36. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. febrnvarja.
XXV. leto, 1892
a TUk dan iveicr, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a»ti .-o-ogecskc dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tn.je dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za* oznanila plačuje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedaskrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni stvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Srbske homatije.
Narodna skupščina naročila je Se lani srbski vladi, naj naredi šiloma konec vodnim intriguam bivšega kralja Milana, kateremu ni ugajalo, da se je kraljica Natalija nastanila v Belemgradu in da bo se okrog nje zbirali vsi pravi in odkriti prijatelji dinastije in kralja Aleksandra Vlada srbska ustregla je tej želji narodne skupščine, in sicer z vso tisto nespretnostjo, katera karakterizoje nje politična podjetja. Dne 18. maja iztirala je kraljico Natalijo iz Belegagrada šiloma in na način, ki je akandalizoval ves izobraženi svet, najbolj pa narod srbski, v kolikor ga ni zaslepljenega po zdivjanib agitacijah. Da je valed tega postalo razmerje mej kraljico Natalijo in srbsko vlado jako neugodno, je pač samo ob sebi umevno. Celo regent Ristić, ki je nekoč vrlo zagovarjal in branil kraljico Natalijo, obrnil se je, radikalcem na ljubav, od nje in jo prepustil svoji usodi. Lokavi Ristić pa se je ta pot prevaril. Upal je pridobiti si s takim postopanjem naklonjenost radikalne stranke. To se ni zgodilo, radikalci tudi danes še ne marajo gospoda Ristica, vrh tega pa ga je zapustila tudi liberalna stranka, tako da je sedaj Ristić regent, ki nima v narodni skupščini niti jednega zagovornika več, pač pa celo vrsto sovražnikov in baš to sovraštvo do radikalne vlade in regenta Ristića napotilo je liberalce, da so sedaj, skoro leto dni odkar je bila iztirana kraljica Natalija, iznesli to stvar pred narodno zbornico.
Gospod Avakumovič in tovariši njegovi dosegli so s svojo interpelacijo, s katero se je narodna skupščina bavila tri dni, morda več, nego so se doseči nadejali, kajti radikalna vlada je tako kompromitirana, da se bodo morale bržkone vršiti kake premembe. Liberalni in tudi radikalni govorniki porabili so debato o tej interpelaciji v to, da so spravili v javnost celo dolgo vrsto samovoljnih na si I-štev, katere so storili vladni organi za časa izti-ranja. Posebno huda pa je bila polemika mej mini-sterskim predsednikom Pasićem in sivolasim, zaslužnim in popularnim generalom Lješaninom. Pasić zagovarjal je namreč vladne organe, rekši, da ni bilo mogoče s kraljico Natalijo drugače ravnati,
kakor se je ravnalo, ker kraljica navzlic večkratnim dobrohotnim opominom vlade ni hotela ostaviti Belegagrada. Komaj pa je bil končal ministerski predsednik dolgi svoj govor, dvignil se je general Lje-Saniu in z indignacijo zavrnil trditve Pasi ca, očitajoč mu, da je pošiljal zaupnega moža, državnega svetnika Mihajlovića, k kraljici Nataliji, da je zaupni mož prigovarjal Nataliji, naj ostane v Belemgradu, da paral izu je s tem vse spletke razkralja Milanu in da se kraljica Natalija baš vsled tega ni hotela umakniti. Svetnik Mihajlovic, končal je Lješanin senzacijonelni svoj govor, je pošten mož, ki nikdar ne laže, laže pa ministerski predsednik Pasić. — Kaj čuda, da je ta govor uplival na skupščino in ko je prišlo do glasovanja, dvignil se je predsednik narodne skupščine Katic, govoril celo uro proti vladi in nje delovanji glede kraljice Natalije, ter glasoval z liberalci proti vladi. Uto tako, kakor Katic, storili so tudi mnogi drugi radikslci in ako je tudi vsprejela skupščina z zadostno večino od vlade zahtevani prehod na dnevni red, ipak je ta debata toli pomembna, da bodo nekateri močno kompromitirani ministri morali ostaviti svojo fotelje,
Govorilo se je te dni tudi, da bode vse mi-niBterstvo odstopilo. To ae pač ne bode zgodilo. Pasić je fie vedno jako upliveu in popularen mož, radikalna veČina v narodni skupščini je pa tako ogromna, da niti misliti ni na to, da bi kaka druga frakcija kakor radikalna mogla dobiti prevlado. Istina je sicer, da radikalna večina ni jedina, da se tudi ne zlaga povsem z načinom vladanja, kakor si ga je prikrojil Pasić za praktično porabo in ki odgovarja le malo idealom radikalne stranke, a vzlic temu se motijo tisti, kateri sodijo, da bode kdaj v kratkem prišla na krmilo kaka druga nego radikalna vlada. To ni mogoče že zategadelj ne, ker v skupščini ni mogoče dobiti druge večine, nego radikalno. Garašanin in naprednjaki so kompromitirani do skrajnosti in ta stranka, ki je nekoč vladala tako, kakor so jej narekovali na Dunaji, nima v narodu nikake zaslombe več, isto tako pa tudi ne liberalna. Naj torej odstopi tudi vse mi niste re t v o, česar se sedaj ni bati, izvest no je to, da bode tudi nova vlada radikalna.
Državni zbor.
Na Dnnaji 12. februvarja.
(Konec.)
Princ Liechtenstein koustatuje, da je vsem nasprotnikom kakor zagovornikom zakonskega načrta ležeče na ohranitvi Dunavke parobrodne družbe.
Le sredstva, s katerimi hočejo razne stranke to storiti, so različna. Država hoče hraniti, in to je prav, da se ohrani ravnovesje v gospodarstvu ob jednem pa mora pomagati podjetju, s katerim je zvezan naš politični, vojaški in narodnogospodarski ugled na vzbodu. Tudi to je prav, pa pomagano ni z malimi svotami, s katerimi se ozdravljenje niti pričelo ne bode. Tu treba dati nakrat veliko svoto, kajti ves materijal parobrodne družbe je slab, ničev in tu je potrebno, da se vse prav rigorozoo popravi. Konečno je tudi prav, da se podjetje ne podržavi, da država ne pride v mejnarodue zapletke, a vender je nadzorstvo, kakor se nahaja v novem načrtn, veliko preslabotno, da bi zamoglo dostojno uplivati na upravo. Država naj da* denar, 5 do 6 milijonov h kratu, naj upravo vodi v svoji režiji in od rezerv odpiše vsako lelo večjo svoto sebi v zadostilo in naj uknjiži pravo rubežen s prvim nastavkom ua družbeni materijal, da si osigura vrnitev posojilu, s kratka, naj podjetje sekvestruje — to se mu vidi jedini pravi pot pomoči družbi in plovstvu.
