Zdravstvena reforma in slovenska manjšina Praznična predstavitev Čukove pesniške zbirke V Doberdobu kmalu nove slačilnice Primorski dnevnik št. 231 (21.164) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 4. OKTOBRA 2014 sledi nam na . 1 ___• _ @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Krajevne volitve so zgodba zase Rado Gruden Za jutrišnje lokalne volitve vlada v Sloveniji precejšnje zanimanje, saj se mnogi sprašujejo, ali bo potrjen trend z julijskih parlamentarnih volitev, ko so nekatere tradicionalne stranke doživele precej hud poraz, premočno pa je slavila nova politična sila Stranka Mira Cerarja. Kot vse kaže, tokrat ne bo tako, saj je SMC še premalo zakoreninjena na občinski ravni. Zanimivo bo tudi videti, kako se bo odrezala Slovenska ljudska stranka, ki je izpadla iz parlamenta, na dosedanjih županskih volitvah pa je bila med strankami vedno najuspešnejša. Tudi Janševa SDS pričakuje na krajevni ravni boljši rezultat kot na državni. Ista ugotovitev velja za socialne demokrate, ki so na parlamentarnih volitvah tudi doživeli pravi polom. Vendar pa so krajevne volitve zgodba zase. Volivci na njih svoj glas namenijo tistemu kandidatu, ki bo -ali je že - po njihovem mnenju za svojo občino naredil največ. Zato bodo po vsej verjetnosti tudi rezultati precej drugačni, kot so bili na političnih volitvah. Med tistimi, ki na to računa, je prav gotovo ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki ima v boju za prvi položaj v prestolnici proti sebi enajst kandidatk in kandidatov vseh barv. Jankovic je na evropskih in parlamentarnih volitvah doživel dva huda poraza. Toda če bodo obveljale predvolilne napovedi, bo četrtič zapored že v prvem krogu prepričljivo izvoljen za ljubljanskega župana. In to kljub vsem škandalom in nezakonitostim, v katere naj bi bil vpleten. Jankovic je s svojim dosedanjim delom očitno prepričal večino Ljubljančank in Ljubljančanov, res pa je tudi, da ostale stranke in liste niso našle kandidatov, ki bi za Jankovica predstavljali resno alternativo. islamska država - Kljub bombardiranju džihadisti napredujejo Sirsko mesto Kobane naj bi bilo tik pred padcem Poveljnik kurdskih borcev pričakuje vsesplošno pobijanje in uničenje trst - Projekt Turistične kmetije brez meja Promocija turističnih kmetij na Barcolani - F' migranti Sredozemlje pokopališče pribežnikov LAMPEDUSA - Na Lampe-dusi so se včeraj z žalnimi slovesnostmi spomnili tragedije ladje s prebežniki, v kateri je pred letom dni umrlo 368 ljudi. Slovesnosti so se udeležili preživeli in svojci žrtev, pa tudi nekateri politiki, ki so jih na otoku pričakali protesti. Sicer pa sta se včeraj pred libijsko obalo zgodili novi nesreči z več deset mrtvimi. Na 11. strani 13.10. V TRSTU Umestitev paritetnega odbora TRST - V ponedeljek, 13. oktobra bo v Trstu umeščen novi paritetni odbor za slovensko manjšino. Po umestitvi, ki jo bo vodil vladni pod-tajnik Gianclaudio Bressa, bo odbor izvolil predsednika in podpredsednika. Paritetnemu odboru so doslej predsedovali Rado Race, Bojan Brezigar in Jole Namor. Odbor šteje dvajset članic in članov slovenske in italijanske narodnosti. Člane so imenovali rimska in deželna vlada, deželni svet in zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov. gorica - Pod sejmiščem spet zrasli šotori Afganistanski begunci se vračajo na soški breg DAMASK - Spopadi med pripadniki skrajne Islamske države (IS) in Kurdi za mesto Kobane na severu Sirije so se nadaljevali tudi včeraj. Po navedbah kurdske strani je kurdskim borcem uspelo odbiti tri napade skraj-nežev. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu je kurdskim silam uspelo sestreliti dve letali IS. Po navedbah kurdskih medijev je kurdskim borcem tudi uspelo uničiti tank borcev IS. Kurdski borci so sicer opozorili, da je mesto tik pred padcem in da jim grozi pokol. Njihov poveljnik Esmat al Šejk je dejal, da so skrajneži od njih oddaljeni manj kot kilometer. "Smo na majhnem, obleganem območju. Nobene okrepitve niso prispele do nas in meje so zaprte. Pričakujem vsesplošno pobijanje, pokole in uničenje," je dejal. Na 16. strani Podelili priznanja Podjetne Primorske Na 2. strani Kmalu ureditev obale Botanjka Na 4. strani Petdesetletnica centra za fiziko z nobelovci Na 5. strani Pisatelj Miha Mazzini o Topolovem in še čem Na 10. strani Na goriških Rojcah nova plezalna stena Na 14. strani je Z odlokom z dne 31.01.11 Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mm pm POSKRBITE ZA TOPLO ZIMO ZE SEDA* ^ Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 9771124666007 2 Nedelja, 5. oktobra 2014 ALPE-JADRAN / deželni svet - Pod streho reforma zdravstvenega sistema Nove zdravstvene ustanove morajo spoštovati zaščitni zakon Prvič v deželnem zakonu dvojezični nazivi sedmih uradno dvojezičnih občin TRST - Reforma deželnega zdravstva je torej pod streho. V deželnem svetu jo je podprlo 27 svetnikov večinske leve sredine (z izjemo Štefana Pustetta-SEL, ki se je vzdržal) in li-gaš Claudio Violino, petnajst jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Proti so volili predstavniki Forza Italia in Gibanja 5 zvezd, katerim sta se pridružila Barbara Zilli (Severna liga) in Lu-ca Ciriani (Fratelli d'Italia), vzdržali so se svetniki NCD (nova desna sredina) in Mara Piccin (Liga). Pomembna določila za slovensko manjšino Deželna zdravstvena reforma je lahko tudi sredstvo, da se zakoličijo določene narodno-jezikovne pravice, ki naj bi bile samoumevne, a običajno ni tako. Tako razmišljata deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, ki sta pripravila serijo dopolnil k zakonu, ki so naposled tudi prodrla. Prvič so v deželni zakon zapisani dvojezični nazivi vseh sedmih občin, ki so tudi po statutu uradno dvojezične, se pravi Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Na-brežina, Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Doslej je to občasno veljalo le za Dolino, medtem ko so vse ostale deželni zakoni dosledno obravnavali le v italijanski inačici. Obveze za razvoj čezmejnega zdravstva Z goriškim kolegom Diegom Mo-rettijem sta slovenska svetnika vnesla dopolnilo, ki deželni odbor obvezuje, da sprejme ciljni projekt o čezmejnem zdravstvu, kar naj bi pospešeno urejalo in razvijalo že obstoječe dogovore o sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi zdravstvenimi strukturami,« pojasnjujeta deželna svetnika SSk in DS. »Posebej pomembno pa je najino dopolnilo, ki v deželno reformo izrecno zapiše obvezo, da zdravstvena podjetja na območju dvaintridesetih zaščitenih občin spoštujejo pravice zapisane v 8. členu zaščitnega zakona o zagotavljanju dvojezičnosti javnih storitev. Glede komunikacije pa to načelo razširimo tudi na furlanski in nemški jezik za območja, kjer je priznana njuna raba,« sta še poudarila Ukmar in Gabrovec. V primeru zaščitene narodne skupnosti se zahtevi po kvaliteti, varčnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev dodaja načelo, da so slednje spoštljive tudi do večjezičnega značaja deželnega ozemlja. Navedenim dopolnilom, v katerih sta deželna svetnika Gabrovec in Ukmar upoštevala tudi predloge, ki sta jih na avdicijah v pristojni komisiji začetka septembra meseca iznesli krovni organizaciji SKGZ in SSO, je v avli deželnega sveta odkrito nasprotovala le svetniška skupina Forza Italia. Psihopedagoška služba tudi v Gorici in Benečiji Deželna uprava se je s sprejetjem resolucije o Slovenski socio-psiho-pedagoški službi na pobudo obeh slovenskih deželnih svetnikov obvezala, da bo delovanje te pomembne zdrav-stveno-svetovalne storitve v korist otrok, mladostnikov in njihovih družin še utrdila ter njen obseg razširila tudi na goriško in videmsko pokrajino. r t Stefano Ukmar in Igor Gabrovec v deželnem svetu »SSPPS je nastala pred več kot tridesetimi leti in težavam navkljub ter po zaslugi požrtvovalnih strokovnjakinj in strokovnjakov vztrajala vse do danes, čeprav trenutno ne razpolaga s samostojnim sedežem in tudi nima slovensko govorečega in opolnomočene-ga poslovodje, ki bi vodil popolno strokovno ekipo,« je še dodal deželni svetnik Gabrovec. Deželno odbornico za zdravstvo je posebej spomnil na zagotovila, ki jih je bil v tem smislu pred leti potrdil že njen predhodnik Vladimir Kosic. Institucionalne obveze - tako Ukmar in Gabrovec - ne zastarajo, tako da danes slovenska narodna skupnost pričakuje ponovno stabilizacijo in pravzaprav utrditev Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki je v teh desetletjih vestno in uspešno stala ob strani pomoči potrebnih otrokom, njihovim družinam in tudi šolam«. Zadovoljstvo deželne sindikalne zveze CGIL Sindikalna zveza CGIL ocenjuje, da reforma jamči kontinuiteto med zdravstveno oskrbo na teritoriju (družinski zdravniki) in bolnicami. Deželni tajnik CGIL Franco Belci je včeraj v Pušji vesi pozitivno ocenil pripra- Nagrajenci letošnjega natečaja Podjetne Primorske kultete za management z naslovom Op-tizir. Gre za posebno motoristično čelado, ki rešuje težave voznikov moto-ciklov, ki nosijo korekcijska očala pod čelado. Nagrade bodo zmagovalci lahko izkoristili po ustanovitvi novega podjetja, kar je spodbuda k čimprejšnji uresničitvi ideje in uveljavitvi na trgu, pojasnjujejo na UIP. podjetna primorska 2014 - Spodbujanje podjetništva Podelili priznanja za najboljše poslovne načrte KOPER - V koprskem gledališču so s podelitvijo nagrad v četrtek zvečer sklenili osmo sezono natečaja za najboljši poslovni načrt primorske regije Podjetna Primorska 2014. Zmagovalci v kategorijah Optimist, Navigator in Študent so prejeli vavčerje za svetovalne in druge storitve podpornega podjetniškega okolja in praktične nagrade za zagon in delovanje podjetja. Natečaj organizira Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) v sodelovanju s partnerji, med katerimi je tudi Zadružna kraška banka, z namenom spodbujanja podjetniške miselnosti in ustanavljanja novih tržno naravnanih podjetij ter spodbujanja pretoka znanja iz univerze v gospodarstvo, leto pa se je nanj prijavilo 30 podjetniških idej. Prijavitelji so lahko tekmovali v kategoriji Optimist, kjer so bili zbrani podjetniški timi brez podjetniških izkušenj ali v kategoriji Navigator, kjer so člani tima že izkusili podjetniško življenje. Osemčlanska strokovna komisija je v finale izbrala 12 najbolj perspektivnih poslovnih idej, finalisti pa so v času trajanja natečaja pridobivali nova znanja in veščine na sedmih podjetniških delavnicah za zagon in vodenje podjetja. Skupaj s svetovalci in mentorji so svojo idejo dodelali, nadgradili in pripravili za trg ter napisali poslovni načrt za zagon svojega podjetja, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Na koncu so svoje poslovne načrte zagovarjali pred strokovno komisijo, ki je nato izbrala zmagovalce. Glavni kriteriji ocenjevanja poslovnih načrtov so bili stopnja inovativnosti, tržna naravnanost, internacionalizacija in sposobnost podjetniškega tima, da se bo ideja realizirala. V kategoriji Navigator je strokovno komisijo najbolj prepričal poslovni načrt Andreja Erzetiča in Damijana Šavrona s področja spletnih in mobilnih tehnologij Grrreen. Gre za aplikacijo, ki uporabnikom javnih površin omogoča hitro prijavo težav na terenu. V kategoriji Optimist je slavil poslovni načrt Rosmarina. Nosilka podjetniške ideje Isabel Petronio je svojo priložnost našla v izdelkih za nego telesa, ki so pripravljeni iz naravno pridelanih in obdelanih sestavin t.j. rožmarina. Med Optimisti je bil izbran tudi najboljši projekt študentskega tima s fa- sarajevo - Dnevi poezije Nagrada steček za Jaša in Cirila Zlobca SARAJEVO - Slovenska literata Jaša in Ciril Zlobec sta bila konec prejšnjega tedna na sarajevskih Dnevih poezije nagrajena s priznanjem steček. Nagrado v Bosni in Hercegovini od leta 1999 podeljujejo posameznikom, ki so se izkazali s humanitarnim angažmajem v času zadnje balkanske vojne, poroča včerajšnje Delo.Nagrada ste-ček, sicer kiparska replika kamnitega nagrobnega spomenika, srednjeveške ostaline na bosansko-hercegovskih tleh, je nekakšna oblika oddolžitve sedanje države književnikom iz drugih dežel, ki so v času vojne stali ob strani obleganemu Sarajevu. Jaša Zlobec je nagrado posthumno prejel kot zagovornik šibkih - tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu je ostal v spominu kot velik humanist, je o utemeljitvi dvojne nagrade za Delo povedal Ciril Zlobec. »Kar pa se mene tiče, sem bil s še dvema slovenskim akademikoma član takoj po bosanski vojni ustanovljene mednarodne Lige humanistov, ki je imela sedež v Sarajevu. Seveda se me tam dobro spominjajo tudi kot zadnjega predsednika zveze jugoslovanskih pisateljev leta 1985/1986, ko sem nasprotoval tedaj že očitnemu poskusu Srbije, da bi si podredila ostala kulturna središča,« je še za Delo povedal Zlobec. Takrat so bile, tako Zlobec, razmere močo razgrete, sam pa si je pridobil sloves zmerne in pomirjevalne osebnosti, ki še danes ni pozabljen. Do konca leta bo v Sarajevu izšla tudi knjiga njegovih in Jaševih pesmi v prevodu Tonka Maroevica. Zlobec ima v jezikih nekdanje Jugoslavije sicer trinajst prevedenih del. Že leta 2000 je stečka prejel Boris A. Novak, ki je prek slovenskega centra PEN organiziral materialno pomoč sarajevskim pisateljem. Stečka podeljujejo na Sarajevskih dnevih poezije, tradicionalni prireditvi, ki jo je pred več kot 50 leti zasnoval bosansko-hercegovski pesnik Izet Sarajlic. vljenost na dialog, ki jo je v tem primeru pokazala odbornica Maria Sandra Telesca. Dežela je po mnenju sindikata priznala osrednjo in centralno vlogo javnega zdravstvenega sistema, medtem ko je sprva kazalo, da bo namenila več pozornosti zasebnemu sektorju, čemur so sindikati ostro nasprotovali. Da pomeni reforma tudi kulturni skok je prepričan vodja DS v deželnem svetu Cristiano Shaurli. Namesto ozke lokalistične je v zakonu prevladala deželna razsežnost zdravstvenega sistema. Podobnega mnenja je predsednik deželne zdravstvene komisije Franco Rotelli, ki opozarja na staranje deželnega prebivalstva in na vse večji pomen preventive. Glavnina novega zakona bo stopila v veljavo z novim letom, nekatere ukrepa pa bo Dežela izvajala postopno in v dogovoru s krajevnimi upravami. Duhovnik revnim izmaknil 708.000 evrov VIDEM - Videmska sodnica Mariarosa Persico je duhovnika Luigi-ja Fabbra obsodila na pogojno 20-mesečno zaporno kazen, njegovega računovodjo Franca Pirellija Marti-ja pa na pogojno 14-mesečno kazen, ker naj bi si nezakonito prilastila denar, namenjen revežem. Iz škofijskega sklada za pomoč revnim je pred časom izginilo 708.000 evrov, denar naj bi dvojica preusmerila na računa družb Gingefa in Tuglia sci (obe upravlja omenjeni računovodja). Kot poroča dnevnik Messagge-ro Veneto, je sodnica naposled uravnotežila kazni, saj je tožilec Raffae-le Tito pred tem predlagal štiriletno kazen za duhovnika in oprostilno sodbo za računovodjo. Tatova med begom skoraj povozila žensko TRBIŽ - Trbiški karabinjerji so poskrbeli, da je tatvina, do katere je prišlo v stanovanju v vasi San Leopoldo pri Tablji, dobila srečen epilog. Upokojenka je prijavila krajo in policiji povedala, da je tat, ki je na njenem domu izmaknil nedefinirano vsoto denarja, pobegnil z avtomobilom, ki ga je vozil njegov pajdaš, in sicer v smeri proti Trbižu. Pri tem je avtomobil skoraj povozil hčer upokojenke. Poostrili so nadzor na cestah, ki vodijo proti meji z Avstrijo in Slovenijo, v akcijo se je vključil tudi center, ki v koroškem kraju Meg-varje koordinira avstrijske, italijanske in slovenske policiste. Skupni napori so se obrestovali. Na italijansko-avstrijskem mejnem prehodu na Kokovi (Coccau) so ustavili avtomobil, v katerem so bili trije potniki. Aretirali so dva od teh, in sicer 23 in 31 let stara češka državljana. Hotel je zadušiti psa: v zapor za štiri mesece VIDEM - Monokratski sodnik Roberto Pecile je včeraj obsodil na štiri mesece zapora nasilneža, ki je hotel zadušiti psa, nato je nesrečno žival še brcnil in jo ranil. Do nasilnega dogodka je prišlo v kraju Castions di Strada. Psa so rešili očividci, ki so na sodišču pričali proti moškemu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 4. oktobra 2014 APrimorski ~ dnevnik 3 KMETIJSTVO - Na Trgovinski zbornici so predstavili projekt