"lilDFL
K J J I Ž N I C A
' t. iEOcLA
PfrmurtSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v Rotovim	OAA
Abb- postale i gruppo Cena oOCI lir
Leto XXXV. Št. 248 (10.467)
TRST, petek, 26. oktobra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 29. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0 PROBLEMU REFORME INŠTITUCIJ IN USTAVE
Krščanska demokracija zaključila prvi krog posvetovanj s strankami
Pogovore bo nadaljevala in poglobila šele po analizi predlogov strank Komunisti so objavili dokument predsinočnjega srečanja KD-KPI
RIM — Krščanska demokracija " s srečanji z republikanci in so-^aldemokrati zaključila prvi krog Pogovorov o reformi inštitucij. Zac-Cagnini je sinoči napovedal, da bo •'odstvo njegove stranke najprej napravilo obračun dosedanjih pogovo-r°v >n preučilo predložene predlo-ter bo šele nato poglobilo raz-Pravo s strankami.
Glede včerajšnjih srečanj so bili rpublikanci zadovoljni, medtem ko *e sama sestava socialdemokratih6 delegacije dokazovala, da stran-ne daje prevelikega pomena te-01u pogovoru.
Včeraj pa je komunistična partija Rjavila dokument o predsinočnjem recanju s Krščansko demokracijo.
njem partija specifično analizira P°tek srečanja, izraža pripravljenost . °, razprave in pobud za izboljšavo nstitucionalnih mehanizmov, pou-aria pa tudi svojo «neomajno pozi-'lo do političnega problema*.
Glede same reforme pa komunisti avajajo nekaj ključnih vprašanj, *°t sta odobritev novega zakona o Predsedstvu vlade in njegovi pri-lolhosti in smotrna reforma javne Prave. Kljub znanim stališčem o anozbomičnem sistemu* KPI izra-Z8 Pripravljenost, da bo podprla vse Pobude, ki bi izboljšale koordinata med obema zbornicama. Nada-j dokument navaja problem par-amentarnega pravilnika in se po r°bno spušča v probleme sodstva, mora odražati ustavno načelo ljudske soudeležbe*, (p.p.)
Zasedanje strankinega vodstva
PSI o modernizaciji rakci v zahodni Evropi
^ RlM — Italija mora na prihodih mednarodnih sestankih in sre-anjili zagovarjati tezo o pošodobit-1 raketnega sistema zahodne Ev-°Pe. V treh letih pred namestitvi-raket pershing 2 in cruise pa nt>ra s svojimi -zavezniki sprejeti ,,;Se ustrezne pobude za uspešna pogajanja zahod-vzhod, katerih končni '.J mora biti zmanjšanje oborože-filh sil v Evropi.
. lo je na kratko bistvo včerajšnjega sestanka vodstva PSI, na kate-®m je Craxi podal politično oce-Eagorio pa je analiziral tehnič-,0 Plat problema modernizacije ra-i. v Evropi. Craxi je med drugim Jal; «proces popuščanja napeto-J se mora utrjevati. Od italijanske ade pa moramo zahtevati, da v .-'Viru Atlantskega pakta zagovarja ^ spodbuja strategijo miru, ki je , °f°ča samo z razoroževanjem in ižanjem vojaških sil in z vzdrie-^"jem pogojev nespremenljive varati za vse.* Lagorio pa je za-nd teze Sovjetske zveze, da je
Salt 2 ugotovil in določil razmerje nekaterih i vidikih jugoslovanskega
sil. Za socialiste je to res le v globalnem merilu, to pa ne velja za Evropo, kjer je razmerje sil porušeno.
Delegacija SZDL na obisku v Bolgariji
SOFIJA — Na šestdnevni obisk na povabilo narodnega sveta domovinske fronte Bolgarije je odpotovala delegacija SZDL Jugoslavije, ki jo vodi predsednik zvezne konference Todo Kurtovič. Včeraj dopoldne so se v Sofiji začeli uradni pogovori med delegacijama SZDL Jugoslavije in bolgarskega narodnega sveta domovinske fronte Predsednik Socialistične zveze Ju	'vije Todo
Kurtovič je govoril	xnenu in
dejavnosti socialističn. reze ter o
notranjega razvoja in o zunanji politiki.
Sinoči je predsednik domovinske fronte Panco Kubadinski priredil jugoslovanski delegaciji slovesno večerjo.
Jugoslovanska delegacija bo poleg Sofije obiskala še Ruše, Varno in Plovdiv ter več industrijskih objektov, kmetijskih kombinatov in turističnih središč, (dd)
RIM — Preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal tri glavno obtožence tako imenove afere SIR zaradi nezakonitega dodeljevanja fondov Rovelliju. Poleg Rovellija je sodnik zaslišal še bivšega predsednika ICIPU Franca Pigo in bivšega predsednika IMI Giorgia Cap-pona. Vsi so obtoženi poneverbe.
TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA ZIS SVETISLflVfl VUJOVIČA
Predsednik Tito bo v novembru odpotoval na obisk v Romunijo
Razgovor o vprašanju neodvisnosti Zimbabveja, o gradnji JE Krško, o balkanskem sodelovanju na področju prevozov in komunikacij ter o izzivalnem pisanju glasila vietnamske vojske
BEOGRAD — Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito bo na povabilo generalnega sekretarja romunske KP in predsednika Socialistične republike Romunije Nicolaa Ceaucesca v začetku novembra letos uradno obiskal sosednjo državo.
To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič. Novinarje je še obvestil, da bo na povabilo predsednika ZIS Veselina Djurano-viča od 29. do 31. oktobra letos na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji glavni komisar sveta komisarjev republike Gvineje Bisao Joa Bernado Viedra. Po Vujoviče-vih besedah bo obisk potrdil tradicionalno prijateljstvo, ki jez načilno za odnose med državama. «Vzajemno spoštovanje in razumevanje med o-bema stranema so potrdili tudi vsi dosedanji stiki, posebej pa obisk
.......um....
Pogovori Karamanlis-Cossiga
ško v zvezi z dokončno dograditvijo jedrske elektrarne.
Na vprašanje o članku Lajasa Ledererja v britanskem Observerju o sovjetskem «mirovnem načrtu* za katerega naj bi menda zvedel v jugoslovanskih krogih, je Vujovič dejal, «da gre za navadno izmišljotino ter da take stvari z naše strani sploh ne zaslužijo pozornosti.*
Kar zadeva pisanje vietnamskega vojaškega glasila, češ da poskuša «Jugoslavija skupaj s Pekingom, VVashingtonom in ASEAN izkoristiti neuvrščenost in delovati proti Kampučiji*, pa je Vujovič rekel da ne gre samo za neupravičen napad na pisanje jugoslovanskega tiska, ampak za napad na načelna stališča Jugoslavije, ki se nanašajo na vojaško posredovanje. Kot je znano, ima stališče kot Jugoslavija velika večina neuvrščenih držav in drugih članic OZN. (dd)
V OKVIRU VIDEMSKIH SPORAZUMOV
Konkretni rezultati zasedanja komisije za maloobmejni promet
Izjavi voditeljev delegacij Toneta Poljška in Girotama Trotte
predsednika Luisa Cabrala v Jugoslaviji.
V	nadaljevanju tiskovne konference je Svetislav Vujovič spregovoril o pogovorih med Jugoslavijo in EGS o sklenitvi novega sporazuma, ki so bili nedavno v Beogradu. Po njegovih besedah je šlo za nadaljevanje pogovorov o okviru pogajanj za sklenitev novega sporazuma o gospodarskem sodelovanju.
V	zvezi s predlogom britanskega zunanjega ministra Carringtona o rešitvi problema Zimbabveja je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve rekel, da se Jugoslavija skupaj z drugimi neuvrščenimi državami dosledno zavzema za odpravo kolonialne vladavine na jugu Afrike in rasnega razlikovanja.
Jugoslavija je vedno podpirala boj ljudstev na jugu Afrike za osvoboditev. Izid londonske konference pa je po Vujovičevih besedah odvisen od pripravljenosti vseh zainteresiranih strani, da zagotovijo resnično neodvisnost in enotnost Zimbabveja ter ljudstvu omogočijo, da svobodno odloča o političnem in gospodarskem razvoju svoje države. Obenem celovite in trajne rešitve ni mogoče najti brez domoljubne fronte kot edinega mednarodnega priznanega in zakonitega predstavnika ljudstva Zimbabveja.
Naslednje vprašanje novinarjev se je nanašalo na pisanje tiska o pripravah na sestanek izvedencev
balkanskih držav na vladni ravni o;	vv •	.	.	. .
balkanskbm sodelovanju na področju! ZdSlUZKI JIITI naraSCSjO pr6uVSQITI IZ prodaj V
transporta in komunikacij. Vujovič je zatrdil, da se Jugoslavija
“™" »dota in plodno »d.i.-	v razVoju po nižji ceni
PORTOROŽ — V Portorožu se je končalo 23. zasedanje mešane jugoslovanske italijanske komisije za uresničevanja videmskih sporazumov o maloobmejnem prometu. Jugoslovansko delegacijo je vodil namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Tone Poljšak. italijansko pa opolnomočeni minister v ministrstvu za zunanje zadeve Girelamo Trotta. Razgovori so potekali v vzdušju odprtosti in popolnega razumevanja, dosegli pa so tudi vrsto konkretnih rezultatov. Ob zaključku rta vodji obeh delegacij v izjavi za Radio Koper na kratko ocenila delo tega zasedanja.
Tone Poljšak je rekel, da sta obe delegaciji na začetku ugotovili, da imata pred seboj zelo določene naloge, ki izhajajo iz izjav predsednika Tita in predsednika Pertini-ja. Oba predsednika sta se stri njala, da je treba poglobiti sodelovanje ter s tem v zvezi najti nove inštrumente in sprejeti nove ukrepe. kar velja zlasti za sodelovanje
NiiimiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimnnMMiiimiiiitiiiiiiiiiiMiiMiiMiiiHiiiiiiiMtiiiinalitHitiiMa
CINIČNO IZKORIŠČANJE PETROLEJSKE KRIZE
Muitinacionalne družbe kopičijo ogromne profite
Zaslužki jim naraščajo predvsem iz prodaj v Evropi - Mehika bo dobavljala nafto deželam
vanje ter dobre odnose med balkan-, skimi državami ter si prizadeva za j
vsestransko sodelovanje. Prav zatol NEW VORK — Medtem ko e-so prizadevanja za razvoj večstran-1 nergetska kriza pesti ves industria-skega sodelovanja v koristno dopol-j lizirani svet, še najbolj pa države nilo dvostranskih in drugim oblikam1 v razvoju, ki same ne razpolagajo odnosov. V tem bo tudi pomen sestanka' z ležišči nafte, sc vzpenjajo pro-
o sodelovanju na področju komunikacij in telekomunikacij, ki bo v Ankari.
V zvezi s pisanjem v zahodnem tisku o težavah pri graditvi prve jugoslovanske jedrske elektrarna v Krškem je Vujovič rekel, da bi morala po sporazumu z ameriško družbo VVestinghouse elektrarna začeti delati aprila letos. Do preložitve je prišlo zaradi zakasnitev pri graditvi. Sprejeli so vse ukrepe tako
fitl mutlinacionalnih pcU'vM»sluii družb, ki so v bistvu v ameriških rokah, k zvezdam. Po uradnih podatkih so se v letošnjem tretjem trimesečju na primer zaslužki «Exxon». največje petrolejske družbe na svetu, povečali za 118 odstotkov. Standard Oil Co.» iz Ohaia kar za 191 odstotkov. »Conoco* za 131, «Mobil Curp.» za 130 odstotkov, podobne ogromne profite pa so iztržile tudi manjše ameriške
Italijanska vlada se bo zavzela, da bo italijanski parlament še pred koncem leta ratificiral sporazum o vstopu Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost. To zagotovilo je včeraj dal predsednik vlade Cossi-ga grškemu premieru Konstantinu Karamanlisu, ki v Rimu zaključuje svojo turnejo po najpomembnejših državah EGS. V Rimu se je Kararaanlis sestal tudi s predsednikom Pertinijem, danes pa bo obiskal papeža Janeza Pavla II. Kot reč eno sta Karamanlis in Cossiga ra zpravljala predvsem o Evropski gospodarski skupnosti, a sta se tudi dotaknila problema namestitve novih ameriških raket pershing 2 in cruise v zahodni Evropi. Karamanlis se je namreč sestal z Brežnjevom le nekaj dni pred njegovim govorom v vzhodnem Berlinu, kjer je ponudil umik de<a sovjetskih čet iz NDR (Telefoto ANSA-UPI)
na ravni JE Krško in VVestinghousa Petro!e-'ske druzbe kot tudi na ravni obeh vlad, da bi Pred skokovitim naraščanjem za-pospešili dala za dokončno zgradi- j služkcv multinacionajnih družb, ki tev tega objekta. Elektrarna Krško ! so poledica brezobzirne špekula
in VVestinghouse proučujeta odgovornost za zakasnitev. Nedavno pa je bila v Jugoslaviji tudi delegacija ameriške vlade, ki se je pogovarjala s predsednikom JE Krško ter predsednikoma izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške. Kmalu je pričakovati po-novem obisk predsednika VVestinghousa Hoorlberta in pogovore z JE Kr-
ci je finančnih mogotcev, se ie mo ra! zanrsliti tudi ameriški kongres, v kate em je v teku borba za u-vedbo posebnega davka na »prevelike profite petrolejskih družb*. Postopek za ustvarjanje tako ogromnih profitov ie za muitinacionalne družbe zelo enostaven: špekulacija z navijanjem cen, izkor.šča-
'""•lu       mniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii     lunini,m,iiiiinim,,,,,,    
Krenem letu zapora	|	m nenapisanem «premirju» bo politike predsednika čarterja
Berardijev samomor j Obrambni minister SZ Ustinov zahteva preklic le sad osebnega obupa? načrtov ZDA o namestitvi novih raket v Evropi
Francesco Berardi
Če^NOVA — Potrjena je bila za-„„ elku» kaznilnice v Cuneu Fran-
— roirjena je uua w-°be?i domneva. da se je v sredo ■ - d v svoji celici na «posebnem
Sodnim oblastem ga je Je sindikalist Guido Rossa ki
n ° Berardi, 49-letni delavec ge ga obrata Italsider, ki je bil ker en na 4 *eta *n P0* zapora, nju 80 ga zalotili pri razdeljeva-p0(jj dokumentov Rdečih brigad v
PaviU.
rarcr • pr.ocesu tudi pričal proti Beno jJ1 .in so ga zato, kot je zna-■Kri-.januarja letos teroristi ubili. iet(irT°i P° procesu, približno pred ka*rn ^n', so Berardija poslali v hrM'v1'100 v Novaro, nato pa je o-Itgjj. najhujše ' «posebne zapore* vari Je v Cuneu, spet v No-in p v„ Fossombroneju, v Traniju °ncno letos septembra spet v
la r“- V tem času je general Del-V u blesa sprožil policijski «blitz», **«rem so aretirali 12 domnev-
nih pripadnikov genovske «kolones Rdečih brigad, od katerih je nekaj zaprtih prav v kaznilnici v Cuneu. Pri tem pa postajajo pomembne neuradne vesti iz genovske sodne palače, po katerih je prav Berardi-jevo pričevanje omogočilo aretacijo nekaterih, ali vsaj enega, teh brigadistov.	,
V primeru, da so te vesti resnične, predstavlja Berardijeva premestitev iz Tranija v Cuneo skrajno neodgovorno dejanje, saj je znan politični in psihološki pritisk, ki se v zaporih izvaja do «zaupnikov», mimo vseh pravilnikov in nadzorovanj. Tudi vest, da je Berardi že pred nekaj dnevi poskušal samomor z žiletko, daje misliti, da je bil duševno strt, kar seveda potrjuje tezo o samomoru (odgovorne oblasti so dejanske ovrgle sklep za obdukcijo njegovega trupla), ne reši pa dvomov, da so ga do tega dejanja pripeljali tudi »zunanji* pritiski.
Državno tožilstvo je zato v zvezi z Berardijevo premestitvijo uvedlo preiskavo, ki ima po izjavah podtajnika pravosodnega ministrstva Coste tudi namen, da v roku 10 dni ugotovi, kakšno je dejansko stanje v »posebnih kaznilnicah* po reformi iz leta 1975 in da se ovrednoti zaporniško življenje jetnikov in ječarjev s primernimi ukrepi.
Na koncu gre še zabeležiti, da so vsi »politični* jetniki zapora v Cuneu včeraj samovoljno »podaljšali* običajni «sprehod na zraku* v znak protesta zaradi Berardijeve smrti. Pripravili so tudi dolg dokument, v katerem se klanjajo spominu »tovariša Berardija*. v isti sapi pa trdijo, da je «smrtni sovražnik* vsakdo, ki sodeluje z državnimi ustanovami «za preganja proletariata*, (nf)
«Vojska Sovjetske zveze in varšavskega pakta ima izključno obrambni značaj» Drežnjev obsoja ameriško strategijo topnjač na Bližnjem in Srednjem vzhodu
MOSKVA — Sovjetski obrambni minister Dimitrij Ustinov je s strani moskovske Pravde poslal opomin ameriškemu predsedniku Carterju, naj ne vztraja pri namestitvah novih ameriških raketnih izstrelkov
Nemške demokratične republike tisoč tankov in 20 tisoč vojakov, poleg ustrezne vojaške opreme.
Sovjetski obrambni minister obtožuje NATO, da izkrivlja dejstva. «Ves svet dobro ve — trdi maršal
srednjega dometa v Evropi, ker bi Ustinov — da se Sovjetska zveza ne
pripravlja na oborožen spopad in da ne bo nikoli kaj takega storila». V članku razvija znano temo o izključno obrambnem značaju sovjetske vojske in sil varšavskega pakta ter pripominja, da to ne velja za zahodne vojaške sile.
«Obstajajo načrti vojne proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom, ugotavlja maršal Ustinov in dodaja, da postaja ameriška strategija iz dneva v dan bolj moderna in napadalna. Obrambni minister pri tem pozablja, da so načrti splošno igračkanje večine generalštabov, neglede na geografsko in ideološko lokacijo; izjema so le redke države, ki so svojo vojsko usmerile v izključno obrambne namene, take države pa na žalost lahko preštejemo na prstih ene roke in Sovjetska zveza nedvomno ne sodi v ta seznam.
Prepričani smo, da je ponudba Brežnjeva zanimiva, grožnje in izsiljevanja, pa dajejo prav tistim najreakcionarnejšim krogom zahodne Evrope, ki trdijo, da hoče Sovjetska zveza «]inlandizacijo» Evrope. Zato je vsebina Ustinovega članka nedopustna, saj hudo pogojuje odločanja parlamentov držav čla-nič pakta NATO. Po takih izjavah bodo napredne sile v Evropi le s težavo branile svoja načela o popuščanju napetosti, saj Sovjetska
to megativno pogojevalo bodoča ra zoroževalna pogajanja in ogrožalo sožitje med obema državama».
Članek maršala Ustinova v Pravdi vsebuje do sedaj najtrše kremeljske ocene politike Carterjeve administracije, ne da bi pri tem sploh omenjal ime ameriškega predsednika.
Ustinov razvija tezo, da ZDA podpirajo sožitje samo z besedami, njihove pobude pa povzročajo strah in sprožajo ■ novo oboroževalno tekmo, ki pomeni odkrito pripravo na vojaški spopadi.
Sovjetski tisk je po dunajskem podpisu sporazuma o omejevanju strateške oborožitve SALT 2 skrajno previdno poročal o Jimmpju Carterju. Včerajšnji članek Pravde je uvod v nove odnose Moskve do Carterjeve politike, politike, ki brez slepomišenja zahteva preklic načrtov za namestitev novih raket v Evropi.
Moskva torej opominja, da bi bila pripravljena spremeniti svojo politiko popuščanja napetosti in bi sprejela oboroževalno tekmo, če bi Zahod uresničil svoj raketni načrt. Maršal Ustinov ostro kritiziral <nvlad-ne kroge* ZDA, Zvezne republike Nemčije in Velike Britanije, ki so po njegovem, hladno sprejeli nedavni predlog Brežnjeva, da umakne. iz
zveza na eni strani ponuja enostranski umik svoje vojske, na drugi strani pa ukazuje Evropi, da ne sme namestiti novih ameriških izstrelkov pershing 2 in cruise.
Dimitrij Ustinov zatrjuje, da skušajo ZDA vzpostaviti vojaško premoč Zahoda v osemdesetih letih in že računajo na preventivni jedrski napad na Sovjetsko zvezo. Težko je ugotoviti, če so take trditve umestne in resnične. Zahodni krogi v zadnjem obdobju trdijo, da se je ravnotežje vojaških sil v Evropi premaknilo na škodo pakta NATO ne samo v klasični oborožitvi, kar je bilo jasno tudi človeku s ceste, temveč tudi v jedrski strateški oborožitvi. Posodobitev sovjetskih raketnih izstrelkov z novimi izstrelki SS 20 srednjega dometa, ki imajo tri jedrske konice, novi bombnik tupo-Ijev 26 (backfaire), posodobitev vojne mornarice z novimi bojnimi enotami in povečanjem mornariške pehote in padalskih desantnih enot je po mnenju krogov. NATO porušila ravnotežje vojaških sil v Evropi.
»Opomin* Ustinova Zahodu prihaja le nekaj ur po predsinočnjih izjavah predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Leonida Brežnjeva na srečanju z južnojemenskim voditeljem Abdelom Fatahom Ismailom, v katerih je Brežnjev ožigosal ameriško politiko ustvarjanja posebnega kontingenta vojske za hitre posege kot obujanje preživele strategije topnjač. Kontingent nai bi po ameriških zamislih jamčil Zahodu nadzorstvo nad bogatimi ležišči nafte Bližnjega in Srednjega, vzhoda.
Med obema velesilama se torej nadaljuje konfrontacija, ki v nobenem primeru ne upošteva želja in hotenja manjšin držav, za njiju so samo nebogljena raja, ki se mora pokoravati diktatom, (voc)
Razočaranje v Mazari del Vsdlo
Odložena vrnitev ribičev v Italijo
TRIPOLIS — Medtem ko se je italijanski zunanji minister Malfat-ti po končanih razgovorih z libijskimi vladnimi osebnostmi vrnil sinoči v Rim, so ostali ribiči iz Ma-zare del Vallo, ki bi se morali z ministrom vrniti domov, še vedno v Tripolisu. Baje je podaljšanju bivanja ribičev, ki so bili ob sojeni zaradi nedovoljenega ribolova v libijskih vodah, kriv birokratski zapletljaj. Kakšne narave nihče ne ve, dejstvo pa je, da bodo ti lahko po dolgih mesecih objeli svoje drage šele čez nekaj dni.
Skupni parlament Andskega pakta
LA PAZ — V glavnem mestu Bolivije bodo danes predstavniki Bolivije, Peruja, Ekvadora. Kolumbije in .Venezuele nodpisali sporazum o ustanovitvi skupne skupščine »andske peterke*.	,	,. ..
joč pomanjkanje ponudbe na tržišču. Večkrat pa so se pojavili u-temcljeni sumi, da je tudti to pomanjkanje zraslo v zelniku multi-nacionalnih družb, ki itak kontroliraj«-petrolejsko tržišče.
