255. številka.
Ljubljana, četrtek 8. novembra.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izlnja vsak dan, izvzetuši ponedeljke in dneve po praanieih, ter velja po poŠti prejemaš sa avatro-ogera ke deiele sa celo leto 16 gld., ca pol leta 8 ^Id., aa e-trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brei posipanja na dom aa celo loto 13 gld., sa ©etrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom s» računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa ćotrt leta. — Za t nje deiele toliko 7ee, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in za dijak o volja znižana ieuB in sicer: Z s Ljubljano aa četrt leta 2 gld. 60 kr.. po po iti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila »•• plačnje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    funt, ir*nkirati. — B&kopiai se ne vračajo. — Urednlitvo je v Ljubljani v Prano Kolmanovej hiši $*. 3 „gledalidka stolba". O p r:» v n i h t v o , na katero uaj «e blrjjovolljo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hiši.
Ponavljaje prosi uredništvo, naj se vse na-robiinskv in tisku rake .stvari, kakor naročnina, reklamacije, izpremembe adres itd., ne pošiljajo Uredništva, ampak naravnost a d m in istr a-C i j i „Slovenskega Naroda". Mi imamo se satnim uredniškim delom popolnem dovolj dela in
odgovornosti. __    , ...
Uredništvo.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
London 7. novembra. Tukajšnja „Morningpost" ima iz Carigrada od 6. novembra poročilo, da je Muk t ar paša po nekolikej branibi nazaj se umaknil z Devibovuua na Erzinvhan po poti proti Trapezuntu, kjer je več živeža skupaj in on gotovo velikih pomočij pričakuje.
Pariz 7. novembra. Iz dozdaj znanih 1359 volitev za generalne svetovalce je 7 64 republikanskih, 511 konservativnih in 84 je povolitev. Republikanci so »a dobičku za 107 glasov.
Na zahtevanje predsednika republike 80 ministri svojo demisijo nazaj vzeli s posebno izrecno izjavo, da se svojim ostajanjem na krmilu ne branijo Mac-Mahonu skleniti take ali drugačne nadaljše sklepe.
Pariz C. novembra. Ker se je kombinacija, da bi Pouyer-Quertier osnoval novo ministerstvo, razbila, ostane dozdanje ministerstvo in bode pred zbornico svojo politiko zagovarjalo.
Peterburg 6. novembra. Oficijalno se iz Bogota od 5. t. m. poroča: Včeraj je car jezdil mimo pozicij onkraj reke Vida in je bil navdušeno sprejet. — Tri jemanji Tetcvna 31. p. m. so Rusi le eno reduto prišturmali, druge utrdbe so Turki brez boja popustili.
Carigrad 6. novembra. Predvče-ranjem je bilo mnogo odličnih dostojanstvenikov prijetih in v zapor vrženih; govori se, da so našli zaroto stranke odstavljenega sultana Murada.
Vojska.
Včeraj od „D. Telegrapha" poročano vest o velikej zmagonosnej bitvi pri Erzerumu, vsled katere je Muktar moral popustiti tudi svoje Btanje pri Erzerumu in se po cesti, ki proti Trapezuntu drži, moral umekniti, potrjuje tudi denašnji telegram angleške „Morningpost" iz Carigrada. — Da od ruake strani nij Se natančnejšega poročila, temu je najbrž kriva hitrica, s katero so marširali Rusi po prvej velikej bitvi več dnij hoda od Karsa do Erze-ruma pa nijso za soboj telegrafa stavili.
Ukaz carjev ukazuje, da odslej morajo vsi dopisi in poročila z bojišča s polnim imenom dopisnikovim podpisani biti. — Ukaz sicer oster, ali koristen, ker bode resničnost podpiral.
Poročila z bulgarskega bojišča kažejo povsod strašno slab položaj za Os man a-pašo. Kakor je telegram oni dan povedal, vzeli so 2. nov. Turkom utrdbe tetevenske, ki so bile zelo važne zanje, a so jih tudi, kakor zadnje novice povedo, branili do skrajnega konca, dokler bo jih naposled morali vendar Rusom prepustiti. T e t e v e n je močna utvrdba turška, ki leži do sedem ur od Plevne na jugozapadnoj strani. Tudi so bili Rusi prejšnjega dne prišli preko Dolnjega Dubnjaka proti Plevni dve vrsti daleč in najbrž je to gibanje sovražnikovo ostrašilo posadko v Tetevenu, da se je nazaj v Plevno umaknila. Vojska, ki je razpostavljena okolo Plevne, bi bila na ta način se zgostila in primaknila bliže tvrdnjavi plevenskej.   Ob jednom pak je splavalo po
vodi upanje Osmana-paše, da bi se utegnil Šefket-paša se svojo vojsko mej ruskimi krdeli zmuzniti v Plevno, kajti Rusi so se uže razprostrli po cesti od Dolnjega Dubnjaka proti Orhaniju, ter si utrdili svoja položenja. Šefket-paša je moral, namestu da se bliže Plevni pomakne, bežati proti Orhaniju. Videti jo zatorej, da je zmaga, ki Bi jo je bil baje pri-bojeval pri Telišu, le na škodo bila turškemu orožju. Iz tega pa je tudi popolnem jasno, da je zdaj Osman-paša v silnej zadregi; njega vojaki dobivajo le malo in slabih jedij in pomanjkanje živeža bode še večje, ako je posadka, ki je bila tako na naglem izgnana iz Tetevena, kar je vsakako misliti, morala popustiti v tej tvrdnjavi vse strelivo in ves živež ter mnogo govedi. To pak nam naposled dovolj priča, da se padec Plevne čezdalje bolj približuje svojemu koncu, kar pak se ne bode zgodilo še le za nekaj tednov, nego računiti imamo samo še malo dnij do tega trenotka.
