Posamezne številke« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din m ! »TABOR- izhaja vsak da*-nedelje in praznikov datumom naoledr ' incacčao po posti i zemstvo D 20*50, dos* P 14*—, na izkazi, inserati po dc-v Naroča se pri upravi ( MARIBOR, Jurčičeva i J mm&M tšŠm Posamezne številke: Navadne Džn 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO *c nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL št. 4, J. nadstropje. Telefon intorurb- št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici^ 5t. 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja »c ne ozira. — Rokopisi se ne viačajo. Leto: fV. Dobra volja! (Dopis 5z demokratske organizacije)’. Ob veliki noči je prišlo od ministra ‘ r lJjubQ Jovanoviča na cerkveno upra-Vo Vv ^aSreb brzojavno naročilo takoj poročati o prejemkih katoliškega, prote-s antovskega in židovskega duhovništva. akrat se jo v Zagrebu govorilo, da hoče _CC)grajska vlada oči vidno pokazati svo-3° dobro voljo, da nekaj žrtvuje za ? dohodke duhovništva. Sicer smo Včasih culi, da katoliška duliovščina niti 10 26^ Posebnih plač od države, da osta-a ^le°dvisna. No, danes so slabi časi. lik.f»ji teden je bila v Zagrebu ob pri-s 1 *°flference Korošca, veleakcijonarja aha in bogatega Radiča zopet na dnev-^^du .dobra volja, ki jo moro Beo-dal ^°^a2a^'- Pravosodni minister je do predvečera pred volitvam? držati Mariborskih zaporih nacijcrialiste, da |.°r°šcu poki iže dobro voljo. Dobro volu I0 Pripravljen' pokazati tudi g. Pa-Ce vpostavi zopet pokrajinskega na-jetnika v Ljubljani v ostV.' gosp. dr. . 0jCa- Pripravljen je dati Radiču ba-čg tudi lep kos dobre voljr. Izpla- drife hujskati zoper državo in Srbe, kajti volja je kmalu tu. oK i e!1^ar čitamo, da v narodu samem ^ Vladu j e drngo razpoloženje. Te dni se j .P^r°čalo, da beograjski listi napeve-ziv^10 bojkot ljubljanskega ssjma s po-^ ,;r ra2računavanje šlo več po načelu ?, S'tVa' ^orc^^i kdo verjame, da bomo ba' ^^^ardami, ki so jih doslej izvažali tež Slovenci avtonomno sami vso CaC^0 Utegne priti tudi dru- 5ej\n°So dobro volje je pokazal gotovo vič ,ein°kratskega kluba Ljuba Davi doto ’ co šel lani v Zagreb. Stalo ga je dane 00 man^a^ov v Šumadiji. Ko &i]0 s P°vdarja, da bi svetovne antanti ne JllKofiPl°b ne bile pristalo na današnjo lioSe^. V!^0, ^ sc ne kilo verjelo, da daa °. ^ti en narod, roga se mu vsak pla-^ani Radič, da je recidiven! Tako dem Ve^° ^dajalci domovine dobro voljo ®°«atom! ^ila 1S'Ja den,°Icl’acije v Jugoslaviji je vije af®raviti iz prebivalstva Jugosla-ikrotir11 Jlaroi^» če bi to še ne bil. Mi smo S^^stijo v Hrvatih, Slovencih' in j-o ^ , &mo vedeli, da množica ne mo-feo bilf Tr Težko .i° pozabiti, da divjai • rvati v vojni proti Srbom večji hišo brV-nee° r^u<^i vsi Slovenci temo k* * ^jsi. Mi slovenski demokrati •^isliprVaVc^. v srcu’ smo to v°deli. Jmajo ‘ T10’ bodo dali mir oni, ki 'srno vc17f.rf na%tem', da se to pozabi. Mi hov ©r- i koristno, ako Izmed Sr- Sreveč1’ 86 imenuje Velike Srbe, bili v'Povejajo, da so naše kraje do-Se h v°^ni Plert- Vendar smo vedeli,, ^ , olj draži zmagovalce, če dr. Koro-^6str,0Cie nekcga« Radiča obstoji tudi hrvatski narod, spoznal pa bo tudi, da razen hrvatskega uaroda obstoji še nekaj večjega. Pred osmimi dnevi je scljačka stranka vprašala v Beogradu, ali so tarn zavedajo, da se hrvatski narod ne da vladati s silo. Ob tej priliki jc dejal Ljuba Jovanovič: Mi nismo ničesar krivi, zlasti jaz ne. Vedeli smo, da Hr-vatska obstoji in da se noče odpovedati1 svojemu imenu in svoji preteklosti, toda k nam so prišli Trumbič, Drinkovič, Smo-dlaka in Tomljenovič ter nam' rekli, da nočejo biti Hrvati, ampak da šo Srbo-hrvati. Mi smo to sprejeli in sedaj no moremo nazaj. Radič je nato pripomnil o Ljubi Jovanoviču, da je sicer pameten’ mož. v političnem oziru pa — osel. (Zopet Radičeva »čovjeoanska« strpnost iti pravi »evropski« takt! Tako govore o političnih nasprotnikih' samo gostilniške barabe. Op. ured.). Ali nismo povedali dovolj jasno, kaj hočemo — je nadaljeval Radič. Naši zastopniki in radikalski odposlanci so celo podpisali sporazum, da ise v medsebojnih' odnosih ne bo uporabljalo nasilja, marveč bo vsaka rešitev sporazumna. Komaj pa so to podpisali se že kesajo. Tisto listino je g. Pašič vtaknil v žep in jo pokazal samo nekaterim ljudem. Sedaj so beograjski vlastcdržci spoznali, da So beograjski ministrski fotelji za nas toli' ko vredni kot čevljarski stolči. Govorili smo tudi o Bosni. Kakor hitro smo omenili Bosno1, so bili Beograjčani razliurje- Če ne uspejo pogajanja z Radičem .... Radikalci v zagati. — Pašičeva zahrbtna politika. — Demokrati naj jim pomagajo iz blata. Beograd, 15. aprila. (Izv.)' Po seji istem času, ko se pogajajo v Zagrebu z radikalnega kluba sta odšla. dr. Lazar revizijonisti. Treznejši radikalci to po-Markovič in dr. Janjič v predsedstvo na- četje svojih voditeljev sicer obsojajo, iz-i-odne skupščine ter sta nad eno uro kon- govarjajo pa se. da morajo Pribičevičn ferirala z dr. Lukiničem. Nato je bil po- za vsako ceno prisiliti k popuščanju, ker zvan tudi Pribičevič iri za njim dr. Ku- so po neuspehu pogajanj v Radičem pri-manudi na razgovor. Radikalci skušajo siljeni računati na demokrate. Namen teh na vsak' način pregovorit i demokrate, da razgovorov z demokrati je pred všem, bi jim pomagali iz zagate, v katero so da bi *pomdrili« demokrate radi poga- zabredli. Značilno za radikalsko politiko jan j z Radičem, ker se boje 'napadov iri je to, da 'skušajo-pridobiti demokrate y, očitanj s gtrani demokratov, ^ BORZA. 11 Newyork 549.25, a'. Krone 0.007725, zig. K w ol?’ I?1 aprila- (Izvirno)’. Sklep. 0.007750, Budimpešta 0.12, Varšava 0.0130, lanz -j6.o7, Beograd 5.60, London 25.60, Sofija 4.20. Berliji P.0261, Praga, 16.40, Milan 27.37, - Politične vesti. * Enotna napredna fronta. V »Taboru« simo že ponovnokrat razpravljali o teji temi in Vse naše razprave so v soglasja1 s sklepi naših demokratskih organizaciji šle za ciljem, da se ustvari predloge zal enoten nastop vseh naprednih sil v boju,' proti reakciji, v boju za dobrobit naše velike jugoslovanske domovine. Z iskre-t nestjo zastopana misel enotne napredne fronte, bodisi, da se imenuje narodni blok ali koncentracija naprednih sil ali pa. da se uresniči z reaktivacijo Narodno strani ke. V nedeljski številki »Slovenskega; Naroda« je napisal bivši poslanec Samo* stojne kmetijske stranke g. Ivan Meri molja članek: »Vsi na branik države«, vf katerem med drugim pravi: »Vsi, ki: ljubimo to državo, vsi, ki hočemo, da se ta državni organizem razvije v krepak mednaroden faktor, vsi v eno bojno fai langol Vse stranke, vse organizacije, kij jim je blagor in bodočnost države najt višji zakon, se naj zbijejo in strnejo tj eno mogočno bojno vrsto ter Stopijo združene v nove volitve.