slovenska
DRŽAVA
International Vouth Vear
Annee internationak I de la jeumsu ] 19»$	i
II*
v ol ume - Letnik XXXVI.
JUNIJ 1985
No.: 6
Homilija pri maši za pomorjene domobrance 1. 6. 1985
1.	V svojih spominih leta pod Stalinom napiše Nadežda Mandelštam, vdova po pesniku, ki je umrl v gulagu, tudi tole: Evropska kulturajeosnovana nasim-bolu križa, ki na s spominja nanj, ki je na njem umrl. Posledica je, da je za to kulturo osebnost najvišja vrednota. Če grešimo proti enemu samemu človeku, grešimo proti vsem ljudem, kajti vsak človek nosi v sebi celotno človeškost. Človeštva kot takega ni, obstojamo le ljudje. Če hočem pomagati človeštvu, pomagam posameznim ljudem; če škodim posameznim ljudem, škodim vsemu človeštvu.
Čim bolj se oddaljimo od Kristusa, tem manj nam pomeni človek kot tak: če ohrani pomembnost, jo ohranja manj in manj sam v sebi ampak le kot člen naroda ali skupine ali stranke ali kot sredstvo za dosego določenega cilja.
2.	Jutri je praznik sv. Trojice, praznik enega Boga v treh Osebah. Osebnost je v Bogu samem, osnovi in počelu naše osebnosti. Bog ni najprej načelo ali moč ali oblast ali počelo vsega ali blišč slave - je vse to, toda nad vse je Bitje, ki spoznava in ljubi, ki je postal človek, ki nas je ustvaril po svoji podobi in slič-nosti - v vsem vidnem stvarstvu nagovori le človeka in le človek mu odgovori.
Ko govorimo o sv. Trojici, govorimo o božji osebnosti, o božjem spoznanju in ljubezni, o božji bližini vsakemu od nas, če se te bližine zavedamo ali ne. Govorimo tudi o osnovi naše osebnosti, naših osnovnih strmljen in pravic, o osnovi našega dostojanstva, ki je naše zato, ker smo človeška bitja.
3.	Spomin na mrtve domobrance igra vrsto vlog. Je protest.Protest proti oblastnosti velesil, ki si lastijo pravico, da razpolagajo z malimi narodi in milijoni ljudi, kakor se njim zdi, ne da bi jih vprašale vsaj za svet.
Je protest proti mitologiji, ki vladaSloveniji, mitologijim ki je tako prazna, da stalno potrebuje vidnega sovražnika, v katerem najde opravičilo za svoj obstoj in svojo oblast. Je protest proti hinavskemu skrivanju dejstev. Predvsem pa je protest proti strašni krivici, ki se je zgodila pred štiridesetimi leti.
Toda bolj kot protest je naš spomin na nedolžno pomorjene domobrance proslava človekove osebnosti in od Boga dane veličine, ki nam je nihče ne more vzeti. V svoji nebogljenosti se veselimo svoje neuničljivosti, v svoji smrtnosti se veselimo svoje od Boga dane večnosti, veselimo se svojih pravic in svoje moči, da se dajemo Bogu in drug drugemu. Bog nas je ustvaril, Bog nas je odrešil, Bog nas poveličuje, Bog se ne bo nikoli premislil, naj bodo človeška obzorja še tako temna in srca še tako krvoločna.
4.	Prav je, da kot hlapec Jernej iščemo pravice za nedolžno pomorjene. Prav je, da kličemo v spomin to, kar se je zgodilo pred štiridesetimi leti. To je naše občestveno spraševanje vesti. Preteklost nam namreč pove, česa je sedanjost zmožna. Če hočemo spoznati sebe danes, moramo priznati, kaj smo bili včeraj.
Toda pravico iščemo v prepričanju, da nam moreta zgodovina in zgodovinopisje nuditi le delno tolažbo in zadoščenje. Končna resnica in pravica bo mogoča šele ob poslednji sodbi, ko se bo Bog dokončno razodel vsem, od prvega človeka do zadnjega, in bo zgodovini dokončno razodel samo sebe. Šele tedaj se bomo gledali v sklopu vseh drugih, v kontekstu vse dobrote, ki smo jo prejeli in posredovali drugim, in v kontekstu vse grešnosti, katere žrtve smo in s katero trpinčimo druge. Videli bomo sebe in vse druge kot dediče in posredovalce dobrega in slabega. Tedaj se bo zvestoba in žrtev in trpljenje nedolžno pomorjenih svetila pred vsemi v svojem blišču.
+ Alojzij Ambrožič
NAŠIH MRTVIH DAN
Te dni, ko se v Sloveniji in daleč izven njenih meja veliko govori in piše o Kočevskem Rogu. tudi mi pozabljamo na čas in daljave ter se v duhu odpravljamo tja. Kočevski Rog, simbol trpljenja in smrti, je le eno ime v dolgi vrsti množičnih grobov po slovenski zemlji, katere so za svoje krvne brate izkopali graditelji „novega reda", branilci miru in svobode", v resnici pa edini izdajalci lastnega naroda - komunisti. Nihče ne bo mogel poiskati vseh grobov in prešteti žrtev, katerim so slovenski Kajni uničili življenje in to pod krinko zlagane „osvobodilne fronte". V desettisoče gredo številke, stokrat preveč jih je za naš mali narod, in čudež je, da se Slovenci nismo zadušili v svoji lastni krvi.
Vojaki Slovenske legije!... padli za domovino...
Gornjski fantje!... padli za domovino...
Štajerski borci!... padli za domovino...
Stražarji Jadrana!... padli za domovino...
Fantje izpod Gorjancev!... padli za domovino...
Vojaki izza Krke!... padli za domovino...
Domobranci od Krima!... padli za domovino...
Branilci Notranjske!... padli za domovino...
Laški bataljon!... padel za domovino... Stiški bataljon!... padel za domovino... Šentviški bataljon!... padel za domovino...
.v.
vi,** - Rupnikov bataljon!... padel za domovino...
Joj, nad 12 tisoč mladih življenj je padlo v prezgodnji grob! Pa to še niso vsi. Manjkajo tisoči, katere so poklali po naših domeh, vaseh in gozdovih še preden je padel en sam strel v obrambo; manjkajo branilci Turjaka, manjkajo tudi tisoči drugih, katere so poklicali „na razgovor" že po končani vojni pa so izginili, kot da se niso rodili.
Že dolgo iščem besede in zbiram misli, ki bi bile spodoben spomin 40 obletnice tega strašnega prelivanja krvi. Ni bilo križa, ne sveče, ne pogrebcev, samo divji rablji so se naslajali ob smrtnem strahu zaznamovanih, ko so jih sredi temnih noči pehali v kraške jame in globeli. Ko je bilo vse končano, so razstrelili te rove, da bi zgodovini zavezali oči. Zmotili so se. Bog je določil, da so se nekateri vrnili izmed mrtvih in povedali najgroznejšo resnico o .osvobodilni borbi". Še vedno zijajo ta žrela kraškega sveta. Dostikrat se v duhu vračam tja, tako tudi letos, za 40 letnico. Vsaj križ bom v imenu nas vseh zasadil v to raz-bičano grudo, ki je bila priča tolike bridkosti. Potem bom zmolil očenaš in prižgal svečo, da preženem temo iz teh podzemskih votlin. Od vsepovsod sijejo steklene oči iz znanih in neznanih obrazov. Tem bom postavil besedo, kar je tolikokrat težko vprašati nas žive: „Bratje! Ali je odpuščanje za to veliko krivdo?"
„Je!... toda odpuščanje je samo v priznanju in kesanju...", slišim odgovor, kot da se je zganilo podzemlje. Besede so udarjale kot ukaz.
Potem sem se umaknil, da živim sporočim to zapoved žrtvovanih, grobove pa sem prepustil soncu, dežju in vetru, da se v miru pogovarjajo z duhovi, ki kot večni stražarji plavajo nad domovino.
Da, tako je, moji slovenski rojaki: vsi, ki na to obletnico mislimo s tihim spoštovanjem, in tudi tisti, ki na te žrtve še po 40 letih grmadijo laži in sovraštvo... Pot v bodočnost gre samo skozi priznanje in kesanje. Dokler te iskrenosti ni, tako dolgo bo prazno tudi odpuščanje naših bratov, ki so na glas odpuščali svojim krvnikom, ko so jih uvezane vlačili v to mesarsko klanje.
Včasih se zdi, da se bo pod to strašno težo moralne krivde vsak čas prelomilo in bo na razvalinah tega „novega reda", kateremu so pred 40 leti tako naudušeno vzklikali, vstal resnični mir in svoboda za vse. Potem pa slovensko nebo spet prekrijejo oblaki starega sovraštva. Strašen dokaz za to je pisanje partijske časopisja, ki dan za dnem napada vse, ki so že prišli do spoznanja, da brez narodne sprave za Slovenijo bodočnosti ni. Toda to ni več dokaz moči, ampak znamenje strahu pred narodom.	Nadaljevanje na str. 12
\

slovenska
DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates J	$12.00 per year «VflMf •>
$1.00 single issue
Spominska svečanost Vetrinjske tragedije
Advertising 1 column x 1'

Published mont.hly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Avenue. Toronto. Ont M6G 2T5
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu Glavni urednik: Vladimir Mauko Urednik za Argentino: Martin Duh
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $12, za Argentino in Brazilijo po dogovoru Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija, Italija in druge države $12 US. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
TORONTO
Novo slovensko društvo v Kanadi?
V Kanadi, zlasti v Južnem Onta-riju, poskuša skupina predstavnikov nekaterih slovenskih društev organizirati novo društvo, nekako nad-organizacijo, ki naj bi povezovala delovanje posameznih društev v takozvanem „Meddruštvenim odborom" (M. O.). Ta bi se trudil za „jačenje in poglobitev vezi med staro in novo domovino in pomagal pri njihovem delu z nasveti in s praktičnimi koraki pri kanadskem uradu za Multikulturaližem in pri Slovenski izseljenski matici (SIM)"
Med prvimi konkretnimi akcijami tega Meddruštvenega odbora naj bi bila organizacija gostovanja ansambla Lojzeta Slaka iz Slovenije v avgustu t. I.
Drugo važnejše delo tega M. O. v letošnjem letu pa naj bi bilo organiziranje nabiralne akcije za nakup aparata Ultra Zvok, ki bi ga naj Slovenci v Kanadi podarili ljubljanskemu Onkološkemu institutu, ki raziskuje in zdravi-rakasta obolenja. Dne 26. aprila 1985 so imeli v ta namen v Slovenskem parku poseben sestanek, katerega so se poleg predstavnikov društev in posameznikov udeležili tudi predstavniki Onkološkega instituta iz Ljubljane dr. Marijo-Us-Krašovec in dr. Marija Auersperk, ter tajnik Slovenske Izseljenske Matice g. Marko Pogačnik. Vsi omenjeni so poročali o potrebi tega aparata (ki naj bi stal okoli $100.000) in pozivali vse navzoče predstavnike društev naj podprejo njihove napore za tako humanitarno akcijo.
Kar se tiče nakupa aparata Ultra Zvok smo prepričani, da ga ni Slovenca v Kanadi, ki ne bi imel razumevanje in bil pripravljan nekaj doprinesti v ta namen. Sprašujemo se pa, če je organizacijska oblika O. M. najboljši forum za uspeh tega podvzetja.
Mnogi Slovenci smatrajo namreč organizacijo SIM-a kot podalj-. šano roko komunistične partije iz Slovenije in bodo prav radi tega odklonili svojo podporo.
Ta akcija bi imela čisto gotovo več uspeha, če bi za nakup aparata apeliral Onkološki institu iz Ljubljane direktno, ali pa direktno zdravniška zbornica oz. društvo.
Glede prej-imenovanega M. O. pa tudi obstoja bojazen, da želijo komunistične oblasti v Ljubljani dobiti kontrolo nad čim večjim številom društev in ustanov v Kanadi, zlasti takih, ki imajo denar, da bi se jim na ta način odprla pot nabiran-
ja denarja v bodoče za razne akcije zaslužne ali nezaslužne, v času, ko „zaradi deviznih težav (v Sloveniji, op. ur.), ki so posledica velike svetovne krize (???) kot pravi g. Lojze Kocjančič v svojem apelu na „drage rojake". Če bi organizatorjem to uspelo, bomo Slovenci v Kanadi morali v bodoče plačevati svojen davek: enega v Ottavvo, drugega pa preko SIM-a v Beograd, kamor se stekajo vse tuje devize v Jugoslaviji. Dvomimo, da bodo Slovenci v Kanadi šli na take limance, čeprav jih organizatorji snubijo še s tako rodoljubnimi in človečanskimi pozivi.
V soboto zvečer 1. junija 1985 so številni Slovenci iz Toronta in drugih krajev ontarijske province napolnili slovensko župnijsko cerkev Marije Brezmadežne na Brovvns Line.
Spominska svečanost se je pričela s sv. mašo, katero je daroval ob asistenci preč. slovenskih duhovnikov: J. Jana, J. Kopača, F. Turka in J. Časlja - škof dr. Alojzij Ambrožič in imel za to priliko tudi pridigo.
Po sv. Maši so ljudje napolnili dvorano in s prav tako pozornostjo kot prej v cerkvi sledili vsebinsko bogatemu programu.
Za Bachovim začetnim akordom Toccate se je oglasil šenklavski zvon ljubljanske stolnice in spremljal pet slovenskih ljudskošolskih otrok, ki so v narodnih nošah iz ozadja, po sredini dvorane, nesli na oder slovenski šopek ovit s slovensko zgodovinsko zastavo, prižgane sveče in postavili pred križ, simbolom krščanstva: priznanja, kesanja, odpuščanja in sprave.
Recitacija - gdč. Bernardka Jamnik, petje moškega zbora - pe-vovodja g. D. Klemenčič in spremljava na klavirju - g. profesor J. Osana, simbolični prikaz Kočevskega Roga - gdč. Heidi Šušteršic, govor dr. Antona Štuklja, so pod-črtavali pomembnost spominske svečanosti.
Med posameznimi točkami je v melodijah domobranskih pesmi, všasih v rahlih, komaj zaznanih odmevih, zaživela preteklost.
Vojaška budnica je v prizoru „Naša zgodba" opomnila navzoče na strašno usodo tisočev nedolžnih žrtev, prodanih in poklanih slovenskih borcev, domobrancev. Na vprašanje klicarjev: Kaj se je z njimi zgodilo? Je kot odmev iz množičnih grobov Kočevskega Roga, Št. Vida, Radovljice, Celja, Teharij, Krima in drugih krajev,
Slovenia - Land of Cooperators — je bila dostiskanaza 1. junij in je „Research Centre for Slovenian Culture", ki jo je izdal s pomočjo zapuščine pokojne ga. Berte Mauko, žene našega urednika, priredil tiskovno konferenco na kateri je pisec knjige dr. Rudolf Čuješ, ki poučuje na univerzi sv. Frančiška Ksaveriia v Antigonishu, razložil namen knjige in odgovarjal na stavljena mu vprašanja. On je tudi predsednik organizacije za celo Kanado, ki je knjigo izdala, g. ing. Ciril Pleško pa je predsednik iste organizacije za provinco Ontario. Za mladino, v starosti od 14-18 let je knjiga brezplačna, če pošlejo potrdilo o rojstvu in $1 za poštnino in zavojnino. Za vse druge je za Kanado in USA cena $5 in $1 za poštnino in zavojnino. — Knjiga je prikladna oblike in ima tudi čedne platnice s slovenskimi motivi in označbo od kod prihajamo.
Vsem knjižico, ki popisujezgodovinoslovenskeposojilniceJ. E. Kreka v Toronto in zgodovino zadružništva pri nas pred zadnjo vojno. Na konferenci je Slovencem eden od udeležencev častital za njo. Pridno segajte po njej!	(Ured.)
kjer so umirali slovenski junaki, grmel odgovor: padli za domovino!
V Beličičevem sestavku „1945...1985" pa je bralec nazorno podal genezo krvave revolucije, pomen žrtev in idealov, za katere so umirale, osvetlil naše skupne dolžnosti, ki jih imamo kot Slovenci in z refrenom: „Obstal bo le, kdor bo močan za dva!", nakazal pot slovenske bodočnosti: v narodnem ponosu, narodni zavednosti, skupnem prizadevanju in vztrajnem delu...
Vsebina spominske proslave je bila bogata, pomembno izbrana in lepo podana.
Spominska svečanost ob štiri-desetletnici vetrinjske tragedije je pokazala in znova potrdila, da slovenski narod:
—	odklanja komunizem;
—	obsoja komunistično genocidno politiko, ki je slovenski narod snovno in duhovno razdejala in ga pripeljala na rob propada;
—■ doživeto, s prepričanjem, veruje v ideale, za katere so umirali slovenski domobranci in druge žrtve zlagane komunistične revolucije;
—	neomajno upa, da bodo prav ti ideali zopet priborili slovenskemu narodu svobodu in neodvisnost, zopet oživeli dostojanstvo slovenskega človeka, strpnost, medsebojno zaupanje in ljubezen do vseh slovenskih narodnih vrednot!
Udeleženec
KULTURNA KRONIKA
Slovenska beseda in pesem še vedno odmeva in poje v Torontu. Na naših odrih in cerkvenih korih zbrana, skrbno negovana od začetkov našega rodu ljubljena in spoštovana nas dviga, uči in vodi k višjim vrednotam, krepi v domovinski ljubezni in narodni zavesti, dviga srca k Bogu in lepotam stvar stva, je izraz naše osebne in narodnostne biti v slednjem pomenu.
Prešeren, Cankar in Župančič so našli v slovenski besedi toliko bogastva, da so s svojimi deli dvignili slovenski jezik na višino svetovnih književnih jezikov. Od tega bogastva živimo še danes, na zemlji pod Triglavom in povsod po petih kontinentih tega sveta. Cas beži in tuji vetrovi raztresajo skrbno domačo kulturno lastnino. Zato trdno upajmo in delajmo, dokler je še dan in je srce ševoljno biti slovensko...
