Published and distributed under permit No. 424 authorized by the
A. S
October 8, 1017, on file et the Po.t Office of Chicago, IlKnoU. By order of the President, Mon,ijO«tmñiter General.
*t aa kocUtl delavakaga
DtUvci ao mi dm *•«!«, kmr
it	due ir» jo.
Tki« paper k S a voted
ike ÍBltrMli oí Um pbl «"Ua». Worker, ar« «tfi'lod lo all wkat thoy proal «ico.
Entered m ueMMl-ekn •k t h ¡taco. IIL. under
• m »t ter. Dm. I. 1MT, «t the poet «Jflce
Um Act of Cenim» mi Hareh Srd. 1B7».
Mfki: 4001 W. 11. St., CMu¿i,
Delavci vseh dežela, združile se!"
•	k PAZITE
mm itevilko v oklepaju, M M Mhaja polog vaiega
nailona, prilepljenega »podaj ali na
ovitku. Ako ja
•	levilka
leda j vam prihod,, jo ¿1*. vilko natega lifla potečo naročnina. Prosimo, p«, nov «le jo takoj.

STEV. (NO.) 583. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., dne 13. novembre (Nov. 13) 1918. LETO (VOL.) XIII.
MaKsaMHHHHMaiHMHHHBoaMmMBHHHMMBnBBHnHU	acsneeaBnBBr. —-
^ *	"	J	*	. .	.
Nemška socialistična republika.
pustil .svoj ••Ijulilj« ni" usrrd nt kot p«»tioscn veli. kan, ki noče nič več imeti opravili y nehvaležni»., ljudstvom, temveč kot trepetajoč begunec,, baje* hc maščevanja in hrepeneč po vsrnein zavetju. K
navaden civilist čaka zdaj nekje na'Hoferdukr
Zgodovina sedanjih dni se ne bavi z malenkostmi. Pripetljaji, katerim bi ne v drugih Časih in drugih razmerah posvečevala pozornost, minejo aedaj neopaženi, kajti veliki svet izpreminjajoči dogodki si slede a tako naglico, da jim človek komaj *ifdi, in segajo tako globoko v strukturo vsega «veta, da je komaj mogoče presoditi njih dale-kosežni pomen.
Odkar je bolgarska izstopila iz vojne, so se odigravali čudoviti prizori zgodovinske drame z ^naraščajočo naglico in z rapidno stopnjevano u-rlnko vit osfjo. Prišle so avstrijske prošnje za mir, nemške note o premirju, Wilsonove deklaracije o značaju nemške vlade in o potrebi, da spozna Avstrija v tVhoplovskih in Jugoslovanih, narode, ki odločijo sami o svoij usodi; sledil j^ razglas češkoslovaške republike, takorekoč za petami je prišla revolta hrvaškega vojaštva in zavzetje Heke, pro-klamacija ogrske samoslalnosti, revolucija na Du-naju, razglas neodvisnosti v hrvaškem saboru in ustanovitev vlade «Ingoslovanskega Narodnega Sveta in avstrijsko premirje. Cesar Karl je izginil in nihče se pravzaprav ne briga, če je tudi formalno odrekel prestolu ali ne; narodi nekdanje Avatto Ogrske so «e morali republikansko konstituirati, ker je njih "dednega vladarja" očitno «spustila "milost božja".
1 -Medtem ko »o se odigravali ti senzacionalni, ulogodki, katerim se je pridružila še kapitulacija Turčije, so prišli v Berlinu do jasnega spoznanja, m Vodi Nemčija "boj brez upa zmage". Začel se je boj med naprednejšimi elementi v parlamen- -•tu in kajzerjevo oblastjo. Nastop Maks» 'baden-skega je bil dober začetek. Kakor je bila njegova « vlada nezadostna za dovršitev naloge, je bila veu-rdar sposobna, da povede nemško politiko na nova, pots. Prišel lw čas, ko bomo natančueje izvedeli, kakšni boji ao se odigrali med mirovnimi strankami v rajhstagu in kajzerjem z njegovimi pristaši. preden je lic rti ing podal ostavko. Nedvomno
ifÄ^sp'Hiij^i Z
vdal. toda novi vladi se danes lahkt» prizna, da je precej natančno spoznsls svojo nslogo in Jo vršili) dokaj spretno in dosledno. V kratkem času je bil kajzer v takem položaju, da- je postala njegova dotlej absolutno veljavna beseda brez pomena. Bila je senzacija, ko je prine Maks, oziroma njegov državni tajnik dr. Solf telegrafiral, da izvršuje parlament tiste praviee. ki so dotlej pripadale ksjzerju.
• • •
Pa so morali nasprotniki Nemčije kljub temu ostati previdni, je druga reč. Koje Wilson dobival nemške note. tičoče se premirja, je bilo vprašanje, v Čem so garancije, da ne bi bilo tako premirje le priprava za nov napad. In takih garancij res ni bilo. Zato so morali zavezniki napraviti pogoje pi premirje take. da je obnovitev vojne iz-ključen.1.
m Medtem, ko so se izmenjavale trote, je pa šla na Nemškefh praktična jvditika svojo pot. Ko je kajzer videl, da se taja njegova absolutistična oblast, je upal, da resi z nekaterimi političnimi koncesijami svojo in svoje dinastije eksistenco. Ponos vsega njegovega prevzetnega življenja je «kopnel vpričo odločnosti, ki se je jela kazati med ljudstvom. Vsa desetletja, odkar je bil posajen na tron svojega 11 velikega starega očeta'/, ki je bil v resnici duševno prav majhna prikazen, je bil_ Viljem TT. vajen smatrati samega sebe za vteleše-nje vse oblasti in za vir vseh pravic. Njegovo večno naglašanje Boga v zvezi s samim seboj je delalo na demokratično mislečega človeka vtisk sme-snosti; ali vsmislu avtokracije je bilo popolnoma logično. Če ima cesar vso meč od Boga. tedaj je Njegovo mesto tik poleg Boga samega; njegova moč je tedaj božanska, in kdor jo poseduje, mora Siti avtokrnt. Nedosledno bi bilo, «če bi priznal ljudstvu pravico, da deli le najmanjši delež oblasti z njim, če mu je to ljudstvo od Boga samega podvrženo. Prava, čista ideja monarhizma je avto-kratična. Tn v tem je bil Viljem iT. dosleden.
Svojo vlogo je skazil šele takrat, ko si je ljudstvo vzelo delež. Tisti hip. ko je Maks baden-Ski izjavil, da si bo nemško ljudstvo poslej samo potem svojih pooblaščencev v rajhstagu delalo po-ntave. je imel Viljem, če je hotel ostati zvest svoji vlogi, le eno alternativo: H a «pustiti državni zbor, razgnatl ga eventualno z vojaki in z gromom in tresk t »m pokazati, da je on gospodar, ali pa s ponosom v duši in s prezirom za ljudstvo oditi s pozomiee.
Kajzer pa je izgubil samega sebe. Stori ni ne prvega ne drugega, ampak je nkušal rešiti nekoliko ostankov svoje mogočne oblasti. Videl je, kako mu jemljejo pravico napovedovati vojno in «klepati mir; gledal je, kako prehaja kaneelarjeva odgovornost od njega na parlament :opnžal je. ksko ai državni zbor pol«*0111» prilašča njegove izključne praviee. Kakor da mu slačijo cesarsko obleko, so jemali božanstvo od njega; in on — j« trpel, da «o ga izpreminjali v umrjo/«ega človeka, pa jeeljaje proeil, da naj mu vendar puate ime in orOsmente, četudi mu vzsmejo vso oblast.
Postaviti se krepko na božansko podnožje in fetUiti ob tla smrtnike., ki se drznejo segati na
njegove nebeške privilegije, očitno ni mogel. Bil j. čas, ko bi bil po izreku pruskega juukerja kajzev gotovo lahko poslal lajtnanta in nekoliko mož, ds razpode rajhstag; ali ta čas je minil. Nedvomno je Viljem vedel, ** S) Lil tak poizkus hipoma zdramil vse revolucionarne strasti in mu najbrie pripravil usodo Nikolaja Romanova. Viljem ni nastopil kot Jupiter, A kako je bil preslaboten za , božansko strelo, je bil trdi preslal»oten. da bi Ml ponosno in dostojno odstopil.
V odločilni uri ni bil več "kavafir"; a tudi |mihol«»g ni bi). .
Ljudstvo lahko trepeče pred c«*srjrlu. ki niti zna .mgerirati. da je v človeški podobi nast«»l»ajts bog. Ali kadar spoznajo mase, daje le človek, preoblečen za božanstvo, iiašminkan in kostum i ran kakor igralec na odru, da nima Jupitrovih strel v rokah in tajnih magičnih sil, tedaj je njegov prostor nad oblaki izgubljen. Če se je izdajal za boga, pa se je pokazalo, da ni, ne more ostati niti svetnik.
• t •
Nemška revolucija se je pričela v parlamentu
—	kakor ruska. Dovršila se je — kolikor *e mor* ta hip sploh govoriti o dovršit vi -r- izven njega
—	kakor ruska. Akeija v rajhstagu za »uuejitcv avtokratičue moči je bilu signal, .ki ga je ljudstvo potrebovalo, da se zave svoje sile. V državnem zboru se gotovo ni manjkalo elementov, ki t>i bil) radi ustavjli revolto srtdi poti iu ohranili xt#ro
ali pa se ni upulo misliti s svojo gla\o. Bili» je fascinirano kakor ptič, ki upre kača svoje oči .vanj. in treba je bilo močnega sunka, da ga zdrami i/ teh sanj. Treba mu je bilo p<#lati prepričevalen dokaz, da ima liipnotizer le zato tako abir.st nad njim; ker se ji slepo vdaja, ker nima. poguma, di: bi se ji uprl, ker se je dalo pregovoriti, da je vsega mogočen.	■»■
Militarizem je kazal svoji» silo na bojiščih Belgije in Ifrsneije, Rusije in Srbije. Italije in Rtiuluiiijc. Kjer. so se pokazali ksjzerjevi maršali iu generali. Se je vse pred njim;drobilo; armade %o padale, dežele ho bile pregažene. vsak odjMir *e je zdel nemogoč, blazen, Kako naj bi :ie nemški» ljudstvo samo drznilo misliti na odpori
(tokter so nemške armade zmagovale, je bilo Viljemovo božanstvo nedotaknjeno. <*> bi se bil sklenil mir z nemško zmago, kakor so zahtevali brezpogojni pacifisti, bi se bil ugled ksjzerje\ega militarizma povzdigni) v nedosežne višave. Zmaga M bila opojiln i tak že hipnotiziram» .ljudstvo za ncdbitledoo dobo, v rebeličtiih dušah pa bi bila ubiia ves pogum. K akt» naj bi se ueoboroženi iie/.a-• lovoljneži drznili nastopiti proti >ili, ki je znala premagati armade sveta ?
Premagljivo«? lega z bleskom triumfov obda-neva aparata se je morala /. vsi» jasnostjo pokazati nemškemu ljudstvu; in tedaj je bilo upali. d.< vstane to ljudstvo samo proti zaliralct-ui. če. je š" 3aaJ ljubezni tlo svobodo na dnu njegovega siru. stavlM» t nekaterimi novimi okraski. Kazini mili- | . V erjeli stfio. da je v nemškem imrodu kljub tsrktov so vsi želeli nekoliko knustUuftoiudnih j ' vsem žalostnim izknšnjam, kal tl«^m»ki*Seije ostal» reform, ali mnogo jih je bilo, ki niso marntf da *tva in da |W>ži ne. čim |H^tanejo razmere 'ug-due bi segale predaleč. T«m1ii duhovi, zdnimljeurj -ss to. Nikdar se nismo dali napeljati, da bi bili klica revolucije, m* niso dali več potlačiti.	, * nemško Ijmlstvo zamenjavali /. nemško vlad«'. Šliri
Tu in tam zatloneli kliri. p<»/.ivajtM*i ka>- leta vojne so-bilo sieer tragična. Njih /gotUvin» zerja, naj odstt»pi. Pesem republikept je razlegala po nlicsh. Ljudstvo je občutila, <la ima hh#č. Ko ji bilo tako daleč iu je s^/.nalo, tla lahko «»svoji več. kakor je v svoji skromnosti desetletja prosil«», ra ni bih» več mogpče potoia/.iti s kakšni» prusko ,
prihodnjih dni.
Kot
cm
so ____
m'izogibns posledica z«lraniljenja.
IV\*i impuls je iu«»ral pfiti iz vodilnih krogov. V dolgi dobi ponižen ja je nemško JjudKtvo izgubilo zaupanje vase. Prva leta vojne z velikimi inili-tarističuimi uspehi na vseh lmjiščih w» utrdila vei««» v vsega mogočnost vojaškega aparata in njega gospodarjev. Psoda Rusije in njene revolucije, poteptane prav o«l te nemške militarističf e mašine, je še povišala trepetajoči respekt pred njo. V uniforme stlačeno ljudstvo je skoraj pozabilo, da je ta strašni instrument sestavljen iz njega. ("Mtilo je le neko čudno, skrivnostno moč. ki dela z ma-šinerijo, kar hoče; živemu človeku se ie zdelo, da je izgubil svoj človeški značaj in se izpremeuil v brezdušno kolesce, v žebelj, v kos jermena, ki ne more imeti svoje volje, kaj še svoj cilj. Ljudstvo
lita-
je polna grozot in ru/očaianj. med katerimi je bi h» za vsakega svohotl »ljuhucgii človeka najstrašnejše pfvčctje Nemcev, nad revolucionarno Rti-^ijo.
AJi ta Itiri let« ne th»kd»/tij«'jo nt ........1
lciiooarsuastiviu jm&n»mkJ
Mi narodov. ka1<or .' bi nekateri šovinisti ratii
, izvajali, temveč nevarnost avtokracije, ki more poroditi takt» uničujoče praznoverje kakor v Nemčiji. Meti narodi so razlike. Ločijo se p«» jeziku, po segali, na raznih zunanjih znakih, kolikor toliko po temperamentni. p<» gotovih trsdicijah. po stopnji kulture in po g« »«poda nt kili razmerah, v katerih žive. Totla absolutno suženskih narodov ni na svetu, in meti ljudmi bele pasme, ki stoje pri- I bližuo enako vis«»kt» v gos]m«larskem in kulturnem rssvojn, živi povstnl tleniokratičen Čut. Pritisk ga lahkt» potlači v zakotje; svtokratične fgre ga lahko opijanijo. Ali ubiti ga ni mogoče. Zato son» verjeli, da se pokaže prejalislej tudi V nemškrm na- 1 rrdu navzlic vsemu, kar je"počelo nemško ee»ar-stvo. Vpričo strahot, ki jih je uganjala nemška I

•r.
izven zakopov in vojašnic se je Čutilo še bolj brez- ' vojska «no se zavedali, tla je bilo to le orodje s|l močno. Nekoliko «obupnih poizkusov odpora v hudih urah, nekoliko stavk je bilo zatrtih takoj v začetku; žugailje s smrtno kaznijo, zapiranje, vtikanje v armado ^e bilo tlelavskim masam pokazalo brezuspešnost vsakega punta.
<>d nekod je morala priti sila, ki mu je vrnila
samozavest. Parlament s svojim nastopom proti
avtokratičnim privilegijem je pokazal, da sila. ki
je veljala za vseganiogočno. v resnici ni vsega in o-
gočna. Tedaj je rev.olta v rajhstagu našla otl.nev
in odziv na ulici, v delavnicah in vojašnicah.
o a o
Treba pa je bilo še nekaj drugega, da je post sls nemška revolucija mogoča.
Neštetokrat smo naglašali, da ne bo lake revolucije, dokler more avtokracije svobodno rnz-tpolagati s svojim najmočnejšim aparatom,' ' militaristieno inašino. Pravili smo, tla pOstau« nemška revolucija verjetna, kadar !m> njen irtili-tkrizem omajan.	-	.. - :. i
Proti našim aruuinento«ti s«» se dv;gali ur|as«»vi. zagovarjajoči mir za vsako ceno. iu so razglabali nauk, da se ne iu*re no4»ouemn nni«tlu nanesti demt>kracija od zunaj. V tem je toliko resnice,!da ne bo noben narod, naj je v vojni zmagovit ali premagan, vstal za demokracijo, če ni v njem samem dovolj demokratičnega nagona in organizirane moči za priboritev demokracije. Ako bi bil tes nemški narod tako zaljubljen v kajzerja,' tako željan avtokracije,tako ser vil en in slepo šovinističen, kakor se nam je pripovedovalo, bi moral ostati v hlapčevstvu, dokler se ne bi sani izpifmenil. In nobena sila ml znotraj ali ud zunaj mu-iie bi mogla pomagati.	*	\ \ + ^
S tem se ne bi bil dal opravičiti ffiir za vsa Ho ceno. Zmaga avtokracije s takim narmlom |»o«f svojimi nogami bi se bila morala še bolj gotovo preprečiti iu nol>eiia žrtev ne bi mogla biti prevelika, da bi se skrhala sila. ki bi bila nevarna sv«-l>odi vsega sveta. Nar»wl, prepojen s fanatičnim nacionalizmom in sle|M» vdan absolutnem gtmpodar-ju, bi r.oral biti pripravljen, da pomaga svojemu vidnemu bogu podjarmiti vse narode, kakor se je sam drage volje dal podjarmili.
.Nismo verjeli, tla je neihško ljudstvo res tako suženskega duha. Videli smo pa. kar je vsakd«» lah* ko videl: iSii j? bilo hipnotizirano od kajzerizma. da je časovno izgubilo svoj pravi čut, da ni znalo,
izven naroda, povzdigujenih iwnl narod, s katerimi se ne sme zamenjavati narod sam. Totla prepričani smo bili, da se mora narod zbuditi in.da to ni mogoče, dokler se ne razprši čar. ki je dobil moč nad njim. Za to je bil poraz nemškega militarizma neizogiben. Ker je njegov nimbus nastal na bojiščih, ga je bil«» le na bojiščih mogoče razkaditi.
a m m
Ztli se, da je polom kajzet jevega militarizma zdramil tudi večinske socialiste in jim pomagal, da "O našli sami sebe izza štiriletnih ilsodcpttliiih zmot. Preigtdaj je, tla hi se o tem že izreklo def*-nitivno mnenje, totla tloati znamenj kaže. da je prišlt» Iztreznjenie v njih vrste.
(tlavuo gard«» revolucionarnega nagona mnač kt»likt»r je doslej mogoče opažati. »staviIi net tlvi-sni socialisti na plan. Simpatije delavstva so se očitno nagnile na njih stran. To je Irilo videti, ko jč bil tir. Liebknecht izpuščen iz zapora, kar je bil /a berlinaki Proletariat signal za ffpuhHfatv«ki» demonstracij«». (Ilasila neo<lVisnih socialistov so-ueiuu«lt»ma dvignila klic po \ iljcmovi alslikaciji. Ali k<v se je kajzer obotavljal, se je knmlu pokazala sklenjena froijta proti njemu In nsposlt«! so mu socialisti enostavno poslali Ultimatum, v ka-tcrmi st» določilo uro. do kdaj mora podpisali svoj odstop. Knako so zahtevali od kronprinca. da se. «»dpove pravicam do prestola. ,
Viljem je bil v glavnem stanu v S pa, ko je dobil socialistični Ultimatum. Po kaj jc šel tja. ni znano; vsekakor je ta pot lahko pomnožila sum revolucionarjev. Mtnda je hotelo "njegovo veličanstvo" poizkusiti, če ne bi bilo mogoče s pomočjo vojaštva dobiti izgubljeno božansko podnožje in se še enkrat i*»kazati v svoji vsegamogoč. nosti. O« je imel take namene, so mu morali dog«»«l-ki napraviti veliko razočaranje. Na nemških bojnih ladjah jc zavihrala rdeča zastava; Kiel in Hamburg so osvojili revolucionarji; vojaki so začeli truinoma zapuščati fronto, da se pridružijo np«»mikom. Z Bavarskega je prišla vest, da je tam razglašena republika . . . 1'panje v možnost uspe šne kontrarevolucije je skopnelo. Ko je |n»tekla določena ura, je njegovo veličanstvo Viljem IL, «•esar nemški in kralj Prusijc, zamočil pero iu pod pisal iModepolno izjavo, s katero je postal navaden Herr Wilhelm Hohenzolleni. Potem je za-.
- Sie transi t gloria .mundi! . . . Viljem ni prvi vladar, ki m» je mlpavedal pre-st«»in. Ali nekateri momenti dajejo njegovi abdi-kaciji poseben zna Če i. Socialisti so,bi I i tista "va-terlandslo* rote Rotte", ki jo jc nekdaj sovražil iz dna vsega siva, tako j, pozabljal na svoje dostojanstvo in na svojo vzvišenost in jih v bednih govorancah javim nai^idal kakor razjarjen agitti-i«»'- na aeatuem vogalu. ^ZenchmettciT" in "nla^ «lerreiten so bili izrazi, ki jih je posebno rat I . rabil, tla je «lal duška svoji V naklonjenost i".
aksi so .o izpremenili. Tekom vojne,'ko .je l»i-]u trebr. mnogo mnogo kaiionenfuttrs in bi bilo resno upiranje lahko postalo zelo neprijetno, je Viljem nastopil v novi pozi. Takoj ob začetku, ko je Betlu,rann lloliweg odigrat komedijo z «*ovo-mm, tako prikrojenem, tla jj» izgledali», kr\or da ! jc bila nt dolžna Nemčija ml dveh strani napr-i »lena. jc kajzer dcklamatorično izjavil, da rte pozna nobenih? strank več. ampak le Ncinee. Ko m». soeialisii glasovali za vpjne kredite, jc nelltbn.ia napetost tsljenjala in ptilagoma sc je Viljem sprijaznil z njimi. Drugače je bilo z manjšinsko frSk-cijo.
Oočiin je Viljem kazal prijazen obraz Kehei-demannovcem. pa vendar ni izpremeuil svojega Siišl jen ja o soemHatitniih načelih.. Ako bi se bi! načeloma približal socializmu, bi se bilo to moralo izraziti v zakonodaja*VU, kjer je bila njejrova vo-Ija sveta. Zanj so bili večinski aocialisti le ljudje, ki iniaj«». kakor razne meščanske stranke, program za agtt a I orične namene, ne pa zato. da l»i «s skušali izvi>ili. V politiko st» se {Kidali — je ndWit il «la bi kaj postali. To veselje ji*»» m privo&čil. <!<•-klerjm dsjisli ufcfcovi vladi, kar je OlI ajtH minevale. Bilo mu je vel«, ponektwl simpatično
fV bi se NUa vojna agodno končala zanj in bi si' v naslednjem mirnem času zopet pojavila strankarska nasprotja : če bi socialisti prihajali z načelnimi zahtevami in kazali, da jih resno icinljejo; če ne bi bili hoteli podpirati njegovegs ljubi jenega militarizma, bi bil Viljem II. "im Siegerkranz" kmalu sopet našel svojo prejšnjo vlogo !n grmel z balkona svoje palače, da je treba poteptati socialistične hrezhožnike s konjskimi kopiti.
Krvava ironija zgodovine je v tem. da je moral Viljem IlohetizoHeru sprejeti Ultimatum ravno ed socialistov in se mu pokloniti.
Ali prav lako je moralo biti. V Nemčiji ni moglo priti do revolucije, dokler niso razmere do-z.t»rele zanjo. Ko ie prišlo tako daleč, so jo le socialisti mogli dovršiti.	i j
Protiiuonarhične tendence so morale tudi v drugih slojih puntati močne. Razni razlogi so vpli» vali na to iu marsikaj bi se lahko reklo o njih. Ali revolucija je mogla biti le tedaj uspešna, če j«» jc sprejelo delavstvo iu vojaštvo. To *e pa ni moglo nagniti nikamor tlmgain, kakor na stran socializma, čim se je rešilo hipnotičnega čara, ki ga jc . «lotlej imei v svoji oblasti. Ko je revolucija oživela, je zavihrala rdeča zastava v znamenje, tla ve ne konča s samo izpremeinbo vladarja, ampak da poseže v socialno «trukturo. »
Socialist Kbert jc nemški kančelar. Socialist Kurt Khmer je predsednik republike na B^var-/skem. Provizorična vlada je sestavljena iz sociaP-sttiv. Pound so st»eialis;i na čelu lokalnih administracij. Nekdanji "Lokal Anzeigcr" je prekrščen v "Rote Pahne" in bivša " Nort^leut' che i AUgeineine Zeitung", kaneelarjevo gladlo, i-haja píwl imenom ,4l)ie lnternationale".,Prvi oklic pove vlade se zaključuje z besedami "Živela socialistična republika !"
Poraz nemškega militarizma se pretMirja v zmago socializma.
