V KS ROŽNA DOLINA
Krajani Ceste II zahtevajo čimprejšnjo obnovo ceste
Krajani Ceste II v Rožni dolini so že lani podpisali peticijo, da je treba nemudoma zaieti z urejanjem te problematične eeste. Ta je (s pločniki vred) vse bolj dotrajana, promet na njej je gost, krajani, ki živijo ob tej cesti, pa so že nekajkrat opozorili tudi na nekaj nevarnih točk, posebej na križišče z Gregorinovo c. in Cesto XVII. Prometni znaki na Cesti II so preveč od-maknjeni od vozi&a in slabo vidni, opozarjajo krajani, težave so s parkiranjem. cesta pa nima tudi talnih oznak.
»Cesta II je v programih že vse od leta 1986, a se z obnovo kar naprej odlaSa, pa čeprav je cesta utrpela že številne poškodbe zaradi preo-bremenitve,« nam je povedal predsednik sveta KS Rožna dolina Zvonimir Jennan. »Ob zapori Tržaške ceste, je šel ves promet iz smeri Dobro-va, Polhovega Gradca in Horjula po tej cesti. Tudi pri investicijskih gradnjah cest in druge ko-munalne infrastrukture se je na veliko vozilo po njej. Na Cesti II je, mimogrede povedano, tudi ruska ambasada. Zdaj krajani grozijo celo z zapo-ro ceste, če ne bo ugodeno njihovim zahtevam. Tako krajani, kot mi na KS, smo si vsekakor enotni, da je treba cesto letos na vsak način obnoviti. Sramota je za Ljubljano, da je cesta, po kateri neprestano hodijo tudi razni ugledni gost-je, tako neurejena.«
Na nedavnem srečanju s krajani Ceste II (21. februarja), ki se ga je udeležila tudi Stanka Mirtič z občine, je predsednik sveta KS Rožna dolina nadrobneje seznanil krajane s programom obno-ve cest za letošnje leto, iz katerega je razvidno. da je obnova Ceste II zdaj na prvem mestu, hkrati pa je to tudi zadnja velika investicija, ki jo morajo izpeljati v KS. RaCunajo, da bodo tudi tu uspeli zagotoviti dobro sodelovanje izvajalcev: Vodovoda, Kanalizacije, Pliname in Komunalne-ga podjetja.
Stanka Mirtič je na srečanju s krajani povedala, da je osnutek za obnovo pločnikov na Cesti II Mestni sekretariat za komunalno gospodarstvo, promet in zveze že izdelal in zdaj ta čaka na potrditev, kar zadeva obnovo samega vozišča, pa se je potrebno dogovoriti s Plinarno glede poteka trase plinovoda in pridobiti soglasje Komunalne-ga podjetja.
Krajani Ceste II so predlagali, da bi položili v zemljo tudi električne in telefonske kable, toda to bo odvisno od programov posameznih lzvajal-cev. Zadnje čase krajani vse pogosteje zahtevajo tudi nadzor hitrosti na tej problematični cesti, posebno na nevarnih odsekih, kjer je bilo že več nesreč.
Denar za obnovo cest v Rožni dolini je v veliki meri kril samoprispevek krajanov, vendar pa so bila potrebna še velika dodatna sredstva, še zlasti za obnovo vodovoda, kanalizacije in napeljavo plina. Zvonimirja Jermana moti, da samoprispe-vek ni bil v celoti realiziran, ampak »le« 95 odstotno.
»Prva tri leta je teklo vse po planu, sredstev je bilo dovolj in samoprispevek smo realizirali pe-tindevetdesetodstotno. Moti me, zakaj realizacija ni bila stoodstotna. Zakaj ne bi enkrat tudi pri nas končali eno stvar tako kot je treba. Kikljeva cesta. na primer, je bila zgrajena že leta 1992, pa še zdaj ni do kraja asfaltirana. Manjka ji ie pol asfalta, pa čeprav so bili opravljeni že vsi potreb-ni dogovori. Na Cesti IV, ki je bila prav tako v programu samoprispevka, manjka še 150 me-trov pločnikov, do kraja pa ni realizirana tudi ureditev javne razsvetljave na Cesti v Rožno do-lino.«
V KS razmišljajo tudi o dokončni ureditvi tran-zitne ceste XVII z Gregorinovim podvozom med Večno potjo in Tržaško cesto, ki bi znatno raz-bremenila promet v Rožni dolini.
B. VRHOVEC