Turistične kmetije brez meja Spet po TomizzevemTrstu Turistične kmetije so zanimive zaradi pristnosti in stika z naravo Na Barcolani se bodo predstavile kmetije iz tržaške pokrajine, Slovenije, Avstrije, s Hrvaške in Madžarske Več kot petnajst gostoljubnih turističnih kmetij na slikovitih krajih v tržaški pokrajini, Sloveniji, Porabju na Madžarskem, Gorskem kotarju na Hrvaškem in na avstrijskem Koroškem se bo skupaj predstavilo na letošnji izdaji Barcolane. Zamisel o skupni predstavitvi turistično-kme-tijske ponudbe širšega prostora izhaja iz ugotovitve, da ima ta obmejni prostor skupno bogato kulturno, družbeno, gospodarstvo in kmetijsko tradicijo, ki bi jo lahko tržili skupaj. Iz te želje je nastal projekt z naslovom Turistične kmetije brez meja, ki so ga na včerajšnji novinarski konferenci predstavili predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Vladimir Čeligoj in predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS) Venčeslav Tušar. Govorniki so izpostavili, da je ta projekt pomemben korak k boljšemu "čezmejnemu" sodelovanju. Franc Fa-bec je razložil, kako je nastala zamisel o sodelovanju, in pojasnil, da so Trst z okolico in sosednje dežele zelo zanimive tudi na področju turističnega kmetijstva. Več o tem je povedal Vladimir Čeligoj, ki je izpostavil podatek, da se obiskovalci turističnih kmetij navdušujejo zlasti nad stikom z naravo in živalmi ter kulinaričnimi dobrotami. Povedal je tudi, da kmetije poleg prenočitvenih kapacitet na vasi ponujajo tudi svoje domače proizvode na krožniku. Prav domača hrana in pristen okus naj bi bila vedno bolj cenjena pri gostih. »Zaradi vseh teh dejavnikov smo se odločili, da na regati Barcolana približamo ponudbo turističnih kmetij v prostoru med Alpami in Jadranom ter spodbudimo obiskovalce, da obiščejo turistične kmetije ter spoznajo njihovo pristnost, prijetnost in bogastvo«, je poudaril Čeligoj. Ponudbo slovenskih turističnih kmetij je predstavil predsednik ZTKS Venčeslav Tušar, ki je izpostavil podatek, da je v njihovo združenje vključenih 800 turističnih kmetij, od katerih se jih kar 20% lahko ponaša z nazivom EKO. Po njegovih besedah se turisti za take počitnice odločijo zaradi mirnega podeželskega okolja, čiste in lepe narave ter zdrave in tradicionalne hrane. Turistične kmetije pa naj bi bile uspešne tudi zato, ker lahko obiskovalci spoznavajo krajevno kulturo, življenjsko modrost, šege in navade. Idejni snovatelji projekta Turistične kmetije brez meja so tudi pojasnili, da se bodo na stojnici v vasi Barcolana, kot rečeno, predstavili ponudniki kmečkega turizma iz štirih držav. Italijo oz. tržaško pokrajino bo zastopalo sedem slovenskih turističnih kmetij, iz Slovenije bo prišlo sedem ali osem kmetij, po ena s Hrvaške in Madžarske in nekaj kmetij iz Avstrije. Na stojnici bodo obiskovalci lahko degustirali zdrave izdelke, kupili domače proizvode in prevzeli promocijsko gradivo. Z bogato ponudbo na Barcolani se deležniki projekta želijo povezati in začeti ustvarjati veliko zgodbo o "obmejnih" turističnih kmetijah, v katere želijo privabiti čim več obiskovalcev Barcolane. S prijaznostjo in gostoljubnostjo bodo bržkone poskrbeli za najboljšo turistično promocijo ... (sč) Pobudniki projekta Turistične kmetije brez meja med včerajšnjo predstavitvijo na Trgovinski zbornici fotodamj@n medja vas - Začel se je sedmi praznik Konji in vonjave mošta Sinoči dobrodelna baklada, danes konjske igre in sprevod okolje - Sklep deželne vlade Denar za Devinske stene in za dolino Glinščice Deželna vlada je na včerajšnji seji na predlog odbornice Mariagrazie Santoro odobrila prispevke naravnim rezervatom v višini 660 tisoč evrov. V tržaški pokrajini so za vzdrževanje Devinskih sten namenili 49 tisoč evrov, dolini Glinščice pa bo šlo 76 tisoč evrov. V obeh primerih bosta denar upravljali tamkajšnji občinski upravi, ki imata »v zakupu« zaščiteni območji. Občini Doberdob je Dežela namenila 58 tisoč evrov za upravljanje Doberdobskega in Prelost-nega jezera. V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno osem zaščitenih območij, katerih upravljanje je deželna uprava poverila občinam. Slednjim to ustvarja težave, kot priča primer Glinščice (zaščitena je bila pred tridesetimi leti), kjer se je Občina Dolina svoj čas odpovedala upravljanju rezervata zaradi nezadostnih deželnih podpor. Od-bornica Telesca priznava obstoj teh finančnih težav, vseeno pa je deželni odbor ohranil lansko višino prispevkov posameznim občinam v prepričanju, da predstavljajo ti rezervati »okoljska oporišča« na teritoriju. Sinočnja baklada je uvedla pobudo Konji in vonjave mošta foto damj@n V Medji vasi je včeraj v organizaciji SŠKD Timava, Jusa Medjevas in vaške skupnosti ter pod pokroviteljstvom in s podporo Občine Devin-Nabrežina in Pokrajine Trst zaživel že sedmi praznik Konji in vonjave mošta. Včeraj je po prihodu in namestitvi konj in konjenikov v večernih urah potekala dobrodelna baklada za združenje Via di Natale iz Aviana, danes pa bodo na sporedu izlet s konji, možnost ježe in vožnje s konjskimi vpregami, prikaz kovaštva, konjska gimkana, brezplačna animacija za otroke, sprevod s konji, nastop plesnih skupin in večerni koncert. Ob kraški hrani in pijači, ki jo bo mogoče uživati pri kioskih ter na turističnih kmetijah, v gostilni in osmici, si bo mogoče ogledati tudi razstave o nacifašističnem požigu vasi, o poteh prve svetovne vojne in fotografije iz tega obdobja, udeležiti se bo mogoče tudi delavnice o naravni volni. Podoben spored bo tudi jutri, ko bo med drugim nastopila tudi plesna skupina Ruedis. Naj omenimo, da danes in jutri ne bo mogoče iti v Medjo vas z avtom. Vozila bo treba pustiti pri stari papirnici v Štivanu oz. na travniku ob državni cesti št. 55, do vasi pa bo vozil avtobus. Na pobudo skupine 85 bo jutri nov sprehod po tržaških Tomizzevih poteh. Tokrat bodo navdih za literarno ekskurzijo črpali iz romana Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice o tragičnem umoru Stanka Vuka in Danice Toma-žič leta 1944. Zbirno mesto bo ob 10.30 na Trgu Oberdan, sprehod bo vodila Patrizia Vascotto. Seminar vokalne tehnike Slovensko kulturno društvo Lonjer-Ka-tinara in MePZ Tončka Čok s podporo Zveze slovenskih kulturnih društev in deželnega združenja zborov USCI prirejata Seminar vokalne tehnike, ki ga bo vodil prof. Robert Feguš iz pevske šole Musica. Seminar bo danes od 14. do 20. ure v športno kulturnem centru v Lonjerju. »Polarno« kolesarjenje Združenje Greenpeace bo danes v 135 mestih po svetu priredilo kolesarske pohode »Iceride«, s katerimi želijo opozoriti na grožnje, ki pretijo Severnemu tečaju (in z njim vsemu človeštvu) zaradi globalnega segrevanja in vrtanja črpališč nafte. S kolesi želijo opozoriti na soodgovornost vsakega med nami, saj lahko z drugačnimi življenjskimi navadami zaustavimo uničevanje planeta. Zbirno mesto bo ob 10. uri na Trgu E.A. Mario (na koncu Ul. Torino pri Trgu Venezia), od koder bodo ob 10.30 odpeljali po nabrežju in ulicah centra do Velikega trga. Maša za Sergia Petrosina Tržaška kvestura obvešča, da bo v ponedeljek ob 10. uri maša v spomin na policista Sergia Petrosina, ki je 30. septembra po dolgi bolezni umrl pri 76 letih starosti. Obred bo v cerkvi Blažene device rožnega venca na Starem trgu v Trstu, sodelovala bo krajevna sekcija državnega združenja policistov (ANPS). Petrosino je bil po rodu iz Rima, dolgo let pa je služboval v Trstu, kjer je bil zaradi svojih sposobnosti in človeških vrlin zelo poznan in priljubljen. V 70. letih je v Trstu vodil politični oddelek policije Digos, potem mobilni oddelek in nazadnje kriminalistični urad. Vodil je več preiskav zoper navadne kriminalce in kriminalne organizacije. Pred ostalimi pa je ugotovil, da je sodelovanje s policijo iz sosednjih jugoslovanskih republik koristno ter da bo čezmejna vzajemna pomoč v prihodnosti eno ključnih orožij v boju proti mednarodnemu kriminalu. Policija poostrila nadzor na Krasu Prometna, obmejna in mestna policija sporočajo, da so zaradi nekaterih nasilnih primerov, ki so pretresli javnost, in povečanega števila tatvin, poostrile nadzor v predmestjih in na Krasu. V sklopu teh kontrol so policisti ustavili 15 avtomobilov in identificirali 40 ljudi. V prihodnjih dneh se jim bodo pridružili tudi člani oddelka za preprečevanje kriminala iz Padove. Kradel iz zabojnika za rabljena oblačila Rumeni zabojniki škofijske Karitas za zbiranje rabljenih oblačil pogosto pritegnejo pozornost tatov - ali bolje ne-premožnih ljudi, ki bi si »po kratkem postopku« prilastili oblačila. Pred dnevi so enega od teh zasačili tržaški občinski policisti. 34-letni državljan Sierre Leone je na Trgu Papa Giovanni XXIII stegoval roke, brskal po zabojniku in metal oblačila ter čevlje na tla. Opazil ga je mimoidoči, ki je obvestil patruljo občinskih policistov. Slednji so stopili do moškega in ga na koncu kazensko ovadili zaradi kraje. 4 Sobota, 4. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR / devin-nabrežina - Občinska uprava odobrila dokončni načrt Kmalu ureditev obale Botanjka V kratkem bo pot na devinsko-nabrežinski obali od Afrike, sedanjega naselja Portopiccolo, do konca Botanjka na novo urejena, z novim stopniščem pa bo obnovljen tudi dostop z Obalne ceste do nekdanjega pomola Kut. De-vinsko-nabrežinska občinska uprava je namreč pred dnevi na predlog občinskega odbornika za javna dela Andreja Cunje odobrila dokončni načrt za ureditev kakih 200 metrov dolgega obalnega pasa na območju Botanjka. Načrt je pripravil arh. Paolo Vrabec, sicer predsednik tržaške ar- Andrej Cunja hitekturne zbornice. Slednji predvideva ureditev kakih 200 metrov dolge obalne pešpoti od novega turističnega naselja Portopiccolo v Sesljan-skem zalivu do nekdanjega pomola Kut. Pot bo posuta z gramozom in bo tako široka, da bo omogočila - v primeru potrebe - dostop vozil za ur-gentne posege. Na začetku (na meji z naseljem Portopiccolo) bodo nameščene sanitarije. S sedanje potke se spustijo navzdol dostopi do morja. Te dostope, ki so mnogo kje nevarni, bodo obnovili tako, da bodo koristikom zagotovili varnost. Obnovljena urejena pot bo vodila do nekdanjega pomola Kut. Zob ča- sa ga je tako obgrizel, da so od njega ostali le nosilni stebri. Na to območje se z Obalne ceste spušča strma in zelo nevarna potka. Občinska uprava se je odločila za ureditev varnega dostopa. Zato bo na tem mestu namestila zavarovano kovinsko stopnišče, ki bo postavljeno na obstoječo, dobro ohranjeno železobetonsko strukturo iz konca devetnajstega stoletja. »Novo stopnišče bo izgledalo kot nekakšen nevsiljiv most nad tamkajšnjim naravnim okoljem, ki spada v okvir evropsko zaščitenih območij,« je pojasnil odbornik Cunja. Geološka raziskava je ugotovila, da je tisti del nabrežinskega brega precej nestabilen. Pobočje je krušljivo, zato je potrebno ustreznega preventivnega ukrepa. Občinska uprava bo dala zato na pobočju namestiti varnostne mreže, da bi zadržale morebitno kru-šenje skal in kamenja in njihovo kota-ljenje navzdol proti obali. Ta poseg bo zahteval dobršen del sredstev, predvidenih za celotno obnovo obale od Afrike do konca Botanjka. Poseg na nabrežinski obali je načrtovala že prejšnja, Retova uprava. Nameravala je sanirati celotno območje, ki mu Italijani pravijo Costa dei Barbari in meri kakih 1.200 metrov ter se razteza od novega turističnega naselja Portopiccolo vse do nekdanjega hotela Europa. Domačini pa uporabljajo za tisti obmorski predel dve le-dinski imeni in ga delijo v Botanjek, ki obsega kakih 200 metrov dolgo območje od Afrike (naselja Portopiccolo) do nekdanjega pomola Kut, in v Še-strence. Slednje obsega približno kilometer dolgi obalni pas od nekdanjega pomola Kut v smeri proti Trstu do bivšega hotela Europa. Občinski tehniki, odbornik Cunja in projektant arh. Vrabec so ob ogledu pobočja ugotovili, da se nahaja v zelo slabem stanju in da je potrebno korenitega posega za zagotovitev varnosti. Prav zaradi tega ne bo - s predvidenimi sredstvi - mogoče urediti celotnega obalnega območja od naselja Porto-piccolo do nekdanjega hotela Evropa. Sredstva bodo zadostovala za obnovo 200 metrov dolgega pasu Botanjka. Odbornik Cunja je sporočil, da je vsekakor stopil v stik s predstavniki na-turističnega združenja Liburnia, ki nekako skrbi za urejenost naturistične plaže na območju Šestrence, da bi vzpostavili sodelovanje za vzdrževanje in boljše koriščenje tistega dela obale. Občinska uprava ne namerava spreminjati namembnosti tistega dela obale, tako bo še vnaprej v domeni naturistov. V načrtu (beri: ko si bo lahko zagotovila nova finančna sredstva) pa ima popolno počiščenje in ureditev tudi tega obalnega območja, da bi bilo čim bolj usklajeno z naravo. Načrt je Dežela že poslala ministrstvu za okolje, ki je financiralo poseg. Obstaja velika verjetnost, da se bo slednje odločilo za tako imenovano »nadaljevanje posega,« s čemer bi obšli omejitve, ki jih krajevnim upravam zastavlja pakt stabilnosti. Deželna uprava je medtem že začela proučevati presojo vpliva na okolje in prošnje za ostala predvidena dovoljenja. Devinsko-nabrežinska občinska uprava računa, da bo ves birokratski postopek zaključen v nekaj mesecih. Zatem bo brž izdelan izvršilni načrt, dela bodo dana v zakup in po določitvi podjetja, ki jih bo opravilo, bodo končno stekla. M.K. Desno slikovni prikaz ureditve stopnišča z Obalne ceste do Botanjka; spodaj zemljevid obale, ki jo bo devinsko-nabrežinska uprava uredila - Naselje Portopiccolo (Afrika) Botanjek ureditev plaže Pomol Kut novo stopnišče z obalne ceste al-ir s^Hawi^ ulKp "V v p** v-: ^ V4 V \JMIESLJJ. ■■.-"Wi l s ■ S Dve sestri S* Šestrence naturistična plaža Bivši Hotel Europa sesljan - Pooblaščeni upravitelj Massimo Suppancig zapustil Portopiccolo Massimo Suppancig ni več pooblaščeni upravitelj novega turističnega naselja Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu. »Lastniku podjetja Carlu Dodiju sem dal ostavko. Nepreklicno. On je čudovita oseba, je podjetnik. Razumel je. Z njim ostajam v odličnih odnosih,« je včeraj potrdil novico o odstopu Suppancig, in pojasnil tudi, zakaj zapušča vodstvo Portopiccola. »Ko sem prispel v Sesljan, je bilo treba vse delo opraviti od začetka. Turistično naselje je bilo šele v povojih. Nastavili smo start-up podjetje, ki je z gradnjo naselja v zelo kratkem času zrastlo, da smo ga lahko pred nekaj meseci predali namenu. Odprli smo ga, odziv je bil nadvse pozitiven.« »Jaz sem poklicno človek, ki mu ugaja graditi nove projekte. Tako je bilo tudi z naseljem Portopiccolo. Sedaj je naselje zgrajeno, struktura je trdna, ne potrebuje več "graditelja', temveč upravitelja. To pa je povsem drugačna, različna dejavnost od tega, kar sem jaz delal. Zato sem se odločil za odstop,« je svojo odločitev opredelil Suppancig. Pooblaščeni upravitelj podjetja Portopiccolo je postal lani. Njegova naloga ni bila enostavna: postaviti na noge naselje in vanj privabiti znane Massimo Suppancig fotodamj@n firme italijanske mode. Suppancig, Tržačan po rodu, je bil pravšnji, saj je dolgo let služboval pri tako znanih in uveljavljenih družbah, kot so Benetton, Valentino, Armani, Hugo Boss. Po dobrem letu delovanja v Se-sljanskem zalivu, se bo - tako kaže -vrnil v svet mode. »Sem podjetnik. Sedaj se bom posvetil industrijskemu dizajnu, patentom.« Kje? »V Milanu, seveda, saj lahko nekatere posle opraviš v Italiji le v Milanu. Tam dobiš vse potrebne stike za poslovanje s Srednjo Evropo in Združenimi državami.« Poslovil se bo torej od Trsta, a ne dokončno. »Tu živijo moji starši, tu imam hišo, ko mi bo čas dopuščal, se bom gotovo vrnil,« je napovedal sedaj že bivši pooblaščeni upravitelj naselja Portopiccolo. M.K. odškodnine - Nekdanji podpredsednik Pokrajine Walter Godina »Če bi še bil odbornik ...« »Od takrat je minilo že pet let. Po tolikem času ne vem, ne spominjam se, ali so uradi postorili, kar bi morali« »Če bi še bil pokrajinski odbornik za kmetijstvo, bi si podrobno ogledal vso dokumentacijo, da bi doumel, kaj in kje se je zataknilo pri izplačevanju odškodnin kmetovalcem za škodo, ki jim jo je prizadejala divjad.