Tokrat so izkoristile iransko revolucijo in zmanjšanje izvoza iz tamkajšnjih vrelcev. »Exxon» je zagrabila priložnost, da je povišala cene ne samo za petrolej, ki ga je dobivala iz držav OPEČ, ampak tudi za nafto iz Severnega morja in iz Malajzije, kjer je tudi pospešila črptinje, kot je povečala dobave iz Saudove Arabije, ki še vedno prodaja svojo nafto precej ceneje (od 2 do 8 dolarjev za sodček) kot druge države OPEČ. Zanimivo je kako se muitinacionalne družbe zagovarjajo pred kongresom ZDA, kjer imajo resnici na ljubo precej prijateljev: prekomerno naraščanje profitov izhaja skoraj v celoti iz prodaj v- tujini, torej iz ciničnega izkoriščanja panike, ki je ob energetski krizi zajela predvsem Evropo. Petrolejski velikani se seveda tudi sklicujejo na »svete* zakone tržišča in so tako nesramni, da bi celo radi prepričali ameriško javno mnenje (za mednarodno bi spričo brezobzirnega obnašanja multinacionalnih družb povsod po svetu mogli reči, da jih bolj malo briga), da je skokovito naraščanje niihovih profitov pozitiven element pri uravnovešanju tržišča, češ da se s podražitvami povečajo tudi dobave nafte. Morali bi jim bržkone še dodeliti kak red za zasluge.
Toda njihovi profiti koristijo zgolj njihovim delničarjem in morda bogatim državam, povzročajo pa veliko škodo vsem ostalim in za strupljajo mednarodne gospodarske odnose. V tem smislu izzveni tudi izjava, ki jo je dal včeraj mehiški minister za zunanje zadeve Jorge Castaneda na proslavi 34. obletnice OZN. Mehika, ki je tudi sama proizvajalka petroleja, zavrača politiko kluba bogatih držav in se zavzema za racionalizacijo črpanja in porabe nafte. S tem v zvezi je njen predsednik Jose Lo-pez Portillo že predložil generalni skupščini OZN ustrezen načrt. Castaneda je včeraj poudaril, da je v tem okviru Mehika pripravljena prodajati po posebnih nizkih cenah nafto državnim v razvoju, ki je same nimajo in so najbolj prizadete po energetski krizi. (Iv)
Gonzales sprejel Dragosavca
MADRID — Generalni sekretar socialistične delavske stranke Španije Felipe Gonzales je včeraj sprejel sekretarja predsedstva CK ZKJ Dušana Dragosavca. V pogovoru so izrazili obojestransko željo za krepitev in razširitev sodelovanja. Poleg izmenjave mnenj o razmerah v obeh državah, posebej pa o razvoju španskih demokratičnih procesov, sta se obe delegaciji dotaknili priprav na nasledno konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ki bo v Madridu. Govorili so tudi o žgočih mednarodnili problemih, posebej; o razmerah v Sredozemlju ter o zahodnosaharskem zapletu.
Felipe Gonzales .je Dragosavca zaprosil, da predsedniku Titu po sreduje prisrčne pozdrave, (dd)
na meji med Italijo in SFRJ.
»Videmska komisija že leta dela na teh problemih in v zadnjem razdobju smo prišli do stopnje, ko lahko ugotovimo, da so se mnoge, pred leti načrtovane naloge, uresničile. ali oa so pred uresničenjem. Vodja italijanske delegacije je že omenil, da bomo v prihodnjem letu odprli za promet višje stopnje kar tri mejne prehode. Na tem zasedanju smo tudi izmenjali mnenja o stvareh, ki niso bile formalno na dnevnem redu, predvsem glede prenovitve videmskega sporazuma. To delo bomo kar najboli strokovno opravili spomladi prihodnje leto. Govorili smo tudi o cesti na Sabotinu, ki bo povezala Solkan z Goriškimi brdi. Italijanska stran bo kmalu začela z deli. dogovorili pa smo se, da bomo pri gradnji upoštevali razne olajšave v korist obeh strani. Seveda smo govorili tudi o raznih drugih stvareh, ki zadevajo osebni in potniški maloobmejni promet, ki je danes zelo razvit, saj med drugim služi temu namenu tudi okrog 100 avtobusnih linij*, .je dejal Poljšak.
Girolamo Trotta pa je rekel, da želi podčrtati predvsem dve bistveni značilnosti tega zasedanja: prijateljsko in prisrčno vzdušje in popolno razumevanje obeh delegacij, kar je pripomoglo, da so še uspešneje opravili delo in kot drugo,, sprejetje zelo konkretnih sklepov. Že v prvih dveh mesecih prihodnjega leta bodo odprli mednarodni obmejni prehod pri Sv. Gabrijelu, kar je predvideno tudi v o-simskih sporazumih. Zatem pa bo sledilo odprtje mednarodnih blokov v Lipici in pri Štandrežu, v okuni osimskih sporazumov. V načrtu je tudi razširitev avtobusnih linij med staro in novo Gorico od sedanjih štirih na osem. Minister Tiot-ta je govoril tudi o raznih drugih olajšavah v korist obmejnega prebivalstva. Med dmgim se bo povečala vsota za prenos čez mejo za jugoslovanske državljane na 1400.00 din mesečno, za italijanske državljane pa na 70.000 lir. Ob kuncu .je italijanski minister še enkrat poudaril pomen odprte meje za obmejno prebivalstvo in tudi za vsestranski dober razvoj sodelovanja med obema državam«. Na tej meji je danes že okrog 60 mejnih prehodov.
L. P.
VATIKAN - Včeraj so v Vatikanu objavili obsežen dokument o poučevanju verouka, ki ga je sestavil papež Janez Pavel H. V njem papež obravnava najrazličnejše probleme kateheze, a daje največji poudarek šoli. Dokument obsega poziv vsem državam, naj omogočijo nemoteno katehezo v šolah. Prav ta problem je v Italiji najbolj pekoč in tudi ena izmed glavnih tem revizije konkordata. Papež p»a ne načenja italijanskega problema, kjer j« religija v šolah priviligirana, temveč raje obsoja tiste, ki ji ne pustijo vstopa v javne šole.
V KATALONIJI IN EUSKADIJI
Miren potek referenduma o avtonomiji
MADRID — Včerajšnji referendum v Kataloniji in v baskovskih deželah o tako imenovanem statutu avtonomije, ki naj narodoma prizna neko obliko avtonomije v sklopu španske republike, je potekel v miru in proti pričakovanju tudi s precejšnjo udeležbo volivcev, kljub temu, da so in-dipendentistična gibanja svetovala bojkot volitev. Mirni potek je omogočilo tudi »premirje* pripadnikov ETA, ki niso hoteli, da bi referendum končal v krvi.
Rezultati referenduma bodo znani že danes. Po še neuradnih podatkih se je v Barceloni udeležilo referenduma 57 odstotkov volivcev, pri preštevanju glasov pa Je bilo 89,3 odstotka za avtonomijo, 7 odstotkov proti, ostalo pa so bile bele ali neveljavne glasovnice. Tudi v baskovskih deželah je bila udeležba nekaj nad 50 odstotkov, pri preštevanju pa je bilo nad 90 odstotkov glasov za avtonomijo. Voditelji strank v Kataloniji so dosedanje rezultate pozitivno ocenili in izrazili zadovoljstvo
Madrid sedaj upa, da bo o-dobritev statuta avtonomije o-mejil separatistične pobude in preprečil teroristične akcije. Vsekakor so številne sile obeh narodov nezadovoljne s tako avtonomijo, a kljub temu ugotavljajo, da predstavlja statut iz Guernice bistveni napredek v nekdaj centralistični Španiji, kar najbolj zgovorno dokazuje nasprotovanje skrajnih desničarjev, ki jim je nepojmljivo, da bosta baskovski jezik in ka-talonščina enakovredna »plemeniti* kastiljanščini. (voc)

5 SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
ZA IZHOD IZ KRIZE NUJNO POTREBNO GOSPODARSKO SODELOVANJE S SFRJ
Večina izglasovala resolucijo o izvajanju osimskih sporazumov - Predsednik Ghersi obsodil proces proti podpisnikom «Listine 77» v Pragi
Tržaški pokrajinski svet je sinoči razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Po daljši razpravi je z veliko večino glasov (proti so glasovali liberalec Zimolo in dva prisotna predstavnika MSI, socialdemokrat Fra-giacomo pa se je vzdržal) sprejel resolucijo, ki se ukvarja s posameznimi določbami omenjenih sporazumov.
Resolucija poudarja velik političen pomen nedavnega obiska predsednika Pertinija v Jugoslaviji, ki je okrepil odnose dobrega prijateljstva in sodelovanja med sosednjima državama. Resolucija pozitivno ocenjuje sprejeto obveznost, da se bosta italijanski in jugoslovanski minister za zunanje zadeve v kratkem srečala, da bi vzela v pretres vprašanja skupnega interesa, ki so že odprta. Nadalje izraža pričakovanje, da bo v najkrajšem času obnovljena pogodba o gospodrskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS in da bodo vanjo vneseni sporazumi, ki sta jih sosedni državi dosegi v Osimu. Glede obnove pogodbe Jugoslavija - EGS je pokrajinski svet mnenja, da bi bilo treba še enkrat pregledati norme, zlasti carinske narave, ki jih določa gospodarski protokol o uresničitvi industrijske proste cone.
Dokument skupščine nadalje meni, da sta dežela in ustanova za industrijsko cono v Žavljah dolžni objaviti študije o možnosti uresničitve industrijske cone in poiskati na območju tržaške pokrajine druga že opremljena področja, na katerih naj bi vzrastle nove pobude industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in na katerih naj bi moglo steči brez vsakega odlašanja medsebojno gospodarsko sodelovanje. Ob tem resolucija poudarja, da je industrijsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo potrebno, da bi ustavili postopno nazadovanje tržaškega gospodarstva.
Pokrajinski svet v dokumentu nadalje poudarja, da je treba čim-prej uresničiti nove cestne povezave, ki jih predvidevajo odloki o izvajanju osimskega sporazuma in da je treba prav tako brez vsakega odlašanja preučiti možnost speljave notranje vodne poti Soča - Sava -
Danes stavka dijakov višjih srednjih šol
V sklopu vsedržavne stavke dijakov višjih srednjih šol bodo danes izostali od pouka tudi dijaki italijanskih in slovenskih šol v Trstu. Sklep o stavki so sprejeli na sestanku medšolske-ga odbora, kateremu se je nato pridružil tudi koordinacijski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu.
Dijaki so se odločili za stavko, da bi protestirali proti ministrskemu dekretu, ki predvideva podaljšanje učnih ur od dosedanjih 50 na 60 minut ter zato, ker ni minister za šolstvo Valitutti sprejel njihove zahteve po preložitvi volitev v šolske organe (razredni in zavodski svet) od 25. novembra na poznejši datum.
Dijaki slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol se bodo danes ob 9. ur; zbrali pred mestnim parkom v začetku Ul. Giulia, od koder bodo krenili v sprevodu po mestnih ulicah. Delegacija dijakov bo nato ponesla resolucijo z njihovimi zahtevami šolskemu skrbniku, med srečanjem pa bodo predstavniki slovenskih dijakov tudi predočili skrbniku izredno težavno stanje na nekaterih slovenskih višiih srednjih šolah (liceju, strokovni, trgovskem zavodu), ki jih tarejo problemi s prostori.
Donava, da bi dosegli nadaljnje izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, bi morala italijanska vlada prevzeti vse pobude, ki so potrebne za rešitev vprašanja ribolova v jadranskih vodah in še zlasti v Tržaškem zalivu, kakor se je že obvezal podtajnik Zamberletti na seji senata dne 16. oktobra. Resolucija nato zahteva hitro in pravično rešitev problemov, ki se nanašajo na izplačilo odškodnine za imetje prebivalcev bivše cone B ter skupen nastop italijanskih in jugoslovanskih oblasti za ekološko varstvo Timave, Soče in Jadrana.
Resolucija na koncu naglaša nujnost, naj pristojna komisija, ki je bila svoj čas ustanovljena pri predsedstvu ministrskega sveta, čimprej zaključi svoje delo, tako, da bo parlamentu predložen zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Prav tako naj bi na jugoslovanski strani prevzel' vse u-krepe, ki so potrebni za razvoj i-talijanske skupnosti v tej državi.
Pred začetkom razprave o predloženih resolucijah, je predsednik pokrajinskega odbora Ghersi prebral izjavo, v kateri je v imenu skupščine obsodil zaporne kazni naložene v Pragi šestim pripadnikom gibanja »Listina 77». Obsodbe, pa tudi sam proces, je še nadaljeval Ghersi, so v kričečem nasprotju z načeli pravičnosti in demokracije ter z duhom helsinške listine, ki jo je med drugim podpisala tudi češkoslovaška vlada. Protestirati proti izrečenim obsodbam ni dovolj, je na koncu poudaril Ghersi, treba je tudi prevzeti pobude ki naj zagoto vijo nadaljnje popuščanje napeto sti v interesu miru in demokrati j*, (ef)
Druga seja odbora SKGZ za sredstva
množičnega obveščanja
V	sredo je bila na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20 druga seja odbora za sredstva množičnega obveščanja ob prisotnosti predsednika SKGZ Borisa Raceta in tajnika Dušana Udoviča.
Na dnevnem redu je bilo poročilo o dejavnosti po prvi seji, o tekočih nalogah in uresničenju delovnega programa.
V	razpravi so odborniki poudarili dejstvo, da kljub temu, da se bodo s 15. novembrom začele oddaje na tretji italijanski televizijski mreži, država ni poskrbela finančna sredstva, ki so potrebna za pripravo oddaj v slovenskem jeziku. Prisotni so naglasili, da bo morala avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina s formalnim pravnim aktom
anticipirati sredstva, ki naj omogočijo čimprejšnji začetek oddaj v slovenščini.
Člani so podali tudi druga poročila o sredstvih množičnega obveščanja ter izvolili komisijo, ki bo proučila možnosti posredovanja informacij o naši narodnosti skupnosti širši italijanski javnosti.
Prvi sestanek upravne komisije podjetja ACT
Predvčerajšnjim se je prvič sestala novoumeščena upravna komisija konzorcialnega podjetja za pre-ACT, ki ima svoj sedež v
Ul. D’Alviano št. 15. Upravitelji so sestavili razne podkomisije in komisije, se dotaknili najbolj perečih vprašanj tehnično - upravne narave in pripravili koledar srečanj z družbeno - gospodarskimi dejavniki (tako zlasti s sindikati), ki so neposredno zainteresirani pri vodenju podjetja, oziroma avtobusne službe.
V SENATU Z VELIKO VEČINO OEOBRILI USTREZNI ZAKONSKI OSNUTEK
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Odgovorni organi z zadovoljstvom sprejeli finansiranje gradnje zidanega doka v luki
Izjava deželnega odbornika Rinaldija ■ Brez novega finančnega nakazila bi se gradnja morala ustaviti konec letošnjega leta
Kot smo včeraj v sicer okrnjeni obliki poročali, ker je prišla vest malo pred zaključkom redakcije, je senat s široko večino odobril zakon-
POZIV
KRVODAJALCEM
V tržaški bolnici so bili včeraj zdravniki prisiljeni prekiniti delikatno operacijo na srcu, ker niso imeli na razpolago krvi ustrezne skupine. Predvidevajo, da bodo kirurški poseg nadaljevali danes zjutraj, pogoj za to pa je, da si žago- ) tovijo zadostno količino krvi. Zato pozivamo vse krvodajalce in meščane s krvno skupino A Rh-f- oziroma O Rh + , da se med 8. in 9. uro zjutraj zglasijo v krvodajalskem centru v Ul. Pieta.
tiiiiiiatfiitiiiiiiiiiiviiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiaittitiMiiiiiiiiaiiiaiiiiiMiiuiiaiiiiiiitiiiiiMiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMivniitiiiiintiiiiiiiiiiitiiiiiiMiaitiiiaiiifiiiiiiiiiitiaitiiiiMin
S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE
KZ: Krasa ni mogoče zaščititi zgolj z vinkulativnimi normami
Negativna ocena delovanja tržaške trgovinske zbornice na področju kmetijstva - Urediti je treba prevajalsko službo
Glavni svet Kmečke zveze je svojo zadnjo sejo posvetil obravnavi stanja krajevnega kmetijstva ter odnosom, ki jih organi zveze razvijajo z raznimi javnimi upravami in ustanovami glede na pristojnosti, ki jih te imajo v kmetijstvu, in na delo, ki ga v tem gospodar skem sektorju opravljajo.
S tem v zvezi je o delovanju tržaške zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo poročal Lucijan Volk, predstavnik kategorije kmetov v odboru te ustanove. Po obširni diskusiji, ki je sledila poročilu, so odborniki KZ pozitivno ocenili nekatere demokratične premike, ki SP omogočili večjo in, boljšo odprtost javnih, uprav in u-stanov do naše zveze in do tržaškega kmetijstva sploh. To pa seveda še ne pomeni, da so vsa vprašanja našega kmetijstva rešena, ali pa, da se zadovoljivo rešuiejo. Zavedamo se na žalost, da so v veliki meri naše zahteve deležne le načelnega ali formalnega odobravanja in se zato rešitve naših problemov kažejo bolj v besedah
kot v dejanjih. Ocena, ki so jo zato izrazili odborniki KZ glede delovanja tržaške trgovinske zbornice in njenih organov na področju kmetijstva ie bila skrajno negativna.
To stališče, ki ga jc glavni svet sklenil posredovati tudi predsedniku omenjene ustanove, izhaja iz ugotovitve, da trgovinska zbornica ni hotela in še noče vključiti u-streznega dejanskega predstavništva krajevnih kmetov v svoto posvetovalno sekcijo za kmetijstvo, kot tudi ni hotela in še noče urediti prevajalske službe, da bi tem omogočila po eni strani delovanje posebne komisije za ustanovitev poW9TJnSKefPr' smiMTIa kmetijskih podjetnikov, po drugi pa polnopravno izražanje v materinem jeziku slovenskirrč*1tmetom.
V zvezi s tem problemov, ki je bil obravnavan na drugi točki dnevnega reda, je glavni svet izrazil svojo zaskrbljenost zaradi brezbrižnosti tako tržaške trgovinske zbornice, kot tudi deželne uprave, ki se izmikata svojim po zakonu pred-
iiiiiiiHiiiiimMiiniiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiififiiiinMiiHiMiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiimiiiiiiniiHifiiiiii
V OKVIRU KAMPANJE PROTI MILJSKI OBČINSKI UPRAVI
SLOVENSKI OTROCI ZOPET ŽRTVE POLITIČNIH SPLETK
Učilnico, ki so jo posodili slovenskim osnovnošolcem v Žavljah, hočejo spet nazaj, čeprav je ne potrebujejo
Opozicija v miljskem občinskem svetu očita županu Bordonu in njegovim upraviteljem, da z njo objestno ravnajo. Republikanski svetovalec Colombo je odnos občinskega odbora do predstavnikov PSDI, PRI, KD in PLI krstil kot »demo-nizacijo opozicije*, neki drugi predstavnik manjšine pa je govoril kar o stalinizmu.
V bridki zavesti, da njihove tožbe — kot namišljenih žrtev še bolj namišljenih nedemokratičnih metod v vrstah večine — le niso našle pravšnjega odmeva v širši javnosti, se napredni upravi nasprotne sile vse bolj zatekajo k tiskovnim sporočilom. Kdo ve, čemu njihova žol-j
Spet aretacija zaradi posesti heroina
Včeraj so prepeljali v koronejske zapore 26-letno Agnese Cretti iz Rima, ki so jo v Vidmu aretirali agenti letečega oddelka zaradi posesti in prekupčevanja mamil. Pri njej so našli sedem že pripravljenih doz heroina in pribor za pripravljanje doz.
videnih nalogam in dolžnostim, za radi česar obstaja resna nevarnost, da bi naši kmetje ostali popolnoma izključeni pri prejemanju raznih deželnih in državnih podpor in prispevkov. Kmečka zveza bo še posebej na to opozorila pristojne oblasti ter jih pozvala, naj to vprašanje nujno in ustrezno rešijo, v nasprotnem primeru bo zveza prisiljena nastopiti tudi po nravni poti v interesu vsega krajevnega kmetijstva.
Glede vprašanja «kraških rezervatov*. ki je v teh dneh spet stopilo v ospredje ie bilo še enkrat poudarjeno, da KŽ ostaja dosledno ori^stgliiču^te-. to mogoča, zaščititi Krasa z vinkulativnimi normami in da je kraške naravne posebnosti -mogoča* ohranili’*.im g&rovati le z aktivnim pristopom do problemov Krasa ter z ohranjevanjem in razvijanjem tradicionalnih kraških dejavnosti, med katere spada v prvi vrsti tudi kmetijstvo. Aktivne zaščite pa vsekakor ni mogoče izvajati brez neposrednega sodelovanja človeka, ki na Krasu živi in dela.
Trdno smo prepričani je poudaril glavni svet KZ, da bi takih zakonskih ukrepov in norm, kot so «zakon Belci* in izhajajoče določbe, sploh ne bilo treba, če bi se na našem teritoriju izvajala pravilna in pravična politika do našega kmeta in njegovih potreb, če bi ne bilo raznarodovalne politike. Pozitivno je bila ocenjena pobuda tržaške pokrajinske uprave, ki je sklenila, da v prvih mesecih prihodnjega leta skliče pokrajinsko konferenco o kmetijstvu. Poudarjeno .je bilo, da bo za dober uspeh te pobude potrebno sodelovanje vseh družbenih komponent, še zlasti pa vseh krajevnih kmetovalcev.
Na koncu je stekla beseda še o vojaških služnosti v repentabrski občini, kjer vojaške oblasti že več kot dve leti ne izplačujejo že tako malenkostnih odškodnin.
E. B.
ski osnutek, ki predvideva podelitev nakazil za dograditev zidanih dokov v Trstu in Geiiovi ter za začetek
gradnje novega doka v Neaplju. Poročevalec zakonskega predloga, katerega podpisniki so predstavniki vseh večjih strank, je bil senator Tonutti, ki je bil v zadnjem času stalno v stiku z deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem ter s predstavniki tržaškega arzenala sv. Marka. Zakonski osnutek bo sedaj proučila še poslanska zbornica.
Člen štev. 2 zakonskega predloga, ki ga je odobril senat, določa, da ministrstvo za javna dela lahko podeli tržaškemu arzenalu sv. Marka nakazilo v višini 20 milijard in 100 milijonov lir, kar je 80 od sto naknadnih stroškov, ki so nastali za dograditev zidanega doka in u-streznih struktur v tržaški luki. Celotno vsoto bo ministrstvo za javna dela podelilo v štiriletju 1979-83; v letošnjem finančnem letu bo tržaški arzenal prejel dve milijardi lir, v naslednjem finančnem letu pa osem milijard in 100 milijonov lir. Za dograditev zidanega doka je tako na razpolago 20 milijard in 100 milijonov lir, ki jih je nakazala država, ter pet milijard lir, ki jih bo dala družba IRI.