Od Božiča do Velike noči preko pomladi do zgodnjega poletja moremo v torontsko kulturno kroniko zapisati sledeče:
Slovensko gledališče je za 1984-85 sezono pripravilo dramo Štiri redovnice zaslišujejo, ki je igra o spreobrnjenju in božji milosti iz konca druge svetovne vojne. V oktobru je s to dramo gostovalo pri Slovencih v New Yorku, v novembru pri Brezmadežni v Nevv Torontu, v letošnjem marcu so ob tej drami premišljevali o smislu življenja Slovenci v Hamiltonu. Zaključna predstava pa je bila 24. marca na domačem odru pri Mariji Pomagaj.
Naši cerkveni pevski zbori pri Brezmadežni (voditelj prof. Jože Osana) in pri Matji Pomagaj (Dušan Klemenčič) približajo z nedeljskim petjem skrivnost in lepoto verskega praznovanja. Ob Božiča Veliki noči in raznih slovesnostih so njihovi nastopi pravi glasbeni koncerti. Upajmo, da bodo novi pevci in pevke dopolnili vrste in nadaljevali to bogato in častitljivo slovensko tradicijo cerkvenih zborov. Pri Mariji Pomagaj prepeva ob prvih nadeljah zbor Slovenske šole, ki ga vodi Silvija Kolarič, pri
V MENDOZI so položili k večnemu počitku znanega slovenskega tovarnarja vinskih sodov in parketov g. Bajdo. Po Argentini zelo upoštevani industrijalec je bil zaveden Slovenec in podpornik slovenskih organizacij. Že od mladosti je bil zvest pristaš SLS. Po majhnih nesporazumih na skupni ladijski vožnji in tudi pri poznejših srečanjih je pokazal SDG neprijazno lice. Ko sva se zadnjič srečala na slavju v čast A. Oreharja, kamor je poslal nekaj izvirnih steklenic vina, sva sedela blizu,,se objela gos. Bavda pa je ves vesel zatrdil: „Glejte no, zdaj smo skupaj-enotno vsi za slovensko državo!" Naj počiva dobričina v miru!	(erne)
DRUŠTVO TABOR je dobilo sporočilo iz Vetrinjske župnije, da bo v njihovi cerkvi v bodoče vsako leto sveta maša za vrnjene domobrance, žrtve slovenske revolucije. Maša bo vsako leto dne 24. maja, na dan prvega transporta.
Brezmadežni pa pojejo otroci pod vodstvom Blaža Potočnika. Zaključek Slovenske šole, materinski dan in druge slovesnosti so čas njihovih nastopov.
Na Cvetno soboto so se v dvorani Brezmadežne zbrali fantje iz dveh vasi - Toronta in Clevelanda. Voditelja teh skupin sta Ignac Križ-man (Toronto) in Janez Sršen (Cleveland). Na Pomladanskem koncertu so peli o romantiki preprostega življenja na slovenski zemlji, o ljubezni, domovini, prešerno vriskali in razvedrili poslušalce z domačimi šaljivkami. In zakladnice folklore in slovenskih skladateljev so podarili lep kulturni šopek poslušalcem in vtrdili svoje mesto na domačih stražah.
Sredi maja, mesecu šmarnic pa so torontski fantje na vasi zapeli v cerkvi Bremadežne Mariji na čast in tako pokazali i značilnost naše kulture, ki je v bistvu krščanska.
Pri Mariji Pomagaj se zbirajo otroci k Zabavni uri, ki jo vodi Franska Žejn. Namen te ure je gojiti slovensko besedo in pesem med najmlajšimi in Ijudskošolski-mi otroci. Letos 14. aprila so se predstavili s pevsko igro Čarovnik iz Aza.
21. aprila je v okviru Zabavne ure potekal tudi Mladinski koncert. S petjem in moderno glasbo je nastopila naša doraščajoča mladina. Izredne muzikalne in pevske sposobnosti so pokazali tokrat Vili Boštjančič (harmonika, kitara), Janko Kastelic (klavir, harmonika, petje) in Milan Vinčec (kitara, petje).
Od 21. do 29. junija so odprta vrata Ljubljanskega paviljona na Metro International Caravan '85. Letošnji folklorni festival je sedemnajsti za slovensko skupnost, ki v sklopu številnih torontskih skupin leto za letom sprejema nagrade in priznanja za svojo privlačnost in edinstvenost. Paviljon Ljubljana se nahaja pri Brezmadežni v Nevv Torontu.
Vsakoletna Telova procesija na Slovenskem letovišču pri Boltonu je posebne izraz naše vernosti. Poleg verskega elementa se ohranja ob tem dogodku tradicija narodnih noš, mogočnega petja in tiste domačnosti, ki nas združuje v dobrih in težkih časih, da ostajamo Slovenci za vedno.
Anica Resnik
Prevzvišeni, častita duhovščina, soborci, prijateljice in prijatelji, spoštovani gostje!
Pravkar smo bili pri maši zadušnici, ki jo je daroval prevz. škof
alojzij ambrožič za vse slovence, ki so bili žrtve zadnje svetovne vojne. naše misli in molitve pa so bile, ne izključno »vendar pa v prvi vrsti, s tistimi in 7a tiste, ki so pred štiridesetimi leti po strašnem mučenju končali v masovnih grobovih, v rogu, teharjih in premnogih drugih krajih slovenije. kakor smo prepričani, da so ti naši mučenci po tem, kar so doživljali v svojih zadnjih dneh, rili "olje pripravljeni na smrt, kot bo to kdorkoli od nas, vendar čutimo do kjih posebno dolžnost, ne samo ker -so bili naši soborci, sorodniki in prijatelji, pač pa tudi da z našim spominjanjem vsaj delno nadomestimo za zatajevanje zločina nad njimi in za prepoved javnih zadušnic zanje v sloveniji, v svobodnih deželah širnega sveta se v tem letnem obdobju vršijo molitve za pokoj slovenskih borcev, ki so bili brezvestno izdani, mučeni in končno brez sodbe pobiti. bog jim bodi milostljiv!
Štirideset let je minilo, odkar so ti junaki - če oni niso, kdo
potem je? " darovali svoje življenje za svobodo domovine, ko jo je ogrožal nečloveški stalini7em. rečem "darovali", saj je znano, da se je mnogo od njih odločilo pridružiti se tistim, ki so že bili izročeni komunističnim krvnikom. s preprosto opazko "kamor so šli drugi, gremo še mi ! " so izpričali svojo vero
v	pravičnost boja, ki so ga bili bojevali, in v nesebično bratstvo. verjetno pa so se tudi podzavestno zavedali, da življenje slovencev kot slovencev ni možno v sestavu, ki je v svojem bistvu nemoralen, materijalističen in protinaroden. bili
so vidci usode slovenskega naroda, ki se je - kot lahko vidimo - v kratki dobi štirideset let po njih mučeniški smrti znašel bolj na robu propada kot kdajkoli prej
v	svoji zgodovini, ko so ga tolikokrat bili "ogrcžali sovražni sosedje. obstoj slovenskega naroda pa je danes toliko bolj kočljiv, ker ga - v razliki s preteklos" ~jo - sedaj ustrahuje, omrtvičuje in vara domač::;, prepojen z mišljenjem, ki je nemoralno, nedemokratično in ki mu pojem narodnosti ne pomeni nobene vrednote. dejstvo je, da s.ovenska mesta izgubljajo slovenski jezik in posledično tudi slovenski značaj. dejstvo je, da se komunistična stranka ni uprla poskusu okrn1tve slovenščine na slovenskih šolah, ampak je to prepustila posameznikom. obstoj slovenskega jezika in njegove posebnosti je edina garancija obstoja slovenskega naroda. ni čudno, če se slovenci povsod vprašujejo "bomo preživeli?", doma pa celo pišejo knjige s tem naslovom,
Štirideset let je minilo, odkar bi skoraj brezizjemno vsak od nas
doživel usodo naših mučencev, če bi mu nedoumljiva božja volja ne bila podarila nadauna leta življenja, ta božji dar pa nas obvezuje, da ostanemo zanesljivi in vstpajni pričevalci zgodovine obdobja, ko se je nebogljen slovenski narod znašel
v	precepu dveh totalitarnih ideologij in pred odločitvami, ki jih lahko razsodijo
le dolgoročni in nepristranski pogledi. vsak dam se nam bou odkriva, kako kruto .
in brezobzirno so bili prevarani tisti, ki so se podvrgli komunistični stranki, ki
ji je šlo izključno za uvedbo svoje diktature, vemo tudi kako usodo so doživeli
,
tisti, ki so verjeli v takozvane amnestije! kaj se je zgodilo vsakomur, ki si je upal javno izraziti svoje osebno mnenje, ki ni bilo na liniji partije, če s? slovenski komunisti res vedno pravilno odločali, zakaj se potem ne upajo javno priznat i množični h pokoljev med vojno in po vojni, čudno je, da oblast, ki ima tako temeljito kontrolo nad vsako vasico, ne pride na dan s številkami, ki bi pokazale, čigave žrtve so bili dejansko slovenci in slovenke, ki so izgubili življenje v vojnem obdobju, postalo bi jasno, kdo je imel levji delež in kdo je bil in ostane resnični izdajalec slovenskega naroda.
vkuub dejstvu, da je preteklo že štirideset let od slovenskega holokausta, moramo kot pričevalci tistih usodnih dni vstrajati na dejstvu, da za resnico ni nobenega nadomestka. ZA resničnost namena vaških straž in domobranstva, za resničnost razvoja dogodkov med vojno in komunističnih prevar, 7a resničnost 3rezvestnega eksperimentiranja raznih marxističnih teorij na telesu slovenskega naroda, za resničnost vsega, kar je vplivalo in vpliva na razvoj slovencev kot naroda.
odnos do teh vprašanj zadeva osebno poštenost do samega sebe kakor tudi značajnost. na žalost so tudi med tukajšnjimi slovenci posamezniki, kt jih je zapustil spomin ali pa jim noče registrirati gotovih dejstev. vse kaže, da so pripravljeni se prodati za trivijalne ali dozdevne usluge. značilno je tudi, da se izogibajo temeljitih razpravljanj tekočih problemov slovenstva. res zavedni slovenci!
z veseljem pa opažamo, da so se končno v matični domovini začeli oglašati glasovi, ki zahtevajo obračun, ki zahtevajo, da se z dokumenti razjasni polpretekla slovenska zgodovina, razveseljivo je "opažati ta razvoj, to težnjo za
vpostavitev slovenske javne morale na ravan, ki jo uživajo drugi napredni in kulturni narodi dvajsetega stoletja, razveseljivo je .tudi opažati, da se vedno več piše v tujih jezikih o pravičnosti vloge in junaški borbi domobrancev ter njih usodi kakor tudi o prevarah in zločinih slovenskih komunistov.
v zvezi s tem odkrivanjem zgodovine se v zadnjih mesecih vedno bou glasno in pogosto slišijo glasovi o narodni spravi, primerno je, da v tem trenutku, ko se spominjamo žrtev revolucije, prevmrimo o tem vprašanju. po tragičnih učinkih vsiljene revolucije, so želje po spravi ne samo pojav kulturne in zgodovinske zrelosti, ampak tudi težnja, če ne celo povelje izvirajoče iz krščanske morale in ljubezni. vsi se zavedamo, da bi sprava zahtevala precej osebnega premagovanja, ki bi ga pa bili pripravljeni podvzet1, če bi tak sporazum služil dolgoročni blaginji slovenskega naroda. v času,ko se v eni ali drugi obliki pojavlja ponujena roka, pa si moramo biti na jasnem, na kakih osnovah bi bila sprava možna. odgovor je kratek in jasen: na osnovah krščanske morale. kaj to praktično pomeni?
Prvič: javno priznanje zločina, masovni poboj brez vsake nepristranske
sodbe spada v kategorijo zločina proti človečanstvu. priznanje mora postati del pisane - in ne, kot sedaj, le ustne - zgodovine slovenskega narona.
drugič: vsako odpuščanje greha zahteva tudi iskren izraz obžalovanja in popravo škode po storilcu. domobranci zaslužijo, da se jim prizna, da so se borili za tiste ideale, ki so bili omogočali trajnost slovenskega narodnega obstoja in njegov
zavidljiv kulturni razvoj od časa naselitve. domobranci zaslužijo skupno grobišče •in časten spomenik, ki bi pričal o njihoven žrtvovanju za svoj narod.
tretjič: sprava mora biti osnovana na demokratskih načelih, ki dajejo enako mesto vsem svetovnonazorskim opredeljitvam in ki zahtevajo iskrenost in predvsem svobodo. brez teh csnov so vsaki pravi odnosi nemogoči. - mi, ki smo se umaknili iz slovenije iz političnih ali gospodarskih razlogov in si ustvarili življenje v kanadi, nismo pripravljeni iti v kakršnokoli podrejeno vlogo, ki bi jo odrejala partija iz ljubljane ali pa njeni tukajšnji agenti in kurirji, imamo dovolj razuma, da sami vemo, kaj kot slovenci v kanadi uajbolj potrebujemo, inslstirajmo vedno na popolno enakopravnost, posebno ker vemo, kak"; so bili prevarani tisti, ki so se v naši polpretekli zgodovini nenadoma iz objema znašli v prisilnem jopiču ali pa zadušitvi. - kdorkoli bi pristal na enostransko podreditev - in to je tradicijonalno vedno bila edina oblika sprejemljiva partiji - bi privolil, da postane suženj ali vsaj komična lutka in to v inajsetem stoletju
v bližnji bodočnosti boste dobili lepo zveneča vabila za sodelovanje pod krinko slovenske skupnosti, kulturnih izmenjav, pomoči za kakšen drugače hvalevreden projekt, itd. trije omenjeni predpogoji so edina možna osnova za sodelovanje, vstrajajte tudi, da se resnična sprava uveljavi najprej v matični domovini, ne samo ker je tam največ slovencev, ampak tudi da bo gesta v resnici pridobila na verjetnosti in iskrenosti. ti pogoji niso prezahtevni med poštenimi in enakopravnimi ter dobromislečimi ljudmi, so pa varnosten ukrep z ljudmi, katerih zgodovina mrgoli s prevarami.
ko se vrnemo s te spominske proslave na svoje domove in v vsakdanje okolje, ohranimo v svojih mislih in dejanjih ideale naših slovenskih borcev in mučencev. ostanimo zaveeni slovenci, spremuajmo življenje slovenskega naroda in prispevajmo k vsemu, kar zajatčuje njegovo svobodo in obstoj. seznanjajmo sodržavljane naše nove domovine kanade o slovenskem narodu, njegovi zgodovini, tradicijah in kulturi. s tem bomo, pod drugimi okoliščinami in v drugi dobi, nadaljevali ideale naših mučencev. njim naj bo pa bog milostuiv!
Dr. Tone Štukelj
Ljubljana
Ttavna
Htaslmk
Za zaključek šolskega leta je podelila univerza sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu med drugimi častni doktorat tudi znani TV osebnosti Royu Bonisteelu, cigar verski program oddaja CBC že 19 let. Novi doktor je podal v svojem govoru graduantom odličen opis sodobnosti in tudi nasvet, kaj naj bo vodilo njihovega življenja -navodilo, ki bi prineslo ozdravljenje mnogim boleznim, na katerih boleha sodobnost. V naslednjem navajamo izvleček iz njegovih izvajanj. Uredništvo.
Roy Bonisteel je omenil, da je današnji dan za graduante in tudi za njega, ker je bil že večkrat v Antihonishu - dan spominov. Toda danes je tudi čas, ko je treba naprej. "Vase šolanje je končano in sedaj se more pričeti va^a vzgoja. In v kakšen svet prihajate - svet nemira,svet sprememb - toda ne bojte se. Iz zanesljivega vira vem, da se je obrnil Adam k Evi, ko ju je Bog izgnal iz raja, in rekel: 'Moja draga, živiva pač v. prehodnem obdobju'."
vsi iščemo - v veliki meri pod vplivom obveščevalnih sredstev -
J	V
takojšnje in enostavne rešitve zapletenim problemom. Šola nas oblikuje, da se znajdemo v potrošniški družbi, s katero smo obdani - v tekmovalni, materialistični družbi. Vse Še gre nekako, dokler se ne vprašamo: "Kdo sem prav za prav? Kakšen je smisel mojega življenja? Ima sploh kaj smisel?"
Svoje dni je bilo možno najti odgovor na taka vprašanja pri starših, starih starših, duhovniku. "Danes pa, če se imate oba starša doma, gledata verjetno 'Dallas'. In stare starše so odrinili v te zlate mračne domove za staresinske državljane, ki jih imajo in vas krajevni duhovnik in minister ima terapevticni tečaj za ustvarjalno razporoko."
Ponovno zanimanje mladine za verska vprašanje je posledica dejstva, da se utopije sesi-e^tih in sedemdesetih let niso uresničile. Mnogo govore in pišejo o osamljenosti sodobnega človeka in o njegovem hrepenenju po občestvu. Mnogi mladinci iščejo rešitve v verskih kultih, ki so resnični problem. Vsak teden dobivam pisma od staršev, ki mi sporočajo, da se je njihov sin ali hčer pridružil(a) verskemu kultu. Moj odgovor takim stašem je - če niste posredovali otrokom, kaj je vera v zgodnjih letih, jih ne boste dosegli, ko so 20 let stari.
Toda bolj kot ti nevarni kulti me vznemirjajo bolj sprejemljive obrobne skupine. "Pod vodstvom oseb kot Oral Roberts, Garner Armstrong, Rex Humbard, Pat Robertson, Ernest Ainsley in množice samozvanih božjih poslancev, vam ti elektronski evange-listi zatrjujejo, da vas bodo napravili čudovite in dobre in udobne. Ne boste več osamljeni. Samo pošljite jim kaj denarja. PTL klub, ki bi moral pomeniti 'Praise the Lord' (Slava Bogu) je po mojem 'Pass the Loot' (Podaj plen)'.