Tmla doeialisti v Nemčiji ne bodo imeli mnogo Ičasa. da bi slavili uspeli. Preti njimi so naloge, kakršnih še ni imela nobena vlada, izvzemši rusko po revoluc'ji. In v marsikaterem oziru je položaj nemških socialistov še težji. Kajzerizeni jim je zapustil deželo v lit'tí. v notrsnjosti desolatno, od zunaj premagano. Napraviti v tem kaosu red, je naloga, ki zahteva železno voljo, neustrašno ener-žijo. velik organizatoričeu talent iu prostovoljnt» disciplino Ijmlstva. Pogled v Imdočnast razkriva tlnoč skrbi. Avlokraeijs jc zapustila žalostno g«»-spmlarstvo za scls»j; na hitro pridobivanje bogastva ni misliti, ker bo resničnost baš nasprotna. Militarizem je ropal na vseh koncih in krajih, in zdaj bo treba vračati mil jone in mil jone.
Socialisti bodo morali pokazati, če so kos tej ogromni nalogi, in to ne bo le preizkušnja njih i>sebnih sposobnosti, temveč eksperiment za sam socializem.
Seveda se ne sine pričakovati, tla se jutri v Nemčiji uresniči popoln socialističen sistem. Nemčija ima v svoji industriji in v obsežni delavski organizaciji marsikaj pogojev, ki jih Rusija ni (Konee na 8, strani.)
Izjava.
Glavni mi bor Jugoslovanske Socialistične Zveze prihaja po vMostrsnskem premotrivsuju ruske situacije, ki je največje važnosti za zavedno delavstvo in injfcrese mednarodnega soeinlizma. do sledečih zaključkov:
Ena izmed predpostavk socializma je razvoj kapitalističnega sistema v taki meri, da ustvarijo kapitalistična podjetja veliko armado industrij-hkega delavstva, da postanejo nepremostljiva nasprotja med delom in kapitalom masi proletariata jasna in popolnoma razumljiva, da si ustvari ta proletariat organizacijo, dovolj močno in sposob-uo ne le za premagan je vladajočega gospodarskega sistema, ampak tudi za uspešno organiziranje novega družabnega reda. Da se more to doseči, je nadalje potrebno prevladavanje vcleindustrije nad malimi podjetji in dalekosežna koncentracija kapitala in produkcije, da dobi socialistična družba goapodarski aparat, ki je neizogiben za organizacijo moderne produkcije.
Razvoj Rusije ni v nobenem oziru dosegel take višine. Rusija je pretežno agrarna dežela in so tmli v agrikulturi Se ni izluščila i/ aaatavtlih metod. Večina njenega prebivalstva nima socia-lističnega znanja, katerega ne more v praktičnem delu nadomestiti nobeno dozdevno demokratično čustvo niti ne simpatije do socializma, od nepoučene mase večinoma napačno toluiačenega;
Za udejstvovanje , socialističnih načel so v Rusiji manjkali velevažni pogoji in vsled tega je uvedba socialističnega sistema v deželi nemogoča. Že zaradi tega ni mogoče priznati eksistence socialističnega režima, tudi če se tisti, ki so mo-mentauo na čelu Kusije, sami imenujejo socialisti.
Ker ni mogoče doseči socialističnega cilja z enim mahom, je bila prava naloga ruskih soeiali-. stov sistematično pospeševanje vsega dela, ki u-stvari pogoje za zmago socializma Med to spada' v prvi vrsti smotreno podpiranje industrijalnega razvoja, ki je v sedanjih razmerah odvisen od kapitalističnega razvoja, in krepko podpiranje politične demokracije. Vpričo teh dejstev je sodelovanje buržvazije neizogibno, dokler sploh ni proletariata, ki bi mogel brez nje izpolniti njeno nalogo v gospodarskem procesij ali pa če ni proletariat še sposoben za to nalogo.
' S tein, da ao si boljše viki prilastili izključno tailitično moč, so prevzeli odgovornost sa naloigo, ki je po falftičnem položaju ne morejo izpolniti. Izločitev buržvazije iz produkcijskega proee*a, dokler ne umre proletariat postaviti drugega u-*pešne ga elementa na njeno mesto, ne povzroča revolucionarnega napredka, ampak reakcijo. Po-manjkanje zavednega delavskega razreda pušča proletarsko vlado brez zaslombe in brez moči, da bi resnično izvajala socija listič ne naloge. Če se v takih razmerah noče umakniti, iuia le dvoje sredstev za ohranitev svoje oblasti jDcinagogično od-uebavanje napram cgoiatičniui zahtevam nezrele. socialno ne poučene in preizkušene mase, kolikor je mogoče zadošfeati njenim instinktom, in branialna sila.	x
Boljševiki se poslužujejo obeh sredstev, s čimer praktično zanikavajo socialistična načela in najprvotnejše zahteve demokracije, vsled tega tudi socialni, politični in kulturni napredek ter izročajo nacionalno ekonomijo dežele žalostni reakciji.
C-e zadostne njih oborožena sila, ki ima vsled prevladovanja demogogičnih teženj slabo ali pa nikakršno oporo v narodu, za zatiranje domače opozije, se izkazuje za povsem nezadostno zoper imperialistične diktate dovolj krepke zunanje sile. Praktično se to izraža v ponižanju bolj-ševikov pred nemško avtokracijo, ki si je vsled zgrešene boljševiške politike pridobila gospodujoč vpliv v Rusiji, tako da je boljševiska vlada v najvažnejših zadevah le služabnica nemške vlade in že zaradi tega nesposobna, da bi v deželi ustanovila in vzdržavala socialističen sistem.
V nasprotju z dejanskimi možnostmi je «bolj-šoviška vlada morala škodovati normalnemu razvoju Rusije in mu je resnično škodovala, s čimer je tudi razvoju socializma v deželi napravila hude ovir?.
J. S. Z. torej ne more priznati, da pomeni
holjševiška metoda s socialističnega staliča pravi način vladanja in upravljanja, in smatra to taktiko za socializem in njega interese za absolutno kodljivo in nedopustno,
Izvrševalni odbor d. S. Z.
8LOVEN8KO REPUBLICAN >K O ZDRUŽENJE
Sedež ▼ Ohteagi, 111.
IZVB6EVALNI ODBOR:
August A ne in, Mary Aučfo», Filip Oodina, Frank Kerže, Martin V. Kouda, Etbin Kristan, Math. Pogorele«*, .1 N Rogelj, Anton J. Terboxc. Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:
Ivan Kreftič, J. Kvartič, d. Oven, Matt Peiro-\ u', Fr. Veranich.
CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA K 0 N ST1TUIR A N J A:
John Krmenc, Jos^rii Fritz, Joseph, Ivanetič, J. Judnič, (van A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, K. If. Poglodič, John Re-zel, Joseph Stebla j, Frank ftavs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Štefan Zabne, John Kalan, Anton Žlogar, Louis Trugcr.
(Opomba. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, Box 1, Cicero, III.)
IEVLBČEK ZAPISNIKA SEJE IZVRŠEVAL-NEGA ODBORA 8. R.iZ. 81. OKTOBRA 1918
Začetek seje ob osmih zvečer. Predseduje br. Kerže. Prečita se zapisnik prejšnje seje in se sprejme, Br. tajnik poroča, da je bilo prispevkov meseca oktobra $591.24\ najbolj se je izkazala cle-vclandska ženska krajevna organizacija S. K. Z., ki je poslala svoto $3W).00. Dalje prečita nekatera važnejša pisma, med njimi od Italian American News Bureau in-tri pisma Iz Washingtona. Eno teh se nanaša na zahvalno brzojavko S. R. Z., poslano državnemu departmentu povodom odgovora predsednika Wilsons na noto »vstro-ogrske vlade in se gla;si:
Oktober 29, 191H. Mr. Anton J. Terlmvec, Secretary, Executive
Committee of the Slovenian Republican
Alliance, 2657 So. Lawndale Ave.,
Chicago, III. Sir:-
The Department acknowledges the receipt, by Reference from the White House, of your telegram of October 19th, expressing, in behalf of the Executive Committed of the Slovenian Republican
Alliance, the deepest gratitude of the Sloveneafor the recognition of the Jugo-Slavs in the reply which the President of the United States made to the A ust ro-Hungarian Government relative to an armistie«
1 am. Sir, Your obedient servhnt For the Secretary of State William Phillips, Assistant Secretary,
Sklenjeno je nadalje, kakšno pohištvo .>e nabavi za urad S. H. Z., kako gradivo se preskrbi za Slovenian Review, kakšno pomoč se dobi tajniku in da se pospeši tiskanje pravil kolikor mogoče. Sklene se tud|, da izvrševalni odbor izda primeren «dguvor na izzivanje gotovih gospodov, ki so /bo-rova I i v do|ietu. Ko se odobrijo še predloženi računi, zaključi br. predsednik sejo ob enajstih zve-(ror	Anton J. Terbovec, tajnik.
Berlinska "Vo4slsehe Zeitung" javlja, da se je poveljnik zagrebške garnizije 29. oktobra podvrgel z vsemi svojimi četami Hrvatskemu Narodnemu Svetu. Vojaki so takoj zamenjali cesarske-kokarde nn kapah s hrvaškimi znaki. Hrvaški sabor je razveljavil nagodbo z Ogrsko in na vseli hrvaških kolodvorih je bila razobešenn hrvaška zastava in vsi nemški in madžarski napisi so bili potrgani in zamenjani s hrvaškimi. Srbski Na-redni svet v Sarajevu se je izjavil za združitev h Srbijo.

RAZPIS SLUŽBE
Eksekuliva Slovenskega republicanakega združenja išče
« KORESPONDENTA,
ki je zmožen pravilne slovenske in angleške ko-, respondence na pisalnem stroju. Stenograf ima prednost. Plača po dogovoru.
Prošnje je poslati na naslov: Anton J. Terbovec, Box 1,	CICERO, ILL.
Aristipov dialog o bodočnosti družbe.
—	Dobro govoriš, o Demokritos, nisem mislil, da je v tvoji glavi toliko pameti. Toda pomisli si, da bi človek brez glave ne mogel živeti, tudi ko bi imel poln trebuh, in tudi brez prsi (srca) bi bilo njegovo življenje nemogoče.
—	Res je, o Aristip, da je k bistvu človeku vse troje potrebno: toda vedeti moraš, da je vsebina glave in srca stalna, dana vsem oil prirode in neizpremenljiva; za to nič ne stane, ker glava (možgani) živi sam« od svojih misli in pomnoži
' ^rojo'modrost s skušnjami, k? jih dOzlvi vsak dan v svetu; enako se srce sarfio napaja s krvjo in samo v sebi vzbuja čuvstva in polni prsi s hrabrostjo; vsebina želtdea (trebuha) pa se izpreminja in ga je treba vsak dan znova napolniti; mislim, da bi bilo prav lepo življenje, ko bi ga ne bilo treba.
—	Imaš prav, Demokritos. Ko bi ne bilo namreč trebuha, bi bjli vsi ljudje enaki, kajti po glavi in po srcu nas je priroda enake ustvarila in otrok se enako rodi pri sužnji, kakor pri visokih go-speh. Ko bi torej ne bilo treba jesti in piti, bi ležali vsi v senci in bi si s pogovorom in s petjem delali kratek čas. Nikomur bi ne bilo treba trpeti in delati, kajti delo bi postalo nepotrebno.
—	Tudi bi nikomur ne bilo treba vladati .ker bi bilo vse kakor v onem zlatem veku, ko je bilo vsega dovolj. Vladati je treba namreč zato. da se vsakemu po pravici zgodi; kajti trebuh je prisilil ljudi, da so .si vzeli svojo lastnino in si hočejo pogosto tudi tujo prilastiti. <la bi ga lažje in z manjšini trudom nasitili. Zato je treba modre vlade in zakonov, da moremo drug pri drugem živeti; (kajti) še sedaj mnoge premaga potreba ali pože-Ijivost, da se hočejo polastiti tuje lestnine. Tudi vojakov bi ne bilo potreba,'ko hi ne bilo trebuha, kajti nihče bi ne napadal tuje države, ker bi imel doma vsega v izobilju in bi ničesar ue potreboval. Tako bi narodi živeli v miru in bratstvu. Po tem takem vidimo, da je vse na svetu zaradi trebuha, ker bi človek pri človeku in nared pri narodu živel brez skrbi in v najlepšem prijateljstvu.— Tudi bi ne bilo niti ropov niti zločinov, ne bilo bi niti ubijalcev, niti talov in sploh bi izginilo vse zlo n«
. svetu, kajti vsa ta dejanuja se dogajajo: ali iz po-- divjauoKti, ali iz pohlepnosti ali iz potrebe. Ako bi • ne bilo trebuha, bi ne bilo niti pohlepnosti niti po-trelie in prosti od skrbi za vsakdanje nasičenje trebuha bi se lahko ljudje tako vzgajali, da bi iz-.< ginila vsa pedivjanost in druge slabe lastnosti, vsled katerih se dogajajo slaba dejanja. Tako je trebuh vzrok vsega zla na svetu.
—	Toda ti govoriš čudno, o Demokritos, ko govoriš o tem, kar je nemogoče, kajti brez trebuha bi sploh ne bili ljudje in ko bi ne imeli poželjenja, čemu bi živeli..
—	Vse je res, kar praviš, r> Aristip, ted«^hotel sem ti samo pokazati, da je trebuh najvažnejši del za človeka in za državo in da zaradi njega mot iino mnogo skrbeti in trpeti in da je v njem vzrok vsega zla. ker ga je treba vsak dan nasititi in zapelje ljudi k nasilju in zločinu.
—	To si tudi dokazal, dragi Demokritos, toda pomisli, da so sadovi zemlje, pridelki polja, darovi vrtov, ptice pidnehja in ribe vod in neštete slaščice zato tu, da jih uživamo in da nam je uživali ie slast. Poleg tega nas potreba naganja k delu. da deloma svet in življenje vedno krasnejše. (s tem. tla ol>delujcmo zemljo in stavimo mesta>.
—	Resniea je. o Aristip, kar govoriš, toda o •theni nisem hotel govoriti, ampak sem ti želel dokazati. da bi se morala zgoditi izprememba tam. od koder i/bnja zlo.
—	Pa vendar ne misliš* o Demokritos, da si bomo dali odrezati trebuhe in se bomo legli spat v senco dreves, kakor to store po zimi nekatere živali, ki se.zaležejo.
—	Nikakor nisem tako mislil, o Aristip, ampak sem hotel sledeče povedati: ker je v želodcu začetek vsega zla in ker se brez njega ne da živeti, je treba na svetu vse tako izpremeniti, da se bo tudi ž njim dobro živelo. O tem je treba premišljati iu o tem bi hotel grvoriti s teboj,, ki si moder, kakor pravijo.
—	Recimo najprej, da želodec, ker ga imamo in ker bi brez njega ne mogli živeti, — kajti bistven del je našega življenja in telesa — ni največje zlo, ampak le vzrok zla takrat, kadar nima, kar bi moral imeti. Priznal boš. o Demokritos, da bogati ljudje in oni. ki imajo mnogo jesti, ne hodijo krast vtuje hiše. niti ne čakajo potnikov na križpotjih, da jih ubijejo in oropajo.
—	To je res.
—	Nasprotno boš priznal, da ropajo in kradejo oni, ki sami nimajo kaj jesti in so na teih. da umrjejo lakote.
—	Da. .
—	Tudi boš priznal, da bogati iu premožni ne delajo trdo na polju, ampak da sede doma in dobro žive iu se le za svojo zabavo zanimajo, za javne državne razmere, za umetncat in učenost.
—	Da.
—	Torej samo oni, ki nima kaj jesti in je ubog, da si ne more kupiti, mora trdo delati in trpeti, ali pa mora — ako je slab človek — iti na cesto in tam kot ropar napadati potnike, ako se mu ne posreči ponoči ukrasti dom svojega soseda.
—	Tako je, o Aristip.
—	Povej mi sedaj, o Demokritos, ali je. bolje, ila je nas, ki živimo od rediteljice — matere Zemlje, več, ali je bolje, ako nas je manj. . .
—	Na vsak način, ako na* je manj, o Aristip, kajti ne zemlja ne raste in se ne veča .in tako se mora enaka množina njenih darov deliti med neenako število ljudi, zato dolri vsak tem manj, čim več je ljudi na svetu.
—	Dobro si odgovoril, o Demokritos, zato so judje, meniš, nekdaj, ko jih je bilo manj, bolje živeli nego sedaj, ko juts je več.
—	Menim tako.	,
—	Ali se ti ne zdi, da je pri večjem številu ljudi tudi več delavcev, da se delo deli in da obdelana od več rok zemlja več rodi in da je v naši dobi lepše življenje nego je bilo prej.
—	Zdi se mi, da je tako, toda v resnivi se godi bolje le onomi, ki ne delajo, ker imajo več dobička od več dela, d oči m se onim, ki delajo, godi vedno slabše, ker jih je vedno več.
—	Dobro si povedal, o Demokritos. Ako je torej ljudi vedno več in pridelka vedno manj, je beda vedno večja: beda pa je pomanjkanje za vsakdanje potrebe želodca; zato morajo ljudje več delati in bolj trpeti, da se nasitijo, ali pa morajo zagrešiti tem več zločinov, tatvin, goljufij, ropov in umorov, da tako po krivici pridejo do tujega imetja.
. — Nn vsak način je tako, Aristip. — Rekli smo preje. <la trpi le oni, ki nima. kar mora imeti (za življenje) in da leži v tem tudi vzrok zločinov. Priznal boš torej, da je beda vzrok vsega zlega in da je, beda največje zlo.
—- To ti priznam po kratkem premisleku, o Aristip, kajti vprašanje, če tudi beda morebiti ni le posledica hudega, še večjega zla.
—	Večje zlo bi mogel biti samo še želodec, ki l»edo povzroča; ker pa bi brez njega ne mogli
Živeti in ker je ustvarjen po previduosti bogov —-ali ako ne veruješ — po naravi, koj nujno potrebno sredstvo življenja, potem moramo bedo pusta -viti.kot glavno zlo. — Zakaj tudi ti bi tako ne trpel. lačen in utrujen, ko bi ne bil beden in bi si ne moral s takim trudom zaslužiti k niha za želodec. Ako bi bil bogat, ali ko bi iiuel doma polne kašče. ne bi delal ti», ampak bi ležal in počival iu bi delal le toliko, kolikor bi bilo v tvoje veselje, ker vem, da bi brez dela ne hotel živeti. v * Res je. kar govoriš, o Aristip. Zato mi bol sedaj pritrdil, da je beda vzrok vsega zla.
—	Kako bi ti ne pritrdil, ko govoriš tako prepričevalno. o Aristip..
—	Rekli pa smo, da je beda tem večja, čim več jo ljudi j. ker ima vsak Človek svoj želodec, in vsi hočejo jesti; čim večja pa je beda, tem večji je vzrok zla.	'
—	To je res, o Aristip.
Kdor hoče torej, da izgine zlo se mora bojevati proti bedi."
—	Toda. kako bi bilo to mogoče, o Aristip. ko se ljudstvo vsak dan množi in je ljudij vsak dan več; z delom pa ni mogoče prisiliti matere zemlje, da bi nidila več.
—	Rad slišim od tebe te modre besede, o Demokritos, kajti spoznal boš, da pride na ta način nekoč do tega, da bo beda dosegla svoj vrhunec in bodo množice umirale od »glada. Ali ne misliš, da bi bilo to mogoče..
—	Na vsak način bi bilo mogoče, mislim.
—	Povej mi, koliko otrok imaš; Demokritos?
—	Deset ,je ml govoril Demokritos.
—	Povej mi tudi, je rekel Aristip, ali bi več trpel, ako bi skrbel samo zase, ali, ee moraš skrbeti tudi za druge, za ženo, za otroke in tako dalje.
—	Na vsak način bi manj trpel, ko bi skrbel samo zase, ker jih moram hcdaj nasititi deset. Tako bi pa moral nasititi le sebe. •
*— Prav praviš, Demokritos. Ako smo torej rekli, da je beda največje zlo, iz katerega izhajajo vsa druga (zla) in da je beda tem večja, čim več je ljudij. da se pravi: množili ljudi, množiti bedo, množiti bedo — pa je toliko, kakor) množiti zlo in da je nasprotno treba omejiti bedo. da se omeji zlo, in ker je beda enega (človeka) tem večja za čim več Ijnudij mora skrbeti, ali se ti ne zdi, da se da omejiti beda s tem, da se omeji število ljudij.
—	Skoraj se mi zdi tako, o Aristip.
—	In d« je dolžnost vsakepa, da to stori v svojo in v skupno korist.
—	Tudi to se mi zdi.
—	Vidiš, o Demokritos, in to se že vrši, kajti gorenji sloji so o tem že premislili in so si po tem že uredili življenje. Ne toliko iz strahu pred gladom in trpljenjem, ker žive ml truda vaših rok. ampak z namenom, da se preveč ne pomnoži njih pleme in da bi ne bilo treba hoirastva reliti med preveč ljudij, ker bi taVo dobil vsak manjši delež. Zato naj se ti ue zdi čudno, ako vidiš, da imajo bogati le malo otrok, po enega ali dva. ker no spoznali po prevdarku. d« bi ne bilo dobro, ako bi jih bilo več. Tako morejo sami dobro živeti, ker jim ni treba skrbeti za druge. In vendar bi mogli preživeti večjo družino. Ti pa, ki nimaš ničesar, imaš deset otrok in moraš trpeti za sebe in za druge.
—	Res, to ni modro, o Aristip.
—	Sam priznaš torej, da nisi modro uravnal svojega življenja.
—	Nisem.
—	Naša dolžnost pa je, da modro živimo. *
—	Modro živeti pa se prav živeti.
—	Da.	\ t
—	Prav živeti pa je toliko, kakor dobro živeti.
—	Dobro živeti p« se pravi živeti v radosti in v blagostanju.
—	Da.
Nasprotno — živeti v trpljenju in bedi se pravi slabo in nespametno živeti.
—	In množiti to življenje se pravi množiti
zlo.
—	Da.
—	Iu množiti pravo življenje, se pravi množiti dobro.
—	Oni pa, ki množi zlo, je slab človek, oni pa. ki množi dobi o. je dober človek.
—	Zato je rekel Sokrat, da je le moder človek dober človek, ker edini on ve, kaj je dobro in kaj je zlo.
—	Slišal sem, da je tako rekel.
—	Kdor torej množi bedo in trpljenje ni niti moder niti dober človek.
—	Zdi se mi tako.
—- Tudi «ko jo množi samemu sebi.
—	Mmlcr človek torej pod nobenim pogojem ne bo množil bede na svetu«
—	Nikakor ne. ampak jo bo skušal zmanjšati.
—	Ker pa beda raste s številom bednih, ne l><» množil'števila (bednih) po nepotrebnem.
—	Iu bo s teiu koristil sebi. ker bo lahko sam ližil. kar bi moral deliti med druge, in drugih ne bo spravljal v bedo iji trpljenje.
Da.' '
—	Dobro si odgovoril, Dciuokrit* s; ako pi priznamo, da je življenje v bedi in trpljenj» slaba in nemodrdo življenje, bi se zdelo, da je boljše, do takega življenja ni. Iu zato bi bilo treba izpreme-niti svet tako, da bi ne živelo lepo veselo življenje. Lepo iu veselo živ l jen je pa se d« živeti samo v blagostanju, v brezskrbni rndosJiiu y modrem uživanju. Torej bi se morali vsi oni, ki ne morejo lepo in brezskrbno živeti cdreči življenju. Tudi to se kaže kot posledica i prejšnjega V. To p» :>c 'zdi nemogoče.
—	Skoraj ds. kajti vsak rajši živi tudi v bedi in v trpljenju. da bi umrl..
—	To y res, Demokritos. in tudi to je res, da je treba v/ch vr* ljudij, ki opravljajo razna dela; zato uisiao rekli, da naj bi unirli.^impak da hi jih ne smelo goditi se preveč.
—- l)a, tako smo rekli.
—	I>51 bi torej tudi revni omejili svoje število, kakor so ga omejili bogati, to tembolj, ker vsled naraš^-^ega števila niste In da in trpe sami in oni. ki rode.
—	i los jr. Tod« pomisli, o Aristip, d« je nam tem lažje, čim več nas je pri delu, da se mnogi iz nas pobijejo ali poni rje jo pri težkem delu. da jih mnogo umrje v raznih boleznih in d« hi torej zmanjšano število nas tako zmanjšalo, da hi nf mogli več vsega dela opravljati in d« bi še bolj trpeli, nego zdaj trpimo, ko je več delavnih rok. in <1 ti bi niti v starosti ne imeli miru. ko M morali delati poleg svojih otrok, «ločim sedaj otroci ni stara leta skrbe z« nas.