V odgovornih pristaniških krogih je ukrep naletel na soglasno odobravanje. Tudi deželni odbornik za industrijo Rinaldi je izrazil svoje zadovoljstvo in poudaril, da so b le s tem ukrepom praktično demantirane vse vesti, po katerih naj bi se dela za dograditev doka v arzenalu sv. Marka zaustavila; odveč j je torej vsa zaskrbljenost, je še dejal odbornik Rinaldi, ki je v zadnjih mesecih zajela velik del gospodarskih operaterjev, ki dajejo pristaniškim infrastrukturam veliko
s čimer bi bila finančna nakazila takoj na razpolago, nato pa je treba skrbeti, da bosta ministrstvo za javna dela in tržaški arzenal podpisala ustrezno konvencijo, na osno-
oiruga faza del za dograditev zidanega doka v tržaški luki. (as)
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE KMETOM OŠKODOVANCEM ZARADI PLINOVODA SNAM
Kmečka zveza obvešča vse kmete in ostale lastnike, ki so bili pred osmimi leti prizadeti zaradi postavitve plinovoda SNAM in ki niso še prejeli predvidene odškodnine, ali
ki imajo z omenjenim podjetjem še nerešena vprašanja, da se zglasijo v njenih uradih in tako omogočijo neposreden nastop naše zveze v zaščito njihovih interesov.
Z seboj naj predeti prinesejo tozadevne dokumente.
TajnišL-o Kmečke zveze
Zadnje dni prihodnjega tedna seminar za kulturne delavce
Seminar bo 2~ 3. in 4. novembra v Ljubljani
Eden glavnih problemov, s katerimi se sooča Slovenska prosvetna zveza, ki siopa v novo sezono z obsežnim in zahtevnim programom, je problem usposabljanja organizacijskih in zlasti strokovnih kadrov. Potrebe na kultrno - prosvetnem področju so vse večje, večkrat pa ni mogoče te ali one dejavnosti izvesti, ker manjkajo strokovne moči. V ta namen je predsedstvo Slovenske prosvetne zveze vključilo v svoj program prirejanje raznih tečajev in seminarjev. Že na samem začetku sezone je SPZ priredila seminar za lutkovno dejavnost, za katerega se je pokazalo veliko zanimanje. V preteklih dneh se je pričela tudi dveletna šola za zborovodje, ki jo zveza prireja v sodelovanju z Glasbeno matico. V načrtih so še druge takšne pobude tudi za druge zvrsti kulturno - prosvetne dejavnosti. Med temi je tudi tridnevni seminar za mlajše kulturno-prosvetne delavce, ki bo zadnje dni prihodnjega tedna v Ljubljani in bo nekakšno nadaljevanje dveh podobnih razčlenjenih seminarjev, ki sta bila pred nekaj tedni v Nabrežini in Boljuncu. Udeleženci seminarja se bodo lahko pobliže seznanili s

V PALAČI C0STANZI OB 1. OBLETNIC! SMRTI
ANTOLOŠKA RAZSTA VA DEL RENATA D ANE A
Prav na obletnico smrti tržaške-i ga umetnika Renata Danea so si-! noči. v veliki galeriji palače Costami odprli razstavo njegovih del. Razstavo bi mogli označiti kot antološko, sai je v galeriji razstavljenih osemdeset umetnikovih del
.................................. in sicer kakih petindvajset risb in
važnost. Če bo tudi poslanska zbor-; grafik, ostalo pa so olja in lepljen niča s tako brzino dokončno odobri- Gre za dela, ki izhajajo
la zakonskih predlog o zidanih dokih, bo tržaški arzenal pred koncem leta lahko razpolagal z 10 milijardami in 100 milijoni lir, Ta vsota bo zadostovala za dograditev osnovnih temeljnih del, takoj zatem pa se bodo lahko začela dela za dokončno ureditev zidanega doka. Odbornik Rinaldi je še opozoril na važno vlogo, ki sta jo pri vsem tem imela minister za javna dela Ni-colazzi ter podtajnik Giglia, ki sta ob obisku v Trstu ter v senatni komisiji pokazala svojo pripravljenost in obljubila kritje nastalih stroškov. Zahvalil se je tudi predsedniku komisije za javna dela ir prevoze v
senatu sen. Tangi, poročevalcu sen. Tonuttiju in vsem deželnim parla-
mentarcem, ki so temu problemu Sledili že od vsega začetka. Ob kon-ču je še izrazil prepričanje, da se morajo tudi v prihodnosti nadaljevati enotni nastopi vseh krajevnih komponent, ki so že privedli do prvega uspeha. Sedaj ri je treba prizadevati, da bi poslanska zbornica čim prej odobrila zakonski osnutek.
iz bogate umetnikove ustvarjalnosti, začenši z njegovimi olji iz dobe čiste figurativne umetnosti pa do najnovejših povsem abstraktnih del. Med nhmi je tudi nekaj lepljenk starejšega datuma. pa tudi j šest portretov, med katerimi dva avtoportreta.
Kakor je bilo pričakovati, je odprtje razstave privabilo v središčno galerijo zelo veliko ljudi, umetnikovih prijateljev in ljubiteljev njegove umetnosti. Med drugimi smo na odprtju razstave opazili vladnega komisarja Maria Marro-suja. predsednika deželnega sveta Maria Collija in seveda pokojnikovo vdovo, pesnico Ketty Daneo.
Razstavo je s kratkim nagovorom odprl kustos tržaškega muzeja «Re-voltellav dr. Giulio Montenero, ki je predstavil umetnika v vsej njegovi umetniški veljavnosti.
Renato Daneo se je rodil v Trta 1908, umrl pa pred letom dni, star 70 let. Po končanem šolanju na tržaški industrijski šoli se je zaradi kruha napotil v evropsko
iiuaiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiitiiiiiniiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiimiiiii,
ODLOČEN POZIV PREBIVALCEV L0NJERJA IN KATINARE
«Izslediti krivce oskrumbe spomenika»
Protestno zborovanje zaradi onečaščenja spomenika padlim partizanom na katinarskem pokopališču - Protestna resolucija družbenopolitičnih organizacij
V sredo zvečer se je v društvenih prostorih v Lonjerju sestalo prebivalstvo Lonjerja in Katinare, ki je na protestnem zborovanju zaradi vandalskega onečaščenja spomenika padlim partizanom na katinar-skem pokopališču sprejelo protestno resolucijo in jo naslovilo na o-blasti in na politične stranke. Pro-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiinimiiiiiiiiiiMiiiiiiiMuitiiiiniifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiHHiiiHiiiniiiiiiiii
PESNIK KOŠUTA IN SLIKAR PALČIČ GOSTA KOSOVELOVE KNJIŽNICE
čna vsebina, bogata »prikrojenih*
resnic (ali izkrivljenih dejstev, ka kor se vzame), tako zelo spominja na predvolilno propagando. Tembolj še, ker pomenijo takšni komunikeji pravo mano za nekatera sredstva javnega obveščanja. V njih opozicijski krogi pripisujejo občinski u-pravi zlorabo oblasti, upravne nepravilnosti in celo protizakonito u-krepanje, ki utegne biti predmet sodnega postopka.
Najhuje pri vsem pa je to, da se te sile v svojih nečistih računih poslužujejo obsodbe vrednih sredstev. Mislimo na izkoriščanje otrok — obeh narodnosti — v zvezi z manevri okrog Slovenskega šolskega centra.
Italijanski starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Žavljah — ali politični krogi, ki jih ščuvajo — so se namreč čez noč odločili, da zahtevajo zopet za svoje otroke manjši učni prostor, ki so ga pred časom odstopili za potrebe slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom, ki ima v Žavljah tri razrede (31 otrok). Slovenskim osnovnošolcem naj bi ostala tako ena sama učilnica v pravem smislu besede, poleg nje pa bi imeli še dva ožja prostora, ki ju prizadeti starši o-značujejo odkrito kot »luknji*. Posojena soba je namenjena dopolnilnim šolskim dejavnostim, kot sta npr. risanje in ročno delo. Potemtakem ostanejo slovenski otroci brez ustreznega prostora. Ne samo, italijanski tega sploh ne potrebujejo, ker imajo takšnih prostorov več kot dovolj. Zopet manever torej, ki pa le še potrjuje nujnost preselitve slovenske osnove šole Žavlje - Korošci »Center*, (dg)
Srečanje z zamejskima ustvarjalcema ob mednarodnem letu otroka v Sežani
sliki Palčič in Košuta pred mladimi poslušalci
Leto, ki je posvečeno otrokom, se počasi izteka, s tem pa ni rečeno, da bomo morali na otroke v prihodnje pozabiti. Nasprotno. Na to je opozorila tudi včerajšnja slovesnost v Kosovelovi knjižnici v Sežani, kjer so otroci proslavili svoj praznik.
Občinstvu, ki je ao zadnjega kotička napolnilo dvorano Kosovelove knjižnice, so se najprej predstavili
najmlajši otroci, tisti, ki obiskujejo otroški vrtec. Navzočim so pokazali, kaj vsega so se v vrtcu naučili, tako da smo imeli priložnost poslušati zborne recitacije o ptieph, Ciganih itd. in prijetno petje. Zelo zavzeto so tudi prisluhnili besedi o-beh gostov iz zamejstva, pesniku Miroslavu Košuti in slikarju Klavdiju Palčiču. Košuta je prebral nekaj svojih pesmi za otroke, Palčič pa je povedal o svojem delu, ozi-
roma kako in zakaj ilustrira mladinske knjige, revije, učbenike itd. In prav nastop obeh umetnikov je bila središčna točka proslave ob mednarodnem letu otroka v Sežani in tudi nekakšno odprtje razstave zamejskega mladinskega tiska. Ta razstava, na kateri so izpostavljene naše revije, učbeniki, risbe in literatura, namenjena otrokom, se bo pozneje iz Sežane preselila tudi v druga primorska središča.
testno resolucijo so podpisale družbenopolitične organizacije, ki delujejo na območju obeh vasi, in sicer sekcija VZPI-ANPI, PD Lonjer Ka-tinara, ŠD Adria ter sekcija KPI Lonjer Katinara. «Podlo dejanje, ki spada v niz terorističnih akcij proti naprednemu in demokratičnemu življu v Italiji ter proti slovenski narodnostni skupnosti*, piše v resoluciji, «je pretreslo prebivalstvo Lonjerja in Katinare, saj so vandali, ki pripadajo skrajnim desničarskim in konservativnim silam v Trstu, onečastili zadnje počivališče borcev, ki so darovali svoja mlada življenja za svobodo*.
Prebivalstvo obeh vasi z žalostjo ugotavlja, da se vedno bolj širijo napadi proti demokratičnim silam in proti demokratičnim ustanovam ter da je zadnji sramotni podvig fašističnih škvader, ki delujejo v okrilju noči, le odraz političnega stanja v Trstu, ki skuša rušiti dobrososedske odnose med dvema narodoma in omajati mimo sožitje med tu živečima narodnostima, prav v obdobju utrjevanja sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo po srečanju med predsednikoma sosednih republik. Domačini zato zahtevajo od o-blasti, da končno ostro nastopijo ter izsledijo krivce oskrumbe spomenika padlim borcem na katinar-skem pokopališču, kajti skrajni čas je, da se preide k dejanjem ter se kaznujejo kršilci na podlagi ustave demokratične republike Italije, ki je izšla iz odporniškega gibanja.
R. Pečar
Nevarno izsiljevanje
prednosti
Malo po 13. uri sta na Trgu Piave trčila vespa 150 in fiat bianchi-na, v nesreči pa se je huje poškodoval mopedist, 26-letni Elvio Bar-bieri iz Ul. Udine 73, ki se bo moral zaradi zloma pogačice desne noge in udarca v levo ramo zdraviti 40 dni za ortopedskem oddelku glavne bolnice. Do nesreče je prišlo, ker je hotela voznica bianchine, 39-letna Italia Vascotto iz Ul. Svevo 22/3, ki je privozila iz Ul. Cicerone, izsiliti prednost vespi, k; je bila po prednostni Ul. Coroneo namenjena proti Ul, F, Severo.
prestolnico umetnosti Pariz. kjer se je lotil najrazličnejših del. hkrati pa obiskoval bogate pariške muzeje in se napajal pred njihovim velikanskim bogastvom. Sicer se je že prej loteval risanja in likovnega izražanja nasvloh, a se je prvič predstavil javnosti nekoliko po zno, toda predstavil se je že kot zrel umetnik. Prvič je sodeloval na neki razstavi leta 1938, torei ko je bil star že 30 let, svojo prvo osebno razstavo je priredil leta 1950, v Trstu, torej v svojem rojstnem mestu, pa šele pred 15 leti, Renato Daneo je bil zelo marlnv umetnik, je priredil le malo osebnih razstav, razstavljal je na številnih kolektivnih razstavah in postal pomembno ime v tržaški likovnosti. To dokazuje njegova sedanja postumna razstava v palači Costami, ki bo trajala do 25. novembra.
Razstavo je Renatu Daneu pripravil tržaški muzei «Re?/oIte!ia» ob sodelovanju tržaške občine ki. je poskrbela za lep in bogat 'priložnostni katalog, v katerem ie u-metika Danea, predstavil . Roberto Damiani, kustos dr. Giulio Montenero govori o njegovi umetnosti, pesnica Ketty Daneo pa je prikazala umetnika skozi kratek in zgoščen življenjepis od rojstva v Trstu do njegovega navdušujočem, vendar m mučnega življenja v Parizu, kjer je umetnik hudo zbolel in se po vrnitvi skozi dolga leta, zdravil v Lošinju, kjer je preživljal vsa poletja.
Dno Seraf in - Urdido bleste!
Odlična spremljava pianistke in zrele interpretacije mladega violončelista
V okviru Glasbenih srečanj je sinoči v cerkvi sv. Silvestra v Trstu nastopil duo Serafin - Urdido. Violončelist Pietro Serafin iz Trevisa in pianistka Michela Urdido iz Benetk sta sestavila duo pred približno dvema letoma. Prvi koncert sta imela v Palazzu Labia v Benetkah, katerega je snemala tudi RAL Odtlej sta vseskozi iskana in cenjena gosta na mnogih koncernih odrih. In to tudi verjamemo, vsaj po tem, kar sta sinoči pokazala. Glavna odlika te koncertne dvojice je izredno homogena in zlita skupna igra. Serafin in Urdidova učinkujeta enotno, tako da ima poslušalec na trenutke vtis, ko da igra na oba inštrumenta en sam človek. Mladi mojster — Pietro Serafin je star 23 let — je pokazal, da zelo suvereno obvlada svoj inštrument, v njem samem pa je to-
liko glasbene vsebine, da zna iz-
vabiti iz strun najskrivnejše čare. Zelo mehko in barvito mu zvenijo predvsem v nizkih legah, medtem ko postane violončelo v srednje visoki in visoki legi kdaj pa kdaj žrtev interpretativnega zanosa violončelista samega.
Še posebne omembe vredna je odlična spremljava Michele Urdido. ki je skladno dihala s Sera-finovim podajanjem in znala mojstrsko podpreti njegovo igro v vsakem trenutku in v vsakem razpoloženju.
Koncert je bil vseskozi na visoki tehnični ravni, duo Serafin - Urdido pa je popolnoma zablestel predvsem v zadnji točki programa, z Brahmsovo sonato op. 38, katero sta zaigrala zelo zavzeto, izbrano in interpretativno dognano, (ris)
kulturno problematiko v njenih različnih odtenkih. O raznih temah pa bodo predavali znani družbeno-kul-turni delavci iz matične domovine in iz zamejstva. Kdor se še namerava udeležiti seminarja, ki bo v petek, soboto in nedeljo 2., 3. in 4. novembra, se lahko prijavi na sedežu SPZ v Ul. sv. Frančiška 20.
Spored predvideva v petek dopoldne sprejem 1 odprtje seminarja, popoldne pa predavanja o raznih kulturnih temah. V soboto dopoldne bo na sporedu predavanje o grupni dinamiki s praktičnim prikazom, nato obisk pri Sv. Urhu, popoldne pa predavanje o produciranju in organizaciji kulture ter o novih oblikah delovanja na kulturnem področju s praktičnim prikazom. Nedeljski del seminarja bo posvečen zamejski problematiki. Po dopoldanskih predavanjih bo popoldne razprava.
Zbor V. Vodnik iz Doline odpotoval v Subotico
PD Valentin Vodnik je v začetka oktobra imelo v gosteh komorni zbor Pro mušica iz Subotice. Zbof je pel v Boljuncu in v štandrežu in pustil povsod odličen vtis. V dneh gostovanja se je med dolinskimi p-rosvetarji in vojvodinskimi pevci ustvarilo prijateljstvo, ki je marsikomu seglo globoko v dušo. Tudi to je vzrok, da so Dolinčani težko pričakovali povratni obisk. Zbor Valentin Vodnik je odpotoval v Subotico danes v zgodnjih jutranjih urah-Že nocoj bo koncertiral v Čulapriji> to je večje naselje blizu Subotice-V soboto zvečer pa bo pel Suboti-čanom. Zbor se je na pevsko turnejo dolgo in vestno pripravljal; Dirigent Ignacij Ota je pri sestavi programa upošteval predvsem dej' stvo, da živimo na takšnem ozemlju-kjer se prepletata dva svetova, romanski in slovanski. Z izbranimi pesmimi bodo dolinski pevci skušali podati veren prerez skozi italijansko in furlansko zborovsko literaturo. Povratek zbora je predviden v nedeljo ponoči.
ris
Okrogla miza o mamilih sinoči na Pončani
Sinoči je bila v Ljudskem domu na Pončani okrogla miza, ki jo j® organiziral krožek «Tina Modotti*' ARCI - UISP, na temo: Mamila: za točno poznavanje vprašanja. Pri O' Jcrijgli, mizi so sodelovali psihiater Vinčenzo Pastore, načelnik oddelka za narkotike tržaške kvesture Cri' Stoforo La' Corte in profesorica An' tonella Caruzzi, ki je nadomestila pokrajinskega odbornika za higien® in zdravstvo Pessata.
Številno občinstvo je pozorno pri' sostvovalo debati in se na koncil aktivno vključilo v razpravo, kaf priča o izrednem zanimanju za tematiko sinočnjega večera. Ker gr® za dejavnost, ki je nujna za sezna' njanje javnosti z vprašanjem vse večje razširjenosti mamil, bi bito upati, da bi bilo v bodoče še vec srečanj na to temo.
0 V krožku Che Guevara v Ulic! Madonnina 19 bo drevi ob 18. uP prof. Ignazio Delogu predaval 0 «novem položaju v Latinski Arne" riki*.
• Od 22. decembra do 6. januarja prihodnjega leta bo v občinski u' metnostni galeriji tradicionalna b°f žična likovna razstava. Vsi umetni' ki, ki se je nameravajo udeležit'1 morajo predložiti svoja dela v dneh 27. in 29. novembra med 10. in 13; uro v uradu za kulturne dejavnost* v Ul. del Teatro 4 (III. nadstropje)-
Pismo uredništvu
Prodaja avtobusnih vozovnic pri Banih
Spoštovano ure- ništvo!
Kakor vam je znano, povezuj®
vam je znano, avtobus št. 39 vasi od Opčin do B®' zovice pa tja do Trsta.
Z razliko od drugih vasi pa Pr‘ Banih ne prodajajo listkov za aS" tobus, čeprav tablica ob cesti °'. požar ja, da listke dobiš v trgovin1 št. 72.
Zato, če hočeš v Trst, moraš prti na Opčine, peš seveda, tam kupi’ listke in šele potem se lahko odp®" lješ v mesto.
Lepo vas pozdravlja zvesti bral®® vašega dnevnika.
Rajonski sveti
Danes, 26. oktobra, se bo ob 20-uri sestal rajonski svet za ValmaU' ro - Naselje sv. Sergija. Med dnj' gim bodo na seji razpravljali o šol' skem stanju v okrožju.
Dne 25. oktobra nas je zapustila naša draga mama
JOSIPINA BARUT vd. SANCIN
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Škednju.
Žalostno vest sporočajo: sinova z družinama in drugi sorodniki
Trst, 26. oktobra 1979
Občinsko pogrebno podjetje.
GORIŠKI DNEVNIK
26. oktobra 1979
Gledališča
AVDITORIJ
adaljujcjo se predstave «Lutke d»nTJa p°drecce». Ob 9.30 dopol-nske predstave za šole. Jutri, t m1 mu’ ob ^0.30 in v nedeljo, 28. stv ’ t 10' ur* Ponovitev za občin-f,..0;. ^formacije in rezervacije pri rednJi blagajni v Pasaži Protti.
ROSSETTI
Premiera Kraiserjevega de-a #H funzionario Krehler* je Prenesena na nedeljo ob 20.30. gralka Cecilia Polizzi je nam-ee med vajo na odru padla n si laže poškodovala nogo, la-0 da bo morala nekaj dni
Počivati.
JADRANSKI KOLEDAR 1980
Cena zbirke v prednaročilu
samo do 31. oktobra 16.000 lir Po 1. novembru *	22.000 lir
Naročila in predplačila na upravi PD v Trstu in Gorici, preko pošte na tek. račun št. 11/5374 in pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika.
,osrednji blagajni ter na de-in Jožkih in šolah sprejema-naročila za gledališki abonma ciiaSe,Z,°no 1979/80 (za TrŽič: Agen-^niversal). Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav.
# # *
verdi
fer' biaga-ini Verdijevega gledali U jSe nadaljuje kampanja za abon-oJe za skorajšnjo operno sezono. 2(i i ? sezona se bo začela danes, tom^^bra, z Verdijevim «Rigolet-
Kino
Nazionale 14.40 «La scarpetta e la ».j0®3*- Barvni film za vsakogar. 16.00-22.00 «Sybil». Joanne WoodWard, Sally Sield. z 16.00—22.15 «Sabato, domenica venerdi*. A. Celentano, Edwige prenech.
16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 Uh taro di donna». Yves Montand, Schneider.
ejsior 15.30 «Campione*. Jon Grebel. Barvni film.
‘tacielo 16.30 «Un assassinio sul i,evfre»- Prepovedan mladini pod p.”; letom.
p1Ce 16.00 «Le ali della notte*. 31*. ”ePOvedan mladini pod 14. letom.
8n,°n 16.00-22.00 «Capitan Har-pj,0pk». ®arvnl film.
‘'“drammatico 15.00-22.00 «Le ra-sazze del porno show». Barvni leto PreP°vedan mladini pod 18.
16.00 «Controrapina». Barv-
il,3' f‘lm-
r rna 16.30 «Elvis il re del rock» Al“arvni film.
ara 16.00 «1855 — la prima gran-_e raPina al treno*. Sean Conne-Barvni film.