S to mislijo v najboljšem aoglasu je ne-kovo poročilo iz Svištovega, ki pravi, da general Gurko razpošilja na vse strani močna krdela, ogledavat okolične kraje. Oddelek, ki je južno šel po cesti proti Sofiji, prispel je v dolino malega Iskra, štiri ure od Orhanija. Na zapadno stran odposlana konjica preti Vrazi, kjer je Čerkes Hasan-paša z dvema batalijonoma. Gurko je prišel pol drugo uro daleč od Plevne. Utrdbe, ki so napravljeno na visočinah mej Mitropoljem in Dolnjim Dub-nikom, stoje nasproti utrjenega mosta, ki drži preko reke Vida blizu Plevne. Ruska razpoloženja okrog Plevne so vsa v tetegrafičnej zvezi.
Ilitka pri Aladžadagn.
Dno 9, oktobra je bil poslan general La-zarev z vojnim oddelkom, sestavljenim iz 27 bataljonov, potrebne konjice in 40. topovi preko
Kopitarjev komers.
Z Dunaja 31. nov. [Izv. dop.]
M.'it <> Sloveniji: Um beseda oznanuje, V pesni srco se z:ičujol D.
Nikdar še nijsem tako navdušen prijel za pero, kot to Btorim denes. Pri vsej svojej navdušenosti vendar ne bodem mogel zadeti Onega vzvišenega sloga, ki bi bil vreden velike za dače, kojo sem podvzel, hoteč vam opisati slavnosten komers na spomiu slavnemu, uže davno v mrzlej gomili poči vaj očenau, našemu rojaku J ar ne j u Kopitarju, ki je z uma svitlim mečem v prvej vrsti boril se mej onimi, ki so znali, kaj je Slovenec, kaj Slovan.   Jarnej   Kopitarja   slavi in
časti ne le Slovenec, zavedajoč se krepkega a voj ega rodu, timveč zanj navdušuje se isto tako Hrvat in Srb, Čeh in Slovak, Rus in Rusinec.
Da je to gola istina, kazal je zadnji komers dunajskega slovenskega društva Slove-venije, koje sedanji predsednik, gosp. Franjo Staj ar, je sprožil v zboru Slovenije, ki je bil 20. oktobra, misel, oslaviti na predvečer vseh svetih slavnega slovenskega in slovanskega prvoborilca.
Na Dunaji bivajoči slovenski akademiki imeli so vsako leto za sveto svojo dolžnost, na dan vseh svetih, v kolikor mogoče množ-nem številu, podati se na grob Kopitarjev ter tam položiti venec se slovenskimi troboj-nicami na spominek. Pred dvemi leti pel je celo pevski zbor dva kora na gomili slavnega našega ranjcega, kar je „ Slovenijo" spravilo v kolizijo s policijo.   Ne sme se namreč
todi popevati na grobeh, kot to smejo vsako leto Hrvati na velikej gomili za svobodo palih 1846. leta, ali „Sokol" vaš v Ljubljani.
Dunajsko slovensko društvo „Slovenija" je po poldrugoletnem dremanji prešinil nakrat ves nov duh. In ta nov duh, ki - veje sedaj tako dobrodejno v tem društvu, prouzročil je, da je to društvo letos prvo izinej vseh aka-demičnih društev javno nastopilo, in sicer na spomin Kopitarja. Refilo je svojo zadačo nepričakovano sijajno. Slovenija je imela slavnosti, ki so se dobro obnesle; letošen komers, — tako trde starine Slovenije — dosegel je, kar marsikatera slavnost ne more doseči. To vam bodem dokazal z opisom, kako se je sestavil in izvršil obširen program.
Sestavljatelj programa je dobro učinil, da je premislil, koga se ima slaviti. Kopitar je v literarnem oziru bil, ne le slovenski pisatelj, on ima zasluge za vse Slovane, pi-
Ko&irana, Digura in Basardžika sovražnikom za hrbet, da si prisvoji  Ogurluk ter poteg ležeče visoko konsko pogorje, potlej pak, da pri občnej akciji pridobode vzvišeno ravan Vizinkioi ter da tako Turke odreže od Karsa. Crta poljskega telegrafa vezala je generala Lazareva vojsko nepretrgoma z glavnim stanom  velikega kneza.   Po  njej  so marljivo brzale depeše sem ter tija in ob vsej progi bile so razpostavljene kozaške straže, ki so imele skrbeti, da te zveze ne pretrgajo uporni turški kmetje.   Muktar pak je brž — kakor ujeti turški oficirji enoglasno trdijo — bil izvohal, da mu gre Lazare v za hrbet, kajti povedala mu je to mnogoštevilna množica njega pre-lagatajev, zatorej je odposlal proti njemu takoj svojega namestnika Ferik Rušid pašo se 15 bataljoni. Za telegrafno zvezo in dovažanje živeža za Ruse se uij kar nič zmenil. Največja neumnost, ali ošabna nemarnost njega pak je bila ta, da nij dal posesti veliki Jagenjski grič, ki bi bil varoTal vso njega fronto,  osobito pa središče njegovej vojski. V tem pak so Rusi z razumnostjo, katerej se moremo samo čuditi, brez odlašanja   vzeli veliko Jagenjsko-goro Turkom izpred nosa ter jo sebi prisvojili. — Ko so Turki to svojo napako izprevi-deli, poskusili so z napadom vzeti si to rusko pozicijo dne 14. okt., ali bili so krvavo odbiti. Na ta način je bilo nezavarovano središče turških razpoloženj, grič Avli-Jar in mesto Vizinkibi. Ko je za rana v jutro general La zarev naznanil glavnemu stanu, da je pripravljen, a da se vendar boji turške glavne vojske ter prosi pomoči, sklenilo se je bilo takoj napad pričeti.   Izpoznavši  vendar, da ne bi utegnilo biti ugodno, ako primejo sovražnika, kakor navadno, v dolzih redovih, izmislili so si ves drug način  vojevanju.   Samo glavne točke bi po novem načrtu morale napadene biti in to bi imel general Heiman vojskovati pri griču Avli Jar,  a general  Lazarev proti mestu Vizinkibi vesti svojo vojsko. Druge pozicije in goro Aladžo  imeli so le opazovati, dokler se ondi ne odloči vspeh boja.   Ta načrt je bil tako umno osnovan, da se mu moramo samo Čuditi.
