodba filma se dogaja leta 1944 nekje v Evropi, obravnava pa malomeščansko ganljivi motiv o nesrečni žrtvi nesrečnih okoliščin, plemenitem človeku, ki se plemenito žrtvuje. Njegovo sodelovanje v odporniškem gibanju si lahko tolmačimo le kot želijo po maščevanju nad Nemci, ki so mu ubili sina. Po sodbi kritike je sovražna stran prikazana le kot sadistično in inteligentni človeški robot za ubijanje. Partizani (ali kdo že so) pa so tej ganljivi psevdopsihološki melodrami po mnenju kritike le koketna kuliserja, davek jugoslovanskemu partnerju, Lov čen-filmu, ki je finansiral ta neprepričljivi poskus igralsko rehabilitirati ter plasirata na evropsko tržišče B. Crawforda. Za konec še to, da naši igravci (Branko Pleša, Bert Satler in drugi) niso papirnatemu scenariju prispevali živahnejših barv. Torej: še en mrtvorojenček jugoslovanskega koprodukcijskega prizadevanja.
Film bo ob koncu tega meseca na sporedu kina "Park" v Murski Soboti.
BEG V OKOVIH — Ameriški film režiserja Stanleya Kramerja, o katerem je že bilo govora v tej rubriki. Ne glede na to pa velja še enkrat poudariti, da je naredil Stanley Kramer izreden film, v katerem briljirata nosivca glavnih vlog Tony Curtis in Sidney Poitier. Film je bil, kakor znano, nagrajen z dvema »Oscarjema«, od strani ameriške kritike pa je dobil tri Velka priznanja, saj je bil proglašen za najboljši film 1. 1958, Stanley Kramer za najboljšega režiserja, pisca scenarija (ki jima pripada eden izmed obeh »Oscarjev«) pa sta dobila priznanje za najboljši scenarij. V Berlinu je dobil Sydney Poitier leta 1958 na tamkajšnjem festivalu nagrado za najboljšo moško vlogo Film, čigar ogleda nikakor ne kaže zamuditi, bo zadnje dni tega meseca na sporedu kina »Park« v Murski Soboti,
(Nadaljevanje na 8. strani)
o življenje v radgonski občini
SEKCIJA ZA PROSLAVE
Proslav pride na vsako leto precej, zato ima ta sekcija kar dovolj dela skozi vse leto. Kazen programov sekcij svojega matičnega društva vključuje in vskljajuje tudi programe drugih društev. Tako ureja in vodi enotno programsko politiko za proslave, obenem pa skrbi za kvalitetne programe na proslavah in sodelovanje raznih društev. Programi proslav so kvalitetni in dvorana je zmeraj polna!
IZOBRAŽEVANJE IN KLUBSKO ŽIVLJENJE
Oboje je v Radgoni le na papirju. "Svoboda" je imela tudi izobraževalno sekcijo. Njeno vlogo je prevzela Ljudska univerza, ki pa sami Radgoni ne nudi ničesar in bo zato morala bo delo spet vzeti v roke sekcija "Svobode". Tudi klubsko delo ni steklo. Verjetno je to najtežja oblika dela in ga "Svoboda" ne bo zmogla, pač pa bo morala priskočiti na pomoč Ljudska univerza, kot je to v Ljutomeru, kjer je delo lepo steklo
KULTURNI DOM
Prizadevni radgonski kultur ni delavci so s svojim delom dokazali, da kulturni dom ne stoji zaman. Zaradi pogostih kvalitetnih prireditev lahko rečemo, da je dom napolnjen vse leto. Dom je last »Svobode«, dvorano pa ima v najemu kinematografsko podjetje, ki ima štiri dni v tednu filmske predstave. Pa tudi ostale dneve dvorana ni prazna. Da je res tako, nam pokažejo številke iz lanskega leta: v dvorani, je gostovalo o
krog 9 raznih ansamblov, bili sta dve akademiji TVD Partizan, okrog 15 proslav in še razne druge prireditve (gasivska proslava itd.) "Svoboda" in kinematografsko podjetje z obojestranskim razumevanjem vsklajujeta termine svojih prireditev, tako da delo teče v redu in brez prerekanja.
VAŠKA DRUŠTVA Kulturno življenje ni razgibano le v Radgoni, pač pa tudi v okolici. Kulturno-prosvetnih društev je v radgonski
občini 14, štiri od tel so »Svobode«. Medtem, ko smo v Radgoni lahko ugotovili, dramatsko mrtvilo, pa je v okolici prav obratno — najbolj aktivne so prav dramatske sekcije, tudi pri številčno dokaj slabih društvih. Med najbolj aktivne spadata apaško in žepovsko društvo. V Apačah red no vsako sezono naštudirajo 1—2 odrski deli, ter s tem tudi gostujejo po bližnji okolici. Minulo sezono so naštudirali dokaj zahtevne Samorastnike ter Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo
ženo. V Žepovcih, kjer pogosto prirejajo vesele večere in druge slične pr reditve, so letošnjo zimo igrali Operacijo Mare Pucove. Aktivni so tudi na Stani gori., Stavešincih, Črešnjevcih in drugod. Zanimivo je, da so to v glavnem mala društva, pa so Kljub temu dramatsko zelo aktivni in študirajo različna odrska dela. tako so na Stari gori igrali Prevaranega soproga in Volkodlake, v Stavešincih, kjer v glavnem s svojim lastnim delom in denarjem postavljajo gasivsko-kulturni dom, pa so
prirejali razne proslave itd.
Razgibano je tudi zborovsko življenje teh vaških društev. Tako je lansko sezone prizadevno delal ženski, zbor v Apačah, ki bo verjetno jeseni spet prijel za delo, prav tako pa deluje mali ženski zbor tudi v Stogovcih. Zbor v Radencih dela bolj občasno. Razen dramatskih in pevskih sekcij delajo v nekaterih vaških društvih tudi lutkovne tu pa tam tudi izobraževalne, ki priredijo kakšno predavanje. Razgiban je večinoma ves radgonski okoliš, le pri Vid-
mu so že 2 —3 leta popolnoma pasivni. Mogoče bo delo tudi tam v kratkem steklo, saj so sedaj osnovali nov odbor in je pričakovati, da posamezniki ne bodo več dela celo ov:rali, kot je to bilo do zdaj.
OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
Pred koncem še en kontrast: kulturno-prosvetna društva v Radgoni in okolici so zelo razgibana, organ, ki bi moral voditi in usklajevati njihovo delo, pa je neagilno mrtvo telo
Krivdo nosi odbor, v katerem že dalj j časa nekaj škriplje. Predsednik je sicer zelo delaven in prizadeven ter se zanima za delo društev, vendar je njegovo delovanje vse preveč osebnostno. Premalo je povezan s celotnim odborom, mu ne poroča o svojem delu in tako odbor ne more voditi kontinuirane programske politike. Zato so društva v glavnem prepuščena sama sebi. Če bi odbor bil bolj aktiven, bi marsikje lahko pomagal pri izbiri programa, z različnim' nasveti pri delu, na vsak način pa bi bilo kulturno delo v radgonski občini, mnogo bolj enotno in sistematično. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev bi tako dobil vodilno funkcijo v kulturnem življenju občine. Sedaj nam ostane le pričakovanje, da bodo jeseni izvolili nov odbor, ki bo bolje delal in bo kulturno-prosvetno delo radgonske občine še bolje steklo.
Skoda bi bilo pustiti društva brez pomoči, nekje ob strani, da si sama urejajo svoje delo in si pomagajo, kakor si pač vedo in znajo, saj imajo velijo voljo do dela. Posebno bi bilo to škoda zato, ker v mnogih društvih dela predvsem mladina, od katere še lahko mnogo pričakujemo.	Jože Olaj
POMURSKI VESTNIK, 2 AVGUSTA
5
VELIKA ODGOVORNOST NAM JE ZAUPANA
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	nenehno je treba skrbeti za nadaljnjo materialno krepitev delavskega Samoupravljanja, da bi hitreje in učinkoviteje izpolnilo svojo vlogo osnovnega nosilca našega gospodarskega razvoja ter organiziranja velike in specializirane proizvodnje kakor tudi vlogo odločilnega faktorja v razvoju gospodarstva v celoti ...