J00! 16.30 «Citta in fiamme». Vinrvni film-
"or|o Vcneto 16.30 «Questa e fA-ericaj,- Prepovedan mladini pod Voi« leto"i.
pa (Milje) 17.00 «L’insegnante». Aih nP0Vedan mladini pod 18. letom. "el)aran 16.00-22.00 «Ogro». G. Vo'onte Angela Molina.
p^bena mutira - Trst obvešča ,Cp otroškega pevskega 'zbora 'pOd'j' Vsau Vom Igorja Kureta, da so vaje dvn Ponedeljek ob 16. uri v mali rani Kulturnega doma.
m
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 79 - 80
Prvi abonmajski koncert
Danes, 26. oktobra 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA
Solist ALOJZ ZUPAN, klarinet
Dirigent SAMO HUBAD
Na sporedu Vrabec, Weber, Debussy.
Prodaja vstopnic in dvig abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD KOLONKOVEC (Ženjan 46)
prireja jutri, 27. oktobra 1979, ob 18. uri predavanje z diapozitivi
šola nekdaj In danes
Nastopi Srečko Šuman.
Vabljeni
Odbor
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA
V nedeljo, 28. t.m., bo ob 10.30 v prostorih Soščeve hiše na Proseku
OBČNI ZBOR
(^Čestitke
Razstave
Ob 35. rojstnem dnevu, ki ga danes praznuje MARINA PACLICH, ji iz srca želijo, da se ji kaj kmalu izpolnijo njene želje, mož Galdino, hčerka Fedra in teta Zora.
Razna obvestila
PD - Kraški dom z Repentabra obvešča, da bo odhod avtobusa za Tržič (na Gorenjskem) jutri, 27. oktobra, ob 8, uri s trga v Repnu. Zaželena je točnost.

PD Primorec - Trebče
kjbj na odprtje razstave sli-
GlANNIJA carlija kralja
^ bo jutri, 27. t.m., ob 20.30 Ljudskem domu v Trebčah. .Sodelovala bo otroška folk-Qrr>a skupina PD Tabor z
Pripravljalni sestanki za tečaje «150 ur»
Pred začetkom tečajev «150 ur» bodo sestanki udeležencev s predstavniki Sindikata slovenske šole In ravnatelji posameznih šol. Sestanki bodo potekali po naslednjem zaporedju:
za vpisane na srednjo šolo «Srečko Kosovel* na Opčinah —
1 danes, 26, oktobra, ob 18. uri na šoli; ■ v. -	,, . i -.i	-
i o i »»pisane^tafuisrednje šole «Ciril in Metod* pri Sv. Ivanu, «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu in «Fran Erjavec* v Rojanu — danes, 26. oktobra, ob 18. uri na šoli «Ivan Cankar*;
za vpisane na srednjo šolo «Fran Levstik* na Proseku in «Igo Gruden* v Nabrežini — danes, 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani Igo Gruden na trgu v Nabrežini.
Razpravljali bomo o poteku tečajev. Prosimo vše vpisane, da se sestanka gotovo udeležijo.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV včlanjeno v Confartigianato
Ul. Ghega 1 - tel. 64-514
‘''vešča
da bo danes, v PETEK, 26. 10. 1979 °b 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo:
MIZARJI s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika
2.	Razprava o sindikalnih dejavnostih 3 Izvolitev predsednika in upravnega odbora 4. Razno
NOVA CVETLIČARNA V BAZOVICI
ULICA IGO GRUDEN 18
«CVETLICE MARA»
Melika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti • pogrebni venci.
SE PRIPOROČAMO !
		
""•iimiiiiii,,mi,mh,um,i,n,uh,,„iuni,liiiiiiiiiiMiilii>i»iiiiiiiiiliiliiiHtiliiM|Miiiiiiiiiiitia
Včeraj - danes
Danes, PETEK, 26. oktobra Sorw . DEMETRIJ 17.02 Vz*de ob 6.36 in zatone ob v .~r Dolžina dneva 10.26 — Lu-Zlde ob 11.35 in zatone ob 21.11.
Jutri> SOBOTA, 27. oktobra
,	ANTONIJA
fg hs v®erai: najvišja temperatu-°b i« stopinje, najnižja 7 stopinj, 1022 2 url 9 stopinj, zračni tlak Ur0 ’v ,mb pada, veter 40 km na buj.: Zt\°dnik-severovzhodnik s sunki °dstot do 64 km na uro, vlaga 28-bar,Q n.a’ nebo jasno, morje razgi-• temperatura morja 17,3 stop.
Rojstva in smrti
,ania r!Ll so SE: Anna Ellero, Ste-Eljjg “°scarino, Marco Radeticchio, stam;„ rombara, Roberta Serli Co-UMr! TDi Ior>°-
Orpo«--1 SO: 82-letna Giovanna
Bi,
"e8ori
°ieck ' R°r' Calzi, 64-letni Renato Card^R 78'letna Maria Sturman vd. etb, 72-letni Lodovico Bencina,
72-letna Natalia Martingano vd. Kobeja, 66-letni Italo Fahor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Mascagni 2, Ul. Felluga 46.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
V	galeriji Tribbio bo jutri, 27. t. m., ob 18. uri odprtje razstave Ful-via Monaia. Razstavljal bo do 9. novembra.
V	galeriji alla Corsia Stadion bo jutri, 27. t.m., ob 18. uri odprtje razstave Giulia Dagiata. Razstavljal bo do 15. novembra.
V	galeriji il Mandracchio razstavlja do 31. oktobra Maria Letizia Steppan.
V	galeriji Rossoni razstavlja do 31. t.m. Alferio Coalutti.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. p. A.
TRST. ■ ‘giilCA F. f!l2MO - t® Bi-aao
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 22. 10. 1979
Ameriški dolar	825.—
Funt šterling	1770,—
Irski funt šterling	1682.-
Švicarski frank	500,-
Francoski frank	194,—
Belgijski frank	26,75
Nemška marka	458,-
Avstrijski šiling	63,20
Kanadski dolar	685.—
Holandski florint	413.—
Danska krona	155.—
švedska krtina '1	192,-
Norveška krona	1G2.—
Drahma.	.	18,25
Mali dinar	36,25
Veliki dinar	36,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 /2
ZAPOSLIM 15-16 let starega vajenca peka - slaščičarja. Elviro Jerman, Ul. Garibaldi 72, Ronke, tel, 777106.
PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure rta tel. 30175 razen sobote in nedelje.
ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agericija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489.
KUPIM harmoniko 120 basov v dobrem stanju. Telefonirati na telefonsko št. 200 782 v večernih urah.
IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure.
TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820 191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem
ODVETNIŠKA pisarna išče urad-nico/ka Telefonirati od 9, de 13 ure na tel. štev. 732863, PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na nafto v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati na tel štev. 227143.
ELEKTRONSKE - TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225 471
NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovini nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v oajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure
IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: ?nanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonirati na št. 68 812.
IJ'l	fTMiilMtai
V	spomin na Alberta Šemca daruje Irene Sirk z družino (Križ 3) 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Alberta Šemca darujeta družini Bezin in Tretjak 5 tisoč lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
ODKRITJE BO JUTRI DOPOLDNE
PREDSEDNIKU REPUBLIKE SPOROČENO STALIŠČE
Na glavnem goriškem pokopališču grobnica za jugoslovanske borce
TUDI ORGANIZACIJA WWF JE PROTI JEZU NA SOČI
Predlog za italijansko sodelovanje pri gradnji jezu v Solkana
w :

- .

Razna obvestila
Grobnico ■ spomenik so uredili po sporazumu med jugoslovansko m italijansko vlado - Na svečanosti bosta prisotna predstavnika obeh vlad
Na goriškem pokopališču ob Tržaški cesti bo jutri dopoldne svečanost za tam pokopanimi jugoslovanskimi partizani. Na sporedu je namreč odkritje večje grobnice, v kateri bodo ohranjeni posmrtni o-stanki 26 partizanov, na njej pa bodo imena 41 borcev, ki so padli, kot borci jugoslovanske partizanske vojske, na območju goriške in videmske pokrajine med narodno o-svobodilno vojno 1941 - 1945,
Gre za izvajanje italijansko-jugo-slovanskega sporazuma o urejanju grobnic. Podpisali so ga leta 1972 in v tem času so na italijanskem ozemlju uredili grobnice v Barletti, Sansepolcru, Rimu, Gonarsu; sedaj je na vrsti Gorica.
Goriška grobnica - spomenik je izdelana po načrtu beograjske arhitektke Sonje Milič. Gradbena dela je vodil Goričan, arhitekt Jože Cej, dela je izvedlo gradbeno podjetje Primo Murero iz Gorice. Spomenik je bil napravljen po naročilu jugoslovanske vlade, in sicer Komiteja za vprašanja borcev pri Zveznem izvršnem svetu.
Svečanost odkritja grobnice bo jutri ob 10. uri. Napovedani so priložnostni govori člana Zveznega izvršnega sveta Vaja Skendžiča, predstavnika italijanske vlade in goriš-kega župana Pasquala De Simona. Prisoten bo tudi častni vod italijanske vojske. Sodelovali bodo še godba, zbor iz Nove Gorice in dva recitatorja.
nes bi našo informacijo dopolnili še s podatkom, da je trgovinska zbornica razpisala še fotografski natečaj za poklicne fotografe in amaterje, ki se bo zaključil v petek, 2. novembra.
Poleg pohištva in opreme pa bo letos na sejmu tudi novost. Prvič bodo namreč razstavili celo vrsto strojev za lesno predelovalno industrijo. .
Delegacija deželnega sveta si bo danes zjutraj ogledala pristaniške naprave v Tržiču ter industrijsko cono pri Moščenicah. Delegacijo bo vodil Sergio Coloni, v njej pa bodo
svetovalci, člani 4., 5. in 7. stalne komisije v deželnem svetu.
Federacija CGIL-CISL-UIL solidarna z dijaki
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL izraža solidarnost z dijaki višjih srednjih šol ob današnji vsedržavni stavki. Sindikalna federacija nadalje poudarja potrebo po ponovni vzpostavitvi dialoga z dijaki o vseh vprašanjih, ki zadevajo šolo, delo in družbena dogajanja nasploh.
Za jez na Soči pod pevmskim mostom in proti njemu, okoli te dileme se že nekaj časa suče javni pogovor. Pred dnevi je svoje povedala tudi goriška sekcija mednarodne organizacije za varstvo narave «World wildlife fund*. K^t že poprej sorodna italijanska organizacija «1-talia nostra* se je tudi WWF opredelila proti izgradnji jezu. Avtorji pisma WWF poslanega predsedniku republike in tolikšnim drugim osebnostim in organizacijam se odločno zavzemajo za ohranitev soških bregov med Solkanom in pevmskim mostom ter se pri tem sklicujejo na ministrski dekret od 1962. leta, upoštevan pri sestavi regulacijskega načrta občine Gorica, s katerim sta zaščitena oba bregova. WWF dodaja, da bujno rastlinstvo na obeh bregovih daje zavetišče številnim živalskim vrstam in med temi tudi postrvi in klenu.
Nihanje vodne gladine bi uničilo vegetacijo vzdolž bregov, kar bi spremenilo videz in bi pokvarilo lepoto te edinstvene struge. Zaradi številnih lukenj na bregu, skozi katere voda odteka v podzemlje, bi morali zgornji del struge prevleči s cementno prevleko, kar bi predstavljalo izredno grob poseg v naravo.
WWF nadalje citira člen 3 osimskega sporazuma, ki govori o pretoku Soče ter izgradnji jezu na jugoslovanski strani, ter dodaja, da bi Italija x> pogodbi «joint ventu-res* finančno sodelovala pri grad-
VČERAJ ZJUTRAJ NA DRŽAVNI CESTI ŠT. 55
Pokrajinski svet predlagal začetek TV oddaj v slovenščini
Obsodba razsodbe praškega sodišča - Resolucija o ladjedelnici Italcantieri v Tržiču
Goriški pokrajinski svet je na sinočnji seji soglasno obsodil odločitev praškega sodišča, da podpisnike listine 77 kaznuje z večletno zaporno kaznijo. Prvi je to storil odbornik Lodi, ki je v odsotnosti obolelega predsednika profesorja Pa-gure vodil sejo, za njim pa so se obsodbi pridružili še predstavniki vseh političnih skupin:	Bratina
(KPI), Cumpeta (PSI), Agati (KD), Degrassi (PRI), Bressan (PSDI) in Ferletič (SSk).
Načelnik skupine svetovalcev KPI profesor Ivan Bratina je med drugim dejal, da gre za dejanje administrativnega socializma. Sedanja kritika odločitve praškega sodišča ima korenine v obsodbi KPI glede okupacije Češkoslovaške. V tem dejanju je KPI videla uničenje v praški pomladi porojenih avtentičnih socialističnih teženj.
Pokrajinski svet je nato odobril resolucijo o ladjedelnici Italcantieri v Tržiču. Nastala je kot sad srečanja med predsednikom Paguro in tržiškim županom Blasigom. V njej poudarja, da se je število delavnih mest v- zadnjih letih v tfem obratu znižalo Za 2,500. Pokrajinski svet zahteva,, da vlada zagotovi ladjedelnici minimalna naročila in da prepreči vpis delavcev v dopolnilno blagajno. Pokrajinski odbor pa je zadolženi da na vsedržavnem shodu o ladjedelnicah, ki ga dežela pripravlja v Trstu, predstavi upravičene zahteve Tržiča ter naše dežele.
Svetovalci so ngto odobrili resolucijo, ki So jo v zvezi z vzpostavitvijo slovenske televizije v okviru 3. televizijske mreže predložili svetovalci KPI in PSI.
V svoji resoluciji svetovalci iz-
ražajo nezadovoljstvo spričo ravnanja upravnega sveta RAI in predsedstva, ki nista pravočasno sklenila dodatnega sporazuma za finansiranje oddaj. S tem nista izpolnila določila členov 19 in 20 zakona 103/75; ki v okviru reforme radiotelevizije predvideva televizijske oddaje v jezikih narodnostnih manjšin. Takšne oddaje ne morejo najti bolj naravnega mesta kot so oddaje tretje mreže.
Pokrajinski svetovalci KPI pozivajo upravni svet RAI, predsedstvo vlade, ministra za pošto in telekomunikacije ter parlamentarno nadzorno komisijo, da sestavijo finančni načrt ter v najkrajšem čsau zagotovijo ustrezno rešitev, če drugače ne pa z izrednim denarnim prispevkom, da bo omogočila najprej poskusno, potem pa takojšnje redno delovanje slovenske televizije.
................i;
s:::*


nji tega jezu in hidrocentrale ter Si zagotovila ustrezne količine vode reke Soče v sušnih mesecih. Poleg tega jez pri oevmskem mostu ne bi prinesel kmetijstvu tolikšne koristi, kot si jo nadejajo.
Kakor vidimo, gre za nov, dodatni glas o vprašanju, ki po malem buri goriške duhove že nekaj časa. Zanimivo je, da je to vprašanje še vedno odprto in da se ne najde nihče, ki bi predlagal celovito reševanje. Najbrž je skupini solistov težko predlagati, naj bi poskušali zapeti v zboru. Pa vendar bi bilo to potrebno. Zaradi ekologije, zaradi stvarnih potreb kmetijstva, pa tudi zaradi energetike. Letos nas bo pošteno zeblo, mi pa nismo nič napravili, da bi izkoristili bel premog. Elektrarna pri Fari (Monte Fortin) bi dajala dragocene kilovate, pa o njej ne razpravljamo. Zanašamo se na plin in na plinsko olje, ki sta v posesti drugih, sami pa nismo še razumeli, da bi se morali nasloniti tudi na lastne sile. O tem smo v zadnjem letu že veliko slišali, toda nismo še docela razumeli važnosti alternativnih in dopolnilnih energetskih virov. Morda nas bo moral mraz še bolj stresti, da bomo spoznali novo stvarnost.
V okviru glasbenih večerov, ki jih
pripravlja goriška občinska uprava v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bo drevi ob 20.30 nastopil v deželnem avditoriju pianist Claudio Crismani. Izvajal bo dela Franca Liszta.
Goriška krožka Leo club in Lioiis club sta v letošnji sezoni zastavila tudi delo na področju preprečevanja širjenja mamil. V tej zvezi sta krožka pripravila kar precej avdiovizualnega gradiva, ki ga bosta posredovala goriškim šolam. Drevi, ob 21. uri pa bodo del tega gradiva prikazali javnosti in sicer v dvorani restavracije Alla Transalpina.
Skupina TGS, ki se ukvarja z mladinskim turizmom, priredi danes ob 15.30 na sedežu v Ul. Don Bosco 48 praznik kostanja in razstavo ročnih del.
De Simone na zasedanju italijansko-jugoslovanske komisije
Goriški župan Pasquale De Simone se je te dni udeležil zasedanja italijansko - jugoslovanske komisije, ki je zadolžena za nadzorstvo nad izvajanjem videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Zasedanje je potekalo v Portorožu, precej pozornosti pa so namenili obravnavi nekaterih vprašanj, ki pobliže zadevajo Goriško. Tako je komisija ugodno ocenila dosedanji potek del za izgradnjo dveh novih mejnih prehodov (v Gabrijelovi ulici in na področju štandreža) ter izrekla por voljno mnenje glede odprtja avtobusne proge med Gorico in Novo Gorico, čim bodo dogradili, novi mejni prehod v Gabrijelovi uliqi. ;
Glede osputkg. predloga za spremembo videmskega sporazuma, ki je bil načelno sprejet na lanskem nasedanju., v. Gorici, je komisija sklenila pooblastiti delovno skupino, da nadaljuje z delom in osnutek kar se da izboljša.
19-letni Goričan umrl v hudi prometni nesreči v Jamljah
Lanfranco Sgarbi je služil pri policiji v Trstu in se je ponesrečil med povratkom domov
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «007 Moonrea-ker*. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «La luna*. M. Barry in V. Lazar. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14, letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Penšionato particolare per porno signorine di buona famiglia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Hair». . PRINCIPE 17.30-22.00 «1 guerrieri della notte*.
ISova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Hvala bogu, danes je petek*. A-meriški film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Madame Claude*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Tolpa grbavih*. I-talijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10 tel. 24-43.
Deželni odbornik Rinaldi na slovesnosti ob odprtju «Ambiente 3»
Slovesnosti ob odprtju razstave pohištva in stanovanjske opreme «Ambiente 3», ki 'x> jutri, ob 11. u-ri na razstavišču pri ločniškem mostu, se bo udeležil tudi deželni odbornik zg industrijo in trgovino Rinaldi. O nekaterih stranskih prireditvah, ki se bodo zvrstile v prihodnjih dneh, smo že poročali, da-
V avditoriju v Ul. Roma je odprta fotografska razstava «Kamen na kamnu*. Svoja dela razstavljata fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav, razstavo pa je priredila Slovenska prosvetna zveza. Ob delavnikih je razstava odprta med 17. in 19. uro.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 5. novembra. Na razpolago bo tudi avtobus. Pohitite z vpisom.
19-letni mladenič Lanfranco Sgarbi, doma iz Gorice, je umrl v strahotni prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 7.20 na državni cesti št. 55 v Jamljah, v neposredni bližini orožniške postaje.
Z avtom mini minbr goriške re-
Lanfrunco Sgarbi
gistracije 97014 se je peljal proti domu, na omenjenem odseku pa ga je najbrž premagal spanec ali obšla trenutna slabost in njegovo vozilo se je naenkrat znašlo na sredini cestišča. V istem trenutku pa je z nasprotne strani pripeljal tovornjak, prav tako goriške registracije 104655, ki ga je upravljal 20-letni Maurizio Lucidi iz Gorice, Largo Pasassi 2. Prišlo je do strahovitega trčenja, ki je bilo usodno za voznika osebnega avtomobila. Tovornjak je nato nadaljeval divjo vožnjo še nekaj deset metrov, porušil pri tem betonski nosilec ulične razsvetljave ter obstal na dvorišču hiše št. 18, kjer stanuje družina Oretti. Pri tem je šofer tovornjaka zadobil le nekaj lažjih poškodb.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki iz bližnje postaje, reševalci in gasilci, ki pa nesrečnemu mladeniču niso mogli več pomagati, saj je umrl v skrotovičeni pločevini. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta več kot dve uri za ves promet.
Sgarbo, ki je služil pri policiji v Trstu, je stanoval v Ulici Del San-

V OKVIRU TRETJE MREŽE
to v Gorici, skupaj s starši, tremi sestrami in bratom. Ni bil -poročen.
Naj ob koncu omenimo še primer nekakšnega usodnega naključja. Maurizio, voznik tovornjaka, in Lanfranco sta se poznala in si bila dobra prijatelja še iz otroških let. Huda nesreča ju je za vedno ločila ...
(Na sliki: razbitine avta mini mi-nor, v katerih je umrl Lanfranco Sgarbo).
SALON
HIŠNE OPREME
GORICA 27. OKTOBER 4. NOVEMBER 1979
na SEJMIŠČU «ESPOM£GO»
Tajništvo
BIWU — PUBBLICITA'
Korzo Italia št. 101 Tel. (0481)87466 GORICA
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO V GORICI
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi jutri, v soboto, 27. oktobra, ob 20.30, v dvorani avditorija v Ulici Roma
KONCERT
KOMORNEGA ZBORA IZ NOVE GORICE
Vodi ŠTEFAN MAVRI
Na sporedu so poli tonske in narodne pesmi.
VABLJENI!
Prireditve
Kino
Razstave
Koncerti
26. oktobra 1979
Ženska in njena stvarnost
Spolnega nasilja ne sme ženska molče prenašati
Začetek vsedržavne akcije pobiranja podpisov, ki naj bi omogočila parlamentarno razpravo o zakonu o spolnem nasilju

Prispevajlp za
DIJAŠKO MATICO
«Kot ženske hočemo biti v prvi vrsti boja za uveljavitev našega zakonskega osnutka, nikomur ne nameravamo poveriti naloge, da bi zastopal naše težnje in zahteve.*
Tako je ob uradnem pričetku vsedržavne akcije za pobiranje podpisov ki naj bi rredlogu žensk o sprementbi zakonskih predpisov o spolnem nasilju omogočil parlamentarno obravnavo, zapisala Zveza žensk Italije, ki sodi med glavne pobudnice.
O dokumentu, kakor tudi o vseh ostalih dosedanjih so ženske razpravljale tudi v Trstu, in sicer v okviru posebnega koordinacijskega odbora, tistega, ki se je zadal nalogo, da sproži in uresniči po-biralno akcijo pri nas.
Tržaški organizacijski odbor sestavljajo. kakor je bilo že znano, ZŽI, Odbor za zdravje žensk in pa krožek «Olimpia De Gouges», k pobudi pa so pristopili prav na zadnji seji še Pokrajinski odbor delegatk kovinarske sindikalne zveze, ARCI, Kolektiv študentov prava. Zveza komunistične mladine, Zveza socialistične mladine,
Socialistična stranka in stranka PDUP.