"Vzeli so stari krščanski evangelij in ga zapakirali kot novo razkužilo. Ena aplikacija in dobri ste za večnost. To je na sebe osredotočena vera. Individualno duhovno kupovanje, ki je usmerjeno na uspeh. Osebnostna vera, ki streže sebi...."
To odraža družbo, v kakršni živimo: na vseh koncih slišimo, naj se razvajamo, naj si vse privoščimo, kupimo zdaj in plačajmo pozneje. Izrabljanje naravnih zakladov dokazuje, da se ne brigamo za prihodnji rod. Zadnje čase so besede kot dolžnost, lojalnost, patriotizem, disciplina, samo se predmet posmeha. Osrednja poteza nove morale je sebičnost. Knjigarne so polne knjig, kako uspeti, čeprav na račun drugih. Nekdo je zapisal, da smatramo danes Čistost kot znak nezdrave prezaskrbljenosti s spolnostjo. Čistost, devistvo in zakonsko zvestobo so tudi vrgli med staro saro. Spolni priročniki ponižajo spolnost na tehniko, na vrsto telovadnih vaj.
"Sodobni človek je kot mitološki Narcisus, ki občuduje samega
sebe, ko zre v svojo odpodobo v vodi. Ali kot jogi, ki prepeva
i*
svojo mantro in zre na svoj popek. In skusajo nas prepričati, da bomo dosegli najvišjo stopnjo realizacije sebe med tem ko bomo zaprti v nas lasten notranji prostor.
"Danes slišimo mnogo govorjenja o identiteti. Iskanje identitete. Obstoja posebne vrste stiska, ki ji pravijo kriza identitete. 'Ne vem, kdo sem.'... Mnogi izjavljajo, da ne vedo, kdo so. V resnici pa dobro vedo. Kar dejansko menijo, je, da niso zadovoljni s tem, kdo so. Čutijo se boječe ali brezbarvne ali na nek način polne napak. Kot vidite, so se nasrkali toliko oglaševanja; brali so toliko priročnikov o izboljšanju samega
sebe; poslušali so toliko TV evangelistov; verujejo v to notranjo Čudovitost in začeli so iskati svojo identiteto....
"To iskanje identitete je obsojeno na neuspeh. Identitete ne najdemo. Identiteto gradimo - vsak dan in vsako minuto celega dne. In jaz ni krasen bog ali boginja, ki plaho čaka, da ga (jo) odkrijemo. Nasprotno: je zapletenost, zmeda in skrivnost, ki povzročajo težave. Skozi stoletja so možje in žene hvaležno govorili o izgubi samega sebe. Ne najti samega sebe, marveč izgubiti samega sebe.
"In izgubljajo se v velikih delih ali v naravi ali v znanstvenem raziskovanju ali v pisanju poezije ali v oblikovanju stvari z lastnimi rokami ali v načrtih, ki bodo koristili drugim in ne njim samim. Nekateri od najvišjih osebnosti, ki sem jih intervju-val v 19 letih televizije, potovanja in interv.Suvanja kot so Jean Vanier, mati Tereza, Dorathy Day, Bob McClure, skof Tutu, so osebe, ki so izgubile sebe v službi drugim.
"Resnični jaz ste vi sami. Je vaša celotnost. Ne boste ga . .	v	J
odkrili v hribih, sedeč prekrizanih nog pred kakim gurujem ali
valjajoč se po tleh v kakih kričečih terapevtskih vajah ali jedoc
samo zelenjavo ali pijoc cikorijo v kaki psevdo religijozni
skupini. Prav tako ga ne boste našli med platnicami brošur v
drogeriji. Jaz se gradi, se hrani in vzdržuje z odnosi z drugimi.
Bistto človecanstva je v zmanjšanju pomembnosti mene in v
doseganju drugih v ljubezni..."
Roy Bonisteel je končal svoj govor s parafrazo znanega izreka sv. Pavla o ljubezni (Korinčanom 13):
"Tudi če govorim z jezikom Gibrana in Fromma, pa nimam ljubezni, je brez koristi kot ropot snežnega motorja in moreč kot ponovitev TV programa. tudi če imam dar vzgoje in akademskih uspehov in razumem «vse skrivnosti solskih knjig tako da lahko premikam gore - papirja -, pa nima ljubezni, ni to nikomur v korist. In ce dam ves svoj denar za United Appeal in darujem svoje telo univerzi ali Weightwatcherjem, pa nimam ljubezni, je to brez rabe.
"Ljubezen trpi, vendar je prijazna. Ljubezen zasramujejo, vendar ostane. Prenaša vse, veruje vse, potrpi vse. Ker ljubezen vedno uspe. Sedaj torej, če so prerokbe Malcolma Muggeridgea, ne bodo uspele. Če so jeziki Billyja Grahama, ne bodo uspeli. In ce so nasveti Anne Landers, tudi ti bodo prešli. Kajti mi vemo samo delno.
"Dokler sem bil otrok v svoji stroki, sem govoril kot
izvedenec, obnašal sem se kot izvedenec in sem mislil, da sem
v	v
izvedenec. Ko bom postal izvedenec, bom odložil te otročarije. Sedaj namreč vidim temno skozi steklo, s svojimi lastnimi predsodki. Toda v času bom spoznal sebe kot sem znan Bogu.
"Sedaj pa ostanejo te tri: vera v mojo sposobnost kot obcevalec, da dosežem srce kot tudi duha; upanje na odkritje bistvene dobrosti v vseh mladih; in ljubezen, ljubezen do sočloveka - in največja od teh je ljubezen.
"Bog vas blagoslovi."
OLIMPIJADA KOOPERACIJE
Za prihodnje leto pripravljajo svojsko olimpijado, ki so jo imenovali AN OLYMPICS OF COOPERATION. Njen namen je poudariti pomembnost vsakovrstnega sodelovanja zlasti med narodi, da ne pride do svetovne katastrofe kot tudi za odpravo lakote in pospeševanje samopomoči zlasti v deželah v razvoju. Tekači bodo nosili gorečo baklo preko 50 držav. Tek bodo zaSe^i septembra 1986 od poslopja UNO v New Yorku in upajo, da bo tek končan
y
januarja 1987, ko bodo izročili baklo tajniku UNO.
Glavna proga bo tekla preko 50 držav, ki so jih izbrali tako, da bodo obseženi nabolj gosto naseljeni predeli. Glavni progi pa bo pridruženih še veliko stranskih prog, ki bodo povezale z glavno progo še nadaljnjih 110 držav.
Organizatorj i upajo, da bodo ljudje sodelovali ne samo pri teku, marveč predvsem z raznimi akcijami, ki bodo poudarjale sodelovanje in njegovo korist in da bodo delili svoje izkustvo tudi z drugimi. Prebivalci Sante Barbare v Kaliforniji pripravljajo vzorčni program "Rojstvo kooperacije", v katerm bodo nazorno pokazali, kako zmorejo krajevni ljudje doseči velike uspehe, ce združijo svoje moči. V mnogih krajih so predvidene tudi razne razstave, koncerti, kooperativne igre in podobno. Namen je aktivno pritegniti kar največ ljudi, da bo pomembnost sodelovanja predla v zavest ljudi, ki so zlasti v industrijskih državah prežeti z idejo tekmovanja.
Kanadsko društvo za preučevanje zadružništva je imelo koncem maja letno zborovanje v Montrealu v zvezi z drugimi znanstvenimi društvi Kanade. Na programu je bilo 11 predavanj , ki so zadevala razne vidike zadružništva od zadružne vzgoje do delavskih zadrug ter zadružništva v deželah v razvoju. Na občnem zboru je
potekla poslovna doba doseda-
»
njemu predsedniku Rudolfu Cu-jeŠu, ki pa ostane kot bivši predsednik še vedno v odboru društva. Novi predsednik je prof. Leslie Brown, sociologinja Mt. St. Vincent Uni^ verze
v Halifaxu. Občni zbor je podelil častno dosmrtno članstvo prof. Georgu Davidovicu, ki je upokojen in ki je na zadnje predaval zadružništvo na Concordia univerzi v Montrealu. Prej je bil ravnatelj za raziskovanje pri Zadružni zvezi Kanade. V Jugoslaviji je bil tajnik Jugoslovanske zadružne zveze do 1. 1945.
V Antigonishu se je ustanovila nova zadruga Cooperative Resources Ltd., ki bo omogočala tisk in razprodajo zadruzne
v
literature predvsem v angles-cini.
Jo«p Vrr.ovec is zažuga! ca do <\u> .-čal na s~e'. šč, tako kot VUS, te ne bo spremen uredniško politiko. In zgodilo se je. zmagal je močnejši. Nekaj časa sem osial še naročnik sedaj pa nisem več Končno sem našel »svoj tednik in to je Mladina.
Ne bom vas hvalil ker to ni potrebno. Pridružujem se mnenju tistih ki pravijo da nam Mladina najbolj objektivno poroča o dogodkih. Želim le da bi lahko še dolgo tako nadaljevali in da bi zmagala mladost, objektivnost in pravičnost nad birokracijo in -starčki- ki so nas pnpeljali tja da bodo morali še naši pravnuki odplačevati »našo« dolgove in morda bodo le ti prišli do pravih zgodovinskih resnic o v seh potrebnih in nepotrebnih OOTTC.".," in procesih, ker nam naši sedanji oblastniki ne natočijo čistega vina. Zgodovina je dokazala da se ohranijo ie tisti spomeniki ki so tega vredni. Žal bo zgodovina verjetno podrla precej sedanjih »spomenikov-.
Še enkrat vam želim da bi tako nadaljevali in vzdržali, ker je le od vas mladih odvisno če se bo spremenilo na bolje. Boj bo težak in žal bodo še padale žrtve kot Janša in tudi drugi.
Tovariški pozdrav LOJZE PETELIN
Mladina - študentovski list v Ljubljani.
The Plain Deaier (Cleveland, Ohio), 27. May 1985.
Slovenians remember
Greater Cleveland Slovenians, wearing tradltional flnery, enter St. John Cathedral yesterday for a special mass in memory of the 12,000 Slovenian home guards slaughtered by Communlst Yugoslav forces after World War II. The victims were dellvered to Tito's troops by the Britlsh Army's Fleld Marshal Lord Alexander and his political adviser, Harold Macmillan In 1945.
PD/JAMES A. ROSS
Ob štiridesetletnici vetrinjske tragedije
Bilo je pred štiridesetimi leti, meseca maja, junija... sredi cvetoče pomladi 1945 leta.
Vetrinjska tragedija obsega:
1.	sramotno politično barantanje, v katerem so se slovenski komunisti po končani drugi svetovni vojni, potem ko so se, proti volji slovenskega naroda, polastili oblasti, odpovedali Koroški, Primorski, Trstu, Gorici in Porabju za vnebovpijočo ceno vrnitve slovenskih protikomunističnih borcev-slovenskih domobrancev:
2.	sramotno predajo in posledično množični pokol slovenskih domobrancev
-	trinajst tisoč po številu! - v Kočevskem Rogu, Škof ji Loki, Št. Vidu, Teharjih, Celju... in drugih krajih Slovenije.
Komunisti označujejo slovenske domobrance z ..izdajalci" in „zločinci", pri tej nelogični zagnanosti pa vztrajno molče o lastnem protislovenskem ravnanju. Poglejmo na kratko, zakaj?!
Slovenski komunisti so od avgusta 1939 leta dalje, to se pravi, od podpisa prijateljsko-nenapadaine pogodbe med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, odkrito sodelovali z nacifašizmom, kar se je zlasti očito pokazalo 6 aprila 1941 leta, ko so nacifašistične horde preplavile slovensko zemljo.
Slovenski komunisti so, po navodilih kominterne in v soglasju z nenapadalno-prijateljsko pogodbo, sabotirali na vseh področjih slovenskega narodnega življenja, vsak odpor proti nacistični Nemčiji in s tem načrtno ustvarjali med narodom nezadovoljstvo, nezaupanje, pravcato zmešnjavo, zase pa „ugodne pogoje" za izvedbo krvave komunistične revolucije.
Komunistično protinarodno ravnanje se je dalje očito pokazalo ob času mobilizacije bivše kraljeve jugoslovanske vojske, kar pričajo številni letaki, ki so jih takrat trosili v Ljubljani in drugih mestih Slovenije, vključno podeželje, v katerih so velikodušno poveličevali nacistično Nemčijo. Eden takih letakov je med drugim vseboval naslednje: „Nacizem ni diktatura, temveč napredna revolucija!" Posebno važen v presoji komunističnega protislovenskega delovanja v tistih kritičnih dneh slovenskega narodnega življenja pa je letak, v katerem so slovenski komunisti ukazujoče pozivali:
„Oficirji, podoficirji in vojaki! Ne odzivajte se pozivom, kijih prejemate te dni! Vedite, da vas hoče srbska čaršija izrabiti za topovsko krmo angleške pluto-kratske buržoazije proti Nemčiji, prijateljici in zaveznici zaščitnice vsega delovnega ljudstva Sovjetske Rusije!"
To odkrito sodelovanje slovenskih komunistov z nacifašizmom je trajalo vse do 22. junija 1941 leta, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Šele po tem datumu, to se pravi, po že skoraj tri mesece trajajoči sovražni okupaciji slovenskega naroda, so slovenski komunisti samo na videz, za pomirjenje ustrahovanega slovenskega naroda preusmerili svoje diabolično ravnanje in organizirali tako imenovano Osvobodilno fronto. Njihova glavna skrb pa je bila: za vsako ceno streti vsak miselni, zlasti pa vojaško organizirani odpor slovenskega naroda proti komunizmu in ne borba proti okupatorjem, kakor to ob vsaki priliki poudarjajo!
Komunisti so se dobro zavedali, da slovenski narod v veliki večini odklanja komunizem in da z lepo besedo ne bodo uspeli, zato so začeli s terorjem, grožnjami, blatenjem in končno s pobijanjem narodno zavednih Slovencev iz vseh področij slovenskega narodnega življenja.
Kruti okupacijski ukrepi in komunistični teror so ustvarjali med Slovenci nevzdržno stanje.
Po haaških dogovorih bi morali okupatorji vzpostaviti v zasedeni Sloveniji red in varstvo pa tega iz razumljivih razlogov: vsem smo bili kot narod v napoto!
—	niso storili.
£::b ..of 2T.lrxi.-r.laTic
GEORGE V. V.OINOVICH, MAYOR
trn d.:

ISIMHM
Designating May 26, 1985, as "SLOVENIAN MEMORIAL DAY"
This month, while commemorating the 40th aniversary of the end ®f the most devastating war in human history, we also proudly and reverently remember the millions of human lives that were sacrificed on the battlefields, and in the cities and villages of Europe, Asia and Africa.
"Memorial Day" gives us an opportunity to ponder on the precious gifts God bestowed on our country and the great responsibilities we have as a nation. On this weekend, we have to rededicate ourselves to the preservation of our values, our freedoms, our spiritual, moral and material well-being.
It is in this špirit that the 'City. Administration joins in the memorial services to be held under the sponsorship of our auxiliary Bishop A. Edvard Pevec and the Cleveland Slovenian parishes at 3 p.m. on May 26 at St. John's Cathedral. This holy liturgy will be dedi-cated to the commemorati on of ali who gave their lives during the war in the struggle against totalitarian systems, including the 12,000 Slovenian victims of VETRINJE who helplessly lost their lives imme-diately following the end of World Kar II in Slovenia.
To them, and to the tens of thousands of other Slovenians who sacrificied their lives for a better future, go our prayers and assurances that the Cleveland community — a new home to great numbers of immigrants and refugees — will continue to promote and preserve these values they valiantly fought for, so that one day ali nations of the world may share with us those precious rights and values which are part of our national and human heritage.
NOW, THEREFORE, I, George V. Voinovich, Mayor of the City of Cleveland, do hereby designate and proclaim May 26, 1985, as "SLOVENIAN MEMORIAL DAY" in Cleveland. I have also issued an Executive Order to display the historic Slovenian flag above City Hali on the same day.
IN KITNESS KHEREOF, I have set my hand and caused the Corporate Seal of the City of Cleveland to be affixed on this 26th Day of May in the Year 1985.


L
ski narod uprl. Komunisti sami so s svojim terorjem, blatenjem in pobijanjem povzročili in priklicali v življenje vaške stražarje, slovenske domobrance in druge slovenske protikomunistične formacije! In kje je slovenski narod v tem brezupnem položaju dobil orožje, ni bilo važno. Šlo je za samoobrambo, za ohranitev slovenstva!
Kakšen „zločin" in kakšno „izdajstvo" torej so napravili vaški stražarji in slovenski domobranci? Vaški stražarji in slovenski domobranci so branili po komunistih ogrožene in teptane svetinje slovenskega naroda: življenje, vero, družino, domove, imetje, s krvjo prepojeno slovensko zemljo, slovenstvo nasploh!
Vsa povojna komunistična genocidna politika, snovno in duhovno razdejanje slovenskega naroda pa dokazuje , da so bili ravno ti sramotno predani in poklani slovenski domobranci edini resnični borci za dostojanstvo slovenskega človeka, edini resnični borci za svobodo in pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda!
Ti slovenski junaki so že štiri desetletja sicer mrtvi, a ideje, za katere so se borili in zanje končno darovali svoja mlada življenja, žive in so danes okrepljene zopet na pohodu, trdno odločene osvoboditi in ozemljske združiti slovenski narod!
Slava vam junaki slovenski! Hvala vam za zvestobo in moč!
Proti temu nevzdržnemu stanju, proti komunističnemu terorju se je sloven-
Luka Dolenje
Stran 6.
»SLOVENSKI DOM«, <Jn® It. decembra 1943.