Seveda bi bilo napak usmerjati svoj pogled še vnaprej izven podjetij in pričakovati vse le od spremembe tega ali onega instrumenta, "znotraj" kolektiva pa ostati pri starem. Postopno, vendar vztrajno (če hočemo res dosledno uresničiti misli plenuma) velja proučevati, odgovarjati in ukrepati na tale vprašanja, ki nam jih je naložil plenum, zato da bi še hitreje krenili naprej:
—	kadar je pred nami problem združevanja z nekim sorodnim podjetjem, se velja vprašati, ali je to tudi v korist skupnosti. Odgovoriti velja na vprašanje, ali bomo s tem dosegli večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo;
—	ko razčlenjujemo dosedanjo organizacijsko obliko samoupravnih organov in gospodarjenja sploh, velja od-
govoriti na vprašanje ali smo res najbolje organizirali ekonomske enote in temu ustrezno uskladili sistem delitve dohodka, (takšne delitve namreč, ki naj spodbuja materialni interes vsakogar, še pospešenejšo rast proizvodnje, produktivnosti in ne nazadnje tudi vključevanje v mednarodno svetovno menjavo).
In odgovoriti velja na vprašanje, ali smo res s pridom izkoristili vsa razpoložljiva sredstva, ali bi lahko prihranili več, ali smo, zadovoljili trg z našimi proizvodi, ali ni morda potrebna na določenem področju preusmeritev proizvodnje itd?
To je le nekaj vprašanj, na katera velja odgovoriti (in odgovarjati v vsem nadaljnjem razvoju, kajti na mah ni mogoče odgovoriti na vse hkrati, predvsem pa ne hkrati in uspešno). Zato nam je bila — neposrednim proizvajalcem in organom samoupravljanja — na IV. plenumu CK ZKJ izrečena velika zaupnica, hkrati ob tem pa naložena velika odgovornost za nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenih odnosov. In v urejanju vsakdanjih konkretnih vprašanj ne prezrimo teh dejstev.
P. D.
V NEDELJO SOBOTA II : KLADIVAR
Soboški ljubitelji nogometa bodo lahko v nedeljo dopoldne gledali na domačem igrišču pokalno nogometno tekmo med moštvoma »Sobota« II in "Kladivarjem" iz Celja- Tekma se bo začela ob 9 uri dopoldne.
K K »ROG«
prva štiri mesta
Kolesarsto klub »Prekmurje« Beltinci je v nedeljo priredil meddruštveno turistično kolesarsko dirko na 60 km dolgi progi in sicer na relaciji Beltinci — G. Radgona — Beltinci. Tekmovali so kolesarji domačega kluba in KK »Rog«
Prva štiri mesta so osvojili gostje, peto mesto pa Forjan iz KK »Prekmurje«. Dirka, je bila spričo slabega vremena precej ovirana. Od domačega kluba so sodelovali v dirki samo trije tekmovavci, dirki mladine in pionirjev pa sta odpadli.
Kakor smo zvedela, se bodo beltinski kolesarji 19. avgusta udeležili meddruštvene kolesarske dirke v Škofji Loki, ki jo organizira Kolesarska zveza Slovenije.
POKALNA TEKMA V MARIBORU Tudi prvo moštvo »Sobote« bo v nedeljo igralo pokalno nogometno tekmo in sicer z »Železničarjem« iz Maribora. Tekma bo v Mariboru.
BELTINCI : PLANIKA 1:3
Minulo nedeljo je bila v Beltincih prijateljska nogometna tekma med moštvoma »Beltinci« in »Planika«. Zmagali so gostje z rezultatom 3:1 (1:1). Igra je bila hitra in zanimiva.
Pni domačih sta se zlasti odlikovala. Maučec in Gjörek pri gostih pa Horvat in Lacko.
Na sliki: Lončar, Šimenko in Medič po svojih prvih poletih
USPELI LETAVSKI TEČAJI
V okolici soboškega aerokluba je v zadnjem času dokaj živahno. Pred nedavnim so namreč začeli letavsko šolo, ki, so jo organizirali na internatski način. Doslej so organizirali. že tri tečaje. Posebno uspešen je bil prvi, na katerem sta Miran Šneler in Srečko Gorjan opravila sre-
brne C-izpite. Razen tega je balo na tečajih doseženih še šest pogojev za srebrno C-značko.
Sedanji jadravni tečaj je že tretji po vrsti v letošnji sezoni, obiskuje pa ga 12 mladincev in ena mladinka iz Murske Sobote, Lendave in Ptuja. V petek, ko sem se mudil na letališču, so ravnokar o-
pravili svoje prve uspele polete trije tečajniki in sicer Rihard Lončar, Marjan Medič in Friderik Šimenko. Prvi samostojen polet je za vsakogar dogodek, ki ga zlepa ne pozabi. Res pa je, da zahteva še posebno skoncentriranost, razsodnost in seveda pogum. Sicer pa, kaj bi pripovedoval. O tem naj povedo sami.
Marjan Medič je dijak gimnazije v Murski Soboti in je o svojem prvem poletu povedal takole: »Takoj, ko so me potegnili v zrak, sem imel malo treme, vendar sem se v hipu znašel in začel ravnati, kakor smo se popreje učili. Ko sem bil skoraj 300 metrov visoko, je bilo prijetno in sem začel umirjeno sprejemati signale od spodaj ...«
Tudi Friderik Šimenko iz Ptuja je priznal, da je bil pri vzletu malo zmeden, ko pa se je znašel v primerni višini, je bil več kot zadovoljen. Tudi pristanek je lepo uspel. Še to mi je povedal: »Če bom dosegal primerne uspehe, se bom pozneje vpisal v nadaljevalni tečaj.«
Rihard Lončar, dijak gimnazije v Murski Soboti ima kakor njegovi sotovariši,. veliko voljo do letenja. Svoj prvi polet pa je takole opisal: »Ko sem se vsedel v letalo in se kmalu nato znašel v zraku je bilo malo težko, saj sem vedel, da je vse odvisno samo od mene in da mi od spodaj ne morejo pomagati z drugim, kot samo s signali. Pa ni bilo nevšečnosti. Polet in pristanek sta uspela.«
Jeseni bo aeroklub po vsej
verjetnosti organiziral še tečaj za motorno letenje, za katerega vlada veliko zanimanje. Vendar pa je organiziranje tega tečaja odvisno od denarnih sredstev, ki 'bodo v te namene na razpolago.	-js-
S Cirilom Križnarjem v višinah
Moj tedenski delovni program je zahteval, da sem se v minulem tednu znašel v letalu zraven državnega prvaka v jadravnem letenju, Cirili Križnarja. KB-6 se je zapodil po vzletni ztezi, rahlo zanihal in se odlepil odi tal. Hitrost in višina sta se stopnjevali. Njive in hiše pod nama so bile videti kakor da bi jih narisal na papir, ljudje na poljih pa so izgledali kot nebogljene mravlje. Pri ostrejših zavojih sem se vznemiril, vendar ne tako močno, da bi mi kamera padla iz rok.
Pri prvem zavoju posnetek letališča ni v celoti uspel, ker je krilo prehitro zastrlo pogled nanj. Pomislil sem, če bi bil vohun in bi se tako počasi pripravljal na snemanje, bi iz mene že zdavnaj napravili rešeto . .. Pri drugem zavoju. je bilo več uspeha. Med ostalim poletom sem napravil še nekaj drugih posnetkov in Ciril me je opozoril, da se bo-
mo spustili. Nisem se ustrašil, saj sem vedel, da je izkušen pilot in da sem najmanj tako na varnem kot v taksiju, ki vozi po prazni cesti z brzino osemnajst kilometrov na uro.
Ciril je pritiskal na vzvode in višina se je hitro zniževala. KB-6 se je približeval tlom, vendar... Z rokami sem tipal, kje bi se lahko najsigurneje prijel. Spuščali smo se namreč počez čez stezo in le kakih dvesto metrov pred nami je bil gozd. Počutil sem se približno tako kot takrat, ko mi je na morju, na poti med dvema otokoma, počila blazina. Gozd je bil že tik ob kljunu letala, ko smo se nenadoma dvignili v zrak. Torej — preizkušnja živcev. Sledil je še zadnji zavoj in takoj nato smo umirjeno pristali na stezi.
Tako se je končal polet z našim rekorderjem Cirilom Križnarjem, ki je te dni odpotoval na Poljsko, kjer se bo kot član državne reprezen-
tance pripravljal na svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, ki bo 15. januarja v Argentini. Pred njegovim odhodom sta ga povabila) na sprejem tudi predsednik in podpredsednik OLO, inž. Miran Mejak in Franc Šebjanič.
J. Stolnik
ŠE 0 DŠI
Letošnje delavske športne igre kljub majhnim izpadom, ki jih povzročajo nekatere sindikalne podružnice, še kar v redu potekajo. Se posebno resno sodelujejo na teh igrah člani sindikalih podružnic »Agroservisa«, »Obrtnika« in »Panonije«.