« Soglašamo >n! želimo, da se misel organizacije naprednega političnega življa povsod širom Hai šega volilnega okrožja obravnava, da se pa v kratkem napravi tudi še korak naprej, da se sestanejo zaupniki naprednih] strank na razgovor, recimo neobvezno anketo, ki naj pokaže praktična pota za uresničenje stremljenja, ki ga vsi po-« zdravljamo. * Pred novo strankarsko grupacijo v Sloveniji? Pod tem naslovom prinaša) nedeljski »Slovenski Narod« izvleček i z uvodnika našega sotrudnika g. dr. P. S. »Nove smernice za novo pot«, ki ie izšel v Sobotni številki in pristavlja sledeče* »Tudi mi Smatramo, da je za veliko in’ pošteno koncentracijo slovenskega nai prodnega življa prišel ravno pravi Čas. Ozka združitev bi bila ne samo politično, temveč tudi gospodarsko in kulturno največja pridobitev za našo pokrajino Irj njeno napredno prebivalstvo. • * Iz demokratskih organizacij. Zelot zanimivo je, da v krogih demokratov v Sloveniji ni nikake pobitosti kljub' riei ugodnem’ izidu volitev v narodno Skup-1 ščino. Organizacije zopet delujejo treznoi iri prevdarno. Sveste so si svoje velike naloge v preteklosti in bodočnosti. Značilno je pismo, ktero je pisala dr. Kukovi cu krajevna organizacija JDS v Brezi* cali 12, aprila in ki :se glasi: Krajevna organizacija JDS v. Brežicah jc sklenila na svojem sestanku enoglasno izreči Vam iskreno zalivalo in priznanje za neumorno, uspešno in nesebično delovanje vj prid stranke z zagotovilom neomajanega spoštovanja iri zaupanja. Vaše delovanje ham1 bo v zgled in v spodbudo pri našem! bodočem' delu. * Definitivni generalni komisar za Avstrijo. Generalni komisar Zveze narodov; za Avstrijo, dr. Zimmermann, kojega začasno imenovanje poteče dne 23. aprila tl., je sporočil Zvezi narodov, da prevzame te funkcije definitivno. * Buriia celonočna proračunska seja! angleške zbornice. Seja spodnje zbornice, ki se je pričela dne 12. tiri. popoldne ob 15. uri, je trajala vso noč do danes 11. ure dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu za vojsko in mornarico. Tekom debate je prišlo do oslriH spopadov med predsednikom in člani delavske stranke. Nekateri poslanci so bili tako utrujeni, da so v klopeh zaspali. Po 21 urneni nepretrganem zasedanju je bila spodnja zbornica odgodeha. * Nadaljevanje lauSaimske konferem ce 23. aprila. Glavno tajništvo lausari-ske konference je sporočilo turški vladi1, da se ostale države Strinjajo g tem', ds Se nadaljujejo pogajanja v LausSani dne 23. aprila tl. * Protest angleških škofov zoper Sovjetsko vlado. CanterburŠki iri yorški nadškof ter rimskokatoliški škof si iWo§ti feninsteru so skupno z nadrabincem podpisali protestno noto, v kateri protestirajo zoper postopanje sovjetske vlade proti ivsakemu verskemu prepričanju ter proti duhovščini, ne glede na versko pripadnost. * Revolucija v kitajski vojni mornarici. Iz Slianghaia poročajo: Prvi oddelek kitajskega vojnega brodovja, sestoječ iz ene križarke in šestih rušilcev, je iz-idal manifest, v katerem proglaša svojo Samostojnost ter poziva ostanek vojne (mornarice, da sc pridruži revolucionarjem. Revolucionarei so se pridružili juž-nokitajski republiki pod poveljstvom Suniatsa, Dnevna kronika. — Take učitelje bi r;tdi imeli klerikalci! Ko se je dne 7. trn. pela v Sloven. Bistrici državna himna »Bože pravde«, se je tamkajšnji klerikalni učitelj in organizator Orla, Joško Babšek, zaničljivo obrnil vstran ter rekel surovo: »Jaz že Mo vzamem klobuka dol!« in sc umaknil Catentativno v neko vežo. Proti narodnemu učiteljstvu je vprizorito klerikalno časopisje sedaj divjo »onjo, svojega Bab-žeka, ki daje otrokom lep vzgled proti-državnega hujskanja s lem, da se pred državno himno umakne in ne sname klobuka, pa slavi. Poznamo šolsko oblast kot nepristransko in strogo, zato smo prepričani, da ne bo šla mirno preko tega Mesramnega čina učitelja Babšeka. Kako Maj ta učitelj uči dteo spoštovati našo državo in pej.i državno himno, ko je Fani Me spoštuje in se pred njo demonstrativno ne odkrije. Priče, ki so v stanu s prisego potrditi resničnost te navedbe, so šolski oblasti na razpolago. — Italijani prepovedujejo eelo strokovna predavanja. V nedeljo bi ->e bilo imelo vršiti v Velikem Repnu slovensko predavanje o živinoreji, sažanska pod-prcfcktura pa je predavanje »z ozirom na javni mir in red« prepovedala! To so je zgodilo v popolnoma slovenskem ozemlju, v Velikem Repnu, kjer ni niti enega Italijana in torej ni tudi modo .‘»iti nobene nevarnosti, da bi predavanje povzročilo nemire. Ta prepoved je nov teijajen dokaz, kako postopajo kulturni Italijani z autohtonimi Slovenci v ponol-Moma slovenskem ozemlju. Pri nas pa se peščici privandranih Nemcev dovoljujejo celo v slovenskih krajih javne očito izzivalne prireditve, pa nas radi tega vendar inozemstvo smatra za barbare. Menda pač ravno radi tega.. — Zloraba fašistovsko 'stranke. Po Trstu in tudi po drugih italijanskih mestih so razni malopridneži hodili po javnih lokalih in privatnih hišah ter prodajali razne razglednice, brošure itd. ter Mabirali denar, češ, da zbirajo za fašiste, od katerih so v to pooblaščeni. Obnašali feo se cesto tudi izsiljevalno. Vodstvo fašistov je izdalo sedaj proglas, da ono Mi nikogar pooblastilo za tako zbiranje. V proglasu poziva občinstvo, naj izroči take špekulante oblastem. — Mussolini vitez reda častne legije. V četi'te>k je sprejel italijanski ministrski predsednik in vodja fašistov Mussolini francoskega ministra Diora, ki mu je izročil veliko ovratnico reda častne legije, podeljeno mu od predsednika francoske republike. Istotako je bil odlikovan tudi minister za trgovina Rossi. Dioru jo Mussolini izročil red italijanske krone. — Fašlstovski poslanec preti vladi. Dne !). aprila se je vršila v Pulju konferenca istrskih županov, ki je razpravljala o iztirjevanju zaostalih davkov, ki ogroža obstoj že itak skrajno slabega gospodarskega stanja istrskega prebivalstva. Na-konferenci je govoril tudi fašistovski poslanec Albanese, ki je o-stro in brez izbiranja izrazov napadal vlado. Vsled njegovega govora je za-vrclo v vsem fašistovskem časopisju, ki ga 1 j uto