Posamezna srevfflfti 30 vinarjev. Slev. 33. V Ljubljani, v mu one 9. femnona m ga Valja po polti i sa m o*lo teto uprij.. g m eameaee „ ,, „ l.H n tnocematra . „ 70-— V Ljubljani na dom Sa oeio loto saproj.. K M'— n o« ihh „ .. K 5«— ImnlpnlmiimiN,, 4-so EH Sobotna Izdaja: Ia oeio loto.....k 10-- falsomutvo... , . m-«, S) t Leio avn. Inseratl: MT Oradiiitoo Jo * Kopitarjevi nllol Štor. 6/HL Hoaoplsl so m vračajo; asfrsaktraaa pisma so bo i sprsjomsja. — UreflaUkogs telefona štev. SO. ■ Političen list m slovenski narod. Eaoatoipna peUtvrsta (SV uim ftlroks Is 3 mm risoka sli a)« pruttor) sa eatorat . ... po 1.0» sa dva- ta t.ikrat . „ 45 „ pri fe6|tb naročilih primeren popust po docovora. Ob sobotah dvojni tarlL v ■ ■ ■ ■ Poslano; Ht-t—v Eaostolpaa petltvrata K 1' fsbaja vsak dan tsTsemi' po- sedeltsk ta dan po praaaikn, " ob 9. ari zjutraj, npravofStvo fe v Kopitarjevi aliol 4t 6. — Rafiua poMns !:.-an!!nloe arstrljn. it 24.787, ogrske 20.311, bor,-. 7563. — Oprarntfksga telefona 11 50. m Ur. V. Sarabon Se enhot kolonije.* y KadnJlC smo pisali o Jugoslaviji in kolonijah, ki bi si jih pri likvidaciji Turčije sedaj lahko zagotovili. Dobili smo pa vtis, ida misel ni padla na zelo rodovitna tla, B drugimi besedami, da nimajo ne naši politiki in tudi ljudstvo ne pravega ume-ira&ja zato. Gibljemo ae pač Se zmiraj v tnejab Kranjske, štajersko itd,, kvečjemu i« v mejah Slovenije, nikakor pa ne v mejah večje države. Mi pozabljamo, da bo Jugoslavija imela obseg dosedanje Italije, Ida bo stopila Iz kroga malih držav v krog srednjih; če se priklopi Bolgarija, celo v krog velikih dr*av. S prostorom pa rastejo naloge fn raste delokrog. Velike države bodo odločevale uso do nesamostojnih narodov tn zakaj se ne Id tudi Jugoslavija udeležila te odločbe! To nI Imperializem, to je le naravna zahteva naroda, ki se je dvignil is ozkih me-jja kontlnentalnosti tn stopil na prag svetovne politike. Naša. kultura se bo uveljavljala čimdalje bolj, s kulturo pa raste prostor. Geistbeekove besede nai na« vodijo: »Šele veliki prostor omogoči obvladanje in Izrabljanja naravnih darov f velikem obsegu, vzbudi duha odkrite-U«v in raziskovalcev, razširi obzorje in nas dovede do velikih načrtov, mali prostor nas napravi bojazljive in oskosrčne. L« veliki prostor omogoči veli-Jto politiko z velikimi sredstvi. / Velika države si danes ne moremo predstavljati brez svetovnih gospodarskih Interesov, ki so nam pa dostopni le z velikim prpstorom ln temu primernimi sredstvi Eno teh sredstev je morje. Ono da aržavl kot taki tri predragocene neobhodno potrebne darove: samostojnost, moč in enotnost. Trgovina po morju kakor vsaka druga delavnost, vabeča nas preko njegove površine — veleradustrija, tehnika itd. s—, pa spoji narod in državo s celim sve-i&om, združi kontinentalne dele države kar najtesneje z njeno obalo, rodi razumevanje skupnosti, s lem slogo, z njo pa moč. »Država se razvija v tekmovanju z drugimi, darilo je zemlja. Začne se boj za, zemljo, ki nikdar ne preneha. Razlika v moči bo obstojala vedno. Manjša država hoče to razliko izenačiti, porabi za to vsa hrodstva. Velika ravnotako, bodisi v obrambo, bodisi v nadaljno povečanje. Najboljše uaenkrat zaznano sredstvo v dosego tega namena je pa morje,« Ustanovitev in ohranitev soodlo&be tia morju zahteva izredno veliko duševne sile; ni samo delo posameznika in tudi ne delo kako armade, temveč rezultat skup- nega stremljenja drznih", podjetnih, prebrisanih, nadarjenih ljudi, ki poznajo svet. Zato je sovlada na morju najboljša šola. Morje nas seznani s celim svetom, razširi prostor naše kulture. Napredek v Zgodovini jc pa tudi spojen z razširjenjem prostora, na katerem se razvija. Vsak narod, vsaka država, ki čuti v sebi dosti Živ-Ijenske sile, bo skušala ta prostor razširiti; to hi .holehav šovinizem, temveč le zdravo udejstvovanje nai-e mori. Narod, ki mu ni na tem, da bi uveljavil svojega duha v mnogobarvni sliki človeško kulture, ne zamudi samo dolžnosti do sobe, ampak dolžnost do Človeštva sploh in zasluži, da gre zgodovina preko njega. Tt nalogo pa večja država najbolje reši s tem. če sodeluje pri prepojitvi zemlje s svojim duhom in svojim delom. To .ie tudi naša naloga, ki smo jo prevzeli tedaj, ko smo stopili v krog velikih držav, torej na torišče svetovnega, soodločevanja. To' ^oodločevanje moramo zahtevati na vseli poljih, tudi na. onem, ki nanj je v izpopolnitev naših gospodarskih teženj najbolj potrebno, na polju kolonij. Saj nas vendar zgodovina zadnjih dni sama sili v to, poslušaimo njen glas, ue presližimo ga' Morje kot sredstvo spajanja nam pa tudi samo ponuja svojo pomoč, vse drugače. kakor drugim narodom, ki so se z nami vred sedaj zbudili.. V zadnji uri kličemo našim politikom: Zdramite se in ne za m-il d i t e prilik e! Saj prava kolonizacija ni osvajanje ali zatiranje, temveč Ie raz&irjc-nje kulture, plodonosno. nalaganje našega duševnega tn materialnega kapitala, plodonosno za nas in pa za prebivalce kolonij. '•Kolonizacija te arena, v kateri se borijo narodi za moč in obstanek. Samo oni bo imel svoj prostor v življenju sveta, kdor tu ne odneha; premagani so pa lahko veseli, Če rtohijo mesto v zakladnici zgodovine. Kolonizacija jc največja razširja vatel j ica kulture, najimenitnejša, kar jih pozna zgodovina- Po n.iej sc ločijo narodi, ostanejo in ostali bodo samo najboljši.« Sedaj je zadnji čas. Na ljudstvo ue moremo apelirati, ker se nc more kar čez noč uživiti v večjo vlogo; pač pa jo stvar politikov, da pokažejo pravo umevanje. Prihodnjost ho našim besedam pritrdila v polnem obsegu. ZaffEifa dece. Z ustanovitvijo državnega, odeljenja (oddelek) za zaščito dece v Belgradu stopi naša novoustanovljena država med ono malo število modernih držav, ki uboge, bolne in sirotinske dece ne prepuščajo lastni usodi, ampak se za njo pobrinejo tudi z državno pomočjo. S tem dokazuje naša mlada država, da ji je briga tudi za najbolj uboge med ubogimi in da se zaveda velike važnosti zdravega in mnogoštevilnega. naraščaja za napredek in silo vsega državnega življenja. Prvo skrb bo moralo obračati ravnokar ustvarjeno državno odeljenje takozvani vojni deci. Po naših večjih mestih se potika, berači in že trguje na stotine in stotine vsled vojske osirotele dece, ki je prepuščena sama sebi, na katere vzgojo nihče ne pazi. Mnogi od njih so tudi brez matere, le za posteljčko jim poskrbi znabitj stara mati ali oddaljena, sorodni ca, za vse^dru^o se morajo sami pobrigati. Vspcrcdno pa bo kajpada drsava skrbela* ludi zn vso drugo deco, ki iz kateregakoli razloga ne dobiva potrebne moralne vzgoje, telesnega negovanja ali zdravstvene oskrbe, Glavno načelo detinske. oskrbe, jc. in mora biti, da ostane otrok pri materi, in čc to ni mogoče, pri sorodnikih ali vsaj pri ljudeh, bivaiočih v istem kraju, kjer je bila mati. Kakor ima, vsaka rastlina svojo zemljo in svoje podnebje, tako se tudi olroka. ne sme po nepotrebnem trgati iz njegovega obližja. Zato je otroke lc v najskrajnejšem slučaju pošiljati v zavetišča, kjer pa p« priznanih načelih zopet treba skrbeti, da niso kratkomalo le kasernirani, ampak da. se jim po možnosti nadomesti družinsko življenje. Iz tega tudi sledi, da človekoljubna društva novemu državnemu odelje-nju za zaščito dece ne bodo samo dobrodošla, ampak naravnost nujno potrebna, da bodo ogrodje, na katerem se ho šel« mogla detinska oskrba zdravo zgraditi in razviti. In kjer ni takih društev, se bodo morala ustanoviti, V naši državi jc največ organizacij za detitisko oskrbo na Hrvatskem pač po zaslugi dr. Šiloviča, ki velja sploh na tem polju med Jugoslovani za največjega strokovnjaka. Najmanj organizatoričnega dela pa je bilo opaziti v Dalmaciji in v Bosni, kajti preseljevanje bosanske dece med vojsko j« bila le. bolj trenotna. prehranjevalna potreba, nego čin smotrene detinske oskrbe. Tudi v Srbiji se je pred vojsko za zaščit/« dece že veliko 'storilo. Obstojala so društva. ustanavljala se zavetišča in bolnih nicc ter se razvijala tozadevna, strokovna književnost, V Kanalu obstojijo menda naj-sijainejša in z denarjem ter notranjimi potrebščinami bogato opremljena poslopja z* zaščito dece, toda vse drugo je bilo ludi v tem pogledu madžarsko, iflPFi smo Uradno poročilo od Mure, Ljubljana, 8, iebr, Ljubljanski korespondenčni urad poroča S, t. m. dopoldne uradnega vira: Položaj ob naših sever« nih mejah na Štajerskem je neizpremenjen. Cmtirek je v naših rokah in so vesti, da so ga zabeli Nemci, ncresuične. Moč naših čot. f-pilje, 8. febr. {Izvirno poročilo Slovencu-). Danes so skušali Nemci napasti naše postojanke severno od Špilja ter severno od Cmurcka in Radgone. Naše čete so te poskuse že v kuli zadušile. Napad na Špilje, je popolnoma nemogoč, ker so naše jugoslovanske čete ne samo močne, ampak tudi na vsak napad z vsemi sredstvi pripravljene. Mi smo ne-'e obdržali dosedanje postojanke, marveč smo cslo paš obrambni delokrog razširili, na ccdi črli proti severu. Izključeno je, da bi nemške tolpe, pomnožene z nemške-avstrijskimi vojaki, ki jih vodijo nemški častniki si stiskali roke, ■»Živela svoboda! t. Iz vseh hiš so visele trobojnter, na. vseh oknih so plala banderea. Topovi in nitškr so oznanjale praznik; ulica je kričala veselja, prerojena, blazna kol vihar, s-Živelo svobodno ljudstvo! •Kje so naši krvniki? Pred sodbo z njimi!' • Ulice so oživele, obrazi sam smeh in sama radost. Na vseh ustnicah pozdravi, v očeh plameni, na prsih pisani trakovi in bele astre. Ta cvetica je postala znak svobode. Vojaki so jo zataknili na kape, Kdor bi je ue nosil, bi ga pogazila. množica. Kdor jo jc čutil na prsih, jc čutil, da se j« dogodilo nekaj velikanskega ,., Na kolodvorih so sc gnetli tujci: v njih domovini jih čoka svoboda. Tudi oni so nosili astre in klicali slavo v svojih jezikih, Nasmihali 3o se, če se niso mogli sporazumeti z jezikom, V nasmehu je. ležalo soglasic velikega dneva. Raz. oblek in raz hiš so l.rgali znamenja suženjstva. S truščem se. padali grbi vi ulice, Vsakemu padcu jc .sledil k;ik Ijud stva, radost ie sla od ust do ust. od do srca, "Komu smo služili• •-Solncc nam je vzšlo!. Dež jc padal v mlačen da v. ; _• . 3 sijali obrazi kot ob najsvetlejšem dnevu, polni prazničnosti in lepote. Avtomobili so delali pot. v množico, venci in zastavr ■ visele z njib. Pre-d balkoni iu slopt ic rbiralo ljudstvo in poslušalo govornike, ki so govorili besede kot ogenj. •Živela svoboda ljudstva!« -Blagor vam, naži otroci!«- Deček ie dvignil zastavo in stopil po ulici. Sam. ni vedel, kam. Zapel io himno. Ljudstvo je zapelo za njim in mu slediV Ni znalo kam. Streli iz pušk so rezali zrak. Cvclicc so deževale z oken. ■ Živela radost ljudstva!« Danes bi bila smrt sladka .. Nihče ni vedel, kaka se jc ugodilo. Množica se. je ustavila in se zgnetla krog ene točke t er obstrmela... Na tleh je ležal deček, zvijal se in umiral, Bele oči je upiral v ljudi. Zastav;: je ležala čezenj... Puške so pokale šc vedno, izraz pijanosti ir. veselja ,.. *Pckrite ga oveKcemi! Junak je! Naš je!<- V hipu so ga zar«rnUi beli cveti, v tem hipu, ko jc umrl. Množica se jc zganila, Visoko na rokah je plavalo dečkovo lelo z nasmehom na obrazu, pokrito z zastavo, zasuto s cvetjem. Množica jc vpila Aeselja, deček jc zadobil tisočero življenj«. Veliko nam si kupil! Blagor <<-bi, blagor nam vsem!-' Mati jc klicala: Blagor meni, blagor njegovi krvi!« Nafgorostasneiše seni videl ta din. Mesto jc norelo. Mrtva trupla so nosili kol bandera, pod dežjem e.vctja, pod visečimi zastavi.mi in živio-kli« .-.JJtlHl * ulililJ tu morilci!