Z jutra ob šestih je prijel general Heiman, idoč iz vasi Hadživali sč kavkaskih gre-nadirjev divizijo ter biigado Šakovo, grič Avli-Jar. Okolo vrhunca gričevega, ki je ondi plo-čat in skalovit, ter neobraščen, napravili so bili Turki obkope, ter si izkopali okolo na okolo rov na ostre kote, ki je bil 5 črevljev
Širok in 3 črevlje globok. Boljše urejena baterija je imela 8 6 Krupovimi poljskimi topovi pomagati, ter braniti pozicijo turško. Dočim se je prej navadno ruska artilerija nastavljala na takove daljave, da nij mogla od njih vspešno delovati proti Bovražniku, ukrenili so jo sedaj drugim potem. 56 topov, ki so jih bili za ta boj odmenili, so nastavili prav blizu sovražnikovim razpostavljenjem in namerili so jih tako, da so vsi bili obrneni jedino proti onemu delu sovražnikovih utrdeb, na katere so pozneje mislili napravljati naskok. Ruski prestrelci so po hudem boji zapodili Turke na grič, ter se zbirali v njega podnožji v tri redne vrste, da z njimi poskušajo napad. Kraj, kjer se je to vršilo, bil je uže po naravnej strmini one strane gričeve vrlo dobro zavarovan, ter nijso mogli Turki od vrha na nje doli .streljati. Dokler se je to godilo, so ruski topovi strašno delovali proti turškim utrdbam. Kakor toča padale bo mej Turke ruske svinčenke in drugovrstne krogle kakih 5 do 6 ur neprestano in rovi so se polnili z mrtvimi Turki.
Muktar pak je opazoval ta boj z druzega griča, ki nij daleč od Avli-Jarskega, a tudi utrjen, in je videl na svoje oči, kako propada njega slava in nezmagovitost, ter kako Armenija preti izgubljena biti za Turke. Namesto, da bi bil brž potegnil jo s svojimi vojaki na pomoč mestu Vizinkioi, ter se ondi koncentriral, poskušal je s svojim polkom braniti Rusom napad na grič Avli-Jar. Šel je s svojim oddelkom raz goro in v dolini od zadaj prijel v g03tih vrstah z nekaterimi topovi vojsko generala Ileimana, a ta je imel dovelj ljudij na razpolaganje, in je z nekaterimi bataljoni nadležne Turke zapodil v beg.
V tem hipu, bilo je okolu jedne ure po polu dne, jele so se pomikati vse tri kolone pod poveljstvom pl. Šaka navzgor po strmej poti. Grenadirji, ki bo se bili uže naveličali vednega brezvspešnega streljanja z daleč in se skritih položenj, korakali so neustrašno in junaško višje in višje in ob jed nem so ruskih topov krogle strašno mesarile po turških utrdbah. Iz prva bo Turki odgovarjali z močnim streljanjem. A, ko je rastlo sovražnikov število ter so se ti, čim višje so prišli, v tem gostejših četah primikali in je bilo videti, kakor da vstajajo v t no mer nove čete iz zemlje — upadlo je srce Turkom in izgubili so zaupanje v svoje puške zadovke ter ae spuste v beg.   Zdaj, ko bi trenil,   na jedenkrat
umolkne grom, žrela rusk h topov nehajo blje-vati smrtonosne kroglje, a ob jednem nastane veselja krik mej rusko vojsko, da tisočero odmeva od skalovja in pečin. Za pet minut bili bo Rusi na vrhu. Muktar pak je pri tem dogodku prišel skoraj ob pamet ter je ▼ strašnem diru hitel v Kars. General Heiman je takoj zaukazal, da ga ido nekatari oddelki podit — a žalibog, da je bilo premalo konjice navzočne. Jeden oddelek vojske je drl za Turki po ravnej dolinici, po katerej teče potok Matara ter bo jih podili proti gori Orlok; glavna vojska pak jo je krenila na desno, kjer je zapodila po kratkem artilerijskem boji b prvim naskokom sovražne čete z utrjenih visočin, ki leže nasproti mestu Vizinkioi.
Mej tem je bil tudi general Lazarev pričel svoj odločilen naskok na mesto VizinkiSi ter si je je z vso silo prisvojil. Nu, zdaj de bili Turki v Btrašnej zadregi in nijso se znali in vedeli obrniti na nobeno stran. General« Heiman in Lazarev sta jih bila dobila v svoje Bredo in mečkala in ukončavala sta jih, kakor dva malinska kamena. Kdor se je umel skriti in je utekel po izgledu zmagovitega Muktarja, rešil si je živenje — druge so vse posekali Rusi, ali pa bo jih ujeli.
Dočim se je boj pri Vizinkioiu vršil ter je bila v njem pobita turška glavna sila. bivalo je še desno krilo Muktarjeve vojske T miru na gori Aladža v svojih utrdbah.