« Ta »recept« za razrešitev zago-netke o zapoznelih izplačilih odškodnin tržaškim kmetom za prizadejano škodo je ponudil Walter Godina. V prvi upravi pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat v letih 2006-2011 je bil podpredsednik in odbornik za kmetijstvo. Pravšnji, torej, za pojasni-tev zagonetke, katere »žrtev« je bil dolinski vinogradnik Rado Kocjančič. Še posebno zato, ker naj bi se zamude pri izplačilih začele že za časa, ko je on, Godina, vodil pokrajinsko odborništvo za kmetijstvo. Iz podatkov, ki jih je ta teden posredoval pokrajinski urad za kmetijstvo in zaščito narave, namreč kaže, da so bila lani in letos Kocjančiču izplačane odškodnine, ki so se nanašale na škodo, nastalo v letih 2008, 2009 in 2010. Kako je bilo to mogoče? Zakaj je prišlo v tistem triletju do zapleta pri birokratskem postopku? Walter Godina je odgovoril, da se je v tistem obdobju »večkrat pozanimal za zadevo«, »vprašal pristojne v uradu.« In? »Odgovorili so mi, da opravljajo preverjanja, da preverjajo potrdila, da Walter Godina fotodamj@n ugotavljajo, ali predložene prošnje o škodi odgovarjajo resnici.« Kaj pa rezultat teh posegov? Bivši odbornik je priznal, da »podatke nisem natančno pregledal,« ker »to sicer ni bila moja naloga,« kajti »uradi so odgovorni za opravljanje upravnega dela, medtem ko se delo odbornika omejuje na pripravo proračuna in zagotovitve sredstev.« Po zdravi pameti pa bi moral odbornik vendarle preveriti, ali so uradi opravili svoje delo. »Od takrat je minilo že pet let. Po tolikem času ne vem, ne spominjam se, ali so uradi postorili to, kar bi morali, ali ne. Večkrat sem vprašal odgovorne v uradih, ali sledijo zadevi. Odgovarjali so mi: "Si, si, as-sessore." Spominjam pa se, da smo takrat izplačali kar precej,« je pojasnil Godina. V nadaljevanju pogovora je izpostavil razliko med odbornikom in od- govornim pokrajinskega urada. »Odbornik skrbi za proračun, preverjanje in izplačilo odškodnin pa je v pristojnosti odgovornega v uradu. Direktorji uradov so neposredno odgovorni.« V podkrepitev te razlike med političnim predstavnikom in odgovornim v uradu je ponudil primer. »Politične smernice in ukrepe sprejme uprava z lastnimi odloki, izplačilo odškodnin pa z lastno odredbo podpiše direktor pristojnega urada.« Torej? »O sedanji zagonetki bi morali vse vedeti pristojni uradi. V zadnjih treh letih se je vodstvo uradov spremenilo, urad vodijo drugi ljudje, zato sedanje zadeve ne morem dobro poznati.« Od tod tudi uvodni »nasvet«: »Če bi še bil odbornik za kmetijstvo ...« Prvega oktobra je na spletu že po-komentiral zadevo: »Nekoč, ko se je (na Pokrajini, op. av.)pripravljalo proračun, se je nekdo boril, da bi skromna sredstva na razpolago nakazali tudi kmetijstvu, promociji ozemlja, zaščiti in razvoju avtohtonih pridelkov ... Danes je realnost Pokrajine vsem na dlani ... sredstev je malo, in kar jih je, si jih delijo predsednica (ki se ponaša s "svojo" kulturo) in eden ali največ dva dobro znana odbornika. Vse ostalo je postransko.« M.K. / ITALIJA Sobota, 4. oktobra 2014 5 1 dolina - Praznična predstavitev nove pesniške zbirke Marija Čuka Če Trst laže in postavlja straže pred slovensko abecedo • M V času, ko je kulturna ponudba vsakodnevna in bogata, je ustvarjanje zanimanja okrog dogodkov vse prej kot enostavna zadeva. Toliko bolj, če je ta dogodek posvečen poeziji, za katero si le redki vzamejo čas. In vendar je četrtkova predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg prerasla v praznik, ki je na Dolgo krono privabil preko osemdeset ljudi. K čemur je, kot je uvodoma ugotavljal domači župan Sandy Klun (Občina Dolina je bila pokroviteljica dogodka), najbrž pripomoglo tudi posrečeno vabilo, ki je že napovedovalo prav poseben praznik. Predvsem pa uspešna mešanica poezije, glasbe in vina, za kar sta ob Čuku zaslužna še ansambel Same babe in domači vinar Rado Kocjančič. Pesniška zbirka Ko na jeziku kopni sneg, Čukova deveta po vrsti, je izšla pri založbi Mladika. Uvrstili so jo v zbirko Črnike, ki so jo uvedli pred tremi leti, da bi z njo počastili petdesetletnico delovanja založbe; vanjo so uvrščeni avtorji, ki so globoko ukoreninjeni v tržaški prostor. Mednje gotovo sodi tudi Čuk, tržaški novinar, ki se že štiri desetletja posveča tudi pesnikovanju. Spremno besedo je napisal Boris Paternu, knjigo pa je na šaljiv in posrečen način grafično oblikoval Marjan Kravos. V njej so tako, ob šestdesetih svežih pesmih, posebno mesto našle tudi pesnikove kravate, ki so v letih, ko je Čuk vodil televizijski dnevnik, postale tako rekoč njegov zaščitni znak. Zato ne čudi, da so jih natisnili tudi na priložnostne majice. O pesniku in njegovem delu je spregovoril Boris Paternu (njegov tekst je sicer prebrala Marija Pirjevec), ki se Čuka spominja iz študentskih let na ljubljanski univerzi: znal je pazljivo poslušati, a ni bil poslušen, dvoje lastnosti, ki dobro obetata, če sta skupaj. Paternu v novi zbirki ceni zlasti avtorjevo drznost pri prestopanju meje konvencije in boječnosti pri razkrivanju naše resnice. Čuka ni strah razkrivati svojih osebnih izkušenj, svojega odnosa do ljubljene osebe in skupnosti, kateri pripada. Do slednje zna biti tudi zelo oster, njegova jezikovna jeza je prepričljiva, pravi Paternu, ki tudi izpostavlja, da v Čukovih verzih prevladujeta predvsem ljubezen in erotika. »Ne bo pretirano reči, da je Marij Čuk v sodobni poeziji izjemen pri upesnjevanju tiste ljubezni, ki zmore čez dvom v polno izpolnitev,« piše v spremnem eseju. »Stopim na ozko brv sebe. Do tebe,« se glasi eden od Čukovih verzov. Številnim prisotnim je z izborom verzov postregel Marjan Kravos in spregovoril o bordelih sanj, v katerih »se slačijo upanja« in je »ljubezen gola«. O tem, kako se pesniku včasih zdi, da se »sesu-va vase« in grize dan, »ki uhaja na ono stran«. O Trstu, ki se ne zgane, ampak Levo pesnik Marij Čuk in njegova zbirka Ko na jeziku kopni sneg, desno ansambel Same babe fotodamj@n raje laže in postavlja straže pred slovensko abecedo. »Tu je le Trst, ki prežvekuje staro, suho travo.« Preden se je občinstvo prepustilo še »poeziji« vina in pršuta, je večer zapol- nila tudi glasba ljubljanskega ansambla Same babe. Šestčlansko skupino imenu navkljub sestavljajo izključno moški, ki jim je skupna ljubezen do poezije in glasbe. Predstavili so izvirno uglasben izbor pesniških besedil Janeza Menarta, Kajetana Koviča, Ervina Fritza in drugih avtorjev, v katerih so se šaljive vsebine prepletale z resnejšimi, ljubezen z ekonomsko krizo in še čim. (pd) center za teoretsko fiziko - 50-letnica ustanovitve ICTP praznuje z nobelovci Štiri dni konferenc s Carlom Rubbio, Davidom Grossom, direktorjema Unesca in agencije IAEA, predsedniki in princi Carlo Rubbia Ustanovitev Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) leta 1964 predstavlja pomemben mejnik v novejši tržaški zgodovini. Trst se je v naslednjih letih - z odpiranjem še drugih znanstvenih središč - začel uveljavljati kot mesto znanosti, ki ga v akademskih krogih vsi poznajo. Ob petdesetletnici tega dogodka prireja center ICTP Abdus Salam štiridnevni niz konferenc in drugih dogodkov z uglednimi gosti z vsega sveta. V Trst bo prispelo kakih 250 znanstvenikov ter predstavnikov držav in organizacij. Napovedana je navzočnost več no-belovcev - Carla Rubbie, Davida Grossa in Stevena Weinberga (morda tudi Roya Glauberja). Svojo prisotnost na ponedeljkovi uvodni slovesnosti na sedežu centra za fiziko pri Miramaru sta potrdila generalna direktorica organizacije UNESCO Irina Bo-kova in generalni direktor mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA Jukija Amano, pa še predsednik Ruande Paul Kagame (v tej afriški državi bodo na pobudo tržaškega ICTP kmalu odprli nov znanstveni center), jordanski princ El Hasan bin Talal, fizik Antonino Zichichi in drugi. Lik Abdusa Salama, ustanovitelja centra za fiziko, bo v ospredju ponedeljkovega programa, ki se bo začel ob 9. uri s pozdravom direktorja Fernanda Queveda. Gross in Rubbia bosta istega dne predavala ob 14.45 oz. 15.15, goriški fizik pa bo v torek ob 18.30 predaval na javnem srečanju o energetski prihodnosti v gledališču Rossetti. Štiridnevni program je na spletni strani www.ictp.it, srečanja bo mogoče v živo spremljati na spletu. gospodarstvo - Odprla jo je članica SDGZ Roberta Maggini V brk gospodarski krizi nova trgovina obutve in torbic V začetku septembra so v mestnem središču odprli novo prodajalno obutve in torbic Box. Trgovino je odprla podjetnica in članica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Roberta Maggini, ki sicer upravlja še tri trgovine v mestu. Kot nam je povedala, upravlja namreč tudi trgovino s kovčki in torbami Fabs v Ul. Imbriani ter trgovini Calzedonia v Ul. San Ni-colo in na Borznem trgu. Od 6. septembra je prisotna tudi na vogalu med ulicama Mazzini in Imbriani, kjer so, kot rečeno, odprli trgovino Box. Z novo dejavnostjo je Roberta Maggini zelo zadovoljna. Doslej je trgovina poslovala dobro in so odjemalci pokazali veliko zanimanja, čeprav bo potrebno v resnici za prvi obračun počakati vsaj do konca oktobra. Od danes vsako soboto Radioaktivni Casino Ekipa Radioaktivnega vala, ki od torka do petka dopoldne krati urice poslušalcem Radia Trst A, bo ob sobotah protagonistka novega podviga uredništva slovenskih programov: od 9. do 10. ure bo poskrbela za čisto novo kabaretno oddajo radioaktivni Casino. Napisal in reži-ral jo je avtor in tudi igralec Igor Pison, v njej pa bodo sodelovali še Mairim Cheber, Katerina Citter, Boris Devetak in Marko Sancin. To bo kabaretno srečanje z raznimi znanimi in manj znanimi radijskimi liki, ki se znajdedjo v neverjetnih situacijah: opravljajo zdravniške posege, sporočajo modre misli, ustvarjajo absurdne spote itd. Glasbena kulisa oddaje je sestavljena iz znanih popevk iz 50. let. Uredniško plat oddaje je podpisal Boris Devetak. Jutri na TV Rai3 bis Kobalovi »Slovenci« Jutri, takoj po TV dnevniku, bo na slovenski televiziji Rai na sporedu izvirna avtorska predstava Borisa Kobala Po mojem Slovenci. To je pripoved o človeku, ki skuša razmišljati o našem vsakdanu in si ustvariti svoje mnenje, a se izkaže, da je to presneto težko delo. Predstavo je podpisal Boris Kobal z Brankom Završanom, ob Kobalu pa v njej nastopa še glasbenica Polona Janezic. Radijska igra Kovček Danes ob 18. uri bo na Radiu Trst A na sporedu delo Kovček sodobne poljske avtorice Malgorzate Si-korska-Miszczuk, ki jo je za omenjeno igro navdihnil resničen dogodek. Na razstavi o nemških uničevalnih taboriščih, ki so jo priredili v Parizu leta 2005, je francoski obiskovalec med eksponati iz Auschwitza prepoznal kovček svojega očeta, ki so ga Nemci leta 1943 v Parizu aretirali, ker je bil Jud. Oče se ni več vrnil, sin pa je pod novim imenom zatajil svoje korenine in skušal pozabiti na preteklost. Vendar je resnica po desetletjih izbruhnila na dan ob odkritju kovčka. Marsikdo od nas ima svoj kovček, ki je poln žalostnih spominov, pravi avtorica. Kdor kovčka ne odpre, bo živel nepopolno in v trajni negotovosti. A dovolj je neznaten dogodek in preteklost plane na dan. Kovček je treba nujno odpreti, saj ima resnica svojo zdravilno moč. Razstava Livia Možine V galeriji Rettori Tribbio bodo dre- vi ob 18. uri odprli razstavo umetniških del Livia Možine. Razstava bo na ogled do 17. oktobra. Les Babettes v San Marcu V kavarni San Marco bodo nocoj ob 21. uri poletno sezono sklenili s koncertom tria Les Babettes. Gospodične se bodo predstavile z repertoarjem skladb iz 20-tih let prejšnjega stoletja. Pianistični recital v Mieli Drevi ob 20.30 bo v gledališču Miela pianistični recital Lorenza Cossija. Pianist je obiskoval kon-servatorij Tartini, nastopil pa je že na svetovno znanih koncertnih odrih. Pesniška antologija V knjigarni Minerva danes ob 18. uri predstavijo pesniško antologijo Giuseppa Amedea Tedeschija Particelle d'oro. Avtorja in knjigo bosta predstavila Roberto Weber in Gian-luca Paciucci. / 6 Sobota, 4. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR OPČINE - Baru Vatta prestižno priznanje Gambero rosso Tri zrna in 3 skodelice Levo upravitelj Boris Vitez, desno eden od lastnikov Paolo Grabar fotodamj@n zdravstvo - Kampanja zveze LILT Število obolelih za rakom na dojkah višje kot drugje OBČINA TRST - Pobuda za starejše občane S »srebrno kartico« do ugodnosti in popustov Tri zrna in tri skodelice - s tem najbolj prestižnim priznanjem najbolj znanega italijanskega enogastronom-skega vodnika Gambero rosso se od torka ponaša kavarna Vatta na Opčinah. Priznanje so podelili na sedežu Gambero rosso v Rimu med zaključnim tekmovanjem za določitev najboljše italijanske kavarne. Bar Vatta bratov Franca in Paola Grabar z upraviteljem Borisom Vitezom se je uvrstil med dvajset najboljših ter si tako zagotovil sodelovanje na zaključni prireditvi. Ob Borisu Vitezu so v Rim odpotovali soproga Franca Grabarja Laura in kuharica Cinzia, ki je pripravila prigrizek s krajevnimi, kraškimi spe-cialitetami, h katerim so se domača kraška vina nadvse prilegala, kot so ocenili številni prisotni (med drugimi najbolj znani italijanski ocenjevalci in novinarji vsedržavnih časopisov in kuharskih revij). V avditoriju sedeža Gambero rosso je Andrea Illy nagradil najboljše italijanske hotele, lokale in kavarne. Bar Vatta ni prejel prve nagrade (prislužila si jo je zgodovinska kavarna Bedus-si iz Brescie), je pa bila njegova prisotnost v Rimu pomembna za predstavitev dobrot iz naših krajev, je ocenil Boris Vitez. To pa še ni bilo vse. Ob priznanju - treh zrn in treh skodelic, ki sta lepo na ogled v lokalu - je bil bar Vatta vključen v vodnik Gambero rosso 2015. Njegovi izvedenci so ocenili, da v openski kavarni bratov Grabar ponujajo »najboljši zajtrk v Furlaniji-Julijski krajini«. Kar je - v času hude konkurence na vseh področjih - tudi lep promocijski dosežek. Prav kar se promocije tiče, je oktobra v openski kavarni stekel program degustacij raznih domačih vinskih in kulinaričnih dobrot. V tem okviru bo to sredo od 18.30 dalje na sporedu degu-stacija števerjanske kapljice. M.K. Osebe s stalnim bivališčem v Občini Trst, ki so dopolnile 65. leto starosti, bodo brezplačno prejele t.i. »srebrno kartico«, s katero bodo lahko deležne popustov in ugodnosti pri nakupovanju v določenih veletrgovinah in trgovinah ter veterinarskih ambulantah oz. pri koriščenju raznih storitev, občani pa bodo ugotovili, ali je dotični obrat pristopil k pobudi, na podlagi priložnostne nalepke, ki bo nameščena na izložbo. Gre za pobudo Občine Trst, ki so jo včeraj na tržaškem županstvu predstavili odbornica za socialne politike Laura Famulari in direktor odborništva Mauro Silla ter predstavnika združenja Federottica Lorenzo Bossi in veletrgovine Bosco Alessandro Ivancich. »Srebrna kartica« ne bo imela zapadlosti in jo bo mogoče s predložitvijo osebne izkaznice dvigniti na nekaterih točkah. V prvi vrsti gre za obe občinski lekarni Al Cammello v Drevoredu XX. septembra 6 in Al Cedro na Oberdankovem trgu 2 (v obeh obratih od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro ter med 16. uro in 19.30, ob sobotah med 8.30 in 12.30), dalje za informativni urad službe za socialne politike in storitve v Ul. Mazzini 25, občinski urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2A ter urade občinske socialne službe v Ul. Moreri 5/B, Ul.Locchi 27, Ul. Pascoli 35/1 in Ul. Roncheto 77 (v vseh primerih od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro). Kartico bo mogoče koristiti v veletrgovinah Despar v ulicah Fabio Severo, D'Annunzio, Sv. Frančiška, Molino a Vento, Combi, Leo in na Trgu stare mitnice, dalje v trgovinah Eurospesa v Ul. Lavatoio in Punto Simply v Ul. Fabio Severo ter v Ristobaru 18-80 v Ul. Coroneo, kjer bo danes tudi kosilo po promocijski ceni 10 evrov. Ugodnosti in popusti bodo tudi v veterinarskih klinikah Ter-geste v Ul. D'Alviano, Animal Farm v Ul. Belpoggio, NUR na Trgu Rosmini in v Ul. Rossetti in San Giacomo v Istrski ulici, dalje v veterinarski ambulanti Sorini v Ul. Carmelitani ter pri veterinarjih Giusep-peju Latelli (na domu oz. v veterinarski kliniki v Ul. Belpoggio) in Adriani Linda v Sesljanu. K pobudi pa je pristopilo tudi devet trgovin z optičnim materialom: to so Bossi na Trgu Sonnino, Visus v Ul. Carducci, Trevi v Ul. Mazzini, LC v Ul. Ginnastica, Fedemar v Ul. Rossini, Facco v Ul. Dante v Miljah, Ottica Italiana v Ul. Carducci (na