Poslanec Ebeuhoch vsled izjave ministrove umakne svoj predlog, a stavi resolucijo, da se uvede krajna parobrodna vožnja na progi Grein-Linec-Aschacb in se vozni načrt k rajnim razmeram ugodno uredi.
Vladni zastopnik sekcijski načelnik Baza nt odgovarja na pojasnila Luegerjeva in je označi neistinitim. Kot doslej bivši dveletni vladni komisar pri družbi omenja, da pozna razmere natančno in so mu na razpolago tudi uradna izveBtja, katera kaže, da Luegerjevi zaupni možje niso poznali vseh zvez družbe, katera neke refakcije v Galacu ni javno proglasila, seveda v svoj prid in bo radi tega pošteno delovanje družbenih upraviteljev zmatrali nepoštenim, sosebuo, ker so se sami ponujali, da se jim dovolijo iste refakcije, kar se pa ni zgodilo,
LISTEK.
Gospć Ivanke trdni sklep!
Iz lafikoga. Poslovenil So držan.
.Zakaj Vas ni videti, gospa Ivanka, nikoli več na plesu? Ako ne zahajate Vi na ples, ki ste vender mlada, lepa in bogata, kdo drugi uaj gre potem ?' S temi besedami bo ogovorili gospo Ivanko njeni znanci.
»Kaj hočete," rekia je, »nimam veselja!"
»ObiŠči, obišči vender kdaj kako veselico!" prigovarjale so ji njene prijateljice.
„Prosim Vas, puatite me v miru, saj veste, da sem se zarekla, da me ne bode k nobeni zabavi več."
„Kako nespametno! Ali bi se pa moglo zvedeti, zakaj vender ta Bklep?"
„To je dolga povest, vrb tega pa tako Ža-loatna, da ni da bi se pripovedovala v predpustu."
„Povej, povej, mika nas jo sedaj zvedeti, tembolj ko ne greš ti več na zabave, ti, ki ai vender imela vendno največ častilcev."
I         „Naj bode, povedala Vam jo bodem in morebiti, da bodete izprevideli, da me nekaj opravičuje."
„V prvih letih svojega zakona bila sem jako uneta za ples; ni bilo veselice, kamor jaz ne bi bila šla. — Neki večer v prepustu pripravljala sem se zopet nekam na veselico, prej pa sem hotela videti ljubega Vladimirčka v pcstelji. Sinček, ki je imel takrat komaj tri leta, ni hotel takoj v posteljico, vedno me je Želel imeti pred seboj in ni se mogel nagledati mene, prelepo oblečene za ples. Ko bi ga videle, kako ljubko se mi je Bmejal, vmes pa vedno govoril: „Kako je lepa, pridna in dobra mamica moja*' S svojimi nežnimi ročicami popravljal je mojo svileno obleko in me poljubil sedaj na odkrito rame, sedaj na ustnice.
Prinesel mi je zapone, cvetice, dragotine, hotel je biti za služabnico. Ko sem se opravila, poljubila sem še večkrat Vladimirčka in mu naročila, da mora biti priden, Urši pokoren in da mora iti takoj spat. Služabnici Urši pa sem zapovedala, da ga ne sme niti trenutek samega pustiti. Že se bila odšla, ko sem se zopet vrnila, spomnila sem se, da sem pustila svetilnico na pogrnjeni mizi blizu otročje posteljice; bala sem se, da bi je ne prevrnil. — Hotela sem bita mirna, mislila sera torej na vse.
I Ko sem hotela zopet oditi, spremil me je Vladi-mirček do vrat, potem mi pa rekel: „Z Bogom, mamica, kmalu se vrnil" Zopet sem ga večkrat poljubila in odšla. Pa še dolgo potem bil mi je njegov obrazek pred očmi. — Stopila sem v dvorano, ki je bila krušno s cveticami ozaljSana, videla sem gospe vse v biserih bliščeče.
Pri plesu pozabila sem na otroka, vedela sem, da je v dobrih rokah, v rokah Urše, ki me je služila že več let.
Ples mi je jako dopadel; bila sem takrat tudi mlada, 20 let nisem še izpolnila in takrat, kadar sem bila v vrtincu veselja, sem bila kakor deklica. — Rada bi bila ostala do jutra ali moj mož bil je takrat malo truden in vrnila sva se domov ob 3. popolnoči.
Komaj sem domov dospela, zapazila sem, da> po sobah še luči gore*; zapovedala pa sem, da me naj sluge ne pričakujejo. Takoj se mi je dozdelo, da ni vse v redu, stekla sem po stopnicah, da mi je skoraj Bape zmanjkalo. Ustopila Bam v sobo, sobe bile so vse razsvetljene in v neredu/'
„Kaj se je zgodilo?" — Nasproti mije prišla služabnica vsa bleda in prestrašena, nobena prava beseda ni prišla iz nje. (Konec prib.)
zato hoteli so se maščevati. Družba ni hotela disciplinarne preiskave izvesti ter je rajše dotičnoga uradnika upokojila Proti knezu LiechtenBteina omeni, da niso vsa njegova poročila prava.
Poljak Szczepanowski obrača se proti Liehctensteinu, češ, da ničesar ne ve, ničesar ne zna in s svojim predlogom nikakor ne zboljša položaja. Govornik bode glasoval 9a podporo.
Posl. Lueger ponavlja svoje prve trditve nasproti izjavi Bazantovi in imenuje one, kateri verujejo objavo dotičnika ,revne na duhu".
Načelnik Baza nt ugovarja Luegerju iu imenuje njegova poročila neosnovana, kar mu pred-baciva tudi JaqueB, ki trdi, da se pred Lueger-jem treba varovati, in izjavi, da mu ne bode odgovarjal.
Lueger seveda odgovori in omeni, da se sklicuje na narod, ne na sodišče, kar zaznamuje Jaques kot nečuveno pri pravniku.
Končno vstane proti Luegerju in Liechten* steinu še posl. Rus h, ki je bil sam član uprave parobrodne družbe, omenjajoč, da velik del pritožb velja stari upravi, katere danes več ni in v katero področji bo se nečuvene stvari dogajale. Nova uprava je vse preiskala in našla marsikaj zlega. Skušala je to odpraviti, odpuščala slabe uradnike, reševala neugodne pogodbe, s kratka storila je vbo, da ee stanje družbe istinito zboljša.
§ t. se na to VBprejme. Istotako zgodi se brez obravnav s §. 2.
Obravnava se nato prokine in seja zaključi ob uri popoludue.
Politični razgled.
ftjolraaije (IVzcIt*.
V Ljub i udi, 13. februvarja.