Ster. 251 V
Zgodba o junaštvu mladih razumnikov
ki so padli, da bi mi vsi žive I i
• -	'V
-mmikl

C (Mar Franc
Jereb Jernej
Perne Ton* '
^ V tragediji, ki »e Je v Sloveniji odigra-ta po urnem septembru, je za svoje ideale in za slovenski narod žrtvovalo svoje mlado življenje tudi 17 akademikov in Btarešin, ki bo na univerzi rasli iz globine ln močne vere lani padlega prof. dr. L&mberta Ehr-Jioha.
| Deseto leto mineva, odkar so ti jnnaki I Turjaka nastopili svojo stražno službo proti navalu komunizma, najprej na nniver-ei, nato pa tudi izven nje. Studentovske vr-«te so bile največ po njihovi zaslugi očiščene komunizma, v kolikor ni užival zaščite pri nekaterih profesorjih. Nedolžna kri teh in mnogih drugih padlih akademikov danes zahteva kazen. Slovenski akademiki namreč ne mislijo biti še deset let na mrtvi straži, ki bi jo zaključil kak nov Turjak. Naša univerza mora biti očiščena, kajti iz nje je prišla večina tistih, ki so raz-netill rdeči vihar po naši domovini in razpeli čej njo vešala.
Deset let so ti fantje opozarjali na ko-inunistično nevarnost, rotili k pameti, pa jih mnogi niso hoteli razumeti. Zato so morale priti le strašno ure ln žrtve nad nasi
Danes vemo, da Be je vse to moralo zgoditi zaradi krivde preteklih in zaradi sreče bodočih rodov.
Štirinajst življenj mladih slovenskih razumnikov — za številne druge še ne vomo — je spet pogoltnila zemlja. Štirinajst ero, ki bo gorela za njo, je prenehalo utripati, štirinajst mladih korakov, trdno namerjenih t svet, je zastalo. Ne v domači toploti izbe, ne v ljubečem objemu osamele matere.
Štirinajst junakov ni uklonilo Bogu ln domu posvečenega duha te jo brez mrmranja darovalo življenje v spravni dar. Štirinajst dni je hotel njihov učitelj dr. Ehrlich okoli »ebe, da bo mogel izvesti svoje načrte.
Morda še ve6. Morda bo potrebnih hovih štirinajst NI nas strah časne smrti, kakor nas ni sram večnega življenja, ki ga nosimo T dušah. Razmetana po širni na M zemlji i]eie^trupi»'»trai«rj«v naiih-.svettnj. Moč svetniškega zgled ajihje boaeln goie ter vse uboge pripeljala tja, kjer hoče Bog delati svoje čudeže.
Iz vseh slovenskih dežel bo prišli, da bi branili vero in dom. Utrujeni od dolgega boja so legli v grob tam, kjer je bil greh »osvobodilcev« največji. Nedolžna kri, ki je tam v potokih tekla, bo lzmlla greh z naše zemlje, jI vrnila zdravo rast in bo oprala krivdo našega rodu.
•
I Ko b« je po badoljevski kapitulaciji l-azbesnela rdeča revolucija po Dolenjskem, Je narod gledal v Ljubljano, ln čakal od on-dod rešitve. Nekateri od naštetih padlih mladih Inteligentor bo bili pri posadkah Vaških straž, drugI pa so po usodnem povelju Iz Ljubljane dne 9. septembra skušali Tešiti, kar se rešiti da. Zavest, da so eno z ljudstvom, ki mn morajo pomagati v najhujših trenutkih. Jih je gnala na Dolenjsko," kjer je nekaj dni nato njihova kri oškropila ta kos slovenske zemlje. Marsikateri izmed njih je preživljal mladost tam, kjer slovenska mati še brezskrbno ziblje dete, ga a strahom pošilja v svet in ga z blagoslovom ter molitvijo spremlja po vseh njegovih potih. In večina mater danes še upa, ko se jim sinovi že smehljajo Iz onostranstva ...
Prvi Je padel
Casar Franc
naj Ferko smo mn dejali. Rodil se je 5. okt. 1910 siromašnemu prekmurskemu kmetu kot peti otrok. Njegovo življenje je bilo podobno življenju tisoč slovenskih ljudi, ki bo izšli iz kmečke hiše, nastopili težavno pot študija ter ostali zvesti svojemu ljudstvu, v čigar korist so delali. Dvanajstleten je stopil v gimnazijo. V Murski Soboti je končal S razredov. Ker je bila višja gimnazija naslednje leto odpravljena, je odšel v Ljubljano, kjer je 1. 1930 maturlral na poljanski gimnaziji. Maja 1. 1937 je diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze.
Na univerzi je srečal moža, ki je naj-
močneje vplival na oblikovanje in dozori-tev njegove duševnosti, na velikega poznavalca mladine: na svojega duhovnega vodjo prof. dr. Lamberta Ehrlicha.
Boj za duhovno prenovitev vsega življenja in hkrati neizprosen boj proti komunizmu mu je zdaj bil prva naloga. Ferko Je vas leta od 1930 naprej stal v ospredju tega boja na univerzi in izven nje — ne iz kake prerančunljive sebičnosti, marveč iz čistega idealizma, ki je črpal svojo moč in poštenost in zdravega kmečkega porekla.
Proti koiujtiizmn je odločno nastopil že v starih akademskih društvih ter v bivši Akademski zvezi, kjer je prebral zgodovinski »Naš manifest«, ki je pomenil prelom z dotedanjo levičarsko usmerjeno miselnostjo. Po 8. septembru je odhitel na Dolepjsko, da bi po izdajstvu kr. vojščakov preprečil s svojimi fnnti razpad ln pokolj protikomuni-stičnih oddelkov.
Sredi dela je 12. sept. zaslepljeni brato-morlleo ubil mlado Casarjevo telo. Duha njegovega j>a ni ubil. V desetinah in stotinah slovenskih študentov živi In bo živel zgled neutrudnega, neupogljivega Ferka. Frano Casar se nI skrival v anonimno ozadje kakor lutkar. Zato bo njegovo Ime živelo v knjigi življenja kot pojoč zvon. Gotovo ga je hotel imeti dr. Ehrlich pri sobi, da bi skupaj Izprosila svojomu ljubljenemu, zapeljanemu narodu mir ln življenje ..,
Jereb Jernej
diplomiran pravnik. Rodil se je kot kmečki sin 18. avg. '919 v Radomljah. Ponosno je stopal po ljubljanskih ulicah naš Jereb, neuklonljiv in junaški borec, ki je stal vedno v prvi črti. Bil je zelo nadarjen ju-rist, izredno vesten v študiju, ki ga je končal v rekordnem časn, da bi lahko stopil pred svojo mater, kateri so komunisti že spomladi ubili enega sina, in ji dejal: »Mati, glejte, tu sem, niste me dali zastonj v šole, hvala vami«
Pa je prišlo drugače. Ko je komunistična OF začela rovaritl na univerzi, hoteč Jo uničiti, akademike pa vse spraviti v hribe, se je odločno uprl in v tem boju vodil. Ravno diplomiral je ln. se pripravljal za po-' kilo,.ko ca Je dolžnost po 8. septembra klicala linmm na pomou na I/oieajsko.
Sel je v Dobrepolje, bil na Turjaka, njet, »sojen«, umorjen. Na Turjaku se je boril s tovarišem Kaduncem v prvih vrstah. Ce ao drugI oklevali, jih je s svojim zgledom opogumil, in spet so šil v boj.
Ko so ga pozneje odvlekli ▼ Kočevje In Ribnico, je vedel, da ga čaka smrt. Tovarišu, ki se je rešil Iz tega pekla, je dejal: »Taka smrt za naše ideale je samo logičen zaključek moje borbe. »Tovarišem naroči,« je dejal, »naj postoterijo sile v boju proti komunizmu, ki smo ga tu tako krvavo še bolj spoznali.'« V Ribnici so ga obsodili na smrt. Padel je, ker je bil Ehrllchov fant. Komi-sarka, ki ga je spoznala, ga je takoj z naslado vprašala, če ve, da je Casar ubit.
Jereb Nejče nI zatajil Bvojih vodnikov in idej. Takole se je zagovarjal pred rdečimi »sodniki«:
Mati me je vzgojila kot katoličana, — torej je moj odnos do komunizma jasen. Sem za socialno preureditev, toda ne za komunistično. NiBem mogel sodelovati z OF, ker je bila omadeževana s krvjo nedolžnih Slovencev. Ne morem poslušati vabil suspendiranega duhovnika Mikuža! Bele garde ne obsojam. Kongreganist sem bil in kot tak sem se pokoraval navodilom svojega škofa v vseh pot, ledih.
»Obsojen si veleizdaje,« je rekel sodnik na ta zagovor. Z njim je odšla v prerani grob izredno nadarjena glava in neutrudljiv delavec. Njegovo nekdaj vedno gibajoče se telo počiva tam, kjer nikdar ni mislil, saj je mogočni Grintovec daleč od njega ...
Perne Tone
junaški poveljnik bataljona, neustrašeni bra-nitelj Turjaka. »Pridi Gorenje z mrzle planine, Te vabijo fantje z Dobrepoljske doli-
Kadunc Frana
Logar Joit,
ne!« Taka vabila so pošiljali Tonetu fantje z Dobrepoljske doline, ko so ga badoljevci strgali iz njih srede.
Bil je neizprosen borec proti komunizmu, b svojim bataljonom strah tolovajev, to pa ni šlo v račun tedanjim skrivnim zaveznikom, cesarskim vojakom in rdečim tolovajem.
Tone je bil globoko zakoreninjen v svojo domačo zemljo, utrjen v skalah mogočnih gora, prežet z vedo, poštenostjo in odločnostjo svojega rodu. Vsake počitnice je zamenjal peresnik s koso. in pisal z njo po senožetih trpko idilo teJtnga življenja pl«-nin, namesto listov v knjigi pa je obračal zemljo. Kako bi torej ro občutil strašneg« trpljenja slovenskega judstva pod knut« rdečih tolovajev! Takoj je sklenil pomagati in z vsemi močmi svojega mladega ži^ ljenja preprečiti rrfidejanje domovine. 1 Ko je bila Ljubljai a še pod nasilje« rdečega javnega mnenja in so mnogi še dvo. mili, je pustil službo i a Prevodu, si obui okovanke ter šel v boj.	'
Tone Perne, junak iz Dobrepolja In i Turjaka, se je prisme.Ul na svet v vasici Povlje v trsleniški fat pod Storžičem 18, januarja 1914. Vedno nasmejan in veder, vedno dobre volje, zdra?, lep in krepak ki dren je korakal življenjskemu cilju nasproti Ko je pred dobrim letom moral zaprf a ti ti Dobrepolje, se je nekaj spremenilo w njem. Kje je njegov «r ehljaj? »Kaj ti jej smo ga spraševali. »Zjtiosten sem do dnj duše. Videl sem strašne žrtve naših Kaj nov.« In pripovedoval jo, kako so dan 2) dnem po gozdih in paznikih iskali groboiji za vero ln slovensko p:epričanje padlih ž| i tev, jih odkopavali, obišcne snemali z dr(j ves ter jih vozili k poutku v blagoslovi« no zemljo.
Po cesarski kapital« ji je Toneta taki. skrbelo, kaj bo z njego.imi dragimi Dobr| poljci, pa oni so njegt vabili. Sel je. 1 med bojem na Turjaku ;e bil povsod a fant z njimi edol in spal, led borbo bil vedj na položajih. Ko je viftel, da j« rdeča pi moč prevelikn, je dejn!: »Storili smo, k smo mogli. Nič iramotno nismo propad Padli bomo v boju za pravico in narodi« Ko so ga v Veliki! Laščah obsodili, bil ponoči pred smrtjo pri spovedi, v ned ljo pri obhajilu. Ko bo se komunisti nor$ vali iz njega, ae j« z ivezanimi rokami p nosno obrnil od njih. ,'iem pa tja se je i že na Bmrt obsojen — nvojim fantom še n: smejal. Njegov pogled pa jim je pravil, ki hoče, kaj m.sli. Padel je daleč od svoje^ dom* in-!»voiil(	"	—»-
Kadnnc kPranc
rojak od nog do glave, m je ie od pr.iii početkov boril proti komunističnim tolpam. Rodil se je JO. avgusta 1M0 v Zdenskl vasi. Bil je revne hiše Bin. Mater je imel na Hrvatskem, sam pa je živel pri stari materi, ki mu je bila vse,-
Kajlunc se je brez pomislekov takoj odločil za obrambo slovennkih domov in ljudi pred rdečimi požigalcl ln morilci. Dolgo se je boril in je končno dobil svojo posadko v Dobrepoljah. Svojim fantom je dajal vedno najboljši zgled kot-človek in kot vojak.
Ko je prišel 8. september in so badoljev-el izročili orožje komunistom, se je s svojimi fanti umaknil na 'Purjak/in dejal:
»Fantje, naprej^ na Turjak, naredili bomo slovenski Alcazar!«
Do zadnjega se^e hrabro boril; v temni obleki, z bareto na glavi je z rezkim glasom poveljeval' in dajnl navodila. Turjak je postas slovenski Alcazar, za Franceta pa še grob.
Zadnji dan, 19. septembra, ko so tolovaji že vdrli v grad, je France še branil gornji hodnik. Tedaj ga :ie zadel strojnični rafal v hrbet in ga ohromil. Prijatelj, ki je zadnji odšel od njega, pravi, da je tiščal v rokah bel molek, bil pa je še docela pri zavesti. Nov, podel strel je šele uničil to dragocono življenje.
ho g ar Jože
padel tudi na Turjaku. Doma z vodičke fare
Pipan Toni,
pod Šmarno goro, kjer 6e je rodil 3. marca 1912.
»Devet mrgolincev (otrok) nns je bilo doma in dve sestri stu šli k nunam. Saj veste, kako jo na kmutih, le eden ostane doma in dobi grunt; no in mene so dali študirat. Ja, pa kmetijo imamo in na Mohorjeve bukve smo naročeni, pa »Slovenca«, »Domoljuba« beremo. Saj človek ne ve, koliko listov prihaja doraov, na vsakega je nekaj naslovljeno.«
Tako se je navadno predstavil prijazni ln šegavi Jože.
Pokojni Jože je pometel precej komunistov in komunistk z univerze, kadar so hoteli motiti redno delo na njej. Po abso-lu toriju je šel v poštno službo, kjer jo bil tri leta, nazadnje v Kočevju. Tam so ga badoljevci zaprli in po 2 mesecih mučenja so ga poslali v internacijo, češ da je komunist, dočim m pravi komunisti lepo osrtali v Kočevja.
Koneo novembra 1943 sa j« vrnil li Internacije in stopil * bogoslovja..
Po 8. septembra j« 5« na,Turjaka pomagal obvezovati ranjence, navduševal fante in se na koncu tudi sam branil pred napadalci. Zadel ga je drobec mine, on pa se je šalil, češ za korenjaka je to premalo. Potem so ga krvoloki ranjenega ustrelili. Spadal je med najstarejše BOdelavce prof. Ehrlicha na univerzi.
Pipan Tone
padel na Golem. Rodil s« ■ je SS. januarja 19« v Skofji Loki. Kot jurist na ljubljanski univerzi je stopil v razgibano^ akademsko življenje* kjer- s» ja< pridraiil protikomuni-sUčnin>-boccem.
-Po 8. septembru m^H- i avojo edintoo umaknil is Žužemberka. Na poti med Turjakom ln Ljubljano so ga zajeli komunisti in ga na Golem obsodili na smrt. Tri minute so mu dali časa. Tone Je pokleknil h kapelici in molil rožni venec, nakar so počili streli in odšel je po plačilo na oni svet, njegovo telo pa počiva pod rušo na Golem in čaka, da bo prenešeno v blagoslovljeno zemljo. '
Strupi Janez
padel skupno s Pipanom na Golem. Rodil se je 1. 1921 v Cirčičah pri Kranju. Iz lepe vasice ob Savi je mati s svojimi žulji poslala Janeza v šole, kajti bil jI je ves up, sreča ln veselje. V težavnih razmerah je živel v Ljubljani.
Ko se je začela sedanja Golgota slovenskega naroda, tudi on ni stal ob strani, temveč je odločno stopil na plan. Tolovaji so ga skupno b Pipanom ujeli blizu Turjaka, ju skupno zvezali ln zaprli v klet, kjer so ju zasramovali ljubljanski posestniki. Skupno sta bila zaslišana, toda iz njunih ust ni prišla beseda odgovora, zakaj krivični ne more soditi pravičnega. Z nasmehom na ustnah je sprejel obsodbo.
Janezova sestra je ostala v Ljubljani sama odeta v črnino, doma pa še mati vedno npa in sanja o lepšem življenju, ki ta bo dočakala pri Janezu ...
Dr. hudvih Ar ho
rojen 29. maja 1915 kot sin malega dolenjskega kmeta in izdelovalca suhe robe v Brezah pri Ribnici. Ker je bil nadarjen, so ga poslali v šole, kjer se je večinoma sam vzdrževal in postal 1. 1941. doktor prava. Bil je navdušen športnik, organizator raznih prireditev.
Na univerzi se je pridružil krogu prof. Ehrlicha. Po diplomi je bil nekaj časa referent na prosv. ministrstvu v Beogradu, nato je stopil v sodno prakso. Nazadnje je bil uradnik Gospodarske zveze. Bi! je velik idealist in se je kot tak dejansko boril proti zločinskemu komunizmu in delal z:: boljšo bodočnost slovenskega naroda. Številni in-terniranci cesarske vojske se ga s hvaležnostjo spominjajo kot neutrudnega preskr-bovalea in pošiljalca paketov za revno jetnike. Temu delu se je ves posvetil, dokler jih večina ni prišla nazaj.
Ko se je 12. septembra vračal z dopu-sta v Ljubljano, ga je zajela komunistična tolpa, ss več kot dva meseca -vlažila p* Je> ta h. 15. oktobra pa akupno x nekaterimi dragimi poltenimi Slovenci umorila sredi noti T Birčni vasi. «. ' . .,
Zakrajšek Jože
»in lepili Blok, ki dane« žalujejo u belini hišami in objokujejo svoje padle sinov«. To se je rodil 20. maja 19SK! revnemu piamosoK.
in dejanjem pomagam v boja proti medna« rodnim morilcem«.
Z nasmehom na ustnicah je odiel. Bil je zajet na Turjaka, 25. oktobra ponoči *» med 10S obsojenci odpeljali tndi njega lz ribniških zaporov na morišče, kjer čaka vstajenja. Mest kočevskih gozdov pa ml p^je pesem žalostinko...