vogalu s Trgom Dalmazia), Rodolfo Buffa v Ul. Giulia in Optostudio na Dunajski cesti na Opči-nah. K pobudi lahko pristopijo tudi druge trgovine, ki morajo predložiti izpolnjen obrazec s podpisom zakonitega predstavnika ter ustrezno dokumentacijo. Za informacije je na voljo služba za socialne politike in storitve (telefon 0406754606, e-mail ufficiodipiano@comu-ne.trieste.it). Italijanska zveza za boj proti raku (L.I.L.T.) tudi letos organizira mesec boja proti raku na dojkah, ki tokrat poteka pod geslom Rožnati trak 2014. Opozarjajo, da je zmotno prepričanje, da se o raku ni treba pogovarjati, da simptomi te bolezni niso očitni, da posameznik ne more vplivati na raka in da nima pravice do zdravljenja. H kampanji je pristopil tudi tržaški odsek zveze, ki v sodelovanju z Občino Trst in Zdravstvenim podjetjem št. 1 pripravlja niz dogodkov, s katerimi želijo opozoriti na potrebo po uvedbi učinkovitih strategij za preprečevanje bolezni. Kampanja se je uradno začela predvčerajšnjim, ko se je v rožnato obarval most Joyce (Ponte curto), pobudnice kampanje pa so ga okrasile tudi z rožnatimi trakovi. Kot so povedale, želijo ozavestiti vse ženske, da je preventiva ključna, na različnih srečanjih pa bodo opozarjale, da morajo jesti več sadja in zelenjave ter polnozrnatih žit, zmanjšajo pa naj uživanje alkohola in rdečega mesa kot tudi predelanih mesnih izdelkov. V poročilu so tudi zapisali, da na obolenje za rakom vpliva poleg kajenja in uživanja alkohola, telesna nedejavnost, onesnaženost zraka ... V poročilu so tudi opozorile, da v naši regiji odkrijejo več primerov raka na dojkah kot v drugih regijah, še bolj pa je zaskrbljujoč podatek, da je ta odstotek še višji v Trstu. Samo lani so tu odkrili 281 novih primerov raka na dojkah. Aktivnosti tržaškega odseka zveze LILT vključujejo srečanja, ki bodo na programu 8., 15. in 18. oktobra, na njih pa bodo strokovnjakinje predavale o pomenu preventive in rednega pregledovanja dojk ter o zdravi prehrani in zdravem življenju. Do 14. novembra bo v centru v Ul. Pieta 19 možno opravljati tudi brezplačne preglede dojk, za pregled pa je potrebna rezervacija na telefonski številki (040-398312). Včeraj danes Danes, SOBOTA, 4. oktobra 2014 FRANC Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 18.41 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 3.16. Jutri, NEDELJA, 5. oktobra 2014 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Lucy«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La Trat-tativa«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Frances Ha«; 18.00, 21.30 »Mud«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Pongo il cane milionario«; 18.45, 20.30, 22.15 »Pasolini«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Perez«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Fratelli unici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Party girl«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.20 »Avioni 2«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »Draku-la: Skrita zgodba«; 14.15, 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 14.20, 19.00, 21.00 »Lucy«; 21.20 »Mesto greha: Ženska za umret«; 14.05, 16.40 »Moje poletje v Provansi«; 16.15, 18.00, 20.30 »Ni je več«; 14.00, 18.20 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 18.40 »Plačanci 3«; 14.10 »Popotovanje tisočerih okusov«; 16.00, 18.45, 20.45 »Pravičnik«; 16.20, 21.10 »Varuh spominov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.20 »Tar-tarughe Ninja«; 16.30 »Resta anche domani«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Boxtrolls le scatole magiche«; Dvorana 2: 16.30, 18.15 »Winter in delfi-no 2«; 20.30, 22.15 »Posh«; Dvorana 3: 18.20, 20.10, 22.00 »Una promessa«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Annabelle«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sin City 2 - una donna per cui ucci-dere«; 20.15, 22.00 »La buca«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Tartarughe Ninja«; 18.00, 20.00, 22.00 »Sex tape - Finiti in rete«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 21.30, 22.20 »Lucy«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Annabelle«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Fra-telli unici«; 15.40, 20.00 »Sin City 2 - una donna per cui uccidere«; 17.50, 22.10 »Sin City 2 - una donna per cui uccide-re 3D«; 15.15, 17.20, 19.25 »Boxtrolls -le scatole magiche«; 15.45 »Posh«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 19.50 »Boxtrolls - le scatole ma-giche«; 22.00 «Annabelle«; Dvorana 2: 16.00 »Boxtrolls - le scatole magiche«; 18.00, 20.30, 22.15 »Lucy«; Dvorana 3: 15.20, 17.20, 20.00, 22.00 »Sin City 2 - una donna per cui uccidere«; Dvorana 4: 18.00 »Boxtrolls - le scatole magiche«; 16.15, 20.10, 22.10 »Fratel-li unici«; Dvorana 5: 16.00 »L' incre-dibile storia di Winter il delfino 2«; 18.00, 19.50, 21.45 »Perez«. Osmice COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa- matorci št. 21. Tel. 040-229326. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. Tel.: 040-820223. OSMICA KRALJIČ je odprta v Prebe- negu št. 99. Tel. 389-8974703. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. št.: 040-200156. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.: 347-2511947. ...Teta MI JA srček se nama smehlja, ker danes stricu ŽIVJO OHCET! ALINA in KIMI - Draga MIJA in MARKO! ... z roko v roki zaplešita mavrično kolo LJUBEZNI... mama Lori, papa Adrijan, Ketty z Marcotom, Boža z Vladijem in nona Marija - Marko in Mija, danes si bosta večno zvestobo obljubila, si prstan nataknila in se v ljubezni združila. Vso srečo vama iz srca želijo mama Suzana, papa Giuliano, brat Djego, sestra Tatjana s Sandijem, teta Dorjana, Jasmina in Jan - Draga Mija in Marko, na skupni poti vama želimo vse najlepše! Julija, Daniel, Rafael, Nicoletta, Tommaso, Giulia, Salvio, Valentina, Veronica, Tina, Iva - Marko in Mija, danes se začenja v dvoje melodija! Naj bo to prava ljubezenska harmonija, vama želi vajina super 'kompanija'! Ivana, Peter in Nina, Alja, Andrej in Zala, Katja, Ivo in Lara, Sara, Aron in Noah, Cristina, Goran in Nika, Vitomir, Martin, Valentina in Alberto, Eva, Christian in Noel, Marisa in Fabio Nicole in Matej - Danes se poročita Mija Slavec in Marko Kariš Veliko sreče in ljubezni na skupni življenjski poti vama vošči Dolinska sekcija SSk / ITALIJA Sobota, 4. oktobra 2014 7 1 H Čestitke Draga ALENKA!Ko danes okrogli jubilej slaviš, se kot najlepši biser radostno svetiš. Vsak dan z nami ljubezen in srečo deliš, tako, da 4x10 poljubčkov iz dna srca dobiš! Tvoji Katja, Mateja in Walter. Kolo življenja se nenehno vrti in tudi ALENKA svoj okrogli rojstni dan slavi, čeprav na obrazu še nikakršne ni sledi. Da bi ostala vedno lušna, prijazna in nežna kot si, ti iz srca voščijo prijateljice tri. Danes na Proseku nono SERGIO rojstni dan praznuje. Vse kar upaš, naj se izpolni, kar si želiš naj se uresniči, kar iščeš naj se odkrije, vse kar v srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije. Vse najboljše ti želi mala Maja. Danes se v Dolini vsi veselimo, ker poroko od MIJE in MARKOTA slavimo in jima vsega dobrega za-želimo. Hočemo jima dati en nasvet in sicer, da morata veliko potrpljenja imet. Nona Anica, nono Slavko in Boris. [I] Lekarne Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg San Giacomo 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg San Giacomo 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu. KLAPA 36 IZ DOLINE vabi na izlet »Potepanje po Istri« v nedeljo, 19. oktobra. Za info tel. št. 040-228896 (Ne-rina) ali 040-228254 (Justi). SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Povratek v večernih urah. Vpisi: pri Mateji in Tanji, Sergij Kosmina (tel. 040-200123) in Vera Tu-ta (tel. 040-299632). DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira izlet v London z letalom iz Trsta od sobote, 25., do torka, 28. oktobra. Info na tel. št.: 00386-31866081 (Metka). KRU.T - v predbožičnem času, vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Treviso na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Info in vpisnine na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. ZÜ] Obvestila SPDT prireja v nedeljo, 5. oktobra, izlet na Slavnik, kjer se bo odvijal 36. spominski pohod v organizaciji Obalnega PD Koper. Tržaški planinci se bodo zbrali ob 8.00 v Bazovici pri Ka-lu. Z osebnimi avtomobili bodo pot nadaljevali do Prešnice in se od tod povzpeli na Slavnik. Izlet je primeren za vse. Predvidene so približno 4 ure hoje. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se romarski izlet v Zagreb prenese na prihodnje leto, ko bodo daljši dnevi. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet za vsakogar. Letos gremo v Piemon-te (Turin, Le Langhe, Venaria, tartu-fi, Barolo itd.). Odvijal se bo 13., 14., in 15. oktobra. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura) oz. 040-8990108 (Roberta), ali pridite v Ul. Travnik 10. 19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob EKOLOŠKA SOBOTA NA PROSEKU: rajonski svet za Zahodni Kras in Ace-gas Aps Amga prirejata danes, 4. oktobra, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču v »Mandriji« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov. Bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklene šipe, nevarne odpadke, pnevmatike, svinčeve akumulatorje idr. GLEDALIŠKE DELAVNICE za osnovnošolske otroke z zaključno predstavo »Alica v čudežni deželi« na pobudo ZSKD, se bodo odvijale pod mentorstvom Elene Husu pri SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) s pričetkom danes, 4. oktobra, ob 10.00; pod mentorstvom Bože Hrvatič pri SKD I. Grbec (Ške-denjska ulica 124) s pričetkom v ponedeljek, 6. oktobra, ob 16.30 in pod mentorstvom Maruške Guštin pri SKD S. Škamperle (Vrdelska cesta 7) s pričetkom v soboto, 11. oktobra, ob 10.00 (vpisovanja do zasedbe vlog). LETNI KI 1964 - šola Fran Levstik Pro-sek - Križ, danes, 4. oktobra, prirejamo večerjo v Jamljah. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št. 0481-410121. OB PRILOŽNOSTI PRAZNIKA SV. FRANČIŠKA AŠIŠKEGA, zavetnika Italije, zavetnika živali in stvarstva ter svetovnega dneva živali, bo župnija Sv. Jakoba apostola, v sodelovanju s 5. okrajem, stara mitnica - Sv. Jakob, organizirala tradicionalni blagoslov živali na ploščadi pred šentjakobsko cerkvijo, danes, 4. oktobra, ob 11. uri. Pri slovesnosti bo prepeval otroški zbor »Voci bianche G.V.S. Cantare -Luciano De Nardi«. PRAZNIK KONJEV IN VONJAV MOŠTA - toplo vabljeni na praznik, ki se bo odvijal do 5. oktobra v Medjivasi. Dobro založeni kioski, osmice, gostilna in kmečki turizmi, razstave in stojnice s tipičnimi kmečkimi pridelki. Danes, 4. oktobra, konjske igre in možnost ježe konjev, zvečer koncert s skupino »Alta tensione«. V nedeljo orientacijski pohod na konju, zgodovinski ekskurziji po sledovih 1. svetovne vojne, predstavitev kovaške obrti in konjske igre, Ob 16.00 glasba in country plesi z Dj-em Elvis. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo danes, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE Z ROBERTOM FEGUŠEM bo danes, 4. oktobra, ob 14. uri v Športno kultur- nem centru v Lonjerju. Udeleženci naj se prijavijo med 13.30 in 14.00. Tečaj organizirata SKD Lonjer-Katinara in MePZ Tončka Čok, s podporo ZSKD in deželnega zborovskega združenja USCI. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - tečaja Hatha Yoge se odvijata v društvenih prostorih ob torkih in petkih na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Urniki: od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720 (Jan). SKD TABOR - Hatha Yoga. Tečaji yoge v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. Info na tel. 3406887720 (Jan). KONTOVEL - župnijska skupnost vabi v nedeljo, 5. oktobra, na praznovanje zavetnika sv. Hieronima. Ob 17. uri v župnijski cerkvi slovesno somaševa-nje, ki ga vodi g. Klemen Zalar, duhovnik za slovenske vernike pri Sv. Jakobu in pri Novem sv. Antonu v Trstu. ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU - ob priliki 30-letnice odkritja spomenika, ki bo 26. oktobra, išče ob priložnosti razstave stare slike o vasi, dokumente in članke o vaščanih, ki so sodelovali v NOB in o spomeniku. Prosimo, da oddate gradivo do nedelje, 5. oktobra, v Prečniku na št. 1/B. Tel. 040-200871. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 5. oktobra, bo tradicionalna procesija Rožno-venske matere božje po maši od 8. ure zjutraj. Maševal bo g. Klemen, pel bo domači zbor pod vodstvom A. Pertot, pri orglah maestro Zudini. Sodelovalo bo godbeno društvo V. Parma iz Trebč. Vabljeni, posebno noše. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 6. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z diplomatom Bojanom Grobovškom, avtorjem knjige »Zakaj Slovenija ni Švica«. Začetek ob 20.30. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS vabi k vpisu v svoje študijske programe. Vpišete se lahko v ponedeljek, 6. oktobra, od 10.00 do 12.00 ter torek, 7. in sredo 8. oktobra, od 8.00 do 10.00 in od 16.00 do 17.00, ob vhodu Doma upokojencev v Sežani. Info: (00386) 031351830, nadja.mislej-bozic@guest.arnes.si TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 7. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. V soboto, 11. oktobra, ob 12.45 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi na Gračišču. TEČAJ ŠIVANJA: dobimo se v prostorih SKD V. Vodnik v sredo, 8. oktobra, ob 17.00 in šivali bomo vse, kar nas zanima. Če te veseli šivanje, se pridruži. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 9. oktobra, na Pesku. Za ostale info in prijave na: info@mela-nieklein.org ali tel. 345-7733569. GLEDALIŠKA SKUPINA za otroke in mlade bo delovala tudi letos v Fin-žgarjevem domu na Opčinah vsak četrtek od 16.45 do 17.45. Za informacije in prijave: manicama-ver@gmail.com in tel. 334-6835217 (Manica). SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca, vabi v četrtek, 9. oktobra, ob 20.30 v društveno dvorano občinskega gledališča, na predavanje živinozdravnika in lovca dr. Egona Malalana »Merjasci, nezaželjeni sosedi«. S pomočjo fotografij in video-posnetkov nam bo pomagal celovito razumeti vlogo merjasca v naravi. ADMINISTRACIJA za ločeno upravljanje jusarskega premoženja obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra, na sedežu odbora, Prosek št. 159. Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-251241 ali 3496161023. »19. KRAŠKI MUZIKFEŠT« - bo v Pra-protu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.30. Vabljeni muzikanti in pevci od vsepovsod, otroci in odrasli le tisti, ki so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do petka, 10. oktobra, na tel. 380-3584580 ali taj-nistvo@skdvigred.org. TEČAJ RISANJA z akademsko slikarko Katerino Kalc »Učimo se gledati in narisati« (prostor, tihožitje in portret) v organizaciji SKD Primorec bo začel v drugi polovici oktobra ob zadostnem številu udeležencev (10 oseb). Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 339-2875603 (Sonia). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Bo-ljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Informacije na tel. št. 3358045700. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Info: tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. YOGA V ŠKC V LONJERJU - že dolgoletna srečanja bodo v tej sezoni pričela v torek, 14. oktobra, od 19.00 do 20.30. Potrditve in prijave do nedelje, 12. oktobra v večernih urah na tel. 333-5062494. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 15. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TORKLA v Tržaški Kmetijski Zadrugi, bo začela kmalu obratovati. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo na tel. št. 040-8990120. 50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo! 50-LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 3406719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja). S Poslovni oglasi MOŽINA RAZSTAVLJA GALERIJA RETTORI TRIBBIO Piazza Vecchia, 6 - Trst OTVORITEV: danes, 4. oktobra, ob 18. uri Urnik: od 4. do 17. oktobra ob delavnikih 10.-12.30 in 17.19.30 ob nedeljah 10.