Državni zbor, Ministeratvo pozvalo je naročnike velikih strank ua koufereucijo, bi-li kazalo predložiti državnemu zboru predlogo glede Dunajskih prometnih zgradb fie tekom te sesiie. Zastopniki nemške levice poležali so se energično za to, da pridejo te predloge še sedaj v razpravo ter uaglašali, da bi Bicer bilo izgubljeno celo leto. Tudi trgovinski minister izrekel se je za to, da začne zbornica nemudoma razpravo. Nasproti temu pa bo naglašali Poljaki, da fn najpre] in sicer vsaj do 3. marca sklicati deželne zbore. Temu predlogu pritrdili so zastopniki konservativnega kluba, vsled iVsar je izjavil, da bodo stvar prišla v ministerski svet in da se bo ondu ukrenilo, kaj in kako, ter da bode obvestil načelnike klubov o ministerskegn sveta ukrepu te dni.
StaPOČeiki zaupni možje
posvetovali bo se te dni v stanovanji dr. Uifgra in določili v vseh podrobnostih novi program sta-ročeške strank«-. Ta program predložili so konferenciji staroč'-ških poslancev, ki se je po dolgem odkladanji vršila včeraj in na kateri se |e odločilo, ne li bodo staročeški deželni poslanci odpovedali mandatom ali ne. Zaupni možje so predlagali, da mandatov ni odložiti. Čim bode konferencija vspre-jela predloženi program, izšel bode tiskom kot oklic staročeške strauke do naroda češkega.
Jtej'ornut tiskovnega zakona. Že lani na jesen izvolila je poslanska zbornica poBeben odsek, da bo posvetuje o primerni reformi sedaj veljavnega, povsem zastarelega in razvoj novinarstva udušujočega zakona. Ta odsek povabil je bil ministerskegu predsednika grofa Taiffea, naj izreče svoje mnenje in precizujo Btališče vlade nasproti tem predlogam. Grof Taafto je bil baš tedaj nekoliko obolel in stvar je zastala. Sedaj pa imel bode ta odsek zopet sejo, katere se bode grof Taafie udeležil. Kakor vse kaže, odklonila bode vlada zaželjeno in predlagano reformo tiskovnega zakona.
J?re<lscdnik poštanski zbomivi ogerskl.
Vlada ukrenila je po dolgem ugibanji, kandi-dovati za mesto predsednika poslanski zbornici barona Baullvja, ker sodi, da bodo umel krotiti opozicijo, kakor je ukrotil kot veliki župan sedmo-grafike Saše in Romune. Jeli hode BanfFv s svojo madjarsko brutalnostjo kuj opravil, se ne da povedati. Opozicija se ustavita njega izvolitvi iu bode uložila celo poseben protest pri njega izvolitvi /a po-Blanca. Vsukako je pričakovati, da bode imela vlada težko Btališče tudi v novi zbornici.
Viiaiijt* tfrzavc.
Mitropolit Mikaj/,
Radikala osvetili so se liberalcem za interpelacijo glede iztirauja kraiiice* Natalije. Poslanec Ribarac mterpeloval je vlado, rokši, da je mitropolit Mihail spravil srbsko cerkev v nered in da hoče narediti deželo odvisno od Rusije Poslanec Ribarac zahteval je nadalje, naj začne vlada proti mitropolitu sodno preiskavo ter ga kaznuje po za-
konu, ki  določa za taka dejanja zapora treh do osmih let.
Volitev tia llumunsketn.
V soboto začele so se na Rumanakem nove volitve v narodno zbornico. Kakor vse kaze, zmagala bode vladna stranka, z ogromno večino in taktika opozicijoualcev je dokaz da se ti Že pripravljajo na popolu poraz. Nekateri vodje opozicijonalnib strank hujskajo celo proti kralju in ga dolce, da je zlorabil svoj upliv ter sestavil sedanje ministeratvo. Da bode vlada zmagala pri volitvi, še ni dokaz, da se strinja dežela ž nje načeli, kajti Še vsaka romunska vlada dobila je primerno veciuo v zbornici. Verska šola na Pruskem.
Odpor liberalnih strank proti vladnemu predlogu o reformi ljudskih šol se še ni ublažil, a izza kulih se čuje, da se narodno-liberalna stranka ne zlaga povsem z dosedanjim odporom. Miquel, finančni minister, se trudi skrpati mej narodno liberalno in konservativno stranko nekak kompromis, da bi za-prečil zjedinjenje narodno-liberalne in svobodomiselne stranke, a Benningsen neče o tem ničesar slišati in se protivi šolskemu zakonu tako odločno, kakor prej.
Dopisi.
Is logaškega okraja 12. februvarja. [lav. dop] »Le style, c' est l* ho m me" — tako bi pač lahko rekel dopisunu, ki je za 33. št. I. „Slovenca" skrpucal odgovorček, rekše pamflet, na moj dopis „iz Cerknice11 v 25. št. I. »SI. Naroda". Glavna stvar mu je to, kdo in kje je pisal oni dopis. Toda o tem, kaj se govori v onem dopisu, zato zmeni se le malo. Dokažite, da ni res, kar govori dopis „iz Cerknice" v 25. št. 1. BSI. N.8, če morete! Ni li istina, da duhovščina cerkniška ničesar ne stori za družbo sv. Cirila in Metoda, in da celo z lece ni hotela oznaniti občnega zbora, docira sta pa „Domoljub" in »kmetijska podružnica" našla milost na posvečenem prostoru? Kje se „Narodov" dopisnik huduje, da „duhovniki priporočajo dobre liste?" Tudi ni res, da narodno-napredni Cerknica nje obsojajo „Narodov" dopis! V svoji strasti je dopisuu zgrešil celo pravo adreso ter žalil nekoga, kateremu na literarnem polji ni vreden jermenov odvezati. Dal Bog, da bi imeli le še dosti „B ■ undislavov Ne-slanov" na mladinsko-leposlovnem polj i I Taka pisava se pač sama obsoja in je docela vredna — neolikanca! —
Im Vipavo 14. februvarja. [Izv. dop.] „0 predpust, ti čas presneti" — — — vskliknil bode menda s slavnim Prešernom po letošnjem pred-pustu marsikater vnet plesalec, kajti prilik, da ustreže nagibu svojemu do plesa, mu letos ne bode manjkalo nikjer in ako ima mogo „raatertiih petič", vsprejeli jih bodo različui odbori radostnim srcem. Tudi naša Vipava vzbudila se je in v teku jeduega tedna priredila nam dve, reči smem, za naše razmere sijajni veselici. Prvo priredila je Čitalnica dne 2. februvarja, o kateri je bilo mnenje splošno, da se je izvršila jako dobro. V nedeljo, due 7. februvarja, priredilo nam je pa vipavsko gasilno društvo plesno veselico v prostorih g. podnačelnika J. Žvo-kelja. Že ua predvečer napravilo je to novoizvoljenemu Častnemu Članu g. J. Može-tu, bivšemu svojemu načelniku in večletnemu podpiratelju in po-speševatelju med gromenjem topičev lepo baklja.lo, izročilo mu pri tej priliki častno diplomo, in pevci Vipavski zapeli so mu v proslavo 3 lepe pesmi. Po kratkem nagovoru in vročitvi diplome slišal se je gasilnih društev lepi klic „ua pomoč". V nedeljo bila je sv. maša, katere se je društvo udeležilo korporativno. Vse je že naprej obetalo, da bomo doživeli tudi prijeten večer. Nismo se varali! čisti dohodek namenjen je bil za napravo gasilnega orodja. Da \6 občinstvo ceniti pomen gasilnih društev, pokazalo je pač z ogromnim obiskom. ProBtori, dasi primerno veliki, niso mogli vstrezati in pri plesu bila je dvorana uprav premajhna. Skrbljeno je bilo tudi za dobro postrežbo. Dvorana bila je ukusno olepšana in pri zvokih Goriškega septeta plesalo se je prav pridno iu pozno v jutro.