Kadar so Rusi ob dveh po polu dne bili si srečno pridobili grič Avli-Jar, dobila je) povelje divizija moskovskih grenadirjev, ki je stala na levem krilu, da se pod zapovedni-štvom generala Šeremetjeva loti turških utrdeb na Aladža gori. Turki so Be kolikor je bilo še moči hrabro ustavljali sovražniku, a morali bo se čezdalje višje in višje nazaj umikati. Ko so jim po krvavem boji Rusi celo glavni tabor vzeli, pobegnili so, vse pustivši, preko vrhunca na drugo stran skalovite gore. V tem se je bila noč porodila in mrzel veter je pihal: do smrti utrujeni, gladni, žejni in od mraza trepetajoči mislili so se bežeči batalijoni rešiti na goro Orloksko. A ko jih je tudi od one strani pozdravilo streljanje Rusov, so se ustavili ter poslali parlamenterja velikemu knezu naznanit, da se žele udati.
Major generalnega štaba prinesel jim je odgovor ter stavil najprej uvet, da vsi polože" od sebe orožje, ako zahtevajo milosti. Na ukaz svojega obersta zložili so Turki vse orožje na kupe, a ruskih  strelcev batalijon je je
soč in bodreč in slaveč, ne le Slovence, tim-več i druge slovanske rodove. I to je bilo načelo pri sestavljenju [ rograma, kajti program nij bil le slovensk, nego slovansk, in to je tudi uzrok, da je komers izvršil se kot bi bila to slavnost.
Naj preidem k posameznim točkam: Pozdrav predsednika Slovenije je bil, akopram mu je slavija policija najlepša, najjačejša peresa izpulila, kar si sme gospod predsednik seveda v čast Šteti, ker je pokazal, da nij mevža, kadar je treba naglašati Slovanstvo, bil je neizmerno pohvalno sprejet.
Davorin Jenkov „Vidov dan" moral se je ponavljati; A. Nedvedove „Želje", ki jih je pel naš rojak, sedaj lipski operni pevec, gospod Ed. Kraševec, so občinstvo takoj elektrizirale. Bil je silno burno pohvaljen Mislili smo, da bode ta komad po burnem ploskanji ponavljal, a tega nij storil, a pač nam je pel prekrasno A. Ilajdrihovo kompozi-
cijo Preširnovega „Kara". In kako čudno| krasno znal je izboren pevec tolmačiti Pre-širna, prenašati kompoziterja! Srce se je tajalo, um je šel v zvišene zrakove i prisluša-joč pesni čutil je človek čut nadzemelj-skega veselja in sreče. Isto tako krasno pela se je Hajdrihova „Mladini". Morala se je tudi ponavljati K. M a še ko v a „Lehko noč," ki so jo peli gg. Lenarčič (agronom), Orožen, Kosovelj in E. Kraševec, dopadala se je jako dobro. Pevci so bili vrlo dobro pri glasu ; morali so jo na vseobče zalite vanje ponavljati. Sloveči naš Boris Miran je bil konfisciran, menda — prvikrat; mar je znak, da sta „Raja" in flNa meji" res državi nevarna, ali pa ni pesnik pred policijo nema milosti?
Izborno sta igrala na citre gosp. S i h e r 1 in Lah. Obilen plosk naj jima bode v izpod-bujo, da v svojej umetnosti čim dalje napre-|dujeta in v prihodnjič enkrat našega izvrst-
nega skladatelja A. Vavpotiča predavata. Umlauf je mojster kot kompozitor za citre, a tudi g. Vavpotic je vrl skladatelj in pred prvim ima ta mojster-skladatelj za Slovence in Slovane to prednost, da je naše gore list. G. Vinko KrušiČ produciral se je prav pošteno na okarino ; igral je „venček slovanskih narodnih" po lastnem okusu, in reči se sme, da nema baš slabega okusa, kajti: Kocijančiče va „Le nocoj še luua mila", srbska „Onamo", ruska „Sarafan" in znan „Kje domov moj", kot jih je K. igral, napravile so na občinstvo prav dober utis. Mi-mogredo naj omenim, da je g. prof. Stritar rad posodil oni inštrument Sloveniji. In malenkostne kavarnske kritike, kakor da bi okarina ne bila spadala na program, se najbolj s tem ovržejo, ako se opomni, da se je lansko leto v Parizu in tudi v BeČu igralo na okarino in sicer v koncertih.
(Konoc prihodnjič.)
•prevzel v Bvoje varstvo. Vojakov, ki so se bili tako podali, je bilo vseh v kupe celih 22 bataljonov. Pozneje so pa izročili na tak način Rusom Še šest bataljonov. Koliko je Turkov mrtvili, koliko ranjenih, a koliko jih pogrešajo, ne ve se dozdaj še natanko. Misli se, da nema Muktarjeva pribegla vojska in prejšnja posadka v Karsu nad 6000 mož, kar je pa za takovo ogromno trdnjavo le ubogo malo brambovcev. Mej ruskimi ujetniki je se dem pašev. Poleg vojakov so pa tudi zmagovalci prisvojili si do 40 topov, mnogo tisoč pušek, silne gromade streliva in živeža, vsa taborišča z opravo in vse vojno orodje Mu ktar-paševo. Ujetnike so bili uže odveli v Tiflis. „A. A. Z.u
Zopetna zmaga republike.
Telegram iz Pariza nam javlja, da je republikanska misel, stvar republike, zopet zadnjo nedeljo praznovala upa polno zmago. Kljubu vsemu prizadevanju Mac-Mahonovega reakei-jonarnega ministersva Fourtou in njegovih pisanobarvnih zaveznikov, zmagali so republikanci vsaj toliko, da imajo za 107 generalnih svetovalcev več kot so jih imeli prej in, ker je dozdaj znano še 84 povo-litev in G3 volitev pa Še znanih nij, naraslo se bode republikancem število še bolj, ko bode cel resultat znau.