V podjetju »Obrtnik« v M. Soboti imamo dokaj zavedne športnike, ki se redno udeležujejo tekmovanj, čeprav so nekatari oddaljeni tudi po 20 in več kilometrov. Referent za športno dejavnost pri omenjenem podjetju, Oto Ratkaj je o delu športnikov povedal sledeče:
»Naša sindikalna podružnica, ki šteje 48 članov, se je letos prijavila za delavske športne igre s šestimi disciplinami. Posebno se trudimo, da bi dosegli vidnejše mesto v nogometu in izgleda, da nam bo to uspelo «
BELTINCI V REPUBLIŠKI LIGI
Sklepi, ki jih je sprejela RZS na svoji izredni seji, so velikega pomena za vso rokometno dejavnost v Pomurju. Po teh sklepih se je namreč pomurski rokometni prvak - TVD Partizan iz Beltinec uvrstil v republiško ligo.
Po ukinitvi vseh II. zveznih rokometnih lig sta se morala oba slovenska predstavnika vrniti v republiško ligo, ki je zaradi tega prevelika. Zato je RZS sklenila, da se republiška liga deli na dva dela — vzhod in zahod.. Prvaka obeh skupim bi po koncu tekmovanja odigrala med seboj dVe tekmi za naslov prvaka Slovenije. V primeru, če bi se prvak uvrstili v I. zvezno ligo pa bi se ustanovila zopet enotna liga.
V vzhodni skupini, bi v tem primeru nastopale naslednje
ekipe: Branik, Kovinar (Maribor); Partizan Slovenjgradec Velenje, Celje, Rudar (Trbovlje), Partizan Videm-Krško, Partizan Brežice, Krmelj in Partizan Beltinci. Naš predstavnik v tej skupini ne bo imel lahkega dela. Sodeč po kvalifikacijah ter po prvenstvu lahko upamo, da bo kos ostalim ekipam, tako da se bo lahko uvrstil nekje v sredino lestvice. Fantje iz Beltinec se dobro zavedajo naloge, ki jih čakaš vendar so obljubili, da je z njihovim vstopom v ligo odprta pot še ostalim klubom. Kako se bo naš predstavnik odrezal, bomo videli.
Na sliki: Enajstorica podjetja »Obrtnik« Murska Sobota se na tekmovanjih v okviru delavskih športnih igrah dobro uveljavlja.
POPOLNA PREPOVED UPORABE SLADKORJA V VINOGRADNIŠTVU
(Nadaljevanje s 1. strani)
lastne potrebe vinogradnika in njegovega gospodinjstva, »ali pa za trg, se je izkazala kot težko izvedljiva. Te dodatne količine vina pa so v precejšnji meri pripomogle, da imamo zdaj tik pred novo letino velike zaloge neprodanega vi na, tako v trgovini kakor tudi v kleteh pridelovavcev. Zdaj pa se obeta še obilna nova letina. Po drugi strani potrošnja vina nazaduje, ker so cene za potrošnika po zvišanju dajatev močno narasle. Možnosti izvoza vina pa so zelo omejene.
V vrsti ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi vnovče-
nje vinskega pridelka, je zdaj s spremembo vinskega zakona ukinjeno izjemno določilo, ki je dopuščalo, da je vinogradnik sladil mošt ali uporabljal sladkor in druge dodatke za pripravljanje umetnega vina za lastne potrebe. Tako je Zdaj v vsakem primeru, tudi vinogradniku za lastne potrebe prepovedano uporabljati sladkor in druge dodatke v proizvodnji vina Naj še opozorimo, da veljajo za kršitev predpisov vinskega zakona stroge kazenske sankcije, tako za gospodarske organizacije kakor tudi za vinogradnike. Za slednje so določene denarne kazni do 300.000 din ali zaporne kazni do 30 dni.
Mala kronika
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI
V Cankovi, pri štev. 36 se je pripetila lažja prometna nesreča. Šofer tovornega avtomobila Jože Geder in mopedist Martin Markoč sta vozila skozi Cankovo v smeri Krašči, v razdalji 20 m. Pri hiši štev. 36 je šofer tovornega avtomobila na sredini ceste ustavil, mopedist pa ga je hotel prehiteti. Ker se ni prepričal, če je cesta prosta, se je zaletel v nasproti vozečega motorista Ivana Kamničarja Telesnih poškodb ni, bilo. Materialna škoda na vozilih je za 80.000 din.
SOŽITJE JURČKOV
Tega nenavadnega jurčka je pred kratkim našel v  gozdu Pal Sipaš iz Mačkovec, Ko ga je našel, je bilo baje okrog
večje gobe zrastenih še sedemnajst gob in gobic, vendar so se le-te do takrat, ko so prišle v roke reporterju, poškodovale ali odtrgale. Ko smo napravili ta posnetek, je bilo zrastenih 13 gob.
(Foto: J. Stolnik)
BREZOBZIRNI ŠOFER 18. t. m. je šofer osebnega avtomobila Viktor Vrečič iz Vanča vesi pri prehitevanju v Tropovcih zbil v obcestni jarek motorista Jožeta Giderja in sopotnika Jožeta Sukiča. Motorist in sopotnik sta dob la lažje telesne poškodbe. Šofer Vrečič je po nesreči mirno odpeljal dalje. Pozneje so ga izsledili, in ugotovili, da je povzročil nesrečo v vinjenem stanju.
NI NAKAZAL SMERI Motorist Aleksander Maček iz Vadarec je podrl kolesarja Draga Peharja iz M. Sobote, ker ta pri zavijanju v levo ni nakazal spremembe smeri vožnje.
ZOPET NEPREVIDNO PREHITEVANJE 20. julija je prišlo do prometne nesreče v naselju Petanjci. Šofer tovornega avtomobila Franc Novak je pri prehitevanju oplazil na desnem robu ceste stoječ poltovoni avto (šofer Stanko Vesenjak). Do nesreče je prišlo zaradi slabih zavor na tovornjaku .
KAMENJE GA JE ZANESLO Motorist Janko Belak iz Lukavec je ob srečanju s kolesarjem Leopoldom Novakom iz Maribora, zadel kolesarja v levo nogo. Kolesarja ja vrglo po tleh. Pri padcu je kolesar dobil lažje telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo, ker je kamenje kolesarja ob srečanju zaneslo nekoliko v leve.
NERODNA KOLESARKA
22. julija se je pripetila prometna nesreča na Petanjcih, na koncu mostu preko Mure. Kolesarka Nada Ficko je v skupini kolesarjev, ki je vozila v smeri M. Sobota, nenadoma zavrla, padla na sredino ceste in tam obležala. V tem trenutku je privozil v i-
sti smeri osebni, avto. Upravljal ga je Franc Bencik iz Lemerja, ki je v skrajni sili zavil v levo, da ne bi pregazil na cesti ležeče dekle. Pri tem pa se je zaletel v obcestni kamen. Telesnih poškodb ni bilo.
VINJENA MOPEDISTA
22 t. m. se je v Gornji Radgoni mopedist Jože Fujs iz Prosečke vasi zaletel v osebni avtomobil, katerega je upravljlal Štefan Merklin iz M. Sobote. Vozili sta se srečavali, mopedist, ki je bil dokaj vinjen, je zapeljal na levo stran in se zaletel v levi prednji blatnik osebnega avtomobila. Mopedist je bil odpeljan v mariborsko bolnišnico. Na obeh vozilih je za 30 000 din škode.
23.	t. m. je iz smeri Tišina proti M. Sobota peljal mopedist Alojz Rapoša iz Kroga Zaradi vinjenosti je zapeljal v obcestni jarek, padel in se laže poškodoval. Potrdilo o znanju prometnih predpisov mu je bilo začasno odvzeto.
Z MOTORJEM V AVTOBUS
24.	t. m. se je v Soboti pripetila lažja prometna nesreča. V avtobus, katerega je vozil šofer Srečko Blatnik iz Kamnika po Kopališki ulici, se je zaletel motorist Ivan Švec iz Sobote, ki je privozil iz dvorišča hiše štev. 3. Materialna škoda, je neznatna; telesnih poškodb ni bilo.
PRI ZAPRTI ZAPORNICI ČEZ PRELAZ
24. t. m. ob 20.40 uri, se je zaletel v Stročji vasi Bruno Kralj, uslužbenec LM z motorjem v spuščajočo se zapornico. Zapornica ni bila opremljena z utripajočo lučjo in tudi zapirala se je nepravilno. Na motorju je za 15.000 din škode
NEPREVIDNI KOLESAR
Na cesti med Rakičanom in Soboto je 25 t. m Alojz Jureš, motorist iz Sobote, povozil otroka Janka Avsenika, ki je na cesti vozil cikcak. Otrok je dobil težje telesne poškodbe in je bil prepeljan v
bolnišnico. Materialne škode na kolesu in motorju je za 20 000 din.