Društvu prihiteli so na pomoč z izdatnimi podporami tudi visoki dostojanstveniki, kakor visokorodni goBp. deželni predsednik baron VVinkier, gosp. drž. posl. pl. Globočnik, ces. sv. g. Murnik, dež. glav. g. Detela, drž. posl. g. dr. Ferjančič, g. dr. Kenda, notar g. Stajar, direktor predilnice v Ajdovščini g. Hobn in drugi. Bodi jim izrečena srčna zahvala! Častni ud g. Može žrtvoval je, kakor večkrat, lepo svotico v dobri namen. Razveu dohodkov od plesa doneslo je srečkanje, vršeče se med odmorom, lepo svoto, za kar bodi izrečena zahvala tudi gospdč. plesalkam, ki bo neutrudljivo prodajale srečke. Tako omogočil
se je po odštetji vseh velikih troškov čisti dohodek nad 100 gld. Želimo le društvu, da bi se mu za prvim desetletjem vrstilo se mnogo in mnogo desetletij v občni prospeh ju blagor.
Z ozirom na § 19. tiskovne postave blagovolite velespoštovani gospod urednik po sprejetju tega Članka v prvem ali drugem listu svojega cenjenega časopisa sledeče objaviti.
Popravek dopisa iz »Mozirja, 12. decembra. (BI. g. Jožefu Kralj-u, Župniku v Puščavi)*,. priob-čenega od g. nadučitelja Fr. Praprotnika v .Slov. Narodu" štev. 287, z due 16. decembra 1891.
a) Ni res, da bi g. Fr. Praprotnik bil prepustil drevesa v šolskem vrtu župljanom, temveč vsled njegovega pisma z doc 10. decembra 1889 prepustil jih je krajnemu šolskemu svotu, da stori z njimi, kar hoče.
b) Ker je potemtakem krajni šolski sv8t drevesa kot svojo lastnino smatral, je on v spomladi in jeseni 1890. v dveh sejah sklenil — a ne na moj predlog — drevesca deloma med domačine razdeliti, deloma pa razprodati.
Ob jednem je sklenil zoper mojo voljo na tiBtem mestu šolski vrt opustiti in iz posebnih uzrokov posestniku zemljišča nadaljno najemnino za leto 1891. odpovedati. To se je po naredbab kr. šolBkega sveta natančno izvršilo. Torej se šolski vrt ni vandalično uničil in so vse izjave onega do« pisa gola neresnica.
c) Kar pa zadeva tista raznovrstna sumničenja, bi bilo željeti, da niso resuična.
Jaz jih nisem prouzroči!. Ako sem pa zna-biti kedaj kaj govoril, česar nisem dobro vedel, naj bode s tem preklicano. Z odličnim spoštovanjem
Jožef Kralj.
Od D. Marije v Puščavi.  14 febr. 1892.
Dodatek uredništva. Cela dva meseca potreboval je gosp. dopošiljatelj za ta popravek. Ni naša stvar preiskavati, v koliko so ovržene trditve prvega dopisnika, ki je s svojim popolnim podpisom jamčil za njih istinitost. Opomnimo le toliko, da zadnji stavek današujega popravka kaže, da g. dopošiljatelj vender sam spozna za potrebno, da p rek licu je, če bi bil kaj govoril, česar ni dobro vedel. Z drugimi besedami, mož se čuti krivega in to prizna sam javuo. Nam tudi prav!
Domače stvari.
— („Slovencu") ne bodemo odgovarjali na psovke, s katerimi se mu je zdelo potrebno počastiti nas v sobotni številki, ker je znano, da psuje le tisti, kateremu nedostaje razlogov za mirni odgovor. „Pobožni" na* kolega pa nas dolži indirektno tudi laži, seveda po zuaui resnici, da ima vsakdo tako mnenje o drugih, kakeršen je sam. Naj torej navedemo o-i besede do besede povabilo, katero smo prejeli iz Derventa. Glasi se: „Dne 20. februara o. g. u subotu priredjuje u prostorijama gostione Rajćević u Derventi odbor zabavu Ba plesom, tombolom, deklamacijom, pjevanjem i sa predata-uom „Virginije". Pošto je čisti dohodak namenjen za gradnju župskog katoličkog staua u Derventi, primaju se milodari i preplate sa najvećom zahvalvošću i biti će objelodaujeue u javnosti, itd." Isto vabilo čita se potem tudi v nemškem jeziku.
— (Requiein za pokojnega dr. Groasa) vršil se je danes zjutraj ob 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Udeležili so se ga mnogi c. kr. sod-nijski uradniki, tovariši pokojnikovi, odvetniki in kon-cipijenti, kakor tudi mnogo druzih prijateljev blagega pokojnika.
— (Slovensko gledališče.) Pustni čas ni ugoden gledališkim igram sploh, še manj pa resnim. To se je pokazalo tudi včeraj. Ker se je zaradi bolezni g. Danilove namestu naznanjene igre „Materin blagoslov" zadnje dni moralo seči po drugi igri, izbral se je »Revček Andrejček", ki pa včeraj izvzemši prostore za stati, ni pokazal navadne privlačne sile. Zdaj, ko je konkurenca raznih veselic jako velika, moralo bi se pač bolj pogostoma podati kaj novega, jedino to bi utegnilo pomagati. A baš dramatičnih novitet imeli Brno v poslednjem Času prav malo in ni se čuditi, če obisk potem opeša. Igralo se je prav povoljno, kakor smo že večkrat imeli priliko konštatovati o tej priljubljeni igri slovenskega repertoirja. Namestu g. Danilove usto-pila je g. N igri no v a ia prav dobro izvedla svojo
ulogo. Njeno ulogo pa je prevzela g. Polako v a, ki ebeta postati porabljiva igralna moč. Svetujemo ji, da govori bolj polagoma in razločno. Vsi drugi predstavljali bili so »ti, kakor pri ptejsnjih predstavah in so prav dobro rešili svoje uloge, posebno g. Borštnik kot revček AndrejČek , g. Borštnikova, gg. Sršen, Danilo itd. Malobrojno občinstvo bilo je videti prav zadovoljno.