* »Živela tre-esovpk; n,,t; kri! Živela svoboda!. kraje, k? so doslei v območju nemško* štajerske *VolkšWehr», Da, mi bi se ne. branili, ako bi nam tega ne zabranjevali višji oziri, zasesti celo mesto. Gradec. " Nemci zbirajo v 'svojih središčih svoje vojaške si.'c, pomnožene z roparskimi tolpami in bivšimi avstrijskimi vojaki, ampak teh sil se naša armada nc boji, kajti v naših čciah jc razpoloženje nad vse iž-borno. Žrtve dc-sedanjih bojev med Špiljetn in Radgono so na nemški strani tako ve> Hke, da je po naših informacijah izključeno, da bi se Nemci upali resno napasti naše postojanke. Radi lega poživljamo nai o slovensko javnost ua meji, naj nc bo uialo-dusna. ampak naj popolnoma zaupa vodstvu naše obrambne akcije. Nemške grozovitosti, Ljubljana, 8. februarja, »Večerni list« l dne 8. februarja poroča: Vojak, ki jc lisej iz nemškega ujetništva, pripoveduje, da so nemško-madžarske tolpe, z našimi ujetniki postopale naravnost nečloveško. Nekaterim uje.fnikoru so rezali nosove iu jih na razne druge načine mučili in sramotili. Ko so naši vojaki zvedeli za ie nečloveške cine, jih je bilo treba zadržati, da niso planili proti nemško-madžarskim postojankam in maščevali ta izverstva Nemci zasedli Kaplo, LJubljana, S. iebr. »Večerni list« porota. iz Marenberga: Včeraj din? 7, februarja je nemška patrulja 40 mož zopet zasedla gorsko vas Kapla pri Arvežu. N-\ša patrulja, ki je prišla v smeri od Sv. Duha ua Ostrem vrhu, jc nemško patruljo po kratkem boju pregnala. Neuici so pustili na licu mesta tri mrtve in b ranjenih. Na uuši strani so trijo ranjeni. Oklic na prebš^elsfv© verno ott Drave. Proti roparskim tolpam na Štajerskem. Maribor, 8. februarja. Včeraj jc bil potom okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Slov. Gradec, Ptuj ter potom vladnih komisarjev v Mariboru in Ptuju j>o naročilu predsedstva deželne vlade zn Slovenijo iz.da.il na prebivalstvo naslednji oklic: Prebivalstvu severno od Drave! Po razpadu Avstrije je. deželna vlada v Ljubljani prevzela slovensko ozemlje severno od Drave. Da zagotovimo preskrbo mest, smo zasedli tudi progo Špiljc-Ljuto-mcr. Nemško-avstrijska vlada v svoji izjavi z dne 22. januarja letos slovesno obljublja, da v ozemlju, ki je upravljajo Jugoslovani, do odločitve mirovne konfcrence ne. bo uiti poskušala vsiliti svojo uprave, Dne 4. 1. m. so tolpe oboroženih civilistov in vojakov napadle Radgono. Žc drugi dan sine prejeli od nemško - avstrijske vlade brzojavki, jdločno izjavlja, da nima z napadalci nobenega stika. S tem je potrjeno, da napade izvršujejo neurejene tolpe, ki po mednarodnem pravu ne uživajo nobenih pravic. Te tolpe prihajajo iz Nemške Avstrije in Ogrske, Naša vojska Srbov, Hrvatov in Slovencev je napade odbila in dobila naročilo, naj za vsako ceno zagotovi red ter naj proti vsakomur, ki oborožen pride čez našo mejo, da bi tu sejal nered, da bi ropal, plenil in moril, postopa tako, kakor gre tolpam roparjev. Vsi varnostni organi imajo isti ukaz; prebivalstvo naj se ogiblje vsakega stika z roparskimi tolpami, da ne bo samo trpelo škode in ima dolžnost, da pomaga vojakom in oblastem, da vzdrže red in mir. Pa&mmic& mi- s.ikfe* po tftfeU - na Iz raznih krajev po deželi prihajajo pritožbe, da se tam za policijsko uro nič ne zmenijo, da. pijejo in plešejo. Vlada naj torej stopi krepkeje na pfštc tem razbrz-danostim. — Vodstvo »Svete vojske« je storilo primerne korake pri vladi ter je opozorilo, naj pazi, da sc bodo njeni ukazi res izvrševali. Vlada je,JW že storila. Ce še ne bo dobro, pa sporočite! — Vlada pa tudi pravi, da naj se od nje ne zahteva vse. Ljudstvo samo, ki želi imeti red, naj skrbi, da se bo red držal! Organizirani protial-koholiki so poklicani pri tem vladi pomagati; nadzorovati, če se predpisi izpolnjujejo, in skrbeti, da se izpolnjujejo. Kjer ni tožnika, ni sodnika, pa dela vsak, kar hoče. Čul se je že doslej vedno komodni odgovor: Vlada naj stori! Vlada naj pijančevanje prepove! Ta zahteva je upravičena deloma, a nc čeloma. S samimi ukazi še oi vse storjeno. Kdo pa- je vlada? Vlada ie zdaj vzeta, iz ljudstva samega in od ljudstva, od volilcev, od javnega mnenja bolj ali manj odvisna. Če ima vlada javno mnenje za seboj, lahko res marsikaj ukrene in se bo tudi izvršilo; posebno če bo ljudstvo samo sodelovalo in pomagalo, da se ti odloki ostali večinoma na popirju. ukazi izvršujejo. Drugače bodo pa vladni- Treba je torej, da jc javno mnenje za treznost. To pa ^e dela s treznostno agitacijo, 0 Ljubljani se sme reči, da je javno mnenje vseh poštenih krogov odločno zoper pijančevanje, Vsi ljubljanski dnevniki so opetovano grajali sedanjo grdo pijanost in zahtevah treznost, ter odobravali naše stremljenje. In to je tudi nekuj pomagalo, dasi Še ne dovolj. Treba je pa tudi, da se dežela bolj zgane! Štiri leta jc -Sveta vojska, večinoma počivala. Armada Svete vojske<. — na noge! Zberite se, snidite se večkrat, imejte predavanja; če nimate govornika, zahtevajte ga od centrale; čitajte »Zlato dobo-*, širite jo, mnogo bolj jo morate razširiti (1. štev. s poročilom o taboru šele izide); pogovorite se o delu, razdelite si je in je vršite! Pomnite, da ima. -»Sveta vojska* zdaj trojen boj: zoper pijanost, nenravnost in surovost (zlasti ostudno preklinjevanje). Vseh teh nečednosti je domovina prepolna. Vsak naj bi si bil štel v dolžnost, koj pripomoči, da se to odpravi. Pogovorite se, kako in kaj bi mogli pri vas zoper to trojno veliko zlo storiti! Več ko 20.000 je bilo vpisanih v vSveto vojiko«. Če so to pravi bojevniki in ne zaspanci, bodo že nekaj odrinili. Potreba je velika in delo težko. Čas pa je tudi ugoden. Prišla je naša ura! Zdaj ali pa nikoli! Zdaj moramo naše zahteve uveljaviti! Vodstvo »Svete vojske« bo storilo svojo dolžnost. Armada mora za njim stati! Vse ljudstvo, kar je poštenega, mora zahtevati v Jugoslaviji red, treznost, nravnost, poštenje! Zato naj se povsod »Sveta vojska« organizira! Potem bo tudi vlada storila, kar ima storiti. In potem bodo njeni ukazi tudi kaj izdali Drugače pa ne. Naša ura je prišla! Hura! »Sveta vojska — na noge! Vodstvo »Svete vojske«. Kal M z uirar« samo obdržimo, temveč; poživimo in razširimo po celi Sloveniji. Danes cenijo čisto premoženje »Deželno vinarsko zadruge« z inventarjem vred nad 100.000 K. So lanskega leta je bil načelnik zadruge dr. Pegan, potem je odeto pil, in sedaj vodi zadrugo Ciril Dolenc, ravnatelj prisilne delavnice. Značilno za te gospode in za njihove maniro je pa tole: g 35. zadružnih pravil se glasi: Vsak zadružryk ima pravico glasovati pri občnem zboru.....in ima do 50 deležev ?a vsak delež po en glas. Da si zagotovijo večino, ao nekaterMeh gospodov okrog dr. pegana z njim vred vzeli Se nadaljnjih deležev (tako dr. Pegan 49, Zadružna centrala 50 itd.). Potem so pa Šli in s pomočjo te večine na izrednem občnem zboru dne 17. decembra 1918 irpremenili g 40. zadružnih pravil, ki se je do takrat glasil, da. se v slučaju likvidacije izroči čisto premoženje deželnemu odboru, da ga razdeli v gospodarske podporo ali pa porabi za ustanovitev in podporo novega takega zavoda v deželi. Ti večinski gospodje so pa izpremenili ta paragraf v toliko, da v slučaju likvidacije odloča o premoženju občni zbor. Ko je bilo vse to lepo urejeno, je pa načelstvo za dan 19. februarja t.' 1. sklicalo nov izredni občni zbor z dnevnim redom: Sklepanje o tem, ali naj se zadruga prilagodi razmeram, ali pa naj so raz-druž;. To so torej dejstva. Vprašamo samo te gospode dvojno: 1. Zakaj postavljate na dnevni red vprašanje, ali naj zadruga likvidira ali ne — danes, ko je zadruga bolj potrebna kot kdaj preje? Zakaj gospodje ne vprašate vinogradnikov samih, ki ima-]*> prvi pi&vico go\oriti o usodi svoje zadruge, katero so s trudom sezidali, ampak sami odločujete ^ njeni usodi? Ali res mislite, da morate do kouca izpeljati metodo svojega nekdanjega voditelja dr. šu-šteršiča:' hi?o rajši zažgati kot pa drugim v njej prepustiti stanovanje? 2. Kaj mislite v slučaju razdružitve odločiti z zadružnim denarjem, ki je last zadrugarjev? Zanesite se pa na to, da te zadeve ne bomo pustili izpred oči in se bomo z njo, če bo potrebno, ?o temeljito bavili. temški bluf-. Koroški Nemci se oprijemljejo vsake bilke, da rešijo svoje gospodstvo nad svojimi dosedanjimi hlapci — Slovenci. Naj-neumnejših in najbolj umazanih sredstev nc zametujejo, le da bi kaj pomagalo. Včeraj nas je presenetilo koroško nemštvo z novo šalo. Kajti kaj drugega naj bo uradno pomočilo dunajskega kore-spond. urada, ki poroča, da~ se je na Koroškem v 62 občinah spornega ozemlja izvršila samoodločba. Natvezuje, da je bilo v prilog Nemcev oddanih 61.491, v prilog Jugoslovanov pa le 360 glasov, 12.548 oseb ni volilo, 58 pa jih je oddalo prazne glasovnice. Nemci si ne upajo povedati, kedaj »o. je vršilo to glasovanje, kje, v katerih krajih. Niti mi, niti ameriška misij® ne ve ničesar o kakem glasovanju • na Koroškem. Nemci upajo, da bodo s takimi objavami koga premotili. Pa motijo sel Ta šala je preneumna, da bi se ji kdo smejal. Da Nemci nimajo nobenega vzroka, sklicevati se na koroškega slovenskega kmeta in delavca, dokazujejo današnja poročila iz Apač in Dobrlevasi. Kar Nemci na Koroškem počno, je zločinska mistifikacija javnosti, ki pa jim prav gotovo ne more biti v korist, ker prav do golega razkriva vso propadlost koroške nemškutarije, ki je pra\i krvoses ljudstva, nemškega in slovenskega. Sicer pa tudi v krajih, kjer je slovenski element morda prisiljen k molku po sili ali zvijači, ta nemški bluf ne bo držal. Opozarjamo le na izjave francoskega lista *Temps«, ki pravi, da. so izključene diskusije o krajih, kjer sc gre za popravo očividne krivice in pa kjer se je pod tujim (nemškim) gospod-stvom mišljenje ljudstva tako potvorilo, da bi ljudsko glasovanje nc podalo pravične slike o položaju. Ti dve točki veljata za koroško Macedonijo boli kot za katerokoli drugo deželo v Evropi. Značilna pa je tudi resolucija švedskega socialista Engberga na bernski mednarodni socialistični konferenci, ki se glasi: Naj sc zveza narodov v slučajih, v katerih je sistematično raznarodovanje preprečilo svoboden razvoj prebivalstva, ozira pri odločitvi o teritorijalni pripadnosti na to dejstvo! — Jasen memento koroški nemškutariji! Svet se suče drugače kakor to žele nemški mogotci, ki so padli s svojih vzvišenih prestolov. Zato tudi ta nemški bluf nikomur ne bo pobelil glave. Zahteve civiliziranega sveta so: Stare krivice naj sc popravijo! Dovolj pa so poznani nemški Cieroni celeruu svetu, da bi jim še kdo kaj verjel. SiousBiska * ■ AMERIŠKA KOMISIJA NA KOROŠKEM. Svoj čas je bila ustanovljena v Ljubljani deželna vinarska zadruga cia organizira naše vinogradnike ter deluje v pro-speh kranjskega vinogradništva. Zadruga se je tudi silno lepo razvijala in z?lo veliko storila v korist naših vinogradnikov. Če pa je bila ta zadruga potrebna do sedaj. bo odslej še veliko bolj. Ne vemo kakšna bodočnost, čoka naše vinogradništvo, ln če naše carinske meje za vino napram Italiji ln Mažarski ne bodo za nas ugodne, naše vinogradništvo ne more ravno gledati v rožnato bodočnest. Zato je pa *edaj šo posebno potrebno, da so vinogradniki enotno organizirani, da bodo pri sklepanju carinskih pogodb Inhko povedali svo-|o mnenje in zastavili vo* svnj vpliv v korist našega vinogradništva. Naša naloga le torel. da deželuo vinarsko zadrusto ne Apače, 5. iebr. Danes v sredo, dne 5, svečana popoldne j,Slov. čebel, društva za Koroško-* gospode, da pokusijo koroško strd, kateremu vabilu so se cenj. gospodje radi odzvali. Mala gostoljubnost v visočini 320 meirov je iste razveselila. Ponovno so to izražali in se zahvaljevali. Gospod Jekl Josip pa jim' je pri odhodu povedal, da koroškim Slovencem pod Nemci ali z Nemci ni mogoče živeti, ker ti so barbari. Opozorilo se je gospode tudi na daleč na severu se uahajaiočo etnografsko mejo. Dobrlavas, 5. febr. Da javnost izve, s kakšnimi sredstvi se hočejo Nemci vzdržati v nadoblasti nad koroškimi Slovenci, podajam kratek opis dogodkov v Dobrli-vasi. Že 3. t. m. zvefcer je peščica Nemcev v Dobrlivasi zvedela, da ima v torek, dne 4. t. m. priti ameriška misija v Dobrlovas. Zbirali so se pred vasjo že, ko še od Slo- * vencev nil.ee ni vedel, da pride misija. Ta je izstopila v trgovino Taurerja, največjega nemčurja daleč naokoli. Tam so tudi Koberer, odstavljeni učitelj, Spod. Štajerc Dreo, nekdanji nadučitelj, stari GraBl, Fuchs, odstavljeni davkar in še dva ali trije drugi, zbere se še nekaj otrok in deklet, ki so po Kobererjevi