napada. Istrska fa8istov.sk a zveza je pozvala poslanca na odgovor. V Primorju se z velikim interesom pričakuje, kakšen ho konec tega zanimivega spora med poslancem in stranko. — Zopet duhovnik v Rusiji usmrčen. Poročevalec »Daily Telegrafa« javlja, da je bil — kakor so doznava —metropolit Petrograda, Benjamin, ki je bil pred leti obsojen na smrt in o katerega usodi doslej ni bilo nič znano, v krvniški kleti izredne komisije ustreljen. delavci v mestnih aprovizaci jskih podjetjih. Preskrbljeno je, da bodo bolnice dobivale redno živila. Zlasti neprijetna je stavka cestnih delavcev. Vozove za škropljenje cest vlačijo dijaki. Mestna elektrarna vzdržuje obrat, ter so sluša-šatelji tehnike stopili v službo mesto stavkujočih dclavcev. — Potopljen parnik h petrolejem. Parnik za prevažanje petroleja »Beli-ze« je na potu v Gaycmite zalotil viluir. Parnik sc je potopil. Boliški škof, dve nuni in 10 potnikov je utonilo, 50 pa se jih je rešilo v čolnih. — Umetni premog. Kakor poročajo dunajski listi, je inžener Leopold Ludvig iznašel umetni premog, ki se lahko izdeluje iz rastlinskih snovi. Ta umotni premog baje presega po svoji kurilni vrednosti celo najboljši črni premog. Iznajdba bi bila posebne važnosti zlasti za one države, ki nimajo lastnih pr:m;>go-kopov ter so v tem oziru popolnoma odvisne od inozemstva. Pri vsem tem pa je izdelava tega umetnega premoga glasom dosedanjih proračunov za 50 odstotkov Cenejša, kukor pa dobava naravnega premoga. S tem je razrešen tudi problem u-porabe vodika za kurjavo. Produkcija umetnega premoga je mogoča v neomejo-ni količini. — Razsajanje kuge v Indiji Po doslej znanih podatkih je umrlo v Indiji tekom meseca marca 36.-900 oseb na kugi. — Cela železnica ukradena, O tej čudni zgodbi prinaša dunajska >Die Stnnde« sledeče podrobnosti. Takozvana kahlen- C, Flammarion (I—us). r Vse je umolknilo, ginjeni obrazi so Ostrmeli, dihanje je postalo tišje in tesneje, srcu so utripala nepravilno — ko je nad mrtvaškim prtom sklonjeni egiptolog preedtal v neuničljivih znamenjih zapisano ime Sesostrisa**), kralja bogov in ljudi, faraona, Mojzesovega sodobnika, ki je tri tisoč tristo let spal v tej grobnici svoje zadnje »panje. Že na le-'seliem pokrovu kraljevo rakve jo odkrivate lj razvozljal njegovo ime, toda znamenja na prtu so razblinila zadnjo negotovost. Nato je bil prt previdno odstranjen; pod njim je počivalo v široki platneni pas zavito telo; ko je bil tudi to pas odvit, se je pokazal drugi mrtvaški prt, pod njim' dve vrsti podložka in nato zopet kos platna, položen od glave do Mog. Pod njim je bilo videti telesne oblike velikega in krepkega človeka, na Samom platnu pa se je dobro razločevala Približno meter dolga slika boginje Mo- ) V casu, ko sc toliko piše o novih izkopinah v sloviti luxorski dolini v Egiptu in o faraonu Tut-anch-Amonu, bo čitatelje zanimala lepa črtica franc, astronoma C. Flanunariona o eni od prvih izkopin v Luxorju. (Op. prev.) 1 *) Mumija Sesostrisa je bila najdena « Deir-el-Bahari dne 1. junija 1886. (Op. KlaraiEaariotoa). 'nit, izdelana z rdečo in črno barvo. Ko so sneli tudi ta ovoj. se še ni pokazalo telo starega osvojevalca sveta: bilo je zavito v fine tkanine, napuščene s sokom cedre in mirhe ter z različnimi dišavami, ki ko jih uporabljali pri balzamiranju teles. Šele po odstranitvi te zadnje obleke so naše oči zagledale njega, junaka teb-skega, karnakskega in luxorskega, junaka iz Ramessea in Tanida. Nepozabna slika! Bil je mrtev, ali človeku se je zdelo, da je umrl še nedavno. Zdelo se je, da bi to telo vztrepetalo kakor mrliči v dvoranah za seciranje, ki jim napeljejo na vrat in noge električen tok, pa delajo konvulzivne kretnje, vstajajo, celo odpirajo oči... Spoznali smo ga, kakršen je bil na kipih, ki so kljubovali zobu stoletij; bil jc velik in vzvišen v molčanju smrti. —- Glava je bila podaljšana in majhna v primeri s telesom. Lobanja jo Lila na temenu jiopolnoma gola, na sencih so ostali redki lasje, zadaj nad vratom pa so bili lasje nenavadno gosti in kodrasti, dolgi kakih pet centimetrov. Celo jc bilo nizko, na sencih vdolbeno; kost na obrazu štrleča, uho okroglo 5n prozorno, čeljusti močne in krepke, brada vpognjena navzgor. Usta niso bila dosti, razcepljena, obrobljalo pa so jih tolste in meseno ustnice; za njimi je bilo videti nekoliko zob’, ki so bili sicer malce skrhani, vendar pa beli in skrbno negovani. Faraon se je za življenja bril; brki so mu izrasli šele po smrti enako tudi goste kocine na bra- berška železnica v Avstriji je kmalu po izbruhu vojne 1. 1914 ustavila obratovanje. Ko so te dni zopet nameravali otvo-riti promet, je posebna komisija obšla progo, da bi pregledali stanje progo. V svoje veliko začudenje pa so opazili, da od progo pravzaprav ni veliko ali prav nič ostalo. Tekom časa so okoličani skurili vse železniške prage, odnesli tračnice ter jih prodajali za staro železo. Tu pa tam je ostal še kak del srednje zobčaste tračnice, ki je bržkone niso mogli spraviti v denar. Od cele proge je ostal samo še nasip in komisija je sestavila kratko poročilo, da je proga za obnovo prometa popolnoma, nerabna. Ugovarjal temu ni nihče, pa tudi krivcev niso mogli izslediti, ker so poizvedovanja dognala, da so se vsi izselili — v inozemstvo. — Svetovni rekord v plesu jo dosegel nek Cezar Lcont v Lyonu na Francoskem. Plesal je nepretrgoma skozi 24 ur in 40 minut. To pa v takih stvareh vedno prvim Ametikanccm ni dalo miru in kmalu po tem so se pojavile po ameriških listih vesti, da jc že ta neverjetni rekord presegla Američanka Alrnt Ouir.-ming v Newyorku, ki jo plc-mla nepretrgoma 27 ur. Pri tem je omagalo sele n plesalcev, ki so sc medsebojno menjali pri plesu. Na razpolago je bilo pet godb, ki so bile proti koncu že popolnoma utrujene in so dajale samo še takt brez melodije. To je morala biti prav ameriška zrtbava. Dosisl. VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, naj pišejo dopise in drugo s črnilom in le na eni strani papirja. Konjice. Delavec Josip Kostanjšek iz Tolstega vrha je v začetku tm. prignal v občino Bezovica dve ovci ter jih ponujal tamošnjim posestnikom na prodaj. Orožnikom se je zdela stvar sumljiva; poizvedovanje jo dognalo., da so bile ovce ukradene posestniku Ivanu Oprešni-ku v Breznem pri Vitanju s paše. Ovce je orožništvo vrnilo lastniku, tatu pa izročilo sodišču. Divji lovci v konjiškem okraju. V lovišču kneza Windischgratza v Konjicah je. bilo že dalje časa opažati delo divjih lovcev. Zadnje dni se je orožnikom posrečilo izslediti dva teh tičev, ki so jih zasačili pri delu. Sta to posestnika Franc Stebernak in Leopold Fijavž iz Stranic pri Konjicah. Zaplenilo se jima je tri puške, dve lovski in eno vojaško karabinko. Oddana sta bila sodišču, da se jima prevroča lovska kri malo ohladi. Nesreča pijančka. Na velikonočno nedeljo krog pol 18. ure so našli ljudje v cestnem jarku pri Prevratu, okraj Konjice. ključavničarja Karla Gutsmandla. Bil je nezavesten. Na glavi je imel poškodbo. o kateri se ne ve. ali jo je dobil pri padcu, ali pa ga je udaril kdo s kakim trdim predmetom. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. Preiskava je v teku. di. Koža je bila rumena kot zemlja in je kazala črne pege. < ‘ Ostanek telesa je bil ohranjen tako dobro kakor glava, vendar pa se je njegova zunanjost zelo spremenila, ker se je meso izsušilo. Prsi so kazale mogočne kosii in visoka ramena; roke so bile prekrižane čez prsi, prsti pa fini in še vedno rožnati od barvila, ki ga je uporabljal pri toaleti. Na prvi pogled s! sodil: to jc truplo bujnega in krepkega starca. Nato so mumijo dvignili, odnesli in položili v btilakski muzej. Morda jo vidimo nekega dne v Parizu, kjer se bo srečala s svojim obeliskom in stebrom, ki sta že poprej dospela v moderni Babilon' Da, tukaj leži ponosni faraon, ki je mogel samo zganiti s prstom, pa so bili mučeni ali usmrčeni tisoči sužnjev; tu kaj leži ta, s katerim so smeli ljudje iro voriti le na kolenih, ki se je imenoval za božjega sina ali celo za samega b’o»a in ki ga stare slike predstavljajo >sredi ruec dvema bogovoma, ko mu ljudje izkazuje je božanski časti. Zdi se nam, da še iz globine groba deli ukaze po svoji cesar ski volji in pričakuje, da pridejo ljudje in padajo na tla pred njim. Ko se je po svojih zmagah kralj nad kralji ponosno vračal v Tebe — po zmagi nad Etiopi, Hittiji. nad narodi z obrežja Sredozemskega morja in iz Azije, ko so pred njegovim zmagoslavnima' sprevodom' pele fanfare na čast njemu, ki so ga obdajali Mariborske vesti. Maribor 16. aprila 1023. m Velikodušen dar ameriškega roja* ka. Naročnik našega lista g. S. Egbert, Interstate, Ida, SUA, nam je poslal bankovec po -0 dolarjev s sledečim pismo®* Cital sem v Vašem listu, da neka uboga vdova s tremi otroci nima sredstev, da obleče svoje otroke in nek ubog \ išče hrane. Razdelite priloženi z,.lChi tako, da dobi vdova 15 dolarjev, 1,1 za dijaka naročite v kaki restavraciji zil ostali znesek hrano. Prav iskrene P° zdrave iz tujine Vaš S. E. — Ker sin® dijaku že preskrbeli hrano, smo razdeu denar na obe vdovi, velikodušnemu daro valcu pa so v imenu obdarovanih no zahvaljujemo. - * m Članom in članicam Orjuiie v riboru javljamo, da bo vsled odsotno* j glavnega blagajnika do preklica pobu*8 članarino, vpisnino in' druge prispel« njegov namestnik samo vsak torek 1 eotrtek od 18—i9'A ure v tajništvu v Na* rodnem domu. Vse člane in članice, ki“ niso poravnali članarine, opozarjamo, da l^.uvuaji vauuui inv, jih bomo po pravilih statuta izključi in njihova imena objavili, ako tega 11 store najkasneje v teku desetih dni. ( Upravni odbor. . m Občni zbor Slovenskega obrtne? društva v Mariboru se jo vršil v nedelJ0’ dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v r®* stavraciji Narodnega doma. Kljub te®'l’ da šteje društvo krog 250 članov. 3® ” občni zbor zelo slabo obiska,n. Navz"G,# je bilo jedva kakih 50 članov. Zborovanj® jo otvoril predsednik g. Fran’ Nov**' nakar jo podal tajnik g. Konda obŠir^ poročilo o delovanju društva v mi®* lem letu. Blagajniško poročilo izkazi napram prejšnjemu letu 55.633 ] znaša 114.395 kron. Po poročilu preg‘e' dovalcev računov je bil celokupne® odboru podeljen absolutorij. Pri vol1 vali je bil izvoljen sledeči odbor, v S terem so večinoma dosedanji funkci.10 narji: predsednik Fran Novak, brivci podpredsednik Miho Vahtar. ume n knjigovez, predsednik društvenega sodišča Franjo Bureš, urar, odbornik • Rudolf Monjac, čevljar. Ivan T'r^v°;' sedlar, Tvan Kvas. klobučar, Vladi®' Vlašič, fotograf, Josip Staujko, kol*y Franjo Horvat, slikar. Franjo Bnr? ’ urar, Franjo Ambrožič, slikar, ^oS ^ Sulič, čevljar, preglednika Franjo Karba, klepar, in' Rudolf para, mizar, vsi v Mariboru, Sprejeta ■ bila po vsestranski debati sledeča r(lF , lucija: Obrtniki, zbrani na občnem 7‘ ^ Slovenskega obrtnega društva odl°1^^ protestiramo proti temu, da zastoj® . delojemalcev brezpogojno vztrajni)0 .0 zahtevi osemurnega delavnika, ki škoo’ • našemu razvoju in’ ovira vsak nas r ^ mah in napredek. Zahtevamo, da fe naši aši deiapotrebni državi ne prikra.^’1^ delovni čas. Prosimo g. ministra soci.l8^ princi in veliki duhovni, vihteči ka ^ nice z orientsikimi dišavami — 3P ^ prezirljivo in ravnodušno opazoval ^ s voj zlati voz milijonsko množico, je hrupno pozdravljala ob zmagos!a vrnitvi. _ _ j.e Ožgane thebske planjave irf n' Qltll obale so bile oživljene s prebival^ ki je bivalo tako na gosto kakor » j na polju, in kamorkoli je faraona pogled, povsod so živeli njegovi P0^ uiki in sužnji. Samo praznične dni. ' ^ korakal v hram svojega očeta ^ ja-na-R&. in ko je šel pod stebrovje® Inče, kjer ga je čakal harem a°vJ ženj, je mogla natlačena in mit množica videti svojega živega b08* .^lji, izkazati božanske časti. Ni i®c £flza, ki bi ne veljala kot ukaz, ni bi^. ki bi ga ne izvršili. Nad vse®* ' ^ absolutno pravico življenja in s!l Egipt je za njegovih 5as°v . Spa' v slavi. Sesostris ali Ramses D* • .