— (Umrl je) tukaj včeraj zjutraj po kratki mučni bolezni g. Jakob Lucknian, c kr. računski svetnik v. p. sv 71. letu svoje starosti. Pokojnik bil je v sorodu z nekaterimi tukajšnjimi odličnimi narodnimi rodbinami, v katerih krog*' je poslednji čas večkrat posegla neizprosna smrt. N  v m. p.
— (Občni ?.bo r) slovenskega pevskega dru-štva „Ljubljana" bil je v nedeljo 14. t. m. v prostorih Čitalnične restavracije. Zbora udeležilo se je nad 30 gospodov, skoro vsi pevci. V odbor so izvoljeni gospodje: Je nič V, predsednikom, Gutnik A., podpredsednikom, Tavčar Fran, tajnikom, Vidmar J-, blagajnikom; Boltavzar, Pavšek, Pregl, Saje, Zalaznik kot odborniki. Bajec in Franzot kot revizorja. Pevska šola hode v knežjem dvorci, v sobi „Sokolovoga društva", katero je „Sokol" začasno prepustil brezplačno, kar je novo društvo vsprejelo s Živio- in Na zdar-kl ici. Vsprejemnice razpošiljale se bodo pričetkom prt hodnjega tedna.
— (Društveni zabavni večer slov. bici k l is to v) izvršil se je prav povoljno Dasi ni bil program Bog ve kako umetuo sestavljen, vender je zadovoljil občinstvo. V živi podobi sode lovale so blagohotno ljubke in dražestne gospdične: Goršičeva, KosHova, KuŠerjeva in Mosova. Telovadbo na kolesu preskrbel je vrli telovadni učitelj Sokola g. M. Benčan, ki je kaj elegantno in izborno rešil stavljeno si nalogo. — Gorenjski slavčki in pevci iz Cbicage vzbujali so precej smeha. Isto tako je dopala točka programa : ,,Prizor iz bicikliškega življenja", v kateri so nastopili diletantje nalašč za ta večer rekrutirani, ki so pa vender dobro se gibali na „deskah, ki pomenijo svet". Veselico po častili ao: gospod župau Gras«elli, cesarski svetnik Murnik, c. in kr. uradniki, častniki in več odličnih narodnjakov. Zatem pa se je mladi avet začel Hukatt in osvedočen sem, da je marsikaka nežua gospica Že težko čakala onega trenutka, da je godba zasvi-rala valček. Našteli smo obilo krasuih in neutrud-1 j i vili plesalk. Prvo kadriljo plesalo je nad 40 parov in znak, da ni bila slaba zabava, ju gotovo to, ker Bo zadnji gostje odhajali šele ob 7. uri zjutraj iz čitalnice. Tako je klub slov. bicikiistov ,,Ljubljana" pokazal tudi letos, da ne goji samo sporta pridno, nego da je tudi srečen v prirejanji društvenih zabav.
— (»Popotnik") ima v 3. štev. nastopno vsebino: 1. 3001etni:a rojstva J. A. Kotnenskega. (R. K.) — 2. Pregovori in izreki ter njih obravnava v ljudski šoli. (Za nagrado.) (Konec.) — 3. Slovstvo. (Ocene. Novosti.) — 4. Doneski k zgodovini naših šol. (VIII. Iv. Strelec ) — 5. ProBlava SOOletuice J. A. Kouienskegu. (Drobnosti.) — G. Do piši in drugo vesti. — Riznotei nosti. — Listnica. — VII. Natečaj.
— (Vojaški nabor) vršil se bode letos na-Blednje dni: 1. marca v Ljubljani; 3., 4, 5. v Radovljici; 7., 8., 9 v Kranji za krajino Tržič; 10 , 11., 12. v Skofji Loki ; 14., 15, 16. v Kamniku; 17. in 18. v Prevojah za okraj Brdo; 21., 22. in 23 v Litiji; 24. in 26. v Višnji Gori; od 28. do 31. marca in 1. aprila v Novem Mestu; 2. v Metliki; 4. in 5. v Črnomlji; 7., 8. in 9. v Kočevju. 11. in 12. v Ribnici; 13. v Vel. Laščah; od 19] do 23. v Krškem; od 25. do 28. v Ljubljani za ljubljansko okolico; 29. in 30. na Vrhniki; 31. marca iu 1. aprila v Vipavi; 4, 5. in 6. aprila v Postojiui; 19. in 20 v Ilir. Bistrici; 22. v Ložu; 25. in 26. v Logatcu; 28. in 29. aprila v Idriji.
— (11 y m en.) Danes poročil se je g. Anton Belec, kleparski mojster in posetnik iz Št. Vida nad Ljubljano, z gospodično Josipiuo Zavodnik iz Žužemberka.
— (Občina Videm) volila je, kakor se nam brzojavlja, dne 13. februvarja jednoglasno gospoda c kr. okrajnega sodnika Danijela Šuflaja za častnega občana.
— (Središkižupnik Venedigin .Slovenski Narod".) Gospod župnik Venedig nam je dobro poznat, ko je še bil bojevit „pateru v Kamniku in o neznosnih razmerah v Središču, katere je ta gospod kot sedanji tamošnji župnik pro-uzročil, se nam je že večkrat pisalo. — Stvar prišla
je potom pritožbe pred nemški vitežki red, čegar duhovnik je g. Venedig in poglejmo si bližje tega zvitega patra, kako bo zna zpgovarjati. Ker se boji, da bi ga prestavili, sestavil je prošnjo do nemškega vit. reda, katero daje podpisovati pri svojih ovčicab, da bi ga vit. red še nadalje pustil delovati v Središči „zum Wohle des Volkes und zur Ebre Gottee". (Tako glasi se v prošnji.) — Nadalje biča v prošnji Središke „Mladoslovence" ter vso krivdo o tamošnjih razprtijah zavraia nanje. No, nas bi vse to malo brigalo, če ne bi v sveti svoji jezi v navedeni prošnji omenjal tudi našega lista in ga napadal. V prošnji se jeden stavek glasi tako-le: .Weiters enstanden die Difterenzen meist aus diesem Grunde, weil sich der hiesige hochvvtit dige Herr Pfarrer Venedig stets gegen die Angriffe im rusophilen Blatte „Slovenski Narod", Leibblatte der Jungslovenen, auf das ent-schiedenste zu verwahren verstand". — O Vi goap. Venedig, ko bi Vas ne poznali, kdo in kakovi ste, vzeli bi Vam ta nesramni jezuvitski napad za zlo in govorili bi kaj več z Vami, a z Vami ne pečamo se radi, bilo bi škoda časa. Vsekako zasluži pa Vaša taktika Greuterjev: „Pfui!