hčerki, ki so jo Slovenci še pustili v službi učiteljice, ker zna za silo slovensko, naučeni, silno neolikano tulili svoj »heul« v obličje Ameri-kancev. Ko je misija izpraševala po razmerah, se je T a u r e r izdal za župana, kar še nikoli ni bil in izjavil, da je v Dobrlivasi velikanska večina nemška, in kar je Slovencev, so Ncmcem prijazni in vsi za Nemško Avstrijo. Koberer je rekel, da je že 40 let v tem kraju, i« od vse okolice: Škociiana, Št, Vida itd, izvoljen za »Gau: bmanna«, kar spričuje, da uživa splošno zaupanje in da je vsa okolica nemškega mišljenja. Na. vsakokraten migljaj nemške zastavice je naučena otroČad pritrjevala besedam s hajlanjem. Ko prileti g. kaplan in izjavi na stavljena vprašanja, kakor je resnica, da je samo 618 Nemcev, drugi so pa vsi Slovenci, da je ves okraj popolnoma slovenski, vpijeta Taurer in Koberer: on laže, je lažnik itd., in otročad in zbrane nemške glave pritrjujejo. Na večer po odhodu komisije šele zvedo Slovenci v Dobrlivasi in okolici, kako strašne laži so nemčurji natvezli ameriški misiji, Silno ogorčenje se poloti vseh krogov, da se taki ljudje, ki so obogateli edino po Slovencih, upajo tako osle-parit misijo. Ko se zjutraj raznese glas, da potuje misija spet skozi Dobrlovas proti Železni Kapli, se zbere iz Dobrlevasi in vse velike okolice mnogobrojna množica kmetov s pravim županom na čelu v Go-selnivasi, Veličasten je bil prizor, ko je g. kaplan misiji predstavil pravega, župana Janeza Vesel, uglednega kmeta, ko je povedal, da je že 16 let župan velike občine Dobrlavas, ki šteje nad 3000 oseb, je slovenska in je za Jugoslavijo in je v celi občini kvečjemu 80 Nemcev, skoro izključno uradniških družin, da je Tauter naravnost nalagal misijo, da sc je on predstavil za župana. Kakor pri dohodu, tako je zbrana množica pri odhodu dostojno pozdravila misijo s klicema: »Živio Wilson, živela Jugoslavija!* Po odhodu misije zahteva vsa množica, da koraka v Dobrlovas pred Taurerja, kjer noče razbijati, pač pa Tau-rerju pokazati svoje silno ogorčenje nad lažmi, posebno da se je izdal za župana. Tako se je tudi zgodilo. Ne da bi se komu le skrivil las, jc dala množica duška svojemu ogorčenju, Taurerju, ki je imel odprto okno, in vsem priseljencem dopove-dala s svojim odločnim nastopom, da je nemškega nasilja za vselej konec. Komur ne ugaja, naj gre, kamor ga srce vleče, t Dobrlavas, 5, febr. (Posledice nemčur-ske nadutosti), Nastop nemčurjev ob priliki obiska ameriške misije jc tako razvnel vse Slovence, da so zastopniki vasi: Dabrlavas, Lovankc, Kokje, Goselnavas, Bukovje, Podhom, Mokrije enoglasno poudarjat da noben tistih, ki je hajlal, ne dobi ne mleka, ne kruha, sploh nobenih živil, kadar spet pridejo prosit usmiljenja, kakor so dozdnj tako pogosto prihajali. Glad bo najprej ozdravil nemško ošabnost. Gradec pred rdeio revo« lucSjo. Gradec, 8. iebr. Na| poročevalec je zvedel iz gotovega vira, da je dosedanja nemško - štajerska vlada dogospodarila. Med nemško - štajerskim vojaštvom se je razširila velika agitacija za rdečo gardo. Ta garda grozi, da bo vsak čas odstavila dosedanje nemške mogotce. V mestu Gradcu je agitacija za rd?čo gardo tako velika, da je več nemških častnikov že zamislilo svoje čete in zbežalo na Dunaj in drugam. Vsak čas je pričakovati izbruha revolucije, ki jo bo povzročila organizacija rdeče garde. Mirovni pisvet Jugoslovansko - italijanski spor bo kmalu urejen. Berlin, S, febr. (Lj. k. ti. Cehoslovaški tisk. urad poroča: »Rotterdamsche Cou« rant« javlja iz Pariza, da šo dela mlfoV« rtega posveta veliko bolj napredovala, kakor se splošno misli. Najvažnejše zadeve, in sicer zahteve Italije ter zahteve Francoske glede levega Renskega brega bodo rešene bržkone še pred plenarnimi sejami mirovnega posveta. Pri zaupnih Dogovorih L!oyd Georgeja, Clemenceauja, Wilsona in Salandre se je več doseglo, kakor bi bilo to mogoče pri plenarnih sejah. V nekoliko dneh se lahko pričakuje ureditev nasproi-stev med Jugoslavijo in Italijo. O vpraSa-nju zveze narodov bedo razpravljali še še pred odpotovanjem Wilsona in LIoyd Georgeja. Obenem bodo tudi sklepali o temeljih zveze narodov, • Čehi nevtralni v jugoslavcnskem-italifan« skem sporu. Dunaj. 8. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški korespondenčni urad poroča: .Neue Freie Presse« prinaša razgovor s predsednikom Masarykem o stališču čehoslovaške republike napram jugoslovanskim in italijanskim sporom. Masaryk je izjavil popolnoma nevtralno, da je čchoslOvaška republika že dalje časa v prijateljskih odnošajih z Jugoslovani, z Italijo pa je imela ves čas vojne tesne stike. Italijani 'podpira'o naša stremljenja ter so za vojno oborpžili čeho-slovaško armado v Italiji. Radi teh okoliščin moramo biti popolnoma nevtralni. Srbija zahteva 8 milijard frankov odškodnine. Pariz, S. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: '»Journal« javlja, da bo Srbija zahtevala 8 milijard frankov odškodnine za razdejane vrednote povodom invazije osrednjih držav. Hrvati na mirovnem posvetu, Curib, 8, febr. (Lj. kor. u.) Hrvatska izvedeniška komisija za pariško mirovno konferenco je dospela včeraj v Curih in je po kratkem odmoru nadaljevala svoje potovanje v Pariz, S komisijo pOtuje tudi član jugoslovanskega komiteja dr. Gmaj-ner. Svoboda morja« Amsterdam, 7. iebr. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča »Morning Poste, da so Wilson in ameriški zastopniki formulirali načrt glede svobode morja. Elaborat, ki ga bodo predložili mirovni konferenci, vsebuje nastopne točke: 1, Noben narod ne sme imeti tako močnega brodovja, da more sam izvrševati kontrolo na morju. 2, Vojni običaji se ne smejo med vojno spremeniti, 3. Vsak narod, bodisi vojskujoč se, bodisi nevtralen, je odgovoren za izpolnjevanje pomorskih običajev med vojno, 4. Pojem »prepovedano blagom se mora v miru natančno določiti. Nobena nevtralna država ne sme vkrcati prepovedanega blaga in nobena ladja ne sme poizkusiti, predreti blokado, 5. Uporabo podmornic se mora omejiti, ali še bolje prepovedati. Zveza narodov, Pariz, 7, februarja. (Lj. kor, ur,) Reu-ierjev urad poroča: Sinoči jc bila v hotelu »Grillonu«- seja komisije za zvezo narodov. Kot člani komisije so bili navzoči: kot zastopnik čehoslovaške republike dr, Kramaf, za Grško VeniželOs, za Poljsko Dnovvski in kot zastopnik Rumunske Dia-mandi. Odsek je začasno odobril nekatere nadaljnje člene načrta. S'tem so dosegli sporazum o gotovih zelo važnih vprašanjih, ki se tičejo resničnega delovanja zveze narodov. Približno polovica načrta je s tem dovršeni, Imenovali so generalno tajništvo, sestoječe iz Clusela, Lorda Peroja in Stephensona. — Prihodnja seja drevL mirna ŠHS. Zahvala proi. Masaryks. Ljubljana, 8. februarja. Ljublj. koresp. ura dporoča: Predsednik čehoslovaške republike dr. Masaryk prosi za objavo nastopnih vrst: »Obdržel jsem pfi svšm na-vratu tolik dopisu a projevu, že pfi n&valu neodk'adnych praci mnč nen( možno "vs" m pisatel^m odpovčdžti a zvldst podčkovati. Prosim tudlž, abvstc laskavč pfliali toto mž dikuvzddni. — V Praze, 7. dnora 1919. ■— President I, G, Masaryk.« Italijani silijo slovenske otroke v nemške šole. • Rateč, 8, februarja. (Lj. kor. ur,) Italijani ne pusle več otrok v zasedenem delu šolskega okoliša Rateče v slovensko šolo. Silijo jih v nemško šolo v Beli peči, kjer se poučujejo tudi italijansko. To je dokaz, kako blizu si stoje nemški in italijanski interesi Hrvatska polemika. Zagreb, 8. februarja. »Novo Vrijeme« piše o pogajanjih med ministrstvom v Belgradu in ljubljansko vlado ter pravi: Ali obstoji potreba ministra za socialno skrb ali ne obstoji. Če obstoji, potem ni treba pogajanj, če pa ne obstoji, tedaj proč s kupčijami. Najodločnejšc protestiramo proti načinu starega avstrijskega zistema, ker želimo imeti solidno državno ureditev, nc E uvesti kupčije, ki bi mogle porušiti to, r smo dolgo časa gradili. Zagreb, 8. februarja, »Novo Vrijeme« Imenuje ministra Pribičeviča ministra proti Hrvatski. List izjavlja, da nima zaupanja v Pašiča, ker njegovi pristaši delajo plemenski razdor. Vse, kar se godi v Bosni, Sremu in Hrvatski, je delo Pašičevo. To je duh starega srbskega šovinizma, ki je nasprotnik jugoslovanskega ujedinjenja. Pašič vodi to politiko, odkar se je izvršilo naše ujedinjenje, S stališča te politike je desaniral dr. Korošca in dr. Trumbiča ter je preko nekaterih lahkovernih Slovencev ŠirU nezaupanje proti Trumbiču, da napravi razdor med Slovenci in Hrvati, kakor je napravil razdor med Srbi in Hrvati. Zagreb, S. februarja. »Riječ SHS« piše, da dr. Korošca ni grajala za to, ker je radikalno na glasil naš narodni program, marveč za to, ker je njegov govor zapustil pojem nezaupanja do mirovne delegacije. Kakor je znano, so bili Slovenci zelo ne-zaupni do dr. Trumbiča, Govorili so o njem, da žrtvuje slovenske kraje in so ga za to napadli v časopisju. Kot nekako kontrolo so zahtevali, da se mora v mirovno delegacijo sprejeti tudi bivši avstrijski minister dr. Žolger, Govor dr. Korošca je bil poslcdica tega nezaupanja 13 vagonov premoga Nemški Avstriji. Ljubljana, 8. februarja. (Lj. kor, urad.) Uradno se objavlja: Deželna vlada je dovolila za prevoz posebnega vlaka srbskega Rdečega križa iz Buchsa v Jugoslavijo pet vagonov premoga, ker sc jc Nemška Avstrija sicer branila, dopustiti prevoz vlaka preko njenega ozemlja. Razen tega je deželna vlada dovolila osem vagonov premoga za prevoz srbskih vojnih uietnikov in bolnikov, čakajočih na trans-oort iz Metzleinsdorfa Ln Purkersdorfa. Američani na Dunaju, Dunaj, 8. febr, (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: »Neue Freic Presse* piše danes, da je američanski mornariški oddelek, obstoječ iz šestih častnikov in de vetih podčastnikov, dospel na Dunaj, da bo sodeloval pri delih ameriške študijske komisije. Spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Berlin, 8, febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. ur. poroča: Kakor javlja »Berliner Tageblatt« iz Weimarja, bo v ponedeljek ali v torek državna vlada naprosila narodno skupščino, da se pooblasti za jx>gajanja glede spojitve Nemške Avstrije z Nemčijo. Profesor Harlmann se je zvečer odpeljal na Dunaj, da se udeleži priprav za narodno skupščino na Dunaju, 19, ali 20. t, m. se vrne zopet v NVeimar v spremstvu članov du-uajske vlade. Pogajanja glede spojitve Nemške Avstrije z Nemčijo se bodo nato takoj pričela. Stavka na Angleškem. London, 7. februarja, (Lj. kor, urad.)' Reuterjev urad poroča; Tajnik zadrug strojevodij je izjavil, da bo opolnoči dano .povelje za konec stavke. Odredbe za Vplošno stavko železničarjev so razveljavili. Majhen del delavcev na Clydu je začel zopet delati. Ladjedelnice počivajo. Stavkujoči so izjavili, da bodo zopet pričeli z delom, ko bo 60umi delavni teden eajamčen. Stavka londonskih delavcev v električnih obratih je splošna. Amsterdam, 8. februarja, (Lj. kor, ur.) Glasom dun. kor. urada poroča »Allgemen Handelsblad« iz Londona: Stavka na podzemskih železnicah je končana. Politične novice. •j- Poštena bescida. Srbski radikalci v Bosni, ki nočejo Jugoslavije, ampak Veliko Srbijo in katerih glasilo »Srbsko Zoro« jc moral okrcati celo minister Pribičevič, sc ob r c raj o Judi ob dr. Korošca kot nekakega »avstrijsnea«, ki bi hotel biti poleg kralja Petra drugi vladtjr v državi. Na naslov teh ljudi je zapisali sarajevska Jugoslavija« v uvodniku dne 3. t. m. med drugim tudi lo-lei »Kaj je dr, Korošec »tekom vojne« delal, o tem bi mogel in imel pravico govoriti od boseuskih politikov najprej Danilo Drinovič, dr. Sunarič, dr. Vladimir Andrič, dr. Mehmed Spaho i. dr, in potem obsolu tistični centralisti. Da-li je ta struja delala v duhu avstrijskega režima, more videti vsak objektiven človek iz celokupnega dela dr. Korošca v avstrijskem parlamentu in izven njega, Še žive priče in tovariši tega delavca; najdete jih v češkem kabinetu, v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu, Splitu, po neštetih uradih, uredništvih in drugje. Kdo je sredi dunajskega državnega