Pobudnice akcije zakonskega o-snutka proti spolnemu nasilju so trdno prepričane, da bodo pristopile še druge sile, ki se z odborom še niso povezale. Naloga, ki so si jo zastavile je namreč precej zahtevna: organizirati centre, ki bi zbirali podpise, je mogoče še najenostavneje, čeprav precej zamudno, vendar je treba ob tem in o tem razviti še vrsto drugih pobud, ki naj bi ponazorile in pojasnile zakaj pravzaprav gre.
Poglobljena razprava med ženskami samimi in pa soočenje s čimširšim krogem ljudi na to temo: to jfe prva naloga, ki si jo je zastavilo tržaško žensko gibanje. Prvi korak k temu pa ni bil še dokončno izpeljan, kajti kljub številnim srečanjim in sestankom članice koordinacijskega odbora še niso izdelale podrobnega načrta.
Vsekakor bi morala biti prva javna razprava o zakonskem o-snutku kot tudi o zbiranju podpisov konec meseca v Nabrežini, pokra-
jinska manifestacija pa nekaj dni kasneje — verjetno devetega novembra — v mali dvorani gledališča Verdi. Takrat bi lahko pobudnice tudi začele zbirati podpise, kajti do takrat bi morale premostiti vse birokratske težave.
Kljub pomembnosti stvarnih pobud v podporo zakonskemu osnutku proti spolnemu nasilju, pa bo razprava o vsebini in namenu predlogov ženskega gibanja vsekakor imela glavno besedo.
Še vedno je namreč vsa razprava preveč omejena na sloga-
Aragon z masko na francoski TV
V francoskih kulturnih, pa tudi političnih krogih je zagotovljena nekajtedenska polemika: televizija je ta teden predvajala prvo od šestih enournih oddaj *Arago-nove besede in nebeseden. A-ragon, največ ji francoski pesnik tega stoletja za ene, diladna pošast» za druge, bo v tej maratonski oddaji obudil spomine na svoj čas in na svoje vrstnike. V prvi, denimo, je pripovedoval, o letih surrealizma, Malo iz tele fobije, malo iz pozerstva, a največ, najbrže iz čudaštva je med vso oddajo govoril z belo plastično masko na o-brazu, sedeč za mizico v znani kamrni «Cyrano»,- kjer je z Bretonom in drugimi svoj čas srkal absint.. Oddaja je odmevala in tudi nasprotniki, ki ne varčujejo z najostrejšimi vzdevki, priznavajo Ara-gonu «spretnost, ob kateri te zmrazn. Pesnik je, skratka, poskrbel za široko odprto polje križanja mnenj v geslu «za in proti».
ne in namenske izjave, tako da globjega namena pobude ženskega gibanja razprave še niso dodobra načele.
Težko je namreč na pamet govoriti o tem, kaj večini žensk pomeni biti ženska danes, kako doživljajo naraščajoč pojav nasilja nad njimi, kako in če se mu mislijo zoperstaviti.
"V "prej omerljertetn dokumentu so članice ZŽI zapisale, da je predlagani zakonski osnutek tudi bbfaMM' $Myti M Kil ju, obenem pa ostro orožje uperjeno proti mashi-listični miselnosti, tisti, ki ženske ne priznava za celovito osebo, temveč jo razdere na toliko koščkov — na noge, oči, itd.
Tak skupek atributov pa se seveda ne more uspešno upreti ne pojavom nasilja na obtožbam o ženski kot sokrivki, ki jo javno mnenje še vedno dosodi ženski -žrtvi.
Zato naj bi razprava o tem zakonskem osnutku tudi pripomogla k rasti zavesti žensk, da ne bi več nasilja prenašale molče in ga celo doživljale sicer kot krivico med njimi, pri kateri pa so tudi same deloma sokrive.
Novi zakon proti spolnemu nasilju naj bi, vsaj v ženskih očeh in ocenah, ne odpravil samo starih krivic, ki jih dosoja trenutno veljavni kazenski zakonik, temveč bi moral tudi ženskam priboriti novo kvaliteto življenja, ženske so uverjene, da so same že pripravljene na to: treba pa je in to v kratkem še prepričati tisti del javnega mnenja, ki še vedno sodi, da «ženski svet sicer zori, a še ni dozorel.* (bp)
• IIIUIIIIIIII|||||||||||||||||||llll|II||||||l||||||llUlfnillll„l||||||||||||!|||||||||||||H||t|||l|||||||f||||l|lnM|||M||||||
Dogodki v slikah
•A,/, f( **
i mi »1' is >' > c uti tu
V soboto je bilo v Bujah slovesno pobratenje med bujsko in devinsko -nabrežinsko občino. Na sliki: odborniki in svetovalci obeh občin pred skupščino v Bujah
Na nedeljski »Servoladi* v Škednju sta nastopila tudi folklorna skupina PD »Tabor* z Opčin in zbor »Fran Venturini* od Domja
-*■
Nacistični zločini
Na mednarodni znanstveni konferenci, ki je bila v Parizu pod I naslovom »Nacizem in hitlerjan-ska vojna pred zgodovino*, so se | dogovorili, da bodo ustanovili mednarodno komisijo, ki bo preučila in ugotovila dejstva o nacističnih načrtih za pokole ljudi in iztrebljanje narodov. Med drugim bo komisija morala podati tudi strokovno tehnološko oceno o inštrumentih, ki. so jih uporabljali nacisti. V komisiji bodo sodelovali strokovnjaki in znanstveniki z najrazličnejših področij, tako da bodo njeni izsledki predstavljali prvo «kodificirano» poročilo o genocidni politiki nacizma.
Na konferenci, na kateri so sodelovali znanstveniki različnih političnih prepričanj, so zlasti poudarili, da je Hitler že prej pripravil načrte za iztrebljanje »manjvrednih* narodov. S tem so odgovorili tudi na trditve neonacističnih reakcionarnih krogov, zlasti v Zahodni Nemčiji, pa tudi v Avstriji, ki razširjajo »zgodovinsko resnico*, da Hitler sploh ni imel namena iztrebljati druge narode, temveč da je bil žrtev zarote Židov in komunistov in da se je bil zato «prisiljen» braniti.
Ravno zaradi takih pojavov so se na konferenci tudi dogovorili, da bodo podobno mednarodno konferenco pripravili tudi v Zahodni Nemčiji, kjer je oživljanje nacističnih legend postalo že vznemirjajoče. Kot gostiteljica takega zborovanja pa bi prišla v poštev tudi Jugoslavija in to zaradi vloge, ki jo je imela v boju proti fašizmu in zaradi velikega deleža jugoslovanskih znanstvenikov pri raziskovanju zgodovinskih resnic o nacizmu.
Vojska žejnih ljudi na «pohodu»16 dni
Munchen je bil te dni prav gotovo svetovno središče piva, Tu se niso shajali samo ljubitelji te priljubljene pijače, ampak vsa pisana «družba* filmskih, gledaliških, športnih itd. zvezd. Vsa znana in manj znana imena mondenega življenja so silila v munchenski Ba-variaring in niso opustila priložnosti, da bi se postavila na tako mesto, kjer jih bo zabeležila fotografska kamera. Tako je počel tudi znani Savalas, ali po domače «Kojak», ki je nase privabil veliko oči s tem, da se je poleg dobrega pivca izkazal tudi kot reklamer nekega pralnega praška,
«Oktoberfest», ki je bila nekoč zaključna svečanost Bavarcev ob koncu nabiranja hmelja, se je tokrat odvijal že 148. zapored. To je priložnost, da obiskovalci v samih 16 dneh popijejo izjemne količine piva in pojejo neverjetne porcije raznovrstne hrane. In to non-stop vsak dan od 10. zjutraj do polnoči. Vendar treba je zdržati!
Pivski praznik Bavarcev potolče vse podobne manifestacije v svetu, tudi po številu obiskovalcev. Samo v prvem tednu praznika so našteli 1 milijon 200 tisoč obiskovalcev, v 16 dneh «Oktoberfesta» pa se je število približalo sedmim milijonom. Da bi človek prišel na vrsto v javnem WC mora čakati povprečno 20 minut in to tudi takrat, ko ni v stanju, da bi čakal, vendar drugega izhoda nima . . . Sicer pa so WC zelo obiskovani in prepolni prostori, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da se v desetih ogromnih šotorih (v vsakem dobi mesto po nekaj tisoč ljudi) popije točno 45.137 hektolitrov piva. A kaj vsega ljudje pojejo in v kakšnih količinah — da človeku dih zastane! Pedantni nemški statistiki so izračunali, da v 16 dneh «Oktober-festa» pojejo ljudje okrog 40 na ražnju pečenih volov, 759.751 pečenih piščancev, 600 tisoč parov klobas, 65 tisoč svinjskih kotletov, na tone cmokov vsake velikosti, strahovito veliko krompirja, zelja in take jedače, ki se zelo prileže pivu.
Skratka, «Oktoberfest» je praznik nad prazniki in še več za Bavarce, ki se v zgodnjih jesenskih dneh oblečejo v tradicionalne noše, kratke hlače iz kože in si nadenejo na glavo značilne klobuke. Pa tudi dekleta in žene so vredne, da za njimi postoji moški pogled dlje časa kot je to običaj, ko na ulici zagledamo šarmantno žensko postavo.
Ob nenavadnem hrupu, razgrajanju, pitju in petju se šotori ob polnoči zaprejo. Takrat stopijo na plan ljudje z metlami in vedri vode, ki morajo do drugega dne vse počistiti, da se nabere nova vojska pivcev in požeruhov. Tako se bo spet začelo. Dolge vrste pred stranišči, napihnjeni vampi, zagorela lica, motne oči in pesem. Sicer pa je »Oktoberfest* 16 dni na leto in — kaj je to proti večnosti?
■ IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlIIII||||||||||||||||llll|||lllllllllimillllllt|l„„l|l,|,nl„„„||in,,„||,|„|,|||||||„|||||||||||||||||||M||||||||||||)m||||||||||f||||m||||n||||||||||||||||||||||
OB USTANOVITVI NOVEGA ANSAMBLA V TRSTU v
Car južnoameriške glasbe
Skupina mladeničev različne narodnosti začela z nastopi, ki privabljajo vedno več ljudi
Nekateri znanstveniki menijo, da je glasba mogoče najprimitiv-nejši način izražanja; tu je mišljena ne le komunikacija, temveč in predvsem izražanje čustev, ki jih je nekdo nato posredoval celi skupnosti. Glasba, bi si torej upali trditi, ni le izraz neke kulture oziroma ljudske tradicije, temveč izraz posameznika, ki se nato posploši in postane last skupnosti. Glasba je tako splošen pojem, da bi ga lahko istovetili tudi s pripadnostjo, to pomeni, da obstaja veliko vrst glasbe, ki se med seboj razlikujejo do take mere, da jih ločujemo kar po kontinentih.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v Trstu. V našem mestu je m univerzi precej mladih iz Srednje in Južne Amerike, že nekaj časa se enkrat v teclnu 'sestajajo v kakem baru, gostilnici ali pa
m igrajo južnoameriške pesmi. Pobudo za to sta dala dva izmed članov nekdanjega znanega in priznanega ansambla «Los Ucapalh. Ansambel se je po dveletnem delovanju razšel, dva člana ansambla in sicer Juan in Jacques, pa se nista hotela vdati in sta nadaljevala z nastopi kar sama.
Tako sta začela igrati po raznih lokalih, izvajala sta najrazličnejša dela, njihove sanje pa so bile, da bi se ustanovil zbor, kjer bi izvajali le južnoameriške pesmi. Naj tu podčrtamo, kot sta nam povedala Juan in Jacques, da bi lahko raziskovali dva načina oziroma pojmovanja izvajanja glasbe. Nekaterim pomeni nastopanje in igranje vsakdanji kruh. to pa pomeni, da nekdo igra tudi ko ni za to razpoložen, ker je pač primoran. «Drugi, v to skupino spadava tudi midva, pa pojmujejo izvajanje glasbe kot trenutek zbli-žanja med izvajalcem in poslušalci, to pomeni, da ni več razlike med nami in njimi. In še nekaj moramo takoj razčistiti. Danes je verjetno najbolj popularna «disco music», ki je že jmstala mednarodni pojav. Mi pa hočemo z našo glasbo razbiti v nekem smislu to prevladovanje omenjene glasbe, ki je večkrat zelo plitva, in posredovali to, kar res občutimo. Zato tudi skušava vpeljati vsakoga. in mu pomagati, da premosti predsodek med izvajalcem in poslušal-
| cem, da Se tako počutita res eno j in isto.»
Juan in Jacques sta skupaj kot duo nastopala poldrugo leto, to jima je pomenilo veliko obogatitev na vseh področjih, obenem sta se tudi oba slogovno precej izobljša-la. Tudi ta začasna rešitev pa ni odgovarjala namenom. V njiju je ostala živa. želja po ustanovitvi večjega ansa.mbla. To se jima zdaj že uresničuje, saj sta v svojo sredo spravila še dva Tržačana Maurizia in Lea, nato še Enri-queja, Hektorja in čisto pred kratkim še Louiella.
Najbolje bo če predstavimo vsakogar posebejzačnimo z ustanoviteljema, Juan se je rodil v Venezueli, v Italiji pa je kar precej časa. V Trstu študira fiziko. KiaUir igra že od^tnladjh nog in je po. mnenju njegovih prijateljev pravi virtuoz, še nekaj, ki bo f prav gotovo presenetif^.jnjioge izmed nas, Ici smo navajeni na kla-nična izobrazbo. Juan se je nau-či/ sam, io popieni, da je v pra-„ vem pomenu besede samouk. Ko smo ga vprašali, zakaj je tako trdopratno vztrajal tudi potem, ko se je ansambel «Los Ucapalh j razšel, ndm je odgovoril, da je zanj glasba vse in da bi zanjo žrtvoval vsa druga zanimanja. Soustanovitelj Jacques pa je iz Tunizije. Pravi, da mu je južnoameriška glasba zelo blizu, predvsem folklora, ker ga spominja na domačo in to predvsem v ritmiki. I-gra na tolkala. Tudi on je študent.
Ud novih članov je prav gotovo zelo samosvoj Loivell iz Jamajke.
Obiskal je že velik del sveta, saj je s skupino iz Jamajke hodil po turnejah vse dokler ni doštudiral. V Neiv Yorku je končal novinarsko fakulteto, v Italiji pa se je posvetil kiparstvu.
Hektor je iz Peruja. V Italiji študira politične vede, zaposlen pa je kot prevajalec. Z Juanom pojeta kot solista pri Partizanskem zboru, tudi v ansamblu bo pevec. En-rique je prav tako iz Peruja. Doštudiral je na Reki v Jugoslaviji, zaradi dela pa se preselil v Trst. Poleg rednega dela se rad ubada s kuharstvom, tako da so (ja imenovali za ansambelskega šefa. Verjetno sg bodo mnogi izmed vas vjnašali, kako je mogoče, da sta v skupino prišla tudi dva Trža-! čana. Leo igra pri Partizanskem ; zboru na flavto, tam se je zbli-! žal z Juanom, beseda je dala besedo in odločil se je. da bo še sam pristopil k ansamblu. Flavto se je učil najprej ' pri Glasbeni matici, zdaj pa nadaljuje svoj : študij na Tržaškem konservatoriju. Maurizio ima mogoče najzanimi-vejšo glasbeno preteklost. Na kitaro igra že 11 let, tako da je v svoji stroki pravi mojster. Čisto po naključju se je nekega večera znašel v gostilni, kjer so pripravljali tedensko srečanje. Takoj se je razumel s člani ansambla in je že naslednji teden nastopil .z njimi.
Čeprav je ansambel še v «po-vojih», se je njegova slava že tako razširila, da privlači vedno več ljudi in kar je najbolj pomembno mlade različnih narodnosti. VERONIKA BRECELJ

I
Ijjj
1
Bob Woodward Carl Bernstein
NIKONOV
PADEC
13.
Prevedel Dušan Dolinar
l
f:
Sf
i
I
a
%
a
a
a
Buzhardt je vedel, da časa ni veliko. Začetek zasedanj v senatnem odboru za VVatergate je napovedan za 17. maj. Naravnost se je treba spoprijeti s štirimi zadevami — in ob njih najti razloge za predsednikovo ravnanje. Ponuditi je treba razlago za,- 1. odobritev Husto-novega načrta za nezakonito obveščevalno delo- 2. prisluškovanje telefonskim pogovorom funkcionarjev državne uprave ter časopisnih poročevalcev; 3. navodilo CIA, naj odtegne FBI od preiskave v zvezi z mehiškim kanalom za prenos denarja, ki ga omenja Waltersov zapisnik; 4. prisotnost enote »inštalaterjev« v Beli hiši Nekdanji agent CIA E. Hovvard Hunt ml. in nekdanji agent FBI G. Gordon Liddy, ki sta bila oba obsojena na procesu v zvezi z VVatergateom, sta sodila med »inštalaterje«. Pojasniti bi bilo treba tudi njuno vlogo ob vlomu v pisarno Ellsbergovega psihiatra.
Buzhardt in drugi so prav kmalu ugotovili, da jim predsednik ne pomaga prav rade volje. Ni maral sesti skupaj s Haigom, Buzhardtom ali kom drugim in jim
ponuditi svoje različice o dogodkih. Buzhardtu je naročil, naj sestavi kar najboljši zagovor in mu ga prinese pokazat. To delo je bilo mučno. Buzhardt je prav počasi zlagal skupaj posamezne koščke in podrobnosti. Predsednik je bil vselej pripravljen, celo željah pregledovati, kaj je naredil njegov branilec, sam pa mu ni nikoli sam od sebe pomagal, nikoli ni ponudil, da bo povedal, kaj se je v resnici zgodilo in kako. Buzhardt mu je prinesel seznam postavk, predsednik pa je odgovoril: »Tole je napak, poskusite še enkrat.« Igrala sta se skrivalnice. Buzhardt se je trudil odeti prisluškovalne primere, inštalaterje in VValtersove zapisnike s plaščem nacionalne varnosti. Odobritev Hustonovega načrta naj bi priznali in jo prikazali kot odgovor na val nasilja, požigov in bombnih atentatov, ki je leta 1970 preplavil me-jsta in univerzitetne kampuse.
Buzhardt in Garment sta se nagibala k mnenju, da je predsednik sam odobril vlom pri Ellsbergovem psihiatru, čeprav je predsednik to še vedno zanikal. Buzhardtu se je zdelo, da se jim bo vendarle posrečilo zgraditi nekakšno utemeljitev in vse opravičiti z nacionalno varnostjo. Toda drugi so se postavljali po robu že sami misli, češ da je predsednik odobril Ellsbergov vlom. Če bi kaj takega omenili Nixonu, bi ga to gotovo pognalo v napad nebrzdanega besa.
Buzhardt je kljub temu vztrajal pri svojem in napisal osnutek, kamor je vključil tudi priznanje, da je vlom odobril Nixon — zavoljo razlogov, povezanih z nacionalno varnostjo, ker naj bi bila objava pentagonskih papirjev ogrozila predsednikovo prizadevanje za častni mir v Vietnamu. Priznanie je zvenelo drzno, kot bi šlo za nekakšno izpoved. Buzhardta je spominjalo na besedilo, s katerim je predsednik Kennedy prevzel nase odgovornost za invazijo v Prašičjem zalivu.
Drugi so bili vsi po vrsti prepričani, da si Buzhardt ne bo upal pokazati osnutka predsedniku. A mu ga je.
Predsednik ga je prebral. Fotem je rekel.
»Zamisel mi je všeč, težava je samo v tem, da tega nisem storil.«
Buzhardt je prečrtal ustrezni del osnutka.
Zdaj se je skupina lotila VValtersovih zapisnikov s pogovora dne 23. julija in z drugih srečanj, ki so tekla v Beli hiši prvi teden po vlomu v VVatergate.
Buchanan je preiskoval zapisnike v upanju, da bo odkril kak namig, kako prikrito sklicevanje na nacionalno varnost. Našel ni nobenega. Buchanan ni sam pri sebi nikoli mislil, da je predsednik res tako neveden glede prikrivanja, kakor trdi, da je. Toda dolžnost tožilcev je, da dokažejo nasprotno, ne pa moja, si je mislil Buchanan. Navzlic temu si je s to rečjo hudo belil glavo. S stvarmi, kakršne so VValtersovi zapisniki, se ne gre igrati. »Za Kriščevo voljo, VValters je vendar pravi štro-kovnjak za to, kako si je treba kaj zapomniti,« je bruhalo iz Buchanana. »Sposoben je poslušati človeka deset minut, nato pa vse dobesedno ponoviti po francosko.«
Toda Priče je bil precej nejeveren. Lahko si je predstavljal, kako bi bil Nixon kdaj pa kdaj utegnil pomisliti, da gre za nacionalno varnost, tudi kadar strogo vzeto ni šlo za to. Predsednik je razpravljal s Pricebm o odkritjih okrog VVatergatea zmerom samo v zvezi s svojo odgovornostjo za nacionalno varnost.
Buzhardta je vse skupa) vznemirjalo. Vrnil se je k predsedniku.
Nacionalna, varnost, je vnovič pribil Nixon.
Kje? Kako? Na kak način?
Predsednik mu ni odgovoril naravnost. Nacionalna varnost zadostuje; mora zadostovati. Naročil je Buzhardtu, naj zasnuje široko izjavo. Buzhardt in Buchanan
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Skede - Pedagogika, vzgoj-• na oddaja
13.00	Agenda časa
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10 Vzgoja in dežele: Emilia -Romagna
17.00	Remi: Prva predstava - 5. del risanke
17.25	Una corsa veloce attraver-so la campagna - 2. in zadnji del
17.45	Pink Panter
18.00	Zgodovina in njeni protagonisti: Sicilija 1943-1947 - 4. del
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20 Trije nečaki in majordom -TV film
20.00	DNEVNIK
20.40	Posebnosti Dnevnika 1 Kriza 29 let
21.30	Ottototo
«L’imperatore di Capri - film Igrajo Toto, Yvonne Šanson, Marisa Merilni, Mario Castellani in drugi
22.55	Caluso: Boks
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Visoko med oblaki - dokumentarec
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Ekologija in obstoj, vzgojna oddaja
16.00	Milan: Konjske dirke
17.00	Program za otroke:
Družina Felice - risani film
17.05	Super super Duffy Moon -TV film
18.00	Gledani od blizu:
Ennio Morlotti, slikar
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.50	Dober večer z . .. Macariom Vmes TV film George e Mil-dred - Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	L'affare Stavisky, 3. in zadnji del
21.55	Fonografo italiano, 2. del ,
22.25	Teatromusica - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	- 14,55 TV v šoli: Modro kolo, Slovenščina, Ruščina,1 Zgodovina itd.