—	Imaš prav, Demokritos, vidim, d« si dobro rar.iimel'moje besede. Toda po/iisli, <)a bi morali potem bogati vaše delo drngjc plačevati, ker hi primanjkovalo delavcev, iu tako bi Hi) prejel več denarja za into delo hi bi ura lahko več porabil zase. ko bi ga ne bilo treba deliti med svojo družino. S tem bi si lahko prihranil za starost, da bi ne bilo treba čakati na otroke, »ki se radi nehvaležne izkažejo. .	# 1 J
Tudi to m» mi ne zdi nemogoče (Dslje prihodnjič.)
1 80 L A V STAREM VIKU.
starem veku m> bili podlage družbi in dr-um v i in suženjstvu. V vseli državah starega so bilo širše mase ljudstvs soeialuo in poli-gasužnjeue, in le majhno Število ljudi je užl-■vobodo, pravico, posest in bresdelje. • vsej Grški je bil le jedrni del prebivalstvs > Špsrtl celo le petnajsti del delavskih
Stično kakor na Grškem je bilo razmerje med nimi in nesvoboduimi tudi v rimskem »verni kraljestvu.
Jggkšeu učinek so imele tedaj družabne oblike kosti in sužnosti na pouk,in izobrazbo? Ta
bU tak, kakršen je pač moral biti ob njih dru-i obliki.
Kjer vlada peščica nad masami ljudstva in hoče vzdržati, si mora prisvojiti monopol izbe, spremeniti znanost v skrivnost, prepove-ljud*tvu spoznanje in ga ohraniti v neveri» i
Tako se je godilo v vsem starem veku.
V	Egiptu in v i udi ji so posedovali edinole duhovniki izobrazim in znauost, iu ta zaklad so čuvali kot skrivnost. Težke kazni so bile naložene na kršitev teh skrivnosti. Celo pisava egiptovskih duhovnov je bila tajua. Duhovni niso bili radi
samo duhovni, temveč tudi učitalji, učenjaki, niki, vedele valci» zvezdoalovci, inženirji, •tavbeniki, zdravniki, državni uradniki, sodniki, .vladarji bi vojskovodje. Celo vojaška kasta je stala ped njiiui, iu sam Faraon jc izvedel zadnje skrivnosti duhovniške kaste šele tedaj, ko je dospel do vlade.
V	Indiji je bilo po poNtavi prepovedano učiti kakšnega člana delavske kaste čitati in pisati ali mu razlagati postave in svete obrede. Celo samn-lastno izobraževanje je bilo ljudstvu prepovedano i grožnjo pekla, prepovedano po postavi duhovske kaste, po zakoniku Manu.
^ Na Grškem je bilo ljudstvo istotako izkljnčc-' no od javne izobrazbe in vzgoje. Nobenega sužnja ali tiesvobodnega človeka niso pripustili v šolo^ Celo demokratični Atenci so prepovedali podvrženim Mitilenčanom, dati svojim otrokom pouk. Na Grškem je torej vladal monopol izobrazbe za svobodne ljudi.
In cemu jc služila ta predpravica do izobrazbe! Aristotel nam odgovarja naravjiost na to vprašanje: "I)a ohrani svoboden človek despo -turno vlado nad ljudmi, ki so že po naravi določeni as aužnost."
h Kakšen namen je imela torej vzgoja v starem veku? Imela je uameu vzgojiti vladarje nad ljudstvom. Šola je ibla zavori za izobraževanje in vzgojo vladajoče dirhovske kaste in vladajočega plemstva.	' .
2. ŠOLA V SREDNJEM VEKU -
Tudi v srednjem veku sta še sloneli družba in iva na neprostosti ljudskih množic, tudi tedaj bili vladajoči stanovi. -Družba je bila razdeljena v stanove duhov -
Pr. Milčiuski:
I.
Ona jc zvrhano poltretje leto stara, on debelo poldrugo.
i*1 Ona je očitno ženske sorte: zgovorna in zvedava. poleg pa mila. da se samega dobrikanja in arčkanja redi. in plaha, da se boji celo naslikanega volka in prej vpraša, ali grize, potem ga šele pogleda od blizu.
v In modra je. Utihne in se zamisli, tako globoko. da nftl t orlice ne bi videla, če bi jo prednjo postavil. Potem pa pride na dan z vprašanjem, ki priča, kje daleč ji že stikajo misli: "Atek, atek, atek! Ko si bil še v povojen, ali so te takrat tudi že klicali "atek"? in 11 Atek, kje si bil pa prej, predoo si prišel k nam?" — ali pa: "Atek, atek! Ali žlica tudi umrčka!" — Najrajša pa izprašuje po vzrokih. Ves ljubi dan goni svoj "Zakaj?" in "Zakaj"? in ni igrača ji dajati odgovorov. Vpraša te: "Zakaj se reče konju konj? Povej atek T' Zakaj? Pa ji odgovori! Celo v naučili slovnik lahko prej pogledaš, pa ne boš vedel. Le kar sedi — trojka! Odgovorim pa jaz, ki sem bolj vajen: "Konju sc zato pravi konj, ker nima rogov. Ce bi imel rogc. bi se mu ne reklo konj, ampak koza. Tako je!"
S tem odgovorom je dekelce zadovoljno, dokaz. da ji je stvar zdaj jasna. Tods ims ie "novo vprašanje: "Zakaj nima konj rogov? Povej, atek!" Kdor ni vajen, bi omagal pri takem izpitu. ,1az sem vajen, jaz vem vse, kar je in kar nI, metii ni težak odgovor: "Konj nima rogov, ker jih ne more imeti. Kaj pa misliš! Če bi konj imel
nov, vitezov, meščanov iu metov, vladili pa so duhovni in vitezi, medtem ko so bili meftčanl pod • loini, kmetje pa tlačani, V poznejšem srednjem veku so si priborili rokodelci pravice iu svoboščine in so bili istotako deležni vlade nad kmeti. Via-da joče stranke pa ao prezirale ljudstvo in delavca.
Kakšen učinek je imela ta razdelitev v stanove na Šolstvo. Učinkovala je po svoji družabni naravi iu vat varila sledeče razmere.
Izobrazim iu vzgoja je bila stanovska izobrazba iu vzgoja. Različnost «tanov se je izobraževala v različni izobrazbi. Skupne izobrazbe ni bilo, kakor tudi ne splošne ljudske izobrazbe. Kmetsko ljudstvo ni bilo deležno nikuke izobrazbe.
Cilj izobrazbe vitezov so bile sedmere popolnosti viteza, namreč: jahanje, plavanje, streljanje z lokom, borenje, lov, šali in stihotvorbs.
Cilj izobrazb«*' duhovnikov so bile sedmere proste umetnosti, namreč: gramatika, dialektika, retorika, aritmetika, geometrija, godba iu zvezdo-slovje.
Viteze so vzgojevali na gradovih, na dvorih, v gozdu In na polju s praktičnim Življenjem zs njih svetovni vladajoči poklic; duhovni pa so bili ločeni od sveta v samostanih in cerkvah, kjer so se pripravljali s pomočjo mrtvili knjih in mrtvega jezika za njih cerkveni vladarski poklic iu za niv besa.
Kakor pa je bila tudi različna izobrazba duhovnov in vitezev, v oni točki je bila vendar enaka, namreč v tej, da so se vzgajali zs vladsnje.
Šola v srednjem veku je bila torej kakor v starem veku vzgojevalni zavod za vladajoče, o ljudski izobrazbi pa ni bilo ne dulia ne sluha.
:i. ŠOLA V NOVEM VEKU.
Tudi v novem veku je bila družba se vedno stanovska družba iu država še vedno ni bila občestvo delavnih državljanov. Vzgoja je bila vuled tega še vedno in bistveno vzgoja vladajočih stanov iu ne vzgoja meščunskih in kmetskih uias.
S pomočjo velikih odkritij in izumitev je bila sicer omajana moč viteškemu stanu, s pomočjo reformacije pa moč duhovščine, toda stanovi sami še niso bili odstranjeni. Politično moč stanov je prevzel kneževski absolutizem, družabna moč plemstva in duhovščine pa jc ohutojalu še nadalje, četudi oslabljena.
Ker ni viteška vzgoja z njeno stsro enostransko smerjo več zadostovala potrebam novega družabnega in državnega stališča in plemstva, so nastale posebne šole za plemstvo v vitežkih in plemiških ukademijah., v vojaških in kadetuih šolah, kjer so poučevali tudi moderne znanosti, modeme jezike in oliko.
Tako ne saiuo plemstvo, temveč tudi duhovščina je potrebovala razširjene izobrazbe, kar se tiče znanosti. To razširjeno izobrazbo so nudile protestantske latinske šole, jezuitske šole in vseučilišča. Celo to šolstvo je bilo določeno že po potrebah rastoče meščanske družbe, kajti uovi vek je rojstni dan meščanske družbe. V novem veku vedno bolj narašča meščanski stan kakor tudi njegova socialno-političua inoč.
lieformucija je bila v bistvu stvar meščanstva in reformatorji ao rielovsli za boljše šole in za splošno ljudsko vzgojo. Reformacija je položila temelj za ljudsko šolo, to se pravi, ss vzgojo ljudskih rnnpžic tako v mestih iu ua deželi, toda ljud-aka šola je ostala do devetuajstegs leta ubog po« habljeiiec, ker manjkali s* v absolutni državi in pri stanovski družbi socialni iu politični življenjski pogoji za rgst ljudske šole.
Absolutna država nima denarja za ljudsko izobrazbo, iu absolutna držsvs in fevdalna družba niste imele prav nikskega zanimanja in koristi od izobrazbe in pouka ljudstva, nasprotno, imale ste korist od neumuosti izkoriščanih in zatiranih mnolie.	v
Nekoliko dejstev naj potrdi to resnico. Znameniti "izobraževalec na prestolu" Friderik Veliki je izdal za svojega "šaljive»" Voltaire-ja, kakor ga je iiueuoval, skoro dvakrat toliko, kakor za ves šolski pouk v deželi; za svojo vitežko akademijo je izdajal desetkrat več kakor za učiteljski seminar, za armado pa je porabil osem -najstštokrst več kakor za vso ljudsko vzgojo. Ljudsko šolo je rabil za poueumnjevanje ljudstva in za dresiranje dobrih podložnlkov, čeprav je pisal v svojem "pismu o vzgoji", da mora porabiti dober knez vso svojo nisrljivost v to, da napravi v svojih državah koristne in čednost ne državljane. Skoro ves čas pouka so porabili v to, da so se učili učenci ua pamet biblijske izreke, pesmi iz molitveuikov iu katekizem, čeprav se je izrszil Friderik Veliki ssui. da "je vera le zato narejena, da se goljufa ljudi". ,
Pcstalozzi pripoveduje, da je nek arislokrat v Bernu pri izbruhu francoske revolucije trdil, da je kriva vseh nemirov edinole izobrazba, pisanje in računanje. — Njegov oče je bil ves drug človek; dal je učitelju ohciii mernikov žita, da ni učil kmetskih otrok pisanja in računstva."
Ti vzgledi nsj zadostujejo, da se pokaže, da ste bili fevdalna družba in despotična država sovražnici ljudske izobrazbe.
V novejšem času pa sc vedno Imlj ojačuje meščanstvo in klic po ljudski izobrazbi postaja vedno silnejši. Ratichius. Comenius, pietlsti. človekoljubi. Kousscau iu Pcstalozzi so vzdignili ta glas iu največji izmed teh proslavljajo vrednost rokodelstva za vzgojo in izobrazbo.
Toda klic po ljudski izobrazbi se ni mogel u-resničiti v despotičui državi iu v despotični družbi, za to je morala priti šele nova družba in nova drŽava.
4. ŠOLA V NAJNOVEJŠEM ČASU.
Francoska revolucija je bila zgodovinski junaški čin meščanstva, katerega so pozdravili vsi veliki in svobodni duhovi v Evropi. Največji učenjaki so pisali posebne opravičbe za francosko revolucijo. To ljudsko gibanje jc strmoglavilo despot izem in fevdalizem in meščanska družba in moderna pravna država je zavladala.
S pomočjo blagovite revolucije tretjega sta-uu so bile odpravljene predpravice plemstva in
duhovščine, aristokracije iu knezov; svoboda in enakost vseli ljudi ste bile postavljene za podlago družbe in države.
Svobodnim j« bilo proglašeno: naseljevanje in promet, trgovina iu obrt, vera in znanost, govor in pisava, človek in lastnina, in prvikrat v zgodovini je prejelo delavsko ljudstvo socialne iu poli* tične pravice, iu prvikrat v svetovni zgodovini ste bile ustanovljene država in družba ua podlagi svobode in enakosti. •
Talpoj se je čutil ta veliki socialni in poiitienl " Prevrat tudi pri šolstvu, in se pokazala avoboda ljudstva kot mogočna pospeševatoljica ljudske izobrazbe in vsega pouka iu vzgoje.
Na Francoskem je vstanovil ljudski parla-incnt konvent, velike in znamenite znanstvene in umetniške zavode, kakor tudi obvezno lju&ko šolo; v Kviei jc skušala nova država istotako usta« no vit I švicarsko ljudsko šolo, toda to je preprečila vojna in socialni boji; na Pruskem jc zaznamovati po strmoglavi jen ju starih državnih ta druažbnih razmer leta 1806. pri Jeni velik napredek na polju vzgojeslovja y zvezi z velikim napredkom na socialnem in političnem polju, in skoro po celi Ev-ropi je šolstvo zelo napredovalo.
. Da, ljudska svoboda je ljudska izobrazba, in zasužnjevanjo ljudstva je ljudsko poneumujeva-nje. Še leta 1823. so izdali v Bernu uaslednji odlok: 44Vstop v literarno šolo je dovoljen samo onim dečkom, ki imajo po svojem stanu, premoženju ali po poklicu svojih starišev pravico do olikane vzgoje. Nezakonski in sinovi služabnikov ali ljudij slicnih stanov so izključeni."
Še temeljitejše kot beruska aristokracija je pa-itopal absolutizem, potem ko je bila zatrena li-. berulua revolucija leta 1824., v kraljevini Sardiniji. Dal je zapreti vseučilišča in odredil: "Pisati i ubrati se sme učiti le oni, ki ima 1500 frankov dohodkov."
Tako vidimo, da sta aristokracija in despoti-atm najnovejšega časa ravno tako velika sovražnika ljudske izobrazbe, kakor so bili duhovni in plemstvo v v se v prejšnjih časih.
V 19. stoletju pa jc po vsem «vetu mogočno naiastla demokracija in z ujo jc rastla tudi šola. — Kljub temu pa jc ostala lc učna šola.
Šolstvo je vodila duhovščina, vladui uradniki iu učenjaki; bilo Je zelo nedemokratično organizirano in vodjeno. in še danes manjka šolstvu znotraj in zunaj več kot ena kapljica demokratičnega olja.
Šolstvo sc mora znotraj in zunaj demokrati-zirati in postati iz učne šole delavna šola. To zahteva socialni in politični razvoj iu to zahteva tudi napredujoča pedagogika.
Ot roci premožnih in posedlijoČih razredov se precej dobro pripravijo za svoj poklic, kajti za nje je skrbljeno po visokih šolsli, tehnikah, trgovskih šolah, poljedelskih šolah itd., toda za otroke delavcev ni skrbljeno. Za nje je treba preobraziti ljudsko šolo in šolo za iLadaljnjo izobrazbo v delavno šolo.	'
Naši in vojna.
roge, ne bi bil konj. ampak koza." Na to moje dekelce globoko vzdihne in to pomeni, da jo je
odgovor docela zadovoljil in jc zdaj rešena iz težkih dvomov.
Drugače jc zdrava. Najljubša jed so ji štruklji, teh se naje, da sc ji ustavijo. Najljubša igrača pa ji je Milka, punčka dolga dve pedi. O božiču je bila stara eno leto, pa je še vedno cela, kar je najboljši dokaz, kako ljubeznivo ž njo ravna njena mamica. Moje dekelce se ji namreč šteje za mamico; iuia poleg Milke še več druge trpežen otrok, narejen od glave do nog iz klobuee-vine; potem zamorca, ki je revček brez rok, premalo jc nanje pazil in jih zasejal, kaj vemo kdaj iu kje; in na belega medvedka ne smemo pozabiti, vtrebuhil ima muziko. Tudi o teu medvedku pravi oje dekelce ,da mu je mamica.
To je ona.
On pa je njen debelo poldrugo let« stari bratec. Tako je dolg kakor širok. Komaj leto dni star je že jedel fižol in salato, nemara se je baš ob tej piči tako zredil. Dobiva koščnike, zato je po enem licu vedno rdeč in cedi sline, cedi Jih'toliko, da mu nameravamo speljati pod brado žleb, da bi se mu odtekale brez škode za njegovo fasado. Laske ima svetle, na zelenkasto jim gre barva — o, če bi jih videl Rikard Jakopič! — poseben znak njegov pa so na kolenih strgane nogavice, dasi dobi vsako jutro cele. Govori vse, vendar po svoje, pri čemer daje prednost črkama t In p, dočim jc njegova sestrica za iste Nt a rosi i oboževala črko k. Škatlja jc "tata", krompir jc "pornpej". Ljubi
krepko govorico; svojemu začudenju daje duška z vzklikom "Tiš boži!" kar pomeui "Križ božji!" Kuharici pa, ki ima pri njej zavetje in potuho ponoči in porinevu, njej privošči prijazni ogovor: "'uba riuša", to jc "ljuba duša!" Niso mu priučene tc in euake besede; naleze se jih in ne vemo, kje in kdaj; so mu pač posebno všeč. Zakaj?
Zakaj pa je njegova največja radost plezanje, radost in hkratu vir neprestanih opominov v besedi in dejanjih? Otis, njegova sestrica, ni nikdar plezarila. On pa pleza; je pač fant! In kamene sila rad luča v vodo; ona jih ni. In za vlake se ona še pol toliko ni zanimala, kakor se zsuima on.
Teka po sobi, dela "š-š-š" in je vlak in moralno v kraj bežati, da nas ne povozi. On osebno je' vlak! Tako je bilo odkraja. Pa mu nI miroval duh. mislil je in računal, iskal je in je našel in na ne-čuven način zboljšal železniški promet: obrnil je pručieo. sopihajoč jO drsal pred sabo, glej — vlak. do lasu podoben onemu v resnici! Pa Se ni odnehal, dokler da se mU slednjič ni posrečilo in je rešil problem, kako biti vlak iu pasažir oboje hkratu: za jaha pručieo, poganja jo z nogama tu dela "s-S-š" in cel Vintgar slin mu kipi po bradi navzdol. Vlak in pasažir hkratu! Ženij!
Prišel je prijatelj in je videl presenetljivo to kombinacijo in je izjavil: "Škoda!" je rekel,."da jc vojna in so odgodili podelitev Nobtave nagrade: tvoj fant je zrel zanjo." In omenjam, da jc ta prijatelj boljši gospod.
Stranka pod nami p*»šilja pošte gori zaradi ropota. Obžalujem, pomagati pa ne moreni! Ali
naj fantu za treni du|ia, ki se mu tako lepo razvijat Kakšen bi bil oče! In sploh, zdaj je vojna . ♦. !
Posebne simpatije goji moj mladi mož za Milko. Milka jc tista gospodična, ki se ji moje dekelce šteje za mamico. Čim jo zagleda, vse drugo izpusti iz rok in jo milo kliče: "Mita, Mita! 'epa Mita!", to jc "lepa Milka!" poleg pa cepeta z debelima nogicama. Ali ta ljubav je nesrečna: mala Milkina mamica je stroga in neusmiljena in "z vikom in krikom in neizprosno mu brani svojo hčerko. Ne toliko iz ozirov na krepost in dostojnost — saj naš fant ni tak — ampak ker se boji, in to ne brez vzrokov, dà bi mu padla iz rok in se ubila; zakaj hčerke Milke glava je i&žna, jo iz porcelana. In nesrečnemu mlademu možu ne preostane drugega, nego da t*ede in plaks. O, če se udari, takrat se ne bo jokal. "Buc!" pravi, če zadene ob kak rob in to je pogostokrat, zakaj njegova uboga glavica jc takorekoč vsemu svetu na poti; "bumfati!" pa izjavlja, kadar pode. To je vse! Telesna Imlest ga ne dime nič, prav ni5 in včasi mislim, ali ga ne bi dal, da se izuči za fakirja. Srčna bol pa, tej ni ko«: kar sede iu so joka. Iu kadar se joka. vsakikrat sede kar skviška, — ker le sedé je človek lahko prav od srca žalosten. le sedečemu, se vse telesne in duševne silo nemotene in lieprikrajšane osredotočujejo na žalost. —
O slavnostnih prilikah nosi naš fant šc hlače, in se lahko reče, da jih nosi brez posebnih nezgod.
To sta torej naša dva iu taks sta zdajle ob času vojne, in kakor sta nežne starosti, vojna ne hodi mimo, ne da bi je bila svesta.	(Daljo
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
w: "Brezupno je moje kepraenje. — Kaj bi ti Moril, Peter Novljaii,1 če bi spoznal, da si živel preko svojega življenja Da ne stojiš več tam, kjer so stali tvoji vrstniki, in ds tr 'i ne «orel »topiti tja, kjer so stali tvoji vrst nisi, in (bi tudi »is moreš stopiti tja, kjer sloj« tvoji in tvojih vrst nikov sinovi? Ksj bi storil, Peter Novljsn, če bi spoznal, da je minila doba, katero si spremljal in v kateri nisi živel, in da ni dano spremljati J M*, ki j« prišla, da tudi živeti ne moreš v nji in ne smeš? Ds si nepotreben, mrtev v Živem te-Jenu? Ksj bi storil?"
"Zakaj vprašuješ, ko ti je odogvor zapisan ročeh!"
"Rad bi ga slišal v glasni besedi, iz tvojih Iz tvojih ust.; kajti -odgovoril boš zame in
. Kaj blati storil!"
Peter Navijali se je nasmehnil s hudobnim nasmehom, kakor ga še ni bilo na njegovih ustnicah.
" li veleval bi praktične razmere/'
Tedaj sc je nasmehnil Štefan Poljancc. z i-stim hudobnim nasmehom; govorila sta z očmi iu sta se razumela.
" (J vete val bi praktične razmere prvikrat iu poslednjikrat, z vso resnobo in z vsem srcem; če jc ubita duša, bi ubil telo."
Gledala sta si v oči in sta se smehljala. Iu oči, obraz, smehljaj — kakor lice v ogledalu, kakor senca v senci.
"Cvažuj, Štefan Poljancc!" jc ¡/.pregovoril Novljsn in Poljancu se je zdel njegov glas tsko čudno znan, kakor da bi bil izpregovoril sam.
"TvaŽuj!"
• Štefan Poljancc je zavzdihnil globoko ln je vstal. Hodil je po izbi s povešeno glavo, obraz *elo upal in star.
"Cvažuj!" mu je svetoval Novljan. "Cvažuj, Štefan Poljanec! Prej nisi znal, pa si sc upal; Zdaj veš, kako jc treba «toriti, pa si lic upaš."
"Rad bi jo videl še enkrat," je zaprosil Poljancc in njegov glas je bil trepetajoč, slaboten, otroški.
"Ksj bi jo gledslf Ne dosežeš je več. Ssm si rekel, da je ne dosežeš. Zste je bila, dokler si živel; zdaj živimo n»i in zdaj jc za nas. Ssj te ne bo pogledala, saj tc ne pozna več — sam si rekel. Oemu bi si delal žalostno smrt?"
Poljsnee je stopil k postelji, sklonil se je in je pogledal Novljsnu blizu v obraz, da se jc skoro riolakuil njegovega lica.
"Kako ji je ime?"
"Matilda jI je ime — za zdaj; ime pa ji je
bilo tudi že drugače, vse polno imen je žc imela J zdaj ji je ime Matilda."
4Ali govoriš ti, ali govorim jaz? Čcgav je
i # • i * glas:
"Obadva govoriva."
"Matilda ji jc ime. Bel obraz, bele roke,
globoke oči: nedosežna in z mirom dosežna; ideal in prilcžuica."
"Dobro si jo opisal."
Štefan Poljartec je slonel nad njegovim obrazom in je šepetal.
"In zagrnjeno oko —"
"Zmironi zagrnjeno."
"In alepa starka—".
"Teta Mara, ki pozna Štefana Poljanca že od nekdaj, še iz svoje mladosti, in ki je mislila da sem jaz ti in da si jaz."
Štefan se jc vzdignil In si je oblekel suknjo« (Dalje prihodnjič.)