ZARADI KOLESARJA V JAREK
Dne 26. julija je iz smeri Radenec proti Soboti vozil osebni avto Stanko Lehlenvaler. V Petanjcih je nenadoma zavozil z leve na desno stran kolesar Behek. Voznik osebnega avtomobila se je kolesarja izogibal, pri tem pa, zavozil v jarek. Materialne škode je za cca 50 000 din.
Z MOPEDOM V AVTO
Mopedist Jože Rigler je 28. t. m. neprevidno vozil s stranske ceste na glavno. Pri tem ni bil dovolj previden in se je zaletel v prednji del avtomobila, katerega je upravljal Vinko Man iz Radgone. Mopedist je dobil lažje poškodbe
BRAVCI — BRAVCEM
KJE JE KONTROLA?
Pred dnevi sem poslal po steklenico slatine. Ves začuden sem pogledal steklenico v kateri je bilo za dobre tri milimetre razne umazanije. Čudim se, kako je mogla priti steklenica v prodajo, saj je taka voda neužitna in zdravju škodljiva. Mislim, da je vsak komentar odveč.
Franc Stepanovič, Mlajtinci
POMURSKI VESTNIK 2. AVGUSTA
6
Žena - dom - družina
VITAMINI
VITAMIN B1
Leta 1893—1897 je Eijkman ugotovil vzrok obolenja beri — beri pri ujetnikih. Pri pobiranju riža je odstranjena zunanja luska, v njej se nahaja vitamin B. Vitamin B ščiti normalno rast, vzbuja apetit in deluje na prebavo. Njegovo najvažnejše delovanje je, da vpliva na normalno funkcijo živčnega tkiva. Pri pomanjkanju B vitamina se pojavlja obča slabost, nervozno stanje, izguba apetita, a vsled telesnega nedostatka, bolezen beri — beri. Znaki te bolezni so: otekline, množično vnetje živcev, razširitev in delna odpoved srca. Vitamin B1 se nahaja v kvasu, pšeničnem zrnju, Jetrih, srcu, mesu, mleku, jajcih, grahu, v rženi in ovseni moki, v suhem svinjskem mesu, nekaj ga je tudi v koruzni moki. Vitamin B1 je bela kristalizirana snov, grenkega okusa, je topljiv v voda. Temperaturo do 120° C zdrži 30 minut. V suhem stanju je zelo odporen.
VITAMIN B;
Je zelenkasto rumen, topljiv v vodi. Toplota mu manj škoduje, a svetloba in alkalna reakcija ga hitro uničita. Vitamin B2 sodeluje v procesu celičnega dihanja in pri rasti. Vzrok pomanjkanja vitamina B2 je v prvi vrsti motnja v resorbciji.
Vitamin B: se nahaja v pivskem kvasu, jetrih, jajcu, mesu, zelenjavi, sadju, grahu, fižolu, špinači, suhih slivah itd.
NIKOTINSKA KISLINA
Vloga nikotinske kisline v hrani je odkrita 1937. leta. V čistem Stanju predstavlja belo kristalno snov in je odporna na visoko
temperaturo. Delovanje te kisline Je važno za rast. Pomanjkanje tega vitamina povzroča obolenje pod sliko pelagra. Vitamin se nahaja v živalskih in rastlinskih živilih, največ ga je v mesu, ribah, itd.
FOLNA KISLINA
se najde tudi pod drugim Imenom (vitamin M), poleg ostalih funkcij deluje tudi na rast. Največ ga je v zelenjavi, jetrih, ledvicah, cvetači, manj v koreničju, mesu, jajcih, mleku in žitaricah.
VITAMIN B5
Pomanjkanje tega vitamina povzroča obolenje kože v obliki vnetja — dermatitis.
VITAMIN C
ali askorbinska kislina, antiskurbutični vitamin, je zelo razširjen v prirodi. Kot zdravilo pri skorbut o so dajali limono v 18. stol.
Vitamin C je prvi izoliral Szent - Györgyi iz nadledvične žleze. Razvija se zlasti v zelenih listih v času rasti in to v raznih plodovih, kot so: šipek, peteršilj, paprika, paradižnik, krompir ter presno sadje in zelenjava. Pomanjkanje tega vitamina negativno deluje na rast. Pojavlja se krvavitev iz dlesni, ustna sluznica postaja neoporna za infekcijo, rane in kosti zelo počasi celijo. Najtežja oblika pomanjkanja C vitamina je skorbut. Znaki so bolečine v sklepih in mišicah, telesno propadanje, krvavitve v sluznicah in notranjih organih, zlasti krvavitve iz dlesni in izpadanje zob.
Če kupujemo sadje, kupimo
zlasti ono, kjer se nahaja največ vitamina C in sicer ribez, kupine, šipek, ki vsebujejo največ tega vitamina. Na ohranitev C vitamina v zelenjavi in sadju vpliva tudi vskladiščenje.
NEKAJ NASVETOV
Testo za kruh ali potice bo posebno rahlo, če mu dodamo žlico kisa.
Skutina obloga zelo koristi koži na obrazu. Zmešajte dve jedilni žlici skute, žlico mleka in čajno žličko medu in s to zmesjo namažite obraz. Ko se zmes na obrazu posuši, jo sperite z vročo vodo. nakar kožo splahnite še z mrzlo vodo.
Škropilnica za vrt pušča; zalijte luknjice s pečatnim voskom, pa bo spet nekaj časa uporabna.
MALI OGLASI
»TOBI« štedilnik, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v uprav lista.	M-711
RADIJSKI SPREJEMNIK »SOČA« (Telekomunikacije), brezhiben, prodam. V račun vzamem tudi drva. Naslov v upravi lista.
LOČENEC, ne po svoji krivdi, star 27 let, učen in trezen, s stanovanjem in pohištvom, želi spoznati dekle do 26 let. Pismene ponudbe poslati na upravo lista pod »Srečen zakon«.
M-688
HIŠO v Mariboru, proti zamenjavi 3-sobnega komfortnega stanovanja v Murski Soboti, prodam. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista.
M-689
ČESTITKA!
Na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani je diplomirala ANICA BOROVIČ iz Kroga. Za uspešno opravljeno diplomo ji čestitajo domači.
D-698
REALITETNA AGENCIJA Murska Sobota rabi za potrebe svojih strank večje število motornih koles. Prodajalci jih naj čimprej dostavijo v naše brezplačno skladišče.	M-690
OPREMLJENO SOBO, s 1. avgustom izdam. Naslov v upravi lista.	M-692
DENARNICO Z DOKUMENTI sem Izgubil. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne denarnico 7 dokumenti na naslov Viktor Recek, Dol. Slaveči, p. Grad, denar si naj obdrži za nagrado.
M-694
DVE DIJAKINJI z srednje medicinske šole II. ali III. letnika, sprejmem na stanovanje s 1. septembrom. Cvetkova 44 in Cvetkova 38. Murska Sobota.
M-693
TRAVNIKA, dobre kakovosti, prodam. Poizvedbe pri Sari Sabotin. Martjanci 35.	M-696
SEJALNI STROJ, trier za zrnje, tehtnica 500 kg, koles na vzmeti, vse v dobrem stanju, ugodno in poceni, prodam. Lendavska 26, Murska Sobota.
M-699
OBVESTILO
VPISOVANJE OTROK V OTROŠKI VRTEC JE OD 1. AVGUSTA DO 20. AVGUSTA 1962. CENJENE STARŠE OBVEŠČAMO, DA LAHKO VPIŠEJO VSE OTROKE OD DVE IN POL LETI STAROSTI DO VKLJUČNO 2. RAZREDA OSNOVNE SOLE. PRIJAVE LAHKO DVIGNETE V UPRAVI VRTCA
OTROŠKI VOZIČEK, športni, dobro ohranjen, prodam. Luthar, Titova 17/IV M. Sobota .