zbora prvi rekel, da bodo Jugoslovani »iskali forum izven monarhije«, na koga so se potem z vikom in krikom vrgli Nemci in Mažari nego na Jugoslovenca Korošca«? Kdo je začasa vojne v ožjem vojnem ozemijM na javnem shodu odkrito in ostro napadel Nemce in jih nazval barbare ter s tem elektriziral celo Ljubljano? Ako bi bila cesarska vlada gotovim našim »patriotom« ponujalo tisto, kar je ponujala dr. Korošcu, samo da bi izstopil iz opozicije, ki «ogro-žava interese države«, ne vemo za gotovo, da-li bi bili tako junaško premagali skušnjavo kakor predsednik bivšetfa »Jugoslovanskega kluba«. Bosenski Srbi, mislimo, še niso pozabili, koliko je »Jugos'ovenec Korošec« s svojimi tovariši zanje delal, ko sami niti ust niso smeli odpreti in ko so mnotfi njihovi bratje iste vere ^lojalno« služili »prejasni cesarski in kraljevi hiši«. Nam Sarajevčanom je še v živem spominu kratko bivanje dr. Korošca v Sarajevu. N'egova propurtnica za Bosno se je glasila samo na šest dni. Od frančiškanskega samostana pa do stanovanja dr. Jože Suna-riča, kjer so se vršili zaupni, sestanki s Hrvati, Srbi in muslimani, so neprenehoma pohaiili detektivi in naziH, kdo vse Hakaj zahaja. General Sarkotič je spore čil dr. Korošcu, da bi se želel ž njim porazgovo-riti, a ta mu niti odgovoril ni, Nekateri "neustrašeni patrioti* se niso upali z dr. Korošcem niti sestati, da ne bi prišli v nesrečo. Druge, še zanimivejše stvari zamol-čujemo, da ne bomo preobširni. Samo to omenimo, da jc od tistega časa v Bosni tako zaplulo gibanje za edinstvo, da ga nobene odredbe in protiakciie vlade niso mogle zadušiti. To gibanje jc prisililo Sar-kotiča na obrambo v nemških in mažar-skih listih in potem na demisi^o. Tak *av-strijanec« je bil dr. Korošec! Seveda on ni mogel dvigniti proti Avstro-Ogrski krvave revolucije. Pa je tudi veliko vprašanje, da-'i bi mu bili v tem slučaiu sledili vri današnji radikalci? — In tudi to je gotovo, da »Jugos.lovenec Korošec« ne odobrava nikogar hegemonije: proti njej se je boril na Dunaju, pa se bo tudi v Belgradu hi povsodi z milijoni pristašev, če bo treba, ker hočemo biti svobodni in ravnoDravni bratje, ne pa sužnji in uporniki v Jugoslaviji, Ali se ne poteza za to tudi sin kralja Fofra, tegent Aleksander? »Jugoslovenec« Korošec« je delal zn ji^--.-' s rleme-nitim namenom na Dunaju, v Zagrebu, Ženevi in Belgradu in ne teži za "ikako su-vereniteto ne svojo ne svojih Slovencev, marveč samo za pravo svobodo in edinstvo frotmenetfa raro'?'\~ -j- Protest Nemške Avstrije proti odpovedi stanovanj tujerodnim uslužbencem. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju se je pri deželni vladi za Slovenijo pritožil, da so se odpovedali v Mariboru in Ptuju stanovanja tujerodnim uradnikom, ki so bili odslovljeni, dočim umivajo jugoslovanski uradniki v Gradcu in drugih mestih Nemške Avstrije zaščito zakona za varstvo najemnikov. V slučaju, da eo tozadevni ukrepi ne prekličejo, bo nastopila Nemška Avstrija z represalija-mi. Deželna vlada bo zadevo preiskala. -j- Nemška Avstrija o bojih v Radgoni. O dogodkih v Radgoni jc poslal državni urad za zunanje zadeve na Dunaju 4. februarja brzojavko deželni vladi za Slovenijo, v kateri trdi na podlagi poročil deželnega glavarja na Štajerskem, da je izbruhnila v okolici Radgone vstaja kmetov, zatiranih po jugoslovanski okupaciji. Vlada Nemške Avstrije na Dunaju, deželna vlada v Gradcu in nemško - avstrijska vojaška poveljstva niso s temi dogodki v nikaki zvezi; obratno, Nemška Avstrija se je zelo trudila, da bi prebivalstvo pomirila in vzdrževala red. Toda to so ji bo težko posrečilo. Zato predlaga, naj se naprosi ententa, da določi nepristranska komisija demarkacijsko črto tudi na Štajerskem. — Deželna vlada v Ljubljani je mnenja, da je provizorlčna meja med upravo Nemške Avstrije ln Slovenije na Štajerskem žo določena in da ni treba drugega, nego da vsaka vlada vzdrži mir in red v svojem ozemlju. Ako bo storila Nemška Avstrija svojo dolžnost v enaki meri kakor deželna vlada v Ljubljani, ni treba nobene komisije za določitev demarkacijsko črte. Treba je tudi še preiskati na licu mesta, v koliko odgovarjajo navedeni podatki dejstvom. Sicer je pa to zunanja zadeva ia jo Js kot tako deželna vlada odstopila Belgradu v rešitev. 4- Predsednik Šola v razmerah v Bosni. Atanazij L !a, predsednik bosenske vlade, je izjavil o razmerah v Bosni: Razmere se timdaljcbolj uonsolidujejo. Želez- niški promet je znatno boljši nego na Hrvatskem in v Slavoniji. Organizacija in sporazumljenje napiedujeta. Vlada je zastavila vso energijo, da bi ljudstvo zavarovala pred oderuhi in špekulanti. Najvažnejše socialno vprašanje v Bosni: kme-tovsko razmerje se je z manifestom re-gcuta Aleksand a odpravilo. Prehrana še dela težave, a ie un:.'i na skorajšnje u-boVšauje. Najbolj manjka sladkorja in ne-troleja. Velika nesreča je za de".e!o, ker še ni mogla izvozili sliv, ki ne čakajo dol-•go, za katere bi mc 'la iz Češke dobiti v zameno sladkor. Politične razmere se še 'niso dovoli razčistile; predvsem zahteva ljudstvo, da se odstranijo iz uprave kompromitirani elementi. Drugače so vse srbske stranke za edinstveno upravo vseh pokrajinskih vlad; vse so monarhistične. Vsi vestni politiki so za edinstvo kraljevine io. S Hrvati smo v dobrih odno-šajih, med muslimani se krepe nacionalistični življi, ki so za narodno edinstvo. Bosenski socialisti šc vedno odklanjajo vstop v eks.kutivo, ~ žele biti zastopani v zakonodajnem delu. -j- Politična zarukanost je hujša nego vsaka druga. To se vidi sedaj na srbskih radikalcih v Bosni.i Ničesar nočejo vedeti ne slišati o Jugoslaviji ali Hrvatih in Slovencih, marveč le o Veliki Srbiji in Srbih. Njihovo glaslio »Srpska Zora« goni vedno le eno: Srbi so se borili, Srbi so zmagali, Srbom gre palma in le srbsko ime more nosili osvobojena zemlja in narod. Če so Hrvati in Slovenci res pravi bratje, potem morajo to ime z navdušenjem sprejeti. Zaman bi tem ljudem pripovedoval, da nobeno pleme svojega tisočletnega imena, svoje tisočletne kulture, svojih običajev in jezika ne more sleči čez noč, kakor umazano in raztrgano srajco in ;o nadomestiti z drugo, pa naj bo ta šc tako lepa in blesteča. Zaman bi jim pripovedoval, da vlada med brati prava ljubezen in sloodoisanega blagajnika. Za podporni odsek slov. kat. ak, sfar.: prelat A. K a 1 a n , predsednik, dr. Š a r a b o n , blagajnik, Dnmn® novice. — Slovenija Izumira. Odkar se jc pričela vojna, je skoro po vseh župnijah več mrličev kakor rojcncev. Tako je bilo po Gorenjskem tudi lani. V Kranjskem okraju je bi'o to - le razmerje. Prva številka pomnnja število rojencev leta 1915., druga število mrličev ln tretja število porok. Ivranj: 56, 86, 31; Besnica: 13. 21, 1; Cerklje: 65, 81, 5; Duplje: 8, 25, 2; Kokra: 8, 18, 0; Križe: 25, 33, 9; Lom: 7, 9. 1; Mavčiče: 14. 29, 1; Naklo: 21, 27, 1; Podbrezje: 18, 25, 2; Preddvor: 21, 41, 6; Smlednik: 39, G3, 2; Šenčur: 48, 86, 10; Šenturška gora: 2, 5, 1; Trboje: 6, 9, 0; Tržič: 62, 104, 9. Najbolje se je pa postavila župnija Za-poge: porok sicer ni bilo, ali smrti so tako vzeli oblast, da je umrl celo leto samo en 75 letni starček; na svet je pa prišel v vsakem četrtletju po eden, skupaj 2 fanta in 2 punci, tedaj prirastek za tri. — Trgovska korespondenca s Trstom. Vlada je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo, kakor jo obvešča italijanska vlada v Trstu, odslej dana možnost, trgovsko korespondenco s tržaškimi tvrdkami pošiljati redno dvakrat na teden v Trst. In sicer ima biti korespondenca pisana po možnosti v italijanskem, francoskem ali angleškem, izjemoma eventuelno tudi nemškem jeziku. Pisma morajo biti frankirana. Pisma zbira trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, in siccr jih v vrečicah, zapečatenih z uradnim pečafom, pošilja na postajo italijanskemu kurirju Dunaj -Trst, kateri potuje vsake tri dni skozi Ljubljano. Prvo pošiljatev prevzame italijanski kapitan Segre, kateri se ustavi v ta namon 10. ali 11. februarja v Ljubljani. Daljo javlja italijanska vlada, da naj oni interesenti, predvsem trgovci, kateri želijo osebna potovati v Trst, do 10. ali 11. febr. preko zbornice istemu gospodu dostavijo dokumente, in sicer nnj navedejo namen potovanja in koliko časa hočejo biti v Trstu iu naj priložo fotografijo. — Proti nepotrebnim gostilnam. Pro-tlalkoholna zveza »Sveta vojska« je vložila deželni vladi spomenico, naj so uc dovoli nobena nova gostilniška koncesija in porabi vsaka prilika za kasiranje nepotrebnih koncesij. Spomenico je deželna vlada vzela na znanje. — Foziv goriškim učiteljem! Višji šolski svet je v seji dne 17. prosinca 1919 sklenil, da v teku ureditve plač za učitelje javnih ljudskih in meščanskih šol tudi nakaže vojnodraginj^ke doklade, ki bi šle goriškemu učiteljstvu po državnem zakonu z dne 26. avgusta 1918, štev. 319 za leto 1918 in ki mu gredo po naredbi poverjenikov za uk in bogočastje in za finance z dne 13. grudna 1918, št. 225 ur. L Za lelo 1918 bo višji šolski svet nakaza! 10 mesečnih obrokov draginjske doklade, za leto 1919 pa tako, da se bo pri-čenši s 1. prosincem do 30. rožnika 1919 draginjska doklada redno izplačevala v. mesečnih obrokibj-.-to pa le učiteljem (učiteljicam), nadalje vpokojenim učiteljem (uciteljicam), vdpvam in sirotam učiteljev, ki bivajo v Sloveniji tostran demarkaclj-ske črte. Na učiteljstvo v zasedenem delu Slovenije se sedaj še ni mogoče ozirati. Da pa se morejo nakazati nove plače in draginjske doklade, se poživljajo vsi aktivni učitelji (učiteljice), ki so nastavljeni na javnih ljudskih, in meščanskih šolali v goriških šolskih c/krajih, nadalje vpokojeni učitelji, ki so v imenovanem ozemlju služili na javnih ljudskih in meščanskih šolah, konečno vdove učiteljev, ki so tamkaj služili, naj predlaže višjemu šolskemu svetu prijave sledeče."vseline tako, du bodo posamezne točke ena pod drugo: L ime in predime; 2,. stanovski značaj; 3. šola (kraj), štqvilo razredov; dan in leto zrelostnega izpita; 5. dan in leto usposoblje-nostnega izpita; 6.' pepis ružbe, službena doba; 7. koliko let in mesecev na posameznih mestih; 8. službr je prekinil, zakaj? 9. službeni prejem':'.: t^neljne plače, b) starostne doklade (petletnice), c) opravilna doklada, d) stanarina; 10. pokojnina (pri vpokojenih učiteljih), koliko let je služil po usposobljenostnem izpitu? 11. vdovnina (pri vdovah); vzgojevalnina za otroke; število nepreskrbljenih otrok pod 24 letom; koliko službenih let je imel umrli soprog? 12. koliko .je prejcl(a) v letu 1918 draginjske podpore? Koliko preduje-ma na vojnodraginjske podpore, ki se jc pričakovala po zakonu z dne 26, avgusta; 1913, štev. 319 drž. zak.? 13. rodbinski stan (soproga, otroci, pri samskih učiteljih starši ali bratje in sestre, ki žive v skupnem gospodinjstvu z učiteljem, ako on popolnoma ali pretežno zanje skrbi). Prijavi je treba priložiti glede vprašanj pod števj 1.—12. vse službene dekrete (imenovanja, priznavanja petletnic, nakazila ookojnin* vdovnin in vzgojevajnin), glede vprašanja pod štev, 13 na potrdilo občinskega urada 0 številu rodbinskih članov, ki se morajd navesti in za -koje mora učitelj skrbeti. Vpokojeni učitelji seveda izpolnijo samo vprašanja 10 in 13, vdove pa vprašanja l! in 13. Čim nr tančnejši bo izkaz, tem hitreje bo mogoče nakazati plače in draginjske doklade. Nakazilo se pa izvrši samo za one učitelje, aktivne ir_ vpokojene, vdove in sirote, glede kojih bodo višjemu šolskemu svetu predloženi s prilogami okrepljeni ali sicer verodostjoni podatki, zakaj vsi katastri goriškega učiteljstva se nahajajo pri šolskih oblastvih v zasedenem ozemlju in višjemu šolskemu svetu ni mogoče, debiti jih v roke. — Višji šolski svet1 1 redsedr.ik: Su. r.lk 1. r, — Šolske veslt. Višji šolski svet v Ljubljani je premestil službenim potoni šolskega voditelja, Josipa Hernausa iz Brezna za nadučitelja v Reko pri Laškem, Ivana Krajnika pa iz Kozjega kol šolskega voditelja v Brezno. — Odstavljen je Avg. Achitsch, nad učitelj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, — Iz koroškega ujetništva je ušel iz s' »Slovencu« imenovanega gradu pri špi-taln ob Dravi Franc Koprivnik 12 Tržiča. Skočil je jio kosilu skozi okno ter odJ šel nemoteno po cesti do Beljaka, od tu dalje v Drnco čez hribo in prišel srečno v Tržič. Vjeli so ga Nemci na postaji v Pod« kloStru. Tudi 011 pripoveduje o grdom rav« nanju pijanih nemških tolp proti slovem skim vojakom, v katere so pljuvali in Jih sramotili na ostuden način. — Kmetijski tečaji za Invalide. V splošno kmetijski tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurje ob juž. žel. na Štajerskem se sprejme še 8 invalidov iz Štajerske. Ta tej čaj imn pomen zlasti za tisto, ki hočejo prevzeti kmetije, pa imajo o kmetijstvu žo z doma izvestne pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračajQčih se vojnikov. Prijaviti se je u< ' a najpozneje do dno 20. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. Pismenim prijavam naj prosilci prilože nastopne lz-« kaze: o invalidnosti kot bivši vojaki iu o sedanjem zdravstvenem stanju, o premo-ženskih in družinskih rt»zm«rah, 0 domovinski pristojnosti, o poklicu pred vojno ln o splošni izobrazbi. — V viničarski in sadjarski tečaj, ki se prične šo ta mesec na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, so sprejme še 7 invalidov, ki imajo zdrave oči in roke in znajo dobro brati in pisati. Tečaj bo trajal do jeseni. Prijave naj se pošiljajo ravnateljstvu kmetijske gole na Grmu pri Novem mestu. — Stroške za obiskovalce teh tečajev plača komisija za preskrbo vračajočih so vojnikov. Obiskovalci dobe 1 K priboljflka na dan. Župni in občinski uradi, kmetijske podružnice in zadruge, naj invalide opozore aa te tečaje. — Št. Vid nad Ljubljano. Danes ob pol 9, uri dopoldne je sestanek obrtnikov za Št. Vid in okolico v Št. Vidu v dvorani pri Cebavu. Poročata dva gospoda iz Ljubljane. — Glas iz občinstva. P>ed dnevi je bil ukinjen poštno-nranilnični promet, katera odredba pa prizadeva občinstvu popolnoma nepotrebne izdatke. — Treba je plačevati razne obveznosti, račune, članarino društvom, časopisom itd., kar vse ie bilo mogoče preje poravnati potom položnic brez stroškov. Ker sedaj poštni uradi ne sprejemajo položnic, se je treba v svrho denarnih pošiljatev posluževati nakaznic in pri tem plačevati visoke pristojbine. Tako zasebniki kakor podjetja, ki so člani poštne hranilnice, pa zopet ne morejo razpolagati s svojo imovino; ne morejo niti dvigniti kake vsote, da bi jo porabili v svojem obratu ali drugje plodonosneje naložili, niti ne morejo potom kliringa svojim upnikom odkazovati zneske v pokritje raznih obveznosti. To »ex-lex*-stanje v poštnohranilničnem prometu vzbuja že upravičeno nevoljo, tembolj, ker je splošno znano, da obstoja samostojna slovenska poštna hranilnica že od 1. svečana t. 1. naprej, da je slovensko uradništvo, ki je bilo preje na Dunaju pri tem zavodu, že v uradu (poslopje nemške gimnazije v Beethovnovi ulici), in da so tudi že končana vsa preddela, ki so bila v zvezi s premestitvijo urada z Dunaja v Ljubljano. — Trgovci, obrtniki m drugo prizadeto občinstvo tedaj nujno prosimo g. poverjenika za trgovino, v čegar področie spada poštna hranilnica, da ali sam ali dogovorno z g. poverjenikom za promet nemudoma odstrani vse morebitne osebne ali druge ovire in izda potrebne ukaze za skorajšnjo otvoritev slovenske poštne hranilnice, — Gremij trgovcev, trgovsko in obrtniško zbornico in druge korporacije v Ljubljani pa prosimo, da v interesu svojih članov iakoj posredujejo na merodajnem mestu v tej zadevi, — Stvar je nujna! — Oglasil se je iz italijanskega ujetništva Janko Jeglič iz Ljubljane, ki je služil pri cesarskih strelcih I; nahaja se v ujetniškem taboru Altamura, provincija Bari v Apuliji (južna Italija). — V SHS zdravilišču Rogaška Slatina sc oddajo v najem potom javnega natečaja za zdraviliško dobo 1919 sledeči trgovski prostori: 1. Zdraviliščna restavracija, dosedanja najemnina 3900 K, 2. Zdraviliščna kavarna, dosedanja najemnina 5850 K. 3, Hotel »Pošta«, dosedanja najemnina 6450 K. 4. Trgovina z mešanim blagom, dosedanja najemnina 1900 K. 5, Brivnica, dosedanja najemnina 360 K, 6, Pekarna, dosedanja najemnina 3500 K. 7. Trgovina z delikatesami, dosedanja najemnina 500 K. 8. Trgovina z galanterijskim blagom, dosedanja najemnina 500 K. 9. Knjigarna, dosedanja, najemnina 180 K. 10. Trgovina zlatnine in srebrnine, dosedanja najemnina 360 K. 11. Urarska trgovina, dosedanja najemnina 100 K. 12. Krojaška trgovina, dosedanja najemnina 100 K. Prostorom 1 do 9 se pritika po eno stanovanje, ki seveda se odda posebej v najem. Prostori 1 do 10 so brez inventarja. Navedene najemninske zneske je smatrati kot 'najmanjše ponudbe, vendar ni okrajno glavarstvo pri oddaii vezano na najvišje ponudbe. Ponudniki naj vložijo svoje prošnje pismeno najkasneje do 28, februarja 1919 pri okrajnem glavarstvu v Ptuju- Prošnjam je priložiti dokaze: 1, O znanju obrata zaželjene trgovine. 2. Q narodnosti, 3. O visokosti obratnega kapitala. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo SHS zdravilišča Rogaška Slatina, oziroma so tam razvidna. — Dobrna pri Celju. V torek je prišla komisija iz Ljubljane v zadevi naših toplic, V sredo je prišel tudi okrajni glavar dr. Lukan, da se prepriča o razmerah tukaj. Spoznala je cela komisija, da bo treba precej pometati in marsikateri gnili element odstraniti. Merodajni činiteljl so odkrito izražali svoje želje oziroma zahteve. Boljševiški elementi bodo morali na vsak način zginiti. Opozarjamo že danes občinstvo na sezono 1919, Začne se 1. maja. — Prevzemanje klavne živine. V torek, dne 11. februarja 1919, je prevzemanje klavne živine v Ljubljani na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora, Posestniki iz okolice, ki hočejo oddati živino, naj jo priženejo ta dan na Zelen hrib. Prevzemanje sc začne ob 9. uri dopoldne. _Tatovi in orožniki na Vrhniki. Pod tem naslovom smo objavili pred dnevi notico. Izjavljamo, da g. Fr. Petrovčič iz Verda ni s to notico v nobeni zvezi. — Zamudo vlakov na južni želcznlcl. Obratno vodstvo sporoča, da provzroča zamude vlakov slab premog. To je verjetuo, Želeti bi pa bilo, da se na za to določeni deski za vsak Vlak označi zamuda, da nc bo treba občinstvu na prepihu in mrazu po nepotrebnem čakati po dve uri in šc več, ker ne more vedeti, kdaj bo .vlak do-šel. Teh par številk bi uslužbencev pač ne obremenjalo preveč. — Za upof>tavo paroplevnega prometa med Siskova in Belgradom si prizadevajo obrtniški kropi v Slsku. — <8 K za 1 kg sladkorja zahtevajo razni skrivni odeiuhi v Bosni, — Razpisana služba pri Kmetijski družbi. Razpisana je služba strokovnega tajniškega uradnika pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, ki bo v prvi vrsti vršil posle družbenega tajnika, v kolikor se ti neposredno tičejo družbenih podružnic in njih udov v slovenskem ozemlju Štajerskega. Ta služba se podeli le izšolanemu agronomu, ki je v kmetijstvu praktično izvežban, ki dobro pozna kmetijske razmere v slovenskem Štajerju, ki je vešč pisarniškega dela in ki jc sposoben javno predavati o kmetijstvu. Prosilci za službo naj vlože svoje prošnje, opremljene z vsemi spričevali in s popisom svojega življenja pri Slovenski kmetijski družbi do 1. marca t. I. Imenovani tajniški uradnik bo nastavljen na podlagi družbenih pravil z nadomestno službeno pogodbo, ki mu zajamči pokojnino v zmislu zakona za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov in se njegova plača določi po dogovoru. — Cena kvasu. Nemška Avstrija nam prodaja kvas po 10 K kilogram in vsak je srečen, kdor ga more kupiti po tej ceni. Saj ga jc tako manjkalo, da so plačali zanj 3- do 5-krat tako visoko ceno. Na Koroškem pa stane kilogram kvasa 2 K 65 vin. Nemška Avstrija je določila izvozno ceno za Jugoslavijo na 6 K, tej ceni je pribila Koroška deželna vlada še 3 K davka in Vojnogospodarska zvoza še 1 K, tako da se je prvotna cena tako počvetorila. — Ukradena je bila črna, kratka površna suknja. Isto je prodajal v Ljubljani neki poznani vojak (četovodja). Prosi sc dotiČno osebo, ki ji je morda kaj znano, ali katera je morda kupila suknjo, da sporoči v uredništvo »Slovenca«, kje se nahaja. Denar se povrne, Uubiiansk® novice. lj Častitljiv jubilej. Jutri praznuje 80 letnico svojega rojstva častitljivi starček g. profesor Vodušek, ki je vzgajal našo inteligenco pol stoletja. Mnogi njegovih učencev so "danes že osiveli možje, mnogo jih ni več med nami, oni pa, ki še žive, se bodo jutri s hvaležnostjo v srcu spominjali svojega dobrega in blagega profesorja, ki svojim dijakom ni bil nikdar v strah, marveč jih je vzgajal z ljubeznijo in dobroto ter jim vlival iz svojega velikega znanja veselje do vede in znanstva. V spominu na dobrega očeta Voduška bodo jutri njegovi nekdanji učenci praznovali njegov častitljivi jubilej z ljubeznijo in hvaležnostjo v srcu in z željo, da ga ljubi Bog ohrani še dolgo, do skrajnih mej človeškega življenja! Tem voščilom se pridružujemo tudi mi in iz celega srca želimo, da bi mu bilo dano še dokaj let prebiti v krogu svoje blage in ljubeče ga družine! lj Predavanje srbskega polkovnika dr. Subotiča iz Belgrada se je vršilo sinoči ob osmi uri v veliki dvorani Mestnega doma, G, polkovnik je razložil v lepih besedah veliko delo in trpljenje srbske vojske ter jugoslovanskih legijonarjev, ki so prepotovali pol sveta in se borili na vseh bojiščih za osvoboditev našega naroda. Predavanje so spiemljale in oživljale krasne skiopti-čne slike, vredne, da si jih vsakdo ogleda. Škoda, da je bilo predavanje nezadostno obiskano, ker ljudje niso bili dovolj zgodaj obveščeni o tem. Opozarjamo pa občinstvo, da se bo predavanje danes v nedeljo zvečer ponovilo na istem prostoru in ob istem času in vabimo, da se občinstvo tega res aktualnega predavanja v polnem številu vdeleži. lj Ljubljanski zaupniki S. L. S. se vabijo, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže zborovanja v sredo, dne 12. t, m. ob 8. uri zvečer v knjižnipi »Jugoslovanske tiskarne«, III. nadstropje. lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu predava v torek, dre 11. februarja g. dr, Vinko Š a r a b o n. Člani in članice, napolnite dvorano! Takoj po predavanju bo seja glavnega društvenega odbora, h kateri se tem potom vabijo vsi odborniki in odbornice. lj Občni zbor slov. glasbenega društva »Ljubljane« se vrši dne 18. februarja ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih na Jurčičevem trgu. Na dnevnem redu je poleg poročila načelstva tudi razgovor in skl epanje v zmislu § 29. društvenih pravil. Odbor. ij Odborova seja »Slomškove zveze« je danes popoldne ob 4. uri v Rokodelskem domu. Istočasno zboruje tudi in-iormni odsek, lj Izredni občni zbor društva slovenskih živinozdravnikov se vrši dne 15. svečana ob 4. uri popoldne v Prešernovi sobi ' pri »Novem svetu*. lj Vsi nradnikl In uradnice denarnih zavodov na slOv. ozemlju so vabljeni na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 9. februarja v Mali dvorani Narodnega doma v.Ljubljani. Začetek je ob 9. uri dopoldne, nadaljevanje ob 3. uri popoldne. lj Občni zbor društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani se vrši 2. marca t. 1. v Narodnem domu v mali dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Razprava o načrtu organizacijskega« reda. 6, Razprava o načrtu pravilnika glede podpor- 7, Volitve, 8. Raznoterosti. — Začetek ob 9. uri dopoldne. Nadaljevanje ob 3. uri popoldne. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor tekom 8 dni z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi. lj Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani opozarja vse trgovske sotrudnike, ki so bili pred vojsko vsaj 6 mesecev člani društva in so sedaj brezposelni, da se zgla-sc v društveni pisarni — Gradišče 17, I, nadstr. — glede podpore. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Kasch, bivši trgovec, 80 let. — Albina Velkovrh, ivjenka, 4 leta. — Ivana Bezeljak, bolniška devica, 46 let. — M. Marija Filomena Fabjan, uržulinka, 48 let. — Neža Marolt, zasebnica, 77 let. — Amalija Mihič, kurja-čeva hči, poldrugo leto. — Marija Prestor, sprevodnikova vdova 56 let. — Marija Habjan, dninarica, 06 let. — Fran Plav-Čak, pismonoša 25 let. Antonija Kranjc-Usar, jetniškega paznika vdova, 56 let. — Anica Kek, hči policijskega nadstražnika, poltretji mesec. lj Nesreča pri delu. Ponesrečil se je Josip Podbevšek v tovarni pri Polaku, ker ga je voz pritisnil na glavo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico, lj Nezgoda na cesti. Danes zjutraj se je ponesrečila na Vodovodni cesti Marija Maribor, 8, februarja. Ljubljanski dop. I urad prinaša poročilo, ki je priobčujemo v izvlečku: Jutri v nedeljo ob 7. uri zjutraj se začne in v ponedeljek ob 7, uri zjutraj se konča premirje med nemško • mažarskimi lopami, ki so napadle Radgono in Cmurek na eni in med jugoslovanskimi četami na drugi strani. Premirje je sklenjeno zato, da bo mogla francoska komisija, ki jo vodi major M o n t e g u, to ozemlje pregledati, za kar jo je naprosil nemški štajerski deželni glavar pl. Kaan. Pri tem pa je značilno to-le: Ko se je, danes v soboto ob 7. uri zvečer mudil Kaan v Mariboru pri gen. Maistru in ga prosil glede premirja, je med drugim dejal, JUGOSLOVANSKE ZAHTEVE PREDLO- ŽENE MIROVNEMU POSVETU. Pariz, 8. februarja. Jugoslovanski delegati so mirovnemu posvetu izročili spomenico, ki vsebuje zahteve Jugoslovanov. V spomenici zahtevajo, da se združi v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. cela Dalmacija, 2, cela Istra, 3. Trst in 4. cela slovenska Goriška z Gorico. Pariz, 8. februarja. Lloyd George je odpotoval domov, Wilson odpotuje 13, t, m. — Pričakovati je, da bo v bodočih sejah mogoče odstraniti vse težkoče, Italija in Grška ter Italija in Jugoslavija se bodo mogle sporazumeti, ne da bi konferenca morala posredovati. JUGOSLOVANSKI LEGI JON AR JI PRI DR. KOROŠCU. Beigrad, 8. febr. Min. podpredsednik dr. Korošec je danes sprejel zastopnike jugoslovanskih legijonarjev, došlih iz Rusije, in sicer Slovenca kapetana dr. Jakoba Stefančiča; Hrvata podporočnika A, C u r i č a in Srbina podporočnika Gjorgja M a r k o v i d a. Delegati so dr. Korošcu poročali o svojem delovauju v Rusiji za osvoboditev Jugoslovanov. SRBSKI POSLANIK V RUMUNIJI — POROČA. Beigrad, 8. febr, (Lj. k, u.) V Beigrad je prišel srbski poslanik v Bukarešti Pavel Marinkovič. Obiskal je ministrskega predsednika Protiča in mu poročal o svojem delovanju na Rumunskem, BOSANSKI MUSLIMANI. Beigrad, 8. februarja. (Lj. kor. urad.) Neka tukajšnja korespondenca priobčuje interviev z vodjo muslimanske demokratske stranke v Bosni in Hercegovini, dr. Hrasnica. Dr. Hrasnica se je izjavil med drugim: Muslimanski element se nahaja v jugoslovanski deželi Že na zelo nizki kulturni stopnji, čemer je krivo sistematično omalovaževanje s strani avstro - ogrske uprave, Vse delo nekdanjih avstrijskih in Aljaš, posestnikova hči, stara 26 let iz Kleč št, 23, zaradi avtomobila, ko se je splašil konj, je padla z voza in si zlomila nogo pod kolenom. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico. lj Ne prodajajte vojnih posojil špekulantom! Po Ljubljani hodijo špekulanti, ki kupujejo od ljudi vojna posojila ter plačujejo zanja samo 40 do 50 % nominalne vrednosti, dočim znaša sedanji kurs vojnega posojila na Dunaju 68 % nominalne vrednosti in plača vsaka banka v Ljubljani 60 do 65 % nominalne vrednosti. Na ta način delajo špekulanti velike dobičke na škodo lahkovernih ljudi. Posestniki vojnih posojil se opozarjajo, da ne nasedejo tak;im kupcem. Kdor hoče vojno posojilo prodati, naj ga ponudi v nakup ljubljanskim bankam, kjer bo dobil izplačano res ceno, ki odgovarja sedanjemu kurzu vojnega posojila. lj Predaj mi na državne podpore. V Ljubljani stanujoče stranke, ki se jim je napravilo na mestnem magistratu ljubljanskem prošnje za nadaljnje prejemanje državnih prispevkov za preživljanje, amc-rikanskih podpor ali naklonitev za inva-lido in svojce invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih vojakov, se zglasijo lahko pri uradniku, ki jim je spisal prošnjo, radi predujma, če jo njihova prehrana radi začasne ustavitve podpore težko ogrožena. Nakazilo, ki ga dobe pri mestnem magistratu, naj dajo potrditi pri davčni administraciji, Breg št. 6, II. nadstr., na levo, vrata št. 1, potem gredo pa lahko k finančni deželni blagajni, kjer se jim bo predujme izplačalo. • Vestnik S. K. S. Z. * šišensko prosvetno društvo ima danes, dne 9. t. m,, redno predavanje ob 4, uri popoldne pri Favaju poleg državnega kolcidvora. Predavanja naj se člani udeleže v obilnem številu. da bo on ukrenil vse potrebno, da bodo vse nemške čete takoj obveščene o premirju, ki se lahko začne že opolnoči (od sobote na nedeljo). General Maister je izvajal svoje začudenje, češ, da je to nemogoče, v tako-kratkem času (v petih urah). — Ko je Kaan videl, da se je prenaglil, je dejal: »Res, to bo težko. A do 7. ure zjutraj bodo vsi nemški oddelki obveščeni o premirju.« Ta okolnost znači, da so nemško-ma-žarske roparske tolpe kljub vsem nasprotnim zatrdilom v neposredni tesni zve^i z nemško štajersko vlado, ker bi sicer štajerski deželni glavar ne mogel tako razpolagati s tolpami in jim diktirati premirje, Tu se vidi vsa propadla nemška morala! ogrskih upravnih oblasti v Bosni in Hercegovini je bilo lo navidezno in Ie pesek v oči kulturnemu svetu. V resnici niso storili za izobrazbo in civilizacijo prebivalstva ničesar. O sedanjem političnem položaju je dr. Hrasnica izjavil, da je za svojo osebo pristaš centralizma. Je pa med muslimani veliko število inteligeiitov, ki do nove vlade nimajo pravega zaupanja in katerim bi bilo ljubše, ako obdrži Bosna in Hercegovina svojo avtonomijo. V tem naziranju so jih podkrepili tudi Žalostni protimuslimanski izgredi ob umiku avstro-ogrske armade. Tudi napovedana agrarna reforma je vzbudila zlasti med premožnimi sloji muslimanskega prebivalstva nezadovoljstvo in nezaupanje. Poj sestniki se boje, da bodo nameravano Odredbo izvedli pristranski njim na škodo. MONARHISTI NA PORTUGALSKEM. Por to, 7. februarja. (Lj. kor. ur.) Dunajski kqr. urad poroča po »Agence Havas«: Rojalistifini vojaški oddelek, kateri operira med Santaremom in Lizbono, je v vsem ozemlju skoraj do vrat Lizbone pro-klamiral monarhijo. KAKO SO USTRELILI RUSKE VELIKE KNEZE. Amsterdam, 8. februarja. (Lj. kor. ur.) D.un. kor. urad poroča: Glasom tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Helsingforsa: Ruske velike kneze so usmrtili dne 28. januarja na dvorišču jetnišnice v De-ljabinsku, predmestju Petrograda. Z velikimi knezi vred je bilo ustreljenih še 172 ljudi, in sicer 141 moških in 28 žensk, ki so jih boljševiki dolžili, da so bilt člani takozvane nngleško-francosko organizaci je. Vsi veliki knezi so umrli dostojanslv no. Veliki knez Nikolaj Mihajlovič jo 1 tako bolan in vsled gladu tako oslabi,, da 60 ga morali na nosilnim prinesti dvorišče. V tej legi so ga tudi ustre Usmrtitev je izvršil oddelek mornarjc\ Kitajcev v prisotnosti članov izredne i. misije za hoj zoper protirevolucijo. Najnovejše. Ob Muri začne danes ob 7. uri zjutraj premirje. -Francoska komisija bo proučila sporno ozemSje. SUMLJIVE ZVEZE NEMŠKO - ŠTAJERSKE VLADE Z ROPARSKLMI TOLPAMI. NaSa narodna fronta. Nove razmere, nastale vsled poloma Avstrije, so našle naš narod v eni edini dllni fronti. To se je pokazalo najbolj, ko Je Italija zasedla naše ozemlje in si ga začela lastiti. 2e prizadeti deli našega naroda na Goriškem, v Trstu, Istri in Notranjskem je krepko in jasno odgovoril Italiji ln celemu svetu, da nikdar ne prizna imperialističnih in za njega pogubnih teženj zapadnega soseda, za njim se je izjavil celokupni slovenski narod na taborih. potom svojih strank iu zastopnikov in končno potom izjav svojih občinskih zastopstev. Dne 17. oktobra 1918 jo narod na Goriškem izvršil plebiscit, s katerim so je izjavil potom podpisovanja resolucij, da ne prizna in ue bo nikdar priznal italijanske okupacije, ampak da odločno zahteva pridruženje svoje domovine k svobodni Jugoslaviji. Tega plebiscita na Go-rlškerii se je udeležilo 84.985 oseb, tisoči goriških prebivalcev, ki prebivajo kot begunci Sirom Jugoslavije, se pridružujejo tej izjavi. Vrhutega je podalo izmed 107 občin na Goriškem 87 protestne izjave zoper okupacijo in za pridružitev k Jugoslaviji; večina drugih je vložila enake pro-testene izjave pri italijan. poveljstvih. Tržaška okol. je v^oslnla 3 izjave. Notranjska 22, in ostali /vodeni del Kranjske 3, skupno 115 občm iz zasedenega ozemlja. Notranjska je izvršila tudi s svoje strani plebiscit sicer le deloma, ker ga vsled italijanskega pritiska ni mogla popolnoma Izvršiti, ter poslala 5330 podpisov iz deset občin. Temu nastopu zavednega naroda v zasedenem ozemlju, so se pridružile vse občine širom Slovenije, v prvi vrsti Štajerska, katera je poslala do daues 290 izjav občin, Kranjska 161, Koroška 13, skupno 470. Vse te občine so podpisalo resolucijo, ■ naslovljono na ministrstvo za inostranska dela v Belgradu in na mirovno konferenco v Parizu. Tem Izjavam občin se pridružujejo v naravnost velikanskem številu društva in organizacije Sirom cele Slovenije. Mnoge občine so ponovno protestirale. V težki uri odločitve o usodi velikega dela naše domovine, zapadnega in severnega, stoji tedaj celokupni naš narod v eni edini močni in nezlomljivi fronti, zvest samemu sebi in priravljen braniti svojo svobodo, enotnost in neodvisnost do skrajnosti. To je najboljši in tudi naj krepke j ši odgovor na vse pisarijo italijanskih in nemških listov, kateri hočejo najti v vsakem malenkostnem pojavu v naši domovini že notranji spor, neediriost in politično nezrelost. Sloveniji se pridružuje enako zvesto in z enakim silnim poudarkom bratska Hrvatska in Srbija. Prosveta. Manon. Po smrti A, Thomasa se je vnelo med francoskim skladateljem Massenetom in Saint-Saensom živahno tekmovanje za prvenstvo. Zmagal je Massenet V operi »Manoiu se zrcalijo vsa svojstva grandi-joznega Massenelovega talenta. Opera je melodijozna, kakor da jo je zložil Italijan j ia dobe pred Wagnerjem in verizmom, pri tem pa pikantna in duhovita po zgledih Boieldieua ali Auberja. Invencija je nad vse bogata. Massenet neguje v tej operi Čiste akorde, kakor so jih negovali glasbeni klasiki, rabi pa sklenjene, izrazite I forme, v direktnem nasprotju z novodobnimi disonančarji. Gracijozna, ljubezniva In francoski duhovita je rnuzika v «Ma-nOn«, a tudi polna pristne, globoke čustvenosti in čudovite intenzitete v izražanju. — Opera »Manon« se je pela prvič dne 19. januarja 1884 v Parizu, v Ljubljani so jc na slovenskem odru uprizorili prvič — močno krajŠano — dne 4. oktobra 1907. Letos jo uprizarjamo drugič, izdatno popolneje, dasi še vedno ne celotno, Jules Emile Frederic Massenet je bil rojen leta 1842. v Montaudu pri St, Etienu na Francoskem. Gojenec pariškega konservatorila je bil najljubši in najnadarjenejši učenec Ambroisa Thomasa, skladatelja oper »Mignon«, Hamlet* i. dr. Leta 1863. je dobil Massenet »rimsko ustanovo« ter sp je posvetil skoraj izključno kompoziciji opere. L. 1877. je dosegel s svojo opero »Kralj lahorski« izreden uspeh, a leta 1884. je z opero »Manon« postal najodličnejši, najpopularnejši francoski operni skladatelj. Kasneje je uglas-bil še opero »Werther (ki se je pela v Ljubljani že v slovenskem (1908) in hrvatskem (1912) jeziku z najpopolnejšim uspehom). Zadnja njegova opera je bila »Žon-gler naše Gospe«, ki sc uprizori še v tekočI sezoni in ki jo poznamo še od gostovanja zagrebške opere (1913). Vse Massenetove opere se odlikujejo s sladkimi, ljubeznivimi melodijami, lahko umljivo in prikupljivo glasbo, z gracijozno koketnlmi in po prisrčnosti v svojem ro- mansko toplem temperamentu, Njegova glasba, polna noblese in ilirske mehkobe, ima pač predvsem v izobilju ono, kar je najlepše svojstvo muzike vobče: ima cvetočo, čarobno melodijoznost. Prav zato so Massenetove opere priljubljene zlasti pri vseh negermanskih narodih ter so tudi na slovanskih odrih stalno na repertoarju. pr Iz gledališke pisarne. V pondeljek, dne 10. t, m, v dramskem gledališču ob pol 8, uri zvečer: -Tiha sreča«, izven abonemeuta. Operno gle-d a 1 i š č e ostane ta dan zaprto, — V torek, dne 11. t, m. v dramskem gledališču ob 7, uri zvečer: »Tugomer«, za »A« abonement. — V opernem gledališču ob pol 8. uri zvečer »Jev-genij Onjegin« za »C, abonement. — V sredo, dne 12. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. uri zrvečer »Svet« izven abonementa. — V opernem gledališču ob pol 8. uri zvečer »Corne-villski zvonovi« izven abonementa, pr Jurčičev »Tugomer« — po 43. letih prvič igran iu še vrhu tega v bivšem nemškem gledališču; v tem tiči dober kos na-šegp življenja in našo kulture. Zato je 6. svečan 1919 za nas, posebno pa še za slovensko dramo, zgodovinski datum, ki si ga bo treba vsekakor zapomniti. Morda bo temeljni kamen za razvoj naše dramske literature in pomnik osamosvo-jenja v narodnem in kulturnem oziru. Tugomer je in bo ostal literarno - historični dokument v našem slovstvu in ne bo v tem pogledu najslabši dokument. Kor se ga drži vrhu vsega še rnuČeniška kri, je gotov naše ljubezni in našega negovanja. Nučičeva odrska prireditev mu je ulila v žile življenske sposobnosti in zato ga bodo radi in marsikje igrali. Ako bomo pa hoteii »Tugomera« pojmovati s strogo umetniškega stališča, ud m o morali reči da Jurčič ni Lil dramatik najboljšega kova. Kljub temu ostano Jurčičev »Tugomer« nekak simbol, h kateremu bo romalo naše navdušenje in spomini na preteklost. š stališča drame je »Tugomer« preveč epičen in premalo dejansko napet. Gledamo na odru povest, ki je dramatizirana in še ta tako, da, vsebujejo prva tri dejanja padajoče dejanje, zadnja dva pa rastoče dejanje. Tugomer sam jc klasična slika Sloveuca, mehak, zaupljiv, obziren, ki šele po katastrofi, ko je že pobit, na tla, najde v sebi jekla. Prešernov -Krst pri Savici«, Levstikov »Martin Krpan« ln Jurčičev »Tugomer« so personifikacije našega naroda in bodo zato ostali mejniki v našem slovstvu. Samo tisti, ki pozna skrito, nevidno in vendar odločujoče delovanje režiserja, ki jo pri naših razmerab obenem frizer, kostumer, razsvetljave?, odrski mojster, literarni prireditelj, režiser in igralec, v o ceniti to nevidno roko, ki vodi celo predstavo in je sploh duša cele igre. Zato ul hvalisanje, ako rečemo, da tako vestnega in delavnega rešiserja, kot je Ilinko Nu-čič, slovenska drama še ni imela. Koliko človeškega zdravja, moči in volje treba, da so naše ensemble scene postale vendar enkrat žive, naturne, pestre, Resnične. ln oderske slike, ki si jih je zamislil Nučič! Po vzorcu Monakovskega shakej-pearslcega odra je že uprizoril Hamleta. Korak naprej jc šel v »Tugomeru«. Ospredje je uokviril s sobo, ki je narejena iz samih desk. Zadnja^stena te sobo se da dvigniti, kakor da snamemo sliko iz okvira. In v tej, tako nastali odprtini vidimo dalje zadaj, in to zato tem bolj plastično in perspektivično, razne oderske slike. Novi za Ljubljano so bežeči oblaki, ki so v zadnjih dveh slikah dobro učinkovali. Splo' so bili vsi svetlobni efekti dovršeni in do pičice premišljeno regulirani. Tu se je jenjal dilentatizem in začela umetnost. Cela predstava je bolehala na tem, Ja je bil Tugomerov protivnik Mestislav slabo zaseden in prav diletartsko igran. Mestislav bi moral biti v četrti sliki Nučičeva protipeza, potem bi prišla vsa tragika odločitve Slovenov šele do veljave, tako pa je Tugomerova zmaga igrača. Lev proti začetniku. — Nučičev Tugomer je sijajna kreacija. V smrtni sceni je bil pre-glasati in premočen, dasi jo je v celoti prav naturalistično pojmil in igral. V ostalih delih svoje deklamatorične uloge je uporabil vse registre šolanega govornika, ki zna glas modulirati, da je kakor vosek ali kakor železo. Simpatična maska, umerjen nastop in vseskozi psihološko poglobljena igra so pripomogli celi igri do lepega uspeha. Le škoda, da je bil g. N. ta večer hripav. — Vrzo je odigrala Borštnikova. V zadnji sliki nam je trgala žile iz telesa. Kdor tako Igra Vrzo, tisti mora res znati igrati Uloga je samo saržirana partija in igrala, jo je umetnica kot gost. V tej skromnosti tiči veliko. To Je tudi za ostale Igralce vzgojno. — Bratlnov Spitignev je bil v maski, igri in govoru delikatesa .Da ni bil kljub taki ulogi oduren, mu štejem v veliko dobro; da je bil resničen, je še bolje zanj; a da Je zadel preprlčevalnost, to J« njegovo najv?čj« dobro. — Samo par besedi je sicer govoril Isteklosem - Strniša, a nam bo ostal kot prav dober tip v spominu. Gregorinov Ba* t;, k in Ločnikov Lastun sta prav čedno igrani, dobro zamišljeno in dosledno izpeljani kreaciji. — Grozdana (Jaričeva) je žela za lepo igro in zauosno igrano ulo-go aplavz ob odprti sccni. Pripomnil bi samo, da jo bila njena glava zavila po bizantinski noši, ne pa po slovenski, • kar velja tudi o Zorislavl (Marjanovič), ki je tudi igrala svoj part povsem hvalevredno. Btjan (Drenovcc) nam je ugajal in imel mestoma prav lepe momente, v katerih je lepa deklamacija privrela na dan. Nevarno ulogo Zovolja jc Rasbergcr prav srečno zbalansiral preko pretečo karikature in s svojo umerjeno, simpatično in izravnano igro podal lep dokaz svojega talenta. (Gripo (PeČek) jo intrigant. stran svoje uloga igral nešablonsko in bil povsem verjeten. DaniloV Oeron, sijajeu v maski in kostumu, je prav čedno sekun-diral Povhetovemu biskupu. A. R. pr Zmisel smrti. Spisal Pavel Bour-get. Iz francoščine prevel Andrej Kopitar. Izdala in založila Leonova družba v Ljub- I ljani, 1918. Moderna doba jc dosegla v svetovni vojni s svojo tehnično opremo svoj višek iu pokazala svojo nemoč in izdajstvo nad človeštvom. Bila jc ta vojna izbruh duha, okuženega po materijalizmu in ateizmu, ki jc tiral toliko nedolžnih žrtev na pot umiranja. V očigled temu vprašanja: Zakaj življenje? Ali je življenje vredno življenja? Kakor vprašuje in odgovarja pri nas dr. A. Ušeničnik v svoji zlati knjigi »Knjiga o življenju.« Zakaj smrt? Kaj je njen zmisel? Čemu brezštevilne žrtve vojne? O tem razpravlja Bourget v romanu »Ztnisel smrti«, ki jc izšel leta 1915. v Parizu, torej med vojno, i ri osebe nastopajo na pozorišču, ki ima za ozadje krvave boje prvih mesecev svetovne vojne, mesecev, usodepolnih za vso Francijo, za ves svet, ko so Nemci skoroda navalili na Pariz. — Kirurg Orteg je zastavil vse svoje sile v prid domovine in ustanovil v ulici sv, Viljema v Parizu kliniko za živčevro poškodovane voiake. Klinika je vsa laji-ška, od gospodarja in gospodinje do tlrež-nic. Orteg nirzi vse, kar je verskega, nadnaravnega. Prvo in glavno so mu dejstva in zopet dejstva. Neumrjočnosti ni, razven — živeti tako dolgo kakor znanost. Obišče ga pa bratranec njegove žene, mlad častnik, Galik, prihajajoč s fronte, k;er se je udeležil pohoda v Alzacijo. Pripoveduje o hrabrosti francoskih vojakov, a še bolj o njih globoki vernosti. Galik sam ves gori za katoliško vero in jc prepričan o njeri moči in zmagi. To je.globok ubodljaj v Ortegov nazor; sc večji prepad med obema nastane, ko pride Galik kot ranjenec v Ortegovo bolnišnico. Tretja oseba je Katarina,- Ortegova soproga, mlada žena 27 let napram Ortegovim sedeminpetdesetim. Katarina ljubi svojega moža, ker je dober zdravnik in poroka je bila. za njo, kakor tudi za Ortega, čin ne razuma, ampak zanosa. ln ta ljubezen zanosa, rc srca, je odločilen faktor, ki spremlja 'njena dejanja. Vse za njega, vendar bolj iz spoštovanja in občudovanja. Neizprosna bolezen trebušni rak,— tira Ortega v neizogibno smrt. Njegova spretnost pri operacijah odpove in edin6 upanje mu je morfij, ki naj mu od časa do časa vrne prejšnjo moč, prejšnji sloves iu zlasti moč pred »malim« sorodnikom Galikom, ki pa duševno raste vedno bolj iti boli, čim bolj se bliža smrti, dočim Orteg pada, Orteg je bil tudi krut: kar ima drazega, naj bi šlo z njim v grob! Sklenila sta bila z ženo dvojen samomor. Ob tidnih idejah umirajočega Galika pa Katarina spozna, da »je le tista žrtev velika, katera ima zmisel«, dočim Orteg podleže učinkom morfija. Galik, zvesto zaupajoč v Boga, prenaša potrpežljivo vse trpljenje — junak v strelskem jarku, tako tudi na smrtni postelji, ker upa v boljše življenje, Katarina, premagana po Galiko- vi pozitivni vernosti, se posveti službi bolnikov. — Roman je podrobna analiza Ga-likove in Ortegove duše, ki pa sta predstavnika mnogih drugih in mali dogodek na ulici sv. Viljema postane splošno dejstvo, ki se ne odigrava samo v Parizu. — Bourget motri vsako najmanjšo stvarco kot vesten zdravnik; s svojim pisateljskim temperamentom je ustvaril iz dejstev umetniško dovršen umatvor. Roman je veleak-tualen, zlasti za katoličana. Prevod Andr. Kopitarja je čisto v Bourgetovem stilu in bogat tudi novih izrazov. Mislečim Slovencem je Leonova družba poslala s tem krasen dar. Ant. K—in. Gospodarske novice. g Gospodarski položaj v Sremo. Uprav. nI odbor sremske županije javlja, da se je vsled deževnega vremena v jeseni posejalo ▼ Sremu na kmetskih posestvih približno tri četrtine običajne površine, na velepo-sestvih pa le 50 do 60 odstotkov. Vsled pomanjkanja delavstva je bilo ostalo jeseni tri do štiri tisoč oral koruze nepobrane. Kasneje so poklicali prebivalstvo iz revnih krajev, da ie koruzo pobralo. Sladkorne pese je pa še sedaj veliko v zemlji, g Kaj je s slavonsko ln sretnsko nepo-brano koruzo? Pod tem naslovom se oeča Jugoslov. Ekonomista« z vestmi, da je v Slavoniji in Sremu še 80 do 100 tisoč oral turšice nepobrane. Pravi, da bi tu morala vlada natočiti javnosti čistega vina, ker gre za važna vprašanja. V času, ko se skuša z vsemi sredstvi dokazati, da so zaloge žita tako neznatne, da je vezana trgovina nujno potrebna, pomenja 8000 do 10.000 vagonov turšice, ki propada, veliko izgubo. Razen tega pomenja dejstvo, da tur-šica še ni pobrana, da dotična polja jeseni niso bi'a posejana z ozimino in tudi niso pripravljena za jaro setev. Potemtakem moramo računati, da izgubimo letos 8000 do 10.000 vagonov žitnega pridelka. Ako bi dali to množino našim brorr.m onstran Sotle potem se Hrvatski ne. I i bilo treba cg.ri&ti troti Sloveniu s kitajskim zidom, marveč bi mogli res imeti, kakor je dr. Breic dobro pripomnil, »eno streho in eno mizo«. Pa pravijo, da koru.ie zato ni mo-pnee pobrali, ker ni delavcev! Dajle nara s ol-cdro trgovino, pa bo koruza Frez v$a-•^ep.a -J v •-■m a v 14 dneh prbr?nr.i Trgovec bo že našel deliv;?, a ne samfi delavce, marveč tudi vagot'3 in premog, da bc ko-tuzo odpravil. In prtsrn dajte svotodno roko tudi nroducentu, pa bo še to pomlad poso\al ta koruzišča. Ali pa je morda komu v resnici ni tem. da mora la koruza propasti,zato da se ohrani ta nesrečna vezana trgovin.-1 ?! Na to vprašanje bi morali interesenti na ve^ni trgovini vendar-le odgovoriti. Tako »Jugoslov. Ekonomista*. AprovSzacIIa« a Vojno kleboso na rumene izkaznice C 1C01 do 2400. Strankcz rumenimi izkaz-nlcami C projmojo vojne klobase v ponedeljek, dne 10. febr. pri Miihleisnu. Določen je ta-le rod: V ponedeljek popoldne od 2. clo 3. štev. 1S01 do 2000, od 3. do 4. štev. 2000 do 2200. od 4. do 5. štev 2201 do 2400. Stranka dobi četrt kilograma klobas, kilogram stano 4 krono. To številko pri zadnji razdelitvi še nis6 dobile vojnih klobas. Ostale številke kategorije C pridejo v kratkem na vrsto. 'a Mast za II. ekraj. Mestna aprovi-zacija bo oddajala mast za drugi okraj na rumera nhkazila za mast v ponedeljek, dne 10. febr. pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od ii. do 9. štev. 1 do 250, od 9. do 10. štev. 251 do 500, od 10. do 11. štev. 501 do 750, popoldne od 2. do C. štev. 751 do 1COO, od 3. do 4. štev. 1001 do 1250, ou 4. do 5. štev. 