^jlJ dal k devetnajsti dinastiji 0!:.Pj*.',a*)t;i3 kraljev: osemnajst kraljevih u- jc vladalo pred njim od časa stanovitelja Memfide, Thebe s? r,f'najste glavno mesto šele za vladanj^ ^e , rCi dinastije. Vcc kot tri tisoč ® ^ _,, teklo med Menesom iri Sefi0® rft(f Zgodovina Francije pa šc je 7,aCC štirinajstimi stoletji! • nirn®'4 V njegovem čaisu so že stale P f|,f> de, ki sta jih zgradila Cbeops ’n y stale so sfinge v Gizu iri Me.inp h • ^of» je staro glavno in' »veto m°-4 ”, pH stali .so Memnoriovi stebri. Maribor, 17 aprila 192», »T X R o r>; Sčran S. Politike,, da ne stavi j a v moč zakonov, kateri pridobitnim slojem onemogočajo njih obstoj ter se pridružujemo tozadevnim protestnim' resolucijam drugih sorodnih korporacij v naši širši domovini. Ker je bil občni zbor slabo obiskan, Prinesemo v eni prihodnjih številk obširneje poročilo o delovanju društva v minulem letu, da seznanimo z delovanjem tega ob meji prepotrebnega in koristnega društva vse obrtnike in širšo Javnost. m Mariborsko žensko društvo poživlja isvoje članice, da si ogleda razstavo slik in umetniške obrti kluba »Grohar«. Raz-stavljalke so umetnice iz Zagreba. Razstavo prav toplo priporočamo. Vstopnina znaša 2 Din. m Narodno kolesarsko društvo »Pcrun« naproša vse upnike, da do 20. aprila tl. Priglasijo svoje tirjatve naprain društvu. Poznejše predloženi računi se no iodo priznali. Račune sprejema blagaj-mk K. Slavko Reja. 311 Člani kolesarskega društva »Pcrun« se naprošajo, da vplačajo takoj zaostalo anar’mo pri blagajniku g. Slavku Reji. m Od doma pobegnil, ker mu je urar-a mati. Pred par dnevi je pobegnil z do-a 10 letni učenec ljudske šole v Lim-c-i • ’ ^ran Novak. Hodil je par dni brez 1 Ja in hrane po mestu, dokler ga ni i7's^er^^a policija. Izjavil je, da je ,eJ 2 doma, ker mu jo umrla mati in ni je k' ** kormi naj se sedaj zateče. Oddan •' drždvni zaščiti dcce, ki bo skrbela a oadnljno usodo dečka. .« Obesiti se je hotel. V soboto jo pri-Y v Pesniškem dvoru stanujoči Alojzij • Precej vinjen’ domov. Svoji ženi je Zaki^' se obesil. Sel J° v sobo iri se j. ®iil. Zena je v strahu poklicala re-Pddelok, ki je vrata vlomil ter naši ,f.rnrtnefim kandidata — spečega v po-^ P- Možakar si je najbrže premislil j^.. Sel mesto v smrt v posteljo, kar je j ,VSekakor pametnejše. Rešilni odde-Je odšel, žena pa si je oddahnila, Dru-*Vne o vsem tem seveda ni ničesar Ve i 'n ^cbelo gledal, ko so mu pripo-. r nvali, kake neumnosti je počel v pijanosti. a Narodno gledališče p: Reperteire: ff ^°ndeljek, 16. aprila zaprto, p. ^°rek, 17. aprila Velika noč C (kup.), r ‘ reda, 18. aprila zaprto. Cetrtek, 1! "remijera. Četrtek, 19. aprila Svatba Krečinskega Vpr; Melika noč«. V torek, 17. aprila se lgr’Zo^t lepa Strindbergova praznična f'e3a ika n°č«. Veliki četrtek (prvo drieJ- ^eliki petek (drugo dejanje) — tiho 1 ^osti> dnevi trpljenja. Duše se njn razS°varjajo in poglabljajo v trplje-jea-’e a očistijo. Velika sobota — Vsta-hosa’ ) ka noč« se vprizori za ab C (kuponi) in je še več prostorov na razpolago. Ta igra se vprizori zadnjič za kupone. Svatba Krečinskega. V četrtek 19. aprila se vprizori A. Suhova-Kobilina komedija v treh dejanjih Svatba Kre-čiuskega. Ta komedija je res komedija, čisto v današnjem smislu. Ivročinski in njegov »zvesti drug« Raspljujcv, sta prava »komedijanta«. Znata se vživeti v vsak položaj in iz vsako zagate si pomagata s svojo iznajdljivo lumparijo. Komedija so odigrava v meščanskih krogih izza Gogoljevih časov in ima tudi polno »revizorskih« alir. Kultura in umetnost K podaljšanju razstave kluba »Grohar«.*) Dasiravno jo bilo dovolj reklame in tudi prav povoljno kritike, jo bil obisk poslednje razstave tako slab, kot doslej še nikoli. Nekoliko so pač vzrok temu težke življenjske prilike, ki povzročajo pri stanovih, kateri so najbolj prizadeti, v veliki meri apatijo do vsega, kar je izven okvirja vsakdanjega življenja. 4§e več pa jo kriva itidolenca tistih, ki bi lahko prišli, a ne pridejo. In teh je dovolj,-da bi jo lahko Maribor v nasprotnem slučaju častno odrezal. — Vsak pa, ki si razstavo ogleda, najde brezdvomno marsikaj, kar mu mora ugajati. Predvsem bi morala ta razstava zanimati naše žene. Že dejstvo samo na sebi, da je avtor vseh slik in predmetov izključno le žena.- Ker so razstavljalke Zagrebčanke in toraj naši gosti, bi nas tudi kot take morale zanimati. Končno pa nam nudi razstava toliko lepega, da to samo po sebi zadostuje, da si jo ogledamo. Našli bomo marsikaj, kar bi nam okrasilo dom in uživamo ob lepoti posameznih predmetov, ki preseneča. Kritike so razstavo dovolj ocenile, opozorili bi tu posebejo le še na nekaj: na umetniško vezane knjige, pisane z ročno pisavo. Marsikateri bo rekel: Nepotreben trud, tiskana knjiga vrši isto. A ravno v tem je lepota. V dobi, ko nas na vseh potih spremlja in pri vseh vhodih odganja pregovor: čas je zlato, ko izdelujejo vse predmete na debelo in splošno uporabljajo slab materijah da je dobiček večji, te to delo iznenadi. Ravno knjižni trg je v zadnjem' času dosti grešil. Mnogokrat nam mora biti žal lepe vsebine, če je podana v skrajno neokusni obliki. Tem bolj uživamo ob pogledu teh modernih knjig, umetniško lepo vezanih, pisanih z ročno pisavo. Kar je duh ustvaril globokega in lepega, je podano v najlepeši formi iii priča, da je bila misel v obliki v drugič doživljena. Te knjige se nam zdijo kot bajke iz slednjega veka, ki jih najdemo v tresorjih velikih knjižnic pod steklom in ključem. Ta pojav nas mora v naši materijalisti-čni dobi prav iz srca veseliti. Hvaležni smo našim umetnicam, ki podaljšajo razstavo ter dajo priliko videti razstavo tudi tistim', ki si je doslej še niso ogledali. Poživljamo še enkrat našo javnost, da zamujeno nadomesti in’ da našim umetnicam zadoščenje, ki ga to delo in stremljenje zasluži. x Da ste mi zdravi, otroci! Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis je odlikoval s priznalno nagrado zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Knjižica podaje v obliki zanimivih po-vestic najvažnejša zdravstvena pravila in navodila za postopanje pri najpogo-stejŠih obolenjih med narodom. Oblika pripovedovanja ni dolgočasna, temveč je napeta in polna menjajočih se dogodkov, ki vzdržujejo bralčevo pozornost in je posebno prikladna za otroke, a v enaki meri tudi za pri prosto ljudstvo. Pojavi so vzeti iz naroda samega. Več nesreč in smrtnih slučajev izvira iz nepoučenosti in nevednosti naroda nego iz opasnosti marsikatere bolezni same. Zato pisatelj posveča vso pozornost navodilom za prvo pomoč pri obolenju in spretno Pobija napačno postopanje, ki je tako široko ukoreninjeno med narodom in’ bazira na vražah in napačni poučenosti naroda o najpriimitivnejših zdravstvenih , krogov našega ženstva smo spre- jeli nastopni članek o razstavi v kazinski dvorani in nanj še prav posebno opozarjamo naše čitateljiee iri čitatel«e. zadevah. Avtoriteto zdravnika in potrebo pravo časne zdravniške pomoči uvaja v polni meri; nihče ne more tajiti upravičenosti in nujne potrebe tozadevne vzgoje naroda in nedostopnost naroda za zdravniško pomoč, kateri jc dostopen šele tedaj, ko bije bolniku že zadnja ura ali jc pa zdravniška pomoč že prepozna. Pisatelj si je izbral za svoj spis sledečo snov: zastrupljen j e po strupenih gobah, gadov pik in prva pomoč, pasja steklina in previdnost; pri pasjem popadu, črne koze in predsodki ljudstva do cepljenja zoper