Mogoče je, da so Francozi še več pričakovali. Ne vemo v kolikih okrajih se vsled te pridobitve spremeni glasovanje za senat republikancem na korist. Ali vsakako je uže to veselo, da republika pod protivnim pritiskom vedno pridobiva, da ne izgubljeva, kar bi vendar človeško bilo in naravno.
Nedeljske volitve v generalne zbore so bile zadnje upanje „konservativcev," kakor se po krivem imenuje iz bonapartovcev, orleanistov, burboucev, in raznih druzih reakcijonarjev sestavljena druhal. Ministerstvo Fourtou je upalo pri teh volitvah tako zmagati, da bi bilo vsaj moralični videz opravičenja svojega obstanka na vladi zagovarjati moglo.
Ministerstvo Fourtou je zdaj sprevidelo, da nema večine naroda za soboj, da ga drži le birokracija, sprideno napoleonovsko uradni* Stvo in omenjena sodrga. V tem izpoznanji je uže hotelo odstopiti in Pouyer-Quertier bi bil imel novo upravno ministerstvo sestaviti, ki bi bilo tako dolgo vladalo, da mu zbornica nezaupnice ne da.
Ta poskušaj se je sicer razbil, vendar javlja telegram, da je „posebno izrecno" izjavil Fourtou, da je zmirom pripravljen iti, kadar Mac-Mahon želi. Valjda tudi Mac-Mahon tacim činom, kakor so ondanje in sedanje volitve, ne bode zapiral očij in se bode vrnil k poštenejšemu vladanju s pravo večino.
Na Francoskem torej zmaguje francosko-narodna stvar. To mora vsacega dobrega človeka, posebno pa še vsacega Slovana veseliti, če vidi, kako tu narod do svoje pravice prihaja, kako podlegajo v svojem krivičnem boji razni tlačitelji in sebičniki — podobni si v delu in sredstvih povsod.
Politični razgled*
V Ljubljani 7. novembra. Za denes je minister obljubil odgovoriti v državnem #Jboru interpelacijo o pretrgan]! trgovinske pogodbo z Nemčijo. Nij pa verjetno, da bi se stvar vsled tega odgovora kaj bolj pojasnila.
Iz Pešte se poroča „A. Pr.u, daBOft**-vtttski poslanci izvolili odsek iz Mrazovi« i, Subotića, Jakit'a, Miškatovića in srama, ki bodo formulirali terjatve hrvatske narodne stranke, glede vojne krajine. Sram bode te terjatve v zboru zastopal. (.)& Be hrvatske terjatve ne izpolnijo, bodo hrvatski zastop niki mandate položili. Bana Mažuranica so uže 3krat klicali v Pešto na dogovor, a nij še šel.
Tnanjf driav«B.
Pametnejši si.ngli$nnie agitira jo za to, naj se Rusiji odpre pot Bkozi Bospor in Dardanele. Vladni angleški list „Standard" pa pravi: ,,najbolj gotovo sredstvo, da pride do vojske angleško-ruske, je dovoliti ruskej rloti prosto vožnjo skozi Dardanele." Ali ne mora tak ogaben govor vsacega Rusa zapeči? Zakai bi sam Angličan na morji gospodoval?
Iz tšfftinm- se tolegrafira zapopadek uvodnega članka Bismarkovega lista ,,Nordd, Allg. Ztg." o francoskih zadevah. Naglasa tu „ nevarnosti trajne klerikalne agitacije, ki je iz Vatikana naročena ob enem v orijentu. na Poljskem, na Renu, v Tesinu in na Irskem, posebno pa na Francoskemu in meni, da so odbite. — Mar ne tiči Nemcu še kaj rlruzega od zadaj v mislih?
Iz tmlifv se poroča, da so dozdanje razmere v severo-zapadnej strani silno napete in da se mora nekaj zgoditi, da ae vzdrži in zagotovi varnost. Angleške vojne čete na meji so bile pomnožene, vojska je prav verjetna.
Dopisi.