— (Ormošiiu ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) otvori se v nedeljo dne 21 svečana 1892 v prostorih ormoške čitalnice. Vspored: A. Predpoludue: Ob 10. uri slovesna sv. maša, pri kateri poje čitalnični pevski zbor. B. Popoludne: 1. Ob 4. uri občui zbor: a) Poročilo osuovaiuega odbora, b) Volitev poddružničnega vodstva, c) 2. Ob 6. uri: Pozdrav, kojemu sledi gledališka igru „Ubra", veseloigra v jednem dejanji. Češki spisal F. Šamberk; poslovenil F. M. 3. Petje moških, ž nekih in mešanih zborov. Mej posameznimi točkami svira godba. 4. Ples. Ustop-nuia 20 kr. od osebe NadplaČila se hvaležno vspre-femajo. Čisti d iblček namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda. K tej slavnostl uljudno vabi
osnovalni odbor.
— (Hranilnica in posojilnica v Šrai-helu) na Koroškem imela je v tretjem svojem upravnem letu denarnega prometa 77.804 g!d. IG kr., gotovine dno 31. decembra 18D1 znašala je 1.215 gld. 84 kr , čistega dobička bilo ie 351 gld. 51 kr. Imetje /.na.-.i 4G 699 gld. 78 kr. Število zadružnikov je 249 Ulogo obrestujejo se po 4»/0 posojiia dajeio se po 5%. Uradni dan je vsak četrtek od 8—12. ure zjutraj.
— (Ženska podružnica sv. Cirila i u Metoda v Gorici) lim-la je svoj letni občni zbor preteklo nedeljo. Udeležilo se ga je okolu 40 dru-žbeuic Namnutu g. Josiplne Premrou, ki se je odpovedala in kateri se je izrekla srčna zahvala za njeno požrtvovalno delovanje, volil j e zbor g. Sa nt lovo. Za tajnico voljena je gdč. Hane), za denarničarico g. K a e. lerjeva, za namestnice pa gg. Dekle v a in Faigel in gdč. Kavčičeva. Gotovo bode tudi novi odbor domoljubnih dam nadaljeval uspefipp delovanje podružnice.
— (Zaklad.) Pri II hanovih v Štaudrežu na Goriškem našel je zidar, ki je prenarejal ognjišče, zazidanih 23 križa-vnih tolarjev. Zidar je dobil dva tolarja v spomin ua ta nenavadni Uogodek.
— (Novo b r a I n o d r u š t v o.) V Gorja n-skem pri Komnu osnovuli so dne 2. februvarja t. 1. bralno društvo „Narodni dom". Zanimanje občinstva do društva je nepričakovano veliko, vsled česar mu je gotov obstanek in napredek.
— (Iz Trsta) «e poroča o denarnih zadregah dveh večjih vinskih tvrdk, ki sta imeli veliko trgovino na Francosko. Ker je pa od 1. t. m. stopila v veljavo uova višja carina tudi za avstrijska vina, prizadelo je to avstrijski vjnski trgovini hud udarec. Primanjkljaj je baje jako znaten iu so prizadete v prvi vrsti Tržaške tvrdke.
— (Hripa v Furlaniji) jako hudo gospodari. V Korminu leže po cele rodbine, tudi mrjejo ljudje za-ujo Korminski vikari j je tudi hudo zbolel za hripo. V Medeji je ob jednem ležala družina devetih oseb, za postrežbo ho morali priti sorodniki iz Komuna.
— (Za ž o! t o mrzlico umrli) bo v Braziliji na Reškem parobrodu „ZichyM prvi kapitan Deskovič in njegov namestnik Vidič in jeden mašiuist. Parobrod bode moral počakati v pristanišči dokler ne dospejo namestniki, ki so se že odpeljali iz Reke.
Društvene veselice.
— (Novomeška čitalnica) priredi v soboto 20. t. m. v prostorih „Narodnoga doma" gledališki igri „Popolua ženu" iu „Oua me ljubi".
— (Bralno in ognjegasno društvo pri sv. Juriju ob Ščavpici) priredita v nedeljo dne 21, februvarja 1892. I. veselica v šolskih prostorih. Igralci od Male Nedelje predstavljali bodo igro: „Kje je meja?" Vspored moških zborov: 1. F. S. Vilhar: „Slavjauska". 2. A. Nedved: „Moj dom". 3. Dr. G. Jpavec: „Planinska roža", (pete-rospev.) 4. F. S. Vilhar: Bojna pjesma". — 5. A. Foerster: „ Venec Vodnikovih pesni". 6. A. Hajdrih : „Sirota", (peterospev) 7. Dr G. Ipavec: „Večer-nica". 8. „VenČek narodnih pesni". 9. ti. Vo-larič: „Slovanski svet ti si krasan". 10. A. L-ban: „Venec vipavskih narodnih pesni". Mej prizori sodeluje domači pevski zbor. Pri prosti zabavi v gosti Imei gosp. Vaupotič* je veselica ognjegascev z godbo. Začetek ob polu 4. uri popoludne.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 1 5. februvarja. Cegnar sinoči umrl Ob II V*, uri. (Malo pred zaključkom lista došla nam je ta tužna vest. Pokojni Fr. Cegnar, upokojeni poštni nadkontrolor, rodil se je 1. 1826. pri sv. Duhu pri Škofji Loki. Služboval je dolgo vrsto let v Trstu, kjer si je pridobil mnogo zaslug /a probujo naroda slovenskega v Tržaški okolici. Bil je tudi nekaj let poslanec okoličanski v deželnem zboru. Tržaškem. O njegovem pesniškem in literarnem delovanju govorili bodemo v jutrajšnji številki. Op. uredn.)
Praga 15. februvarja. Včeranja konferenca staročeških poslancev sklenila jednoglasno, da se obdrže nadalje mandati za deželni zbor in Be je izrekla za suspendiranje posvetovanj o predlogah o spravi, dokler ne bodo gotove vse dotične predloge.
Dunaj 14. febnivarj a. Dr. L u e g g e r odklonil je poziv Eticnna na dvoboj, rekoč, da je pod varstvom imunitete storil le svojo dolžnost.
Dunaj 14. februvarja. Se v tem zasedanji bode baje vlada zahtevala kretit za dra-ginske doklade c. kr. uradnikom in služabnikom.
Budimpešta 14. februvarja. Trgovinski minister Gabrijel pl. I3aros dobil je veliki križ Leopoldovega reda.
Beli grad 14. februvarja. Klub radi-dalcev vsprejel je odpoved predsednika skupštine, Katica. Kot naslednik Katica imenuje se Tavšanović ali Rista Popovič.
Milan 14. februvarja. Vest, da so se razdrle trgovinske obravnave mej Italijo in Švico, naredila je slab utisek na borzah italijanskih in je renta padla.