■ -- - -----—
PROLETAREÇ P Produkcija na drobno.
t.ianr ca nrrnm ntiiVHKCr.l	9
UST XA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA. _
' IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lu talk la UdajaUlj: -
J««ealevaaska delavska tiskovaa iniU v Ckieafe, Misais.
Kočnina: Za Ameriko $2.00 sa celo j $1.00 sa pol Ista. Za Evropo $2.50 aa celo loto, $1.26 sa pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi bivališča je polog novega naznaniti • L	tudi atari aaalov.
QImUo iIovmmIw argealMclJe Jufa»l. — McUlt»U¿n« iviii v AMrtkL —
Vae pritožbe glede nerednega pošilja aja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Ir*. IMovich, 1S44 Se. Rechne Ave,, Chicago, III.
PROLETARIAN
Ow—S mmé	>wry Tmifay by
Seatk Slavic Warkaei's Pab. Ct., Ibicage, Misais.
Gospodarski rasvoj uieičanskeid. Zato se drfi kuiet povsod, kjer druibe vodi proizvajanje v ma- je pašno gospodarstvo, z največ-leni nujno v propad. Podlaga jo žilavostjo občinske (skupne) proisvajajanja v malem je zaseb- pase >11 skupnega pastirja, na delavčeva last nad izdelaval-, Drugače* je v poljedelstvu, ako nimi sredstvi. Gospodarski rasv- se efa z navanim orodjem kmeti-voj odvzema delavcu izdelovalna škega gospodarstva, brc* strojev, (proizvajalna) sredstva in u-¡Sku-pno delo vseh oboinarjev na stvarja iz njega breaposestnega vseh poljih kmetiške občine pri proletarca. asproti temu pa po- takih razmerah ni niti potrebno, Stajajo izdelovalna sredstva mo- ni niti ugodno za obdelovanje, nopol razmeroma malega števila Orodje kmetidkega gospodarstva kapitalistov in veleposestnikov, j zahteva, da obdeluje posameznik Obenem s tem monopolizira- z nekoliko svojih tovarišev (to-njem proizvajalnih sredstev uni- rej s svojo rodbino) manjši del čujejo maloobrtna podjetja vele- zemlje zase. Kmet obdeluje pri obrtna. Orodje se razvija v stroj, teh razmerah zemljo tem sikrbne-m človeško elo proizvaja vse na pe, čim svobodne je razpolaga s
APEL OROANIZIRANIH RÜ-t	DARJIV.
VSE AMSRlfiKA DELAVSKA
• KONFERENCA.
Subscription rates: United Statee and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half vear. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year.	-»-
Advertising ratee oa agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLET AREC"
W. 31. STREET, CHICAGO. ILUNOIS
Telefon Lawndale 8157.
ebelo.
Vse koristi teh izpreraenïb mo-nopolizirajo pa zase kapitalisti in veleposestniki. Za iproŽletariat in za propadajoče srednje razre-
svojiiu zenrljiščem in čhn popolneje dc^bi plod svojega dela. Poljedelstvo vodi v svojih početikih k proizvajanju v malem, to pa zahteva zasebno lastništvo proizva-
dc — za male obrtnike in kmete jalnih sredstev, da se more svobo-— pomenijo le naraščajočo nego- dno razvijati.
SKUPNO GOSPODINJSTVO.
Danes, ko se v celokupnem go spodarstvu uveljavlja obrat v velikem, se mnogi zavzemajo za ipi-sel, da se tucfi domače gospodinjstvo v mestih postavi na isto podlago. Velike skupne obedniee in prehranjevanje v gostilnah ; in restavracijah se ni obneslo, ker dotična hrana ni prvovrstna, vrhu tega se mnogo strosi za pijačo ; posebno neugodno je pa iaha-' janje med mnoge tuje ljudi, v ' neprijetno gostilniško ozračje in šum. '	v
Sedaj gre za drug načrt: za hiše z eno samo kuhinjo * v kateri se kuha za vse stranke, ki stanujejo v hiši. V taki hiši so večja in manjša stanovanja za družine, ki so vsako zase popolnoma ločena. Stanovanja obstoje zgolj iz praznih sob; kuhinjski prostori, prostor za služkinjo.in kopalnica odpadejo. Ostane samo dosedanja jedilna shramba kot kuhinj-. skfe rezerva. Iz skupne kuhinje ¿o dviga hrana na dvigalu naravnost v posa mesna stanovanja. Po isti poti se pošlje nazaj v kuhinjo umazana posoda. V vsakem nadstropju je za stranke na razpolago po ena kopalna soba. Poleg centralne kuhinje je jedilnica za tiste, ki rajši v družbi obedujejo.
Tako centralno gospodinjstvo ima zelo znižati stroške. Ako je v hiši 20 stanovanj, odpade 19 štedilnikov. Namesto dvajset služkinj jih zadostuje 5. Veliko se prihrani na kurjavi. So pa še ugodnosti: Družinski oče lahko natančno proračuna svoje izdatke; žena, ki je zaposlena izven ■ doma, je rešena vsake skrbi za gospodinjstvo. Vdove in penzio-nisti, katerih žene si tudi žele pokoja, najdejo tu prijeten dam. Hrana je dobra, domača. Vsak lahko obeduje, kadar mu je ljubo; jedila si na jedilnem listku izbere prejšnji dan. Ako katera gospodinja želi, lahko pospravlja svoje stanovanje, sama. Drugače se kuha, pere in snaži za vse skupaj.
Ni dvoma, da bi tako skupno gospodinjstvo bilo otkaj cenejše, nego dosedanji način in bi mnogim družinam in posameznikom v mestih jako prav prišk). Ustanovitelj tega načrta je^kfi šolski ravnatelj Oto Fiek v pKmju, ki je ondi že leta 1908 ustanovil tako vzorno hišo za 25 družin. V Berlinu se je ustanovila posebna družba za zgradbo takih hiš; 1. aprila 1914 je že otvorila 6 hiš, 1. oktobra še 6. Enako podjetje snujejo v Gradcu.
Ali se ue vidi tudi v teui socialna misel T •
• Stavbinska armadna divizija je bila pooblaščena, da izda $18,000-000 za razširjanje in «popoln je-vanje vojaških taborišč. Od te vsote pojde okoli $7,500,000 za razširjenje Camp Granta v Roek-fortu, Tli.
Finančni tajnik McAdoo nažua-nja, da pridejo po noven» letu nove vojno-varčevalne znamke v promet, ki bodo modre barve in bodo nosile sliko Benjamina Franklina. V rabi ostanejo rav-noiste vojnohranilne znamke in vojnohranilni listki, ki se zamenjajo za vojnohranilne znamke po pet dolarjev, Serije iz leta 1919 postanejo zrele 1. januarjem 1924,
tovost eksistence, bedo uničevanje, zasužn je vanje, ponižanje in izkoriščanje.	."•'..
' Vedno večje in večje je število proletarcev, vodno večja in o-gromnejša je armada nadpotreb-nih delavcev, vedno ostreje postaja nasprotje med izkoriščanimi in izkoriščevalci in vedno o-gorčenejši je razredni boj med buržvoazijo in proletariatom, ki deli moderne družbo v dva sovražna tabora, in ki je skupni znak vseh industrijalnih ežela.
asprotstva med posedujoči mi in neposedujočimi pa še razširjajo krize, ikatere pro vzroča kapitalistični način proizvajanja; te krize so vedno obsežnejše, delujejo vedno bolj uničujoče ter Ustvarjajo .splo&no negotovost kot normalno stanje družne. S tem dokazujejo jasno, da so proizvajalne moči prerasle današnji drufbi čez glavo in da zasebne lasti proizvajalnih sredstev ne moremo »niotreno uporabljati in popolnoma razvijati.''
Tako čitamo v načelnih delih socialističnih programov.
Takoj v prvem stavku srečamo pomenljivo besedo: "gospodarski razvoj". Ta beseda nas vodi takoj k jedru socialnodemokra-tičnega načina mišljenja.
Marsikdo meni, da jq. izrekel nekaj prav zelo mod roga, ko je proglasil napram nam: t"Nič ni novega pod solncem. Tafko kot danes, je bilo vedno in bo vedno.' Pa ni bolj nepravilne in bolj neumne trditve 1 ovejša veda nam pokazuje, da ni nikjer miru in da je, kakor v družbi, tako v naravi qpaziti neprestano razvijanje.
Mi verno danes, da je človek prvotno živel kot zver, obirajoč to, kar mu je narava prostovolj-on dala. Ali iznašel je eno orožje za drugim, eno orodje za drugim, vedno dovršenejše in dovr-šeneješe. Postal je ribič, lovec, pastir in končno stalno naseljeni kmet ki obrtnik. Razvoj je bil vedno naglejši, hitrejši, in danes v stoletju pare in elektrike se je tako znaiglil, da ga lahko zasledu jemo s svojimi lastnimi očmi. Kar primerjati se ne da z nekdanjo dobo. In še vedno se nahajajo ljudje, ki z učenim oibrazom raz 1 a ga jo, da ni nič novega pod soln cem!
ačm, na kakršen pridobivajo ljudje življcnske potrebščine ter kakor izdelujejo v ta namen po trebno imetje, je odvisen od njihovega orodja, od njihovih surovin, s kratka od sredstev, ki jih imajo za proizvajanje, torej od izdelovalnih sredstev. Ljudje pa niso nikoli proizvajali Vsak zase, ampak vedno v večjih ali manjših družbah, katerih tedanja o-blika je bila vedno odvisna od načina izdelovanja.
Razvoju proizvajanja odgovarja torej razvoj družbe.
Oblike družbe in vzajemne razmere njenih članov so ozko združene z oblikami lastništva, kakršne priznava družba in vzdržuje. Z razvojem proizvajanja se razvija roko v roki tudi lastništvo.
Primer pojasni to najbolj. Vzemimo ga iz kmetiškega gospodar-stva.
Reno kmetisko gospodarstvo i-
Pri starih Nemcih n. pr. vidimo skupno lastništvo zemlje, dokler so se v glavnem pečali s past irstvom (in lovom). Skupno lastništvo pa je izginilo pred zasebnim lastništvom, ko se je pojavljalo malo knietiflko gospodarstvo. Konično pa se je nadomestilo pašno gospodarstvo s hlevnim gospodarstvom, in s tem jc bil napravljen konec »kupnemu lastništvu na kmetiiji. vom gospodarskega rafcvoja po-Taiko je vsled napredka v kmetiške m gospodarstvu pod vpli-stal iz kmeta-tkomunista fanatik zasebnega lastništva.
Kar velja za malega kmeta, velja tudi za rokodelca. Rokodelstvo ne zahteva skupnega dela večjega Števila delavccv. Vs»k delavec v rokodelstvu izdeluje, bodisi zase čisto sam, bodisi z c-nim ali z dvema pomočnikoma, ki spadata v njegovo rodbino, v njegovo domačijo. Kafkor v kmeti-škem gospodarstvu, tako tudi v rokodelstvu upravlja posamezni delavci« ali posamezna rodbina»
, Kksckutiva "Združenih rudarskih deluveev (U. M. W. of A.) je apelirala na predsednika Wil-sona, da dovoli rudarjem na polju velikega premoga zaslišanje, da predlože svoje zahteve za višjo mezdo, ker jim je kurivni u-pravitelj mr. Garfield odklonil povišanje.
Kksckutiva pravi v brzojavki, odposlani predsedniku VVilsonu, da jim mr. Garfield ni dovolil dneva pred razsodiščem, da zagovarjajo svojo zahtevo, dasiravno je bilo dovoljeno radarjem na polju trdega premoga pred enim mesecem konferirati z operatorji, ki« kopljejo mehki premog opravičeni do povišanja mezde.
"Oni (rudarji na polju mehkega premoga) odločno odklanjajo ravnanje, ki so ga bili deležni zaupniki od strani Garfielda, ku-rivnega upravitelja Združenih držav," pravi brzojavka na nekem mestu.
Brzojavka je bila sprejeta in odposlana po dvednevni konferenci', ki so jo udeležili mednarodni odborniki rudarske organizacije in predsedniki distriktnih rudarskih organizacij na polju mehkega premoga. Konferenca se je vršila v poslopju Merchants banke.
Na konferenci so sklenili, da predlože svojo stvar prek kuriv-nega upravitelja direktno predsedniku. Udeleženci , konference so bili prepričani, da se je dr Garfield odločil, da rudarji nr. polju mehkega premoga ne dobe povišane mezde, in radi tega jc nepotrebno, da se nadalje z njim razgovarjajo o zadevi.
Brzojavka pravi, da so zastopniki rudarjev vprašali dr. Garfi-clda za povišanje mezde s prvim oktobrom. Dovolil jc povišanje mezde dne 14. oktobra, toda dne 24. oktobra je odklonil povišanje mezde rudarjem na polju mehkega premoga. Rudarji zahtevajp povišanje mezde na podlagi povišanih življenskih troškov, ki so
svoj lastni zavpd. Torej je v £>j «.¿podraiUi v zadnjem letu za več kodclstvu kaikor tudi v mali krric-'1 tiji potreba zasebnega lastništva proizvajalnih sredstev in izdelkov, ako hoče popolnoma razvija- __
ti svoje proizvajalne ^ PrHšanje pred" razsodišče,n^da la
izvajanju v malem je izdelek od visen od osebe, od zmožnosti, pri* dnosti in vstrajnosti delavčeve,» Potreba je torej, da je izdelek njegova zasebna last. Svoje osebe tudi ne more v proizvajanju popolnoma uveljaviti, ako ni povnj sem Svoboden in ako ne vlada svolbodno nad svojimi izdelovalnimi sredstvi — to je: ako niso ta njegova zasebna last.
To je uvidela socialna demokracija in priznala izrecno v svojem programu: "zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev je temelj proizvajanja v malem". Pravi pa takoj: "gospodarski razvoj meščanske družbe vodi vsled naravne potrebe proizvajanje v malem v propad."
Prvič v zgodovini s eje obdrža-vala v Washingtonu konferenca •zastopnic strokovno organiziranih delavk, pri kateri je bila zastopana tudi vlada. Zbralo se jc 25 zastopnic, ki so zastopale razne organizacije.
Namen konference je bil, da nastanejo tesnejše zveze med vlado in strokovno organiziranimi delavkami in da se rešijo vprašanja, ki se ttfejo delavk v vojnem in normalnem času. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, da dobe delavike mewio kot deiavci, čc opravljajo moško delo. Z drugimi besedami bi rekli, cna!ka mezda za enako delo. Na razpravo je prfišlo tudi nevarno in po-nočno delo, kako je tireba priboriti sanitarne zakone itd.
Konference se je udeležil tudi delavski tajnik Wilson. V svojem govoru je povdarjal, da se življcnske razmere ne smejo znižati, če ne privoli v to znižanje narodni obramlbni svet. Priporočil jo šijo problemi, ki se dotikajo pl>-zvezno vladno kontrolo, ds se re-noenega dela. Dejal je, da so se le v sedmiih državah potrudili, da
pri
čene do enake mezde.
vzakonijo potrebne socialne za ma dvoje delokrogov (področij) kone. Glede meade je dejal, da so živinorejo in poljcdclntvi». Pri ži-^delavke pri enakem delu opravi-vinoreji je vladalo pri nas do XVIII. stoletja, na va* krajih vlada pa še sedaj, pačno gospodarstvo. Temu pašnemu gospodarstvu pogoj pa je: skupno lastništvo zemlje. Bilo bi ne/miselno, ako bi hotel vsaik metič zasevs»k košček paše obdati s plotom in si za nekoliko svojih kosov živine
Pet tobačnih družb in njihovi uradniki so obdolženi, ds so prelomili proti-trustni zakon s tem, da so se združili za določevanje cen tobačnim izdelkom in za uničevanje konkurence. * Dokazilni materijah jc predložila obrtna ko-
kot 20 odstotkov. Prizadetih je 500,000 rudarjev na polju mehkega premoga. V brzojavki vprašajo, da se jim dovoli zašli-
Vse priprave so izvršene za veliko delavsko konferenco, ki prične dne 13. nqvembra t. I. v La-redu, Tex. Deleigatje pridejo iz južno in centralnoameriških republik. Največ delegatov bo seveda iz Mehike iu Združenih držav.
Konference se udeleže gover-nerji mehiških držav, iz Združenih držav pa pridejo governerji iz držav, ki meje ob Mehiki. Delavska strokovna organizacija se je razvila v Mehiki ravnotako močno kot v Združenih državah. Konferenca ima namen utrditi še bolj prijateljske vezi ined ameri škim in mehikanskim delavstvom, ki so Že sedaj dokaj trdne.
Vlada Carauze se je pobrigala za blagostanje delavcev in to je je napravila močno. Nekdanjemu tiranu Diazu, ki ga je vrglo me hiško ljudstvo, so bili delavci drhal, ki ima molčati, vbogati in delati. Odkar je nastal mir v Me biki in so izbrisani sledovi ne kdanje Diazoce in kasnejše Huer tove vlade, so napočili tudi za mehiške delavce boljši časi. ,
Na konferenci dne 13. novembra bodo razpravljali o socialnih zakonih v Mehiki. Odkar je Car rauza predsednik, je bilo že sprejetih več socialnih zakonov in u-vedcnc so bile dalekosežne delavske reforme. Te socialne zakone bo treba še bolj spopolniti, ki varujejo delavstvo pred sebičnimi interesi. Razpravljali bodo tudi o vojnem delu ameriškega delavstva in kakšen učinek je napravila volja na delavski položaj.
Konferenca se bo tudi bavila z vprašanjem preseljevanja mehiških delavcev v Združene države, kajti odborniki mehiške in a-uieriške delavske strokovne organizacije se trudijo, da ostanejo stiki prijateljski med obema republikama. Mehiško delavstvo se sedaj ložje naseljuje v Združenih državab, ker so bile odpravljene nekatere omejitve. Mehiški delavci večjidel delajo na farmah, železnicah in v rudnikih na jugozapadu Združenh držav.
rali v prihodnjih petih letffi zgraditi 7,250 hiš.
Mr. Armstrong pravi: "Zdaj je tendenca na strani vlade, da se preskrbe hiše delavcem, pri lokalnih oblastih, kompauijah za javne potrebičine, mesto pri privatnih podjetnikih. Mesto tiristol hoče izvesti načrt na ta način, da kupi 700 akrov sveta za ceno $725, 000. Ta svet bo razdeljeu v predmestja. V ta namen mogoče kupijo svet ie kasneje.
"Poleg tega je mestni svet o-dobril priporočilo, da se napravi prošnja na odbor lokalne bristoU ske vlade, da odobri gradnjo 5r 000 hiš po vojni. Predlagano je da zgrade zunaj mestne meje na * priiičnih krajih pet predmestij. Okoli vsake hiše bo dosti sveta za vrt. Na akrov ne bodo postavili več kot dvanajst hiš. Na vsakih devet akrov, ki so odmerjeni za gradnjo, pride en aker prostega sveta, na katerem bo igrišče zs tenis, kegljišče in druge naprave, ki služijo zabavi.
"Hiše se ne bodo tiščale druga druge, ali pa bodo zgrajene v malih skupinah in odmaknjene od eeste. Na nekaterih krajih bodo hiše zgrajene v štirikotu, seveda manjša hiša bo imela en» veliko tako, da izgube enoličnost. Večje hiše bodo imele po tri in več sob, poleg pa tudi sprejemno sobo.
"Nove hiše bodo zahtevale tu- » di veliko pohištva, da jih opremijo. Sedaj primanjkuje pohištvo v deželi, toda po vojni se bo pomnožila zahteva po ameriškem pohištvu, ko bodo odstranjene uvozne omejitve."
STRUPENI PLINI PRI ŽIVALSTVU.
hko pravi avtoriteti predlože svoje zahteve in jih pred njo zagovarjajo. Brzojavko so podpisali : Fr. J. liayes, predsednik, John L. Lewis, podpredsednik, in William Green, finančni tajnik.
V rudarski organizaciji so se razgovarjali zavoljo povišanja mezde od julija. V tej zadevi se je obdržavala konferenca v Wa-shingtonu dne 22. avgusta* drugi dan je pa delegacija "Združenih rudniških delavcev" predložila svoj apel dr. Garfieldu, izrekajoča, da so rudarji opravičeni do povišanja mezde vsled naraščajočih cen za življcnske potrebščine.
Na konferenci in pred dr. Gar-fieldom so povdarjali, da rudniški operatorji izplačujejo nagrade, da dobe rudarje v svoje rudnike. Zastopniki rudarjev so rekli, če rudarski operatorji lahko plačujejo-nagrade,, je to priznanje, da lahko povišajo tudi mezdo.
Na konferenci v avgustu ni dr. Garfielct dovolil povišanja in tu di ne konference med operatorji in rudarji, da se dogovore radi mezdne lestvice. Od tega časa so zastopniki rudarjev na polju trdega premoga delali zase, da dobe povišanje mežde, kajti rçjih zaslužek je bil še nižji kor rudarjev na polju mehkega premoga. Dr. Garfield je sankcioniral konferenco operatorjev in rudarjev na polju trdega premoga in posledica tc konference je bila povišanje mezde. Ta sporazum je bil napravljen dne 14. oktobra. Odborniki rudarske organizacije so takoj vložili apel na kurivne-ga upravitelja za povišanje mezde rudarjem na polju mehkega premôga, toda on je prrziv odklonil dne 24. oktobra.
IZKORIŠČANJE OTROK.
vzdrževati svojega pastijra i. t. j misija.
1L P. Oriffillth, agent depart-menta za notranje zadeve, je dobil od louisvillske borze poročilo, ki pravi, jda jc v Kentukyju 225,-000 akrov sveta, ki je primeren za naseljevanje vojakov, ko se vrnejo iz vojne. Svet obstoji iz velikih parcel, ki so dostopne kulturi. Vseh parcel je šest. Največja med 75,000 akrov, najmanjša pa 10,000. Po izjavi mr., Grifftha ima vlada namen naseliti domov prišedše vojake v vsaki državi in jih obdržati kot vladne uslužbence po razpustu armad.
Delavski department je podal izjavo, ki pokazuje, da se je jm zadnjih poročilih zopet pomnožilo izkoriščanje otrok v tovarnah Severne Karoline, Južne Karoli-ne Virginije in Rhode Islanda, ker je bil zakon za varstvo otrok proglašen ne 2. junija 1918 protiustavnim.
Zakon je prepovedoval vpos-1 jen je otrok pod 16 letoni v rudnikih in kamnolomih, pod 14 letom pa v tovarnah. Otroci med 14 in 16. letom niso smeli v tovarnah delati več kot osem ur na dan in šest dni v tednu. Z delom niso smeli pričeti pred šesto uro dopoldne in niso smeli delati po ¿jedrn ih zvečer.
Dokler je bil zakon veljaven, so pronašli, da je 158 otrok po lfi. letom delalo v rudnikih in kamnolomih in 383 otrok pod 14 letom v tovarnah. Dognali so, da je 1,-094 otrok med 14. in 16. letom delalo več kot osem ur na dan, ali da so delali ponoči, kar je bilo v protislovju s postaVo.
Po drugem juliju so uvedli zopet preiskavo, da doženejo, če so podjetniki zopet pričeli izkoriščati otroke. Uradniki otroškega biroja so našli sledeče:
V	392 tovarnah je delalo 909 o-trok pod 14. letom, 3,189 otrok pod 16, letom je delalo več kot osem ur na dan in 149 otrok je delalo ponoči. V 13 rudnikih soj našli 62 otrok pod 16 letom.
V	štiri in dvajsetih državah nimajo postave, ki določa osemurni delavnik za otroke med 14. in 16. letom. Po informacijah je nekaj navadnega, da delajo otroci v teh državah po devet, deset in enajst ur na dan. V Severni Karolini, Južni Karolini in Georgiji so o-troci najbolj izkoriščani, kajti delati morajo po enajst ur na dan in navadno šestdeset ur v tednu.
Človek je šele v sedanji vojni pričel rabiti strupene pline za napade na sovražnika. Med živalstvom je'vladal ta boj že poprej, kakor se je lahko prepričati iz raznih opisovanj prirodoslovcev.
Najspretnejši in najmočnejši v tem boju je neke vrste hrošč, ki se nahaja v raznih južnih krajih. Prirodoslovci imenujejo dve vrsti teh hroščev, ki se najdejo samo po teh najbolj vročih krajih, in sicer z imenom Brahinus in Orepi-tanus. Hrošči žive ob rekah ali potokih pod kamenjem. Ako se dvigne t&'.kamna*»¿ped katerim šivi, se Vidi, kako se postavi hrošč v boj in vrže takoj nato iz zadnjega dela telesa neko tekočino, ki se spremeni v kadeč in strupen plin, čim pride z zrakom v dotiko. To sredstvo rabi hrošč proti hroščom druge vrste, ki so njegovi smrti sovražniki- Te imenujejo "Cara-bine" in so jako bojeviti ter vedr no pripravljeni za napad. Kakor-hitro zagleda Brahinus ali njegov sorodnik Crepitanus svojega smrtnega sovražnika, se postavi v bran.. t Ko je njegov nasprotnik na tem, da ga naskoči, vrže prvi nanj svoj strupeni plin, kateri ga omami; ta čas pa porabi prvi, da re umakue z nevarnosti.