-12. (ob petkih popoldne in ob ponedeljkih zaprto) palnice in shrambe. Tel. št.: 3483667766. V NABREŽINI centru prodamo man-sardo v 2. nadstropju, 170 kv.m., potrebno preureditve. Možnost dvosta-novanjskih enot. Tel.: 348-1204741. Prireditve FOTO RAZSTAVA Nataše Peric »Sozvočje Krasa in morja« je na ogled v gostilni G. v Zgoniku. V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo do nedelje, 5. oktobra, na ogled razstava nekaterih predmetov in dokumentov 1. svetovne vojne. Urnik: danes, 4. oktobra, 10.00. - 11.00 in nedelja, 5. oktobra, 10.00 - 12.00. BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaš-čanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »Vojna: sledi, spomini, podobe« člana Skupine 75 Marka Vogriča, v Kraški hiši v Repnu je podaljšana do nedelje, 12. oktobra. Zadruga Naš Kras vabi na ogled in na finissage ob klepetu z avtorjem v nedeljo, 12. oktobra, okoli 17. ure. Urnik: ob nedeljah 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in združenje VZPI-ANPI (sekcija Dolina, Mackolje in Prebeneg) vabita na 40-letnico postavitve vaškega spomenika padlim v NOB. Prireditev bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 13.00 pred spomenikom in v Srenjski hiši v Mač-koljah. Sodelujejo: DVS Primorsko, Nonet Primorsko in Godba na pihala Breg. Slavnostna govornica: prof. Marta Ivašič. Zaželjena prisotnost društvenih praporjev. Prispevki V spomin na Zoro Ražem daruje Dragica Stopar 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na sosedo Zoro Ražem darujeta Eda in Lela Križmančič 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dolgoletno prijateljico Anico Puntar Vatovac darujeta Anica in Srečko Orel 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Nedo Daneu - Ferrante daruje Elva 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob 90-letnici rojstva Emila Zobca daruje žena Egidia 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bo-ljuncu. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Prosto od 1. decembra. Tel. št.: 339-1026752. GOSPA SREDNJIH LET z lastnim avtom išče kakršnokoli delo. Tel.: 3293227075. PRODAM štirisobno stanovanje v Ro-janu, 95 kv.m., dva balkona. Tel. št.: 329-4372448 ali 349-7769394. PSIČKE PASME angleški setter prodamo ljubiteljem živali. Tel.: 040-229224. V DIVAČI, na lepi sončni legi v zelenem okolju s pogledom na Vremščico, po ugodni ceni prodajamo novo hišo v 3. gradbeni fazi z garažo, kletjo in vrtom. Tel.: 347-7946135 ali 00386318089946. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne ko- (Pogteßfw podjetje ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Sobota, 4. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR / OBALA - Županske volitve v Ankaranu (prvič), Kopru, Izoli in Piranu Veliko kandidatov, na koncu se bodo veselili le štirje KOPER - Prihajajoča nedelja bo tudi na Obali potekala v znamenju lokalnih volitev. Pod drobnogled smo vzeli dogajanje v štirih slovenskih občinah: Ankaran, Koper, Izola in Piran. V prispevku smo posebno pozornost namenili vprašanju italijanske narodne skupnosti v posameznih občinah ter programskih smernicah oziroma ključnih prednostih, ki jih ponujajo s svojo kandidaturo. ši predsednik uprave Luke Koper z verjetno najkrajšim stažem ter znani primorski nepremičninar. Koper Ankaran Posebej vroče bo v najmlajši slovenski občini. Na tokratnih lokalnih volitvah bodo prvič svojega župana in svetnike volili v Občini Ankaran. Navkljub dejstvu, da se za mesto župana potegujeta le dva kandidata, Gregor Strmčnik, ki kandidira s podporo skupine volivcev, ter Ga-špar Gašpar Mišič (Slovenija za vedno) pa gre med njima za izrazito si nasprotna, morebiti celo konfliktna programska izhodišča. Strmčnik velja za prvoborca pri ustanovitvi nove občine, Mišič pa se smatra za človeka lojalnega koprskemu županu Borisu Popoviču. V ozadju volilnega »spopada« gre v prvi vrsti za finančni interes povezan z nezanemarljivimi dajatvami, ki jih v občinski proračun prispeva Luka Koper. Strmčnik je mnenja, da so Ankarančani izključeni iz pogovorov o razvoju pristanišča, zato v svojem programu izpostavlja varovanje interesov novoustanovljene občine. Lista Radi imamo Ankaran in njihov kandidat Gregor Strmčnik tako med svojimi prioritetami v prvi vrsti izpostavljajo sooblikovanje državnega prostorskega načrta pristanišča za mednarodni promet in upoštevanje že podanih pripomb na gradnjo tretjega pomola. »Ker je občina Ankaran nova občina, še brez organov, bo prva poteza vzpostavitev občinske uprave, da lahko čim hitreje začnemo delati za kraj. Najprej bo potrebno rešiti nekaj nujnih infra-strukturnih problemov (ceste, tržnica, kanalizacijsko omrežje) in izboljšati javni potniški promet. Na prvem mestu sta seveda tudi ureditev odnosov Občine Ankaran z Republiko Slovenijo in Mestno občino Koper,« je na podlagi izkušenj večletnega dela v krajevni skupnosti ter poznavanja problemov, s katerimi naj bi se na področju infrastrukture v Ankaranu vsakodnevno soočali, izpostavil Gregor Strmčnik. Gašpar Gašpar Mišič, na eni strani izpostavlja pomembnost ohranjanja odnosov z Mestno občino Koper ozi- V Kopru se za mesto župana poteguje devet kandidatk in kandidatov. Boris Po-povič (Koper je V Kopru se za mesto župana poteguje devet kandidatov Ankaran bo jutri prvič dobil svojega župana roma dosedanjim koprskim županom Borisom Popoviče, na drugi strani pa ne oporeka dosedanjemu »nekoliko zanemarjenemu sodelovanju z Ankarančani«. »Vodim politiko povezovanja, sodelovanja, so-bivanja in soustvarjanja ter želim negovati dobre medsosedske odnose. Že ta temeljna izhodišča vam lahko nakažejo, da v primerjavi s protikandidatom nismo obremenjeni s preteklostjo, ne želimo sporov, temveč želimo ljudi združiti, ne pa jih skregati med sabo, kot se je počenjalo v zadnjih letih. Ankaran mora privabljati in biti povezovalen, kar bo možno doseči le s pravilnim pristopom in razvojnim konceptom. Je prelep, da bi bil ujetnik parcialnih interesov tistih, ki ne vidijo preko administrativnih meja, meni kandidat za župana Gašpar Gašpar Mišic, nekdanji poslanec stranke Pozitivna Slovenija, biv- naš) se kljub nepravnomočni obsodbi na zaporno kazen poteguje za že četrti zaporedni mandat. Popovič pravi, da je s svojo ekipo v zadnjih treh mandatih delal zelo dobro, koprska občina pa je v tem času postala občina z velikim o-jem. Dodal je, da je prav, da ponovno kandidira, saj so infrastrukturo v občini uredili do te ravni, da so zdaj potrebne res velike naložbe iz tujine »in mislim, da sem še vedno pravi človek za to«. Kot srednji očitek njegovih konkurentov pa velja izpostaviti prezadolženost, netransparentno trošenje javnih sredstev ter nezakonito in koruptivno delovanje. V dosedanjih soočanjih je bila pri tovrstnih navajanjih najglasnejša Polka Boškovič, ki kandidira s podporo skupine volivcev. Zaradi sumov o nepravilnem poslovanju tako večina županskih (proti)kandidatov poudarja, da je prvi korak, ki ga bo ob prevzemu županskega mandata potrebno storiti temeljita revizija s strani zunanje neodvisne revizijske hiše. Tudi zato županska kandidatka Mojca Hilj Trivič (SDS) v programu razvoja izpostavlja potrebo po ekonomsko močni Mestni občini Koper (MOK), ki predstavlja temelj za uspešno poslovanje in delovanje občine. »Osrednja prednost našega programa je prioritetno osredotočenje na demokratizacijo Mestne občine Koper. V prvi vrsti bomo v občino prinesli več neposredne demokracije ter s tem več odločanja občankam in občanom,« izpostavlja Tomaž Slavec iz Združene levice. Kolja Štemberger navaja, da se v stranki Oljka zavzemajo za enovit in usklajen ter traj-nostno naravnan razvoj podeželja in mesta. Osredotočanje na sistemsko ureditev delovanja lokalne skupnosti »tako, da bo dejansko nudila enake pogoje za vse; občanke in občane, mesto, zaledje in podeželje, obrtnike, podjetnike, skupnosti in skupine in uresničevanje interesov lokalne skupnosti tudi skozi nacionalno politiko« velja kot osrednja naloga kandidata Aleša Bržana iz Stranke Mira Cerarja. Dorjano Dujmovič (NSi) si je med drugim za cilj zadal »ukinitev mačehovskega sistema odločanja, ki ga ima sedanja pre-valentna opcija v mestnem svetu.« »V zadnjih treh mandatih, je italijanska manjšina ( dvojezično območje ) v MOK, bila prikrajšana glede sredstev, oziroma prioritete za obnovitev svojih objektov. Pa ne le italijanska manjšina, ampak tudi društva, zveze, druge verske skupnosti, gospodarstveniki in podjetniki,« je kritičen Dujmovič. »Programov protikandidatstva ne poznam, predpostavljam pa, da se nikomur tako kot meni ne zdi toliko pomembno dvoje, kot prvo izobraževati, informirati in osveščati občanke in občane Kopra in kot drugo »istrizacija« na vseh ravneh ter strateški cilj čezmejna evropska regija TIGR. Prizadeval si bom poiskati način prehoda oblasti pri katerem bo nastalo čim manj škode,« pa o prednostih lastnega programa meni Marko Brecelj iz stranke Akacije. Izola Presenetljivo število kandidatov za županski stolček je na seznamu tudi v Občini Izola. Med temi si bo svoj mandat skušal podaljšati tudi dosedanji župan Igor Kolenc, ki meni da so se v dosedanjem mandatu predvsem posvečali sanaciji finančnega stanja v občini in reševanju zadev iz preteklosti, ki so se kot jara kača vlekle tudi po dvajset in več let. Med prioritete svojega delovanja v prihodnje izpostavlja pridobitev v posest obalne ceste med Koprom in Izolo. Namenili naj bi jo turizmu, kar naj bi bistveno prispevalo k nadaljnjemu razvoju občine in celotne slovenske Istre. Z dosedanjim stanjem v Izoli pa ni zadovoljen dosedanji podžupan in županski kandidat Bojan Zadel (SLS), ki meni, da je potrebno priložnosti iskati v vzpostavitvi tako imenovane co-working skupnosti, kjer bi se lahko pomagalo do začetnega zagona številnim mladim podjetnikom na začetku njihove poslovne poti. »Prva stvar, na katero se bom v primeru izvolitve osredotočil, je prav gotovo področje gospodarstva in zagotavljanje EU sredstev,« so prioritete županskega kandidata Gregorja Periča (SMC). Manca Vadnjal Stojanovic (Izola je naša) na prvo mesto uvršča občanko, občana, kot svojo prednost pa izpostavlja neobremenjenost s politično preteklostjo. Saša Glavaš (SDS), Vojko Ludvik (Oljka) in Branko Simonovič (DESUS) na naša pismena vprašanja do objave niso posredovali odgovorov. vezavo od Pirana do Sečovelj. »V naš kraj moramo zoper pridobiti filmsko industrijo, ki je tu že bila in postati »istrski Hollywood«, kar bo pripeljalo k nam znane osebnosti,« o projekciji Pirana v prihodnje meni Irena Dolin-šek. V piranskem volilnem tekmovanju svoje moči merijo še Stanislava Premru Lovšin (DESUS), Tilen Fabe (Stranka Akacije), ki nam svojih odgovorov nista poslala, Tatjana Voj (Zavezništvo za Piran) nam je namesto odgovorov poslala kar predvolilno zgibanko. Vprašanje italijanske narodne skupnosti Gregor Strmčnik (Ankaran) Najpomembneje je vzpostaviti delovanje samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, hkrati pa skupaj s svetnikom italijanske narodne skupnosti takoj začeti tvorno sodelovanje z občinskimi organi in upravo. Italijanski narodni skupnosti, ki do sedaj ni bila samostojno organizirana, je treba učinkovito pomagati, da vzpostavi vse mehanizme za uspešno delovanje na vseh družbenih področjih in ji poleg zakonske zaščite omogočiti predvsem vsakodnevno enakopravno sodelovanje v lokalni skupnosti. Mojca Hilj Trivič (Koper) Intenzivneje sodelovati s skupnostjo in razvijati skupne dolgoročne projekte, ki bodo okrepili položaj tako italijanske narodne skupnosti v naši občini kot tudi slovenske skupnosti na italijanski strani. V Izoli bo boj potekla med sedmimi kandidati Piran Relativno pestro dogajanje se obeta tudi županskemu boju v Piranu. Med skupno sedmimi kandidati ponovno kandidira tudi dosedanji župan Peter Bossman (SD). Zanimivo pri letošnjih volitvah je brez dvoma dejstvo, da je med sedmerico protikandidatov tudi Sebastjan Jeretič (Slovenija za vedno), ki je na minulih volitvah uspešno vodil številne predvolilne kampa-nije, med drugimi tudi Bossmanovo. »Moja temeljna prednost so bogate politične izkušnje, saj sem politiko spoznal iz vseh vidikov. Prav zato me občinski birokrati ne bodo mogli izigravati, kot to počnejo z drugimi. Dobro vem, kaj in kako narediti, da se občina Piran vrne na pot razvoja, s katere je skrenila že pred leti,« meni Sebastjan Jeretič. Romana Kačič si za cilj postavlja obnovo pomena Pirana kot osrednjega povezovalnega mesta med Italijo in Hrvaško. Podobnega mnenja je tudi Irena Dolinšek (Oljka), ki po štiridesetih letih dela na področju turizma meni, da občina potrebuje turistično ponudbo, ki bi bila aktualna 365 dni v letu. Posebej si želi ustrezne prepoznavnosti Pirana kot Tartinijevega mesta, prav tako pa pogreša (ladijsko) po- Tomaž Slavec (Koper) Italijanski narodni skupnosti v Kopru bo potrebno predvsem še naprej zagotavljati in vzdrževati temeljne pogoje za delovanje in vključenost v skupnost. Nujno pa bi bilo nujno vzpostaviti podobne pogoje še za ostale etnične manjšine v Kopru Hrvate, Bošnjake, Srbe, Črnogorce, Albance in Makedonce. Marko Brecelj (Koper) Ne samo v občini ampak v celi Istri (pod Slovenci, pod Hrvati in pod Italijani) morajo vsi trije na istrskem ozemlju državotvorni narodi, vsi tisti, ki so prišli od drugod , posebno pa oni, ki se počutijo Istrijani začutiti in izraziti potrebo po multietnični kulturni, gospodarski in politični sožitnosti. Kolja Štemberger (Koper) Dejstvo je, da danes mlajše generacije zelo slabo poznajo kulturo in zgodovino Kopra, ki je močno zaznamovana z italijansko preteklostjo. To je področje, ki ga moramo izboljšati. Italijanščina ne bi smela biti obravnavana kot tuj jezik ali kultura, italijanska narodna skupnost pa ne kot manjšina, temveč kot sestavni del naše družbe. Dorjano Dujmovič (Koper) Po zadnji revizijski odločbi, je razvidno, da so neka sredstva dodeljena MOK prav za potrebe italijanske narodne skupnosti. Ta ista sredstva niso bila obravnavana in ne dodeljena porabi za po- V Piranu se obeta pestra županska tekma trebe skupnosti, pa čeprav vsi vemo in vejo, da je šola v Kopru nujno potrebna prenove in vedno manj je kulturnih dogajanj. Dosedanja uprava MOK je, po mojem mnenju, degradirala status italijanske narodne skupnosti v Kopru in kot italijansko govoreči domačin me to moti. Okrepiti moramo tudi čezmejno sodelovanje. Aleš Bržan (Koper) Zaznali smo predvsem problem dotrajanosti osnovne šole in gimnazije, to smo že zapisali v lokalni program SMC in bomo skozi nacionalno politiko poskušali čimprej urediti. Za zaznavanje in reševanje ostalih potreb, pričakujemo redno komunikacijo s predstavniki skupnosti. Igor Kolenc (Izola) Predvsem moramo skupaj, občina in italijanska narodna skupnost, najti prave vzvode, s katerimi bomo povišali kakovost uporabe italijanskega jezika v prostoru. Prve korake v zvezi s tem smo v sodelovanju s šolami že naredili. Gregor Perič (Izola) Položaj italijanske narodnostne skupnosti v Izoli ocenjujem kot dober. V SMC Izola se pomena skupnosti zavedamo, navsezadnje je nosilka naše liste za občinski svet Marisa Višnjevec Tuljak pripadnica italijanske manjšine. Veliko bi se dalo še narediti na področju vidne dvoje-zičnosti, toponomastike ter proučevanja zgodovine občine in njenega umeščanja v turistično ponudbo. Bojan Zadel (Izola) Treba je nadaljevati z dobro prakso sodelovanja na kulturnem področju, saj se večina prireditev v Izoli uspešno izvaja ravno v organizaciji italijanske narodne skupnosti v Manziolijevi palači. Želel bi tudi odpreti pisarno za pomoč pri pridobivanju sredstev, ki ji razpisuje Slovenski regionalni razvojni sklad s poudarkom za Območje avtohtonih narodnih skupnosti. S tem bi tudi podprl in okrepil podjetniško okolje na našem narodnostno mešanem območju. Manca Vadnjal Stojanovic (Izola) Italijanska narodna skupnost ni vprašanje, je dejstvo. Smo na področju dvojezičnosti, kar pomeni delovati skupaj, enakovredno in enakopravno. Sebastjan Jeretič (Piran) Kar se tiče pravic zagotovljenih z zakonom, je naloga župana jasna. Zagotoviti mora, da se izvajajo in pika. Toda jaz vidim v italijanski skupnosti precej večji potencial in to ne samo na kulturnem področju, temveč predvsem na ekonomskem področju. Z utrditvijo ekonomske baze skupnosti bomo omogočili tudi razvoj