Rožanec Seno
rojen M. julija 1021 v Ložu. -V rani mlado««
k Strupi Janei,	Dr. Ludvik
Bil ja zelo nadarjen za jezike, nad vse le ljnbil giedalijče, narava pa ga je vlekla k vojakom, kamor je hotel iti po maturi, parno je razpad to preprečil. JJa univerzi »e je poevetil tehniki. Takoj v začetkn je odločno nastopil proti OF, in ko so Bločaai prijeli sa orožje, se jim je pridružil tndi ot. Po 8. septembru je bil na Turjaku. zajet in zaprt r Kočevja in Bibnior. Ko so ga om rili, je Dakl sam sporočil njegovi a bogi m-teri, da je padel kot Ehrliohov učeneo..*
Cimertnan Stane
medicinec, roj, 5. decembra 3921 r Dobrepe-ljah, obit 25. oktobra 134J. V nežni mlado* sti je zgubil očeta in mater in se kot sirote preselil k strica ha Bloke, od koder so ga. poslali t gimnazijo, kjer se je z instrnkei-jami prebijal skozi življenje. Odločil še je za zdravniški poklic.
Ko je odhajal iz Ljubljane, je dejal: »Odhajam med svoje rojake, da jim t tej najhujši stiski stojim ob strani ter z besedo
Dolžnost vseh Slovencev
Dr. M. Kremžer, načelnik SLS ob Slovenskem dnevu v Bs. Airesu
Vse nas druži isti nespravljivi sen, ki ga nosimo v srcu Slovenci
širrtm sveta; to je sen o svobodi, pravični družbi, v okviru samostojne slovenske dr/»vt i
Željo po samostojnosti, ki je izraz svobode, je položil Slvarnik v čiove-ško naravo in težnja po njej je v skladu z naravnim redom. Vendar se danes slovenski narod bori za svoj goli obstoj celo v republiki, ki nosi slovensko ime! Ne le naša politična in kulturna bodočnost, temveč ohranitev naše narodne biti, je bolj ko kdaj, vprašanje naše osebne zvestobe, zaupanja in poguma.
Dokler bodo slovenski dnevi iskren izraz zvestobe rodu in Stvarniku, smemo zaupati, da bo On, ki je Vir vse zvestobe — hodil pred nami! Ni se nam bati preskušenj, ne časa, ne razdalj, če imamo pogum, d a Mu sledimo — s prižgano plamenico!
Pričetek novega obdobja naše zgodovine, je v globokem spreobrnenju slovenskega naroda, katerega del bmo tudi ini Slovenci v svetu. Zdaj dokažimo — da živimo v svobodnem svetu iz ljubezni do naroda in ne iz ugodja, iz sebičnosti ali iz strahu! Zasujmo Slovenijo z molitvijo, o. krepimo jo z našo osebno odpovedjo in spokornostjo! Istočasno pa sodelujmo pri izdelavi in širjenju slo-venskega političnega programa z vsemi našimi talenti, s pisano in z govorjeno besedfo.
Res je, da bo dokončna oblika družbenega sožitja v našem narodu izglasovana predvsem na slovenskih tleh, a sodelovanje in soodločanje pri tej zgodovinski nalogi je dol-žnost vseh Slovencev!
Toliko bolj smo pri tem soodgo. vorni, ker dobro vemo, da leži teža dela za slovensko bodočnost na ramah tiste skoraj neopazne manjšine, doma in v svetu, ki je ohranila
Arkot	ZakrajSek Jože,
je- zgubil očeta, ki mu. ga je prt* vzgoji moram 'nauomašviti mati, na^kttttKT^Ie VfF^ielo navezan. Gimnazijo'je študiral v Ljubljani. Pri junijskih racijah leta 1912 so todl njega odpeljali v internacijo v Oonars, nato je matnriral naknadno. Vpisan je bil na fil<h zofski fakulteti.
Na Turjaku je tudi Beno pokazal, kakšen mora biti junak. Preziral je smrt, nosil in obvezoval ranjence, jih tolažil, zabaval in jim pel s svojim douečim baritonom. Vedel je, kaj ga čaka, če ga dobe komunisti v roke, pa je vendar Sel v boj. Tudi kot ujetnik v Vel. Laščah, ko je prišel k njemu
Razočaranje
Ber.o,	Klobčič Janez,
Zaje Tone-
vala mlado življenje za vero in slovenski narodi
med legionarje, bil po 8. septembru njet, sojen v Ribnici in ubit. Ponašal se je z veseljem, da je mlad Ehrlichov vojak.
Ko je bil v zaporu, je dejal: »Ce Bog zahteva naše žrtve, bodo slovenskemu narodu gotovo v velik blagoslov«.
Ko je bil zaslišan, je jasno Izpovedal, da kot katoliški akademik ne more nikdar sodelovati s komunizmom.
Tako je padlo teh 14 mladih raznmnikov, ki so vedeli, kje je v današnjem času njihovo mesto: pri trpečem ljudstvu. Pa<nl so, ker so bili z njim, padli so. da bi mi živeli Počivajte v miru, dragi jnnakil To vam žele	vaši tovariii.
+ Č. g. dr. Franc Dolinar vatikanski arhivar -slovenski zgodovinar in neomajni zagovornik slovenske državne ideje.
Klobčič Janez
Moravška burja je tudi letos pridivjala na iskrem vraneu čez Vrh mimo njegovega doma v lepem Vrhpoljn in prinesla njegove zadnje pozdrave. Primešan ji jo bil težak vzduh po krvi in dimn.
Rodil se je 8. februarja 19M na Vrhpoljn pri Moravčah, *olal Be je v škofovih zavodih. Pred 8. septembrom je bil na počitnicah pri stricu v Grosupljem, od koder je odšel k branilcem Turjaka, kjer je bil ranjen in so ga tolovaji kot ranjenca nbili. Tako je tudi Janez Klobčič pomnožil število tistih žrtev, ki so bile potrebne, da »nekateri« spregledajo...
Zaje Tone
rojen 14. novembra 1323 v Zignarlcah pri Sodražici. Študiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ko so začeli rdeči rablji stra-liovatl slovensko ljudstvo, je stopil tudi on in k bratu Ivanu znaneo komisar, ga je gledal s prezirom in ni prosil pri njem pomoči. Roke je dal v žep in se obrnil od njega. Čast materam, ki rode takšne sinove, kot Bta bila bra;a Rožanca, ki sta oba žrtvo-
Kdor se domov povrača z dolz'ga potovanja ko bliža pašnikom se domačije vonj sveže zemlje, cvetja pije, kakor prevzet veseTga pričakVanja.
Al dom, ki ga v svojih mislih sanja je ves drugačen, nego domišlije slika, ki v srcu mu prikrito klije ni hiša, zemlja več kakor nekdanja.
Zato, kdor vrnit upa se v nekdanjost časa naj srce svoje preje ukroti da več ne daje domotožju glasa,
da razočaran pod resnico ne ječi ko najde tam strupenega modrasa, kjer pričakuje da se med cedi.
N. N.
kljub težkim razmeram notranjo svobodo, zvestobo in samozavest.
Naša zdomska skupnost naj bo narodu zgled resnične vzajemnosti, naj bo pa tudi zgled nesebičnega dela za dosego narodnih političnih ciljev: združitve, svobode in samostojnosti!
Veter neskončne Ljubezni naj raz-plamti baklo krščanskih in narodnih vrednot do take mere, da bo ob njeni svetlobi izginila zadnja senca zmote, laži in nasilja v domovini; istočasno pa naj posveti globoko v srca vseh rojakov, da bomo zmožni odkriti ob njeni luči — skupno slovensko pot!
Kristjani vemo, da za silo resnice in ljubezni — ni meja!
Zato, bratje, vztrajaj mo v zvestobi —da se slovenskega naroda n-smili Gospod — Vladar zgodovine!
Odločno proti asimilaciji
Na zborovanju avstrijskih pastoralnih delavcev, ki je bilo od 11. do 14. marca, sta spregovorila tudi slovenski in hrvaški zastopnik
Sarajevski pomožni škof Jafclano. vič in naš rojak Staniko Gergolj sta odločno zavrnila asimilacijo. Kot rešitev tega vprašanja je bila izrečena beseda integracija. O njej je teoretično razglabljal duhovnik Gerjolj. Prava integracija je možna, kadar gre za skupne vrednote.
Stališče domače Cerkve glede integracije je v obširnem 'predavanju razložil škof JablanoVič. Integracijo
je ocenil kot ..sodelovanje v neki drugi kulturi, toda izseljenec mora imeti zgrajeno zavest o lastni identiteti in lastni kulturi, ki jo sestavljajo jezik, običaji, miselnost. Gre za enakopravno srečanje dveh kultur v zrel osebnosti. Vsako posamezno kulturo je treba sprejeti kot veliko boigastvo, in ne ikot nevarnost, obogatitev, in ne osiromašenje." Škof je govoril tudi o asimilaciji in jo opredelil „kot popolno potopitev v neko novo kulturo brez možnosti, da bi človek ohranil svojevrstnost lastne, starševske kulture. To je nasilno dogajanje v nekem človeku."
Domači duhovnik je pri organizaciji .naših ljudi na tujem potreben, da ne izgubi vere, da ohrani svoje človeško dostojanstvo in da se laže prilagodi novi sredini. Kaj pa druga generacija, ki že obiskuje nemške in avstrijske šole? škof je menil: „Bolje bo, če bo tudi ta še vedno povezana z zanesljivo in uteženo strukturo narodnih duhovnikov, kakor pa da delamo poskuse z negotovo in nejasno prihodnostjo. Zaradi tesne povezanosti med vero in našim kulturnim izročilom je treba gojiti narodno svojstvenost in jo razvijati pri mladih, zlasti jezik. Tako naj bi vernost postala sestavina njihovega življenja."
Cimermin Stane,
Rolanec
pomembne lipe, ki so pripravim tako hudo usodo slovenskemu narodu"
Iz množice teh grobarje* n«l prikažemo z imenom m podobo j lavne krivce naše narodne nesrečo, j er je nujno, da jih slovensko, ljudstvo tj »oma. Treba jih J« torej razkrinkati po duhu in telesu!
Prinaiamo podatke za tri te trideset ljudi, ki »o bili kvas slovenskega komu-nizma od leta 1000 dalje; ki eo bili vsi člani centralnega in pokrajinskega ko-miteta Komunistične partije Slovenije, torej njeni voditelji. To so:
1.	Apih Milan, sin Florijana in Frančiške, roj. Lorberg, roj. 4. nov. f906 v Celju, tja pristojen, ločen zasebni uradnik. Stanoval je na Kongresnem trpi 9. Po poklicu je bil učitelj. Že v Mariboru se je bavil s komunizmom. Ker je bil obsojen, je bil odpuščen iz službe; klatil se je po Štajerskem. Po polomu 1911 je pribežal v, Ljubljano, dokler ni pobegnil v. hribe, kjer je le sedaj.
2.	B&gar Miroslav, akademik,' ste Ivana in Helene, roj. Roba; roj. 25. jan. 1919. r Gornjih Petrovičih (Murska Sobota), kamor je tudi pristojen, stanoval je t Ljubljani do 3. aprila 1941. Danes je v hribih. Majhne postave.
Ko Je propadla Jugoslavija, so mnogi kar tekmovali t navajanju vzrokov, zaradi katerih da je morala iti po zlu; drugi 60 hoteli s komaj pritajeno mirnostjo in molkom vzbujati vtis, češ da po že davno vedeli, da bo do tega prišlo; navadni Slovenci so gledali, ker niso ničesar razumeli; le nekateri, prav redki, so ee škodoželjno nasmihali in si meli roke, češ sedaj pojde žito v klasje.
Ti poslednji so bili najhujši grobarji bi-vfe države in slovenskega naroda. Ro-varili so povsod in na vseh področjih. Nas zanimajo zlasti tisti' rdeči izvrženci, ki so rovarili po Slovenskem. Prvič so biH ti najbolj delavni,'.drugič pa so pahnili Slovence v tako nesrečo, kakršne zlepa še ni doživel kak narod, zaradi česar prav tem ljudem — voditeljem Ko-| munistične partije Slovenije — lahko rečemo, da so grobarji slovenskega naroda.
Danes so nam politični dogodki v bivši Jugoslaviji časovno že toliko odmaknjeni, da. lahko.poiščemo rdečo nit, ki se vije skozi tedanie dogodke v naše današnje razmere. Medsebojna vzročna odvisnost je danes lahko vsakomur vidna. .
Današnje razmere eo posledica d vaj-, setlctnega načrtnega razdiranja podtalnih
grobarje*. I,eto 15*41. Je hflo samo neo-den trenutek za izpolnitev ie prej pripravljenega načrta. Slovenski komunisti so ta trenutek izkoristili do Vraj*.
Ce človek razglablja o zgodovini komunističnega rova r jen ja » bivši državi pred letom 194L, ga spravita iz ravnotežja dve dejstvi: ravnanje nekaterih bivših oblasti z grobarji lastnega naroda in pa moralna podob* teh prenape-težer.
Kdor je imel priliko videti, kako malomarno, omalovažujoče in prizanesljivo so nekatere oblasti ravnale proti protidr-žavnim elementom, proti komunistom, ee je moral zgroziti. Živo nam je še ▼ spominu, kako 6e je šepetalo, kadar so prijeli kakega komunista, češ da bo dobil bogve koliko let ječe. Zgodilo se je narobe. Včasih so koga obsodiM na nekaj mesecev, največkrat pa je bilše oproščen, čež da je ta komunistična propaganda.te rovarjenje sama otročarija. Mnogokrat se je še kak minister zavzel za »nedolžnega« preganjanca in ga pozneje sprejel še ▼ državno službo. To niso bili redki primeri, in sicer v vsaki vladi. '
Nekateri tedanji oblastniki niti slišati niso marali, da bi kdo opozarjal na komunistično nevarnost in na del rdečih grobarjev. PK?anje o komunizmu jim je bilo prav tako neljubo kakor pisanje o tem, da je pod njihovo vlado kje pri nas revščina in stiska. Ti nekateri vodilni duhovi v bivši državi so bili preveč »demokratični«, da bi videli mason-eko in komunistično nevarnost. Redki so bili. ki so na to nevarnost opozarjali. ,
Vemo tudi, kolikokrat je ljubljanska policija zadnja leta pred vojno prijela Borisa Kidriča, pa se ji ni nikoli posrečilo, da bi ga bila spravila do sodišča.
.Prišel je stari Kidrič, se prevejano poklonil tu, dal uslužnostno izjavo tam, stopil, če ni bilo drugače, celo do bližnje cerkve, da je dokazal, da ni tisto, kar eo mu nekateri očitali — pa je dosegel vse. Z izkoriščanjem kratkovidnosti, politične neumnosti ler slavoželjnosti' nekaterih oblastnikov v bivši' državi je stalno reševal iz rok pravice bodočega največjega krvnika, kar jih slovenska zgodovina pozna.
Kako se je tiste čase slepo ravnalo, dokazuje' tudi afera, ki jo je februarja 1940 sprožil »Slovenski dom«, ko je nastopil proti, dejstvu, da sta književno nagrado slovenske prestolnice Ljubljane v tedanjih časih, ko je .bila izdajalska vloga komunizma' pri nas že docela jasna, dobila dva izrazita levičarja:1 Lovrenc Kuhar, stari, agent JCominterne .in .mednarodni plačanec, ter Igo Gruden, vodilni pesnik komunistične »Sodobnosti«... ,
»Slovenski dom« je svoj ugovor proti takemu ravnanju utemeljil s tehtnimi in
BORIS KIDRIČ	ZDENKA K I D RI C-ARMICETA EDVARD KARDELJ	BORIS K R A IG H E I
tajviik Ce«lr.>1«e*a konlteta	»i««" I««. : ■ . član Cntnliep, komilela	politični	,
Komunistične partije ler	vnditeljlta \ OS-a, alovetnke Čeke Komnnistifne partije Slovenije Iti	(lavnejca ttaba .
Izvrine« odbora OF	Jagotlavije ter IzvSoega odbora OF
JOSIP VI DMA "A predsednik Izvrfner« odhKti 'OF. maskiraa »po proleta»*o4
EDVARD KOCBEK
podpredsedplk
Izvrioega odbora OF
DR. MARJAN BRECELJ Sna Irvrineaa odbora OF la nje(r»v organizacijski tajnik, strokovnjak za ropanje »lov. aaroda a posojili
ZORAN POLIC voditelj rdeče*a aoditra. •dgovorea za kočnvakl proeoa ter umore po njem
nepristranskimi kulturnimi razlogi. Toda s to, menda edino odkrito besedo proti kulturnemu boljševizmu, ki ga je pod krinko »svobodne umetnosti« pri nas uganjal Josip .Vidmar, je vzbudil ne le pri nasprotnikih, t«nrrpi r^lo pri dela la«itne-ga tabora tak vihar, ko da je z obsodbo nad podpiranjem komunistične titeratuTe z uradnih me6t načel temelje vsega svetega in dobrega. Da ni bik) pokojnega dr. Antona Korošca, edinega slovenskega poli t tka, ki je nevarnost komunizma za Slovence točno videl, bi se bila zadeva navsezadnje brtekla morda celo tako, da bi bil moral list dajati še zadoščenje Vidmarju, Kuharju ali pa vsaj tistim, ki »o se zaradi obsodbe nad tako razdelitvijo nagrad čutiti politično prizadete.
' Ta dva primera pričata, kakšno razpoloženje je glede komunizma in glede njegove' nevarnosti vladalo pred vojsko pri na« tam, kjer Je bilo najmanj-smelo.
.A motili bi se, če bi mislili, da je tako imenovana »visoka« javnost spregledala vsaj ~ zdaj ob toliki krvi, tolikem gorju in grozotnih posledicah dela, ki so ga grobarji slovenskega naroda pripravljali že leta in leta pred vojsko.