M-703
HARMONIKO »Sinfonija«, 80 basno, ugodno prodam. Vprašati: Sonja Baranja, Klavniška 2, M. Sobota.	M-705
ŠTEDILNIK »Plamen«, ugodno prodam. Geza Černjavič, Stefana Kovača 17, M. 'Sobota M-706
TEDENSKI KOLEDAR
Petek. 3. avgusta — Lidija
Sobota, 4. avgusta — Dominik
Nedelja 5. avgusta — Marija
Ponedeljek, 6. avgusta — Vlasta
Torek, 7. avgusta Kajetan
Sreda, 8. avgusta — Miran
Četrtek, 9. avgusta — Janez
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
3.	avgusta — dr. Gruškovnjak
4.	avgusta	—	dr.	Škulj
5.	avgusta	—	dr.	Hajdinjak
6.	avgusta	—	dr.	Hajdinjak
7.	avgusta	—	dr.	Gruškovnjak
8.	avgusta	—	dr.	Hajdinjak
9.	avgusta — dr. Škulj
KINO
MURSKA SOBOTA - od 3. do 5. avgusta jugoslovanski kinemaskopski film: »Solunski atentatorji«; od 6. do 7. avgusta italijansko-francoski film: »Prestop v pregnanstvu«; od 8. do 9. avgusta italijanski film: «Nevam e soproge«.
LJUTOMER —	4 in 5. avgusta
ruski barvni film: »Beli sužnji« 8. in 9. avgusta italijanski film: »Rimljanka«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 4. in 5. avgusta ameriški kinemaskopski film: »Obračun v Table Rocku«.
BELTINCI — 4. in 5. avgusta ameriški film »Poslednji lov«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 4. in 5. avgusta francoski film: »Natalija«.
ŠALOVCI — 4. in 5. avgusta ameriški kinemaskopski film: »Mož v sivi obleki.«
VELIKA POLANA — 5. avgusta francoski film: »Eskadrila Normandija — Njemen«.
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE »KOMPAS« obvešča: KOLEKTIVI!
SINDIKALNE PODRUŽNICE!
Izleti, ki jih prirejamo po domovini in v inozemstvo, postajajo iz leta v leto popularnejši. Število udeležencev na njih nenehno narašča in prav to nam nalaga dolžnost, da vas seznanimo z nekaterimi Kompasovimi zanimivimi izleti.
Izleti po Jugoslaviji:
1)	9-dnevno potovanje po Jugoslaviji — odhodi vsak ponedeljek v avgustu in septembru.
2)	4-dnevno potovanje v Djerdap
—	prijave do zaključnega
števila.
3)	6-dnevno potovanje v Ohrid
—	prijave do zaključnega števila.
4)	Dvodnevni izleti preko Vršiča v Trento ( v povratku ogled partizanske bolnišnice »Franje« v Cerknem).
Izleti v inozemstvo:
1)	5-dnevno potovanje na »Dunajski velesejem« (od 9. do 16. septembra 1962).
2)	GOSTINCI! 5 dni v München na »Oktoberfest 62«. Potovanje priporočamo gostinskim in hotelskim delavcem.
3)	5-dnevno potovanje v BUDIMPEŠTO. Potovanje se predvideva v mesecu oktobru.
Programe izletov prejmete v vseh poslovalnicah Kompasa.
Poseben popust — odobravamo kolektivom za izletniške vožnje z našimi modernimi avtobusi Preden se odločite za izlet, zahtevajte našo ponudbo. Najhitreje, najugodneje in najceneje boste potovali s turističnimi avtobusi Kompasa.
Se priporoča Kompas — Maribor Kompas — Celje
Na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Ur list FLRJ, št 32/55), razpisuje TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK« V M. SOBOTI, Titova c. 1
2 štipendiji za ekonomsko srednjo šolo
Prošnje nasloviti na upravo podjetja do 10 avgusta 1962
SPLOŠNO GRADBENO PODJ. STAVBENIK IZOLA sprejme takoj na delo
VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH ZIDARJEV za sektor Izola, Koper, Piran in Ljubljana
1 KVALIFICIRANEGA ŽERJAVISTA za sektor Ljubljana
Zaslužek dober.
Samska stanovanja so na razpolago v blokih Kvalitetna hrana zagotovljena v lastnih menzah. Terenski dodatek znaša za KV 300 din dnevno Interesent: naj se javijo v Kopru, ul. 15. maja št. 2, v Izoli — Tomažičeva 18, v Ljubljani — Hotimirova 19, Šiška.
Zidarje bomo sprejemali do izpopolnitve delovnih mest.	0-709
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega dragega očeta, starega očeta, tasta
MIHAELA GORČANA
nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, najlepša hvala. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so darovali vence in cvetje, predstavnikom NK Sobota ih kolektivu Gospodarske zbornice v Murski Soboti, za darovane vence in udeležbo na pogrebu.
M. Sobota, Černelavci, Sodišinci, 31. julija 1962 
Žalujoči otroci: Terezija Pintarič z možem, Ida Rotdajč z možem in hčerko, Marija Lulik z možem in otroci, Ludvik Gorčan z ženo in otroci.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega strica
IVANA HIDIČA
se topilo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nam, sočustvovali, ga spremili na zadnji poti, darovali vence in ga obsuli s cvetjem. Zahvala tudi pevskemu zboru za prelepe pesmi in vsem, ki so sodelovali in počastili njegov spomin, še enkrat iskrena hvala.
Murska Sobota, 30. julija 1962
Žalujoči: družina Durič in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragičnem dogodku — izgubi naše drage sestre
TEREZIJA RITOUS
roj. Vučko
v starosti 32 let iz Črensovec, se prav lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno možu Vinciju, očetu, materi, mlajšim bratom in sestrici, ki, ste ob veliki žalost, spremili pokojnico na njeni zadnji poti, prerani grob obsuli z venci lin cvetjem. Prav lepa hvala pevskemu zboru, ki je zapel zadnje pesmi ob odprtem grobu, drage pokojnice.
Draga sestra!
Prezgodaj je ugasnilo tvoje mlado srce. Odšla si od nas, toda v naših srcih in mislih Tvoj spomin ostane do konca naših dni.
Žalujoči: brat Stefan Vučko z ženo iz Port Artbura, sestra Kristina Čerpnjak z družino iz Toronta in brat Franc iz Montreala — Canada.
Občinski ljudski odbor Beltinci razpisuje v šolskem letu 1962/63 naslednje štipendije:
3	štipendije	za	učiteljišče
1	štipendijo	za	VPŠ, skupina	 ma-fi
1	štipendijo	 za VPŠ, skupina	 ne-sl
1	štipendijo	za	višjo upravno	šolo
Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh po objavi na občinski ljudski odbor Beltinci.
Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru M. Sobota SPREMINJA POGOJE ZA RAZPISANO MESTO
DIREKTORJA PANONIJE — ind. kov. galant. M. Sobota
s tem, da se ti glasijo:
Inženir metalurgije ali strojništva s potrebno prakso, ekonomist z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali srednje tehnična šola kovinske stroke z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Rok za vložitev prošenj se podaljša do vključno 22. avgusta 1962.
VINOGRADNIŠKO ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER razpisuje natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo
GRADBENIH DEL
za gradnjo 8 objektov pitališča za 4.000 kom. bekonov na Cvenu pri Ljutomeru. Gradbena dela ter obratniška in inštalaterstka dela znašajo po predračunu 179,867 000 dinarjev
Prosimo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja dostavijo podatke o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah za gradnjo sličnih objektov. Za informacije se obrnite na Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer.	0-708
Rojstva - poroke - smrti
ROJSTVA
Rodile so: Marija Matjašec lz Črnec — deklico, Marija Kelenc iz Dolnje Bistrice — deklico, Katarina Mihalič iz Grada — dečka Matilda Rotman iz Lešan — deklico, Alojzija Obal iz Murske Sobote — deklico, Irena Car iz Prosečke vasi — deklico, Sonja Kuzma iz Petišovec — deklico, Angela Koren iz Lendavskih goric — dečka, Gizela Dominko iz Lipe — deklico, Marjeta Žalik iz Ižakovec
—	dečka, Regina Horvat iz Lipe
—	dečka, Marija Maučec iz Beltinec — dekelico, Marija Kepe iz Radmožanec — dečka, Kristina Podlesek iz M. Sobote — dečka, Štefanija Kous iz Beltinec — dečka, Dragica Lang iz Pertoče — dečka, Irma Šukar iz Bodonec — dečka, Gabrijela Škubic iz Murske Sobote — dečka, Marija Slekovec iz Stanetinec — deklico, Pavla Marinič iz Ljutomera — deklico, Marija Nemec iz Murske Sobote — dečka, Terezija Kramar lz Murske Sobote — deklico, Magda Bali iz Gaberja — dečka, Marija Huber iz Dolnje Bistrice — deklico.