EVazne vesti,
* (Boj mej izseljenci in orožniki.) Blizu mesteca Landeburg na rusko- pruski m*iji vnel se je te dni hud boj mej ruskimi orožniki in izseljenci iz Ruske Poljske, kateri so hoteli skrivaj preko meje. Trije izseljene! so mrtvi, kacih deset pa ranjenih, ostale so zaprli.
* (Roparski napad pri belem dnevu) izvršilo je v Malagi osem oboroženih mož. Ko so oropali vso hišo Angleža Williama Cornvvella, načelnika rudniku v Ojenti, odvedli so soprogo in tri hčere ter zahtevajo 20.000 funtov IterlingOV odkupnine, Tri rudarju, ki so prihiteli na pomoč, ustrelili ho lopovi.
* (Pota železnica v srednjo Afriko.) Poleg projeklovanih in že začetih železnic saharske, senegalske (iz S. Louis v Timbuktu), kongiske (iz Vivija pod slapovi v Leopoldsville ob Steuley Pollu) in kapske železnice (iz Captovna v Pretorijo) začeli so Angleži sedaj še peto železnico graditi iz Mombasa ob Sansibarski obali proti velikemu jezeru Ukerbive. Tako bodo poVIrje Nilovo j)0 najkrajši črti poprej združeno z Indijskim oceanom, nego z Egiptom, kamor naravno pot kaže.
* (Marije Terezije tolarji v Afriki.) Znano je, da se Marije Terezije tolarji še vedno kujejo za vzhodne dežolo ali Levanto, kjer je ta denar vedno v čistili. Pa tudi po vsej severovzhodni Afriki je ta denar razširjen in sicer se plačuje z njim v Egiptu, Barki, Tripolitaniji v srednjem in vzodnom Sudanu (celo v državah Bornu in Sokoto), potem v Nubiji, Abesiniji, Soraalaji, Sansibaru in na Sevchellich. — Čuden denar pa imajo v porečji Nigra; tam plačujejo namreč z malimi školjkami „kaurič" imenovanimi.
* (Električno usmrte nje.) V Brooklvnu v severni Am>»riki usmrtili so pretekli petek zopet nekega morilca električnim potom. Električni stroj delal ie brez vsake ovire in smrt nastopila je hipoma-
* (Samomor rua k«? g a generala.) V Pari/.u ustrelil se je v ,,Oiand Hote) du L mvre" 72let.ni gen< ralmajor pl. Hisfoi d. Uzrok bila jo težka bolezen v grlu. Našli ao ga šele nsjkaj ur po dovršenem samomoru.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skušono in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko Čistilno, raztapljajoče Brodstvo. — 1 škatljica 4 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare* |nnjem ae jako svari. — Zahtevaj izrecno Neu-Mtein-ove Ellsabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka skatljica rudeče tiskano nasu protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna 9,pri mv. Leopoldu'*, Dniut), nieato, Kok« der N|»I«'k<-I- and Plankengnane. — V EJublJanl se dobivajo pri gosp. lekarjl ii. l*iccoll-JI. (1—13;
,XJDBLJANSKI ZVON"
■toli
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
Podpisanoc šteje si v prijetno in sveto dolžnost, se osnovalnemu odboru in vsem dragim blagim prijateljem Sole in šolske mladine, domačim in tujim, kateri so, bodi si na kakoršen koli način pripomogli, da se je veselica dne 7. t. m. na korist tukajšnje revne šolske mladine tako sijajno in uspešno izvršila, izrekati tem potom v svojem in revne iolske rakidoži imenu najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati stotero vsem!
V Kropi dne 11. svečana 1892.
Marko Kovncb, nadnčitelj.
Umrli so v KJiibljaiil:
12. februvarja : Doroteja Mihelič, mestna uboga, 83 let, Karlovska cesta št. 7, marasmus. — Valentina Gostič, uradnega slugo hči, 4 leta, llrenove ulice A t. 11, plučnica.
— Ana Miklavčič, dekla, 61 let, Dijaške ulice it. 13, jetika.
13. februvarja : Valentin Dovč, črevljar, 36 let, Hrenove ulice št. 14, jetika. — Matilda Škrabec, kondukter-jeva hči, 3 leta, Stari trg št. 11, croup. — Viktor Lončar, delavčev sin, 10 mesecev, Kravja dolina št. 20, plučnica.
— Anton Kadiunik, umirovi j. davkarski kontrolor, 59 let, Rimska cesta Rt. 20, tuberkuloza.
14. februvarja: Jakob Lukman, umirovi j. računski Bvetnik, 71 let, Kesljova cesta št. 1, otrpnjeuje črev. — Marija Sever, gostija, 82 let, Poljanska cesta št. 19, marasmus.
V deželni bolnici:
12. februvarja i Fran Zaletel, gostac, 60 let, jetika.
— Neža Perhne, gostija, 72 let, jetika. — Luka Vidmar,
t;ostač, 60 let, jetika. — Simon Pri stavec, kamnosek, 48 et, pleurit. exudat.
13. '_ februvarja : Fran Urbas, bajtar, 51 let, rak na mehurji.
Tržne cent* v l\jul»l jaui
dne 13. februvarja t. 1.
		*l.jkr
Pšenica,	hktl.   .   . .	8 75
Kei,	w ...	7 06
Ječmen,		4 39
0 es,	■	3 8
Ajda,	•          •     • •	6 50
Proao,	(1         *    *    " 1	5 —
tvoru/.*.	B             "      •      • 1	6 10
Krompir,		2 50
Leča,	II ...	ll-
Orah,		io -
Fižol,	...	1 9,-
Maslo,	kgr. .	;—186
Mast,		1—64
Speb InAon „		1— 150
kgr.
Speh povojen, Surovo maslo, Jajce, jedno t • , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečjo „ ,
Svinjsko „ „ Koštruuovo    „ „
PiŠanec......
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 rjiuetr. „    mohka, 4 ,
*l. kr
— 62, ||—7o!
I—m{
— 8
UM UM
— 44;
j—60 -24
1 87
2 14i
iB
Meteorologično poročilo.
Dao	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	7310 mm. 727'0 mm. 730 1 mm.	-8-2» C 4 4» C —2 0° C	brezv. brezv. si vzh.	megla d. jas. jasno	0oo mm.
14. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7297 mm. 729- 1 mm. 730- 8 mm.	—6-0° C 2 8« C —2-8° C	brezv. si. vzh. si. vzh.	ol.l. jasno j jasno	000 an.
Srednja temperatura —1'9° in  2 0°, za  1-6" in 1*6°
pod Mormitlolii.