Kaj Sel Zdi ee, da je nekaterim fjo-de<m— in sicer tistim, ki bi po svojem poklicu morali' biti. luč in svetilnik — usojeno, da' so vekomaj slepi, vekomaj neobčutljivi za bolest in trpljenje naroda, ki jih redi. Jim daje priznanje in slavo: da vedno "poznajo sumo čast in ugled svoje kaste in stanu — ne zaradi časti same, marveč zaradi koristi, ki jim jih nedotaknjeni ugled kaste ali slanu prinaša; da zaradi tega zagovarjajo in opravičujejo tudi najbolj ničvrednega izmed
sebe in skušajo preprečiti sleherni, bodisi še tako upravičeni napad nanj; da skušajo onemogočiti ki oslabiti vsako ugotovitev, ki jo narekujejo koristi celote in skrb za bodočnost lastnega naroda. Zdi se, da je res tako, zakaj drugače si ni moS rarfagati posredovanj, <io katerih prihaja, kadar koli je kjp v slovenji ih listih napisano kaj, iz česaj se da ski epa ti, da je Boris Kidrič sin starega Kidriča, poglavitnega boljševizatofja 6love|Jskega vseučilišča in slovenske -fizurrmifek» mladine. Marsikdo bi se sa: glavo prijeL če bi napisali, kdo vse prihaja ob vi=akem takem primeru posredofat in zatjjevat, da stari Kidrič še daleč, ni komunist in kakšne zasluge za slovenski narod,ima..
Jasno je, da mi, ki temeljito poznamo zasluge Kidriča in Kidričev za vb--, kaT slovenski narod te čase trpi, ne moremo takim prizadevanjem »visoke Jannosti« ustreči in da sem pa tja pokažemq tudi, kako sodimo o tej javnosti sami. Vse to pa delamo zaradi tega. Ver vemo, -.{oliko je prav kratkovidnost, sebičnost, jslavo-željnost in lahkomiselnost tako rmlnova-nih »odločujočih krogov« in »visol>|3 javnosti« zadnja leta pred vojno pri|x>mo-gla, da si je komunizem pri Slov encih nemoteno pripravil na vseh področHh postojanke za revolucijo, ki jo izvaj4 zdaj.
Ti razlogi so krivi, da eo mogp vodstvo naše javnosti prevzeti ljudje iikega političnega in moralnega kova, le j ukreni danes vodijo Komunistično partiJ^j in Osvobodilno fronto: mednarodni *?usto-lcrvoi, poklicni zločinci, idejni av?mi uristi politični špekulanti in roparji.
Sram mora zaliti obrat PJ <veku, če ve za zakotne potuhnjene i* i no-
8. Bajnk Stanislav, diplomiran prav-nft, sin ^Antona in Katarine, roj. Par* krvčič, roj. 19. marca 1917 ▼ Drašičih, pristojen ▼ Črnomelj, stanoval do 4. aprila 1941 na Karlovški cesti 5L 11-1. Imenovani trije so bili komunistični organizatorji na univerzi. Danes eo vsi ▼ hribih. _
4.	Bravničar Dušan, akademik, ste Henriika in Marije, roj. Goetz, roj. 18. aprila 1919. v Hrastniku, pristojen v Kočevje, stanoval v Ljubljani, Medvedova ulica 22. Danes je ▼ hribih.
5.	Dfllinšek Anton, kovinar, sin Fnm-ra in Ivane, roj. Habič, roj. 14. januarja" 1910 ' ▼ ' LJUMjant""In* s^m -pristojen. Samski, stanoval 'je na Poljski poti št 138. Ze večkrat obsojen zaradi komunizma. Velik in močan in ima hud pogled. Organiizral je delavce. Danes i« v hribih.
—T>rak al ©r Marila, «a7i»ka. Šivilja.
hfi Agncze, rojena 25. junija 15X18 v Ljubljani, prislojna v Mavčiče (Kranj), stanovala v Aljaževi št. 11, že obsojena zaradi komunizma. Je najslarej.ia članica KPS še i».t takrat, ko je bila t Jugoslaviji komunistična Klranka dovoljen«.
Drzna organizatorka delavk. Danes Je ▼
hribih.
7. Honn Rudolf, delavec, rte Roberta in Marije roj. Urek, roj. 30. aprila 1915. v Ljubljani, kamor je tudi pristojen. Stanoval v Aleševčevi SS. Bil je obsojen zaradi. komunizma. On je imel nalogo pridobivati mladino v društvu »Gozdovnikov«, katerega član je bil že od mladosti. Danes je v hribih.
8., 9., 10. Bratje Koračiži, sinovi po-
iotacic rroon	iotacic osi«	iotack lio	dolikiu antoh
koj. Lucija in Eme roj. Rozaoni. 1. Fe-dnr, roj. 18. okt 1907 pri Sv. Luciji, pristojen v Radovljico, stanoval v Ljubljani, Privoz ŠL 6. Bil je zasebni uradnik, zaradi komunizma ze večkrat obsojen. Njegova žena Darinka roj. Srent, hči Ferdinanda in Marije roj. Bavdek, roj. 17. maja 1921. v Ljubljani, huda in nevarna komunislka. Bila je tudi že obsojena zaradi komunizma. 2. + Oskar Kovači č, roj. oktobra 1908, poštni uradnik. Zelo krvoločen in zelo strupen komunist je 3. Leon, roj. 28. marca 1910., zasebni uradnik. Vsi trije so poprej stanovali Cesta za Gradom št 11, in so mnogo delali v »tehniki« in pri razpe-čavamju komunistične literature. Fedor in Leon Kovačič sta zdaj v bribih.
12.	Korii Miroslav, odpuščeni profe-(>or kemije, ein Blaža in Uršule, roj. Zitko, roj. 15. marca 1905 v Ljubljani, neporočen, stanoval v Aljaževi št 16. Bil je profesor na gimnaziji v Vel. Ki-kindi. Ker pa ni skrival komunističnega prepričanja, je bil odpuščen iz državne službe. Pozneje je bil v službi pri Medicu v Domžalah. Izredno previden, skrajno premeten in zelo nevaren. Sprejemal je komunistične kurirja lz drugih pokrajin. Imel ]e zveze t vrhovi doma in v tujini. Veliko je predaval po trojkah. Zadnje čase pred vojno se je udejstvoval tudi i prresom. Pisal je pod izmišljenimi imeni ter prevdel za založbo »Modro ptico« roman »V vrtincuc. Danes je r hribih.
13.	Kraigher Boris, nedovršen tehnik, sin dr. Alojz* in Viktorije roj. Ju-ran&ič, roj. 14. februarja 1914. pri Sveti Trojici. Stanoval je v Trnovskem pristanu štev. 14, poročen * Bučič Mira J« majhne postave, zelo agilen organizator. Bil je že obsojen zaradi komunizma. Zdaj politični komisar zbornega poveljstva rdečih tolp.
14.	Kraigher Sergij, nedovršen medl-ernec, sin bi v. notarja ▼ Šoštanju Antona in Marije roj. Jakše, roj. 30.- aprila 1914 t Postojni, pristojen ▼ Šoštanj, poročen s šentjurc Lidijo, učiteljico meščanske šole, članico »kočevskega parlamenta« in staro, že obsojeno komu-nistko. V Ljubljani je stanoval v Zitni-kovi ulici št. 16. Je majhne postave, bud organizator.- Ztduja Icla je- živci-* Zagrebu. Bdi je ie obsojen zaradi komunizma. Danes je v hribih..
15.	Kreft Ivan, poročen <JijjiV, rin Ivana in Marije roj. Lilek, roj. 30. dec. 1906. v Radgoni, pristojen k Sv. Juriju (Ljutomer). Bivališče neznano, ker je vodno stanoval po deželi in organizrial »Zvezo kmečkih fantov in deklet«. Podedoval je po očetu večje premoženje, ki ga je vsega zapravil. Sam je govoril, da je bil v španski vojni prostovoljec. Na zunaj je izredno prikupnega vedenja, silno prijazen, toda morda najbolj- nevaren- koromn.-Hični vvr^ifltrator. Imel je sijajne zve>ze z Beogradom. Poročen je bil s hčerko bivšega vinskega trgovca, pozneje p« knjigovodje v ptujski elektrarni z magistro Baebler-jevo, ki je biLa v službi t Novem mestu. Od je pridobil najprej za »Bojevnike*, pozneje ju	...... ....
tranjskega milijonarja Karla (Lincta) Žagarja, pozneje inkasanta u OF pri ljubljanskih bogatafih, ki iri drugemu niso upali izročiti prispr-vkov Vot nje-rmi. Dan en sta oba t brihih.
16.	Kriv!« Vladimir, diplomiran fti-riet, sin Edmunda in Frančiške roj. Me-žan, roj. 26. aprila 1914. v Idrijski Loki, pristojen v Ptuj, stanoval v Ljubljani na Tyrševi št IS. Velike postave, zelo agilen, strupen in nevaren komunist drži stike z višjimi funkcionarji. Zdaj je v hribih. Bil je z Ivanom Stanovni-kom mlajšim dne 14. in 20. februarja v Črnomlju zapisnikaT pri »parlamentu«, hkratu je član rdečega »zakonodajnega« odbora.
17.	Krošl Josip, biv&i uslužbenec pri začasni upravi za razlaščene gozdove. Imel je kontrolo po gostilnah. Danes je v hribih.
18.	Le«ko£ek Franc, strugar, sin Franca in Terezije roj. Busar, roj. 2. decembra 1897. v Celju, kjer je najprej bival, pozneje pa v Ljubljani, Cigjarje-va 41. Bil je tajnik Saveza metalnih radnika Jugoslavije in kot tali je imel velik vpliv na delavce. Vedno je organiziral štrajke, čeprav je oblastem lagal, da vpliva na delavce pomirjevalno. Leta 1937 so ga socialisti izrinili iz »Saveza«, zato je dal Leskošek leta 1941. ustreliti Pavla Vrankarja, češ da ga je ta izpodrinil s tega vplivnega mesta. Leskošek je visoke postave, nadarjen samoizobraženec. Dober govornik, na zunaj hinavski. V Jugoslaviji je izdajal zakrinkano glasilo KPS »Ljudsko pravico« in druge tiskovine. Ima hišico v Ciglarjevi ulici. Bil je eden vodilnih organizatorjev OF. Leta 1941. je bil že zaprt v šentpelerski kasarni v pritličju, pa so mu od zunaj s pomočjo badoljev-ske policije prežagali križe, da je pobegnil. Od tedaj Je stalno v hribih ta je bil od začetka politični komisar zbornega poveljstva. Tolovajsko ime »Peter Strugar«. . Dal je likvidirali več ko 500 ljudi. Podpisal je nešteto; likvidacijskih
in: roparskih dokumentov.* Krvoločen^ do skrajnosti. -' .	' '	'i VT^lT
19.VNac^tlgaVcK6iristantta,£	akademik; sf|i 'dr. Rajka ta Mirostavff Toj. Dolenc^ roj. 20. aprila 1916. Gradcu, pristojen v" Ljubljano, kjer' Ja stanoval-.;, v Slomškovi 17. Organiziral dijaštvo, danes baje v internaciji.
20.	Nemarš Velintir, akademik,, sin Leopolda in Marije roj. Prič," roj." 22. decembra 1920^ v Ljubljani; stanoval v Prisojni ulici 5-1, Danes jo. ▼ hribih. _ '
21.	Norak. Leon,' profesor glasbe, sin Antpna in Leopoldine roj. Sch.warz, roj. 17.; oktobra 1906. t ..Mariboru. V LJubljani Je"6WftovaI na TjrrŠevi cesti. 47b-IJI. Bil je £e obsojen zaradi komunizma. Hud organizator, imel je večjo funkcijo v pokrajinskem komitetu. . Danes je v hribih. Še hujši je pa brat An-' te, učitelj, zdaj diviziiski politkomisar, ki je šel že prve'dni v hribe.
22.	Occpek Angela, roj. Dovč, delavka pri »Saturausu«, stanujoča v Spod. Zadobrovi pi;i Ljubljani.. Poročena, ima enega otroka. Je močne postave, huda organizatorka po tovarnah. Danes Je v hribih. ,
23.	Barnihar Evgen, odvetniški . pripravnik, sin odvetnika dr. Vtadimrija Ravniharja in Antonije roj. Strle, roj. 19. niarc-a 1912, v Ljubljani, stanoval na Miklošičevi 18. »Ultra« komunist, politični organizator, salonski levičar, organiziral je »boljše -kroge«, kamor drugi »plebejski« komunisti niso mogli. Vsi salonski, komunisti, ki so danes v hribih ter njih .lahkomiselni očetje in matere se ,imajo njemu zahvaliti, da so njihovi otroci deležni rdeče svobode in njenih posledic. Danes je Evgen Ravnihar v hribih in ima »motorizacijo« čez.
24.	Stermecki Maksimilijan, medici-nec, sin Maksimilijana in Evgenije roj Veniza, roj. 30. junija 1908 v Venco Carmone. Bil. je ie obsojen zaradi komunizma. Delal je nekaj časa v bolnišnici. Je srednje postave, blond, nosioča-U. 'Zelo zajedljiv'ta 'zagrenjen. Velik prijatelj Vladimlrja Kozaka. Oba sta fe od začetka v hribih.	""'■'-	"
25.	Stopar Viktor, ključavničar, sin Jakoba in Frančiške roj. Spacapan, roj; 12. decembra 1914, samski, pristojen v Ljubljano, stanoval Predovičevi ulio: štev. 82. Sposoben'organizator delavstva. Imej ,- je v, mfestaemv', odboru OF večjo lunkeijo. Sedaj •hribljSi.^®, ••'
?< 26..; 8truiS'£šVera*^.?sudemiSarka, Bamska,r^$" Jc&fa\fa^Katarine roj. Ha-lokira, *lx>[? 2,<- junija 1920,- v^azinu, prK stojna" v \laribor,' stanovala'V'1^ Ljubljani; Romanskega 7, pri Baeblerjevih. Je majhne postave, agilna Homuoistka, "ar-ganlzirala''" Je »ženski pokret«.' "Danes-*]e v hribih. .
' 27. t TomSJč'' Anton, pravnlK/' poro-
horičevi ulici št 3. Večkrat "obsojen za^ radi ^komunizma. Bil ,je ;glavnf "voditelj poleg Kardelja. In Kidriča. Bil Je' tajnik pokrajinskega komiteta KPS. Srednje postave, nosil je očala, pokvarila' ga je šola, kjer se je spoznal" s Kidričem mlajšim. Vzdrževal je zveze s tujino." Ustreljen leta 1942, najbrž ga Je spravil s poti Kidrič sam, ker bi mu bil pri vodstvu partije lahko nevaren konkurent.' '	■. :■'■ • *'
28.	Tomšič Vida. žena Antona, rojena Bernot, hči Ivana, učitelja in Franje, roj/. Rozman, roj. 16. junija 1913 ▼ Ljubljani. "Že kot študentka obsojena zaradi komunizma. Ženska 'brez ' čustva. Ko so jo uro'pred ustrelitvijo moža spustili k njemu, je ostala zunaj celice pri vratih, dvignila pest k obrazu ter zaklicala: »Anton, tovariš moji« Nat6 se je obrnrla in odšla. Danes je v hribih.'Je" članica »zakonodajnega odbora ptenuma OF«/in CKKPS, glavna urednica »Ljudske' pravice« "in: članica' »komisije za--ugotovitev zločinov«! r. -i' •- r, ■ — -
29.	2erjal - Anton, bivši dijak,--sta Antona in Elizabete, roj. • Ivančič,Toj. 25.'januarja 1915 v Rojanu ' pri Trstu, pristojen v Ljubljano, kjer ja stanoval na Večni' poti št. 27. Bil Je že kot študent obsojen zaradi komunizma. Menda je bil ustreljen 1942.
SO. Kardelj J o&ipina roi. Maček iz
FRANC LESKOSEK il«» Irvrincf« odbora OP ter pr»i politični komisar »OTeli>tTa rdečih tol»
FRANC LESKO REK nuklraa kot Peter Strogar
TONE FAJFAR Bma Irrriaua odbora OF »kjKaiuU tociilUU
Zadobrove. To1 je " druga »žena« *Karde-lj«v ker prva privatna nradrrica — A« Je,dala ločiti od nJega zaradi komunizma. tNJeo brat [van Maček — »Jernej Po&avec« — Je bil prvi vrhovni poveljnik slovenskih rdečih tolp. BiLja.v Moskvi. Danes je. komur!isrtičai ; »minister« -ta notranja zadeve j tn Je v hribih.
8tsf Baebler - kleksander.
82* Kardelj ;EIyard ta
' KJdrir'B< ris. O p«Iednjft
posebe ' govori ti-Job vprililri. v'-F^Teiil SS^ljudi ; je tvoriio.\ tot;^ jedro predvojnega " st< veiMkega —Vomumima. Marsikdo se,bo,^: a^udiL -k® vbo bral skoraj neznana ime la ta na videz brezpo-membhe'osebe.! i4- to^ehfaVnd' ta-ktikli komunistov^'-da" >ravih''voditfeljev Ijudj« nikdar " ne fpOcsn jo, - Izmed': vs&h '33 so kftmaf štirf'Tne* »•'iboIf['snana;^ ' drugih par Sifša JiWB<jit»nI"pOHiala.""'"-'
•'r-Maf^iferdtf vb<yWesenečeU, " Ver so vsi tf ■ ljudje ' zelo n radu' In" če pomislimo; da s^i njihovo k>munIstično rovarjenje začenja že z leti m 1928., 'Vd ^bo :bill š» otroci r Zgodovin, --slovenskega komunizma" nam to pojt sni'. *' V'	' • -•
Slovenska-Itc nunistična • stranka ee je' osncrvala po.] reyratu 1918...Imela jo srvojetoglasilo >R< ečp prapor«; vendar pa ni dosegla • skora . nikakega uspeha.- Vodilni! komunisti, o' prišli iz socialistične stranke, ki je irela dobro organizirano strokovne organi acije, komunisti pa ni-česaru Tudi Ust ' neznatni začetni komunistični uspeh : bo bili bolj odmev splošne politične razrvanoett v Evropi ta pa .sovjetske~jBv< luoijej.. • i , -	.