koze, jetika, griža, rana in opas-no»t zastrupljen ja zaradi napačnega postopanja, napačni pojmi o potrebi žganja za moč, o alkoholu in zlih posledicah za zdravje, davica. Lahko rečemo, daje snov izbrana iz najtipičnejših bolezni in obolenj ljudstva. Knjižico najtopleje priporočamo vsem šolani za šolsko mladino, ki ji je v prvi vrsti namenjena; prepričani pa smo, da jo bo rado čitalo tudi preprosto ljudstvo, če jim je bodo nudile naše ljudsko knjižnice, kor je podučila snov ovita v prav zanimivo obliko po*»«stie. Posebno važnost ima pa knjižica za narodno zdravje in zasluži zaradi tega, da jo razširimo v zadnjo kmečko kočo. x »Ženski svet,«. Četrta številka tega lepega mesečnika, ki ga izdaja vrlo tržaško ženstvo prinaša sledečo vsebino: Dr. Ivan Prijatelj: Obrazi in duše II. — Božena Nemcova (s portretom pisateljice). — Utvn: Aforizmi. — I. A. Kuprin (prevela P. Hočevarjeva): Olesja (nadaljevanje). — Dr. Iv. Lah: Gabrljan in Šembilja. — M. Trdanova: Temeljne smernico naše javne vzgoje. — Poldi Leskovčeva: Zakaj je toliko družin nezadovoljnih? — Tržaške okoličanke v narodni noši. (Slika). Vida Čubriloviče-va: O radii ženskih druStava na posveči-vanju žene. In. Zalarjeva: G. primarju dr. Leop. Jožetu v Ljubljani. — Izvest ja: Po ženskem1 svetil. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Iz našo skrinjo. — Ročno delo. — Razgovori. — »Ženski svet« izhaja prve dni vsakega meseca. Naročila sprejema ga. Mila Prunkova. Ljubljana, Gruberjevo na-brežjo 14 II.. Šport. ; Narodno kolesarsko društvo »Peruti« poživlja vse naše kolesarje, da se včlanijo v društvo in1 s tem vzbudijo večje zanimanje do tega športa. Spomladi bode več krasnih izletov v okolico in’ se bode po možnosti priredila kolesarska dirka. Pri-glase sprejemata g. Slavko Reja, blagajnik in g. Joško Kavčič, tajnik. : Rezerva ISSK Maribor: rezervi HSK Čakovec: 7;2 (4:1). Prijateljska tekma odigrana včeraj je bila vkljub slabemu vremenu fair ter je pokazala lepo nogornento igro. s koje uspehom smo lahko zadovoljni. Rezervno moštvo SK Maribor je silno naglo v igri, kar imamo posebej povdarjati pri napadalni vrsti, katera je mnogokrat celo boljša, kakor ona od prvega moštva, čnkovačka rezerva razpolaga sicer s nekaterimi dobrimi igralci, vendar so veliko prepočasni, kar se je opazovalo tekom eele igre. Njih' najboljši igralec je desno krilo. — Sodnik g. Frank je sodil spretno. : ISSK Maribor. Vaja, tako za prvo moštvo, kakor tudi za rezervo še vrši ta teden v sredo in petek. — Vsi igralci brez izjeme morajo biti na svojih mestih vsakokrat ob 18. uri zvečer. Objave. § I. Mariborski Itioskop, predvaja danes v pondeljek. torek in sredo velikansko aktlialiteto med ljudožrei. izborno uspeli naravni posnetki Siama, Nove Gvineje ter splošno Afrike. Pod vodstvom kalifornijske akademije za znanost z učenjakom NVilliam F. Alder na čelu jc bila sestavljena expedicija, ki je prodirala v še neodkrite kraje notranje Afrike, v deželo belega slona, ter prišla v stiko z.še divjimi Kanibali. / velikansko napornostjo in' življensko nevarnostjo so bile te scene posnete, kajti tej expedictjl je bil pride! jen tudi kinooperateur, ki je imel nalog v vseh situacijah, ne glede na nevarnost samo posnemati in' posnemati. — Poleg tega sc šc predvaja izborna zabav-ljiva šala v dveh činih z opico Joe Martin v glavni vlogi, ter zanimiv amerikarf-jouv&ja' Gospodarstvo. Razvoj zagrebške borze. V kratkem sc vrši letna skupščina! zagrebške borze, ki je začela poslovati 4. junija 1919. Od tega časa pa do dane^ se je borza krasno razvila, kar je najs bolj razvidno iz njenega prometa. Promet je znašal V efektih, devizah in’ valutah skupno v letu 1919 78,883.608 Dinarjev, v lotu 1920 610,715.234 D, v letu 1921 1.248,685.079 D in v letu 1922 2.186,542.053 dinarjev. Promet v devizah in valutahi je stalno naraščal, dočim promet z efekti, ki je leta 1920 dosegel svoj vrhunec, od tega časa stalno nazaduje, to pa radi latentne denarno krize. Pri valutah je najbolj zanimiv promet dolarjev. Leta 1920 je znašal 4 milijone, leta 1921 3 milijone, a leta 1922 samo še nekaj nad 1 milijon' dolarjev, kar znuči, da je dolarjev vedno manj v naši državi. Vzrok leži v tem, da je vladala v Zedinjenih državah gospodarska kriza, vslcd česar so pošiljatvs naših izseljencev vedno redkejše, kar ja zelo slabo za našo bilanco napram inozemstvu. Promet zlata (napolcondorov, 20-kronskih zlatnikov in' turških lir) je znašal V letu 1920 128.539 komadov, leta 1921 99.064 komadov, in leta 1922 samo 5282 komadov. Iz tega je razvidno, da ja pri nas vedno manj zlatu, ki se steka vi inozemstvo. Temu je mnogo kriva tudii Narodna banka, ki ni razumela, da bil to zlato zbrala in' s tem povečala svojo metalno podlago. Iz statistike prometa a devizami jc razvidno, da je promet sl slabimi doVizami vedno nazadoval, a močnejšimi stalno naraščal. To pa ja razumljivo iz tega, ker je naš izvoz u-sinerjen v državo z zdravo valuto in tudi1 uvoz od tam vedno narašča. Blagovni! promet pa se žalibog no razvija tako, kakor bi bilo v naši državi pričakovati, -CH 1 g Rok za odvzemanje obveznic predvojnih posojil podaljšan' do 1. maja. —< Delegacija ministrstva financ, v Ljubljani objavlja uradno: Glede na tukajšnji razglas z dne 21. marca 1923 štev. A IV 1470-2 1923 (Uradni list štev. 29 a dne 27. marca 1923) se objavlja, da je rok za odvzemanje obveznic predvojnih' Ue-gažiranih posojil bivše avstro-ogrska monarhije, ki je -bil z razpisom' ministrstva financ, generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dtie 9. marca 1923 D broj 4417 določen do 13. aprila letal 1923 po brzojavki generalne direkcije državnih dolgov z dne 12. aprila 1923 D broj 7251 podaljšan’ do 1. maja 1923. g Produktna borza y Novem’ Sadu, dne 14. aprila: pšenica 452.50, ječmeni 815, oves 290, koruza 255—285, fižol 475* moka »00« 675, otrobi pšenični 155; tendenca: neizpremenjena. i g Društvo za promet tujcev v Zagrebu priredi v času od 10. maja do 22. utaja tl. izlet v Dalmacijo od Bakra do Bora a lepim' in udobnim' parnikom »Salona«. Natančni program potovanja, kakor tudi! cene za potovanje, kabine in hrano ho vi pisarni trgovske in’ obrtniške zbornice vi Ljubljani interesentom na vpogled. g III. Ljubljanskemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil letos od 1.