17.25	Poročila
17.30	Usoda nekega Charlieja
17.45	Raznašalci časopisov 18.10 Tri srca
18.35	Obzornik
18.45	Gorivo - sončna energija ■ pot obloženega kruhka
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Slovenski kraji med seboj: Ljutomer, Šentjernej
21.40	Petrocelli - serijski film
22.30	TV DNEVNIK - kronika Borštnikovih srečanj
Jazz na ekranu
Koper
19.25	Odprta meja
19.50	Stičišče 19.58 Dve minuti
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Nerodnež - film
Film je režiral Piere Ranier Deferre; igrajo: Lino Ventu-ra, Patrick Devveare, Victor Lanoux
22.00	Propagandna oddaja
22.15	Likovni nokturno: Sveže slikano - slike iz muzeja sodob-, ne ‘ umetnosti v Lodzu
Zagreb
18.45	Večer z orkestrom
19.30	TV, DNEVNIK
20.00	Hvala za pozornost - zabav-, no - glasbena oddaja
21.00	Junaki serijskega filma
21.50	TV DNEVNIK
22.05	Dokumentarna oddaja
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Program za mladino: pravila igre
19.35	Ognuno ha il suo Babbo Na-tale
20.30	TV DNEVNIK
21.45	Liberace - glasbeni program
TRSTA
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.C0, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska: 9.05 Iz naših oddaj;
10.05	Radijski koncert; 11.35 Domače popevke; 12.00 Kulturni prostor; 12.30 Pesmi brez besed; 13.15 Zborovska glasba; 14.05 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; «Mrtve duše*; 15.00 Po končani univerzi: 15.35 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu;
17.05	Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: 18.45 Motivi iz revij in mu-sicalov.
•KOPER
(Italijanski program)	1
7.30, 8.39, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30. 14.30, 15.410,’ 16.J0ri7(flO, 10.30,-10.00
7.00	Dobro jutro z glasbo; 8.32 lacli in njegovi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Jože Koblar; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Tim. svet mladih; 12.00 Na prvi ;trani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor Stella Alpina di Treviso; 15.45 Orkester Den-nis Coffey; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik;
17.00	Glasovi in zvoki; 17.32 Ne-
oozabne melodije; koncert.	18.32 Petkov
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKV/ — Nanos	101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
7.25, 13.00. 13.30 Poročila; 7.30 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.37 Naši zbori; 14.00 S polnimi jadri;
14.30	Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema (kulturna problematika);
16.35	Svirac svira, kolo igra - spored pesmi in plesov narodov Ju-goslavije.
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UK\V — Beli križ	102,0 MHz 1
UKW — Koper	98,1 MHz
Ukvv — Nanos	88,6 MHz
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 7.30
Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Opera - kviz; 11.30 I Big della canzone:	Barbra
Streisand; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; , 14.03 Radio 1 - Jazz; 15.03 Rally:
18.40 Mladi in klasična glasba! 17.00 Dekleta danes; 17.30 Nean-■ derthalska ženska; 18.00 Zasmehovana ženska; 18.30 Voci e vol ti della questione meridionale ov-vero dialoghi fra don Calo libraio napoletano e il giornalista Vin-cenzo ricercatore non molto in-teressato; 19.15 Prisluhni, večeri se; 20.00 La sentenza del preto-re; 21.03 Stagione Sinfonica LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila:
7.30	Dobro jutro, otroci!; 7.30 Li naših, sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.34 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za . ..; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 človek i« zdravje; 14.05 Z orkestri in solisti; 13.25 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo; 15.30 Napot ki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 «Vrtiljak*; 17.00 Studi« ob 17.; 18.00 Od arije do arije:
18.30	S knjižnega trga; 19.35 Lah ko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik: 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . •: 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni intermez-zo; 22.30 Besede in zvoki iz 1° gov domačih.
sta zapisala še en odstavek, ki ga je Nixon naposled sprejel:
Menil sem, da utegne ta preiskava zato, ker je bil° (v vlom v VVatergate) vpleteno tudi nekdanje osebje CIA, in zaradi nekaterih očitnih zvez razkrit* skrivne operacije CIA, ki niso v nikakršni povezavi z vlomom v VVatergate.
Buzhardt je nato predsednika povprašal po nekaterih podrobnostih.
Predsednik se z vprašanjem ni maral spoprijeti, vztrajal pa je pri enem; če ne štejemo vloma pri Ellsbef' govem psihiatru, je bilo delovanje Howarda Hunta in Gordona Liddyja med inštalaterji podrejeno zakonitih1 interesom nacionalne varnosti.
Buzhardt in Buchanan sta počasi dognala, kakšn« volje je Nixon bf* česa si pravzaprav želi. Ob Garmeh' tovi in Priceovi pomoči sta za predsednika oblikoval? še en odstavek:
V zvezi z VVatergateom sem želel, da bi bilo zad<* ščeno pravici; toda spričo pomenskega zaporedja nacionalnih nalog, s katerimi sem se moral ukvarjati — in ker tedaj nisem niti slutil, koliko političnih zlorab se zrcali V VVatergateu — sem bil hkrati neogibno globoko zavzet za to, da bi zagotovil n®* ne pridejo v slabo luč niti skrivne operacije ClA niti operacije Posebne preiskovalne enote (inštalaterjev). Zato sem naročil g Haldemanu in g. EW' lichmanu... naj poskrbita, da bosta to osebno uskladila namestnik direktorja CIA general VValters U* g. Grey iz FBI. Prav gotovo pa nisem niti nameraval niti želel, da bi bila kakorkoli ovirana preiskav® zaradi vloma v VVatergate m drugih s tem povezanih dejanj.
ŠPORT SPORI ŠPORT
NOGOMET
V EVROPSKIH POKALIH
V povratnem kolu najtežja naloga za Rijeko in Napoli
Tudi Crveni zvezdi bo v NDR trda predla - Podvig Interja in Perugie Splitski Hajduk si je v bistvu že zagotovil napredovanje v četrtfinale
Med štirimi italijanskimi moštvi, so bila predvčerajšnjim zaposle-r»'I,evroPskih pokalih, je najboljši ezuitat dosegel Inter, ki nastopa v P»kalu UEFA in ki je na tujem i-'1 .p 'gnal neodločeno z zahodno-njsko Borussijo Monchengladbach.
D|"7c*mno ni to več ekipa, ki je i leti prav Interju zabila kopico
golov
Simi
vendar pa tudi ni med slab-v svojem prvenstvu. Trenutno
■ "m
j-.Pekje na polovici lestvice, v zad-nT-^kmi pa je v gosteh igrala .(ločena 4:4 s Kolnom, ki ima i-j"® število točk. Milančani so ne-orrino naredili velik napredek gle-ha zadnjo tekmo s špansko eki-P° San Sebastian, dosegli so solid-0 formo in lahko brez večjih skrbi
varno rezultata nizozemskega Ajaxa, ki je kar z desetimi goli odpravil ciprsko Omonio. V pokalu EUFA čaka Crveno zvezdo nelahko povratno srečanje v gosteh pri vzhodnonemškemu moštvu Karl Zeiss Jena. Doma so sicer Beograjčani zmagali s 3:2, kar ni veliko. Ker pa so doslej vedno bolje igrali v gosteh kot doma, je možno, da si ne delajo sivih las. Tudi v drugih tekmah v pokalu UEFA je še možen vsakršen rezultat, razen za nekatera moštva kot na primer zahodnonemški Bayern ali madžarski Disogyor, ki sta zmagala že v gosteh ali pa nizozemski Feyenoord, ki ima štiri gole prednosti pred švedskim Mal-moom. Morda nekoliko preseneča le padec nekoč slavnega angleškega Leedsa, ki ga je z 2:0 premagala romunska ekipa Craiova.
Povratno srečanje bo nedvomno najtežje za Rijeko, ki jo je v gosteh z 2:0 premagala češka ekipa Lokomotiva Košiče. Poraz sam na
sebi ni toliko zaskrbljujoč kot slaba igra Rečanov. Čehi so namreč docela nadigrali jugoslovansko moštvo ter si zapravili vrsto ugodnih priložnosti, da docela pokopljejo vsak up Rečanov. Tudi v tem pokalu je še vse odprto, saj si je le španska Barcelona z zmago 4:1 na tujem igrišču prota luksemburški ekipi Aris Bonnevole zagotovila prestop v naslednje kolo.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Čelik sam v vodstvu
ZENICA — Po cretjem kolu nogometnega tekmovanja za srednjeevropski pokal je na vrhu skupne lestvice ostal sam Čelik, ki je v sredo s 3:1 premagal Rudo zvezdo. Čelik ima po dveh zmagah pet točk. Sledi mu Udinese s štirimi (dve remija in ena zmaga), dve točki ima Ruda Zvezda, eno pa madžarski Debrecen.
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
VEČ NAŠIH EKIP
V promocijskem prvenstvu bosta igrala tudi Bor in Kontovel
MiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiKHiMiiiiiiiiinvtuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiininiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiimiiii
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
Dušan
Savič (Crvena zvezda)
J^ajo na povratno srečanje na do-igrišču.
*kim °'iko drugače pa je s turin-skih 'Ihventusom, ki je od italijan-laj. ekip, vsaj na papirju, imel' naj-^ 1° nalogo. Spoprijeli so se z manj n° bolgarsko ekipo Beroe, ki HinCe° v lastnem prvenstvu prejš-
nedeij0 premagala moštvo Sli .»i je nižje od nje na skupni p0j''lci- Juventus je verjetno od-j “°val v Bolgarijo z namenom, da Se eže neodločen izid. Ponudila ’ pa ^ 11,11 je priložnost, da steže perd K.J^biim srečanjem zagotovi na-iur^nje. Zadostovalo bi, da za-tVo®^nek°liko ve£ odločno in požr-
nalogo je imela Perugia kal UEFA), vendar ne zaradi <jj fega nasprotnika, ampak zara-grj/^govih grobosti in slabega i-vS(51f- Igralci grškega Arisa so si 0jj ,kozi prizadevali, da bi spravili trip.rV(:e italijanske igralce, pri če-- p jim je belgijski sodnik šel o-
Ob?10 na roko. Večkrat je zaprl oči žad t ih Prekrških, priznal dvomljiv Vjj etek> na koncu pa še razvelja-it^ii?0' Perugie, češ da si je neki ^ Janški igralec pomagal z roko. Vg?1 stranskega sodnika niso pre-
So .skrbele razne stekleničke, Im gledalci metali ; !
ki
na igrišče.
šil j3 Se je morda celo tako ustra-et,’ “n je bil raje tiho, saj si je iZjj celo vtaknil v žep. Neodločen vs3i na tako «vročem igrišču* je tvo v°P.ugoden za italijansko moš-polj Večje težave pa bo imel Na-Sfe: čeprav se je tekma zanj še k:, eno končala glede na to, da je
Po maratonski borbi Goričani le uspešni
Po dveh podaljških so premagali Liberti iz Trevisa
bil
hia
°b koncu kar z dvema igralce-manj. v prvem polčasu je celo
daj;1 z zadetkom Capponeja. V na-rw?,Vanju pa se je srečanje spre-0 v pravcato borbo in je Belem uspelo zabiti dva gola. Po-
%ei
^Utti,
eaa'“ega srečanja Napoli ne more igj. | ■1 brez skrbi: nekaj pomembnih dj cev ne bo moglo nastopiti zara-je 'vključitve in opominov, zato hesoi 10 napovedati, kako se bo od-j,1 na domačem igrišču.
evrai ,Pa jugoslovanska moštva? V h Pokalih so sedaj še tri: V j.'jk v pokalu prvakov, Rijeka Zve^kalu pokalnih prvakov in C.
iahk 3 v pokalu UEFA- Edini- ki
t^atn Z optimizmom pričakuje polo n° srečanje, v katerem bo ce-SWifal. doma je splitski Hajduk. W atli so v gosteh brez posebnih z J-v odpravili dansko ekipo Vejle Si ffm izidom 3:0. To je najbolj-<lcl v tem pokalu, če ne upošte-
Pagnossin — Libertl 99:97 (41:42; 79:79; 91:91)
PAGNOSSIN GORICA: Puntin 2, Valentinsig 7, Turel 2, Pondexter 40, Fritz, Premier 24, Ardessii 8, Sfiligoj, Laing 16, Antonucci.
LIBERTI TREVISO:	Pressacco
10, Bocchi, Ermano 18, Gracis 12, Mauro, Battisti, Riva 10, Zin 6, So-renson 33, Scheffler 8.
SODNIKA: Cagnazzo in Rosi iz Rima.
Pričakovati je bilo, da bo tekma med Pagnossinom in Libertijem zelo izenačena, vendar ni nihče mislil, da bosta potrebna celo dva podaljška za določitev: zmagovalca. Regularnih 40 minut igre se je končalo z rezultatom 79:79, potem ko je Pon-dexter 1 prav db'fcndfcii1 sirene izenačil z metom iz velike razdalje. Tudi prvi podaljšek se je končal z izenačenim izidom, tako da je bil potreben še drugi podaljšek, v katerem so Goričani uspeli iztržiti zmago.
Tekma ni bila lepa, saj so bili igralci prenapeti. Obe moštvi sta bili namreč še neporaženi.
Med košarkarji, ki so se izkazali, naj omenimo izrednega Pondexter-ja in Lainga pri Goričanih ter So-rensona pri gostih.
LESTVICA
Pagnossin in Canon 10: Liberti, Bancoroma in Mobiam 8; Mecap 6; Hurlingham, Postalmobili in Ca-gliari 4; Mercury, Rodrigo, Šarila in Honkv 2: D Diano C.
PRIHODNJE KOLO (28. 10.)
Bancoroma - Canon; R Diario -Šarila; Mercury - Liberti: Hurlingham - Cagliari; Mecap - Postalmobili; Mobiam - Honky; Rodrigo -Pagnossin.
A-1 LIGA
LESTVICA
Gabetti, Emerson in Sinudyne 10; Billy in Arrigoni 8; Grimaldi 6; An-tonini, Pintinox, Jolly in Scavolini 4; Superga 2; Acqua Fabia, Isola-beila in Eldorado 0.
PRIHODNJE KOLO (28. 10.)
Antonini - Isolabella; Grimaldi -Sinudyne; Billy - Eldorado; Gabetti - Pintinox; Jolly - Arrigoni; Scavolini - Emerson; Acqua Fabia Superga.
Dva Videmčana Izkllučena
RIM — Disciplinska komisija prve italijanske košarkarske lige je v A-2 ligi za eno kolo izključila Fir-pa (Cagliari), Andreanija in Giam-piera Savia (Mobiam).
V A-1 ligi tokrat ni bilo izključitev.
Ob 19. uri se bosta spoprijeli ka detski vrsti obeh društev, ob 20.30 pa bo srečanje članov.
HOKEJ NA LEDU
li AL1JANSKA LIGA CORTINA D’AMPEZZO - V prvem kolu italijanskega državnega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide:
Gardena - Alleghe 11:0; Valpelli-ce - Merano 0:7; Asiego - Cortina 5:6; Bolzano - Brunico 8:4.
Lestvica
Gardena, Bolzano, Merano in Cortina 2; Asiago, Brunico, Valpellice in Alleghe 0.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiMHiiiiTiiriiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiikiiiiihiiimuHi
Košarkarska zveza je z nenavad no hitrostjo že pripravila sporede za prvenstva dečkov, kadetov, naraščajnikov ter promocijskega prvenstva. Kadeti bodo startali že 11. novembra. ostali pa 17. novembra.
Promocijsko prvenstvo bo letos štelo kar dvanajst ekip: od tistih, ki so nastopale lani, ne bo le Jadrana, ki je napredoval med četrto-ligaše, sprejeti pa so bili še Kontovel, Alabarda in Inter Milje. Poleg ekip, ki so se lansko leto uvrstile tik za Jadranom (miljski Jeans Corner bo letos Rifle, Ferroviario, Bor in Scoglietto), so se letos ojačile še druge ekipe (Stella Azzurra, Barcolana), tako da bo borba za prestop med četrtoligaše izredno o-gorčena. Ne pretiravamo, če trdimo, da bi se na koncu prvenstva znašla ekipa s petimi ali šestimi porazi, sama na vrhu razpredelnice. Naj omenimo, da se bo šest omenjenih ekip srečalo med seboj že v prvem kolu; že tedaj bomo torej i-meli jasnejšo sliko o realni moči posameznih ekip.
Od naših dveh predstavnikov bo, kot rečeno, Bor naskakoval višja mesta, medtem ko ima Kontovel konkretne možnosti za uvrstitev nekje na sredini lestvice.
V prvenstvu kadetov bo letos rekordno število ekip: kar petnajst, razdeljene pa so v dve skupini. V A skupini (7 ekip) bosta igrala tudi Kontovel in Polet, v B skupini (8 ekip) pa Bor.
Od naših zastopnikov gre mogoče pričakovati kaj več le od Kontove-la, ki bo naletel na svoje običajne nasprotnike Interja 1904, Alabardo in Don Bosco (če bo A ekipa tista, ki bo uvrščala najboljše: Don Bosco ima namreč letos kar tri ekipe!). Polet se bo skušal izogniti zadnjemu mestu. Isto velja za Bor v B skupini, kjer bi morala odigrati glavno vlogo Servolana, poleg nje pa verjetno ena od ekip Don Bosca ter B ekipa Interja (če bo to najmočnejša postava). Realno sliko o tem prvenstvu bomo torej imeli le po prvem kolu.
Večja kriza je med naraščajniki, kjer je vpisanih le sedem ekip. Med temi, le dva naša predstavnika: Bor in Kontovel, ki bosta nemara imela dokaj težko nalogo. Razen Italsidra so namreč vse druge ekipe izredno močne. Kontovelci imajo možnost za kako zmago, o borovcih pa lahko rečemo le to, da so vsi novinci (lani ni niti eden nastopal v nobenem prvenstvu) )in jim bo torej prvenstvo služilo le, da bi si nabrali nekaj izkušenj.
Zelo zanimivo bo letos prvenstvo dečkov, z devetimi ekipami na startu (od naših Bor, Sokol in Polet).
Favoriti: Don Bosco (lani drugi v I-taliji!), Alabarda (kjer bo nastopala selekcija Alabarde in Servolane: po našem mnenju najmočnejša ekipa), takoj za njima pa Bor in Inter 1904. Sokol se bo z ekipama Ferroviaria in Ricreatorijev boril za peto mesto, Polet pa s Sabo za predzadnje. Že v prvem kolu bo na sporedu derbi Sokol • Bor, kjer je seveda Borova ekipa favorit.
Marko
Delovanje ZSŠDI
Danes, 26. t.m. bo ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije z naslednjim dnevnim redom:
1.	Zadržanje slovenskih društev v zvezi z novo ustanovljeno zvezo tržaških odbojkarskih društev;
2.	nagrajevanje trenerjev;
3.	«mini - volley»;
4.	razno.
Zaradi važnosti odločitve je seja obvezna za vse odbornike komisije.
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
NAŠI NISO OSVOJILI NITI ENE ZMAGE
Slovenske enajsterice so v dvanajstih nastopih šestkrat igrale neodločeno, doživele pa so šest porazov ■ Nekaj hudih spodrsljajev
V	nedeljskem kolu v raznih mladinskih prvenstvih slovenske ekipe niso osvojile niti ene zmage: Skupen obračun znaša šest remijev in šest porazov.
V	6. kolu prvenstva kadetov je Breg v gosteh remiziral z Rosan-dro in tako obdržal 4. mesto na lestvici. Med naraščajniki je v A skupini trebenski Primorec izgubil v gosteh š Chiarbolo in tako je njegovo stanje na lestvici ostalo nespremenjeno. V B skupini pa sta Vesna in Zarja remizirali. Brežani pa so proti prvouvrščeni ekipi Giarizzole morali zapustiti igrišče poraženi.
V	deželnem prvenstvu najmlajših je v tretjem kolu uroseško Primorje igralo v gosteh in doživelo visok poraz proti ekipi Chiarbole. V nedeljo igra Primorje ponovno na tujem, in sicer v San Giorgio di Nogaro z domačo ekipo. V B skupini pokrajinskega prvenstva najmlajših je Kras na domačih tleh zopet izgubil, tokrat proti ekipi Libertasa. Tudi začetniki Primorja, ki nastopajo v A skupini, so visoko izgubili proti močnejši ekipi S. Andrea, v B skupini istega prvenstva pa je Breg v gosteh remiziral z Muggesano A. Cicibani Brega in Primorja so v tem kolu remizirali. Breg B pa je doživel
visok poraz, saj je klonil proti Opici-ni s kar 0:7.
KADETI
IZIDI 6. KOLA
Stock - SEA Lloyd 0:0; San Mar-co - Supercaffe 2:0: Edera - Chiar-bola 1:1; Rcianese - Opicina 2:3; Rosandra - BREG 2:2; Lbertas -Zaule 3:0; Fortitudo - Costalunga 1:1.
LESTVICA
Libertas 10; San Marco 9: Supercaffe 8; SEA Lloyd, BREG. Rosandra 7; Chiarbola 6; Costalunga 5; San Giovanni, Roianese. Fortitudo, Stock 4; Zaule, Edera. Opicina 3.
NARAŠČAJNIKI
Skupina A IZIDI 6. KOLA
Stock - Fortitudo 0:2; Zaule - Do-mio 1:2, Esperia S. Giovanni Cam-panelle 4:0; Chiarbola - PRIMOREC 2:1; Portuale - CaVv 4:2; Muggesa-na - Roianese 0:3.
LESTVICA
Esperia S. Giovanni 12; Roianese 10; Portuale 8; Fortitudo. Domio 7; PRIMOREC 6; Campanelle, Cave, Zaule, Chiarbola 4; Muggesana in Stock 3.
Na slovenskih nogometnih derbijih je vedno velik«, število gledalcev, kot nftnr kaže zgornja slika, ki jo je posnel naš fotoreporter v Križu med nedeljsko tekmo-Vesna - Breg
Skupina B IZIDI 6. KOLA
Montebello - VESNA 1:1; Giarizzole - BREG 3:0; Rosandra - Don Bosco 2:0; San Luigi - San Vito 2:2; Olimpia - ZARJA 3:3; CGS prost.
LESTVICA
Giarizzole 12; CGs 9; San Vito 8; Olimpia 7; Rosandra 6; BREG in ZARJA 5; VESNA 3; D.f Bosco in San Luigi 2; Montebello 1.
NAJMLAJŠI
Deželno prvenstvo IZIDI 3. KOLA
Donatello - Ronchi 1:1; Monfal-cone - Triestina 3:1; Manzanese -S. Giovanni 2:0; Muggesana - San-giorgina 2:1; Chiarbola - PRIMORJE 4:1.
LESTVICA
Monfalcone 6; Manzanese 5: Chiarbola in Triestina 4; Ronchi, Donatello 3; PRIMORJE, Muggesana 2; Sangiorgina 1; San Giovanni 0.
Pokrajinsko prvenstvo
Skupina B IZIDI 6. KOLA
Supercaffč - Fortitudo 1:1; CGS - Domio 1:0; Giarizzole - Triestina 2:1; San Luigi - Sant'Andrea 1:3; Portuale - Roianese 2:1; KRAS -Libertas 2:0.
LESTVICA
CGS. Giarizzole 12; Supercaffč, Fortitudo 9; Triestina 8; Libertas, Portuale 7; Domio. San Luigi, Sant’ Andrea 2; KRAS, Roianese 1.