Mevlic E., Krog — dvojčka, deklico in dečka, Gorza Gizela, M. Sobota — deklico, Štumpf Marjeta iz Kroga — dečka, Lukolvnjak Marija, Kapelski vrh — dečka, Vugrinec Antonija, Zg. Kocjan — dečka, Kadila Marija, Martjanci
—	deklico, Laj Helena, Dol. Lakoš — dečka, Jerič Marija, Lipovci — deklico, Cvetko Rozalija, M. Sobota — dečka, Sabo Marija, Borejci — dečka, Koren Katarina, Gančani — deklico, Tankovič Marija, Vadarci — deklico, Kumin Danica, Veščica — deklico, Kiselak Marta, Dolič — dečka, Vajs Marija, Zbigovci — dečka Trplan Ana, Budinci — deklico. Žužek Katarina, Ižakovci — deklico, Novak Marija, Dokležovje — dečka, Gomboc Marija. Gerlinci — dečka, Šeruga Marija, Bakovci — dečka. Oražem Marija, Lendavske gorice
—	deklico. Virag Ivanka. Beltinci — deklico, Dibelčar Helena, G. Radgona — deklico, Ficko Emilija, Trdkova — dečka, Gornik Marija, Lendava — deklico, Lapo-ši Emilija, Krog — deklico, Mergeduš Matilda, Krašči — deklico Kerec Regina, Otovci — deklica, Karba Marjeta, M. Sobota — deklico, Küčan Jolanka, Ivanjšovci
—	deklico, Reiter Ana, Črešnjevci
—	dečka, Lanjščak Anica, M. Sobota — dečka Vuk Veronika, Mota — dečka, Tivadar Marija, Tešanovci — deklica.
POROKE
Poročili so se: Alojz Jozel, miličnik iz Murske Sobote in Marija Novak, repasirerka iz Murske Sobote.
Kumin Alojz, kmet iz Satahovec in Novak Ana, kmetovalka iz
Bakovec; Horvat Jože, delavec iz Černelavcev in Šarkezi Kristina, delavka iz Čerelavec; Škraban Dragotin, mlekar iz M. Sobote in Kozic Irena, učiteljica iz Markišavec, Bötyköš Julij, delavec iz Zü-richa (Švica) in Gašpar Marija, šivilja iz M. Sobote; Petek Jože. delavec iz Bakovcev in Titan Irena, šivilja in Kroga.
SMRTI
Umrli so: Ana Cigut, roj. Bukovec iz Murske Sobote, stara 78 let; Jože Gutman iz Filovec, star 62 let; Franc Šernek iz Brezovice, star 64 let; Ivan Rajh iz Hrašenskega vrha, star 56 let.
Gregor roj. Gomboc Terezija. 78 let, M. Sobota; Kokot Karel iz Budinec, 75 let; Gral Jože iz Trdkove, 54 let, Hidič Ivan iz M. Sobote, 82 let, Gorčan Mihael iz Černelavcev, 87 let; Serec Franc Iz Satahovec, 63 let; Novak Martin iz Pariza, Francija.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI
Koloman Kuplen iz Prosečke vasi — petnajstič, Avguština Hajdinjak — drugič, Blanka Gujtman, Marija Sinko — drugič, Terezija Feer, vsi iz Rogaševec, Marija Nemec, Marija Hojsedl — drugič. Marija Geder, Alojz Kornhauzer. Julijana Kikerc — drugič, Terezija Büček, Elizabeta Donša, Jožef Recek — drugič, Ana Kikec — drugič, Terezija Geder, Alojzija Smodiš, vsi iz Jurija, Marija Vidonja iz Nuskove — drugič, Helena Flisar iz Šalamenec — devetič, Stanka Petek iz Kukeča, Anica Ficko iz Šratovec, Marija Smodiš iz Petanjec sedemnajstič, Frančiška Tanacek — petič. Vilma Drvarič — drugič, obe iz Vadarec. Janez Veršič iz Sp. Ščavnice — tretjič, Vendel Ritlop, Marija Cuka, oba iz Radmožanec. Zdravko Terek, Marija Tomac, Anton Tomac, vsi iz Kočevske reke, Justina Krenos. Marija Gaber obe iz Sotine, Angela Vinko iz Gibine.
V nujnih [primerih so darovali svojo kri naslednji krvodajalci:
Geza Novak, Rudi Heklič — četrtič, Kristina Vogrinčič — petič, Anton Ritlop — tretjič, Jože Gjerek, Franc Cigut, Irena Kerec — drugič, vsi iz Murske Sobote; Dr. Ivo Benkovič, Lovrenc Puhan — četrtič, Katica Jadrič — tretjič. Stefan Berke — sedmič. Klara Švarc — tretjič. Marija Kojek -trejič, Apolonija Sreš, vsi iz Murskosoboške bolnišnice.
Navedenim krvodajavcem se posebej prav lepo zahvaljuje za darovano kri
TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
UPRAVNI ODBOR OBRTNEGA PODJETJA »KROJ « MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
Za razpisano delovno mesto so naslednji pogodi: končana srednja ekonomska šola ali njej ravna strokovna kvalifikacija z najmanj 3—5 let prakse v finančni stroki oziroma brez strokovne šolske izobrazbe z najmanj 5—10 let prakse.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje vlagati na upravo podjetja.	0-707
Upravni odbor OGP »Gradnje« Puconci razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoji: končana srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v sorodnih podjetjih.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Nastop službe možen takoj ali po sporazumu. Prošnje poslati na upravo podjetja do 15. avgusta 1962.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno ln založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor .glavni in odgovorni urednik J0ŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — 
Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 2. AVGUSTA
7
SMEH OB MURI
Tri zgodbe — dve o Bahirovem Tuneku in ena o Štefeku — so iz knjige vedrih in šegavih zgodb iz Prlekije, ki izide
letos jeseni pri Pomurski založbi. Avtor: Manko Golar.
BAHIROV TUNEK
je bil vreden svojih penez že takrat, ko je hodil še v šolo. Pa se je zgodilo, da je njegov učitelj izgubil srebrno krono, na kateri je bil naslikan sam cesar in zato je veljal ta penez čuda penez. Kajti cesar Pomislite vendar! Tam na cesti se je to zgodilo in je zagrabila učitelja strahovita skrb, kajti bi si moral nabaviti nove hlače, ker so bile stare že čisto tanke na kolenih.
Torej je gospod učitelj zgubil peneze, srebrno krono, in ker ni kazalo drugače, je morala iskati krono vsa šola, se pravi ves razred, ker so imeli v Tunekovi. vasi za šolo samo en razred.
In so šli iskat srebrno krono šolarji in gospod učitelj. Najbolj vneto je iskal peneze Smehov Nacek, ker si jo je mislil vtakniti kar v žep in naj hodi potem učitelj v šolo kar brez hlač, če že ne mara več raztrganih. Prava figa!
Srebrno krono je iskal tudi Bahirov Tunek, tisti iz Vučje vasi. Lep čas se je vrtel po cesti gor in dol, pridno sukal oči in se skoraj z nosom dotikal tal. Menda je delal tako tudi njihov Kastor, ko je iskal zajčjo sled. Potem pa se je v hipu. sesedel in se ni premaknil več.
Učitelj ga je začudeno vprašal: »Tak, Tunek, ne boš več iskal srebrne krone? Groš dobiš, če jo najdeš. In groš je tudi penez, čeprav ni naslikan na njem svetli cesar.«
Tunek je milo pogledal gospoda učitelja: »Vejo, gospod učitelj, strašna slabost me je prijela in niti stati ne morem več. Kaj šele, da bi iskal peneze. Morda sem se preveč najedel sosedovih jabolk, ki še niso čisto zrele. Pa ne z našega vrta; te čuvamo za zimo. Oh, kako me drži!« In Tunek je po teh besedah zavil oči, ko bi ga mislilo biti konec.
»Potem pa pojdi domov, lezi v posteljo in mati naj ti skuhajo čaja iz kamilic, ki rade tešijo bolečine v želodcu«.
»Ko pa ne morem«, je milo vzdihnil Tunek,« »joj, kako me zopet drži. Malo bom še počakal, potem bom pa že prišel na kakšen način domov. Nič ne skrbite, bo že šlo. Zdaj bom pa še malo posedel«.
»Kakor hočeš«, je zopet dejal učitelj, in se ni več zmenil za Tuneka, ki je samo takrat vzdihnil, ko ga je pogledal učitelj.
Srebrne krone pa le niso našli, pa čeprav so pretaknil vsako smet, ki jih ni bilo malo.
Tudi Smehov Nacek, je ostal brez nje in je zato sunil pod rebra Balažičevega Lujza, tistega, ki je znal tako lepo migati, z ušesi.