Poleg teh hrošče v so še druge vrste žuželk, katere se branijo s strupenim" plinom. Povečini se ns-hajajo vse te vrste živalic v južnih kr<%jih, posebno številno v Braziliji, oziroma v Južni Ameriki.
Med večjimi živalmi je dihur, ki se brani mesto s strupenim s smrdljivim plinom. On ima v zsd-njem delu telesa poseben mehurček, kjer se zbira smrdljivi plin, katerega izpušča, kadar mu preti nevarnost ali pa je ujet. To ve vsakdo, da ima dihur neznosno neprijeten duh, ki izvira iz tega smrdljivega mehurčka.
STANOVANJSKA NJA.
VPRAftA
Stanovanjsko vprašanje, ki postane pereče po vojni. Po poročilu konzula J. S. Armstronga jr. ima Bristol na Angleškem nad 5,000 za bivanje nesposobnih hiš, v katerih prebivajo ljudje. V 586 hišah prebivajo ljudje, ki so bile proglašene nevarnim. 2,000 hiš v katerih tudi stanujejo ljudje, bi pa morali proglasiti, ds so nevarne kot človeška bivališča. Zdravstveni komissr sodi, da bodo mo-
Dr. Louis J. Tint, prejšnji državni bakteriolog, je naznanil, da so iznašli sredstvo proti influ-enci. Rr. Tint je sedaj član preiskovalnega departmenta čikaške u-niverze. Serum pr<*i španski in-fluenci se vcepi ljudem v roko nad komolcem kakor pri cepljenju koz. Dr. Tint je pred družbo zdravnikov predaval o tem novem serumu, o katerem je dejal, da ga je doslej preizkusil na petinsedemdesetih bolnikih, ki so bili afektirani od te bolezni, nekateri smrtno nevarni, a sedaj se vsem povrača zdravje in so nekateri že ozdraveli.
Dr. Tint je v svojem predavanju navajal kot vzrok hitremu razvijanju influence pomanjkljivo uživanje sladkorja, katerega porabijo Američani sedaj mnogo msnj, kakor pa pred dobrim letoni dni. "Sladkor", je dejal dr Tint, "j« kurjava za človeško telo. Ako ne dobi teto vase snovi, katere potrebuje, tedaj oslabi ifc se ne mere uspelno upirati bacilom."
. ■»	. T«	" ■ . *
' ™	pt


Nauki
vojne
V marsikaterem osiru bomo po tedanji vojni vedeli mnogo več, nego srno pred njo. Ako bo delavstvo inaio porabiti izkušnje, zlasti ako bo zadostno organizirano — ne le Številno, ampak tudi sistematično, mu prinese novo znanje velike koristi.
Ne olepševanje ne pretiravanje ni, če se pravi, ds je sedanja vojns zbudils take ogromne e-neržije, kakršnih še ni bilo opaaiti v zgodovini. Kapitalizem je bil močan, odkar se je postavil na noge in se otresel najnerodnejftih spon prejšnjih sistemov, ki so ovirali njegov razvoj. Njegovi zagovorniki so mu peli himne, in v gotovem oziru so imeli prsv. Nobena prejšnja doba se ne more me-jriti s produkcijo iu z deli kapitalističnega veka. V Rimu občudujemo ruine nekdanjega Forum Romanum, v Egiptu Sfingo in piramide; toda ena sama ulica v New Yorku ali v Ohieagi ima v avo-jih sky-seraper» več veliksnsksga, kakor nekdaj ve« svet. Nekdanji <4čudetži svetaM so vsi skupaj »sls v primeri z eno ¿smo železnico, spajsjočo morje z morjem, ki predstavlja v svojih tunelih in mostovih, s svojimi viadukti in galerijami cel svet čildežev.	•	•
1) eneržiji kapitalizma ki o velikosti njegovih rezultatov ni dvomiti Ali do popolnosti se Človeška eneržija tudi v kspitslisttčuam sistemu ni razvila, kajti temeljns ideja vsegs njegovega dela je profit. Preden začne kakšno stvar, se vprašuje: Kako se bo izplačevala t Koliko dobička prinese T .. • .' ' 1 " '
Gotova struja nacionalnih ekonomov je smatrala prav to za velik blagoslov in sa največjo gonilno silo napredka. Upanje na dobiček podžiga iniciativo. Vzemite ljudem profite, pa ubijete v njih vso podjetnost in vso voljo za napore. S tem argumentom so opravičevati kapitalizem in skušali dokazati škodljivost socializma, ki bi po tej teoriji povzročil splošno stagnseijo in zatrl delovni nagon.
Vojna doba je dokazala nekaj povsem druzc-ga. Velika ideja je večja gonilna moč, kakor pro-fiti. Treba je le, da smatra družba idejo res za veliko in dosego ciljev za nujno. Če sprejme idejo za svojo, če ji pripne toliko važnosti, ds smatra nje izvršitev za veliko skupno reč. tedaj zna iztisniti vsako skrito eneržijo iz sebe in jo spraviti v službo uspeha.
Najpopolnejše znanje lahko predloži kspita-lizmu sijajen načrt, čigar izvedbs bi pomaknila iivljenski način družbe za stoletje naprej, Lahko
doksže z vsemi potrebnimi pripomočki njega izvedljivost. Podjetniki pokličejo svoje matematične izvedence in dajo preračunati in prekalkuli-rsti ves plsu. če pokažejo številke, ds ne bo o-bresti od vloženegs kapitala, sli da jih ne bo toliko, kolikor jim jih prinaša denar v drugih podjetjih, je bil ves nsčrt in ves trud zaman. Brez koristi ne začenja kapitslizem ničesar. Kakor je podjeten in brezobzirno energičen, kjer sme pričakovati zadosten profit, tako je popolnoma ne-gativen, kjer mu ni zagotovljen dobiček. Nešteta dela, ki bi bila lahko »boljšala razmere celih krajev, so ostala netzvršena ali pa «ploh nezapočeta, le ker se denarno ne bi bila 44 rent i rab."
je torej res, da ima profitni sistem velike vabe za podjetnost v sebi, ni nič manj res, da je v mnogih slučajih neizprosen nasprotnik produktivnosti in velikanska ovira napredka.
Izkušnje vojne so praktično dokazale, da so drugi nsgibi lahko veliko močnejši in uspešnejši od profituih, (ilavni in neposredni cilj vojne je zmaga. To velja za vojno v splošnem, ne glede na to, kaj da misli vojskujoča se sila storiti s svojo zmsgo. V tem oziru so vojne seveda Ishko zelo različne; lahko se vodijo iz gospodarskih razlogov, za teritorijslno povečanje, za povišanje di-nastičnega blišča, za določene politične smotre, sa demokratična načela, za narodno svobodo itd. Nameni vojne so lahko zgolj materijalističm ali pa popolnoma idealistični; lahko se mešajo eni z dfugimi; toda v vsakem slučaju je zmaga njena poglavitna ideja, pri kateri je misel ns profit lahko popolnoma izključena, vsaj za narodno celoto, ki vodi vojno.
Da se doseže ts cilj, se morajo mobilizirati vse sile, ki so nsrodu na razpolago. V tej vojni se je to zgodilo v najpopolnejši meri, in povsod se je zgodilo z izključnim namenom, da se zagotovi zmaga. V vseh deželah smo videli kapitalistiČ-gno misel v boju s samo seboj. Princip vladsjočegs gospodarskega reda je neomejena pravica podjetnika, da razpolaga s svojim podjetjem po svoji volji in da vlada v njem. To načelo so morale krši-ti vse države, ker je bil njihovemu momentano najvažnejšemu cilju na poti. Prepustiti podjetnikom industrije individualno pravico cdločauja v podjetih bi bilo pomenilo toliko, kolikor prepustiti jim, da v veliki meri odločajo o uspehu vojskovanja. Pri tem bi se lahko zgodilo, da bi iz ozirov na profit ovirali vojno in onemogočili zmago. Od podjetnika se lahko . zahteva patriotizem; ali
zahteva, ki nima garancije, da bo izpolnjena, je malo vredna. V sistemu, ki je zgrajen na stremljenju po profitu, je pričakovati, se bodo našli podjetniki, ki postavljajo svoje iuterese nad skupne družabne. Kspitslisti in kapitalistične družbe, ki spoznajo, da se jim 1a ali ona za vojno važna ali morda neizogibna produkcija ne bi ren-tirala, bi morali postaviti državne oziroma narodne potrebe nad svoje korieti, da bi se kljub temu lotili dotične produkcije. Toda kaj, če je njfli egoizem večji od njih patriotizma? Kaj, če porečejo, da naj drugi izdelujejo, česar oni ne marajo, pa če se tisti "drugi4" sploh ne najdejo!
Skupnost s'1 mora zavarovati proti taki nevarnosti; tega pa ne more storiti drugače, kakor če poseže v individualne pravice podjetništva in si prisvoji večjo ali. manjšo mero razpolaganja, kolikor pač sama spozna, da je potrebno.
V mnogih rečeh je neizogibna najpopolnejša centralizacija. To velja na primer za promet. Kapitalistična podjetja v individualni posesti ne morejo tesg izvesti drugače, kakor če bi se vsa od prvega do zadnjega združila v velik enoten tratit. To se ne more izvršiti tsko hitro, kskor se zapiše. A tudi če bi se uresničilo, ne bi bilo «v tem zsdost-no jsmstvo, da bo tako koncentrirano velepodje-tie služilo nsmenom, ki jih zasleduje vojna in da jim bo tako služilo« kskor zahteva. Treba je torej, da si jih skupnost prilasti, ali pa vsaj da si zagotovi neovirano kontrolo «ad njimi. V neštetih slučajih se je to zgodilo tekom vojne.
Za državo je potem veljalo vprašanje, kako jc treba upravljati, da bo imela vojna in njen cilj največje koristi? AH se ta ali ona stvar ren-tira, postane brez pomena, če je ta stvar potrebna za uspeh vojne. Vse, kar je za ta namen mogoče, se kratkomalo mora izvršiti.
Z očmi, uprtimi v zmago, so se tekom teh tragičnih let izvršile reči, ki bi bile v vsakem prejšnjem času veljale za nezaslišane. V vsaki od vojne prizadeti deželi je bilo tako; a že Amerika sama bi lahko služila za prepričevalen zgled.
Vlada je postavila živila pod svojo kontrolo. Nalogo, ki si jo je bila nadela, je bila ogromna. Prehraniti je bilo treba od dne do dne naraščajočo armado onkraj morja, vojaštvo doma in svoje prebivalstvo; vrhutega je bilo treba zalagati zaveznike, ki bi bili brez ameriške živilske pomoči morali predčasno omagati. Če bi bilo na tem polju ostalo_ individualistično ogspodarstvo kakor pred vojno, bi bil neizogilten strašen kaos, ki bi 'bil po-
VA2NO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora «raalc naročnik imeti list plačan ▼ naprej. Ne na na*, temveč na ras je ležeče, če hočete imeti vse številke Proletarca. Vi imate na tvojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodnja številka lista je (584) in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa ae manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam takoj ustavimo list
vzročil pomanjkljivo dodajanje, v mnogih slučajih popolno izostajanje gotovih Živil, draginjo, stopnjevano do skrajnega oderiŠtva, lakoto in resne katastrofe. Vrladna kontrola, ki je popolnoma v nasprotju/, idejo kapitalističnega indivi-dualiziua ,je omogočila, da se je izvršila velikanska naloga, ki je spadala med najvažnejše pogoje za uspeh vojne.
Ves promet je prišel v Zedinjenih državah pod vladno kontrolo. Tudi to se je zgodilo z ozi-rom na vojno. Ameriške čete so se vojskovale onkraj oceana v Franciji in Italiji. Treba jih je bilo spraviti tja, ne le iz kakšne luke, ampak iz vseh mogočih krajev od <New Yorka do Californi-je, od Minnesotte do Tezasa. Z njimi in za njimi pa je bilo treba spravljati orožje in municijo, obleko in živila in ie marsikaj druzega. To se je zdelo kakor fautastična pravljica; izgledalo je tako neverjetno, da Nemčija sploh ni smatrala vstopa Amerike v vojno za resnega, ampak je s popolnim prepričsnjem govorila, da bo vsa ameriška vojna le platonična demonstracija in da pride k večjemu kakšen majhen oddelek ameriških vojakov v Francijo, zato da bo ameriška zastava vihral poleg zavezniških. In če bi bil promet ostal prepuščen privatnim rokom, bi bila Nemčija skoraj imels prav. Svojčas je prevoz vojaških tovorov povzročil pravi kao« na železnicah. Proge so bile zabarikadirane z vagoni, skladišča preobložena, tovomfh vozov je manjkslo zlasti za premog.
(Konec prihodnjič).
Nevarnosti miru in naše naloge.
Kakor vojna sama, tako ima tudi mir svoje zmage in svoje nevarnosti. Posebno nevarnost obsega mir, ki pride po sedanji vojni. Pri tem ne mislimo« ns hcsaneriQivésfe nemških obljub in ns
splošno potrebo opreznosti in straže nspram vladam, ki gledajo na dane obveznosti nspram miru kot na kos popisanegs papirja, ki se lahko vt ak čas raztrga in vrže na smetišče ali v peč. Prepriču-ni smo, da bodo te vrste nevarnosti odstranjene z ustanovitvijo Lige narodov, v katere okvirju se bo tudi nemško ljudstvo pač povspelo na mesto, ki inu je po njegovih možnostih primerno. Nevarnost, na katero mislino, je tista, ki preti od gotovih imperialističnih sil od znotraj.
Lord Grey v Angliji je napisal zanimivo brošuro o Ligi narodov, kjer pravi v uvedu sledeče pomembne besede: 44Ako ne pridobi človeštvo v tej vojni novih naukov, ki naj tako prevladajo . misli, ideje in čustvs tistih, ki so ostsli izza vojne, kskor tudi tistih, ki jim bodo sledili, da bo za nove stvari obstanek, tedaj bo ta vojna ena največjih katastrof in najbolj žalostna in bridka izkušnja, kar jih pozna človeška zgodovina." Te besede se bedo zdele komu morda sentimentalne, a i»o vendar globoko resnične in pomembne.
In vendar, resnične kakor so in pomembne, in kakor važno done, je po drugi strani ravno tako resnica in javna tajnost, da so v Zed. državah ~ in gotovo tudi pri drugih narodih — elementi, ki bodo izkoriščali priliko ljudske reskcije, ki pride po vojni vsled velikega napora in trpljenja množic tekom vojne. Celo v vojnem času so ti elementi gledali z odprtimi očmi in preračunanjem na dni, ko bodo zopet gospodarji svoje moči, ki jim je bila v dobi vojne odvzeta od vlad. Njih govorica se je sicer izpremenila; vsebuje več demokratičnih fraz, kakor pred vojno, toda paziti je treba nanje z ravno tako odprtimi očmi, kakor so gledali oni na ljudsko reakcijo, kajti sicer se bodo njih de-
janja izneverila besedam. Kakor je bilo treba paziti na Nemce pri sklepanju miru, tako jc treba sedaj paziti na te interese, ki so se čez poč prena-polnili z 44demokracijo".
Ljudi imamo, ki se še niso iznebili sanj o imperializmu, katere je rodila španska vojna. Zapeljiva so pota, po katerih hodijo in nič manj nevarna niso. Te elemente je treba opazovati, treba je biti na straži. Niso ¿e še naučili naloge, ki jo omenja I^ord Grey v svoji brošuri. Zgodovina nam dokazuje, da je vztrajnost in zakrknjenost ideje za nadvladnje značilno. Posamezniki ne uspevajo z nauki pri posameznikih, in istotako se narodi nočejo učiti od narodov. In tako se zopet in zopet ponavlja tragedija obsežnega grabeštva in nadvlade. Do danes so bili Habsburžani — jutri Bourbo-ni. Sedaj je nadvladaval Filip, nato Louis, in končno Napoleon. In vedno teče kri — končni poraz za imperialistična načela. Vojn končuje. Toda ne vdajmo se nadam brez straže! Tistim, na katere smo vedno pazili, velja naša straža tudi v bedoče!	• • •
Vpričo nujnosti stalne straže nad imperialističnim razredom ostaja delavstvu, če hoče, da bo ta straža izdatna in uspešna, neobhodno eno sredstvo — organizacija. V ogromnih sistemih indu-strijalne in politične organizacije, ki gonijo val življenja, je posameznik kakor kapljica na veji in ne šteje nič. Glas posameznika je v takih slučajih lahko najjačji, toda do ušes tistih, ki upravljajo te sisteme, ne doseže ; oči ponameziiika, njegovi možgami in jezik so lahko iz najboljšega človeškega materijala. tako da oči vidijo, možgani razumevajo in jezik lahko razloži z največjo jasnostjo vse, kar mu narekujejo oči in možgani; srce je lahko najplemenitejše — toda vse to ne pomeni brez organizacije mnogo. Materijal je, ki plava z ostalim slabim in dobrim materijalom po reki življenja, ne da bi prišel pri odločevanju v po-
št v. To je občutilo delavstvo v največji meri ob izbruhu vojne. Ta materijal je šele poraben. ko je zbran — organiziran, tako organiziran, da postane odločilen. Sistemi se nadomeščajo s sistemi — organizacija z organizacijo. Za normalne in abnormalne čase potrebuje delavstvo organizacijo. Diktatura, ki se pojavlja in pride na površje s pomočjo drugih sil, kakor zavednega s socialističnim znanjem prei>ojenega delavstva, ni zanesljiva in je znanstveni socializem ni nikdar deval v ospredje. Kdor misli drugače, zida hišo v oblake. Kakor ne more bojna ladja plavati v škafu vode, tako se ne more držati taka diktatura v okvirju premočnih in konservativnih režimov. Demokracija, o kateri se danes toliko govori in piše, ako se vzdrži na površju, je predpogoj tiste demokracije, ki ima priti in katero označujemo socialisti za nov sistem politične iu industrijalne organizacije. Vera v tako demokracijo je sicer poceni, ampak brez rcsnHMiega dela. brez izvrševanja nalog, ki so v zvezi s to izvedbo, kar pomeni razumevanje razmer, pametno taktiko in jasen končni cilj, ne prinese zaželjene demokracije. Demokracije tudi ne prinašajo na krožniku današnji diplomat je, marveč si jo bo moralo delavstvo samo izvojevati potom svoje organizacije. Vojna, ki se ravnokar končuje, je odstranila pač mnogo zaprek za reševanje teh nalog; ampak tudi na to je treba paziti, kajti čisto lahko se zgodi, da se te zapreke pojavijo ponovno, morda celo v večji meri, kakor so bile dcslčj.
'Nase naloge se nanašajo naravno na ameriške razmere, kjer živimo in kjer se moremo v prvi vrsti kot državljani zanje aktivno zanimati. S tem seveda ni rečeno, da ne smemo voditi računov o stari domovini. Svet se priseljuje in izseljuje. Priseljevanje in izseljevanje jc naravna posledica družabnega razvoja, in v socialistični družbi ga ne bo manj, ampak mnogo več. Socialisti vodimo
radi račuue o vsem svetu, ne le ker zahteva to id nas dolžnost, ki jo narekuje sploaua izobrazba, ampak ker gleda s principa, da pripada -ven «vet vsemu človeštvu. Toda s tem ni rečeno, da moremo opravljati vse dolžnosti, ki se nanašajo na družabne gospodarske in politične potrebe, povsod hkrati. To je nemogoče in utopistično. Glavna naša naloga je torej, da se z ostalimi narodi, ki žive tukaj, organiziramo v svoji Jugoslovanski socialistični zvezi, in vršimo svoje dolžnosti tukaj.
Nekatere sodruge miče sedaj, ko gre vojna h koncu, ,v stari kraj. Nekatere miče radovednost, druge ambicija za boljšimi razmerami, ki nastanejo baje po vojni. Kakšne bodo sedaj razmere v stari domovini, je težko reči, vendar je previdnost priporočljiva. Pred vsem je treba vedeti, da ne bodo plovbe s pasažirji odprti, dokler ne bo podp^an mir.. To pa traja lahko več mesecev, morda leto dni; kajti premirje še ne pomeni miru. Nobenega vzroka ni torej, da bi se sedrugi radi teh izprememb odtegovali nalogam, ki jih spoznajo potom svojih organizacij in svojega časopisja. Selitev ali ne selitev, socialistična organizacija je v obeh slučajih ne le priporočljiva, ampak direktno nujna. Kamorkoli gre danes človek, pride v stik s socialističnimi organizacijami, katerih je po vsem svetu čedalje več. Članska knjižica soci« alističnega kluba pomeni zaupanje in bratski sprejem med sodrugiv Italiji, na Francoskem, Angleškem. v Mehiki, Canadi, v jugoslovanskih krajih, na Kitajskem in celo v Afriki, medtem ko pomeni doma zanimanje za delavsko politiko, ki je straža nad imperialističnimi načrti. V svojo korist in korist skupnega delavstva po vsem svetu je torej, da postane vsak slovenski, srbski in hrvatski delavec član Jugoslovanske socialistične zveze, kjer mu bo dana prilika, da se globlje seznani z nalogami, ki jih ima delavstvo po sedanji vojni.
Tajništvo J. S. Z.
Klic Svobode.
Skozi stoletja, skozi tisočletja že doni Svobode klic ...
V trenotkih, kadar se mi duh po blazno silni borbi z nepremičnim, breačuvstvenim osvobodi in se odmakne iz telesnega okrožja, se mu dozdeva, kakor da je bil že pred tisočletji, kskor da je slišal prvi, zrak pretresujoči klic po Svobodi. Dozdeva se mi, kakor bi gledal mrtvi in drhtoči in ustvarjajoči in porsjsjoči Chaos; vidim,- kako se pomoli žarek svetlobe in prodira tresoč ie temino in kako se sijaj valovito razširja v neskončnost ... is objetja neizmerjene in netehtane tvarine ter večne sile se porode svetovi . . . Čutim življenje.
Brezpočitno gibanje se je pretvorilo v rast in ploditev, v ustvarjanje ln umiranje, v življenje in smrt. In v neprenehsn boj.
Od neizmernosti se mi pogled obrne k oram-ljeni Tričici, malenkostno msli v brezmejni vesolj-noMti, a dovolj veliki, da se rssvijs ns njej ljubav in sovraštvo, poieljenje in vse strasti nerazumljivega srca.
Gaea . • . Zemlja ... % : i .
Vidim Jjudi ob delanju in nehanju, pri tvore-nju in borenju, v njihovi računarsko hladni in vendar žarko divji brezobzirnosti. V žilah jim teče kri, a tla vidim rdeče oblita in iz toplih luž se dviga dim proti nebu . . .
Bratomor!
Divji krik se razleže po zraku, grozen, uža-sen, da se zadere morilcu v kosti. A mrko kljubuje vzdigne mprilee svojo pest ter jo položi na plen — zaveden si svoje moči. Otroci umorjenega ps korakajo s povešeno glavo pod jarem, ki ga je postavil zmagovalec, morilec . . .
Brezskrbno plava Gaea dalje po oceanu eter-ja enakomerno ... po stalnih, nepremičnih ti -rih . . . A z njenega površja sega do mene krik
—	krik osvete iz prelite krvi in ko se je dvignil do mojega duševnega ušesa, se poleže, kar jc v njem strašnega in neksj silno zahtevajočcgr*, v;c-možnega, neizrecno nadepolnega zmaguje, nadgla-šuje. lie kot spremljajoč akord doni še glas osvete vmea. a zmagoslavno petje, čisto, bistro, jasuo
—	klic Svobode. •
Evo!
Tu jc svoboda — v kraljestvu duha, ki mej
ne pozna.
A tam doli, kjer plava Gaea, se bore sužnji in zatiranci za pravo krasne boginje, kateri odre-kako morilci čast, ki ji pripada in trinog) jo za-nikujejo. Viharnoailno, božanskomočno grmi spev Svobode od brega do brega, pretresa skale, biča valovja beg in sili solnce skozi oblačno množ in
--na bregovih se dvigujejo vislice, z junaki
Svobode utišuje trinoštvo svojo krvavo žejo.--
Oorjč! Oorjč!
In brezskrbno plava Gaea dalje po eternem
oceanu.