Ko pa Je mii Ister/Dragkoviž pripravil r prepoved ic siunistične stranke1 in, ko Je: vlada" izda a* znano »Ob^nano«, razveljavili vsa. pindata komunističnih poslancev 10' ayi>i&ti so. morali - pod zemljo. Za *reyo iicioaarno delo. pa te--danjijtslovepski < 1 pmunisti ^niso "bili spo1 6obnxv; ker^so iz li"i* .druge ; »zakonite« F>oIiti&o šola.; Ki Laln so, zatemnele poLU tične zvezde razi ih - Lemežev, 2org, Čer pelnikov, in»Ša: trugjh.	•
'Takrat «o-se itemunisti vrglLna mla-dinoc- in na. miniranja vseh strokovnih in političnih organizacij,*'Začelo se Ja podtalno rovarjepje. Precej pokornosti so: posvetili, dijnltvu. Okrog leta 1925. so imeli organizirano precejšnjo skupi-no»dijabtva: .*..»Ljubljani, ta v Mariboru.
SploSno'"so uspevali n svojim razdiralnim''delom med tnlatHno,; ki • je izhajala ^■delavsk-ih,' malomeščanskih ta razum-nlSkih kd6gov." '! p.v.it<..: .'•.•.». • v --»vSicer pa je, čudno, da ilteorimell še večjih uspehov,- kajti tako -sama sebi-prepuščena mladino, kakor>je- bila v Jugoslaviji," ni rmenda bila-nikjer na sve-" ' '
t Tako. Je,,^:0finirust0m uspelo ,,vzgojiti ▼ti prvih desetih letih po svetovni, vojni, kader ^komunistične,. za revolucionarno delo ^usposobljene mladina, ki', so t .jo' v" drugem. desetletču., poslali -^a,,podrobno organizacijsko, še bolj pa propagandno' delo.;''.'' • '•"' '	'
V^jrihljani eo' inioir komurtistlSnl dijaki' leta' 1925 Shajališče V' neki" hiši na Cesti za Gradom. Vodil jih je neki mi •&, rii;'jUi( je vadil-■ sestavljati." ta. "oblikovati ra'ina telesa "iz; iiairtzličnejših odpadkov, n.r pr." obrabljeni/r {škatlic za' žveplenke, žebljev, žice itdr V resniči ja bila. to .komunistična ' 6ola" fca mladino.
t In. prav tta mladina je -takoj ;*avzela vodilna mesta. Prav malo , je ostalo sta-.
rih' komunistov v, .vodstvu. ,Vse komu-, nistične veličine, ki Jih. daneif omenjajo listi, so bile leta 1930' že 'voditelji revo-, lucionarnega ,gibanja. .. Nekateri so" šli celo,.v Rusijo/ v šolo. •..-	'.,
■ Kardelj, Kidrič, ta. Baebler so poka-, zali največ^diktatorskega duha, zato so se^ zr£mir v "<>spr^i Vil ^U" šo ■ prišli CKKPJ ta CKKPS. , p^J--,'
i^,PoIeg';''te^^':' ve^ičta, e<T Imeli. "(cc>iEnml-stf- ^udi, k ra jevna Hprvak ;-Rt-Vt : 'Logatcu "nekega čevljarja^ vCCterknl^T-ov-Va,. v flic^a .Hribarja in - Haceta, na' Blo-kah Sraja, v Kočevju prof. ;6e5ka v Trbovljah -illliaela Marinkah.itd. Vy. vsakem ; kraju i šoVim eli je-? organi ta tor. hi', ti, igrajo danes veliko-,'vlogaj Vsi ti pafso-vbili ■ slasti zolitičnt.akthristL tNji-
??Komunistična strankalpa la'lmela poleg »aktivistov«.. celoVvrsto koUnrnikoT, katerih v naloga ? je" fbiBs idejno^t miaelbo in ^moralno, razkrffjatl^6lovenskp^ JruSio. Ti ljudje niso imeli nobene "" politične moči. Bfli g6 le" iiekaki komuhističnl hlapeli - Nekatere ' so' potrebovaH" 'zaradi. denarji*" druge 'zaradi političnih zvez, nekatere zaradi Javnega mnenja, nekatere zaradi kulturnega vpliva, sopet druge zaradi špijonaže.-' ' Nekatere ! dobe v oblast s de-' narjem, druge z obljubami, tretjega strahom, največ' pa z lastno neumnostjo podrepnikov samih.
. Kako žalostna tr?oda čaka Idiotske častihleppeže, je lepo pokazala slovenska OF„ Ali Je kakšen kulturni podrep-nik, salonski karterist, že dobil kakšno važno mesto? Na tisoče jih je bilo razo-čaranin, Se več jih,pa bo, ko bo že pre-
r Nekateri, ki so, jio - morejo otresti starati J ta OF, večkrat tožijo, da oblasti zapirajo ta?ke mlade - ljudi, ki niso imeli-.^nič pojma' o komunizmu. Otročarij«! ■ Ca bi..naši meščanski ideologi in sociologi imeli..toliko pojma o komunizmu, kakor ga ima ta mladina, bi lahko dosegli, najboljše uspehe v boju proti njemu. .'Tako kakor komunisti izkoriščajo ta uče mladino,-Je nihče ne izkorišča ta ne uči. Kidrič ta vsi njegovi pajdaši so.bili že z 18. leti vodilni komunistil "• Ce bi bile oblasti -n. pr. leta 1936. ali pa Se 15HL'zaprle omenjenih 33 ljudi, bi
ne" bilo nikdar OF na Slovenskem in tudi takegk pekla -ne, kakor Je sedaj. Badoljevci so imeli vseh 33 zločincev ža zaprtih, pa so jih po kratki pridigi it-pustili iz.zaporov., AJi niso bili velikodušni ? Vsekakor! Ko pa so" videli, kaj OF počenja, so poslali nekaj protikomu-nistov t gozd,; da - izsleda voditelje. Ko se je patrola "vrflila Iz gozda ta povedala, da Je I4;'glavnih komunistov-Vo-diteljev OFna Grabeljcah v Iški, so Sli badoljevci tja točno* čez S tedne, ko že ni bilo o taborišču" ne; duha ne 6luha. Kaj mislite,' kdo." > Je ^'--obvestil komuniste, naj .se umaknejo? ,Uganite,^.ml smo ie! •Dobrovi bUo,iča bi.uganilrto tudi. Slovenci« iiven ;na3e~.pokrajin£r ker sicer bodo po- končani:'-vojn i, preklinjati vse Kidriče^--. Baebferje^ Kocbeke, Lobeje, R&se .in. dnjge,'-pa , bo prepozno L '
»Zat^olezenr8o zdravila;« pravi narodna tpesem. ^»Za neumnost in nezrelost jTh pa"ni,« nam dokazuje zgodba o tem, 'kdo so bili - grobarji slovenskega naroda šoi pod Jueoslavijo- in	so
to lahko postalif-	i
Škofja Loka: Dance on the Graves
The Slovene people have lived in the area vvhich novv forms the north-vvestern part of Yugoslavia for over fourteen centuries. During most of this time they vvere ruled by foreign nations, and on many occasions vvere subjected to prolonged attacks by neighbouring nations. Parti-cularly brutal vvere the Turkish invasions during 15th, 16th and 17th century. Hovvever, in terms of suffering, torture, and loss of property and lives, there vvas no more tragic period in Slovene history than the period betvveen the years 1941 and 1945, vvhen the nation vvas the victim of foreign occupation and even vvorse of a communist revolution The localities of Teharje, Kočevje, and Škofja Loka vvere the places of the vvorst massacres.
Škofja Loka is a small more then thousand year old city. During the Second VVorld War it vvas occupied by the Germans, and the castle in the city turned into a Gestapo station. It vvas from this castle that many Slovenes vvere sent to the concentration camps of Dachau, Buchen-wald, and Mauthausen, and in this castle that the fate of Slovene hosta-ges vvas decided. On one occasion thirty hostages vvere killed in a sin-gle day. In May of 1945 the castle vvas taken over by the victorious revolution, and even darker days follovved: these are described in the book The Tragedy of Viktring (printed in the USA in 1960).
"At Trata (the rail station of Škofja Loka) it vvas even vvorse. They began opening the boxcars. The frenzied mob surrounding the box-cars vvas screaming like a pack of vvild animals. TheCommunistsstart-ed hitting us over our heads vvith thick vvooden clubs (p. 62). We then stood in a long line on the road. When ordered, vve had to turn, vvith ali our belongings, forvvard, backvvard, lie dovvn, rise up, and march in parading step. People shouted at us and spit on us. We entered the castle from the lovver side. Insideavvaiting groupof partisans immedia-tely set upon us, beating us vvith clubs and vvith the buttends of their rifles. We discovered that many Croatians, so frightened and beaten that they didnt even dare speak, vvere already imprisoned in the castle. We vvere led into rooms, vvhere they took away ali our belongings, and then started beating us again. We couldnt sleep the vvhole night. Our only vvish vvas that our relatives vvould never find out what vvas happen-ing to.us.
On the morning of May 30, 1945, they tied our hands behind our backs and left us this way until the evening (p. 68). In the evening they lined us up, tied us together in pairs, and then tied the vvhole group together vvith a line through the middle. During the night they led us away. After a one-hour vvalk vve stopped in front of a huge pit. At that moment machine guns opened fire on us. I want to stress that neither I nor anyone else had been tried or convinced of any vvrongdoing, or even interrogated, before being led to our intended deaths. There vvere forty-two people in my group, another group vvas behind us. At daybreak I saw the plače of the massacre. The pit had already been covered. I remained nearby the next evening and again O heard machine guns and the cries of dying people.
During these days approximately one thousand Croatians vvere killed. Many of these vvere vvomen and relatives of Croatian ministers and functionaries. Fifteen hundred Slovenes vvere also killed. Most vvere marched out of the castle and killed in the surrounding country-side. Some vvere tortured and killed right in the castle or in its gardens. Aftervvards the castle vvas used as a prison for vvomen.
From the beginning of civilization people have gathered at sites of battles, cemeteries, and other places of human tragedy in quiet and composed respect. This is especially so in places of torture and massacre. On the site of former German concentration camps at Dachau, Buchenvvald, and Auschvvitz, for example, even food and drinks are prohibited. In San Isidro, California, a McDonald's restaurant vvas recently tom dovvn and a memorial built follovving a multiple mur-der vvhich occured there.
The Slovenia Immigrant Society (SIM) of Ljubljana, hovvever, has a deliberate action totally incomprehensible in a civilized vvorld, chosen Škofja Loka, its castle and garden around it, as the site of its annual picnic and dance and the celebration of the victory-of the revolution. It should be pointed out - and this is documented in history- that dancing over the graves of one's defeated enemies vvas a custom practised only by the most primitive, barbaric and uncivilized tribes in the distant past. Visitors to Škofja Loka during these festivities, on first vveekend of July, should, therefore, be avvare that they are not only attending a happy "party", but that they are participating - probably unknowingly - in a barbaric custom vvhich has not been practised since the davvn of civilization. One can only ask: "What does the future hold for Slovenia?
P. S.: Prepared in the free vvorld for the 40th anniversary of the many massacres of political adversaries of communist party of Yugoslavia vvhich took plače after the end of WW II.
.■■m ■ mmmm m ■■■■ ■ mmmi m ■■■■■ ■ mmmm ■ mmmm ■ mh ■ mmmam a tmmm ■ mmm
SLOVENCI PO SVETU, darujte v tiskovni sklad Slovenske Države!
Carinthia — 1945
The morning sun caressed the melting peaks into runnels rac ing to nurse the crocused hill then seep into the furrovved fields belovv to greet the skimmings of the homing svvallovv.
A child, in the spring of life, at war's end, to and fro she tossed her curly, carefree, head -in a vveaving schoolyard chain carole, rhyming a children's chant:
"We are pilgrims to Jerusalem and thence vve roam to Bethlehem and you are joining us. Amen."
In a tinkle of laughter
she stubbed her pointer at me
— an abrupt vvhirlabout jolted her outstretched hand
and her pearly smile away from me.
A whirlwind vvas the harvest of her spring, a sickle the reaper in the month of haying, a breach of British faith the promised sanctuary, a scythe hammered to rust on the anvil of Kali.
No mound marks her early grave, yet I vvho pace the lonely earth dream of a silent fir, a golden larch, on moonlight nights these forty years.
Antony Ambrožič
Moški pevski zbor SPD Kočna
Takoj po ustanovitvi Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Kočna (1909) je 1.1910 začel delovati moški pevski zbor, ki je po prvi svetovni vojni takoj spet zaživel. Že takrat je sodil med najboljše pevske zbore na Koroškem. Navdušenje za petje je bilo v 20- ih letih v Svečah tako močno, da je poleg zbora odraslih deloval pod vodstvom legendarnega organista Jakoba Begusch še 18-članski fantovski pevski zbor. Skupaj sta štela oba zbora 33 članov. Takrat je zapisal „Koroški Slovenec", da ima Kočna „najbolj izvežban pevski zbor na celem Koroškem. To je naša slovenska Koroška Glasbena Matica."
Ves medvojni čas je sveški zbor uspešno deloval, nastopal doma in v sosednjih krajih. V času nemške okupacije je moraloslo-vensko petje tudi v Svečah utihniti. Toda takoj po obnovitvi republike Avstrije se je slovensko petje spet začelo živahno razvijati. Spet je poleg odraslega zbora pod vodstvom župnika Filipa Jandla prepeval fantovski zbor, vendar ne dolgo. Kmalu je zaradi političnih razprtij na Koroškem in krize v Slovenski prosvetni zvezi utihnilo petje moškega pevskega zbora, ki je le še ob redkih priložnostih nastopil, največkrat pri nedeljskih mašah.
Se le ko je dorastel mladi rod in so se nekateri domačini po končanem visokošolskem študiju vrnili v domači kraj, se je sredi 60-ih let spet začel prebujati pomlaje-
ni moški pevski zbor, sedaj pod okriljem Krščanske kulturne zveze. Pod vodstvom profesorja Antona Feiniga je kmalu dosegel precejšnjo pevsko ravan in je bil reden gost na Koroškem, Primorskem in v Sloveniji. Posnel je vrsto domačih pesmi za celovški in ljubljanski radio in je bil prezen-ten tudi v televiziji. Ko je društvo leta 1979 obhajalo svojo 70-etnico, je Končna kot prvi slovenski koroški zbor izdala samostojno kaseto.
MoPZ Končna, pri katerem sodelujejo kmetje, delavci, nastavljenci in izobraženci, se zaveda važne vloge kot posredovalec slovenske kulture v koroški družbi in išče kontakte tudi do nemških pevških društev. Zaveda pa se tudi važnosti domačega izročila in zato v prvi vrsti goji slovensko koroško ljudsko pesem, s posebno ljubeznijo pa še skladbe in priredbe rajnega Pavleta Kernjaka iz bližnjega Št. Ilja.
Naj na koncu še omenim, da MoPZ Kočna redno sooblikuje v Svečah praznično bogoslužje.	Dr. Janko Zerzer
Ta zbor bo imel koncert v dvorani Brezmadežne na 739 Brown's Line v soboto 19. oktobra, ob 7:30 zvečer v okviru vsakoletnega Koroškega večera. Vstopnice so že v razprodaji.Glede vstopnic se obračajte na Ludvika Stajana, telefon: 251-2417 ali na slovensko župnišče župnije Brezmadežne, tel.: 255-2721, ali č. g. Franca Sodja: 531-2316.
Zbor „Kočna" iz Sveč na Koroškem bo gostoval v Kanadi in Združenih Državah v oktobru tega leta. V Toronto bodo peli v soboto, dne 19. oktobra, v Hamiltonu pa v nedeljo 20. oktobra. V zboru sodelujejo trije
zelo vidni slovenski kulturni delavci na Koroškem: dr. Janko Zerzer, dr. Valentin Inzko in dr. Anton Feinig, njihov pevovodja Priobčujemo kratko zgodovino zbora „Kočna".
May 1985
It is appropriate at this time to remember with pride those who fought for human dignity during the Second World War. Humanity cannot afford to forget the count-less numbers who offered their lives in sacrifice for the cause of the dignity of the human person.
Our memory goes back to 40 years ago when so many Slove-nians sacrificed their lives for the defence and liberty of their home-land. They loved their country dearly; they fought with courage and with faith. Many were butcher-ed to death; those who survived faced the challenge of starting a new life.
The survivors of WWII, together with the young generation share an important obligation. They must keep the memory of the Slovenian Domobranci alive and re-maln true to the high ideals of freedom and national unity, principles for which the Slovenian Freedom Fighters gave their lives.
It is important to affirm a right and a freedom for ourselves and others and to stop the spread of ideologies that instil hatred and violence. Only then will we be able to check the spread of human rights violations and promote progress and better standards of life. And, carrying out such action, in the final analysis, is not only our right but also our social and moral responsibility.	R šušteršič
■ m^m ■ ni ■ mamm ■ mmmm ■ i
Štirideset let
Spomini ki bolijo, bi morali umreti, pa z vsakim majem močneje zažive.
Vprašanja se vsiljujejo, zakaj je prišlo do tega našega narodnega največjega zločina, zakaj je 12 tisoč slovenskih mož in fantov položilo na oltar domovine svoje življenja.
Nas, ki smo ostali živi je Bog ohranil, da terjamo pravico, za naš narod, da branimo resnico naše borbe za naš narod in čast pobitih bratov, z besedo resnice!
Bog nas je ohranil, da oznanjamo to borbo proti krivici, lažem in sovraštvu.
To troje združimo v mogočen obelisk, na grob zvestobe mrtvim junakom.
Lansko leto pozimi je britanska BBC na televiziji pokazala pol urni zgodovinski program, na katerem so angleški oficirji, ki so bili maja meseca 1945 leta odgovorni za transporte slovenskih domobrancev in ostalih jugoslovanskih pro-tikomunističnih edinic v Jugoslavijo, podali svoje mnenje in občutke ob tem žalostnem in našemu narodu sramotnem izdajstvu.