na kulturnem področju. Romana Kačič (Piran) Pomoč pri črpanju sredstev, ki jih bo Evropa v naslednjem sklopu namenila za manjšine. Pogostejše povezovanje z Italijo na vseh nivojih od turizma, gospodarstva, kmetijstva in ribištva, do kulture in izobraževanja ter športa. Irena Dolinšek (Piran) Sama sem v vse projekte, katere sem v preteklosti vodila, vključevala in imela veliko pomoč s strani italijanske skupnosti. Skupnosti Italijanov je potrebno nameniti večjo pozornost ravno pri projektih vezanih na našo kulturno dediščino in njeno vključitev v naš vsakdan. Gašpar Gašpar Mišic Pravice italijanske narodne skupnosti so zame že izborjene in nekaj samoumevnega. Seveda je pa to zelo zapleteno vprašanje. Ustavno sodišče, ko je ustanavljalo Občino Ankaran, sploh ni pomislilo, da je morda tudi samo kršilo ustavne pravice, ki zagotavljajo dvojezičnost. Konkretna težava je v tem, da ni italijanske šole in še bi lahko naštevali. Sam bom zagotovil vse pogoje za dobro delovanje italijanske narodne skupnosti. Izboljšali bomo sodelovanje s sosednjimi Miljami in Trstom ter z drugimi organizacijami italijanske narodne skupnosti, ki delujejo v sosednjih občinah ter zagotovili ustrezno in dosledno rabo dvoje-zičnosti na vseh delih javnega delovanja. Robert Šabec / SLOVENIJA, MNENJA, RUBRIKE Sobota, 4. oktobra 2014 9 lokalne volitve - Jutri v 212 občinah Za županska mesta 703 kandidati in kandidatke LJUBLJANA - V petek opolnoči se je končala kampanja pred jutrišnjimi lokalnimi volitvami. Kandidati in njihovi podporniki so imeli tako samo še včeraj čas za prepričevanje volivk in volivcev, saj je o polnoči nastopil volilni molk, ko je vsako nagovarjanje volivcev prepovedano. Volilni molk bo veljal vse do zaprtja volišč, v jutri ob 19. uri. Volivke in volivci bodo v vseh 212 občinah odločali o novih županih, občinskih svetnikih ter ponekod tudi članih svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti za prihodnje štiriletno obdobje. Volilnih upravičencev je nekaj več kot 1,7 milijona, po vsej Sloveniji pa bo odprtih več kot 3.300 volišč. Za mesta prvega občana ali občanke se potegujejo 703 kandidati in kandidatke, za približno 3400 mest v občinskih svetov pa je kandidatov 23.328. V devetih občinah bodo v občinski svet volili tudi predstavniki madžarske (v Prekmurju) in italijanske (na Obali) narodne skupnosti, v 19 občinah pa predstavnika romske skupnosti. Po zakonu je romski svetnik predviden v 20 občinah, vendar letos na volitvah v Grosuplju ni nobenega romskega kandidata. Na volitvah kandidira več moških kot žensk. To je še posebej vidno na županskih volitvah, kjer je kar 609 kandidatov in samo 94 žensk. V 36 občinah že vedo, kdo bo njihov župan, saj je v teh občinah za ta polo- SLOVENIJA TA TEDEN žaj samo po en kandidat. Svojega župana bodo zanesljivo dobili še v 63 občinah, kjer sta le po dva kandidata. Povsod drugod, kjer eden od kandidatov ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov, bo potreben še drugi krog, ki bo 19. oktobra. Večina kandidatov je pri nabiranju glasov stavila na osebni stik z volivci. Svoja stališča so predstavljali na raznih soočenjih, na stojnicah ter preko družbenih omrežij. Intenzivnejša kampanja je potekal predvsem v mestnih občinah, kjer je zanimanje za županske stolčke tudi največje. Najbolj so se strasti razvnele v Kopru, kjer se je morala z grožnjami kandidatom na volitvah ukvarjati tudi policija. Najprej jo je za posredovanje po enem od predvolilnih soočenj prosil aktualni župan Boris Popovic, saj se je počutil ogroženega. Nato pa je njegova protikandi-datka Polka Boškovic Popovičevemu štabu očitala, da so grozili njenim podpornikom. V prestolnici je med drugim prah dvigovala zadnja številka občinskega glasila, zaradi katere si je župan Zoran Jankovic prislužil očitke o zlorabi položaja v namene volilne propagande in celo napoved kazenske ovadbe. V Novem mestu pa se je med drugim razvnela »plakatna vojna«, ko so volilni štabi eden drugemu očitali smetenje ulic. Ko lahko vsak sodi sodstvu Darja Kocbek Sodstvo je eno od področij, ki so v Sloveniji na udaru kritik že dolga leta. Dokler so sodniki razsojali o primerih navadnih državljanov, so se kritiki omejevali na sodne zaostanke. Te kritike je potrdilo evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj je kar nekaj državljanom, ki niso dočakali sodbe v razumnem roku, prisodilo odškodnino. Ta račun, ki ni majhen, so seveda morali plačati davkoplačevalci. Čeprav so vlade potem začele sprejemati razne programe za zmanjšanje sodnih zaostankov, kar je zahtevala tudi evropska komisija, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer še vedno opozarja, da so sodni postopki v Sloveniji nesprejemljivo dolgi. To, da nerazumno dolgo čakajo na sodbe, je eden od pomembnih razlogov za nizko zaupanje državljanov v sodstvo. Tega ne morejo spremeniti niti obsodbe najbolj znanih tajkunov, ki so po prepričanju državljanov »okradli Slovenijo« s tem, ko so poskušali kot menedžerji brez lastnega denarja odkupiti podjetja in so jih zato s posojili prezadolžili, spravili na rob stečaja ali v stečaj. Gradbenega tajkuna Dušana Črni-goja so julija letos že predčasno izpustili iz zapora v Kopru, gradbena baronica Hilda Tovšak še prestaja zaporno kazen. Odvetniki tretjega soobsojenega gradbenega barona Ivana Zidarja pa so sodišču v tem tednu spet predložili novo zdravniško potrdilo, da za odhod v zapor ni dovolj zdrav. Čeprav je sodišče naročilo novo izvedensko mnenje, je vse manj možnosti, da bo Zidar kdaj videl zapor od znotraj. Črnigoj, Tovšakova in Zidar, ki so spravili v bankrot vsa tri največja gradbena podjetja in s tem tako rekoč uničili sektor gradbeništva v Sloveniji, so bi- LOKALNE VOLITVE - V Divači in Hrpeljah-Kozini po 7 kandidatov V Divači se prvič doslej obeta izvolitev županje DIVAČA, HRPELJE-KOZINA -V občinah Divača in Hrpelje-Kozina je kandidatov za župana 14, v vsaki občini po sedem. Med njimi so tri ženske, prvič pa se izvolitev županje obeta v Divači. Opogumila se je predsednica Krajevne skupnosti Senožeče in svetnica Alenka Štrulc Dovgan. Četrt stoletja je bila na vodstvenih položajih, sedaj je zasebnica, zato je prepričana, da ji ne bi bilo težko voditi občine. Kandidira s podporo volilcev. Prvič na županskih volitvah v občini Hrpelje-Kozina nastopa Saša Likavec Svetelšek, socialna delavka, ki je zaposlena kot direktorica uprave. Njeno kandidaturo podpirajo Socialni demokrati, listi Pečar in Solidarnost ter Zveza za Primorsko. Tretjič je v boj za županski stolček stopila podjetnica Breda Fili-povič, kandidatka Slovenske demokratske stranke. »Stranka mi omo- goča prepoznavnost med volivci. Ljudje natančno vedo, od kod izviram in kakšni so moji cilji.« Sedanjemu županu očita, da jo je vedno izločal iz dialoga, zato pravi, da bo sama v primeru izvolitve ravnala drugače. Enako napoveduje njen V Divači bodo morda prvič dobili županjo V Hrpeljah-Kozini spet kandidira tudi dosedanji župan li obsojeni v zadevi Čista lopata. Na zaporno kazen so bili obsojeni zaradi dogovarjanja in podkupovanja pri pripravi ponudb za gradnjo kontrolnega stolpa na ljubljanskem letališču. Zaporno kazen zaradi poskusa tajkunskega prevzema trgovske družbe Merkur že prestaja tudi nekdanji predsednik njegove uprave Bine Kordež. Lani sta bila zaradi nezakonitega prekupčevanja z delnicami v zadevi Istrabenz na zaporno kazen obsojena Igor Bavčar in Boško Šrot, ki sta spravila na kolena več paradnih konjev slovenskega gospodarstva. Oba bi v tem tednu morala začeti prestajati zaporno kazen, a sta še vedno na prostosti, ker sta zaprosila za odlog začetka prestajanja kazni in ta postopek še ni zaključen. Kako dolgo bo Bavčarju in Šrotu uspelo prelagati odhod v zapor, ni mogoče napovedati. Oba morata hoditi na sodišča še zaradi drugih tajkunskih poslov. Medtem ko državljani ne dvomijo, da so obsodbe tajkunov na zaporne kazni pravilne, so njihova mnenja razdeljena glede pravnomočne obsodbe nekdanjega predsednika desnosredinske vlade in vodje največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. Njegovi politični podporniki zatrjujejo, da je bil obsojen na političnem procesu, njegovi politični nasprotniki pa, da je bil obsojen upravičeno. Janša je bil pravnomočno obsojen na dve leti zaporne kazni za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem (obljube) daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov patria. Ker ni zaprosil za preložitev začetka prestajanja zaporne kazni, je od junija v zaporu. Je pa Janša na vrhovnem sodišču vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Se- nat vrhovnega sodišča je v tem tednu sprejel odločitev o tej pritožbi, ki pa uradno še ni znana. Neuradno naj bi jo zavrnil, na kar naj bi nakazovalo predvsem dejstvo, da je Janša še vedno v zaporu. Vrhovno sodišče ima mesec dni časa, da Janši sporoči svojo odločitev. Če senat res ni našel napak, zaradi katerih bi bilo treba sodbo razveljaviti, Janši in njegovemu odvetniku ostaneta še pritožbi na ustavno sodišče in nato na sodišče za človekove pravice v Strasbour-gu, kjer odločajo, ali so kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V nobenem primeru sodni postopki v zadevi Patria še lep čas ne bodo končani. Obsodba Janeza Janše je tudi odprla vprašanje komentiranja odločitev sodišč. Novi minister za pravosodje Goran Klemenčič pravi, da je bila Slovenija dolgo časa na dveh skrajnostih. Ena je bila, da se sodnih odločitev ne sme niti komentirati, kaj šele kritizirati. Druga pa, da lahko z njimi delamo, kar želimo, jih niti ne spoštujemo niti upoštevamo. »Nikoli nismo bili sposobni najti srednje poti, danes pa smo se premaknili na to drugo skrajnost,« ocenjuje Klemenčič. Razprava o sodnih odločitvah se po njegovih besedah danes večinoma vodi »zelo osebno, politično in večkrat nedostojno«. Minister za pravosodje glede tega po Klemenčičevih besedah lahko naredi le to, da ne pade v isti diskurz in da ga zavrača. Državljane, ki že leta čakajo na sodbe v svojih zadevah, bolj zanima, kaj lahko naredi za skrajšanje sodnih postopkov in s tem povečanje njihovega pravnega varstva. Ob tem ne gre pozabiti, da bi k zmanjšanju sodnih zaostankov precej lahko pripomogli tudi sami s tem, da se ne bi tožarili za vsako malenkost in pogosteje izkoristili možnosti mediacije. protikandidat Jadran Ivančič, ki si je zagotovil podporo volivcev. Pravi, da bo treba najprej dokončati že začete naložbe in opraviti nekaj rezov v občinski upravi. Diplomant mednarodnih odnosov Vasja Ivančič je kot občinski svetnik spoznal, da je potrebno vlagati v ljudi, zato zagovarja partnerstvo in dialog. »Kakovost bivanja v občini bo mogoče dvigniti le v sodelovanju z občani.« Enako je prepričan Jadran Ivančič. Kandidat liste Pretresi pravi, da bo treba zagotoviti tudi večjo preglednost delovanja občine. Podporo volivcev si je zagotovil upokojeni pravnik, ki je delal v državni upravi, Viljan Sluga. Že dva mandata predseduje Krajevni skupnosti Rodik, prepričan je, da bi znal občino približati ljudem. Podpise med občani si je moral zagotoviti tudi podžupan Peter Boršič, ki je v svojem programu zelo konkreten. »V proračunu za 2015 bo treba zagotovit denar za razvoj podjetništva. Prihodnost občine vidim v turizmu, za to rabimo najprej strategijo s konkretnimi cilji.« Ker je ostal brez strankarske podpore, to mu je odvzela Likavec-Svetelškova, je župan Zvonko Benčič-Midre, ki želi voditi občino še v tretje, ustanovil svojo listo. »Sem mož dejanj in mož, ki drži besedo,« pravi o sebi, občani pa so nezadovoljni, ker živi v Kopru in ne v občini, ki ji županuje. Drago Božac, ki se mu v Divači izteka prvi županski mandat, pa se za novega ni odločil. Pravi, da je preveč zdoma in da je županovanje preveč stresno. Slednje pa ne prestavlja težav Matiji Potokarju, ki je občino vodil med leti 2006 in 2010. Takrat je bil eden od številnih županov Slovenske ljudske stranke, tokrat pa je zbiral podpise. Rad se pohvali, koliko naložb je izpeljal z evropskim denarjem, ogledalo njegovega županovanja pa je tudi vrsta praznih stanovanj na različnih koncih Divače. Županski funkciji postavlja visoke etične norme. »Župan mora imeti človeški odnos in zavest, da je tam zaradi občanov in ne, da bo uganjal neumnosti.« Enako kot Filipovičeva voljo volivcev že tretjič preizkuša »neuničljivi« Anton Miro Može, ki si tokrat ni zagotovil strankarske podpore, zato je zbiral podpise. Edini med županskimi kandidati sebe oglašuje na jumbo plakatih, kar glede na to, da je zagovornik postavitve vetrnic, ne preseneča, Divačanom pa obljublja, da jim bo pripeljal Ikeo. »Vrečo je treba najprej napolniti z denarjem.« V Divači kandidirata še inženir tehnologije prometa Ivan Kovačič in znani borec proti vetrnicam iz Laž Diego Loredan. Slednjega podpirajo v civilnih iniciativah Brkini ter za zaščito Senožeških Brd in v Listi za Kras in Brkine. Lo- redan opozarja, da je država ravno čez ozemlje divaške občine speljala več infrastrukturnih objektov, nekatere še načrtuje, in ljudem za »nič« odškodnine uničila okolje. »Za naprej bo treba od države tudi kaj iztržit.« Pre-ostaneta še dva strankarska kandidata: Zoran Grubišic, ki je v Divači samo prijavljen, živi pa v Sežani, in ga podpirajo Socialni demokrati, in Aleš Franetič, ki so ga nagovorili v Stranki Mira Cerarja. Na volilnem parketu ni novinec, za župansko funkcijo se je namreč prvič potegoval pred 12-imi leti. Franetič, ki se predstavlja kot svetovalec direktorja, bo poklicni župan. Med divaškimi županskimi kandidati se za sedež v občinskem svetu poteguje le Franetič, medtem ko so svetniško kandidaturo v občini Hrpe-lje-Kozina napovedali vsi županski kandidati razen Jadrana Ivančiča. Irena Cunja (TV Koper) Dutovlje v spomin Josipu Lahu DUTOVLJE - Krajani Dutovelj na Krasu bodo današnje večerno srečanje ob 19. uri v Bunčetovi domačiji posvetili Josipu Lahu, svojemu spoštovanemu sokrajanu. Josip, ki se je tam rodil pred 145 leti, je skoraj vse življenje posvetil slovenski glasbi in zborovskemu petju. Postal je imeniten pe-vovodja, z glasbeno dejavnostjo pa je nadaljeval tudi v Mariboru in okolici, kamor je družino pregnala fašistična oblast. V Sežani, Trstu in na Štajerskem je ustanovil več pevskih zborov in sodeloval z mnogimi znamenitimi ustvarjalci, med njimi tudi z Ubal-dom Vrabcem. Na nocojšnjem večeru bodo nastopili pevci iz Repentabra pod vodstvom Vesne Guštin, ob glasbeni spremljavi pa bo zapela tudi Barbara Juteršek iz Maribora, pravnukinja Josipa Laha. Večer, obogaten s slikovno razstavo, je več mesecev skrbno pripravljal Dušan Štok, domačin iz Dutovelj in Josipov sorodnik. Na Bili vabijo na praznik kmetijstva VIDEM - Na Bili (Resiutta) bo jutri tradicionalni praznik kmetijstva, ki ga tamkajšnja gorska skupnost prireja v sodelovanju z občinsko upravo in tamkajšnjega naravnega parka. Prireditelji (praznik se bo pričel ob 9. uri) so tokrat posebnost pozornost namenili čebelarstvu in pridelavi medu. Tudi tokrat, kot v prejšnjih letih, bodo na sporedu pisane prireditve, od razstav rastlin in cvetja do ekskurzij ter srečanj s čebelarji. Seveda ne bo manjkalo domače hrane, pri kateri bodo imeli glavno besedo mladi iz gostinske šole Li-nussio iz Tolmeča. 10 Sobota, 4. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR / književnost - Pisatelj Miha Mazzini o enotedenskem bivanju v Topolovem »Pisanje. Sprehod. Sklece. Pisanje. Joga.