K 4»<»reiiJ*H4»frt* G. nov. [Izv. dop.] Za nas Slovane jako vesela poročila prihajajo z bojišča. Posebno važno se nam zdi vspešno vojevnnje ruskega generala Gurka na pleven-skej cesti, kateri je z vzetjem Dubnika, Te-liša in Radomiric, Turkom nemogoče storil preskrbovati Plevno z živežem in strelivom. Turki še preje niti mislili nijso, da Rusi obkolijo Plevno, ter so jo, kakor je iz najnovejših carigradskih poročil razvidno, jako slabo preskrbeli z živežem in drugimi vojnimi potrebščinami, in ko tega zmanjka, se bo moral Osman udati, ker prodreti skozi mnogoštevilne čete Rusov in Rumunov mu ne bo mogoče. Tako bodo za Ruse največje težave te vojne kmalu premagane in hrabri general Gurko bo kmalu mogel peljati svojo zmagovalno vojsko, povekšano z mnogimi drugimi vojnimi oddelki plevenske vojne, črez Balkan, in začeti še to jesen, če bo vreme ugodno, operacije proti Adrijanopolju, druzemu glavnemu mestu evropske Turčije. Zimsko vojevanje je gotovo in Rusija se za to jako energično pripravlja, in bo morebiti vjpešneje od poletnega, ker azijatski in afrikanski divjaki turške vojne, nevajeni mraza in pri tem še slabše oblečeni od Rusov, se bodo le malo zamogli porabiti v zimskem času za vojevanje, a Rusi so pa vajeni klubovati vremenskim nezgodam, dobro oblečeni, prišedši iz mrzlih severnih krajev, bodo zamogli z dobrim vspehom nadaljevati vojno delo. Nekateri turkofilski časniki so trdili, da je zimsko vojevanje v Bulgariji nemogoče, ter bi se mogli Rusi nazaj, morda celo črez Dunav umakniti, ali to bo ostala le želja Turkoljubov, kakor jo uničenje rusko vojne po ple venski h neudačah meseca julija, katere je bil najbolj general Krildener, rodom Nemec, zakrivil, ker nij ob pravem času zašel Plevne, ko še nij bilo nad (JOOO Turkov v njej. Turki in turkirilski časniški dopisniki so mnogo poročali, da se je Sefket-paši posrečilo, spraviti ' živež in strelivo v Plevno, in sicer toliko, ko bi bila njih poročila resnična, da bi bila Os-nianova vojska iu mestno prebivalstvo za več let  preskrbljeno.   Kmalu  je  pa bil Osmau
prisiljen, odpravljati za vojno nesp03obno prebivalstvo iz mesta in zdaj uže iz Carigrada potrjujejo neresnico prejšnjih poročil, poroče-vaje, da je Osmanova vojska le do 14. t. m. preskrbljena z živežem in strelivom, potem se bo morala udati, če se ne posreči Turkom spraviti novo voisko na noge, ter Osmana osvoboditi iz ruskega oklepa; ker ao pa ruski polkovodci preverjeni, da 8e to ne zgodi, ker Turčija nij v stanu v tem kratkem času spraviti Rkupaj velikih krdel, mala pa proti mnogoštevilnim Rusom in Rumunom nič ne opravijo. Ti dogodki zopet jasno dokazujejo lažnjivost turških in poročil turkofilskih listov.
Uže tisti turkofilski listi pripoznavajo, da ie čast ruskega orožia rešena, kateri prei.upili, da naj se Rusija iz vrst velesil, zavoljo svojih vojnih nevspehov izbacne, in celo predrznejši, da naj se iz Evrope v Azijo pomakne. Celo Turkom najbolj prijazni listi zatrjujejo, da volno položenje za Turke nij ugodno. Iz sovraštva do svete Rusiio in do vspga Slovanstva sploh, in prejšnjega prevelikega hvalisanja junaštva turških vojnikov in bist.roumja turških vojevodov, ne pripisujejo laglje spremembe na bojišči Turčiji na kvar, niti ruskemu junaštvu in spretnosti ruskih polkovodcev, niti nesposobnosti turških generalov, a le carigradskemu vojnemu Bvetu bo» vse krivde na ramena zvalili, kateri je pa gotovo najbolj nedolžen v tej stvari, ker njegovi ukazi bi pri tolikajšnjej bistroumnosti turških generalov in junaštvu turških vojakov, kakor so jo turkoljubi povzdigovali, ne bil mogel toliko škoditi s svojimi ukazi. Uže vidijo najbolj zagrizeni turkofili, da se Turčija bliža propadu, za to so jeli se po časnikih in drugod pogajati za mir. Angličanska vlada jo prevzela nalogo pri Rusiji in v druzih evropskih diplomatičnih krogih posredovati za mir, in Slovanstvu protivni listi zdaj polnijo predale s članki o potrebnosti miru za Evropo in Rusijo, ker je tako uže Čast ruskega orožja in čast ruske države z dosedanjimi vojnimi vspehi rešena. Znamenito je, da v prej jako bojevitim Carigradu bo na enkrat miroljubni postali, prej je sultan grozil , ne prej sk'epati miru, da bo ruska vojska vržena črez mogočni Dunav nazaj, a zdai je pa naenkrat pripravljen mir sklepati, Turčijo reformirati in tudi Gre-ciji izpolniti njene želje, katerej so prej grozili poslati ultimatum ter jo z vojsko napasti. Ko bi bilo enkrat pismo o mira podpisano, bi nemški časniki zopet jeli mahati po Rusiji, da nij dosegla svojega namena, da se je z vojno blamirala in je nij mogla vsled slabega stanja vojske in finance dovesti do konca, le zdaj ti nemški judje žele se svojim pisanjem oslepiti diplomatične kroge, češ, da je mir mogoč. Mi smo trdno preverjeni, da višji ruski krogi se ne bodo dali oslepiti od turkofilov in ne bodo zdaj po vojnih vspehih sklepali miru, ker ga prej po neudačah pri Plevni nijso hoteli, ter bo ruski gospodar držal svojo carsko slovo, dano v Trnovem bolgarskemu narodu, ter dosegel cilj osvobojenja turškega kristijanstva izpod turškega jarma, naj stoji kar hoče. Z luj je sploh vidno, in uže turski krogi in naši turkofili so prišli do prepričanja, da dnevi turškega gospodstva nad Slovanstvom so uže šteti. Turčija je užo zadnje vojne sile poslala na bojišče, ali pri vsem tem nij mogla se ustavljati ruskim vojnikom. Zdaj pa še turškim prijateljem Anglieanom žuga vojska v Indiji, kateri bodo torej prisiljeni Turkom od-
Teči pomoč. Turki bodo morali sami braniti glavna mesta Adrijauopelj in Carigrad.