Kopijo tega programa se nam je posrečilo dobiti. Vabljeni ste bili v cerkveno dvorano, da ste videli in slišali, kaj so ti angleški oficirji povedali.	Ivan Palčič


apravi načrte sedaj
za prenovitve.
Sedaj so prenovitve v Ontario lažje izvedljive kot kdaj koli prej
Začni z načrtovanjem sedaj, da boš lahko zadostil hišnim potrebam. Če potrebujete več prostora, več udobnosti, ali če hočete izboljšati sedanje stanje, pride prenovitev lahko v poštev. Obnovitev je praktični in ekonomski način napraviti Vaš dom bolj udoben, ko istočasno ustvariš delo preko vse province.
Ontarijska vlada je napravila obnovitvena dela bolj preprosta in lažje izvedljiva in bolj dosegljiva lastnikom domov. Vpostavili sme posebni oddelek za prenovitve v tako imenovanih predpisih „Building Code" in pomagamo pri posebnem načinu v pomoč z denarjem kot na primer z „RenoLoan" in da Vam pomagamo pri prenovitvi, smo odprli urad, ki se imenuje „The Ontario Renovation Information Centre."
Če obstoja možnost prenovitve v Vašem domu, stopite v stik za te važne stvari „how-to" za obvestila za prenovitve. Pišite za nadaljna obvestila na Ontario Renovation Information Centre, 16. Hovvland Road, Toronto, M4K 2Z6. (Obvestila so na razpolago samo v angleščini in francoščini).
Ministry of Municipal Affairs and Housing
©Ontario
ONTARIO RENOVATION INFORMATION CENTRE
16 Hovvland Road, Toronto, M4K2ZS
Pred 40 leti
Ruski narodi so v dugi svetovni vojni izgubili 55 miljonov ljudi. Strašni davek. Amerikan-ske divizije so se že približale Pragi in 2 milionska nemška armada jim jedrvela nasproti, da bi se predala. USA so vedela za sovjetski pokolj 14 tisoč poljskih častnikov, pa je z Angleži vred pristala, da so izročili miljon ruskih vojakov, med njimi mnogo beguncev iz carske Rusije. Po te neodpustljivi zmoti so rdečiarmejci zavlekli v Siberijo na stotisoče nemških vojakov in mnogo tehni-
8. maja 1945
kov.
Pred 40 leti 8. maja 1945 se je za Evropo končala vojna. Z njo se je zaključila doba nacizma z začetnim napadom I. 1939.
Hitler je pregazil Evropo, Azija in Afrika sta zamenjavali gospodarje. Nemški sociolog Alfred Weber, brat slavnega Naksa Webra, je označil to dobo kot „zgodovinsko slovo".
Zgodovinarja po 40 letih že pišejo o tej pretekli dobi, ki so veliki v slepem zaupanju za večni mir nasedli trinogu Stalinu. Hruščov mu je že dal svoj
pečat, zasužnjeni narodi pa se do danes še niso otepli „Hej slovanskega in nemškega komunizma."
Prva vojna se je končala s krivičnimi pogodbami, zavezniki so si v drugi vojni razdelili svet. Grešili so.
Slovenski narod je v tem gigantskem boju številčno majhen žrtvoval več kot drugi narodi. Doživel je preseljevanje v Srbijo, Hrvaško in Šlezijo, na Štajerskem in Gorenjskem izvedeno mobilizacijo. Tisočem žrtvam so se po krivdi CK KPJ pridružili tisoči prisiljenih mo-bilizirancev, ki so padali ali so jih komunisti pobili.
Kočevski Rog, Teharje, škofja Loka in kraška brezna po Sloveniji vpijejo v nebo in obtožujejo. Sodba se približuje.
Deljiva zmaga ni jamstvo bodočega miru. Vsi, ki so dali življenje za svobodo narodov, so plamenice, ki vžigajo v vseh miru hrepenečih srcih ogenj ljubezni za svobodo, pravičnost in mir.
Ta mir je mogoč le, če velike sile popravijo meje v razdeljeni Evropi in bodo jasne s svojo politiko tudi v Srednji in Južni Ameriki, na Bližnjem in Daljnem Vzhodu.
Slovenski narod se ni nikoli
sam obvezal niti 1918, ne 1941 niti 1945 priznati dosedanjih meja. Ima po novi ustavi pravico samoodločbe do ocepitve in razglašenja popolne svobode v svoji Državi Sloveniji. Tudi tu velja: Deljiva zmaga in nejasnost sta svetovni in narodni politiki trhljivo jamstvo za mir. Slovenski narod si tega želi, saj je dal za svobodo dovolj žrtev in krvi.
S. Skoberne
Dr. Raj ko Ložar
1904-1985
Zlatomašnik dr. p. Kalist Langerholz, OFM
V Združenih državah je v mestu Manitovvoc v zvezni državi VVisconsin umrl 4. januarja znani slovenski arheolog, umetnostni zgodovinar in publicist dr. Rajko Ložar. V omenjenem mestu je bil v povojnem času do upokojitve ravnatelj muzeja »Rahr Civic Center and Public Museum«. Pokopali so ga 8. januarja v Milvvaukeeju.
Arheološko in etnološko je delal od leta 1929 do 1940 kot kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1940 do 1945 pa kot ravnatelj Etnografskega muzeja. Bil je tudi urednik revije Etnolog in je pripravil zbornik Narodopisje Slovencev.
Med obema vojnama je bil tudi viden umetnostni zgodovinar. Bil je eden najvidnejših katoliških publicistov tride-
setih let. Opažen je bil njegov uvod v antologijo Sodobna slovenska lirika iz leta 1933. V letih 1931-32 je bil eden izmed treh urednikov Doma in sveta, potem je bil med pobudniki zbornika Krog. Slovence je tudi seznanjal s takratno mlado eksistencialistično filozofijo.
Dr. Ložar, ki je 28. avgusta lani praznoval 80-letnico, je bil ljubljančan. V Ljubljani in na Dunaju je študiral arheologijo in umetnostno zgodovino.
Ob koncu vojne se je dr. Ložar u-maknil na Koroško, kjer je bil do leta 1950 profesor na slovenski begunski gimnaziji v Špitalu. Že prve čase begunstva je s prijateljem na kolesu obiskoval vso slovensko in dvojezično Koroško, zbiral gradivo o slovenskih koroških narečjih in o kmečkem stavbarstvu. Veliko značilnih, danes že predelanih ali podrtih hiš je fotografiral. O koroški arhitekturi in narečjih je pisal v takratno Koroško kroniko, v Severni Ameriki, kamor se je nato izselil, pa je gradivo še urejal. Študijo o arhitekturi misli zdaj izdati celovška Mohorjeva družba.
Dr. Ložar je pisal v več zdomskih in zamejskih revijah in listih. Tako tudi v tržaški Most, v celovško Družino in dom, v buenosaireško Meddobje in drugam.
V Chicagu smo imeli 19. maja 1985 lepo praznovanje. Profesor v pokoju in župnijski pomočnik pri Sv. Štefanu je praznoval 50. obletnico mašni-škega posvečenja.
K praznovanju zlate maše p. Kalista je na povabilo domačega župnika p. Vendeli-na prišel iz Slovenije njegov starejši brat p. lldefonz Langerholz — tudi duhovnik in frančiškan. Njemu se je pridružila skupina sorodnikov iz Amerike in Slovenije. Prišli so tudi prijatelji iz Kanade.
Slovesno mašo je opravil zlatomašnik pri slovenski deseti rriaši. Vsa cerkev je bila ta dan v prazničnem vzdušju. Polno zasedena, vsa v cvetju in razsvetljavi. Zlatomašnika je k oltarju spremljala številna mladina: učenci slovenske šole v narodnih nošah, farno šolo so pa zastopali letošnji prvo-obhajanci v belih oblekicah in
p. Kalist Langerholz
škana. Mlajši Francelj, sedaj p. Kalist je dokončal gimnazijski študij in bogoslovje v Ljubljani. Mašniško posveče-nje mu je podelil takratni ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man. Svojo novo mašo pa je p. Kalist opravil 7. julija 1935 v Mariboru, kamor so njegove mlade sorodnice vse prihitele v
graduantje v svojih unifor- narodnih nošah in to iz Škofje mah. Po cerkvi je donela niko- in Stare Loke.
li zastarana slovenska: Zlatomašnik bod' pozdravljen.
Prvo čestitko je izrekel pred oltarjem slovenski deček Mihec Magajne v spremstvu deklice s šopkom v rokah. Polnoštevilni in odlični naš cerkveni zbor je z zlatomašni-kom skupaj povzdignil vso slovesnost zlate maše v čudovito hvalnico.
- Slavnostni govor je sprejel njegov brat p. lldefonz, ki je najbolje poznal in skupno z zlatomašnikom prehodil slav-ljenčevo življenjsko pot.
Pridružimo se tudi mi izvrstnemu govorniku:
Mladi duhovnik je nekaj let študiral v Rimu na frančiškanskem zavodu Antonium, nato je bil nastavljen kot katehet v Ljubljani za Bežigradom v župniji Sv. Cirila in Metoda.
Leta 1945 se je podal z mnogimi v begunstvo in tako prišel v Ameriko — v Lemont in, za nekaj let, v New York. Želel je dokončati univerzitetni bogoslovni študij na frančiškanskem zavodu v Jeruzalemu, kar se mu je posrečilo. Imel je težave za vstop pri Izraelcih in Arabcih. Prejel je naslov doktorja za strokovnjaka sve-
Naših mrtvih dan
Nadaljvanje s str. 1
Doma že vstaja nov rod, ki hoče živeti v miru in svobodi. Po 40 letih režimskega frazarjenja in laži, je duhovno prazen, oropan vzorov in ciljev ter celo življenjskih nujnosti, v prvi vrsti pa je ogoljufan za svobodo, ki je vir vseh drugih blagoslovov. Ravno pomanjkanje te osnovne dobrine za vsako, človeka vredno življenje, zvračanje krivde za gospodarske, socialne in moralne polomije režima na narod, obenem pa kratenje narodne identitete, so v mladih in (menda prvič v naši zgodovini) tudi v izobražencih zbudili resnično narodno zavednost, ki ni partijsko naščuvana, ampak izraz življenjske narodne biti, tiste, ki se zgane le ob velikih odločitvah. Zdaj gre za velike reči, katere so Krek, Jeglič in Rožman slutili in nanje opozarjali: gre za biti ali nebiti, za živeti ali umreti. Narod se ozira nazaj, štirideset let v preteklost in posluša: ...V boj za svobodo slovenskega naroda; zemljo tistim, ki jo obdeluje; delavcu delo in zaslužek, da bo prost bogatašev in kulakov... Resnica pa je vse kaj drugega: ...narod ječi v sužnosti, kakršne ni doživel v celi zgodovini; kmetu so vzeli zemljo, vzeli so mu kruh in veselje do življenja; delavec se je namesto v raju znašel v peklu, je brez dela in samo člen v verigi brezrazredne družbe brez pravic in svobode. Partija je narod prignala na rob prepada, klenkavček se že proži, da odbije mrliču narodu, ki umira, a umreti noče. Tako viseč nad prepadom pa je prišel do spoznanja, da mora biti ob tčliki volji do življenja krivda na tistih, ki na svojo pest in za svoje osebne koristi vodijo narodovo usodo. Že več kot 40 let ve, kdo je kriv te velike narodne nesreče, a do besede mu niso pustili. Zdaj je mera polna, narod kliče na odgovor Partijo in zahteva orgovor za vse: za desettisoče nedolžnih žrtev, za revolucijo samo in za vse gorje, ki ga je prinesla ta velika laž. Partija pa se še vedno ne poda. Namesto priznanja rodomora blati svoje žrtve in jim nalaga svoje lastne zločine. Nič noče slišati o spravi, katero narod zahteva, ker ve, da vstajenje naroda pomeni smrt partijskega sistema.
Štirideset let suženjstva je tudi v 1400 letni narodni zgodovini strašno dolga doba. Zdaj se lomijo tečaji na vratih te velike narodne ječe. Je pa gotovo delo božje previdnosti, da prav za to obletnico, ko se mnogim med nami zdi, da smo storili svojo dolžnost in se umikamo, razbičani narod spet vstaja in na teh množičnih grobovih (verjetno zaradi njih) zahteva staro pravdo. Ironija je tudi, da v teh dneh odločitve rdeči režim najde več opore v emigraciji kot pa v narodu doma, ki je iz modernega tlačana spet postal upornik za svoje pravice. Ne sledimo tistim, ki s svojim molkom že desetletja minirajo življenjske sile in narodno zavest emigracije! Tudi ne postavljajmo časovnih meja in obletnic! Naši domobranci so dali svoja življenja za vse čase, zato moramo tudi mi stati na mrtvi straži domovine, dokler ne bo spet prosta in svobodna. Bodimo klicarji zasutih ust in zveste priče izkrvavele generacije, ki je bila prodana in pomorjena, ker je hotela svobodno živeti.
Slava in zahvala vsem, ki so padli za Boga, Narod in Domovino! s p
P. Kalist Langerholz je sin slovenskih staršev Franca in Lucije, rojen 21. januarja 1911 v Beljaku na Koroškem, kjer je oče opravljal službo na državni železnici neRdanje velike monarhije Avstro-Ogr-ske. Lucija, vzor slovenske "matere, je rada obiskovala svoj^in možev rodni kraj na Gorenjskem — Staro Loko; tukaj je bil rojen tudi prvi sin p. lldefonz. Starejšema bratoma sta se pridružili še dve sestri: prva je Slovencem zelo znana misijonarka s. Kalista, nekdaj na'v Kitajskem in na Formozi, sedaj živeča v Parizu, druga pa živi z družino v Mariboru.
Leto 1918 je prineslo razpad stare Avstro-Ogrske. Kaj sedaj z družino Langerholz? Koroška je pripadla novi Avstriji, Slovenija pa Jugoslaviji. Oče bi rad ostal v Avstriji, materi je srce vleklo domov in borila se je z njim s prošnjo, da njeni otroci ne smejo postati Nemci.
Tako so odšli v Maribor, kjer je bilo prva leta po vojni trdo življenje. Sinova — Pepi in Francelj — sta kot nadarjena fanta obiskovala mariborsko gimnazijo in se kot študenta pridružila mladini, katero je zbiral okrog sebe frančiškan p. Ciril Vračko. Ta je bil velik prijatelj fantom, skrbel je za njih duhovno rast in za potrebno telesno-razvedrilo. V teh mladih letih sta se brata odločila, da postaneta tudi franči-
Slovesni zlati maši je sledil sprejem faranov in banket v veliki dvorani, katero so napolnili mnogi njegovf prijatelji. Vladalo je prisrčno in pri-i
jateljsko razpoloženje z vzkli ki: »Na mnoga zdrava leta, p,. Kalist!«
Banketu je sledil krajši, prisrčen spored, katerega je pripravila mladina. Slovenski dečki in deklice v narodnih nošah so izvedli ljubke otroške rajalne igre in folklorne plese z ozadjem mogočnega Triglava. Folklorno skupino že vrsto let vodi Corinne Leskovar, ki ima pravtako na skrbi slovensko-ameriško radio oddajo vsako nedeljo.
Izredno dobro je uspela predstava učencev naše farne šole, spremljana z blagoglasnim petjem mladih grl. Pripravila jih je najmlajša redovna sestra v zboru učiteljic s. Cynthia, ki se uči slovenščine, ker tako zelo občuduje slovensko petje. Pod vodstvom p. Vendelina, glasbenega strokovnjaka, je Mladinski orkester zaigral na razna glasbila same slovenske - znane narodne in vse na pamet.
Zlatomašniku so se nato poklonili in čestitali zastopniki mnogih cerkvenih in družabnih društev; član Holy Name društva mu je poklonil umetniško plaketo v zahvalo. Proslavo je zaključil p. Kalist sam z iskrenim govorom.
tega pisma nove zaveze. Poleg evropskih važnih jezikov obvlada latin ščino in grščino.
Kot profesor je pou čeval na ameriških bogoslovnih šolah in sicer na Catholic Theo logical Union v Chica gu in v frančiškanskem semenišču Teutopolis. Nekdanji semeniščniki mu pišejo in prosijo za nasvete in oporo.
V župniji sv. Šte fana je pomagal žup niku p. Klavdijuinse
Rod bratov Langerholz je že
zelo star. Njihovi predniki so
i,- in: . .» > - • ' ... ,i: « • -uuili m	i^nictjC, l\i
stoletja dolgo obdelujejo zemljo v okolici Stare Loke oziroma Škofje Loke. To so potomci tistih nemških kmetov, ki so jih škofje iz Freisinga na Bavarskem pred osmimi stoletji naselili ob obeh Sorah na Sorškem polju na Gorenjskem. Številna nemška imena v tej okolici še danes pričajo to zgodovino.
Po stoletjih so se kmetje na gruntih poslovenili, kar je menda v Sloveniji edinstveno. V zasedbi Gorenjske po Nemcih 1941-1945 so morali ti priznati, da so naleteli na poslovenjene Nemce. Le kako mora
daj p. Vendelinu. Med ... ...... . . , ,
f •	, . biti rod, ki obstoji stoletja dol-
farani uživa velik ugled,	^	:„
slovi po svojih globo
kih govorih, vdanosti materinemu jeziku in prijaznem občevanju z vsakim človekom.
go, močan po telesu in po duši, da sploh obstane! Slovenski pisatelj Ivan Tavčar v svoji znameniti Visoški kroniki poleg mnogih imen omenja tudi naselnika Langerholza.
K močnemu rodu p. Kalistu tudi s te strani čestitamo!
Starološka rojaka Ana in Tone Gaber
Po Ameriški domovini
Patru dr. Kalistu Langerholzu, velikemu Slovencu in neustrašnemu zagovorniku Združene in suverene Slovenije, iskrene čestitke z željo, da bi ga imeli še dolga leta med nami, želi Uredništvo S. D. in Glavni odbor SDG.