Mirno je, smrtno mirno — povsod — samo ns dvoru trinoga ne in ne — na pokopališču. Tu, '* višavi rplavajo v se in se stekajo in plešejo pošastno kolo, blazno, divje, brezvestno: orgije Živega iu v*w.etni klic mrličev. In navzdol doni odmev iz višave in postane — klic Svob de. K vod!
Oorjč! Oorjč!
Dolga igra — tisočletna.
Vidim, slišim. — Plaval sem v eteričnih sferah čistih žarkov, krvavil sem na krvnikovi klad;, v boju za Svobodo sem vihtel zastavo, visel sem n« vislicah in tičal na kolcu. Premagan, umorjen, stojim tukaj živ pa se smejem in rogam trinogom Zastavo v vis! In zopet v boji Kaj mi je mar osveta?
Svoboden hočem biti! Ne samo v daljnih deželah duha, tu, na Gaeinih planjavah hočem po -ljubliati Svobodo, v telesnem plamtečem objetju jo hočem priviti na grudi, ukaje, vriskaje — svobodno —
Zastavo v vis! Naboj! Naboj!
In vedno, vedno, vedno vnov, dokler nI zmaga naša.
Skozi eone doni sveti klic. Slišim ga. Sledim mu. Za menoj! Za menoj!
Severni svit se žari, solnce se dviga, duša plamti v nagonu Svobode.
Mrtvi vstajajo iz grobov, živi se zbujajo--
Zastavo v vis! Svoboda zove — k zmagi!

)
Uuerrilla« (izgovori| gerijjaa uii geriljaa) Je špansko ime in se izvaja iz besede "guerra" (gčrra), kar pomeni ♦•vojaka". Končnica
lila" se rabi pri samostalnikih, da se označi pouiaujšcvalua oblika, kot n. pr v slovenskem končnica ka", n. pr. hčer — hčerka Tako da je guerrill« poiuanjševalua oblika od "guerra" in hi se po slovensko prav prestavilo "vojski-ca." Ljudje pa, iti vodijo te vrste "bojčke", se imenujejo "guerrillerus" sli to, kar nazivljajo ua Balkanu "éetaie".
To ime se je pVedvsem razvilo /dobi, ko je zmagoviti Napoleon udri s svojo vojsko na špansko, hoteč podjarmiti tudi to dešelo. Armada Na poleonova, ki je premagala, kot pravi zgodovina "celi svtjt", je bila ua Španskem potom teh "vojskie" ali gerrij tako oslabljena, da je Napoleon hitro zbral svoje čete it» odšel iz Španske.
Tudi odpor Bošnjakov proti avstrijskim požeruhom v času okupacije je bil toliko časa krepak, dokler so vodili vojsko napram avstrijski atntadl potom malih čet ali gerrij. Bošnjaki so iz-gubili šele takrat, ko so opustili te vrste boja in se združili v celotno armado, kjer so bili pri Jajcu po pol no m» poraženi.
Očetje oziroma mojstri gerrij so pa brez-dvomno južni Amerikanci, to je prebivalci latin-ske Amerike. Skoro nikdar ne preteče leto, da se ne bi slišalo o novi revoluciji v tej ali oni republiki latinske Amerike. — Obenem moramo vedeli, da so si \si ti latinski narodi priborili svoje' osvobojenjc izpod španskega jarma potom teh gerrij.
Ker je bila, kakor se razvidi iz omenjenega, gerrijja že od nekdaj najboljša pot, da si bodisi tlačen narod ali pa tlačen ljudski razred potoiu nje pribori svojo svobodo ali svoje pravice, je pač |M>trebno ,da se tudi širši slovenski krojçi nekoliko jasneje seznanijo s to vrsto boja. ki se nam zdi znabiti najpripravnejše sredstvo za razbitje že itak gnile avstrijske monarhije. Tudi jé dobro, da se seznanimo Slovenci in sploh Jugoslovani s to vrsto boja zato, ker narod, ki se zna prav poslužiti gerrijje, ne bode nikdar sužnjeval nobeni vladi, uiti nobeni kronani buči, ki mu ni po volji.
Kaj je bistvo gerrijje?
Predvsem je potrebno, da nastopi uekaj zmožnih, odločnih in bistroumnih mož javno med ljudstvom in začne potom besede in spisa pojasnjevati it» žigosati vladne krivice napram ljudstvu. Takoj ko je oživela beseda meti ljudstvom in našla pot v srce naroda, je treba zbrati one, ki so se pridružili ideji, v ožje kroge ali društva. Narodu je treba dati jasno idejo o temx kar se hoče doseči, a cilj mora biti vedno čist, nesebičen in v resnici namenjen v izboljšanje ljudskih m/.mer. Ljudje, ki m» se zbrali okrog voditeljev, so navadno cvet iii sok naroda in so le takorekoč čakali na "glas vodnika."
Nato je treba preiti k dejanju. Oborožiti je treba ljudi na način, ki je ravno najbolj pripraven razmeram. Ako Se je moglo že prej zbrati nekaj orožja na tihem, brez vednosti vlade, je najboljše.—
Tu pri tej priliki kratka stranska opazka! Vedno kličemo ljubiteljem sv'obode, da dokler je tiranstvo na svetu, mora imeti vsak svobodo in enakost ljubeči mož svoje orožje. Prej. kot si kupiš zlato uro, lični prstan »n take in enake nepotrebnosti, kupi si svojo dobro puško 1er kar največ streliva ali nabojev. Ko boš imel vse to, šele potem pa si kupi to, kar se ti zdi prijazno! Tako ne bo treba prositi za milost in krušne drobtinice s klobukom v roki. temveč bo zahteval vsak, kar mu gre pred bogom in ljudmi, in ku-dar bodo tiranske vlade in nje poiuagači naščuvale nad ljudstvo svoje vojake in biriče, jim bode to lahko odgovorilo na enak način. Klin se izbije s klinom in nikdar ne s prošnjo! Tskrst tudi ne bodo prinašali več časopisi poniževalnih notic
ji, vojaštvo je oddalo na sestradano množico par strelov in ljudstvo se je bežeč na vse. strani razpršilo." Takrat se vojaštvo niti poklicalo ne bo. temveč vlada bo skrbela, da ljudstvu ne bode manjkalo ničesar. — Kakor je v velikem, tako je v maleiu. Beraču, ki te milo prosi en cent, ga večkrat ne daš samo zato. ker se ti ne zljubi seči v žep. Tolovaju pa, ki z orožjem zahteva od tebe vse. kar imaš pri sebi, po bliskovito izro--* .'•is vse in še "hvaležen" si mu. če ti ne pusti ničesar v trajen spomin. Saveda s tem še nt odobravamo tega zadnjega slučaja — navedli pa smo ga le samo kot zgled človeške narave, hoteč s tem označiti sredstvo, a kojim se človeška ego-* istična narava "omehča" najprej. Da nam tedaj kak rahločuten moralist ne šteje v zlo!—
Po kratkem zavinku preidemo zopet nazaj k prvotni snovi.
Ljudstvo se tedaj oboroži na način, ki je razmeram najbolj pripraven* Hočemo navesti kol zgled samo, kako so se oboroževali rnehikanski četaši, ki so se dvignili proti tiranstvu Diaza. — Bilo je n. pr. dvajset i)iazovih vojakov, vsi do-J»ro oboroženi z mauserji; četaši, katerih je bilo n. pr. sto, so imeli znabiti kvečjemu kakih 10— 15 starih pušk najstarejše vrste ((forderladarc), par polomljenih samokresov, ostali pa nože it» mačete (dolg nož, orožje, ki je nekako med lovskim nožem in sabljo, tukaj zelo popularno) ; mnogo jih ui imelo ničesar ali pa kamenje in res-• le aii lasote (vrvi, v katere se lahko vjame od daleč beŽoča stvar). Tako oboroženi ,oziroma lle-oboroŽeni so «c skušali približati ncopažeui kar največ mogoče vojaški posadki. Včasih so uporabili noč .in brezskrbno spanje pOaadbe. Napadli so odločno posadko in predno so se zavedli vojaki kako in kaj, že so bili ali pobiti ali vjeti in presenečeni. Vojake so skoro vedno pobesili na drevesa, to pa zato, ker so delali vojaki isto s če-
•) Ta čjauek nam je padal sodrug Žnidaršič iz Mehike, in ko ga je pisal, je bila Avstrija še cela in v vojni. To se je sicer izprrmenib>: kljub temu bo Članek ie zanimal čitatelje.
tauii. Na ta način so se oborožile prve* čete rebe-lav /. dobrimi vojaškimi puškami in številnimi naboji. Pač ni bila gladka pot
Četaše je treba razdeliti v večje uli* manjše oddtlke .kakor je pač zemlja oziroma pokrajina, kjer se bodo borili. Kjer so velike ravnine iu je dovolj krme, kot u. pr. na Ogrskem ali pa tukaj v Mehiki, je najboljše, da so kar največ na ko-jtjih. Število je predvsem odvisno od tega, !;a'io močna je Še vlada. Ako je ta krepka in huitr«. ; ra Še vat* točke dežele, je treba organizirati zelo maje čete. Da, včasih ne več kot dva ali tri mete v eno četo, ali teh pa mnogo in na vseh koncih in krajih. Nobena steza, noben hrib, noben go*d ne sasf biti brez njih. Če je vlada zelo sigurna in tudi malim četam še jako nevarna, morajo biti četaši pomešani med ljudstvom kot uiirni prebival-ei iu imeti skrito orožje, iu le kadar so pozvani ali se jim nudi dobra prilika, se natihouia obo-rože, porazijo vojaštvo, nato pa si« zopet poskrijejo Približno na ta način, kot so bili rokovujači svojeas na Kranjskem, ki so se vsem oblastim v pest smejali. —
Omenimo tu še drug slučaj iz Mehike Zgodilo se je, da je po 300 mož armade in po več sto H» «.\p tt.\o| o|s .vop^sos ijinu.ujiui pni A i|}fU|ipt zi
tH eefaše v hribe. Medtem ko so se vojaki potili in prekliuj.ili po strudb gorah, iskaje tolovajev, sta ležala dva izmed njih udobno v kaki hiši v isti vasi. iz katere je malo prej odšla Žaiidarme-rlja za njimi, drugi pa je bil pomešan med vašča-ni, katere je prisilila vlada, da so jih šli lovit. Popoldne, ko so.prišli vojaki dO srni i ¡zmučeni na-zaj.v vas, drugi pa so še ostali razpršeni po hribu, je že nekoliko pi.^iii četaš odšel s svojim tovarišem v hrib in ustrelil par vojakov, ko se zakasneli v hribu, jim pobral orožje in mrtve po-besil na bližnji hrast, kjer so jih našli drugega jutra tovariši.—
Kadar začne vlada že izdihovati iu koncentrirati čete v večje vasi, trge in mesta, tedaj .se pa orgauizujčjo že večje čete od 20 do 1000 mož. Ti imajo svoje sedeže v hribih iu gorskih vasi-cah in svoje ogleduhe blizu vladnih čet. Ako se uaiuenijo vladni vojaki obiskat kraj. kjer so skriti četaši, morajo to vohuni takoj naznaniti četašeni z vsemi podatki iu pravočasno, da se četaši lahko poskrijejo po gozdih. Na ta način se ¿vladne čete zelo demoralizujejo, gredo z.uapo-fom in v tenziji, da bodo našli sovražnika ter ga "kaznovali" — a morajo mirti praznih rok. Sli so po nič, osmešit se. lovit zajca, kjer ga ui.
Sedaj, kij je naloga čet a še v ?
Četaši morajo biti ovira vseuiu. kar je vladi v dobrobit. Nevarni vsem malim oddelkov, vojaškim transportom in inalim posadkam v oddaljenih krajih. Njih naloga je predvsem sledeča; stalno tragti povsod vsakovrstne zveze vladnega vojaštva, podirati ter zažigati tclegrafične in telefonske droge, «linam¡tirati mostove, ceste iu predvsem železnice; porušiti kar največ morejo železniških prog s tem, da polagajo ditianiitne patrons pod železniške t rame. da spuste vlak v zrak; drugič populijo tudi samo žeblje iz tramov, ua kojih so pritrjene tračnice, a te puste v svoji legi, tako da ko pridrdra vlak na tračnice brez s|H)U, se te otipro in viak zdrdra iz tira. Za to so najpripravnejši prostori ob robu hriba, da trešči potem vlak dol v prepad. Tu v Mehiki so pobili rebeli na ta način mnogokrat po 1000 mož vojaštva. Kadar se zgodi taka katastrofa, posebno po noči, teelaj se vsuje jo četaši iz svojih skrivališč in razorože v splošni paniki oatale vojake, ki so še ostali živi. ~ To je eno najplodonosnejšHi podjetij za četaše. V takih slučajih se polaste orožja ua kupe, včasihNogromno municijc, neredko jim pade v roke tudi polkov« blagajna. Tudi se pripeti, da vjamejo v takih slučajih "kako visoko glavo (kakega generala, princij ali enako sovražno zverino, za katero zahtevajo potem ali izmenjavo kakega vjetega četaškega vodje ali pa ogromno svoto odkupnine. Predvsem pa morajo skušati dobiti v roke vso korespondenco in vojaške dokumente ter vse to skrajno pazljivo pregledati in razglasiti vse važne podatke med ostale četaše. — Kadar pride vojaška pomoč za ponesrečeni vlak, morajo biti četaši že za devetimi gorami in vodami. V teh slučajih se vlada najbolj potrudi, da bi polovila "zločince" iu navadno sledi zelo vztrajno četašeni. Ako je Usoda tem nemila iu jih imajo dohiteti vladne čete, tedaj mora prevzeti takozvana zadnja straža boj. Zadnja straža naj obstoji v tem slučaju vedno iz najpo-gumnejših in najdrznejših Četaše v, ki morajo biti obenem najbolje oboroženi in če le mogoče konjeniki. Ti prevzamejo boj z vlado. Zadnja straža naj skuša vedno raztegniti strelno črto kar najbolj mogoče tia široko. To zato, da jih ne obkolijo iu da sovražnik misli, da jih je zelo mnogo, obenem pa so topovi in brzostrelnc puške, ki bi jih iiuele vladne čete v svojih rokah, brez pomena, kajti enega četaša na vsakih dvajset metrov bo težko zadel strel iz topa in cel naboj brzostrelnc puške največkrat udarja zraven četa-' ša v bližnjo skalo. — Četaši ne smejo ostati na svojem mestu, da jim ne pacie v brnet kakšna vladna sila. Morajo sestreljati in tiščati vladne vo-• jake nazaj, obenem pa se drug za drugim pola-hkoma umikati nazaj. Omenimo, da je za to potreba pogumnih in na ta boj vajenih ljudi, da se ne izpremeni to umikanje, ki spada v bivstvo če-tovanja ,v nereden beg. Posledica bega je vedno usodelopna. Vladni vojaki poakačejo iz svojih skrivališč nn streljajo bežeče četaše kot zajce. Obenem je za glavno četo. ki se umika a plenom ni jetniki, tak beg lahko popoln poraz. So v nevarnosti, da jih dohiti vlada, odvzame ves plen — In potem ubogi oni, ki ji padejo v oblast! — .usmrte jih n« uajgrozovitejše načine. — Kadar ima glavna sila četašev indigu rn o zadnjo stražo, se mora pričeti takoj deliti v male oihlel-ke In vsaka teh četic naj se umika v drugi smeri. Tako vjame vlada lahko eno ali drugo četo, ali veČina ji le navadno uide.
Nadal jua uuloga četaše v je, da ovirajo poprave od njih porušenih ujoatov ali železnic. Ako polije vlada močno četo vojakov, potem naj skušajo jiodretl poprave po noči ali pa ob prvi priliki <\ pošlje pa del srce, saaplme, pobrane i/ vasi. da popravijo ceste ali mOatove, se pa tem zagrozi, da bodo, če pridejo ie enkrat «ia delo, postreljeni; v zadnjem, nujnem slučaju sí» jim odreže za znamenje kos ušesa —- iu ni je sile, ki bi jih še pripravila priti v drugič navskriž s četami.
Kadar pusti vlada v oddaljenih vaseh umle posadke, se morajo posvetiti tem četaši prav posebno. Bodisi z zvijačo, ali po noči, ali kadar se hoče posadka uialo oddahniti, ali kadar se ga malo navleče,ali se skuša pridobiti lia kakršenkoli način straža — to vse je stvar položaja — uapa-dejo posadko in jo uničijo. Častnike je treba načeloma vedno postreliti — izvzete le prav visoke glave, talci — med navadnimi* vojaki je pu večkrat mnogo uiož, ki se pridružijo četašeni in so kasneje prav dobri dečki. Ostali vojaki se razpuste iu se jim zagrozi, da drugič ne bo več usmiljenja z njimi, če padejo še enkrat v roke. Ker hočejo iz straha največkrat skoro vsi navadni vojaki med četaše, je t roba biti pri tem vedno zelo oprezen. Dati jiui je najslabše orožje in malo nabojev; pomešati jih je treba, priporočiti vsakega teh novincev staremu, zvestemu četaša, ki mora biti osebno odgovoren zanj. Skuša se tak novinec deloma v boju, deloma na ta način, da se mu da prilika za beg. Pošlje se ua prednjo stražo sam, — za njim gre njegov porok, ne da bi vedel novinec. Ako ta ni zvest, bo pri prvi priliki skušal uiti; pri tem poskusu ga seveda ustreli četaš-porok. Vendar pa se morajo na prani novincem obnašati uljudno in jih nikdar ne žaliti, kajti izkušnje uče, da postanejo neštetokrat ravno -ti novinci najboljši četaši.
Kadar zavzamejo četaši kako vas, tedaj morajo zopet razbiti In zažgati vse, kar služi v korist vlade: pošto, Železniško postajo, uničiti vse telefonske iu telegrafske aparate, odnesti vse do-kuniente, odpeljati živino, predvsem konje, pobrati orožje in vfadni denar itd. Obenem naj ne pozabijo odpreti vseh jetnišnic. Često ali skoro največkrat so tam v času uporov politični jetniki, ki se na mestu pridružijo v sta Še m. Hudodelci in tatovi se tudi pridružijo skoraj vedno, ali dober materijal niso skoro nikdar. Naj se pripuste začasno, posebno ak«i manjka četašev, kasneje se takoiniaku kmalu razvidi/kateri izmed njih so dobri in kateri ne — in ti zadnji se póstrele pri prvi priliki, kakor hitro uničijo kako stvar, iti je proti princi i >em iu dobremu imenu četašev.
Kadar se zavzame kaka vas ali mesto, se je treba informirati takoj, kdo so bili nasprotniki četašev; skoro navadno so to*bogataši, plemiči in •enaka sodrga. Ti se polove in póstrele ali pa od-1 vlečejo s seboj kot talci.
Če je vstaška vlada v stiski za sredstva radi vzdržavauja armade, bodisi s hrano ali z denarjem, tedaj se naloži dotieni naselbini toliko in toliko davka ali pa posojila za vzdržavanje vataš-ke vlade. Ta davek se nabere med veletrgovci in drugimi bogatini naselbine. Četaši naj bodo vedno na ljudski strani, da jih ljudstvo vzljubi in vidi v iijih svoje rešenike. Ljudstvo tedaj podpira vstaško vlado s svojimi sinovi, s hrano, obleko. konji in različnimi in četaše jako važnimi informacijami. Mnogokrat obvarujejo take vasi četaše smrtnih porazov.
Ako postopa sovražna vlada z vjetimi četaši brezsrčno, je najboljše sredstvo, da se "u-mili", postopati istotako ali še huje z vsemi, kar jih pade od vlade v roke vstašem. Stradati ali po-besiti njene ujete pristaše — in vlada začne kmalu govoriti o "bolj humanitarnem postopanju z ujetniki". Kjer so vlade zelo neusmiljene, — kot j bila tu Dtazova, ki je rezala ujetim rebelom pophite ter jih dala vlačiti po žgočem pesku — tedaj, je dobro, da nna vsak upornik pri sebi skrit hud strup, ki gti često reši neizrečenih muk, katerim ga mislijo podvreči iz raznovrstnih vzrokov vladni biriČi. .
•
Da si pridobi uporniška vlada ugied med ljudstvom, mora povsod, kamor pridejo ltjenc čete, postaviti takoj svoje oblasti, ki Čuvajo splošni red iu nudijo nevtralnemu prebivalstvu vse potrebne garancije. Na primer zasede kako mesto, katerega lic misli zapustiti. Takoj naj postavi svojega župana, kakega prijatelja usta-šeV med meščani ali pa človeka iz svoje lastne srede. Istočasno naj postavi vse ostale oblasti, predvsem policijo, ki naj začnejo takoj delovati v smislu uporniške nove vlade. Tako pozabi poprečno ljudstvo kmalu na prejšnjo vlado in se neverjetno hitro navadi na novo. In to je vclevaž-na stvar! Tstaška vlada si mora pridobiti v očeh vseh ugled in jasen utis, da je ona tudi vlada kol je bila prejšnja — sa'ino da ima druge nazore. I-stotako pridobe tudi pristaši revolucije sami ve-čjo zavest o svoji moči. nasprotniki pa se od začetka sicer na skrivaj jeze ali pa norčujejo — ali boje se je in javno le upoštevajo njene tiaredbe in zakone.
Ideale, ki si jih je postavila revolucija, uto» rajo začeti četaši uresničevati takoj. Ne samo "troštati" ljudstva, ker v tem je skoro siguen poraz. Vzemimo slučaj, da n. pr. razlagajo četaši potrebo delitve veleposesti in graJftln med male kmete — Tresničitl Je ^reba to takoj, kakor hitro je le hiogoče. Kajti ljudstvo hoče jasnih dokazov in ile samo bese«l in puhlih obljub. Kdo »nt še ni ohljutmvalt Vsaka vlada, vse vere, vsi politiki, vsi c«rji. vsi ministri — ali tisti, ki mu je v resnici kaj dal, je redek, če je sploh kdo. Iu zato zahtev« ljudstvo s polno pravico "cash down".
Kar pa sedaj omenimo, je pa za četaše sploh prva in zadnja resnh'a, Nikdar naj se ne dajo zabijati Četaši od vlade. <la hI sprejeli veliko bitko z njenimi četami! Tam je pa sfnrtna pesem za ec-taše gotova I
Kadar namreč osvoje četaši dovolj izemlja, da imajo zasedenih že nekaj večjih mest in da jih je že lepo Število, tedaj si začno vedno domišlje-vati O SVOji m premagljiv i moči. Oni ne potnfclj-jo sledečih dejstev. Vojak ¡-četaši so sicer osebno hrabri, lahko vsak za tri najete ali prisiljene v»a-dlne vojake — aH no poznajo discipline, niti niso vajeni boriti ie.ua mestu, kjer mu odkože poveljnik ter to vzdržati, dokler ne pride nasprotno pove Ijc. Vse vi ve dni so se borili takorekoč d na svojo la»tuo pcat. Sedaj jih pa u vrste 40.000 1 v čete, kar se ui preje zgodilo nikoli iu jih postavijo drugega uroti drugemu z armado, ki se je v takum boju urila in vadila svoje žive dni. Vladni vojak! imajo skoraj vedno boljše orožje iu več municijc, boljše zveze itd. itd. Vojaki zus-j<j hitro in točno manevrirati in predno se ustaši zavedo, že so obkoljeni ali pa m strahovitem topniškem ognju. Naravna posledica je, da nastane med ljudud panika ii začno bežati na vse stra. ni. V eni sami taka bitki jih pobijejo ve netit dnevu več, kakor so jUi prev dveh letih.
Tu se prične poraz četašev. Bežc na vse str,-ni, brez organizacije, brez odpora, a vojaki jim slede, zavzamejo mesta in ozemlja, ki so jih priborili četaši tekom let iu reakcijo in desnioraliza-eija med vstaši je popolna. — Zato pa: barka na morje, voz na eeslo ~ četaš v hribe iu zasede, vojak p« v redno vojsko!