»No, otroci«, je vzkliknil učitelj, »krone ni in ni, kakor da bi se pogreznila v zemljo. Morda sem je zgubil kje drugje, čeprav sem prepričan, da mora biti tu nekje. No, kdor jo pa le najde, dobi zanjo groš in si bo lahko kupil zanj pipec, da, (bo laže rezal svoje ime v šolsko klop. Zdaj pa domov!« In deca so se kričaje in veselo v trenutku raztepla na vse strani.
Bahrov Tunek je zopet vzdihnil in še ni mogel vstati. Zato ga je učitelj pustil in še namenil k Bahirovim, da bi povedal, (kako je z njihovim Čehom.
Ko pa so se deca razkrop la po vsej vasi in ko tudi učitelja ni bilo več videti nikjer, se je dvignil tudi Tunek.
Ko je prišel domov, ga je že čakala na pragu mati: »Tak Tunek, kje pa si bil tako dolgo?«
Peneze sem pomagal iskati gospodu učitelju, srebrno krono!«
In je mati vprašala dalje: »Pa bi lahko prišel že preje domov. Sosedov Štef je že zdavnaj doma!«
»Ja, mati, ko pa sem moral čakati, da so vsi odšli, kajti sem sedel na srebrni kroni. In škoda bi bila, če bi jo našel Smehov Nacek, ta cigan, ki laže! Novo robačo si bom kupil zanjo, stara je že itak raztrgana, pa še očetu bo ostalo za tobak, vam bom pa kupil nekaj bonbončkov, saj vem, da ,jih še vedno radi ližete«.
In Bahirovega Tuneka ni bolelo nič več, ko je veselo cingljal s srebrno krono, ki se je tako svetlo lesketala v zahajajočem soncu.
KO JE BIL TUNEK ŠE SOLAR
ga je poslala mati v trgovino po sladkor in moko. Za nakup mu je dala dve kroni. In je rekla: »Tunek, sinek, glej, za to krono kupi, sladkor, za to pa moke. Pa nikar ne pozabi, kaj sem naročila!«
Tunek je prikimal, pogledal obe kroni in dejal: »Bom, mati ! Oboje bom kupil, kot ste naročili«.
Trgovina je bila na koncu vasi. Zato bo treba skozi celo vas, kar pa mi kar tako. Spotoma lahko pozabi človek marsikaj. Zdaj je stal Tunek pred trgovino. Segel je v žep in si ogledoval obe kroni; zdaj ju je predeval iz roke v roko, razmišljaj in jo v hipu ucvrl proti domu.
No, Tunek, si že nazaj. Si prinesel moko in sladkor? Rada bi zamesila pogače«, ga je vprašala mati.
Tunek pa je odkimal: »Nisem, ker sem pozabil, za katero krono bi moral kupiti
sladkor in za katero moko. Zakaj mi niste povedali bolj natančno. In zdaj bom moral zaradi vas še enkrat v trgovino !«
Da ne bi, prizadejala mati Tuneku novih skrbi in težav, je šla sama v trgovino. Tu nek pa je povesil nos, da je segal skoraj do brade. Siromaček!
Zopet je moral Tunek v trgovino. Toda sedaj kupčija ni bila tako težka. Po dve kupici je moral za očeta, da mu ne bo treba več piti iz pütre jabolčnika in klintona. V roki je tiščal denar in ponavljal vso pot, kaj mora kupiti. Pa si je Tunek tokrat res zapomnil, kaj mu je naročila mati.
Ko je h la kupčija opravljena, je nesel Tunek v vsaki roki po eno kupico. In vse je kazalo, da se bo izteklo vse najboljše. Pa se le ni Tunek se je spotaknil, udaril z enim kozarcem po tleh in oče bo
moral piti svoj klinton le iz ene kupice, kar je itak boljše, saj oče ne bo mogel dobiti žval od samega sebe, kar se rado primeri, če človek pije iz druge kupice.
Pa ga je vprašala mati: Tak, sinek, kako si vendar mogel razbiti kupico? Le kaj bo rekel oče!«
Tunek pa: »Kar tako-le, mati, poglejte!« In Tunek se je vrgel po tleh in udaril z drugo kupico po podu, da je zopet zacingljalo. In oče je moral še naprej piti svojo jabolčnico in klinton iz pütre.
NO, ŠTEFANEK JE DOMA IZ BABINEC
Ima očeta in hodi v šolo. In je hud na učitelja, Štefek namreč, ker pase učitelj nad njim radovednost, to grdo reč, in In tega Štefek noče. Res, da ne. In zakaj tudi! Tisti dan ga je poslal oče po tobak. Za petdeset dinarjev naj mu ga prinese. Pa tistega za pipo, ne onileh tankih cigaret, ki tako grdo smrdijo, da bi si moral človek neprestano tiščati nos Ne, teh oče ne mara, pa makar jih kadi sam oča rihtar.
In je Štefek šel. Po cigarete. Hodi in hodi. Mimogrede sklati nekaj sosedovih sliv, zažene kamen na šolsko streho, čeprav je mislil zadeti samo goloba, ki je kazal Naceku jezik. Potem pokaže močnejšemu Drašeku jezik in jo brž popiha. Z Drašekom ni imeti dobro pretepaških poslov.
In je izgubil petdeset dinarjev, tiste za tobak. Nacek prične milo jokati. Solze so mu kar drle po umazanem licu in je postal čisto marogast kot sosedova šeka.
Ga je srečal učitelj: »No Nacek, zakaj vekaš? Cela vas te posluša. Še mene je sram zaradi tebe. Tak fant! Saj ti že brki poganjajo! Tak nehaj vendar!« Nacek pa je zaihtel. "Peneze sem izgubil. Petdeset dinarjev, za katere bi moral kupiti očetu tobak! Uuuuuuu . . . In zdaj me bodo oče nasekali! Uuuuiuuuu . .. Že zdaj me boli! Uuuuuuuuuuuu .. . In je Nacek tulil kar naprej.
Učitelj je bil dobrega srca, čeprav z Nacekom nista bila kaj prida prijatelja v šoli.
In je dejal: »Na, Nacek, tu imaš denar, tu imaš petdeset dinarjev, pa kupi tobaka zanj in ne tuli več! Resnično me je sram, da si tak cmeravec!« Nacek je vzel denar; zahvaliti pa se je pozab i. Ko si ga je ogledal od vseh strani, je pričel tuliti znova. In kako jo je navrl! Zdaj je tulil Nacek za dva.
Učitelj se je začudil: »Tak, Nacek, zakaj še jokaš? Tak, nehaj vendar. Saj bo zdaj vse dobro. Oče ne bodo niti ve deli, saj jim boš prinesel tobaka. Petdeset dinarjev sem tli dal!«
Zdaj pa je Nacek iztisnil iz sebe med jokom:
»Če ne bi izgubil samo petdeset dinarjev, bi jih imel sedaj lahko vsaj sto. Tako pa imam sarmo petdeset. Uuuuu . .
»Kako to misliš, Nacek?« ga je vprašal zopet učitelj.
»No, če bi izgubil sto dinarjev, bi ml jih dali sedaj sto tako pa sem dobil samo petdeset dinarjev! Uuuuuuuuu!« In Nacek je tulil po vasi do noči.
Lokvanji v rokavu Mure (foto: Stolnik)
OLDRICH FIŠER:
Neumna vprašanja
Če bo šlo tako dalje... Ta mesec se je res razburljivo
začel, toda presodite sami:
Ko sem Jani, kakor običajno, izročil denar za gospodinjstvo, mi je nenadoma začela očitati, da premalo zaslužim, da sem preveč flegmatičen, da nimam nobenih ambicij itd. Ker sem vljuden človek, sem molčal in se tiho odpravil v posteljo. Komaj sem dobro zaspal, me je zbudila z besedami:
»Ali že spiš?«
Neumnih vprašanj ne morem prenašati, zato sem nežno odgovoril:
»Da, ljubica . . .«
Naslednje jutro se je odselila k materi.
Po pomoti — ali iz hudobije — je vzela s seboj, ključ od kopalnice. Trdno odločen, da se ne zmehčam, sem se šel kopat v javno kopališče. Tam sem srečal svojega strica Adasa, bogatega starega samca, za katerim bom nekega dne dedoval. Pozdravljen, stric!« sem veselo vzkliknil.
»Pozdravljen!« je odzdravil. »Kaj pa počneš tukaj?«
»Novo zimsko suknjo si kupujem . ..«
Z dedovanjem torej ne bo nič.
Toda imam še dobro situirano teto. Bolna je, pa sem Sklenil, da jo takoj opoldne obiščem in s tem pokažem, kako skrbim zanjo.
Prej sem stopil v restavracijo na vogalu zajtrkovat. Ko je pristopila natakarica s pladnjem v roki, mi je prijazno dejala:
»Kavo vam prinašam!«
.».Hvala,« sem odvrnil, »da ste povedali, sicer bi mislil, da je šampanjec ...«
Škoda, odtlej moram precej daleč hoditi na zajtrk.