—10. septembra, je Ministrstvo Trgovine i Industrije v Beogradu priznalo z naredboi štev. 571 od 17. marca tl. značaj čisto gospodarsko razstave. Z odlokom Mifti-starstva Trgovine i Industrije, Uprave za zaščito industrijske svojine od dnel 30. marca tl. Pr. št. 328 pa se priznava predmetom' izloženim na letošnjem! velesejmu prvenstveno pravo v smislu § 160 zakona o zaščiti industrijske svojino irt %§ 94 in 99 izvršilne naredbe o zaščiti industrijske svojine. g Taracovina i trošarina za predmete izložbe Zbora. Gradska opčina dozvolila jc, da se svini onim izlagačima, koji dovažajo robu na II. zagrebački sajam uzo-raka, u slučaju da je neprodanu vračaj« natrag, ima povratiti taracovinski porez, kojega plača roba čim stupi na područje gradske opčine. Isto tako če se izlagačima alkoholnih pica sa strane gradske porezne vlasti i kreditirati trošarinski! porez na način, da če platiti naknadno trošarinu i to samo na faktično prodan« količinu piča na izložbi. g Predaja staro vojaške oprem«. IVj pisarni uprave Zavoda za izradu Vojne odeče v Sarajevu fce bo vršila dne 25. aprila t. 1. dražba razno stare vojaške opreme. Predmetni oglas je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice .v, Ljubljani VB"’ ro$P'"tojr' ■vpoviad Bfma C Vr rA' B O RV. 'Maribsr; 17." aprila 1923; Izpred sodišča. Po svetu " na tuje slroškc! Dne 19. aprila 1. 1. je trafikant Filip Hauptman v Studencih pri Mariboru izročil 161etnemu mizarskemu učencu Viljemu Verzelu znesek 5814 K 40 v z »nalogom', ida mu nakupi in prinese iz Maribora tobačnih izdelkov. Pred tovarno Jugošlovenskega Llovda na Ruski cesti je čakal 181etmi kovaški pomočnik Josip Pajiman v Studencih. Ta je Verzelu prigovarjal, da si naj izročeni denar obdrži iri pobegne v Trst- Vrzela se jo pustil pregovoriti ter se podal s 'svojim1 tovarišem' Pajmanoiri v Hoče. Tam sta se v neki gostilni Wapila, obenem pa tudi (spremenila svoj načrt. Mesto v Trst sta tee peljala v Čakovec in Zagreb in od tam' v Celje, kjer sta zaupani denar v celoti zapravila. Po izvršenem činu je Pajman’ pobegnil v 'Avstrijo, odkoder so ’je 15. januarja vrnil iri bil 13. februarja aretiran. Verzel je bil radi tega dejanja že 29. novembra 1. 1. obsojen na 6 tednov težke ječe, dočim’ je. okrožno sodišče nagradilo dariašnjega obtoženca Pajmana z dvema mesecema težke ječe. Mlad tat. 181etni delavec Fric Vehovec v Pekrah pri Mariboru, ki je že Škrat radi tatvine predkaznovari, je v času od 12. do 15. marca parkrat ponoči vlomil v stanovanje posestnika Hermana Hude v Vrhovem dolu. Vlomilcu se je posrečilo odnesti 106 kg koruze. 20 1 ovsa, 10 1 rži, 10 1 fižola in dve vreči v skupni vrednosti 2300 K. Ukradene Stvari je prodal trgov-feu Rudolfu Hercogu v Limbušu za 1409 K. Vehovec je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 4 mesece težke ječe. ! Tatvina ogledal pr! tvrdki »Kristal«. 391etni Karl Burkert je od decembra 1. 1. zaposlen v tovarni za izdelovanje zrcal »Kristal« na Koroški cesti v Mari 'boru kot steklar. Meseca januarja je ukradel ria škodo svoje delodajalke Skupno 13 ogledal v vrednosti 9500 K. Ukradena ogledala je zarfesel k zasebnici, 'Ani Posteržiri v Tattenbacliovi uli-fei, S katero se je seznanil, ko je v, Mariboru istkal stanovanje. Povedal ji je, da feo ogledala ukradena iri ji naročil, da jih1 mora tako skriti, da bi Se jih v slučaju kakšne preiskave ne našlo. Poster-žinova jih je zato zanesla k Mariji Klari- žor v Tatenbachovi ulici iri jo prosila, da jih naj skrije. Ker Klanžerjeva prvotno ni vedela, kaj Se nahaja v zavoju, je zavoj sprejela. Ko pa je začela sumiti, da izvirajo stvari v zavoju iz tatvine, jih je vrnila Posteržinovi. Ta jih je nato odnesla k Ani Butolen v Loški ulici, kjer jih je končno policija izsledila. Sodišče je obsoidilo Burkerta na 2 meseca težke ječe. Ano Poste rž in pa radi prestopka u-deležbe pri tatvini na 14 dni strogega zapora, dočim je bila od obtožbe radi prestopka Sovodstva, da bi dajala na svojem Stanovanju vlačugam stanovanje in potuho za izvrševanje nedopustne obrti, oproščena. Mala oznanila Sprejmejo se gospodje ali dijaki na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava „Tabora“ 750 2—1 Na prodaj dolrn ohranjeno moško kolo. Studenci, Sokolska ulica S/I nad. 751 U R E, žepne in stenske, popravlja najsohdneie tvrdka R. BIZJAK, urar. Gosposka ul. St. 16, Maribor. 501 15 — 13 Lepo posestvo, hiša, veliki vrt, ter 1 oral sadnega drevja, takoj za prodati. I. Pinter, Sp. Radvanje 21. 739 Proda se nova hiša z (rodilno, inventarjem !/< °rala zemljišča, v Studencih pri Mariboru, ped ugodnimi pocroii. Naslov v »pravi. 700 2 — 2 OPEKA Tatinska hlapca. 19 letni Franc Bizjak v Poljčanah, o-kraj Slov. Bistrica, ki je Služil pri posestniku Ivanu Radihu v Ribnici kot hlapec od 27. januarja do 25. februarja, jo ukradel svojemu službodajalcu zlato uro s srebrno verižico, gospodarjevemu sinu Engelbertu pa par čevljev, hlače, svileno samoveznico, suknjo, podkoleni-ce iri telovnik v skupni vrednosti 11.750 kron ter pobegnil z ukradenimi predmeti. Bizjak, ki tatvino prizna, je bil obsojen na 6 tednov ječe. 23 letni Martin' Skitek, ki je bil pri posestniku Jožefu Langeršeku v Maren-bergukot hlapec uslužberi, je dne 16. sept. 1. 1. ukradel svojemu službodajalcu dve vreči koruze v vrednosti 2570 K. Zagovarja se s tem, da je koruzo samo prikril, da bi krmil ž njo gospodarjeve konje, kar pa je sodišče Smatralo kot neresni- JSJ8 AgBT eno. Skitek je bil obsojen; ria 1 mesec težke ječe. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE cetiejo In IraEnije so kakor usnenel Hajjbolje varstvo proži vtia&i i mr&sa I Premog, cement 5 — 1 in 752 strešna opeka stalno v zalogi pri H. Petrič, Ljubljana Dunajska c. 33. Tel. 366. Skladišče: ..Balkan". Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Nepozabioarocnino! CEMENT | slama, koruza,!periBo, 259578-43 krompir, seno,! oves, premog, drva, !es. voSsia itd. se dobi pri Aleksandrova e. 57. Tel. 88 .689 MARSBOR' 10-5 ” Se ena sraka. 