Pomanjkanje denarja se pri otomanskej vladi vedno bolj čuti in v kratkem utegne ♦Turčiji pogubilno postati, ker bodo Angličani in nemški judje vse veselje zgubili posojevati, po turških neudačah spoznavši, da se Turčija ne da oteti, ker bi vse žrtve v ta namen bile zastonj. Tako bodo v kratkem oai, ki so dozdaj milijone žrtvali za obstanek turške države, z odbitvo vsake pomoči, pospešili nje propad. Po ruskih vojnih vspehih v Aziji in še bolj v Bolgariji, je stiah pred Slovanstvom prešinil avstrijske judovsko-nemške ia inagjarske, kakor druge turkoljubne kroge. Bojo se za svoje gospodstvo nad avstrijskimi Slovani in odbivajo pridobitev Bosne, videvši, da se bliža za nje plačilni dan, za krivice, katere so dopri-našali nad Slovani. Po osvobojenji turškega Slovanstva bodo dobili naši Slovani močno podporo na jugu v kulturnem obziru. Narodna zavest se bo vedno bolj širila mej avstrijskimi Slovani, ki bo skupno z nezaupanjem do usta-vovercev in Magjarjev, katero so se svojim slabim gospodarstvom pri državi nakopali pri večini avstrijskih narodov, bode previdela spremembe v vladnih krogih nam Slovanom na bolje.
Veliko hrupa v Izraelu in pri turkotilih je napravilo izgnanstvo Židov iz Bulgarije, vsi nam protivni časniki so bili prenapolneni s pomilovalnimi članki o teh nesrečnežih, ki so izgubili vse svoje premoženje. Nekateri so vso krivdo hoteli zvrniti na Husijo in drugi upi-jejo nad Bulgari, da so krivični in neotesani ter za večjo omiko nesposobni. Noben teh listov se ne spomni bornih turških, v Avstrijo pribeglih Slovanov, kateri so tudi vse izgubili in morali bežati pied turškimi krvoloki in uže več kot leto dnij v največjej bedi stanujejo po južnih deželah naše monarhije. Ti Abrahamovi sinovi so po krivici si osvojevali posestva krščanskih Bolgcrov, ker so si znali pridobiti priklonost turških oblastij, bo na vse mogoče načine odirali slovansko ljudstvo in zdaj ob nemirnih časih služili Turkom za ovaduhe, ter tako mnogim nedolžnim Bolgarom po krivici oropali imenje in življenje. Zato jih je pravična narodova osveta zadela in so bili od sicer mirnih Bolgarov prognani in pripravljeni ob bogatstvo, katero so si bili prej po krivičnem prisvojili. Da jim nij bilo treba pomanjkanja trpeti, so jih avstrijski judje in drugi turkoljubni bogatini bogato obdarovali ; na v Avstrijo pribegle turške Slovane se pa ti krezi nič ne spomnijo in se še prizadevajo, kruto turško gospodstvo v Evropi ohraniti.
Domače stvari.
— (Volitve v kranjsko trgovinsko zbornico) Komisija je zapisnik volilcev uže sestavila. Ta bode od 12. do 20. t. m. na splošno razgledovanje in reklamiranje javno predložen, in sicer zapisnik vseh volilcev trgovinskega odseka in 3. oddelka obrtnijske sekcije pri davkarijah, imenik velikih in-dustrijcev in rudarjev pri okrajnih glavarjih; ljubljanskih volilcev pa pri mestnem magistratu. Ugovori zoper izpuščenje kacega vo-lilca, ali zoper krivo vpisanje katerega, morejo se vlagati pri teh oblastnijah, ali pa naravnost pri volilnej komisiji v Ljubljani. Tur jaški trg, št. 4, prvo nadstropje.
— (Konfiscirali) je bil zopet zadnji vtorek,  torej  dvakrat za poredom tu-
kajšnji „Slovenec" in sicer zarad uvodnega članka, zarad nečega dopisa in neke poslanice. Ker izhaja ta list samo trikrat na teden, dobili so naročniki ravno komaj eno številko v tednu, če —pojde v tretje srečneje.
— („Laib. Tagblatt" konfisciran,) je bil menda v drugič v celem grešnem svojem življenji zadnji ponedeljek večer. To smo izvedeli še le iz včerajšnjega lista „Tagblat-tovega", kajti mej „Tagblattovok' konfiskacijo in mej našimi mnogimi konfiskacijami sta dva velika razločka. Prvič je onega butlja še le potem policijska roka dosegla, ko je bil uže po vsem mestu raznesen in ga je uže vsak bral, kdor je hotel. Tako mu je torej kontis kacija le reklamo naredila. Drugič pa je to, da je bil konfisciran zarad motenja religije ne iz političnega uzroka, namreč, ker je litanije po svoje tolmačil.
— (Iz Gorice) se nam piše G. t. m.: Škode v solkanskem malinu je 40.000 gld. Tukaj imamo pomladanske dneve. V javnem vrtu drevje poganja in cvete. Minulo nedeljo (4. t. m.) je bil pri sv. Roku, 10 minut od Gorice, javni ples. — Plesalo se je v prosti naravi, kakor je navada o hudi vročini. Iz vrstuo vino človeku vročo kri še bolj podkmi in prijatelji plesa kaj radi nježne srnice spe-Ijajo na plesišče. Sploh se mora priznavati, da je Gorica v istini avstrijska Niča!    —i.—
Denasnji !iBt „81, Naroda" ima za prilogo povabilo k igri „Carjov kurir", katero bodo prihodnjega meseca tukajšnje nemško gledališče spravilo na oder, ter obeta biti, ako sodimo po velikanskih njo priredbah, zelo zanimiva, zaradi tega si usojauio p. t. občinstvo na to novo prikazen posebno opo-zorovati.
"VlESŽHO
jo naznanilo v denašnjej številki Samuela ilock-schera star. v Hamburgu. Ta hiša si je radi proiiipt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobiia, ter vsacega na denasnji inserat opozorujemo.