ZAČETNIKI
Skupina A IZIDI 4. KOLA
Supercaffe - Fortitudo 1:1; Giarizzole - CGS 0:0; Soncini B Campanelle 0:0; Chiarbola A - Ponzia-na A 0:2; Costalunga - San Vito 0:0; PRIMORJE - SanFAndrea 0:3; Muggesana B - Libertas 0:4
LESTVICA
Chiarbola, Campanelle, Giarizzole 6; Costalunga, CGS, Ponziana, SanFAndrea 5; Fortitudo, Soncini B, Libertas 4; PRIMORJE 3; San Vito 2; Supercaffč 1; Muggesana B 0.
SKUPINA B IZIDI 4. KOLA
Zaule -■ Inter S. Sergio 1:1; Esp. S. Giovanni - Domio 0:1; Soncini A -S. Luigi 4:1; Chiarbola B - Ponziana B 4:0; Portuale - S. Andrea B 3:0; Muggesana A - BREG 1:1.
LESTVICA
Soncini 8; Domio, Chiarbola B 7, Esp. S. Giovanni, Muggesana A 6, Portuale 5, S. Luigi, Rosandra, BREG 4, Zaule 3, Inter S. Sergio 2, S. Andrea, Ponziana B, S. Giovanni 0,
SREČANJE MED POBRATENIMA DRUŠTVOMA BOR IN SLOVAN
Jutri in v nedeljo več ket 200 tržaških športnikov v Ljubljani
Poleg športnih tekem tudi bogat kulturni in družabni spored
Dve prijateljski tekmi Bora
Borovi košarkarji bodo drevi v Miljah odigrali dve prijateljski tekmi z ekipama miljskega Interja.
Prvi del Borovih članov in tekmovalcev nekaterih drugih slovon skih športnih društev s Tržaškega, ki sO za to priložnost izpopolnili BoroVo «odpravo», bo jutri Ob 13. uri odpotoval z Oberdankovega trga k športnemu društvu Slovan v Ljubljano na prvo množično srečanje obeh organizacij. Obe društvi sta se že ob svojem pobratenju dogovorili, da bosta vzdrževali ' poleg zgolj športnega tudi tesnejše medsebojne stike in prvi med temi bi bilo zdaj nrav to dvodnevno gostovanje Tržačanov pri svojih pobratimih v Ljubljani.
Po jutrišnjem sprejemu v prostorih ŠD Slovan in ogledu športnega parka tega društva ter večernem kulturnem programu in sle deči prosti zabavi, bo v nedeljo na sporedu rekreativno-tekmovalni spored in srečanje predšolskih o-trok, staršev in vzgojiteljev.
Tekmovalni del srečanja bo imel tak razpored:
9.30 prikaz rekreativne / vadbe v trim kabinetu
9.30 teniški turnir v zračni hali Slovan . Gaja
9.30 moška odbojka Ljubljanska banka - Bor (na VŠTK)
9.30 košarkarsko srečanje kadetov Slovan - Bor (na VŠTK)
><v'; s|i
Nogometna enajsterica Krasa, ki ael« uspešno nastopa y. 3. amaterski ligi
10.30 balinarsko srečanje Slovan -Kras Zgonik - Repentabor (balinišče ŠD Slovan)
10.30 prikaz rekreativnega keglia-nja z dvobojem Slovan - Bor 10.30 košarkarsko srečanje članskih ekip Slovan - Bor (na VŠTK)
10.30 nogometna tekma rekreativnih ekip NK Slovan - Primorski dnevnik
10.30	namizni tenis (mladinci) Kajuh Slovan . Bor
11.00 ženska odbojka Ljubljanska banka - Bor (na VŠTK)
11.30	košarkarsko srečanje naraščajnikov Slovan - Bor (na VŠTK)
S tem se bo končal tekmovalni del srečanja med obema pobratenima društvoma.
Ker sta obe društvi želeli dati še poseben poudarek vlogi predšolskih otrok v telesni kulturi sta se domenili, da vključita tudi otroke iz vrtcev v spored srečanja. Tržaški otroci, ki bodo odpotovali s posebnim avtobusom, skupno s svojimi starši in vaditelji iz Trsta, v nedeljo zjutraj ob 8. uri z Oberdankovega trga, se bodo srečali s svojimi vrstniki in njihovimi starši ter . vzgojitelji iz Ljubljane, iz otroškega \ntca VVZ Kodeljevo Po ogledu tega vzornega vrtca bo prvi «aktivni» stik med obojimi otroci, saj bodo naši najmlajši o-stali v vrtcu in se igrali s svojimi gostitelji. Medtem pa se bodo starši otrok udeležili izleta k obeležju NOV na Urhu, kjer bodo položili tudi venec.
Zadnjo skupno manifestacijo tega srečanja bodo pripravili prav otroci obeh vrtcev, ki bodo ob 15. uri popoldne v športni dvorani na Kodeljevem prikazali kratek teles-no-kuitumi program.
Srečanje kot celota se bo s to točko zaključilo, z njim pa bo vzpostavljena še ena bralska vez med športniki istega naroda, katere loči le ena najbolj odprtih mej v Evropi.	M. Šušteršič
NOGOMET
DISCIPLINSKI UKREPI
Več naših igralcev izključenih
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tokrat krepko «u-I darila* tudi po slovenskih društvih. 1 Za dve koli ne bodo, med ostalimi.
igrali: Guido Dagri (Breg), Pavel in Mauro Kralj (Primorec), Stani-slao Puzzer (Zarja), Teddy Vecchio (Vesna) in Franco Samec (Breg).
Milan Mikuš (Zarja) pa ne bo smel igrati za eno kolo.
Do 5. novembra pa je bil izključen tudi trener Brega Stellio Mondo.
Slavje lancie
MONZA — Peta in zadnja etapa avtomobilistične dirke ro Italiji ni prinesla sprememb na skupni lestvici. Pa trese je osvojil hitrostno vožnjo; Alen se je uveljavil v posebni vožnji, Rohrl (zamenjal je Ville-neuveja za volanom lancie bete montecarlo) pa je dosegel tretje mesto na zadnji preizkušnji. KONČNA LESTVICA
1.	Villeneuve - Rohrl - Geistdorfer (lancia beta montecarlo) 3.49’46”5
2.	Patrese - Alen - Kivimaki (lancia beta montecarlo) po 35"8
3.	Moretti - Schon - Radaelli
(porsche 935)	po 6’48”4
PO VEČLETNIH PRIZADEVANJIH
Novo nogometno igrišče v repentabrski občini
Pomembna pridobitev za Kresove nogometaše ■ Sčasoma bodo zgradili še telovadnico, uredili razsvetljavo za večerno igranje ter manjše igrišče za treninge
CICIBANI

Končno je le napočil tisti «zgodo-vinski trenutek»_ na katerega so športni delavci z zgoniško - repen tabrskega področja čakali že vrsto let: v Repnu so namreč prejšnjo nedeljo odprli novo igrišče, ki bo služilo za uradne in prijateljske tekme. Tako bodo odslej Krasovi nogometaši lahko res igrali na lastnem domačem igrišču. Župana re-pentabrske občine Pavla Coljo smo vprašali, zakaj so se dela tako zavlekla in kaj namerava občinska uprava še urediti na tem igrišču.
«Tole igrišče, je dejal Colja, je bilo res odprto že leta 1973, namesto slačilnic ua je stala le baraka in je bilo dejansko neuporabno. Tu di teren sam ni bil pravilno urejen in tako smo kot uprava že konec leta 1975 začeli misliti na to, da i-grišče res usposobimo. Seveda, prej smo morali najti razpoložljiva sred-
(IIIIMIIMtIMIMIHIIIIIHHIHItlimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIIIIIIMMIIIIIIItllllMIIIIItlltllllllllltlllHUlllMIlimill
gSHHBBflBB Na državnem prvenstvu
PINO LAKOVIČ ŠE V VODSTVU
V 4. kolu pa j« izgubil s Passerottijcm
Včeraj in predvčerajnšnjim so v Benetkah odigrali četrto in peto kolo z naslednjimi izidi:
4. KOLO
Taruffi - Tatai	0:1
Bonfa - Sartori	remi
Trabattoni - Toth	0:1
Olivotto - Coppini	1:0
Santolini - Capace	remi
Passerotti - Lakovič	1:0
Rosino - Vallifuoco	remi
Počival je Messa. 5. KOLO	
Lakovič - Rosino	1:0
Capace - Passerotto	
prekinjena v izenačenem	polo
žaju	
Toth - Olivotto	1:0
Sartori - Trabattoni prekinjena v boljšem položaju za Sartoria
Tatai - Bonfč	remi
Messa s Taruffi	1:0
Počival je Vallifuoco Lakovič se je proti Passerotti-ju všo partijo kot «črni» dobro branil. Po peti uri igranja pa je nezadovoljen z remijem, dopustil zaplet v igri, prišel je v časovno stisko in pri zadnji, 40. potezi, mu je padla zastavica na uri.
Beneškemu mojstru Rosinu je Lakovič kot beli igral isto nenavadno otvoritev, kot že proti Trabattoni-ju. Kazalo je, da je Rosino izbral boljšo pot kot Trabattoni, vendar pa ni mogel preprečiti močnega napada in je bil primoran na predajo v 30. potezi.
Olivotto je v lepo vodenem napadu proti Copiniju prišel že v 23. potezi do prve točke.
LESTVICA PO 5 KOLIH Lakovič 4; Toth 3,5; Tatai, Valli-fuoco in Messa 3 (iz štiri); Passe-rotti 2,5 (iz štiri); Coppini 2,5 itd.
stva. Sčasoma pa smo slačilnice le zgradili, teren popolnoma preuredili, tako da je sedaj regularen in lahko služi tudi za prvenstvene tekme*.
«Dela okoli igrišča pa niso še končana,* je nadaljeval župan Colja. «Sproti bodo speljali električno napeljavo okoli igrišča, tako da bomo lahko iarali tudi zvečer. Poleg tega nameravamo spomladi urediti za glavnim igriščem tudi manjše igrišče za treninge. Tako se glavno igrišče ne bo kaj kmalu pokvarilo. Mislim pa, da e bo problemov, in da oo v teku prihodnjega leta igrišče dokončno urejer.o in da bo stala tudi telovadnica.*
Srečali smo tudi predsednika Kra sa Vojka Kocmana n ga vprašali, kaj meni ob otvoritvi novega objek ta. «Velik ponos nas vseh je,* je dejal Kocman, «da smo s pomočjo občinske uprave prišli do lastnega igrišča in da se lahko naša mladina na njem razvija. Prepričan sem, da bomo s skupno pomočjo prišli tudi do telovadnice. Želim ekipi, da bi dosegla čim boljše rezultate, ker je za tiste, ki igrajo, to pač važnejše, za nas pa, ki šport organiziramo, je dosti večji uspeh otvoritev igrišča kot pa zmaga na njem.*
Novo igrišče je kajpak razvese lilo tudi Krasove navijače. Ko smo enega izmed nji) vprašali, kaj jim novega prinaša, je odvrnil, da se bo z njim nedvomn« povečalo zanimanje za nogomet, zlasti s strani mlajših: «Odslej,» je nadalje val, «bodo vedeli, da imajo objekt, ki je namenjen izključno njim samim. Morda doslej niso imeli nobenega primernega prostora, kjer bi se podili za žogo. Sedaj pa se bodo tu zbirali in si nabirali novih izkušenj. Krasu ne bc potrebno več vsaka dva tedna najemati igrišča v okolici, lahko ga bo celo sam dajal v najem. Pa še ene stvari ne gre prezreti: oo mojem mnenju bo odslej prihajalo bodrit naše fante večje število navijačev, še zlasti sedaj. ko je Kras na samem vrb" te stvice.*	S.Z.
— SKUPINA A IZIDI 4. KOLA
Giarizzole - Zaule B 7:0; Soncini B - Fortitudo 2:2; Chiarbola A - Rosandra 5:1; BREG A - Campanelle 1:1; Inter S. Sergio - Ponziana 1:0; Muggesana A - Domio 4:0; Portuale prost.
LESTVICA
Giarizzole 8; Soncini B 7; Muggesana A, Chiarbola A 6; Domio 5; Inter S. Sergio 4; Fortitudo, BREG A 3; Rosandra, "tenziana B 2; Portuale, Campanelle 1; Zaule B 0.
Skupina B IZIDI 4. KOLA
Esp. S. Giovanni - Zaule A 3:0; Soncini A - '"ortitudo B 8:0; Chiarbola B PRIMORJE 2:2; BREG B - Opicina 0:7; S. Andrea - Ponziana 1:1; Muggesana B - Fulgor 1:3.
LESTVICA
Soncini A 8; S. Andrea, Esp. S. Giovanni 7; Ponziana, Fulgor, Opicina 5; Zaule, CGS 4; Chiarbola B 2; PRIMORJE 1: Muggesana B, Fortitudo, BREG B 0.
H. V.
OBVESTILO
?K KRAS
sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa leiu,
Latinski pokal
SANTIAGO - Čile se je uvrstil v finale latinskega nogometnega pokala, potem ko je v povratni tekmi igral neodločeno brez gola s Perujem. V prvem srečanju so namreč j Čilenci zmagali z 2:1.
V prvi polfinalni tekmi druge skupine pa je Paragvaj premagal Brazilijo z 2:1.
PLANINSTVO
V ORGANIZACIJI PO SLOGE
Uspel vzpon na Nanos
V nedeljo je bil v organizaciji planinskega odseka pri ŠZ Sloga na sporedu jesenski vzpon na Nanos.
Nanos je pri vseh zamejskih Slovencih izredno priljubljena izletna točka, zato ni čudno, če so se planinci Sloge odločili, da Se na hrib povzpnejo že drugič od ustanovitve svoje avtonomne sekcije. Pohod je bil tudi tokrat družinskega značaja. Udeležilo se ga je preko 40 članov, kar pa najbolj razveseljuje je dejstvo, da je bilo med njimi približno petnajst otrok od tretjega do desetega leta starosti.
Nedeljski pohod je prav gotovo odlično uspel. K uspehu pa je botrovalo tudi res lepo in sončno vreme, ki je še pripomoglo k temu, da je bilo vzdušje med udeleženci družinskega pohoda res sijajno. To je prišlo še posebno do izraza v Vojkovi koči na vrhu Nanosa, kjer so se u-deleženci izleta že pomenkovali o naslednjih podobnih pohodih.
Planinska sekcija SZ Sloga ima pred seboj še bogato delovanje. V kratkem mislijo prirediti zanimivo predavanje, ki ga bo vodil kak priznani planinski delavec iz matične Slovenije. Novembra bodo v prostorih bazoviške gospodarske zadruge priredili martinovanje za svoje člane in prijatelje. Skozi vso zimo pa se bodo tudi letos vrstili družinski pohodi po Krasu, seveda pod geslom planinske sekcije ŠZ Sloga:-«R> našem Krasu naši ljudje*.
INKA
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 3.500 lir - vnaprel plačano celotno 32 000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revijo <DAN».
V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacij in Dodjetjo mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOTl 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/II nad., telefon 22207
Oglasi	Ob
18.800 ............. .... . -- . .
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jull|sM krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dez0j v Italiji pri SPI.
delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 tnidl 00 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožali0
26. oktobra 1979
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
LJztt
f	založnikov FIEG
STRAHOTNO NEURJE Z NALIVI ZAJELO VČERAJ VZHODNI DEL SICILIJE
V Catanii 2 mrtva in več ranjenih v deročih vodah in pod ruševinami
Dež spremenil ulice v pobesnele hudournike - Poplavljeni nižji predeli mesta - Voda je rušila zidove in tudi hiše
C AT AN TA — Pet ur dežja, ki je neprenehoma lil od 7.30 do 12.30, Je zadostovalo, da so se včeraj ulice Catanie, ki se več ali manj strmo spuščajo s pobočja Etne proti morju, spremenile v deroče hudournike. ki so uničevali vse, kar jim je bilo v napoto. Podivjane reke so vlekle s seboj avtomobile, podirale zidove in celo stehe hiš in se stekale v nižje predele Catanie, kjer so poplavile ulice in trge, ki so izginile ood dva metra globoko umazano vodo. Kanalizacija, še vedno zasičena s pepelom iz Etne, ki je 4. avgusta letos na debelo prekril celotno mesto, ni bila kos takim količinam vode in tudi pičla plast zemlje, pod katero je le kamenje in strjena lava, ni mogla vsrkovati deževnice.
V trenutku je v Catanii zavladala pravcata zmeda: zaradi izpada električnega toka so odpovedali semafor!, . avtomobilisti so brezglavo
drveli in iskali rešitev, vendar se pobesneli vodi niso mogli upirati. Morali so pustiti vozila na kraju in se sami rešiti, kadar je bilo to seveda mogoče. Marsikoga so rešili ljudje, ki so se povezali med seboj z vrvjo, drugi pa so morali počakati na gasilce. Ti so se morali poslužiti črpalk, podreti so morali celo nekaj zidov, da je lahko voda stekla v morje in marsikdo je tudi podrl del stehe hiš. da bi zmanjšal pritisk ogromne mase na poslopja. Posebno v nižjih nadstropjih so morali ijudje v naglici zapustiti stanovanja in se zateči v višje prostore.
Deroča voda, ki je najprej poplavila zgodovinsko središče mesta, je drla dalje in se ustavila v rev nejših rajonih «Zie Lise* in »Sante Marie Goretti», stisnjena med dr žavno cesto za Palermo in cesto za Siracuso ter industrijske cone in letališčem, kjer se je vodna gla-
Mlllllllllllllftililliiiiiitiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiaf i4i|||||t|||in mn mil mn t| j|l|||||||||||||t|t||||f||||*t!i|||f||||||||i|||
NOVE NEVŠEČNOSTI ZA MICHELA SINDONO
Jamstva svojcev ali zapor
Sindona je zopet v priprtem stanju in čc ne bo ugodil zahtevi sodnika Griese, bo moral za zapahe. Zvezni sodnik se ni zadovoljil samo z jamstvom Sindone in njegove žene proti morebitnemu pobegu, temveč bi morala tega sprejeti tudi hčerka In oba sinova bivšega bančnika. Ker se je Sindona uprl temu, je sodnik odredil njegovo aretacijo. Za privolitev v ponovno začasno svobodo je sodnik zahteva' poleg osebnega jamstva najožjih Sindonovih svojcev tudi položitev kavcije v višini 150.080 dolarjev v gotovini. Pozno zvečer se je zvedelo, da je Sindona v celoti sprejel Griesovo zahtevo.
dina vidno in predvsem nevarno dvigovala. Prav zaradi tega so prve zahteve po pomoči prišle iz teh mestnih okrajev. V okraju «Zia Lisa* so morali celotno področje izolirati, ker se je pod silo deroče vode velik zid zrušil na skladišče nafte, ki je seveda odtekla po poplavljenih cestah.
Zelo kritično je bilo pred palačo državne telefonske družbe, kjer je celo eksplodirala kurilna peč. Na srečo med uslužbenci ni bilo žrtev, priletno žensko pa- je baje zaradi strahu zadela srčna kap.
Strahotna ujma je zahtevala tudi smrtne žrtve, medtem ko je tudi ranjenih precej. Prav pred palačo telefonske družbe je izgubila življenje 25-letna uradnica Vincen-za Qualio, katero je nenadna poplava presenetila med vožnjo z avtom. Dekle se je ustrašilo in izstopilo, toda deroča voda jo je potegnila s seboj. Kasneje so dekle našli utopljeno pod blatom, vendar ne izključujejo, da so Qualiovo, medtem ko jo je voda vlekla s seboj, avtomobilisti večkrat povozili.
Druga do sedaj gotovo ugotovljena žrtev je komaj 11-letni Roberto Napoli, ki se je s starši zatekel pod visok zid. Žal se je ta pod pritiskom deroče vode zrušil nanj in na mater. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je otrok podlegel hudim poškodbam. Kasneje se je razširila tudi vest, da je poškodbam podlegla tudi njegova mati. četrta žrtev pa je priletna ženska, na katero se je zrušila streha stanovanja. Gasilci so se lotili čiščenja ruševin v iskanju drugih morebitnih žrtev. Kasneje se je zvedelo, da se je mati malega Roberta rešila, smrt priletne ženske pa še niso uradno potrdili.
Poleg gasilcev, karabinjerjev in policijskih agentov, so imeli polne roke dela tudi mestni uslužbenci s čiščenjem greznične mreže ter u-službenci električne in telefonske službe. Predvsem so zagotovili tok bdlfilšnicarh in drugim javnim ustanovam.
Iz previdnost so zaprli tudi letališče, ki je delno pod vodo in letala usmerili v Palermo. Neurje je zajelo tudi druga področja vzhodne Sicilije in tudi iz Siracuse poročajo o škodi, i>a čeprav na srečo ni vesti o človeških žrtvah.
Pet atentatov v 15 minutah
Pariz tarča ofenzive korziških separatistov
PARIZ — »Osvobodilna fronta Korzike» je sprožila novo ofenzivo proti francoski državi. Prejšnjo noč so pripadniki te organizacije izvedli v pičlih 15 minutah kar pet atentatov. Z močnimi eksplozivnimi naboji so korziški separatisti povzročili ponekod ogromno, drugod pa manjšo škodo, na vojaškem skladišču goriv v severnem delu Pariza,
v tovarni tobaka in vžigalic, na ministrstvu za višje šolstvo sredi glavnega francoskega mesta, na postaji Bercy nedaleč od glavne železniške postaje in na vodovodni črpalki v vzhodnem predmestju prestolnice.
Najhuje je bilo v skladišču bencina, kjer so plameni zajeli kar štiri rezervoarje. Na srečo eden od peklenskih strojev ni eksplodiral, zaradi česar so gasilci s hitrim posegom in po napornem delu omejili škodo in predvsem preprečili katastrofo.
Atentatorji korziške osvobodilne fronte, ki so prevzeli odgovornost za vse akcije, so ponovno pokazali izredno strokovno pripravljenost.
TEHERAN — Iranske oblasti so prejšnji teden aretirale Ilono Hepp, sodelavko zahodnonemškega levičarskega časopisa «Tageszeitung», ki je bila namenjena v Kurdistan.
Razsodba videmskega sodišča
Tri dosmrtne ječe za umor Tržačana Nina Ferluge v Viscu
VIDEM — S tremi obsodbami na dosmrtno ječo, kar se še ni zgodilo v Vidmu, se je včeraj zaključil proces proti morilcem 51-letnega Tržačana Nina Ferluge, ki je imel v Viscu strojarno za kožuhe. Do umora, predvsem iz roparskih namenov, je prišlo 2. februarja pred dvema letoma. Preiskava je takoj stekla in kmalu se je za zapahi znašlo pet oseb, ki so se te dni zagovarjali pred porotnim sodiščem.
To je v celoti sprejelo tožilčeve zahteve in obsodilo 27-letnega Guer-rina Formico iz Centa pri Ferrari, 41-letnega Silvana Abatija iz okolice Bologne ter 33-letnega Arsenia Abatija, prav tako iz Centa, na dosmrtno ječo, medtem ko je 25-letne-mu Arseniu Abatiju iz Krmina prisodilo 27, 24-letnemu Francescu Formici pa 22 let zapora. Abatijevi materi in njenemu sinu, ki sta nudili podporo Silvanu, pa so kazen pomilostili.