Na poti v službo je začelo deževati. Do kože moker sem prispel v pisarno. Med vrati sem srečal načelnika.
»Dober dan!« sem vljudno pozdravil.
»Dober dam! Kaj dežuje?«
»Kje neki, gospod načelnik! Šoferja avtomobila za škropljenje ulic sem naprosil, da me je poškropil . .«
Medtem ko se je še osupel lovil za besedami, sem sedel za svojo pisalno mizo. Knjigovodij a se je obrnil k meni tedaj pa. ..
»Apčiha, apčiha!«
Dvojen silovit kihljaj je bil moj pozdrav.
Potegnil je robec iz žepa, si obrisal naočnike in obrez ter vprašal:
»Ali ste prehlajen?«
»Ne, nikakor ne, gospod knjigovodja. Zlatenico imam «
Na srečo je tisti hip zazvonil telefon. Dvignil sem slušalko in se javil.
»Ste končno le prispeli?« je vprašal krakajoč glas.
»Ne, ni me še,« sem odgovoril.
Na drugem koncu žice je treščila slušalka na vilice. Krakajoči glas je bil last enega naših najboljših odjemavcev. Prihodnjega prvega bom lahko pobral šila in kopita...
Ob štirih popoldne sem odšel iz službe. V cvetličarni nasproti sem kupil lep šopek za bolno teto.
Žal ni bila sama. Dve nečakinji, moji sestrični, sta jo ravno pozdravljali.
»Ljuba tetka, ti je hudo?« je rekla prva, osladno in zlagano.
»Draga tetica, si zelo bolna?« je vprašala druga z glasom polnim sočutja in hinavščine. Za božjo voljo! Kakšna vprašanja. Vsak otrok lahko vidi za teto so bili samo še obkladki im komprese, in na nočni omarici je ležal cel arzenal zdravil. Zavarovati sem jo moral pred neumnimi vprašanji«
"Ah, kje neki!" sem rekel. »Iz samega dolgočasja je legla v posteljo.
Kaj vse sem moral slišati od svoje hudo bolne tete! To, da me je razdedinila, je bilo še najmanjše zlo.
Razdražen in razburjen sem se zavlekel v kavarno. Večerjal sem obdan z vsemi, dosegljivimi časopisi in revijami
Prosim, je ta revija prosta?«
Dama od sosednje mize me je brezobzirno iztrgala iz mojih misli.
»Ne, saj vidite, da je vpeta v mapo!« sem zlobno odgovoril. Poklicala je plačilnega, plačal sem in odšel. Ko ne bi bil odšel, bi moral oditi.
Počasi sem postopal po ulicah Dobra misel: v kinu najdem mir. Kupil sem vstopnico in sedel v še mračno dvorano.
»O, kakšno naključje, — tudi ti tukaj?« sem zaslišal za seboj. Bil je moj edini prijatelj.
»Kje pa, šele prihodnji teden pridem .. .«
Sedaj sem čisto sam na svetu.
Se pred koncem predstave sem odšel domov.
Lastnik hiše je stal ob vhodu. Nasmehnil se je in mi dejal: »Ah, še zmeraj ste pokonci?«
»Ne, že poldrugo uro spim ...«
Jutri bom imel mnogo opraviti. Na stanovanjski urad bom moral stopiti zaradi novega stanovanja, in tudi za novo službo se bom moral pozanimati. In vse samo zato, ker logično mislim...
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
(Nadaljevanje s 5. strani) NEMIRNA LETA — Ameriški film režiserja Helmuta Kautnerja o provincijski vsakdanjosti, v kateri spoznamo med meščani uspešne bussinesmane in neuspešne trgovske potnike, upoštevane (premožne) predsednike šolskih odborov in neupoštevane (skromne) roditelje, itd. Na sploh je pa na zunaj vse v dinamičnem sodobnem meščanskem redu in na znotraj trhlo. Mladi živijo lastna življenja, pa so vseeno, vsak zase, odmevi sveta svojih staršev. Melinde Grant (Sandre Dee) dolgo ne pritegnejo v šolsko skupnost; njena mati Elizabeth (Teresa Wright) pa ni ukrojila hčerkinega življenja po njihovih površnih pravilih. Zadene jo toča obrekovanja, ki se ji zoperstavi šele mladi Will Henderson (John Saxon), sin trgovskega potnika, k: se seli iz mesta v mesto zaradi ženine sle po »velikem« življenju. Will sle upre očetovi nemoči in provincijskim pravilom ter nazadnje
obudi celo izgubljeno zaupanje Melindine matere: saj dekleta ne bo pozabil, kot je pozabil nanjo Melindin oče.
Film bo sredi tega meseca na sporedu kina v Ljutomeru.
KAMPO MAMULA — Jugoslovanski film režiserja Velje Stojanoviča, ki smo ga videli tudi že na televizijskih zaslonih V vrsti več ali mani znanih igravcev nastopata tudi Ljuba Tadič in Pavle Vujisić, sicer pa nam film prikaže življenje v zloglasnem tabori-
šču Kampo Mamula- Vojna je in vest o kapitulaciji Italije 1. 1943 preplavlja taborišče na otoku z velikim vznemirjenjem. Ujetniki si želijo svobode, italijanski stražarji pa si želijo domov. Njihovo veselje pa je kratkotrajno, ker pridejo na otok Nemci. Sedaj se ujetnikom pridružijo tudi nji-
hovi dovčerajšnji stražarji, tisti, ki so odbili, da bi se borili naprej. Povsod okrog otoka so mine in Nemci želijo očistili vhod v bližnje pristanišče. Dvajset uničenih min, to je svoboda za posameznega ujetnika — pravi nemški oficir. Vendar se najdejo med ujetniki takšni, ki jih ni strah tega vražjega posla . ..
Film bo ob koncu prihodnjega tedna na sporedu kina Videm ob Ščavnici.
ZGODBA O VOJAKU —
Sovjetski film režiserja Čuhraja, ki ga je kritika povsod po svetu označila kot odličnega. Marsikdo se je že vprašal, odkod tolikšna umetniška moč temu filmu. Prav gotovo izvra ta moč i‘z stvari, ki direktno niso prikazane, ampak
samo nakazane. Vojna ni prikazana, v vsej svoji grozoti, vendar je v scenah, ki nam govorijo o ljubezni in slovesih vojna ožigosana kot največja nesreča človeštva. Ženska, ki čaka nekoga na pusti poti, to je ena izmed trilijonov žensk s tisoč poti, ki jim ne bo več prišel tisti, ki so si ga želele. To je po besedah nekaterih kritikov moč ljubezni, velike in nagle, čiste in iskrene, ki smo ji priča, ki pa je preki-
njena v cvetu. To je obtožba, s katero se strinjamo, obtožba vojne, ker se ta mladenič, ki bi lahko bil dober oče, mož, učenjak, kmet — ni vrnil. Moč filma ni v grozoti streljanja, bojišča, krvi, temveč v nevrnitvi, v nesreči brez konca, odkoder ni vrnitve za milijone takih Aljoš Skvorcovih.
Film bo sredi tega meseca na sporedu kina Videm ob Ščavnici.
OVČAR — Ameriški film režiserja G. Marshalla, v katerem najde gledavec že v prvih sekvencah vse, kar je značilno za ameriški western. Sicer pa nudi film dokaj kompletno sliko epohe o prodiranju civilizacije na ameriški Zapad. Vsekakor je komajda bilo v razvoju ameriškega Za pada večje nestrpljivosti od one med ovčarji in rejci goved. Ljubosumni na svoje prostrane in plodne pašnike, v želji, da bi zaščitili: vse večje črede goved, so rejci velike živine z orožjem v roki branili zemljo pred »Invazijo« ovčarjev. V to divjino je leta 1880 prignal svoje ovce ovčar Jason Sweet. Proti sili je lahko uspel samo s silo, saj je bila pravica na njegovi strani. Vlogo Jasona Sweeta igra Glenn Ford z isto ležernostjo in neposrednostjo, ki smo jo že spoznali v njegovem filmu »Kavboj«, Shirley MacLaine ga venomer nekaj sprašuje.
Kim Novak smo videli pred dnevi v soboškem kinu v filmu »Sredi noči«
pa je že s to vlogo napovedala, da se bo razvila v veliko igralko, kakršno pozna ves svet danes.
Film bo sredi tega meseca na sporedu kina v Šalovcih.
-bjš-
POMURSKI VESTNIK, 2. AVGUSTA
8

♦