16 letni kočarski siri- Štefan Potisk v Koritnem, je bil od julija 1922 do-23. februarja v tovarni za ^kostanjevi ekstrakt Gerhnrduša & Sinov v Kamrah kot delavec zaposlen. Med tem časom’ je ukradel Svoji delodajalki 6 m dolgo verigo, dva plašča, dleto, vijačni kljnč. kupo, smetko, 8 vijakov, 2 dolga vijaka, lopato, dve železni vrvi, 2 m’ dolgi strešni i čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modu® in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje Prl mmE tm, Maribor, Glavni trg 2 Podpirajte slovenske tvrdke! — zmz pfe i ; P. I. Klefisch, Ptuj, Ljutomerska ce* rov, nekaj bencina in smodnika, v skupni! _ ,« ■ ■ • ■ ■ * c v« vred*««e. poti«k. w »»s,, ieia-ista 4, kupuje vedno vsako količino svežih Jajc po najvišji dnevni ceni-Brzojavi: Klefisch, Ptuj. w m nne prizna, je bil pred okrožnim ščem obsojen' ria 14 dni težke ječe. Podpirajte Jug. Matico! Mihel Zevaoo: jto piti zakrival spojim dvorjanom. — 1 »Gre se za gospo d’ Etiole' je svojo Markiza Pompadour. jf Zgodovinski roman. — Poslovenila \ Bosandra. IIP (Dalje.) (71) P Slednjič, ob' osmih' zvečer, ko je že o-Bupal o uspehu Svojega načrta, je dospel Ido Ludvika XV. v Louvre. — i* »Sire!,« — je rekel s tihim glasom, — >prosim Vaše Veličaristvo za čast zasebnega pogovora« — l Ludvik XV. je že pričel zdehati iri ni nom. -e s,« — pristavil, tvegajoč z erio besedo prežo. — * Kralj 'je zarudeT, potem’ pobledel. — Berryer je premišljeval, ali ni že na potu V Bastiljo. — * * ’ »Pridite, — gospod!« — je 'slednjič re-fiel Ludvik' XV. trepetajočim glasom'. — i »Držim1 ga!« — je zmagoslavno mislil gam! pri rscbi Berryer, ter 'sledil kralju 'M zasefei kabinet. — ' C ------------------ ^ w "VTT^ J; iVrriiffio se M Kip za Bernisom v tre-putkii, ko je fla predvečer pustil, Sc polovil od policijskega poveljnika. — v Brez pomisleka Be je obrnil proti SfaraisJ, poteTfT dospel v Seneno ulico, Jčjer je potrkal, na poseben riačiri na neka Kižna vrata, — ki Bo Se odprla iri Bernis •je vstopil ter šel v sobo, kjer smo že bili H 8itateljeW, — iri kjer je gospod Jakob bival. — Prišlec je vstopil iri se z globoki« EpostoVairjerri priklonil, pričakujoč, drt Se ea obgovori. — 1 »Kaj je novega, širi moj?« — ga je Vprašal gospod Jakob! — »To, da Se pripravlja policijski predsednik, da odvede gospo d’ Etioles in jo miftli odpeljati v Versailles «— Iri v kratkih’ 'ješedalT kničor pravo poročilo je de Bernis podal načrt. — Gospod Jakob' je po.5'ciŠal z veliko pazljivostjo a čisto mirti1;*, — la trepalnice So mu malo zatrstw,aio, — to edirlo j-? kazalo, kako ga je p>\v>oved prej5*< la Deset miriut je vladal v sobi pcpolefl molk. — Gv>ipod Jakob ji» hodil po Babi, role je imel Sklenjeni na lirbtn, :n felavo sklonjeno. — Slednjič je 'spregovoril: »Ta koi';’ja rie sme priti v Versailles!« »Mislil Sem Si pač, moris-lgrior. Treba bi bili nekaj močnih pogumnih mož...« »Rekli ste, da bodete kocijaZili vi!i — »Da, jaz!« — »Iri v kočiji bode?« — »Berryer in ona!« — »Torej gre se za to, da 'se ustavi jed-riega samega moškega. — Zato uač ni treba več močnih mož, — kakor ste omenili, — jeden sam bode zadostoval, da ustavi kočijo.« — »EeS, — natančno premišljeno, zadostuje jeden, — ako je le odločjn iri pogumen!« — —’ , . »Gotovo, — in to bo!« — »Monsignore, dovolite mi jedrio vprašanje, — Ta človek, ki se mi bo vstavljal, kako, — ali jaz zbežim ali padem v orne-dlevicol — Ali — recimo, da ta premaga Berryera, kaj še stori potem1?«— »Z gospo d’ Etioleš? — Ne skrbite za to, — ona bo v dobrili rokah. — Iri zdaj, če pomislim, — glejte, Berryerjeva ideja služi izvestrio mojim naklepom.« — »Na kak način?« — »Na 'riačiri, da še bodete Vi jutri zvečer oh določeni uri nahajali na določe- iz svojega stanovanja ter šel proti Versaillesu, — da tamkaj ustavi jednb kočijo, ki mora tam mimo okoli desete in pol. V kočiji bo jederi moški in iiajbrže se sploh ne bode zoperstavljal. — Ali treba je paziti ria vse. — iri jag hočem, da vitez d’ Asšaš zmaga.«— JS J - »Dobro, monšignor!« —* »Kako bodete poskrbeli?« —* »Jutri zjutraj bom o tem govoril z j grofom du Barry, — kateri bo skupno s kakim’ prijateljem spremljal viteza, — ca Damiensa, seveda, ne da bi d’ Assas to opazil. — Ti prijatelji pa bodo ali pa rie posegli v Od onega večera slavnosti v ®e®.e. hiši je živela Ivana v pričakovanju > ^ nitnega dogodka. — Katerega? — ni vedela, ali čutila je, da se bo zS nekaj izvanrednega. — Tisti dnevi so bil zanjo sorazmern°^e, srečni. — D’ Etioles je takoj dan P0.-^ Seliči naznanil, da mora na svojo v0 ^ žalost odpotovati in odšel je ter P° ^ del S seboj svojega novega tajnik®-katerega ni mogel več pogrešati, — ^r Ivana je ostala torej sama v ^r3pe vi luči v družbi gospe Hausset. " spopad, — kakor bo že kazalo za d’ Aš-, Tournehcm jo je prihajal obiskat ob sasa, — če bo imel ali ne potrebo po- dan' iri sedaj je hčerka lahko z v9° -g* moči.« — | kritosrčnostjo odgovarjala očetu na »Dobro tako,« — je mi.rno pristavil ^ gova vprašanja: gospod Jakob, ter se začel zopet spre-. »Da, srečna sem', hajati po sobi. —1 j srečna!« — . neizrekljiv Gospod de Tourriehem' si pač nl 0{et šega želel, — imel je le še jeden s jj,o Na^ledjega jutra je gospod Jakol) vstal zgodaj ter se napotil naravnost v ulico Sv. Oriorata. Bilo je to že tretjič, žalosti, — namreč, da zagotovi *’^ge, da je prihajal semkaj, i n takoj je bil po- Ivane,, kateri bi z veseljem žrtvoya^gI~ veden v sobo viteza d’ Assas. — Kaj mu je rekel? — Kaj je vzbudil v njeni, kaka čustva,: je le zanjo! — , ^ ge j0 kake strasti? — i A ni si mogel raztolmačiti, k'* fakiiri Sestanek je bil dolg. — Gospod Ja- čutila Ivana srečna v zakon« .ant d kob, ki je dospel v krčmo »pri treh’ del- soprogom, kakor Henrik Le N0^ 0 T(je» osmih zjutraj,.je odšel o po- Eticles. Sicer ni nikakor dvotf ^ —< dO- •i tyOu v svojem življenju, katero je bv° ^ečo al Žalosten', nesrečen' če je videl svoj ^el ko žalostno, je bil z njo srečen’. finih« ob ludne. — Nemogoče i govem dobrem Srcu, ali — bil 3 ofrGj hi bilo spoznati iz 'njego- pokvečen, — kako je vendar jf/ bil* vega obraza, če je zadovoljen z vspehom pasti njegovi hčerki Ivani,' po- nem kraju. — Potem se odpeljete proti j ali ne. — Ali kdor bi bil pogledal v soho dražestna in lepa Versaillesu. Ako bi vaš kdo hotel vstaviti, — tedaj vstavite konje, — kar »e tiče ostalega, pustite, da se vrši samo!« — Iri Bernis, odslovljen od gospoda Jakoba š posebno kretnjo, še je priklonil in odšel. ■— Gospod Jakob pa je vdaril s kladveccm po mizi in takoj se je prikazal sluga. — »Dragi baron',« — mu reče gospod Ja- v vsake111 jva»a pofto' kob', »jutri zvečer okoli devete bo vitez d’ Assas, ki stanuje v krčmi »pri treh ; za obisk pri vedoževalki Lcbon, — ki je delfinih« v ulici Sv. Onorata, — odjahal: znala prorokdvati bodočnost iz kart. — viteza d’ Assasa. hi bil opazil, da je imel polna. — leta objokane oči. kakor če bi bil jokal Ali — tu ni' bilo dvoma* ■— in — pregledoval je tudi svoje pištole, ji bila res srečna. .. kakor kdo se Odpravlja na nevarno Odkar se je povrnil iz 9v°3 ’ ^ v\