« Miha Mazzini (1961) je avtor številnih literarnih knjig, ki so bile nagrajene in prevedene v različne svetovne jezike: Drobtinice, Telesni čuvaj, Kralj ropotajočih duhov, Izbrisana... Piše tudi filmske scenarije (na primer za večkrat nagrajeni film Sladke sanje), občasno se ukvarja z režijo. Je tudi računalniški strokovnjak in avtor raznih priročnikov. Zadnji teden septembra je preživel v Topo-lovem kot gost projekta Koderjana, ki vsako leto omogoči umetniku, da živi in ustvarja v tej beneški vasici. Kakšni občutki vas vežejo na bivanje v Topolovem? Lepi. V XXI. stoletju je največje darilo (za mnoge prekletstvo), če lahko človek cel teden dela eno samo stvar. Prelepa vas, pokrajina, brez interneta in s telefonskim signalom, ki ga uja-meš, kot bi lovil metulja, z roko, iztegnjeno skozi okno. Ste pred tem poznali Topolovo in njegovo Postajo? Pred nekaj leti sem bil večerni gost na prireditvi. Poleti je vas drugačna, polna življenja. Jeseni ostanejo samo še stalni prebivalci, ki jih žal ni več veliko. Kako ste preživljali dneve v tej beneški vasi? Pisanje. Sprehod. Sklece. Pisanje. Joga. Pisanje. Sprehod. Pisanje. Sklece. Rezina salame za psa, ki me je prišel pogledat vsak dan. Pisanje. Sprehod. Sklece. Pisanje. Je bil beneški teden ustvarjalno gledano ploden? Kaj bomo lahko vašega prebrali v knjižni zbirki Koderjana? Napisal sem novo verzijo gledališke drame in prvo verzijo filmskega scenarija. Presenetil sem samega sebe. Ker imam redko čas, da se povsem posvetim pisanju, sestavljam v glavi in potem, ko končno lahko tipkam, divjam. V življenju se ukvarjate tako s pisanjem kot z računalništvom: gre za res oddaljena svetova, ali vidite med njima skupne točke? Vam znanje z enega področja pomaga pri delu na drugem? Programiranje je struktura. Kar zelo pomaga pri pisanju scenarijev, pri romanih pa delno; načeloma je moj problem »razmehčevati« roman, ker ga preveč strukturiram. Znani ste po družbeno angažiranih ko-lumnah in sploh pisanju; kakšno vlogo lahko po vašem mnenju danes odigrajo pisatelji? Pomembno. Ker bomo kmalu edini, ki bomo pisali besedila, daljša od enega tweeta (140 znakov). Na svetu preprosto obstajajo teme, ki zahtevajo daljšo obdelavo, daljši razmislek in daljše čutenje. Vaš najnovejši roman nosi naslov Izbrisana. Kaj vas je spodbudilo k literarni obdelavi problematike izbrisanih? Ker me je zabolelo. Dolgo je trajalo, da sem potem prizadetost strukturiral v roman, ampak sem. Kakšen je bil dosedanji odziv javnosti? Recenzije so pohvalne, pisma bralcev tudi. Mogoče so recenzenti samo politično korektni. S čim se boste ukvarjali v prihodnjih mesecih? Nam lahko zaupate kak svoj načrt? Služba. Sklece. Sprehod. Sklece. Tek. Sklece. Upam, da tudi kaj pisanja. Pa še osebna radovednost: kako to, da imate za italijansko zgodovino tako pomemben priimek? Ah, tisto, s čimer začnem roman Kralj ropotajočih duhov, drži: stara mama se je poročila z vnukom tistega Mazzinija ... (pd) na 25. kongresu Slavistično društvo o vsakodnevni rabi slovenščine V Ljubljani je včeraj potekal slavistični kongres, posvečen 80-letnici Slavističnega društva Slovenije. Po besedah predsednice društva Bože Krakar Vogel smo Slovenci vse manj pozorni na jezikovne napake. Te pometemo pod preprogo z izgovorom večje svobode in razvoja jezika. »Vendar zato, da človek krši pravila, jih mora najprej poznati,« je opozorila. Takšna drža je po njenem mnenju »odraz neznanja in ležernosti, češ saj samo ti 'smešni slavisti' še težijo s tem, kako je treba pisati in govoriti«. Slavistično društvo je bilo nekoč prepoznavno po odmevnih akcijah, zaradi katerih je imelo v družbi velik ugled. Taka je bila med drugim Slovenščina v javnosti, kjer so sodelovali skoraj vsi tedanji politiki in predstavniki najrazličnejših strok, je povedala predsednica in pojasnila, da se je s tem začelo osveščanje o vlogi slovenskega jezika v družbi. V času osamosvojitve pa je po mnenju Krakar Voglove »vest družbe zaspala, misleč, da je zdaj s slovenščino vse v redu in da skrb ni več potrebna«. A izkazalo se je, da je skrb še kako potrebna. Tu ponovno vstopa slavistično društvo, ki opozarja na velik vdor angleščine, ki ni le stvar jezika pač pa men-talitete - z angleščino »da se kam pride, s slovenščino pa nikamor«. Člani društva so na to temo že spisali vrsto prispevkov, ki so objavljeni na spletni strani Jezikoljubni cvetober. Letos že 25. slavistični kongres je potekal v Mestnem muzeju Ljubljana. Na dopoldanskih slavnostnih plenarnih predavanjih so spregovorili akademik Matjaž Kmecl, ki je odprl aktualna vprašanja slovenščine, slovenistike in slavistike, profesorica Andreja Žele, ki je predstavila zgodovino društva, ter Miran Hladnik in Matjaž Zaplotnik, ki sta pripravila multimedijsko predstavitev društva. Uvodnemu delu je sledil občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije. (STA) ilustracije - Danes odprtje V Pordenonu tudi Luisa Tomasetig TOMIZZEV DUH Kajzerflajš Milan Rakovac Kulturno središče CICP iz Pordenona že vrsto let prireja razstavo Sentieri illustrati (Ilustrirane steze), ki je posvečena odkrivanju pravljičnega sveta otroških ilustracij. Vsako leto se na njej predstavijo različni ustvarjalci, med letošnjimi razstavljavkami je tudi Be-nečanka Luisa Tomasetig. Razstavo bodo odprli danes ob 18.30 v novih prostorih kulturnega centra Casa Zanussi (Ul. Concordia 7). Ilustracije Luise Tomasetig izpričujejo obmejno kulturo Na-diških dolin, kjer je pravljični jezik slovenski, so zapisali v katalogu, ki spremlja razstavo. Ob njenih delih si bo mogoče do 28. februarja 2015 ogledati tudi tista, ki nastajajo v domišljiji Susanne Rumiz in Corinne Zanette - obe se udejstvujeta tako v Italiji kot v Franciji. Prireditelji so poskrbeli tudi za otroške ustvarjalne delavnice. Te bodo pod vodstvom treh umetnic potekale tako novembra kot januarja. Več informacij na spletni strani www.centrocultu-rapordenone.it. (pd) Prešeren, Vraz in Gaj, za njimi Cankar in Krleža so v času oblikovanja modernih struktur naših narodov razpravljali o temeljnih vprašanjih nacije: o združevanju, vseslovanstvu, samostojnosti, razvoju kulture in znanosti, o industriji in prometnicah. Danes razpravljamo o trgovskih verigah. Od vsega skupaj nam je ostalo le (majhno) tržišče. Mi pa, podložniki neoliberaliz-ma, kanonenfuter, ki si ne more privoščiti niti kajzerflajš. Ni je čez dobro potrebušino, ossia panzetta, KAISERFLEISCH. Kad je usušiš kako buoh zapovida, je bolja ud svakega pršuta. I još je likovita, vero da je bolja kontra mikrobi nego nieni antibiotik, su rekli ultimamiente miedigi del mondo scientifi-co. Vol dir da je forši istinita štuorija da su na cesarsku nedonoščad, dicu rojenu pri-je vrimena, zamatali u frišku svinjsku pan-cetu. Mudra anticipacija inkubatora. Pak da bi je potle dali siromahima da je pojidu, zato se potrbušnica, (panceta, visnika) zuo-ve kajzerflajš. Najraje imam na žaru pečen kajzerflajš, ki sem ga kupoval v Mercator-ju. Ampak nič več, kajti Mercatorja v Zagrebu ni več. O svojem svobodnjaškem merkantili-stičnem internacionalizmu, ki lahko izbira, kaj in kje bo nakupoval, sem vam že pisal iz Sarajeva, ko sem zgrožen opazil, da je na pročelju modernega Mercatorja čez noč za-blestel napis - Konzum. Pomanjkanje potrošniškega patriotizma (lastnik Konzuma je Hrvat!) me pesti tudi danes, besen sem, ker v Zagrebu ne bom mogel več kupiti kraškega pršuta iz Lokve, kranjskih klobas s Kranjskega, gorenjske zaseke z Gorenjske, tolminskega želodca iz Tolmina ...Grega Re-povž (Mladina) v dramatičnem uvodniku pod naslovom »Zagreb« komentira Kon- zumov »take over« Mercatorja kot eko-nomsko-politični vzlet Zagreba (v odnosu do Ljubljane) in cele Hrvaške (v odnosu do Slovenije): »Na Hrvaško smo še pred desetimi leti gledali kot na območje, kamor se bo Slovenija gospodarsko širila. Mercator je na primer vlagal in poskušal zasesti čim večji del trga, tam so delovali slovenski investitorji. Slovenske družbe so se vse širile podobno ... Droga Kolinska je že od leta 2010 del hrvaške Atlantic grupe, izjemno močne korporacije. V naslednjih mesecih bo tudi Telekom Slovenije prešel v last hrvaškega Telekoma, ki je sicer v lasti nemškega.« Zanimive ugotovitve. Nenadoma me, v vsej moji ekonomsko - strateški neuko-sti prešine: no, morda pa moj dragi, beli Zagreb res postaja gospodarsko pomemben, morda ima šanso spet postali Kraljevsko mesto našega širšega zadnjega dvorišča Evrope? V svoji naivnosti sem mislil, da je zadnje dvorišče rezervirano za odpad in neuporabne reči ...Na primer: pričakujemo nadaljnji agresivni uvoz sumljivega zmrznjenega mesa, kajzerflajša, kotletov, pršutov ... EU namreč ne more več izvažati v Rusijo, torej bodo veliki proizvajalci (Danska, Nizozemska) s svojimi rezervami zmrznjenega mesa navalili na nas. Kot se je v času »naftne krize« v Jugoslaviji šušljalo, da jemo prastaro argentinsko govedino, ki je niso uspeli prodati - Hitlerju. Toda, očitno je treba razmišljati geostrateško in si prizadevati kritično slikati stanje nacionalnih gospodarstev, če kaj takega sploh še obstaja. Repovž tako nadaljuje: »Geostrateško se je torej za Slovenijo vse spremenilo. Hrvaška ostaja ključna - a razmerja so se obrnila. Škarje so odslej na Hrvaškem. Seveda pa to pomeni tudi pomemben vpliv na politične odločitve - in na diplomatske odnose med državama. Ekonomska moč, ki jo v tem letu pridobiva Zagreb nad Ljubljano, bo tudi v prihodnje imela svoje politične posledice, a politične posledice bodo nedvomno imela tudi vsa nediplomatska dejanja Ljubljane v preteklih letih. Ljubljana danes ne more več nastopati s pozicije močnega - pri čemer je bilo to početje v preteklih letih seveda neumno... « Škarje v rokah Hrvaške? Lepo vas prosim! Hrvaška nima škarij, niti da bi si skro-jila tisti znameniti Mačekov »hrvatski laj-bek«, lajbič, telovnik, domačo različico beneškega leva: ko je knjiga v njegovih šapah odprta, je v Beneški republiki mir, ko je zaprta, vlada vojna. Ko je hrvaški lajbič torej odpet, smo cool, kadar je zapet, smo nevarni kot - veverice! Sodim, da gre zgolj za te vrste preigravanj. Hrvaški Telecom je nemški, če Hrvati kupijo Telecom Slovenije, bo vse skupaj pravzaprav nemški Telecom. Preprosto. Nekaj drugega je za Ljubljano in Zagreb značilno, nekaj, kar je še posebej čutiti v Sarajevu: popolna odsotnost kakršnekoli solidarne južnoslovanske politike. Slovenija se je do sosedov vedla modro, še do včeraj, Hrvaška ni tako ravnala ne včeraj ne danes. V tem vidim ključni problem naših »metropol«: če bomo ostali samozadostni otoki na zemljevidu EU, se ne bomo mogli več izgovarjati ( kar tako radi počnemo) na nekoga drugega. Žal ne Hrvaška ne Slovenija danes nista pomembni državi evropske družine, lahko pa to spet postaneta, če se najprej ozreta k sosedam: Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Kosovu, Makedoniji, Srbiji, Albaniji. To od nas pričakuje EU, to od nas zahteva zdrava pamet. / ITALIJA Sobota, 4. oktobra 2014 1 1 migranti - 3. oktobra 2013 blizu obale italijanskega otoka utonilo 368 ljudi Na Lampedusi spomin na žrtve tragedije z begunci Pred libijsko obalo včeraj novi nesreči ladij s pribežniki z več deset mrtvimi LAMPEDUSA - Na Lampedusi so se včeraj z žalnimi slovesnostmi spomnili tragedije ladje s prebežniki, v kateri je pred letom dni umrlo 368 ljudi. Slovesnosti so se med drugim udeležili preživeli in svojci žrtev, pa tudi nekateri politiki, ki so jih na otoku pričakali protesti. Na kraj, kjer je 3. oktobra lani potonila ladja s 500 prebežniki, ki jo je zajel požar, je včeraj dopoldne priplulo več čolnov, s katerih so v morje vrgli vence rož. Na dno morja so položili spominsko ploščo za žrtve nesreče. "V zadnjih 20 letih je v Sredozemskem morju umrlo 20.000 ljudi. Drama z begunci 3. oktobra 2013 je bila le nesreča v dramatični seriji dogodkov," je na slovesnosti poudaril predstavnik Odbora 3. oktober, ki ga sestavljajo preživeli tragedije in njihovi svojci. Dodal je, da je letos med prečkanjem Sredozemlja umrlo kakih 3000 ljudi, in opozoril, da bo umrlo še na tisoče beguncev, če Evropa ne bo sprejela ustreznih pobud. Županja Lampeduse Giusy Nicoli-ni je pozvala Evropo k sprejetju konkretnih ukrepov, s katerimi bi preprečili nove begunske tragedije. "Italija ne more sama biti kos drami zgodovinskih razsežnosti," je opozorila. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Ob tem je ena od levičarskih skupin skandirala proti Schulzu, prebivalci Lampeduse pa so v pristanišču protestirali proti odločitvi italijanske vlade o vnovičnem odprtju centrov za begunce na otoku in pozvali h konkretnim pobudam za zajezitev vala beguncev iz Severne Afrike. Osrednja spominska slovesnost je sicer bila popoldne, ko so se preživeli in družinski člani žrtev podali v središče Lam-peduse in prižgali 368 lučk, za vsako žrtev eno. Po molitvi so pripravili razstavo fotografij preživelih in reševalcev, ki so bili na dan nesreče na otoku. Sicer pa so včeraj poročali o novih nesrečah ladij s prebežniki iz Afrike. Le dobrih pet kilometrov od obale Libije naj bi namreč potonili dve ladji z 250 ljudmi na krovu, rešiti so jih uspeli le okoli 120. Kot je sporočil italijanski Svet za begunce CIR, Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini ansa sta se nesreči zgodili le dobrih pet kilometrov stran od libijskih obalnih mest Ga-rabuli in Tajura. Libijska obalna straža je uspela rešiti le kakih 120 od 250 migran-tov, ki so bili na krovu ladij. Do sinoči so našli deset trupel in iskanje se nadaljuje, a verjetno je umrlo okoli 130 ljudi. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je ob obletnici tragedije pozvala k nadaljevanju operacije Mare Nostrum, s katero so v zadnjem letu dni v morju pred obalo Italije po podatkih italijanske mornarice rešili že 144.000 prebežnikov. Italijanska zunanja ministrica in prihodnja visoka predstavnica EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini je pozvala EU, naj izvaja pritisk na Libijo, da bo sprejela Ženevske konvencije. Poudarila je, da je večina od 130.000 migrantov, ki so letos po morju pripluli v Italijo, proti Evropi odplula iz Libije. Zavzela se je tudi za to, da bi begunci imeli na voljo legalne poti za prihod v EU. Schulz, ki se je v četrtek zvečer sešel s preživelimi in svojci žrtev nesreče, je izrazil prepričanje, da bo nova Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja našla rešitev za begunsko problematiko. Število članov DS naj bi močno upadlo RIM - Rimski dnevnik La Repubblica je včeraj objavil reportažo Goffreda De Marchisa, po kateri naj bi število vpisanih v Demokratsko stranko močno upadlo. Letos naj bi doslej obnovilo članstvo okrog 100 tisoč ljudi, medtem ko je stranka lansko leto štela 539.354 članov. Članek je sprožil vrsto odzivov. Kritično so se oglasili zlasti predstavniki manjšinske leve struje. Nekdanji tajnik Pier Luigi Bersani je dejal, da brez članov ni prave stranke, konkurent Mattea Renzija na primarnih volitvah za vodjo stranke Pippo Civati pa je brez dlak na jeziku obtožil premierja, da s svojim avtoritarnim vodenjem uničuje stranko. Slišati pa je bilo tudi drugačne glasove. Pod-tajnik Lorenzo Guerini je v noti za tisk zapisal, da podatki dnevnika La Repubblica ne držijo in da se bo število članov ob koncu leta predvidoma sukalo okrog 300 tisoč. V FI napeto po sporu Berlusconi-Fitto RIM - »Na obzorju ni nobenega razkola, šlo je za normalno notranje soočanje, tisk je kot ponavadi pretiraval ...« Tako je tajnik stranke Naprej Italija Giovanni Toti včeraj v izjavah za tisk skušal minimizirati spor, do katerega je prišlo na sredini seji strankinega vodstva med predsednikom Silviom Berlusconijem ter evropskim poslancem iz Apulije Raffaelejem Fittom, ki je svoj čas veljal za Berlusconijevega naslednika. Fitto že dalj časa odprto kritizira sedanjo linijo Naprej Italije, češ da preveč podpira vlado Mattea Renzija. Počilo pa je v sredo, ko je Fitto (skupaj z Danielejem Ca-pezzonejem) glasoval proti stališču, ki ga je predlagal bivši vitez. Berlusconi je tedaj Fitta direktno napadel, češ da je »sin starega demokristjana« in da lahko tudi odide, če mu sedanja politika stranke ne ustreza. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Parlametarni brivci v Rimu bolje plačani kot poslanci v Londonu zdravstvo T. i. metoda Stamina zavrnjena RIM - T. i. metoda Stamina za zdravljenje nevrodegenerativnih in drugih bolezni je, kot kaže, za italijansko javno zdravstvo dokončno pokopana. Tudi druga strokovna komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin, je ugotovila, da metoda ne izpolnjuje pogojev za eksperimentalno preverjanje, za katero je vlada svoj čas izdala ustrezno dovoljenje s t. i. Balduzzijevim odlokom. Podobno stališče je lani zavzela že prva strokovna komisija, toda upravno sodišče iz La-cija je njeno stališče razveljavila, saj je sprejela pritožbo izumitelja metode Stamina Davideja Vannonija, po katerem naj bi bila strokovna komisija po svojem sestavu pristranska. Tako je ministrica Lorenzin imenovala drugo strokovno komisijo, ki je v četrtek po 7 mesecih zaključila svoje delo z izdajo negativnega mnenja. Vannoni je že napovedal novo pritožbo na upravno sodišče. Lorenzinova pa je dejala, da je treba Balduzzijev odlok preklicati. Po njenem bi 3 milijone evrov za njegovo izvajanje lahko namenili raziskovanju redkih bolezni. L ZLATO (999,99 %%>) za kg 30.616,83 -564,93 I L SOD NAFTE (159 litrov) 92,07$ -1,45 EVRO 1,2616 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. oktobra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 3. 