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stano 25 kron. a Prodajalci moke sc vabijo, da se zglase v sredo, dne 12. t. m., ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila moke. Iulo ve kaj o Antonu Pečenko iz Brji, pošta Rlhenbcrg (Goriško), ki je zadnji čas služboval pri pešpolku 97., 9. stotnija, II. ved, vojna pošta 20G2. Sorodniki njegovi so iz zanesljivega vira doznalt, da je pred onim mesecem padel raz železniški voz in smrtnonevamo ponesrečil. Prosimo njegove tovariše, da nam snoroče o tej nesreči kaj zanesljivega na naslov: Pečenko Karel, Ljubljana, Streliška ulica 39. — Ali vo kdo kaj o enoletnem prostovoljcu Janke tu Langcrholzu, ki je služIl pri bosenskem hercegovinskcra peiipolku št. 2, Baon II., pri 7. stotniji, vojna pošta 220? Od tu je pisal zadnjič dne 22. okt. 1918. O njem naj se sporoči Mariji Lan-gerholz, Teme št. 3, p. Škofja Loka. — Kdo izmed vrnivših se ujetnikov Ia Bnsijc vo knj povedati o Francetu Hafner 17. pe.spolka, 12. stotnija, 4. vod. Udeležil so je bojev ob Dnjestru 18. junija 1915. Od tedaj ni več glasu o njem. Tozadevne vesti jo treba naznaniti na Jerico Hafner, Trnje 3, p. škofja Loka. Našla se je večja vsota denarja. Kdor jo jc izgubil, jo dobi nazaj pri gospej Metki Gostinčar v Zalokarjcvi ulici št. 9. Najdena je bila na trgu manjša vsota denarja, katero debi izgubitelj nazaj ob dopoldanskih uradnih urah v mestnem tržnem uradu. Jugoslovanska knjigarna v ljubljani. Žun. Dohodnina. Pregledno sestavil In pojasnil omenjeni avtor. Cena broširanemu Izvodu 2 K, vezanemu 4 K. Dobite jo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani — V knjigi so zbrane vse določbo glede dohodninskega davka. Važna pa je vsled tega, ker opozarja na nekatere ugodnosti davkoplačevalca, ki si jih vsakdo na podlagi te knjige zagotovi. Tudi olajša ta knjiga mnogokrat neukemu človeku izvršitev plačilnega naloga. Knjiga bo kmalu razprodana! Izšla jo dr. Zibertova nemška brošura »Der Mord von Sarnjewo and Tlszaa Sohnld an dem Weltkrlege«, in velja 3 K. Kot pojasnilo bi tvorila k tej knjigi Dolenčeva brošurica = U m o r v ® a r a j e v us. kateri je priložen t'idi pamflei. To delco velja 1 K ln se dobi ▼ Jugoslovanski knjigarni y LJubljani. A 177/18-29. Dražfceni oklic. V zapuščinski stvari po Alojziju Kralju, posestniku in mlinarju v Luki rrl MengSu £t. 07, vrči se due 14 februarja 1911 ob 9. url dopoldne na licu me;,ta v Loki pri MeugŠu 0t. 57, prostovoljna javna dražba a) v zapuSčiuo spudajočlb pritiLlin !n premičnin. namreč gospodarskega orodja, hišne oprave lu drugili, Li je moralo dra/ltelji takoj plačati, prevzeti ln odstraniti, b) v zapuščino spadajočlh nepremičnin vložno št. »U iu tt$7 fcat. občine Loka & hišo ftt 67 v Loki, gospodarskimi poslopji, folinem in Sago z vodno močjo Ln zemljiSči v tkupui umeri 9 ha 9 m® ln v ekupni ceuilni vrodnosti 17.970 K, ki jo ob eaem izklicna cena, pori ka-tjro ee ne prodaja, Draibalo se bodo na prej po purcelmh skupinah, dorhlk pa se podeli posameznim najboljšim ponudnikom le tedaj, čo so nazadnje za vse posestvo skupaj ue doseže večji ponudclt Vsak ponudonlk ima pred dražbo potožiti varščino v snesku 1C-V0 izklicne cene, če ni kot dedič oproščen varščine. Največji ponudek jc s 0'.0tibre-*tmi v euem mesecu sodno položiti. Vkujižouini upnikom se pridržuje njih zastavna pravica brez ozira na prodamo ceno. Ostali dražbeni pogoji' ee lahko pregledajo v notarski pisarni v Kaoi-uiku. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 1. februarja 1919. Štefan Judič francka jjudič, roj, JSaštolc poročena Jesenic« Vižmarj* Mola irgovsKfl liiša i^ssi se proda. Naslov pove uprava Slov. pod št. S85. Moko za krma t\u\ po t K kilogram ima ca prodaj trgovina a semeni iever & Kosup. LJubljana. 1/arnh n<3 zanesljiva in dobrosrčna ■ BiuuHiu. se sprejme k 3 otrokom. Starost 25 do 40 let. Dobra plača. Naslov pove uprava »Sloveniji". C5S Velika lrina letnikov 1917 iu 191S je množina IillO naprodaj. Naslov pove upra lista pod S uro Vino 965 OiroSKo vrlaarica, ^USS sprejme k 2 otrokoma v starosti Ji ln ( iu poj leta za popoldne. Naslov v upravništvu tega lista pod štev. 937. Za novoporočcnl par se Išče v Ljubljani, za ne- rnjia z dvema posteljama kaj mesecev o"'ID in z uporabo kuhinje, za mesec marec dalja Cenjene ponudbo se prosi pod „žti'.iznlear P89" D* upravništvo „Slovenca". Konjskega i« »ga mm Zadnji mora biti zmožen, voditi po navodilu večjo posestvo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ivana fiteli, Vi-dem-Dobrepolje. Svinja za zafcoij, ue ponudbe prosi Janos SotSljančič, Vldem-Dobrepoije st M- Zamenjam sienovanie X?CS£ Je, balkonom in pritiiklinami v sredini mesta v GRADCU za stanovanje x eno ali 2 eobamc v LJUBLJANI. Ponudbo na V. Tomou, trg Tabor 2 L-jublj. Tnphiin potrebujem za lu konjskih lUlIJlllU sil. 2-20 m vodnega padca, do 1001 vode. Janer. Vrtnih, Klanjec p. Komenda. 088 jlnpljha iiifio na račun nli v najem. uujl.Ulu Tozadevne ponudbe u« tvrdka T. Ncvotny, Ljubljana, Dutiajnfcu c ir Govorice, tlrjeno po ženskah, da je Ivan Svetlin, Podgorja tt. S0>, fmol razmerje z Marijo Dolenc, doki o \ Podgorji št. 43, to. kakor sc jo pri obravnavi dokazalo, brez podlage. Pa jo tcžn.k opustil nadoljno sod. postopanje, to raznašslke teh vesti naprosilo posrod. urad. da v njib imenu prekliče gori omenjene govorice. Obč posvet?. urad v PojltjotJi, H. IL 1919. Auton VieJc, načelnik. lugpslovanskc, hrvatske, boiansite, avstrijske, italijanske, kakor tudi vojne in vojno-postne znamke kupujav vsaki muožlnl po najvišjih cenah. Pouudbe 6 čcao in event. vzorci ua; A WelSf, trgovina pisemskih mam k na Dunaju L. AdleTijass-e 8. 470 Kdo ve, kje so naham Franc Slana, krojač is Ormoža pri Ptuju na Spod. Štajerskem. Uii jo j>ri lovskem bataljonu št. 20 v Neumarktu na Z<*. Štajerskem. !. poveribra so je nahajal v Celovcu, potom ni nikuUegu, glasu več a njem. Morebitno, pojasnila se prosijo proti povrnitvi stroškov na upravo Slovenca'1 pod Hvaležnost 780. Dražb eni oklic« Lesno barako bodo potom javne dražbe prodale in sicer; Dne 10. t m. ob 9. url dopoldne v Dreuovgriču pri Vrhniki na posestvu Jerneja JaaSa št, 10, j velika baraka. Dne 11. t. ou ob 9, uri dopoldue v Domžalah ln okolici več vojažklu barak iu lesenih stuvb. Dne 12. t. in, ob 10. uri dopoldne v Mekinjah pri Kamniku 4 velike in 1 mala baraka. Dne 13. L m. pričtjnši ob 2. uri popoldne v Kranjski gori Ni velikih lepih !»a?ak. Due 15. t, m. ob 3. uri popoldne pri Sv. Katarini pri Tržiču 1 baraka. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija so sni de ob zgoraj določenem času ria licu mesta, oziroma v občinskem uradu. Za vodstvo stvarne demobillzacije: Jelene, stotnik. roiace Krojni vzorci v naravni velikosti se moška oblačila se dobijo pri A, litin?,, Ljubljana, Gosposka uiioa Stev. 7-Zahtevajte ceuik! /Ti Vsiskcvrstne slamnike priporoča go>podorn trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor ludi tudi slamnate Zatilje (šoinc), jfrodp^aSiiike, alaainalo 3?a v Jov*je Pranjo CGfs>r tovarna slamnikov, Stob, p, Domžale. Tovarna je 7 minut od kolodvora. Mos?,sioolno, suho meso !a.salame (BraunSvcijger) razpošiljam nc vse kraje Jugoslavije v poštnih i.aviikih otJ 20 kg po nižje naznačenih ccaah; Mast.......... kg po K 28'— Slanino........kg po K 28 — Suhe šunke......kg po K 24-— Salame (Braunšv.) . kg po K 20 — Ia kavin nadomestek nezavit.......kg po K 550 Ia kavin nadomestek v :/ikg zavitkih . kg po K 6'fiO Denar naprej ali 5Usa naplačil3. ostanek po povzetju. Zavojnino računam K O'—, a poštnino K 4'20. Kupci, ki osebno dojdajo, morejo slobudno is mosta kaker tudi preko meje Hrvatske vsako količino seboj vzeti. J. GIGOVlc, tvom'ca suhomesnaie robu n masti, Nora Oiadiška, Slavonija. Salooska aamlura PA LN A BANJA in drugo pehišivo se proua, Vegovo ul. 2 IL nadstr. lavo Ogleda se lahko od 3—1 pop. do 14./II. Blaoo za Croo Eriio 5aLnfiSu°; kateri mi najde tobo s posebnim vhodom. Dopiso n3 upravo Slovenca pod •jifro »Uradnika 971. Djoalni chni dobro ohranjen m »li-rlaflltll ali Ul skalntca za kopiranje se knpL Pouudbe ua upravo Slovenca pod šifro »Pisatnl stroji 9S0, žagarja aCeoco dogovoru. M!h.?cl Tcrbovc, Hodeče pri Ž'Cane!a moslo. VoziCek ali ko eselj (»lop pel poni) so KUPI. Pismene ponudbo ua upravo ^Slovcnca" po i žilro Voziček 987. Kotilo ali koiescu. sko opremo vre'L želim Lupili. Mesto denarja dam tudi In^ko sol, kavo, ri-kanec ali petrolej, Conj. pouucibo pud Šifro .KOČIJA' eprejema uprava lista. Avsir. vojno posojilo SSttS:.^ sk; okun. denar ae kupuie od 9. do 12. dop. in od 3. do pop v šelor-buryovl ulici 7 v i.jubijuul (uasproti glavno poŠte) 1. nadst. desno vrata IS. V Kvnnja ss ugsreduio v \jli Skrem St. t«. Fino moono raz]>ušilj;i po zelo nizki ceni vsako množino tvrdka M. Ovaahon, ViSnjaijoru, Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin VARA2DIN (HRVATSKO) dobavlja samo ua debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, nogo in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t, d. Svoji k svojim! Svoji k svojimi Kdor sc želi seznaniti z ? m naj se naroči na dnevnik Jugoslavija Sarajevo, 'Jukovlču ul. 7. Naročite ga za mesec dni (TS 4 50| i'l uverjeui snlo. da ga boste naročili tudi nadalje. (Polovico letnsta-UO Ii 27-— colo leto K oi V t.fubljtinl morete dobili časopis v trafiki gospe Zalit« fcover-jeve. z 8—10 sobami, \cli-kim vrtom in če le možno, s pripadajočim poljem iu travniki, se žrli kupiti proti plačilu v gotovini event, jf vzame v uu.csn na i3?edu ali v okolici Noveoa mesta. Cenj punudbe pod 8. C, 27 934 na upravo lista. ICont orisf Iinja z daljšo prakso, sicnotijiistinja, slovanskega in nemskoga jezika popolnoma zmožna, se za tovarniško podjetje 152«. — Reflektantiuje. ki so polog tega tUdI hrvaščine veščo, imajo prednost. Pouudbe naj se oddajo pri upravi listki pod šifro .Takojšnji uadtoji' 86& 932 i okoli 30 vagonov, je naprodaj. ! Ciril Sabore, Snoja, Hrvatsko. je znamka naj-fiuejega jedrnatega presanega kosi a 200grainov za lila in sado Ignnc FocUtojii ^ivb srebro kupuje v vsaki množini po d.ue\ni ceni drogeii,'« »A0B1JA- v Ljubljani, Še-lenburgpva ulica št. 5. l:o?3 iti aa prodaj ravno tam. O O Slovenski e921 strojni ii»rji vpošljite tnkoj svoje ponudbo z ua-vedho študij, prakse in s pogoji .ua poštni predal 155, Ljubljana. A vinarjev (za dopisuico) Vas stane mu) cenik, ki sc Vam pošlje na zahtevo zastonj, t. in kr. dvorni 2s!o?ai» Jan Kenrsd, razpošUJalnica Brus zU 1996 (Češko). I. britev is srebro jekla K 7.—, 9"—, t P—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, težila luč. 12 K., lase- iu bradostrižnllil K 20'—, 2S'—. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Olroški voziček, o^ omaro m ueaui nfllli^lVfl"36 ua ljro druzega starega {JUillukfU daj. Ogleda se lahko vsak dan v hiši it 6 na Ko. Ktnem Ugo, 2* nadstropje. 922 5®?..C? i: j ifcfsats^fcjtiAKsI v -T. «T; I i ii 3TTT. " *- r.-'- rv-1 ^lifini! ,,„1^-i^uni CSttjgZteTLZ Hrt?. -»••;<,» &V—. i-ii^ses. /. ttr: .-J.-jis« anaiorij Kn^avk v—aa—— « «b (U e> fca fe G> » OradEC, KreuzgassE 35------ Za ženske bolezni Prosta izbera zdrau-nikou. -- Esuori 52 tuai sloucnska ln hvuašfco. 713 ZikBUtilfc-oodj«: dv, R. EPIDER. v starosti 14 let. u bobnih sta-uniliiU risev t?e s p roj m e v pomoč pri domačih diiih \ popolno oskrbo pri bol.isi družini na deželi. Družina jo brez o! rok. Ponudbe pod Nadačlte?) 878 ur/, uprsvo tega lisla. Oj>n|{am 100 vedur domačih namoče-nUUUUt nib sLv za kuhanje žganja iu (iO hI i/.s rstnega starega, boleha in temnorudečega vlne lotnlk 1917. Frana Oraovš-iU, posestnik o« Raki nrl Kt-šhera, 930 P, n občimtvu uaiuaujuva, da sva prevznls na Tržaški ccsti ;;t. 4. (v hiii g. Medico). -• P. n. občinstvo bode vedno postrežono c dobro in pridno vinsko k.ipljito, kakor tudi r gorkimi in mrzlimi jedili. •.- <.'a razcp. dru-»tvece m drege r^stank«? jo vedno na razpolago lepa posebna soba- — Sprejema se tudi naročnika na hrano. Cene tmertur Pcstjcžba točna, Za obilen' obisk sc priporočat* .10^KO IN ELZKA OCVIRK. Vabilo na sEisskripsijo delnic KoSioske tovarne kaviiiliprimesi, trgovskega delniškega podjetja. Kediii občni zbor delničarjev, ki so je vršil dno 90. kimuvca 11118, je sklenil deluiško glavnico K 6,000.000 z izdanjam 10.0 blnjske posode, cemcnta, cevi ta vodovode, žlCne vrvi, ranirija orodjn Itd, katero robo po sednj primernih ocnab n« debelo In drobus cJdsJs.