XD"CLnaJsl£Gi borza
dne 15. februvarja t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld. 9440
Srebrna renta.....„ 94*90
Zlata renta......„ 111*46
6°/0 marčna renta ... „ 102*60 Akcijo narodne banke . . „ 1043"— Kreditne akcije   ....     „ 305*75
London......., 11825
Srebro ....... ,
Kupol........,
C. kr. cekini.....,
Nemške marke    .... , 4' /o državne srečko iz 1. 1854 i/travne srecKO iz i, Ogerska zlata renta 4°/»  . . «** ....,,i,.n;i ren*« 5°/fl .
Dunava rog. srečke 5/0 Zemlj. obč. avstr. 4«/,0/« zlati zast. Is« . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke. . . . ■ JU „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 1^0 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.
9-397,
5-59 57*95 250 gld. 100 „
100 gld.
danes
- gld. 94-60
- n 9405
- . m«—
- . 10270
- . 1038 —
- I 305-—
- „ 118-25
- " 9-38«/,
- „ 5-59
- . 57-92«/, 138 gld. — kr.
181
107 102 123 115 185 20 156 236
75 80 55
50 85 25 75
Bolesti polni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vse-mogočemn dopalo, našega iskreno ljubljenega očeta, blagorodnoga gospoda
Jakoba Luckmann-a
c. kr. računskega svetnika v p.
danes ob 3. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 71. letu svoje starosti, poklicati v boljše življenje.
Truplo predragega umršega bode v ponedeljek, dne 15, februvarja, ob polu 5. uri popoludne v hiši žalosti na Sv. Petra cesti št. 34 svečano blagoslovljeno, potem prepeljano na pokopališče k sv. Krištofu in ondi položeno v rodbin sko rakev.
Sv. mase zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, due 14. februvarja 1892.
Jakoblna, Ana in Rajko Luckmann,
etroci. (163)
Občni zbor
zadruge
gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, sMarjev in žgaojetočnikov
bode
v torek, dnć 16. februvarja t. L ob polu 3. uri
v magistratni dvorani.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
(143) Zadružni načelnik:
Franc HT'erlin.'z. ^^^^^^^^^
ilustr. humoristični list
(jedini slovenski šaljivo-
zabavni list)
izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja 1 gld. za četrt leta. ==
Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, I. nadstropje.    (ir>—10) •feJ=»=*==»=^'-T-'-Tl-^l«=^^
Hiša na prodaj.
Iz proste roke se proda nova, s 4 stanovanji, oh državni cesti ležeča, za krčmo ali drugo podjetje pripravna klia nt. SI na Črvlcah. — Več se poizve pri lastniku Friuiu Cunkor-ju, posestniku in strojarju v Dolenjem I.okhIcu. (162—1).
Naznanilo in svarilo!
Z današnjim dnem odpuščen je moj po-tovalec gospod Ivan OrebeilZ iz službe ter mu je odvzeto pooblastilo, tako da nima več pravice prodajati za-me niti šivalnih, niti poljedeljskih strojev ali blagajnic i. t. d., isto tako ne sme sprejemati za-me denar ali de-narne vrednosti ter izrekam s tem, da takih plačil ne pri poznam.
V Ljubljani, dne 10. februvarja 1892,
(161)
zaloga strojev . Ljubljani.
pisarnica za posredovanje zasebnih opravil
v l,liil»l|ani. Prešernov trg it. 8.
PrnHs ep lep° posestvo na Gorenjskem, v naj-• ■ VivJO OC7 krasnejštm kraju mej Begunjšico in Ilovico, ne daleč od železniške postaje Lesce-Blea, obstoječo z 1 hiše i nadstropjem, gospodarskim poslopjem, velikim sadnim vrtom in strojarnico, kakih 300 korakov od hiše je mlin z vodno sili, travniki, polje in gozdi z debelimi smrekami. Posestvo se proda tudi kosoma in so prostori za zgradbo vil posebno ugodni;
[%!Xn a senožetjo 2 orala veliko, na kateri se nakosi 11 Ida do 100 centov dobre mrve, s 100 orehovimi in drugimi sadnimi drevesi zaraženo, v Kokerskem predmestji v Kranji na Celovški cesti, z lepim razgledom, za lesno obrt posebno pripravno;
.mX hi& v mestu v prav obiskovanih ulicah, tudi Vt?V# z 7rtom. (168—2)
Lepa večja stanovanja se iščejo.
,,K zlatemu državnemu jabolku".
J. PSERHOFER
lekarna na Dunaji.
univerzalni svalki tafcmffi
X. okraj, Slngcrstrasse 15.
Kri čistilni svalki, poprej
je jako mnogo boleznij, pri katerih se je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkov. Ti svalki znani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je familij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdravila.
Ti svalki veljajo:  1 AkatlJIca t* 15 uvaliti 21 kr., 1 /uvej a O ikatljlcaml
1 glđ. ti kr., ako se pošilja nefrankovano po povzetji 1 gld. IO kr. Ako se dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 26 kr., 2 zavoja
2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr.   (Menj kakor jeden zavoj se ne pošlje.)
Prosi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke"
in pa/iti na to, da je na pokrovu vsake žkatljice zapisan, kakor na poučnem listku, podpis
•I. Pserhofer in sicer rudeče.
J. Paerhofer-Ja. 1
lončić 40 kr., s franko-
za nahod, bripavost, krčni kašelj itd. 1 steklenica 50 kr.
Angleško čudežno mazao,1 "SmS**
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Ozeblinsko mazilo
vuno pošiljatvijo 65 kr.
Trpotcev sok
Američansko protinovo mazilo, 2ogkr Prašek za pćtne noge, STL^BS
kovauo dopošiljatvijo 75 kr. r*l*1 _____-'1 -    1 stekleuica 40 kr., s
urOiZuuOvO masno, skovano dopuščat Življenjska esenca (Praške kap-
]     fl   proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pre-111C6   bavljanju itd. itd.  1 steklenica 22 kr.
Rnsen tu naausm|enlh latlelkov ho iiw pro«l»J tudi ie v»e druge po HVHtrlJakili eaanl-klh nainanlene tu- In Inozemske farinacevtteue »pecljnlltete In »e ti«te, ki alnen|no niso v aolos;!, nnrueujo točno in ceneno. — Poftiljutve po pošti ae točno lavrftujejo, »ko ste denar naprej ponije, veela ssuroelln ae odpravljajo tndl po poatnem povzetji.
Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. (iosi-9)
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.
Prašek za fijakerje, E$&1g.
frankovano dopošiljatvijo 60 kr.
Tanokininova pomada k^T^
boljše sredstvo za laač, 1 jaška 2 gld.
Univerzalni oblis
mače zdravilo za rane, uljesa itd. 1 lončič 50 kr., s frankovano dopošiljatvijo 76 kr.
Univerzalna čistilna sol „;J!;Bt
borno domače zdravilo proti vseui posledicam pohabljenega prebavljenja: 1 paket 1 gld.