To napako so na rpa vil i skoro vedno četaši, kadar so se prevzeli ali pa dali zapeljati v zanj-ko, nastavljeno od vlade,
Poglejmo le nekoliko v zgodovino! Kmečki upori na Slovenskem so napredovali dobro, dd-kler ni prišlo od Savi do redne bitke med puntaf-ji "za staro pravdo" in grajščaki izoroma njihovimi hlapci. Tam je obležalo na tisoče kmetov šili vscborliio:ue. emi eini miamla shrtjlrrhnjmm in zapečatili ^vojo ummIo. — Bošnjakijso razpršili vse avstrijske armade v četaških bojih, radi bitke pri Jajcu pa so prišli pod avstrijski pareoi. Čerkczi so se branili potom četaštva več kot dvajset let ruskemu carizuiu. — Vzemimo zopet He-hiko! General Vlila (izg. Vijja ali Vilja) je napredoval na vseh straneh iu skoraj že zasedel predsedniški stolcc, dokler je bil četaš, ko pa je zbral vse s v op je oddelke v eno armado in sprejel večdnevno bitko pri Leonu in Celeji j tedsj pa amen Vitla, komaj iu komaj je sam odnesel pete iz tega poraza. Iv nasprotno večni upornik, t Ve ihokJč(iayioč atiliinišzž vbf cuiiashretaorrr V teku osmih let revolucije smo imelo do danes tukaj že kakih deset vlad in petnajst "predsed-niko^' K pa kakor so prišli, tako so odšla. Car-ranz* ki je danes, kakor izgleda, defiuitivno na predsedniškem stolcu, lahko zapoje kakor Lau-«lon: "Premagal .skoraj vse sovražnike — samo Za pate pa še ne" — kajti ta se še vedno trdno drži v treh južnih držašavah republike. Iu zakajt — ker V celi dobili osmih leti ni šel niti enkrat \ večjo bitko n svojimi Četami. Nihče ne ve, koliko mož ima; ako g« napade Vlada, bežc vsi kot zajci, kadar m« pa vladni vojaki vrča j o domov vsi pijni zmag, jih pa napade iz zasede, kjer se najmanj pričakovali — in včasih niti, dobesedno rečeno, niti eden ne uide živ. Vladno časopisje ga blati in vedno izzivljc, da "če je mož", naj nudi vsaj enkrat resno bitko — a mož je pamelen, on beži — ali kadar smo vsi sigurni, da ga ni že več na svetu — stoji pred mestom s tisoč in tisoč možmi.
Zelo dobro in zelo priporočljivo je, da se začno Četaši puntati ob meji kake sosedne države, - ki jim je več ali manj naklonjena. To pa zato, ds imajo prvič na oni strani meje ob času nevarnosti ali velikega pritiska vladnih čet prostor, kamor se lahko umaknejo iu se, če mogoče, to je če jih ne internira sosednja držav«, organizujejo znova. Nadalje imajo v sosednji deželi zalogo o-rožja. zbirališče vodij in stoinsto drugih ugodnosti. Hrbet jim je varen.
Če premislimo Vse to v celoti in primerjamo vse te razmere in okoliščine z onimi, ki vladajo v naši "sladki Avstriji", pridemo do zaključka, da bi se dalo naši mačehi najlažje pretresti drobovje v naših južnih deželah. N. pr. v Bosni in Hercegovini. Dalmaciji ali Slovoniji na eni strani, radi bližine morja in eVentueliie prckoinorske zveze z Laško, kakor tudi radi divjih, goratih in gozdnatih pokrajin, ali pa kje ob rumunski meji bližje, bi tudi (Joriška ne bila tako slaba, na Scdniograškem. Dokler je bila Laika še malo Če bi se mi južni Slovani organizirali v take četaške oddelke, ki bi s«' borili za program in načela Slov, Rep. Združenja, hi še dalo izvesti to, upoštevajoč današnja situacijo, z največjim uspehom na Balkanu. Se m to rt ja je bilo že nekaj poročil o nemirih in uporih na Češkem in v Dalmaciji. Znabiti je bila avstrijska vojaška moč še tako krepka, da je udušila ta gibanja — Ii misel ie prelij« v dejanja in je najbrž ne bo več uioč za-treti. Par krepkih porazov še ua laški ali na balkanski bojni črti in znabiti oživilo k novemu, krepkejšemu gibanju v naših južnih krajih. Ns vsak način je pa zadnji čas, da začnemo tudi iui ameriški Slovenci in Jugoslovani sploh resne misliti na to, kako iu kaj bi se dalo utepsti v notranjost Atstrje In pomagati našim tamošnjioi bratom, da razdertmo za vselej ono staro, trhlo poslopje, ki danes žalibog še uosi ime "Avstrija." -	:
Proti konyu moramo še omeniti, ds so povzete vse predstoječe teorije čet o vanj« iz osebnega opazovanja sedaj že nad ose mlet trajajo-("c mehikanske revolucije. Z oziroin n« to. ds so razmere v naši stari domovini v marsičem različne od tukajšnjih, istotako z ozrOm na klimo in ozemlje, kakor tudi na zakone, navade in drugo, bi bilo treba stvari pri nas doma najbrž v enem ali v drugem oziru malo ¡spremeniti, vendar pa ostane bistvo v celoti tako, kakor smo je opisali. Sicer p« bi bila Izkitšnjs tUdI tu najboljša učiteljica, ki bi popravila oziroma izpopolnila sfina od sebe to ali ono malenkost, Mehika. 25. oktobrs 1918,	. i
govske akademije, in sicer y
šaku pri Raki, v Zagrebu, v o^je-
Heroe-
Prekmorska trgovina in Slovenci.)
u rpr—^fjjj r j	a ^ ' t [ku in Zemunu. V Bo«mi in
ima i a/noit ie potrt)>i-.' i a" d\a vcletoka precej spremi- govinl je devet trgovski!» sol, v Te potrebe niso povsodi enake, njata višino vode in ker sta po- PalmaMji pa fttejemo dvoje niž-tcm\« >■ so v railičoih dobah in v1 zimi dolgo zamrznjena. Skoro jih- in sicer dvorazrednih trgov-[različnih krajih različne. Z do- \sa Avstrija tvori le<laj aaledje akih ik>l, namreč v Splitu in v
brinaini zadovoljujemo svoje po- Trsta in Itake. Vsled vedno bolj
Dubrovniku. V Trstu nameni je
aleer dvoje italijanskih vlfijlh trgovskih ftol, a le ena zasebna dvo-
jrebe. Te dobrine pa niso po vsej se razvijajošega narodnega go-temlji enakomerno razdeljene, »podarsiva in va(aa vedno bolj temveč so poljedelski, gozdarski, naraflČHjoče civilizacije v tej dr-!razredna trgovska Aola s sloven lovski, ribiški in rudniški ^ridel-j žgvi bo tudi prekomorski promet Ukini učnim jezikom. Tudi v Lju-
ki, nadalje ohrtni izdelki po zem-! leli dveh Ink vedno bolj nara-»jepisni legi. po geološki sestav- ftčal.
va zemlje m po visokosti civili-1 4. Končno je velikega pome-zaeije v različnih krajih prav ra- na za proč vi t kakega pristanišča, znotere.	ali se vrši pomorska trgovina le
Ta raznoterost je povod trgov-1 med lukami iste obalne črte ali *kemi> prometu, ki naj posreduje ¡pa z lukami drugih obal V , pr-ined Snomi kraj), kjer se nahaja > v$m slučaju, t. j. v slučaju na-
radostna mno,ina gotovih pride! kov In izdelkov, in med onimi* loder je pomanjkanje na gotovih dobrinah.
Mi Jugoslovani živimo ob jadranski obali od izliva Soče proti'jugu v skoro 600 km dolgi zračni črti ter v Dimarskeni gorovju z vsem Posavjem preko Drave	• ..
Jadransko morje reže globoko v evropsko celino in ram, kjer sega najseverneše v suho zemljo, m nahajata dva krasna zaliva, tržaški in reški, olue je znano, da je prevažanje blaga po ladjah sicer počasneje , ali izdatno ceneje od prevažanja po železnicah. Vsled tega se osebe, raje vozijo po Železnicah in se istotako vrši po železnicah pisemski promet iu promet s hitro kvarljivim blagom tudi tam, kjer sega morje globoko v celino. Zaradi tega prome-;a tečejo glavne železniške proge tudi do one točke, koder sega zemlja najglobje v morje.. Blagovni promet si pa izbere ona pristanišča, kjer se morje najda-Ije zajeda v suho zemljo. Trst in Reka imata takšno fego. Ta lega je ena glavnih podlag pomorski trgovini omenjenih dveh luk. vendar pa to ni edini razlog za gospodarski proevit Trsta in Reke. Trgovski promet zahteva še mnogo drugih lastnosti od takih zalivov, sicer se promet ne more zadostno razvijati .
Take zahteve so:
1.	Pristanišče ne sme biti preplitvo, ker režejo prekomorski parniki globoko v vodo, nuditi mora varno zavetišče pred viharji ter imeti priprave za nakladanje in razkladanje blaga. Naša dva zaliva sta tako globoka» da se ob njuni obali morejo zasulra-ti tudi največje ladje Valolomi jih obvarujejo viharjev, pomoli pa olajšajo vkreenje in izkrcanje.
2.	Nadalj^ je velike važnosti pripraven dohod iz zaledja k pristanišču, čemur opomorejo v prvi vrsti železnice. Južna železnica skozi Karavanke in Ture ter železnica z Reke proti Zagrebu in Budimpešti spajajo Trst in Reko z njunim gospodarskim zaledjem. Treba pa bo nedvomno, da se že lezniška proga Dunaj-Trst skrajša, da se bakrsko pristanišče v reškem zalivu zveze z železniškim omrežjem in da se železniške tarife izboljšajo .
3.	(rospodarsko zaledje dotič-nega pristanišča mora dovolj pro-ducirati in dovolj konsumirati. Tmljivo je, da se trgovski promet ne more vršiti, ako zaledje ne prpiZviji dovolj blaga, ki se te zaledja v luko in s pomočjo pomorske trgovine v prekmorske pokrajine prevaža in ako se v teh krajih omenjeno blago ne izmenja z novim blagom, ki ga rabijo v domaČem zaledju. Zaledje imenujemo ono ozemlje v ozadju kake luke, ki nase vleče gospodarski promet. Velikost privlačnega ali trnkcijskega ozemlja še pač odvistia v prvi vrsti od oddaljenosti za pristaniščem ležečih pokrajin od drugih pripravnih pristanišč. K privlačnemu zaledju Trsta in Reke n. pr. velikega dela Češke ne moremo prištevati, ker je cenejša zveza iz Češke v Hamburg po plovni, sosebno za eksport pripravni Lahi prevelik tekmec železnicam, ki vodijo iz Ocške k Jadranskemu morju. Donava odteguje Trstu in Reki že mai:j prekomorske trgovine, ker se Donava izliva v dokaj zaprto in vstran ležeče Orno morje ter je Jadransko morje že preblizu podonavski prometni črti. Plovstvo po Donavi in l^abi zelo trpi- ker
•) Členek, ki ga v naslednjem pode jamo, je zanimiv, ker nam kaže, s kakšnimi vprašanji* se sedaj bavijo v stari domovini. Pažnjo posvečajo praktičnim vprašanjem v večji meri, kakor pred vojno
tedne oblane plovitve se ne »no-
bljanl se nahaja slovenska dvo-I raz ml na trgovska šola. Ti dve slovenski nižji trgovski šoli sta lokalno trtfovjnp nedvomuo zflo velikega pomena, za prekomor-sko trgovino pa ne zadoščata. Import na in eksport na trgovina zahteva velikansko prakso in trdno trgovskoznaost ven« izobrazbo.
re govoriti, o večjem gospodar- Slednje pa si more pridobiti le na
Fikem razvoju. Pri Trstu in Rek* opažamo, da se v najnovejšem Času ne ha v it a le z navadno o-bal no plovitvijo, temveč v vedno naraščajoči meri s pomorskim prometom tudi z zelo oddaljenimi pokrajinami, kakor n pr. r Ameriko in vsled zgradbe Sueškega prekopa tudi z Indijo in Vzhodno Azijo. Uazlog temu pojavu je dejstvo, <la razun žc prs» je omenjenega Hamburga ni nobenega morskega pristanišča, ki bi bil za prekomorski izvoz in u voz iz ftzirov na našo kraje bolj pripraven kakor Trst in Ifrka..
To so torej no»"'»j veličine naših dveh velikih luk.
Splita ne prištevamo prvovrstnim ukani, ker pri njem niso vsi gori omenjeni pogoji dani. Ven-:>»>a tudi Split veliko bodoč nost, ker leži ta izvrstna luks oh točki, kjer je najbližje \ morju iy. velikega dela Bosne, Slavo nije iu Srbije. Vsled slalie gospo darske politike nima Split se pravih dohodov v zaledje, in tudi Že lezniea Iz Ogulina v Split bo lc deloma opomogla temu nedostat-ku* ker se ta železnica p reve*
višjih trgovskih šolah za trgovino, kakor n. pr. na eksportui aka-lemiji ali na razbili visokih trgovskih šolah.
Mora se torej delati na to, da «s kakorhitro mogoče ustanovi v Trstu trgovska akademija m slo-vensko-brvatsko-srbskim učnim jezikom, kateri naj sledita trgovski akademiji v Lfubljaiti iu Splitu.	Henrik Kte*ka. —.—i—— MAZILJENJE MRTVIH MED JUŽNOAMERIŠKIMI INDI JAJfOI.
V južni Ameriki živi še prav mn<kgo Indijancev, ki so " uedo-itopni za vsako izobrazbo.. Veči-Va jih živi v raznih državah, toda v tako oddaljenih krajih, da jih ne more doseči roka pravice. V državi K«-nadur živi plenic In-iijaneev, kateremu pravijo Yba-ros. Posebnost tega plemena je med drugim tudi to, da znajo zmanjšati glave ubitih sovražnikov in jih hraniti. Kadar ubijejo znamenitega nasprotnika, recimo glavarja drugega rodu«
la vojna. V članku ao navedeni atttiatičui podat ki biroja za de* lavsko statistiko iu delavskega departiuenta, ki pukazujejo, kako so delavci v začetku vojne vstopali v velikem številu v ar« inado iu nihče ni pokladal važnosti nu industrijo, ki je bila živa, potreba za vojni».
Današnja vojna je zahtevala moderne mcto<lel kl so se morale uvesti. V februarju l!H7' je zakon za narodno službo postal veljaven, ki je imel pa men, da sc na najboljši način porabijo delavci in delavke v industriji. Toda načrt je bil pomanjkljiv iu iz-, delati je bilo treba novo organizacijo. V avgustu 1917 jc sir Auckland Oeddes postal načelnik departmenta delovne moči."
Naloga ministrstva narodne službe jc bila imeti pregled nad človeško delovno močjo.
Sprejemali so prostovoljce, ki so vršili važno In specijalno delo. Nekaterim takim prostovoljcem so povrnili potne stroške, drugi so dobili v gotovih razmerah Ho centov dok lade na dan.
Porabili so tujezemske delavce iu kasiienee. Zaposlenih je bilo v januarju 4,740,000 delavk, | od katerih je 1,442,000 nadomestilo delavce., okoli 45,000 "len-likih je pa bilo še posebej nastavljenih v bolnišnicah.-	% j
Nevalne industrije so bile, o-1 mejene, toda včaal jc bilo težko,} ¡ločiti nevažiio industrijo od važne. Za primero, naj služi, da se odpadki v tovarnah, v katerih iz-f ¡delujejo svilo in milo važni vi ; municijsUih tovarnah.	{
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
tJsUsofUess dar :«. avgust*
190«,.
PODPORNA ZVEZA
11.1 i j) ,'iiAna 32. aprila 190C v Arts vi Peon.
Sedež: Johnstown, Pa,
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd, Clevtlaad, Ohio, podpredsednik: JOBEP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, Wast Newport. Pa. Ola val tajnik: BLAZ NOVAK. 634 Main Str., Johnstown, pa
1.	Po in. tajnik: FRANK PAVLOVOIO, «34 Mam Str., Jehn»town.
8. Poni ta j.: ANDREJ VIDRICH, 170 Main St., Franklin, Oenem-,;gn, ra Hiaiiajslk: JOSIP 1ELB. 6602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON H06EVAR, B. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora: JOSrp PETERNEL, Box 05, Willork, Pa. 1 nadzornik: NIKOLAJ PO VSE, l Orab St., Numrep Hill, N. S. Pttu. burgh, Pa.
2.	nadzornik: IVAN ORO&ELJ, 886 E. 137th St., Oletelsad, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERžAN, Box 72, East Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPCIO, R. F. D. S. Box 146, Ftrt Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: r
Or. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St, Johnstown, Pa.
T»
GAß NARODA.'
URADNO GLASILO:
82 Oortlandt Street, New York Citp.
vue ■Sj
rVr.J^nn dniAtva, orlroma njih urndniki, so ntjudno profioni [»oAiljsti «lopise nnrsvaoet na ^tavnegu tajnika in nikogar «Ijnlge^a. Densr se polije edino potom Pelinih, Kaprrsnih, ali Jtam-nih' denarnih
nakaanie, nikakor pa n« potom privatnih i«ekov. Nakqsni* » na| nn-ulovl jajo: Plaž Novak, Title Trust and Guarantee Oo. in taso naslovljene
p*¿Ítjajo r. mese nim poročilom na nsslov gl. tajnika.
V si ufa ju, da opuzijo društveni tajniki pri poročili "lia k'ke j.umanjkljivoiiti, »nj to nemudoma naznanijo
ti. rtikft. da se v prihodnjo popravi.
¡lih glavnega laj uradu glavneg«
zmanjšajo debelino glave za pri-približa Keki. Tro')a t®daj lk ne roma štiii palee,toda obraxa n«-
ugodnih zvez z-IV>sno, Slavonije in Srbijo.
Iz vsef?a te«a sledi, da je naše obala neprecenljive vrednosti, dr se pa mi Jugoslovani še vse pre malo zavedamo teh zakladov. J« že skrajni čas, da se vzdramimr in da se v večji meri iicko <los<» da j j bavimo s prekomorsko trg»)-vino ter s pomorstvom. V teh dveh panogah se moremo Jugo slovani tako odlikovati, da bi i-meli res nekaj vpliva v jjospodar skem in tedaj tudi v političnen svetovnem vrvenju. Tu je naši bodočnost.
Promet iz naših uk gre predvsem v kraje, 1. kjer bivajo An gleži, oziroma kjer oni vladajo namreč v Egipet, v britsko Indijo» v Veliko Britanijo in v Združene države; 2. nadaje v turške Levanto; 3. potem v Italijo in * v vedno večji meri v Južno Ameriko, in sicer predvsem v Brazilijo ter Argentino.
Kako si mi Jugoslovani osvo jimo ves ta promet? Treba nam ie višje trgovske izobrazile. Naši trgovci so se dosedaj havili lf bolj z lokalno trgovino in z lokalnim pomorstvom ter so se samostojnega prekomorskega pro meta še več ali manj ogibali, ker pač niso imeli višjega trgovke ga znanja. T^e v izrednih sluti jih bo izredno nadarjenemu trgovcu možno, da se brez obširnega in te meljitega narodnogospodarskih pojavov in pravnih uredb pov* spne do odličnega mesta v prekomorski trgovini.
Imamo pri nas mnogo trgov cev-empirikov brez teoretičnega znanja in istotako mnogo juri-stov s sicer temeljito juridično i zobrazbo. a brez obsežnejsegn znanja narodnega gospodarstva in s se manjšo trgovsko prakso Temu nedostat ku moramo opo moči. Zaradi tega nujno rabimr visjih trgovskih šol a slovenskim oziroma s hrvatsko-srbskim učnim jezikom. V teh šolah sc bo morala izmed tujih je zikov poleg italijanščine v prvi vrsti poučevati še angleščina, v manjši meri pa španski in portugalski jezik. Nemščina jc pač posredovalni jezik v Podonavju, italijanski se ne govori le po Italiji, tem več služi ta jezik v izdatni meri za posredovanje v Lcvanti. An glež in pa v Južni iu v Srednj; Ameriki živeči, po špansko govoreči belokožei ter portugalsko govoreči Brazilijanci se pa tujih jezikov ne uče radi, d oči m imamo ini Jugoslovani velik talent za jezike.
. Sedaj Imamo posebno mi Slovenci pfemalo trgovskih sol, a višjih trgovskih sploh nimamo. Hrvati imajo v banovini štiri tr-
izpremene prav nič. Kljub majhni q;lavi ostane obraz tako podoben orejšnjemu. da ga more «poznati vsak. kdor ga je poznal živega.
To pleme Ybar*>s živi med drugimi plemeni v pokrajinah A-:uay in l^oja ter je v večnem bo-jli s sosednimi plemeni. Ta plemena se vedno napadajo in more vse, kar jim pride v pest. Moike n dečke navadno f>okoljejo, že»n-*ke pa odvedejo s seboj.
Kadar ubijejo kakšnega poglavarja, mu vselej odrežejo glavo. Zelo častno je umi ondotnimi ple--neni, če se more kdo postavljati z glavami toliko in toliko sovraž-likov. Kadar se začne zmanjša-nje, jc glava odrezana. Poliero namreč vse kosti iz glave, ne da *)i izpremenili kaj podobo obraba ali ranili. Kako napravijo to, se ni doslej vedelo.
Najprej odstranijo mehke de-e h glave, potem kosti in drugo, rer napolnijo glavo z vročimi ka-aeni in nekim rastlinskim sokom. !:i je skrivnost dotičnega plemena. To se nadaljuje tako dolgo, «la postane glaTa tako . velika -kot lobro debelo jajve, trda in suha .kot podplat.'/
Čudno je pri tein procesu» da se obraz prav nič ne izpremeni. Lasje, brada, otbrvi, vse ostane. Prav nič ne izpade iu prav nič ne izgubi svoje barve. Celo najmanjše dlačice po obrazu se vidijo zelo dobro.
Vse to traja primeroma eno leto. Glavo ol>esijo vselej v dim-lik, oziroma v dim na debelo vrv. l'sta za m a še, ker mislijo, da »ako preprečijo, da ne moro mrtvec jesti ali govoriti.
Ko je vse gotovo, pride glava na glavarjeva sulico, kjer je v čast in |m)Uoh niomi. Vsako leto *a«tc zmage nad sovražniki in korakajo z na tak njenimi glavami 7 obhodih.
Glavar mora hraniti glavo vsaj tri leta. Po preteku tega ča-•a smo deti glave, kamor jih ho-'V. Vendar pa ostanejo' navadno še nadalje v glavarjevih rokah, ker pomeni to posebno čast.
V zadnjem času so začele dobivati tc glave tudi nekak trgovski pometi. Dovolj jc kurioznih ljudi, ki hi radi dali vsak denar za tako glavo. Vendar jc pa zelo težko priti do nje, ker je Indijanci sami ne prodajo. Tudi je ceua-dorska vlada prepovedala izdelovati, imeti ali izvažati glave, pa ima kdo denar» zmaga gotovo vse težkoče in pride lahko do gla-l ve.
Združene države in zavezniki nameravajo sislclovati sporazumno. da preskrbe t tuli civilno ljudstvo nekdaj sovražnih dežel j z živili iu drugimi polreliščinaiui. j
To *e jc izvedelo, ko je bila objavljena brzojavka polkovnika j Houseta, ki jo je poslal predsed-, Kliku NVilsonu iz Pariza. Brzojavka pravi, da jc najvišji vojni svet v Versaillesu sprejel resolucijo, y kateri izjavlja, da bo pomagal dobiti življenske pofrcbčeinc za ti*pe«"e ljudstvo v Avstriji, Bolgariji in Turčiji.
Priča kujejo, da ta sklep napravi veliji učinek v Nemčiji, v kateri primanjkajejo živila. PoiO

Na|vec|a stoveaska zlatarska trgovina
Frank Černe
6033 St. Clair Ave.f : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonžke, itd. fl; Popravljamo ure po nizki ceni.	I
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč II »lov«a»kik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.	jjj
PUite p« c«nik, kateri se Vam pošlje brezplačno.
Najboljše blago.	- Najaišje cene.
Ker je nastala potreba, da pre-j hranijo tudi civilno prebivalstvo v Kvropi, bo treba dodati naj-JM	manj še 5,00U.<HM) ton živeža.
žaj je skoraj tak, kot v Avstro- »iravno bo mogoče v prihodnjem
; Ogrski, v kateri so nastali več-1 krat izgredi radi pomanjkanja živeža.
Živežni upravitelj lloover izdeluje nov načrt za prihranitev živeža, da nc preskrbi le živila,
letu ]>oiiluoŽiti prtMlukcijo poljskega prblelka v Kvropi vsled na-
•»talega miru.
ZAHTEVAJTE!
Slaba zdravila, ki jih je legio-
ljudstvu v nevtralnih deželah, ne, si) neuspešna pri bolnikih, ampak tudi za ljudstvo v Belgiji j Dobri loki jih nikoli ne razočarani Franciji, ki jc bi(o osvobojeno j jo. Berite sledeče, kar smo ravno tujega gospodstva.	! prejeli: Potter, Neb., Oet. 21,
Živilska uprava se zdaj trudi j 1918. — Pošljite mizopet Triner-dognati, kako velike so živežne | jevega CJrcnkcga Vina. Mogoče zaloge na svetu. Preiskala bo te bi danes ne bila več živa brez zaloge na Balkanu iu v Avstro-j njega. Vsak, ki nc more spati ali Ogrski, ker upajo, da se tudi na-iče ima želodčne bolečine se ga liaja še živež, ki ni bil rodi voj- j naj bi poslužil, ker ono čudovito
ftclica-toniko in driiga Trincr-jeva zdravilu jc dohiti od danes nnpn-j izključno po lekarnah ali pu v trgovinah, ki kupčujc-jo z zdravili. Trinerjcv laboratorij je do skrajnosti obložen z naročili za lekarni* in vlndo. Zato ne inore več izvrševati naročil od drugih trgovcev ter prosi, naj se vsi obrnejo do lekarn ali trrovcev, ki kupčujejo z zdravili, kadar hočejo kupiti Trincrjcva zdravila.