Unarll v IJiiblJanl
od 2. do 6. novembra: Matija Suštaršič, krojač, 3U 1., v bolnici, za suš co. — Franjo Dolhur, trgovski pomočnik, 58 I., v Sv. Josipa hiralnici št. 11., za vodenico. — Ana Mavec, osobojnikova soproga 71 k, v bolnici, za srčno vodenico — Marij a KTopčič, delavčev otrok, 6Vt v Vegovih ulicah, št. 12., za škrlatuico.— Antonu Mahkoti, hišn. gospodarju, v krakovskih ulicah št. 7., njega fantič, n minut star, za popkovo kilo. — Avguštin Mihelič, hiš. oskrbnika otrok, 4 I. 'j m , v križovniškej ulici št 18., za škrlatno vodenico. — Barbika Bulina, osobojnika otrok, 4 1., v bolnici, za bruhanjem, — Jarnej (jrum, stražar ju/.u. železnice, 75 1., v Hrenovih ulicah št Iti, za utrpnenjem pljuč, — Urša Matijažič, vrtarjeva soproga, fc8 1., v bolnici, za razsedonjem krvi.
Tržne cene
T Ljubljani 7. novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 erld 59 kr.; — rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 5 gld. 09 kr.; — ovos 3 gld. — 25 kr.; ajda ti gld. 50 kr.; — prosti 5 gld. 69 kr.;
— koruza ti gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 3 g!d. 04 kr.; — fižol hoktoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 9ti kr.; — mast — gld. 80 kr.; — špch.friuen — gld. titi kr.; — apeh pov >jon — gld. 72 kr.; jajce po 21/, kr.; — mleka liter 7 kr.; govedniuo kilogram 54 hi.; — teletnine 50 kr.; — sviujuko moao 52 kr.; — seua 100 kilogramov 3 gld. 05 ki-.;
— slame 9 gold. 14 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ii gold. 50 kr.; — mehka 4 gid. 50 kr.
Dunajska borza 7. novembra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. di Ig v bankovcih   .     63 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru    ,   .     66    „   95 „
Zlata renta........74   „   15 „
IHtiO drž. posojilo.....112    „   — „
Akcije narodne banke ....  831   „  — „
Kreditue akcijo.....ii09    „   90 „
London.........118    „ 40
Napol.......... 9    „ 53
C. kr. cekini....... 5    „ 67
Srebro .........iof>   „50 _
Državne marke    ... .58-55
Dober prodajalec na drobno,
ki je vojake odsluži , tor nij več prav mlad, sprejme se v neko prodajalnico na KrniijNkeiu. On mora pa tudi znati opravljati poštno s užbo, ter mora iz re stroko imeti potrebnega izpita. 1'onudbe naj se vpošljejo F. Mullerje vemu Annoncen-bureau v Ljubljani. t:-i32 — 1)
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Uoktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „JKalif'orn.ske j^oresti'* od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. ,,Tuaomer<*, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. „Na Žerinfah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena CO kr.
5. „Župnik TVakeflelilskl". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. ,,McJ dvema stoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
V „Aarudnej tiskarni" v LjuoIjhi.i ju izšlo 10 se dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje, lv. Tavčar in prof. Fr. VViesthaler v Ljubljanski čitalnici, 8" 9 pol. Cona 30 kr.
Naznanilo sr«»ce.
Dobitke garantira država.
Vabilo za udeležitev tloliilkiiiili mi kiju čeli
od državo Hamburg garantirano veliko denarno loterije, v katerej se bode gotovo dobilo <~*rez
H milijonov mark.
Dobitki te koristno denarne loterijo, katera obseza vsled načrta samo 85.000 srečk so Blodeči: namreč 1 dobitek overit. 375.000 mark, specijalno mark 250.000, 125.000, S0.0II0, 6O.0HO, 50.000, -10.01)0, ,'{0.000, tj krat po 30.000 in 2r).000t 10 krat po 20.000 in 15.000, 21 krut po 12.000 in 10.000, 31 krat po 8.000, O.OOO in 5000, 50 krat po 4000, 3000 iu 2500, 206 krat po 2100, 20IM) in 1500, 412 krat po 1200 in 1000, 1304 krat p.. 500, 300 in 250, 2S216 krat po 200, 175, 150, 13S, 124 in 120, I5S39 krat, po 94, 07, 55, 50, 40 in 20 mark in dospejo č oz nekaj uiosccuv v 7 oddelkih do gotove odločbo.
Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bode Hlužbeno in velja za-njo
Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke    „     1  „  70 „ Četrt originalne srečke „   — „  85 ,
in razpošiljam te od države garantirane originalne itreckc (nikaktu' prepovedano promeso) proti I ran kiranej pripoNil jatvi zueMka ali pa proti poštnemu povzetim tudi na unjoilriuljene kraje.
Vsak udoložnik dobi od inono poleg svojo originalne srečko zuHtouj tudi originalni načrt z vtisiienhn državnim grbom in po do-vršouoiu žrebanji piipoš jo se takoj vaaccmu brez zabtei anjn Mlužbeui spisek žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do interesentov izvršujem Mani tlirektiio in promptno in z iinjzaneNl ji veJNim molčanjem. WB Vsako naročilo moro si vsak preskrbeti h poštno nakaznico ali pa priporočenim plamom.
Obrne naj se tedaj vsak zaradi prihodnjega žrebanja /. naročilom zaupljivo «1»
■m 15. novembra t. 1. h
do moje firmo
Samuel Heckscher sen.,
bankirna in izmenjevalna pisarna
v Hamburgu.
(329—5)
Izdatelj in uradnik Josip Jurčič.
Lastnina in uak .Narodne tiskarne J.