ISTAMBUL - Kot javlja turška tiskovna agencija, so številna italijanska podjetja sklenila uvažati turške ribe. V glavnem gre za klapavice, rake, jegulje in sipe. Že novembra meseca bo mogoče kupiti v Italiji turške klapavice in rake. Lani je Turčija izvozila v Italijo za
160.000	dolarjev rib.
Radikalci izgnani iz sedeža RAI TV
• ••■•*•	.M... .
Po treh dneh protestne «zascdbc» rimskega sedeža RAI - TV sc je generalni direktor ustanove Berte naveličal «gostov» in pozval sodno oblast, da primerno ukrepa. Kmalu zatem so prišli na kraj karabk njerji in policijski agenti, ki so radikalske «onorevole» Agliettovo, Tessarija, Crivellinija, Facciovo tet Spadaccio prijeli pod pazduho in jih odnesli na cesto. Radikalci so zaradi tega sprožili gonjo tudi * * * * v parlamentu, kjer je prišlo do hudega besednega spopada med njimi in komunisti. (Na sliki - telefot* ANSA - izgon Agliettove in Spadaccie iz sedeža v Ul. Mazzini)
uuiiiiiiin..................................................tu tnt i II i IM IIIII i IIII i tu m m m ■■■ m m i II im  .tlim IM, It lil.MiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiauuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiviiiiiiiiiimiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiii...................................................................*
NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU
Pirandellovo iskanje resnice v izvedbi novogoriškega PDG
Gordana Marič predstavila monodramo «NeuIovljivi sistem igre»
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — V sredo zvečer je m tekmovalnem sprodeu Borštnikovega srečanja nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro Luigija Pirandella «Kaj je resnica?». Predstava je bila uspešna in čista, režiserju Dušanu Mlakarju je uspelo z veliko natančnosti razviti Pirandellovo osnovno misel o resnici, ki odkriva več obrazov, ki ni stalna, trdna ali za vse enaka. Pot k resnici je pot iluzij, ki pa so tudi one same resnične, merilo spoznanja je obsojeno na subjektivno dojemanje, resnica je tista, ki se človeku razkrije, oziroma to kar človek od resnice do jame. V mavričnem in spremenljivem iskanju se v delu odkrijeta tudi človeška hudobija in nespoštljivost do sočloveka. Radovednost meščanske družbe postane krvniško vsiljiva in se priplazi do najbolj bolečih skrivnosti nesrečne družinice, ki jo sestavljajo mati, hči in hčerin mož. Nesreča je v blaznosti, vendar se tudi blaznost družinske trojice pokaže kot večna neotipljivost resnice.
Režiser Dušan Mlakar je dokaj obvladal konverzacijski element drame. Zelo pozorno je usklajeval geometrijo gibanja igralcev in o-hranil stalno napetost igre. Tudi igralcem je uspelo ustvariti nekaj zelo posrečenih likov, ki pa niso nikoli razbivati koralnosp predstave.

BENEŠKI DNEVNIK
lipana še vedno brez občinskega odbora
TIPANA — Seja občinskega sve ta v Tipanj se je končala brez vsakršna odločitve, kljub izrednemu dnevnemu redu, ki je predvideval sprejem odstopa župana To-masina in njegovega odbora ter iz volitev novega župana.
Svetovalci so najprej sprejeli odstop župana in odbornika Sedole. Težave so nastale, ko so prešli k volitvam novega župana, saj nj ne kandidat KD, niti kandidat PSDI prejel potrebnega števila glasov, to je osem glasov absolutne večine. To pa tudi pomeni, da Krščanska demokracija ne more zagotoviti rednega upravljanja tipanske ob čine.
Dogajanja iz Tipane so znana Od vsepovsod so prihajale obtož be, da je uprava neučinkovita in v to obtožbe .je bil vpleten tudi sam župan. Pred časom so se na zi dovih pojavili napisi, ki so opozarjali na težko stanje v občinski upravi. Razprava je stekla predvsem o obnovi potresnega oodroč ja in o razdeljevanju podpor pri zadetim.
Tipana je ena izmed občin, ki jih je potres leta 1976 močho poškodoval, vendar pa so doslei le malo ukrenili, dglnq zaradi upravne nesposobnosti, delno pa tudi zaradi notranjih sporov v KD. Vasi in zaselki knt so Viškorša, Kar nahta, Brezje. Plestišča. Prosnid in sama Tipana se nahajajo v izredno slabem stanju, saj obnova ni docela stekla in pozna se še zlasti pomanjkanje trdnega, sposobnega in poštenega vodstva občinske uprave.
Tega pa zaenkrat še ni. Ko so na seji občinskega sveta demokri stjani ugotovili, da bi pri tretjem glasovanju lahko ostali v manjšini in torej izgubili župansko mesto, so zapustili sejno dvorano: občinski svet s tem ni bil več sklepčan in sejo so odložili na kasnejši da tum.
VEDNO HUJSI ODPOR PREBIVALSTVA KflRNIJE IN CADOREJA
Upravitelji sedmih občin zahtevajo prekinitev vaj
Prebivalstvo bo danes zasedlo področje, ki bi ga morale enote brigade Julie obstreljevati
VIDEM — Vojska, bolje artilerijske enote alpinsk ■ brigade Julia, ki so na vojaških vajah na Monte Bivera, na eni strani, in prebivalstvo Kami je in Cadoreja na drugi, so na . . . bojnih položajih. Prebivalstvo se krčevito upira vojaškim vajam, ki so jih vojaški organi pod pritiskom javnega mnenja in deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine skrčili na polovico, vendar zaman Protesti so sicer nekoliko zalegli, a vojaška oblast vztraja z ognjenimi vajami na področju, ki je potrebno bolj gospodarske podpore kot granat in drugih smrtonosnih izstrelkov.
Danes bi se morale vaje, nadaljevati, vendar bodo skušali prebivalci, ki se bodo množično podali na področje, ki bi ga morali s havbicami in drugimi topovi vseh vrst obstreljevati, onemogočiti nesmiselne vežbe.
Vojna se torej nadaljuje. Včeraj so župani vseh sedmih prizadetih občin, ki jih poleg drugega najbolj obremenjujejo vojaške služnosti, sklicali tiskovno konferenco, med katero so orisali program akcij, Danes zjutraj se bodo vsi župani z odborniki in tudi občinskimi svetovalci podali do karabinjerskih blokov in zahtevali od generala Gavaz-ze, ki vodi vaje, takojšnjo prekinitev teh, ker bodo na področju večje skupine ljudi, ki so se že v nočnih urah izognile blokom in se nastanile na področju.
»Pogrešani* deželni tajnik radikalne stranke Mario Pujatti se je
vrnil v Pordenon in se javil karabinjerjem. Pujatti je pojasnil, da ni bil «pogrešan», pač pa se je zadržal na območju manevrov, kjer je s kresovi opozarjal vojaške organe na njegovo prisotnost in se seveda takoj umaknil v kako bajto ali v hosto, ko so tja prišli karabinjerji s helikopterji. S to akcijo, je pripomnil Pujatti, bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Boj za prekinitev vojaških vaj in proti nameravanemu «podržav-ljenju* območja Monte Bivere, kjer
naj bi bilo po načrtih vojaških organov stalno vežbališče, se nadaljuje z vsemi zakonitimi sredstvi. Ljudstvo nasprotuje vtžbališču, zaradi česar je prišlo do trenja z vojsko. Ne sicer z vojaki, ki z goratih krajev kot so, razumejo protest prebivalstva, pač pa z vojšakim vodstvom in tudi s tistimi političnimi silami, ki te načrte podpirajo. Zaradi tega bo v torek v Tolmeču veliko množično protestno zborovanje. Tega so že včeraj napovedali župani sedmih prizadetih občin.
Stane Leban je tako ustvaril grenko ironičnega Lamberta Laudisia, ki je svojevrstno gibalo igre, saj on ve, da ima resnica več obrazov, to vedenje pa mu dovoljuje, da se dvigne nad ostalimi junaki in razbita njihovo željo o trdnem prepričanju. Angelca Hlepce je bila gospa Frola. Tenkočutno je odigrala materino bolečino, sem pa tja pa ji je le zmanjkalo moči, da bi razkrila Vso globoko Frolino dramo... Tone Šolar je bil Frolin zet Bonda. Figura, ki jo je ustvarjal je bila le nekoliko preveč karikirana in blažila. Zanimive karikature in like so ustvarili še Sergej Ferrari v vlogi 'Agazzija, Dragica Kokot v vlogi gospe Amelije, Mira Lampe v vlogi Tine in Janez Lavrih kot Firel-li, Breda Vrbič kot gospa Firelli-jeva in Iztok Jereb kot prefekt.
Posebno pozornost zaslužita scena Nika Matula in kostumi Cvete Mernik. Scenski prostor je bil nekoliko kičasto zarisan. Izdajal je malomeščansko samozadovoljnost in željo po ugledu. Oprema prostora, kjer prevladuje bela barva pa je kljub videzu malomeščanskega «poštnega stanovanja* metala nad protagoniste hladno senco učlovečenega prostora in življenja. Kostumi so bili konkretno izbrani na barvno sceno, tako da sta oba elementa darnla videz urejenosti, kar je še poglobilo in osvetlilo vprašanje o spremenljivosti resnice in o človeškem zaje-dalstvu.
F nočnem sporedu smo gledali duhovito in živahno monodramo «Ne-ulovljivi sistem igre», ki jo je podala mlada Gordana Marič, članica tAteljeja 212» iz Beograda. Predstava govori o igri in igralskem poklicu, o tem kako igralec osvaja e-lemente svojega pokliča, ki pa se stalno izmikajo v prostor navadne veščine in spretnosti. Lovi igralec igro? Lovi igra igralca? Je igra le spretno preskakovanje iz mčina v način ali m načini le lahko odkrivajo igralčevo osebnost? Igralec stopi v vlogo, je lahko vloga del igralca? Vprašanja Gordana Marič sestavlja ironično, zelo živahno in neposredno simpatično. Pri tem svojem početju pa dokazuje visoko i-gralsko kulturo in veščino. Igralkina neposrednost je omogočila, da sta se prostor občinstva in prostor igre zlila v enoto, seveda dokler je to igralka hotela.
ACE MERMOLJA
Nova aretacija v Markah
ANCONA — Namestnik državnega pravdnika Vincenzo. D’Aprile je iz-
dal zaporni nalog proti 19-letni Sabini Pellegrini, ki so jo priprli pred dvema dnevoma v Falconari in je bila aktivna v -»Komunističnem avtonomnem kolektivu*. Obtožena je pripadništva oboroženi tolpi (Rdečim brigadam) in združevanja v prevratniške namene, tako kot preostalih 13 osumljencev, ki so jih v deželi Marke aretirali od julija dalje.
Pellegrinijevo so aretirali, potem ko so njen glas primerjali z glasom telefonistke, ki je pred nekaj meseci javila atentat Rdečih brigad na dva policijska avtomobila v Anconi.
PARIZ — Neki nemški zbiralec starinskih predmetov je na dražbi v Parizu kupil za 38.000 frankov, to je nad sedem milijonov lir, posmrtno masko Leva Trockega. Masko v mavcu so naredili takoj po umoru bivšega voditelja sovjetske armade. Čeprav so organizatorji povabili na dražbo tudi predstavnike številnih trockističnih skupin, se nihče ni potegoval za masko.
OB IZIDU SLOVENSKEGA KOLEDARJA
.. .... .
Nezamenljiv prijatelj slovenskih izseljencev
TOKIO — Tokijski dopisnik sovjetske revije «Novoje vremja* 38-letni Star.islav Aleksandrovič Lev-čenko se je zatekel v ameriško ambasado, kjer je zaprosil za politično zatočišče. Levčenko je prejšnjo noč že odpotoval z letalom v ZDA.
LJUBLJANA — Slovenski koledar, publikacija, ki smo jo poznali pod naslovom «Slovenski izseljenski koledan, je izšla že te dni v prizadevanju uredništva, da bi jo Slovenci, razstreseni po vsem svetu, dobili pred novim letom. V več kot 40 držav sveta bo potovala ta kar zajetna knjigat ki šteje 360 strani, in ki že 27 let skrbi za ohranjanje in oplajanje vezi med Slovenci v matični domovini in tistimi, ki so se v tem stoletju razstresli po svetu. V uvodniku koledarja je skromno in na kratko zapisano: dragi rojaki, letošnji koledar je soustvarjalo več kot 80 ljudi, med njimi tudi mnogi izmed vas. Želeli smo, da bi bil ta zbornik pristna in sveža podoba domovine in življenja Slovencev po svetu.» Dosedanji predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Šeliger je še posebej zapisal, da šo bili slovenski izseljenci vselej glasniki miru in mirnega sožitja med narodi ter poslanci prijateljstva in sodelovanja med staro in novo domovino. O tem pričajo nemajhne žrtve, ki jih izseljenci vlagajo v ohranjevanje materinega jezika na vseh celinah, o tem govori skrb za ohranjanje kulture slovenskega naroda. Novi predsednik Stane Kolman pa je v uvodniku zapisal, da tako kot menimo o zamejskih Slovencih, da tvorijo most, ki združuje in povezuje dve sosednji državi ter povečuje razumevanje med njima, velja tudi za izseljence, da
iiuiHiiiiiiutimiiiHiHiiiiMimmiiiimimiiifiHmimiimimtiiiiiiiiiiiiHiiiiiMimiiiiiiiiiiHiiiuiiuiiiiiiHiiiii
PRIREDILI JO BODO OD 17. DO 19. APR/LA
KOPER SE PRIPRAVLJA NA PETO KONFERENCO JADRANSKIH MEST
KOPER. —.Občina Koper bo organizator pete konference jadranskih mest, ki bo od 17. do 19 a-prila v Portorožu. Na konferenco bodo povabili tudi predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Antona Vratušo.
Priprave so se začele že spomladi ,s področnimi posveti jugoslovanskih mest m občin severnega, srednjega in južnega Jadrana. Poleti je zasedal v Poreču paritetni odbor, ki je potrdil mesto in datum pete konference ter, okvirni dnevni red. Glavna tema konference, o kateri bo govoril predstavnik občine Koper, bo «Mbžnosti nadaljnjega gospodarskega j sodelovanja mest in občin Jadrana v luči planskih dokumentov*. V načrtu so tu-
.................................................
Piperno pripravljen na soočenje s preiskovalci
RIM — «Ne bojim se zagovora zaradi vseh 46 obtožb, ker pa je bila moja izročitev sklenjena iz zlobnega formalizma le zaradi Morove-ga umora, bom odgovarjal le na vprašanja o tej obtožbi.* Tako je Franco Piperno začel svoj zagovor pred sodnikoma Guasco.n in A-mato, ob prisotnosti zagovornika Mancinija. Pet ur je trajalo včerajšnje zasliševanje , ki je vzbudilo začudenje zaradi Pipemovega zadržanja. Profesor fizike, bivši vsedržavni voditelj skupine «Potere o-peraio*, za francosko sodstvo soudeleženec pri umoru Alda Mora. za italijansko organizator «oborože ne stranke*, vodja Rdečih brigad'in torej odgovorni za zločine teroristične organizacije, je sprejel' torej
soočenje s sodniki. V odgovorih je bil jasen, točen, videti je bil gotov samega sebe in pripravljen na pazljivo in umirjeno odgovarjanje.
Dobršen del zaslišanja sta sodnika osredotočila na odnose, ki jih je Piperno vzpostavil s socialističnimi prvaki v najbolj vroči fazi’ Morove ugrabitve. Sumljivo Se jima je zdelo dejstvo, da je Piperno v teh srečanjih poudaril potrebo, da se za osvoboditev Mora zavzame visok funkcionar KD, kar je izjavil tudi neznani telefonist (preiskovalci domnevajo, da je to bil Negri) v pogovoru z Morovo ženo; tud j jima ni bilo jasgo, zakaj so se politični predstavniki, ki so bili za pogajanje z ugrabitelji, obrnili prav nanj:
Piperno je v Odgovor obrazložil,
da je do srečanja s podpredsednikom PSI Signorilejem prišlo po posredovanju glavnega urednika tednika «Espresso». Po njegovem je do te izbire prišlo, kolikor je bil sam dolgo let voditelj organizacije «Potere operaio* in je torej dobro poznal probleme izvenparlamentar-ne in revolucionarne levice. Dodal je, da so bila vsekakor ta srečanja obravnava v dveh člankih v «E-spressu*. pa tudi sodnik Vitalone je bil že takrat obveščen o njih.
Piperno je tudi pobil trditev Giu-liane Conforto, češ da ji je prav on predstavil brigadista Farando in Moruccija, ki sta bila gosta v njenem stanovanju in kot znano v posesti orožja, ki naj bi ga uporabili pri pokolu v Ul. Fani. Dejal je, .da
svoji univerzitetni kolegici ni nikoli predstavil brigadista s katerima med drugim že dolgo časa ni imel odnosov. Zahteval je zato soočenje s Confortovo, kar se bo zgodilo verjetno že danes.
V petih urah zasliševanja sta se sodnika bežno dotaknila še slikanice v reviji Metropoli, ki je prikazovala celico, v kateri je bil zaprt Moro, vendar so avtorji potem dokazali. da je bila tista slika prerisana iz slikanice, ki so jo leta 1970 izdelali, da bi osmešili pevca Little Tonyja.
Zasliševanje se bo nadaljevalo v ponedeljek, že včeraj pa so Piperna iz samice premestili v navadno celico, kjer lahko prebira časopise to gleda televizijske sporede, (ni)
di štiri koreferati (varstvo Jadrana pred onesnaževanjem to razvoj turizma, problematika kulturne dediščine, gospodarsko sodelovanje jadranski!: mest in luk ter problematika prostorskega to družbenoekonomskega planiranja).
Na zasedanju prioritetnega odbora v Pesaru 2. novembra bodo tudi določili mesta, ki bodo nosilci korelpratov (predlog ie, za Reko. Split, Kotor, Koper, Trst, Benetke, Pesaro in Ancono). Vsekakor bo Koper nosilec koreferata o prostorskem in družbenoekonomskem planiranju, ker je to tema, na kateri bo tudi slonel glavni referat.
Naj na kratko omenimo še delo dosedanjih štirih konferenc. Sklep o konferencah sta sprejela Stalna konferenca mest in občin Jugosla vije ter ANCI (Vsedržavno združenja italijanskih občin) leta *974. Takrat so tudi imenovali paritetni odbor obeh organizacij, ki je doslej organiziral štiri konference.
Prva konferenca je bila v Splitu
v aprilu 1975. Udeležilo sc je je 350 predstavnikov mest in občin obeh držav.
Druga konferenca je bila v Benetkah v aprilu 1977 (nad 200 u-deležencev). Na njej so govorili o razvoju pristanišč ter o sodelovanju jadranskih luk. Občina Koper je bila nosilec koreferata o gospodarskem pomenu luk.
Tretja konferenca je bila v Du brovniku v aprilu 1977. Glavna tema je bila problematika kulturne ga nasledstva jadranskih mest.
Četrta konferenca pa je bila v Anconi v oktobru 1978 Razpravlja li so o možnostih gospodarskega sodelovanja mest in občin dveh ja dranskih sosed s poudarkom na malem gospodarstvu, obrtništvu, ribištvu in turizmu.	L. O.
so pogosto važen člen in dejavnik1 meddržavnih odnosih s tistimi di? vami, v katerih naši izseljenci **j vijo in delujejo. Koledar spregan Slovencem na daljnih ceninah vsem, kar se je pomembnega d*#’ jalo v Jugoslaviji v zadnjem l*** dni — od izgube revolucionarje ** humanista Edvarda Kardelja, do speha na vrhunski konferenci rt?’ vrščejiih v Havani, z novelami * črticami pa tudi o življenju v ml‘ stih in vaseh v Sloveniji in Ji‘60’ slaviji.
S kratkim, vendar poglobljenijj prispevkom Dorice Makuc se dote1'', ne tudi življenja Slovenčev or meje matične domovine, v BeneMj razgali njihov obupen gospodari^ položaj, ki jih sili za kruhom ’ tujino, odkrije pa tudi vrsto no** svežih pohub, zlasti iz vrst bem ških izseljencev po zahodni Evrof’ da bi si doma zagotovili delo in h" Ijenje in zaključuje z znašilno gotovitvijo: rstrah jih je že zdarif' menil, sedaj govorijo glasno ** glasno tudi zahtevajo>\
Priloga koledarja s sliko in beSt? do govori o tem, kakšna je SlcvW ja danes in kakšna je bila n«W V zadnji rubriki, kroniki pa so M bili prostor številni zvesti dopisrt**, koledarja z vsega sveta, ki prir vedujejo o svojih naporih za ohm nitev slovenskega jezika in kulti
sredi daljnih kultur. . (jp)
in tujih jezikov
BEOGRAD - Predvideno boj® zen, da predvidena letošnja men)" va s Kitajsko ne bo dosežena, r trjujejo tudi devetmesečni rezu**:, ti. Kot so načrtovali, naj bi skupna vrednost blagovne menj0V( med državama letos 420 milijo0* dolarjev. Dosedanji rezultati pa opozorili na probleme, ki bi jih *?’ lo treba z obojestranskimi prizade vanji odpraviti. V gospodarski zb° niči Jugoslavije v zvezi s tem P0”, darjajo, da se gospodarstveniki ( beh strani zavzemajo za krepi** stikov, zato bi bilo treba teža* čim hitreje premostiti, (dd)
Študijski dnevi v spomin Mitje Gorjup8
BRDO PRI KRANJU - VČe* so se začeli študijski dnevi slov? skih novinarjev »Dnevi v spon11 Mitje Gorjupa*. Gre za posebno bliko družbenopolitičnega .izobr0*" vanja novinarjev. Obravnavali *b, do družbenogospodarske raž*?, re v Jugoslaviji, politiko neuvršo nosti ter slovensko narodno VP** sanje in jezik Organizirali bodo 1 di razpravo o politiki gospodar? stabilizacije ter o sedanjih poli*-1 nih razmerah.
Študijske dneve že drugič org01 žira Društvo novinarje Slovenijo . dogovoru z republiško konfere0 . socialistične zveze, povabili p0 7.
*- -ospb
(rtj
P
fr7
ugledne družbenopolitične in gos_PJjj
darske delavce iz vse države njimi Andreja Marinca, Mitjo bičiča in Franca Šetinca, (dd)
ZIS o rezultatih vrha neuvrščenih
BEOGRAD - ZIS je včeraj * bravnaval poročilo jugoslovanske legacije o delu in rezultatih 6. ference neuvrščenih držav v H0 ^ ni in zadolžil vse zvezne upr0'"’ organe, da določijo programe uk* pov za uresničevanje sprejetih slu* pov. Ustanovili :x tudi posebno **: lovno skupino, ki bo pomagala P' določanju programa dejavnosti 1 uresničevanje havanske konfet ce. (dd)