(Advcrlisemenl.)
ne postavljen na A rg. ] Avstrija je zunaj vojne in s j tem je postala plovba po Sredozemskem mor j iv svobod na. Odpr-itn je najkrajša pot v Indijo in Avstralijo. Avstraliji so.velike zaloge pšenice, ki bo sedaj lahko prišla na trg. Za prevažanje pše-niee se poslnžijo avstralskih in drugih ladij.
Po živežnetn programu, ki g a je bil izdelal zavezniški žive/.ni svet in katerega član jc tudi mr. lloover, ima Amerika <l«li v prihodnjem letu 17.500.000 ton živil.
pomaga. Da dobite sličen uspeli, j zahtevajte Trinerjevo Grenko Vino in nc vsprejemite ponarejenega! Po vsih lekarnah $1.10. In ako se hočete znebiti revmatiz-mu, neuralgijc. putike, sjiahkov ali oteklin, zahtevajte Trinerjcv • Liniment; hitm in vspešno pomaga. 35 in 85 centov po lekarnah,! po pOšti 45 in 75 centov. — Jos.' Triner Company, 1333-1.14:1 S,'
Ashland Ave., Chicago, 111. * • ♦
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, Trinerjcvo-An-
MILWAÜKEE, WIS.
Seje slovenskega soe. kluba se vrševsak drugi in četrti jietek v mesecu v Ilirija dvorani", 30— 1st Ave. Ker so vedno važne stva-1 ri na dnevnem redu, zato Vas vc-'že dolžnost, da pridete vsi na se-ijo. Pripeljite s sabo tovariše, ki «e zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Lenko, tajnik.
Previdne gospodinje
. imajo üomii v<xlao «no »UkUnioo Dr. Rkhttrjivtfa
PAIN-EXPELLEF
Zanealjtro a^latTo tu *tr»'»>J<» rrl »t^nwittileil
boW-tnali, prehladu, «i.»»UTlj«nju itd.
Jedtno prarl h Tarstreno znamko sidra
Sle. in fóe. v lekarnah ¡n naravnost o«l
F. AD. RICMTtK A CO. 74-SO Waahlnfton Straet. New Vork. N. V
V* " 'V
Obistne
liolezcn na obisiih se pojavi kakor hitro so obisti nezmožne za čiščenic vode in čc vodne cevke prenehajo odvajati vodo. Če odhaja poleg navadne nesnage in drugih snovi tudi slyori;ki bi morale ostati v živčnem-sistemu. Spoznate, dn so vaše obisti iz reda, ker morate prevečkrat puščati vodo, ker odhaja premalo vode od vas, če ni ¿ista, ako vas rože ali pa če odhaja sama odsebe.
Severova
Zdravila za jetra in obisti
(Severa's Kidney and Liver Remedy) vsebuje golove snovi za pomoč s katerimi se odienejo vse zbrane nesnage in druge bolečine. To zdravilo se priporoča za vnetje ¿rev, obisti, vranice, zaprtje vode, bolno odhajanje vode, zaieklosli in plinov v želodcu, zlatenice in hrbtnih bolečin. Cena jc 75 centov in $1.25.

Za izpiranje ust
¿Učenje I rnn, zobovja, za grgranje in proti Hlnlnni duhom, sicer kj<-r koli je potrebs, bodisi pri izmivanju ali ir.piranju jo Hovora 's Anti»epsol rtfeverov Antisepsol) selo priporoi-ljiv. (Jena jo 35 centov.
Zdravilno milo
mornti bi imeti v«"*» ki tiii. Severa'« Modicated Skin Ronp (ftevorovo sdrsvilno milo) fisti, olepAuje in »drovi ko*o, pomaga mladim in starim pri kopanju. To milo je zelo dobro pri britju in pri vseh toaletsh. Cena jo £5 centov.
Krasno obličje
jo nsjtflav
I uojrtp za vsako lensko fn mola. Vsoknkor p ji je rolo tetko otnlriati lepo kože» brc* kakšno zunanja pomo« i. Za vse tako slutnje je Severa's Faen Creme (Heverbv Cireme) zelo priproeiljlv za masiran.jo kote, ta odpravi masulje in izpslike. Cena je 3."> centov.
Severova domaČa sdrsTlla se prodajajo ▼ vseli leksrnah povsod. Vedno zshtevajte 8evorova «drevila nikdar se ne zadovolite n nsdome^tilom.	>•«■ mnm nostreri. todat poAiliite vsse nsro. tio
nsm, priložite potrebno Kvoto in mi bodemo
. Ako vam vsá lekarnar ne more post reí i, teda j poMljiti »demo skrbeli, d* prejmete pravilno kar sto zahtevali.
"Monthly Labor Review'\ objavlja zanimiv članek o načinu, kako je Anglija reševala delavsko vprašanje, odkar je izbruhni-
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.

P It O V, E T A R R C
Nemška socialistična republika.
i K on »m« h I. utrnili.)
imeli; ampak tako vendar ni. da bi ae moglo p«-poinoma izključiti sodelovanje meščanskih krogov', takoj ustvariti kolektivua lastnina in realizirati socializem do zadnje pike.
Zdi se, ds ne bodo v Nemčiji rte večinski ne manjšinski socialisti sledili boijneviskemu zgledu, ampak da napravijo zvezo in da bodo skušali zbrati vse produktivne moči, katerih organizacija je potrebna, da se predvsem ljudstvo reši žugajo V materialne bede. A ko se jim to posreči, kolikor t je v človeških močeh, si pridobe toliko sini|»atij. da ho njih stališče utrjeno, in tedaj preidejo brez strahu lshko nar take reforme, ki pripravijo pat Taktičnemu socializmu.
4*ri vsem tem je treba jemati v pošte v, da ne vemo, kakšno vlogo utegnejo igrati razpaljcn« si rasti, koliko opravka bedo morda imeli s proti-
revolucionarnimi poizkusi, z anarhijo in vsakovrstnimi pojavi, ki družijo z revolucijami. AJi na vsak način jim je zgodovina pmlala nalogo, ki zbuja pozornost delavcev vsega sveta. Ako ji ImmIo kos. bi» njihova zasluga, da pozabi svet, kaj je nemško ime pomenilo štiri strašna leta in da vzka-li novo prijateljstvo, kjer se je sejalo divje sovraštvo. !n ako ji bodo kos, si pridobi nemška socialna demokracija v delavski Tntemaciouali prostor, ki ga je tekom teh nesrečnih Mirih let izgubila.
I pajino. ds bo v prihajajoči mirni dobi srečnejša in uspešnejša, nego je bila v vojni In zavedajmo se, da je ml avtokratov povzročena svetovna katastrofa porodila novo dobo zgodovine, v kateri je zavedno delavstvo poklieano na velika dela. Socializem koraka. Njegova dob« se bliža. Skrbimo, da smo pripravljeni zanjo!
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe pove-sti, koristne gospodarske in gospodinjo nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo iničnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli-¡ke.
t Ust shaja mesečno na 32 stra-neb in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri i "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Utrinki
pazite in hranite
Narodni Urok pravi: "'Pazite ss vaš beli denar za «rae <la» v«." To pomeniš toliko kakor prvo pssite is hraaite dokler ste Is sdravl in mladi, da boste imeli u«kuj se stara in onemogla leta.
V Mik člo^k »<"« paziti »n hraniti, k« le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopjs »a katerim vnuki stremi. Dobro je vedno Imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje ie početek ali breg počet ka ni iiikdur ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš densr se dane«, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo U varno »»aiiko. Z vlogo eaejtti dolarja dobite vašo bančno knjifie.o.
Mi «prejemamo dea»r na hranilno vlogo iu plačamo po 3% obresti od njega.
PoSiljunto denar v Ttnlijo, Ucsljo in Praneoako.
Prodajeuio prve posojilne mortgnge (roarkeče) Is dajemo v na-jem varne hranilne predale.
Mprejesio upi*e za purobrodno potovanje v ataro domovino po
vojni.
kaspar state bank
1900 Bine I^SBd Avenne, Chlcafo. IIL
Knpitnl, vloge in prebitek znaša aad $6,000,000.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA Vaina saključke direktorija J objavimo drugi teden
D. T. D.
Iz Stockholma poročajo: S jKirazom Nemčije jc splavala po vodi tudi vsiljena finska monarhija in "fiit+ki kralj" ne bo nikdar videl finske zemlje. Sedanja nemško-bu rž važna vlada v llclsing-Uirsu je pred padcem in na njeno mast o zopet pride prejšnja koalicija s socialisti vred. ki oživi republiko Finske.
V I te ne tke je prišla jugoslovanska komisija v spremstvu italijanskega admirala Marzota. Komisija ji1 na potu v Psdovo kjer bo konferirala z generalom Diazem.
v l'o v esteh z Dunaja rez Švico je bila v soboto zaprisežena nova vlada Jugculavije v Zagrebu. Dr. Josip Pogačnik je predsednik slovenskih 1 tešel. slovenski narodni zbor je prevzel vlado v r.jubljani Ha Kranjskem.
Z Dunaja javljajo, da bo vlada nemške Avstrije zahtevala severno, vzhodno i u^zapadn« k Tirolsko zase.	k
Z Dunaja poročajo, dn so vsi avstrijski ns<t vojvode in člani habsburške dinastije pobegnili s svojimi družinami v Švico. -
iz Budimpešte javljajo, da je provizorična ogrska vlada%razglasila nevtralnost, kar se tiče ''ojne med Nemčijo in Rumunijo. Nemihc čete ped Mackensetiom v Runvunski uc smejo stopiti na ogrska tfa drugače,kakor če odložc «jrožje: ako ue. jih ogrske Oblasti internirajo.
Ft^ineo.ske in srbske čete so okupirale Oršovo.
Oskar .faszi, član ogrskega kabineta, je izjavil. da se bo Ogrska ozirala na pravične zahteve (Vboslovskov in Jugoslovanov, toda ljudstvo samo mora določiti nove meje.
Poročila o notranjem položaju v Avstriji so si v nasprotju. Največja koufuzija vlada na Tirolskem. kjer so vse vasi preplavljene z masami vojakov, ki pribežali tja iz italijanske fronte. Vojaški beguni ropajo živež v prodajalnieah in po privatnih hišah. Provizorična vlada jc naprosila Italijo, tla naj posije živil za izstrsdano ljudstvo v nemških imkrajinah nekdanje Avstrije.
Iz Inomosta poročajo, da so bavarske patrulje prekoračile tirolsko mejo in*bavarske oblasti so Izjavilo, dn iinajo močne čete na razpolago za obrambo svoje meje. Bavarski vojni minister jc obvestil Tirolce s sledečimi besedami:"Prihajamo '<ot prijatelji, toda poslužili se borno sile, čč naletimo na cd por."
———	.	v
Štajerskem. Vojaki in čiulfcii so napadli večje število prodaja Ime in jih i/praznili in mnogo hiš je bilo zažganih. V boju je bilo ubitih več oseb.
•t
7, Dunaja po rtiča jo, tla je nemška vojaška misija zapustila Dum:j. Cesarica Žita se jc odpeljala s posebnim vlakom proti Švici, kjer je vzela v najem vilo \Vartegg v Rorsbaehn ob Badeuskem zeru.
Druga vest i/ Prage se glasi, da jc Žita apelirala na češkoslovaško v lado, če ji dovoli naseliti se v gradu 11 randes ob reki l.abi. Odgovor jc bil, da sme priti, toda le kol privatna držav ljanka.
Izborno mazilo.
Ako vsa Ura revmatizem. protin in nevralgija. potrebujeta ksko dobro oija. s katerim as maiete zunanja. To zdravilo rabite morda is takoj; poakuaita ga in as boata prepričati o njegovi izbornosti. Ni vam trabs odlateti. Vzemite
Severa's
Gothard Oil
(Ssverovo Gothardako oljs). katero na potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo aa samo priporoča kot najboljši liniment za take bolazni. Izborno zdravilo, ako imata okorele milica in akiepe, kake poikodbe. in vsakovratne druga bolečine na tslaau. Vzemite ga. kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja ae v veeh lekarnah. Csna 50 in 60c.
Berlinska "\'« ssisebc Zeitung" poroča, da je bila v Temešvam ok I lean ji neodvisna republika Banat. ki sklene zvezo s Srb i jo,, če bo treba.
W. F.	SEVERA	....... 1 CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
Jk'
fz Berlina poročajo, da jc v Varšavi proglašena republika Poljska.
Na Dunaju se jc organiziral centralni vojaški odbor, kf šteje 200 članov. Vojaki so na n.la-itelvni seji nasprotovali organizaciji na hm 1 ne «tuj-de. kakor jc predlagala-t*roviiorU»na vlada Nemške Avstrije, pač pi so zahtevali, da se osnujejo v rdečo gardo. Ker sc je pr vsled tega načrta pojavih» različno mnenje med vojaki samimi, so radikalni vojaki zapustili dvorano in na drugem mestu organizirali rdečo gardo. Drugi dan je depu-ta<*ij/» rdeče garde obiskala predsednika provizo-riene vlade .sociaibta Se» t za in mu naznanila, da jc vojaška organ i srci ju pripravljena nastopiti >lit-?bo namesto narod te garde. Seitz je stvar predložil Narodnemu Svetu, ki je pa zavrgel ponudbo in odredil prot ¡demonstracijo napram, gibanju rdeče garde. Kakor je posneti iz drugih veSti. jc Frie Adlcr. sin starega Adlerja, tajnika zunanjih zadev pri provizorični vladi Nemške Avstrije, vodja gibanja za rdečo gardo/
Dr. V. C. Ohleudorf, m. D.
Zdravnik za notranje bo le m i tn ranocelnik. '
7. ravnMkapreiskava brezplačna — pla-čr.fi j» I»* mira vi ta. 1924 Bine Island A c., Chicago. T'red nje od l do S poln I.; od T do 9 zvečer. I/ven Chicaga /¡.eii bolniki naj pišejo slovensko.
CARL STROVER
Attorney at Law* Zastopa na va«h »odiičih.
Specialist za tožbe v odškodnine kih zadevah; St. sobe 1009.
133 W* Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin 'Potokarjat Se/eda. T<* je "VILLAGE INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne želez-! make postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 410 6KŠMD UE., KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA
*! * ———
Okusno, hitro in trpežno dela sa
privatnike 4n društva. Sprejemamo
naročila tudi isven mesta.
Imamo moderne stroje. Niske cene
in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Bluc Island Ave., (Adv.)	Chicago, Ml.
Sr.OVEHOI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI P0& PORNI JEDNOTI.
â
NaroČite si devnik nPro«ve
ta". List stane zn celo leto I^.OOt pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druStva. Db. set članov(ic) je treba za nove druStvo. Naslov za list in za tajništvo je : 2657 So. Lawnd&le Ave. Chicago, 111.
ZANIMIV članek o nadzobovaNJU banke z vanj: "cleabino
HOUBE".
asj to pomeni sa ljudstvo, če Je banka I>.k1 nadzorstvom "Olcarlng Hoosa".
V te Irnnke, ki imajo sveto o Chicago «'i nring lloune, so podvržene stiogemn i»., uorovatiju «nI uradnikov tpga rjivo-4-.. Pregledov u a j« računov iu imetja
NaiVečia slovanska tiskarna v Ameriki je
*	'V	-	.
= Narodna Tiskarna=
SMS-St Blue Island Avenue. CUcSfS, U-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeiiku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLRTAREC" se tiska v naši tiskarni
— ' - .....—. — — —,—i-
.nor» viêiti oajmnoj enkrat n« leto.	..................................
I, Vilrr'i nutnn^no preiWejo Mtanje
Samostojna «hželien \*orarlbcrg, ki meji na severu z bavarsko, na vzhodu s Tirolnko in na jugu s Švico, je proklamirala republiko in dr. Kder je prvi predsednik.
. Glavno mesto Vorarlbcrg jc Hregenz.
Stare vojaške oblasti v Inomoutu so prepustile vlado Tirolskemu Narodnemu Svetu.
Iz Sioekhobna poročajo: Holjšcviška propaganda n.» Švedskem in Norveškem *c zadnje čase razširja, da so pričeli skandinavski kapitalisti z man ji o in t rž vazi jo vred organizirati tajno belo gardo. Vsi trgovci in večji posestniki so dobili navodila, da naj drže puško in strelivo v hiši.
Ruski boljševiki imajo v Stockholmu javno podružnico in poroča sc. da jc sovjetska vlada v Moskvi izdala žc ogromne svotc denarja za propagando boljševizma v Skandinaviji. Švedska vlada ni do zaaj delala nobenih ovir boljševikont. nli zdaj so postali zadi\ji že tako močni med de' lavei in vojaki, da se jim nc upajo stopiti na prste.
Ilaniburške "\aeliriehtenporočajo, da *e kie rikalei v narodnem zboru Nemške Avstrije .c-pejo za monarhijo, medtem ko so socialisti in mnogi nemški narodnjaki za republiko. Hoj je ljut. Nemški socialisti v Avstriji so imeli zadnje dni zborovanje, ita katerem so sprejeli resolucijo, vse-bujočo, da mora biti Nemška Avstrija demokratična republika. Med socialisti samimi sta dve stniji in radikalna struja zahteva popolno izključitev buržvazije iz vlade.
Iz Stockholma poročajo: Diplomatični stiki med Nemčijo in sovjetsko Uusijo so pretrgani. Namestnik nemškega poslaništva je z vsem svojim osobjem zapustil Moskvo in boljševiški po«lanik »foffc je odšel iz Berlina. Obenem poročajo, da se trudi sovjetska vlada priti v stik z zavezniki z ozi-rom na premirje v Sibiriji^iu Severni Rusiji in glede na zastopstvo sovjetske Rusije na mirovni konferenci.
I; Varšave čez Berlin je prišla vest. da se je na !J'olj*kem organizirala nova vlada, pri kateri prevladujejo delavci. Nova vlada je v pondeljek proklamirala republiko in obenem jc razglasila, da se morajo interesi privilegiranih intei£30V u* mak nit i interesom ljudstva; iz tega razloga bo imel delavski razred večino zastopnikov v kabineta nove vlade, ki Is» izvrševala vso oblast, dokler sc ne sni'le ustavodajna skupščina. Nova viada je •Kaminoma prezrl^ regente, ki jih je bila nasta -sila Nemčija. V novetn poljskem kabinetu jc tudi general 1'ilsudski. katerega so morali Nemci izpustiti iz zapora pod pritiskom splošnih /ahjcv. Nova vlado je podala v Hc^lin t tuli zahtevo, da morajo nemške čete takoj^spustiti poljsko zemljo.
Iz Prage čez Berlin javljajo, da je češkoslovaška vlada poklicala pod orožje vse moške do -Hi. leta starosti. Poročilo dostavlja, du je mobilizacija vsekakor naperjeni proti Nemčiji.
Iz Švice poročajo "KtChange Telegraphu". da so bili zadnje dni krvavi izgredi v Ptuju na
\t Kodanja poročajo, da je sovjetska vlada v Moskvi poslala zaveznikom noto s predlogom za mirovna pogajanja, ki naj končajo sovražnosli v Sibiriji iu severni Rusiji. Sovjetska vlada p rosni zaveznike, da naj določijo Čas iu prostor za mirovno pogajanje .
Vest ni uradno potrjena. Tukajšnji oficijelni krogi so mnenja, da bodo zavezniške vlade najbrž odgovorile bol jševikoni, da se naj obrnejo za pogajanja na začasno vlado v Omsku (Sibirija), katero za\ezniki podpirajo in kaleri se je podvrgla tudi HTvcrnoru ika vlada v Arlianpelsku.
I
200,000 Srbov, ki so jih Bolgari in Turki de portirali oh času okupacije, sc je vrnilo oziroma se vrača domov.
Provizorična vlada na Kstonakeia jc poslala v I Vrl in noto z zahtevo, da morajo nemški vojaki zapustiti deželo in da morajo biti izpuščeni vsi polt* ični vjctnlki na Snionskein. med katerimi je največ boljievikov. st
v ««fee hanks. Vas gotovino preitejejo, fi.<'gl«slujn vse note, \nrWine, vknjižbe m druge vre« i nohtne listine, »e prepri-eni« o fondih, ki so naloženi v dragih brmknh In pregledajo knjige in rakune. te najdejo izvedenci kake »labe ali dvomljive vrednoatne listine, ae te ne Štejejo veČ kot imovina banke. Ako se ; je tkrčila vrednost bančnega premoženju, mora banka kasati pravilno vred-Isoit v svojih knjigah. Če banka drsno ipokalira in so ji pride na sled, mora to takoj opustiti, Vse, kar je slabo, rink irano, mora tskoj odstraniti in na <|t>mestiti z bolnim. Če v*ega tega binkn hitro ne popravi in stori, izgubi \>e nadaljnje ugodnosti in pravice, ki pil v Piva jo banke, katere f«o rdružene v Charing House.
Ktdar ae odvzamejo kaki banki te ugodnosti nli *e ni aprejeta v Cleraing Do um i mit nlednja za to dober vzrok. Nn drugi «trnni pa je o banki, ki j*
člnniea te zveze, že to dovolj jasen doku s, da ima dobro imovino, da je njen kredit dobe» in da vodi svoj denarni promot po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na-! prej «i bsnkrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je Slo na nli drugi banki >labO vsled panike ali vojske, so ji takoj pri skočile na pomoč drage Clearing House bsnke ia ji pomagste, dokler se nl*o povrnile aopet normalne razmere. Tn Clearing House oadzorovalni načrt se 1 je pokazal tako vspeien, da so povsod, | kjer koli s* nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Bauka je v zvezi s tem Clearing Housom. je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije to bnnke, ksteri poda vsako leto pet po-polaih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim uadzorstvom in odda vsako leio pet detnjliranrh računov o itanjti Bunking Departmenta države Illinoia
Napravite NA&O banko za VAAO banko in Val denar bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpražajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi se/nam	i« ;
tfOO.OO alatih hipotečnih bomlov.
I^ADAR potrebojete društvene po-, trebščine kot zastave, kape, r«-¿alije. uniforme, pečate in vse drafo obrnite se os stojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenne.
CHICAGO, II.L.
• ► r	*	.'
Cenike prejmete zasloni.:	Vaa dalo gsruitiraiM.
!immmmm»mmmmmmimmmimmiiimmmmmm7
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET Tli. 1475 J0INST0WN, PA.
, _ ; . . _ i. •
predsednik.
AMT.BIMKK DRŽAVNE E A K KB
nine Tsinail Av\t vogal r<oomls in 1*. » sssta
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro t.f> 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa-* njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost, izdelovatelja zasluii popolno zaupanje in čislanje od struni številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba.-da so ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo sa dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nrm je spodbil še zsdnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Va«,k prijatelj Trlnerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, ia tudi lekarja stane st>ar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol «gubi «voje stalisre. l/.nied vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žloden. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odst rani iz uotraujščinc drobovja vse nabrune nepotrebne in strupene snovi, ki »o nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjrvi Irki so prosti vsnkovrstue nepotrebne mešanice in vsebuje jo le potrebne zdravilne grenke koreuinicc ter krasno žareč« rudeče vino. V zadevi zabasanosti, ueprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznoati, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikab, ki rade nadlegujojo ženske ob premembi iit ja ali rudnrje iu druge delavce, ko delaj« in vdihavajo plin, če rabite tn lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jo v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere rs.lej koren bolečine, znto pa je zlasti v slučaju protias, sli rovmatizma, nevralgiie, lumbago, otrpetosti gleinjev In dragih, najhitreišs in gotova pumot*. Jako je dobro tudi v zadevah oilrgtiiii in oteklin itd., tudi zo drgnetije živcev in za mazanje \n> kopjoiju nog. Dobite je v vfeh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
jr Izvrstne in prav prijetno zdravilo za navadno rnbo znotraj. Posel-* ta Izpiranje grla in. ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in dragih kožnih «tvorov. Dobi ne v vseh'lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rassts-vali: OoU' Medni San Francisco 1915, Orand PrL\—Panama 191*.
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist * 1333-1343 South A.hland Ave.	Chicago. HI.