10. 2. 10. ameriški dolar 1,2616 1,2631 japonski jen 137,46 137,47 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,479 27,495 danska krona 7,4441 7,4439 britanski funt 0,78525 0,78240 madžarski forint 309,17 309,71 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1789 4,1761 romunski lev 4,4108 4,4109 švedska krona 9,1122 9,0894 švicarski frank 1,2089 1,2085 norveška krona 8,1785 8,1475 hrvaška kuna 7,6390 7,6396 ruski rubel 50,1813 50,0340 turška lira 2,8755 2,2,8749 avstralski dolar 1,4415 1,4067 braziljski real 3,1441 3,1273 kanadski dolar 1,4108 1,4393 kitajski juan 7,7445 ,7557 mehiški peso 16,9048 16,9540 južnoafriški rand 14,2021 14,1616 Sergij Premru_ Nedvomno je Matteo Renzi zelo prepričan v svoj prav in zato marsikdaj izpade kot domišljav, tako npr. misli, da zna angleško. Poslušal sem ga v četrtek, ko je pred zbranimi predstavniki londonskega Cityja sproščeno spregovoril o italijanski in splošni gospodarski krizi. Povedal je marsikaj pametnega, napovedal je reforme in skorajšnji preobrat domače ekonomije, in to pod geslom »Italy is back!« to se pravi, da se Italija vrača, v ospredje prizorišča namreč. Ko pa bi, mimo uvodnih besed in gesla, govoril v jeziku, ki ga pozna in bi mu tolmač prevajal kompleksne misli, bi verjetno izpadel boljše in bolj učinkovito kot s svojo preprosto šolsko angleščino, ki je mestoma bila celo komična. Pa kaj, fant je tak in upam, da mu bo uspel podvig, da bi spravil Italijo iz kaše, saj realistično nimamo veliko drugih opcij. Prav ker me je Renzi razjezil s svojo spakedranščino, še posebej ker Trst premore odlično visoko šolo za tolmače in prevajalce, se bom »maščeval« tako, da ne bom povzel poročanja britanskih medijev o njegovem obisku. Z druge strani Rokavskega preliva pa bom raje navedel reportažo londonskega BBC-ja o stroških italijanske politike. »V Italiji so znižali plačo parlamentarnih brivcev na 99 tisoč evrov letno« je zgovorni naslov poročila britanske ra-diotelevizijske službe. Gre za poseg v okviru omejevanja stroškov: »Marsikoga je začudilo, ko so lani odkrili, da brivci, ki negujejo lasi parlamentarcev, lahko zaslužijo do 136 tisoč evrov letno ...« Sedaj so se v obeh vejah parlamenta odločili, da bodo »oskubili« plače brivcev za 37 tisoč evrov. Pa niso samo plače brivcev pretirano visoke in jih zato nižajo, poroča BBC: vodji osebja v poslanski zbornici so znižali plačo od 480 tisoč evrov na 360 tisoč letno, pomočnikom od 358 tisoč na 240 tisoč, tehničnemu osebju od 152 na 106 tisoč evrov letno. Da se bodo lahko pripravili na tako zmanjšanje dohodkov, se jim bodo plače znižale postopno v roku prihodnjih štirih let. Ogorčenje je razvidno iz reakcij na socialnih medijih, ki jih BBC navaja: »Tudi nove plače mi povzročajo vrtoglavico«, »Parlamentarni brivec bo zaslužil samo 7600 evrov na mesec«, »Treba bo organizirati nabiralno akcijo, da jim pomagamo« in še zadnja, posebej šaljiva: »Pa kaj jim rabijo brivci, ko pa je 80 odstotkov parlamentarcev plešastih?« V vednost naših bralcev: britanski parlamentarci so si pred kratkim zvišali plačo, in sicer za 10 odstotkov: od prihodnjega leta bodo prejemali 93 tisoč evrov letno, torej manj kot italijanski brivec z znižano plačo. Mimo šal in kritik, ne manjka resnih in dramatičnih problemov. Presenetilo me je, kako so mediji po svetu obudili spomin na lansko tragedijo pri Lampedusi, ko je prav 3. oktobra utonilo več kot 360 pribežnikov. Bilten JRS sicer ne spada med najbolj znane medije, je pa prav gotovo vpliven: kratica namreč velja za Jesuit Refugee Service, služba jezuitskega reda, ki se ukvarja z begunci. »Zagotoviti jim je treba varen prehod za Evropo«, pišejo jezuiti. »Obupanim ljudem, ki bežijo pred kršenjem najosnovnejših človekovih pravic, moramo nuditi alternativno in varno možnost, da pri-bežijo v Evropo. Sicer bomo dočakali nove tragedije.« Agencija Združenih narodov za pribežnike meni, da je v Sredozemlju samo letos utonilo 2500 ljudi. Leto dni po tragediji, v kateri je izgubilo življenje tudi veliko žensk in otrok, so rešili na deset tisoče beguncev, in to po zaslugi italijanske vlade, kar je dokaz, koliko se lahko doseže, ko se pomen človekovega življenja postavi pred varnostjo svojih meja, menijo jezuiti. »Občudovanja vredni odgovor italijanskih oblasti je doslej zagotovil varni pristanek 142 tisoč ljudi, in to tudi na odprtem morju, v mednarodnih vodah, medtem ko evropska agencija Frontex sodi, da bi morali delovati samo v okviru državnih voda. Ob pisanju jezuitskega glasila velja opozoriti, da je med vsemi državami Evropske unije ena sama nudila konkretno sodelo- vanje svoje mornarice za razdobje nekaj mesecev - Slovenija! Operacija Mare Nostrum, kot so poimenovali pa-truljiranje v vodah med Sicilijo in severno Afriko, je za Italijo predraga, ugotavlja francoski mednarodni radio RFI. Sprožili so jo dva tedna po lanski tragediji pri Lampedusi, a leto dni pozneje je pobuda pod vprašajem, ker primanjkuje finančnih sredstev in bodo v kratkem morali prekiniti patruljiranje. S problemom bi se morala ukvarjati Evropska unija, dopoveduje Italija, ki pa v Bruslju ni naletela na razumevanje, ugotavlja RFI. V prvih mesecih leta so zabeležili prihod po morju 130 tisoč pribežnikov, od tega 118 tisoč samo v italijanskih vodah, kar Italijo stane 9 milijonov evrov mesečno samo za pomorsko reševanje. Evropska komisija se je sicer obvezala, da bo prevzela kritje operacije Mare Nostrum, ostale države pa se zaenkrat še niso aktivno vključile v pobudo. Agencija Frontex bo v kratkem predlagala nov skupni okvir delovanja (in kritja stroškov), kar bo priložnost, da se pokaže evropska solidarnost, meni francoski mednarodni radio. Ostal bom kar pri poročanju francoskih medijev o italijanskih vojaških zadevah, vendar bom od mornarice preskočil k vojaškemu farmacevtskemu zavodu. Le Figaro poroča, da bo italijanska vojska pridelovala indijsko konopljo v zdravstvene namene, in sicer po nalogu ministrstva za zdravstvo, ki je ugotovilo, da je domača proizvodnja cenejša od uvažanja zdravil iz konoplje za bolezni, kot je multipla skleroza, ali za omejevanje bolečin. Sklep nima nobenega ideološkega ali kulturnega pomena v odnosu do mamila, je pojasnila pristojna ministrica za zdravstvo Lorenzin, pač pa predstavlja samo odprtje v odnosu do bolnikov. Italijanski obrambi minister, ki ga navaja Le Figaro, pa je naglasil visoko sposobnost vojaškega farmacevtskega zavoda iz Firenc. Prva zdravila iz aktivne sestavine konoplje bo na trgu prihodnje leto, piše pariški časopis. 1 2 Sobota, 4. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Gradnja nižje srednje šole v zaključni fazi Slačilnice ob telovadnici bodo uredili še letos Slačilnice ob občinski telovadnici v Doberdobu bodo uredili pred koncem letošnjega leta. Tako zagotavlja župan Fabio Vizintin in pojasnjuje, da stopajo v zaključno fazo tudi gradbena dela za širitev poslopja nižje srednje šole. V začetku tedna se je sestal doberd-obski občinski odbor, med zasedanjem katerega so ureditvi slačilnic namenili 39.000 evrov. Denar bodo črpali iz t.i. »zakladka« od prodaje podjetja za javne storitve IRIS, poseg bo opravilo tržaško gradbeno podjetje Essebi, ki sicer ravnokar izvaja gradbena dela na nižji srednji šoli. V uvodnem delu zasedanja so doberdobski občinski upravitelji vzeli v pretres pismi, ki sta ju občini poslali Večstopenjska šola Doberdob in odbojkarski klub Val, ki je upravlja občinsko telovadnico. Ravnateljica Sonja Klanjšček je v pismu opozorila, da že preveč časa sobi-vajo s prostorsko stisko in da nove šolske prostore še kako potrebujejo. Predsednik odbojkarskega društva Val Sandro Corva pa je opozoril doberdobske občinske upravitelje, da odbojkarska zveza Fipav ni podaljšala dovoljenja za uporabo doberdobske občinske telovadnice za igranje tekem. Na zvezi so se za ta korak odločili, ker doberdob-ska občinska telovadnica še vedno ni dobila novih slačilnic in stranišč, tako stanje pa se vleče od leta 2010, ko so se začela gradbena dela za obnovo in širitev nižje srednje šole. Župan Vizintin je z odborniki vzel na znanje stisko tako šole kot odbojkarskega kluba in tudi spričo njunih zahtev sprejel sklep, s katerim so zagotovili denar za ureditev slačilnic in hkrati sprožili preverjanje poteka gradbenih del na nižji srednji šoli. »Tako za slačilnice kot za širitev nižje srednje šole velja, da nam morajo do 1. decembra izročiti dokumentacijo o zaključku gradbenih del. Na ta način jim bomo lahko pred koncem leta plačali, saj bi drugače po novem letu stopila v veljavo omejevalna določila pakta stabilnosti, zaradi katerih ne vem, kdaj bi jim lahko nakazali denar, ki jim pripada,« pravi župan Fabio Vizintin in razlaga, da stopa širitev nižje srednje šole v zaključno fazo. »Manjkajo le še protipožarna lestev in nekatera manjša dela«. Župan sicer tudi pojasnjuje, da ureditev slačilnic ne spada v isti sklop del kot širitev nižje srednje šole, čeprav jih bodo seveda uporabljali tudi šolarji. Ravnateljica Sonja Klanjšček je v pismu, ki ga je poslala občini, opozori- la tudi na neurejeno dvorišče, katerega velik del trenutno zaseda gradbišče. Župan Vizintin pojasnjuje, da bodo morali denar za ureditev dvorišča šele poiskati. Za prihodnje leto obstaja možnost, da bi nekaj sredstev dobili od goriške pokrajine, vendar je treba celotno zadevo šele preveriti. (dr) Gradbišče šole (spodaj) in telovadnica (desno) bumbaca GORICA Odpuščenim profesorjem nudijo pomoč Po stečaju goriške glasbene fundacije in težavah njene naslednice - glasbene akademije, ki letos ne bo začela novega šolskega leta - so se na pokrajini odločili, da priskočijo na pomoč profesorjem, ki so se znašli brez službe in bi vsekakor radi nadaljevali s svojim pedagoškim delom. Med njimi je tudi prof. Pio Liviero, sicer umetniški vodja združenja Mauro Giuliani, ki je vsako leto prireditelj kitarskega natečaja Enrico Mercatali. V zadnjih letih so kitaristi tekmovali v palači De Bassa, ki je v prihodnosti ne bo več mogoče uporabljati ravno zaradi propada goriške glasbene fundacije. Zaradi tega je Liviero prosil za pomoč pokrajino. »Tekmovanje bi lahko prire- dili v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu, sedež za redno dejavnost pa še iščemo. Preverjamo možnost, ali bi dejavnost lahko potekala v palači Alverez v Ulici Diaz ali pa v prostorih tehničnega zavoda Pacas-si,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Stefano Portelli in poudarja, da rešujejo tudi vozel najemnine. S Portellijem je na pomoč Livieru priskočil tudi pokrajinski svetnik Stefano Cosma, ki je prepričan, da nosi velik del odgovornosti za zaprtje glasbene fundacije goriška občina. Po njegovih besedah župan Ettore Romoli v zadnjem letu ni storil dovolj, da bi glasbeni šoli zagotovil preživetje. »Ustanove s 190-letno zgodovino čez noč ne bo več,« poudarja Cosma, po katerem je občina zagotovila glasbeni šoli samo 10.000 evrov, medtem ko bi jih bilo za ponovni zagon dejavnosti potrebnih 30.000. GORICA - Zdravstvo Imena in priimki nerešen problem Problem pravilnega pisanja slovenskih imen in priimkov na dokumentih, potrdilih in vsakovrstnih dopisih, ki zadevajo zdravstvene storitve, ostaja nerešen. Pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič je na to opozoril generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Giannija Cortiulo. »Kljub posebni občutljivosti, ki ga je goriško zdravstveno podjetje doslej že izkazalo slovenskemu jeziku in manjšinskim pravicam - zaposleno osebje za dvojezične storitve, dvojezične table na sedežu podjetja, slovenske publikacije z navedbo storitev na teritoriju itd. -, ta problem še ni bil rešen. Direktor Cortiula je izpostavil dejstvo, da je in-formatski sistem vezan na podjetje Insiel, ki je sicer zadolženo za nudenje tovrstnih storitev deželni upravi in povezanim ustanovam, ter da pri podjetju do danes ni bilo pozornosti do tega vprašanja,« je vsebino pogovora povzel Semolič, ki je sogovornika opozoril, »da poleg specifične pravice slovenske manjšine po pravilnem pisanju imen in priimkov postaja ta "površnost" podjetja Insiel toliko bolj nedopustna v trenutku, ko se vedno bolj razvija čez-mejno zdravstveno sodelovanje in ko mora postati krajevna zdravstvena ustanova dvojezična v vseh smislih. Ne moremo si namreč zamisliti velikih in pomembnih čez-mejnih projektov na področju zdravstva v okviru EZTS GO, če so potem še vedno prisotne take nerodnosti in pomanjkljivosti«. Cortiula je zagotovil, da bo spet posegel pri pristojnih službah in zahteval, da se problem reši, saj je tudi zanj sedanje stanje nerazumljivo. »Ne moremo mimo dejstva, da je Insiel v službi deželne uprave in je torej toliko bolj nujno, da se politična večina angažira za takojšnjo rešitev problema,« zaključuje Livio Semolič. Gianni Cortiula Livio Semolič TRŽIČ - Rajon ob ladjedelnici V Pancanu se nadaljuje obnova dotrajanih ulic V Ulici Dandolo bodo uredili nov pločnik in asfaltirali cestišče V Tržiču se nadaljuje obnova Pancana, mestnega rajona ob ladjedelnici družbe Fincantieri. V kratkem se bo začel prenovitveni poseg v ulicah Dandolo, Cherso, Spalato in Rovigno. Po zadnjih obnovitvenih delih v ulicah Caboto, Morosini, Vespucci in Marco Polo leta 2011 ter v Ulici Pisani leta 2006 je bila Ulica Dandolo še edina brez prenovitvenega posega. Načrt za Ulico Dandolo predvideva ureditev novih pločnikov, odpravo arhitektonskih pregrad in asfaltiranje cestišča. Prenovitveni poseg bodo izkoristili tudi za namestitev kablov za hitro internetno povezavo; na koncu bodo seveda poskrbeli za novo talno signalizacijo in za nove prehode za pešce. Podoben poseg bodo opravili tudi v stranskih ulicah Cherso, Spalato in Rovigno, kjer so ravno tako kot v Ulici Dandolo pločniki in cestišče dotrajani in potrebni prenove. Tržiška občina ima za obnovitvena dela na voljo 157.520 evrov, ki jih daje na razpolago dežela na podlagi deželnega zakona št. 28 iz leta 1995. FOLJAN - Dolgo pričakovani poseg se začenja v torek Nadvoz bodo porušili Dela bodo trajala štiri mesece - Uredili bodo obvoz, tako da državne ceste št. 305 ne bodo zaprli Nadvoz v Foljanu bonaventura Železniškega nadvoza pri Foljanu kmalu ne bo več. Njegovo rušenje se bo začelo v torek, 7. oktobra, ko bo ob 10.30 krajša svečanost ob prisotnosti predsednika pokrajine Enrica Gherghette. Rušenje nadvoza bo stalo 600.000 evrov, od katerih jih bo 464.000 šlo za izvedbo del. Od teh bo goriška pokrajina prispevala 270.000 evrov, preostalih 330.000 evrov pa družba FVG Strade, upravite-ljica državne ceste št. 305, ki teče pod nadvozom. Železniško progo so zgradili leta 1962 z namenom skrajšati pot tovornim vlakom na progi Videm-Trst, vendar je niso nikoli dokončali in po njej ni nikoli peljal noben vlak, medtem ko je postala vedno večje breme zaradi stroškov vzdrževanja, poleg tega je kazila podobo kraja. Po večletnih pogajanjih, ki so se začela še za časa Brandolinove uprave, jo je družba Rfi pred štirimi leti prodala pokrajini za simbolno ceno enega evra. Februarja leta 2012 so pokrajina, občina Foljan-Redipulja in družba FVG strade podpisale konvencijo za rušenje nadvoza, občina Foljan-Redipulja pa je tudi sprejela potrebno varianto k prostorskemu načrtu. Nadvoz bodo zrušili z bagri. Dela bodo trajala približno štiri mesece, med tem časom bodo uredili obvoz po novi cesti, ki jo bodo zgradili ob robu nadvoza. Državne ceste št. 305 tako med rušenjem ne bodo zaprli. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 4. oktobra 2014 13 NOVA GORICA - Kandidati odgovarjajo Katero vlogo naj odigrajo »zamejci«? Miran Müllner Lokalne volitve v Sloveniji bodo jutri, 5. oktobra. Če se nihče izmed županskih kandidatov ne bo prebil do izvolitve v prvem krogu, se bodo volivci vrnili na volišča 19. oktobra. To se obeta tudi v Novi Gorici, l