Štev. 192.
¥ Ljubljani, v Četrtek, dne 25. avgusta 1910.
Leto XXXVIII.
== Velja po pošti: s=s
Za	oelo lato naprej . K 28'—
zi	pol leta » . » 13*—
ga	četrt > » . » 8*50
ca	en meseo » . » 2*20
za	Nemčijo celoletno » 29*—
za	ostalo Inozemstvo » 35-—
ss V npravništvn: as
Za celo leto napre) . S 22*40
za pol leta »	. » 1120
za četrt» »	. » 5*00
za en moseo »	. » 1*90
S pošiljanjem na dom itane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
i inseratl:
Enoatolpna petltvrata (72 mm); za enkrat . . . . . po 15 » za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notlrah stane enoBtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob|avt|en|u primaren popust
; Izhaja-.:
vsak dan, lzvzamšt nedelje ta praznike, ob 5. ort popotdaa.
KS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Štev. S/Ol. Bokopiai se ne vračajo; neirasktrana pisma M se = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
UpraVBlStro j» v Eoiltarjevl nllol itev. I TM ? = Sprejema narocu.no, la h« rate in reklamaolje. — ' .	Opravnlikega telefona itev. 188.	■■ I
tW Današnja številka obsega 4 strani.
Spor med nemškimi In Češkimi sne. flemokrati.
V nedeljo se prične v Kodanju mednarodni socialno demokraški shod. Na njem se bodo pečali tudi s sporom med avstrijsko nemško in češko socialno demokracijo. Avstrijski socialni demokrati raznih narodnosti so si kljub svoji mednarodnosti že večkrat skočili v lase, a vedno so zamašili razdore in spravili spor s sveta. Zdaj se pa češki in nemški socialni demokrati tako prepirajo, da na spravo niti voditelji sami več ne mislijo. Glasilo nemške socialne demokracije »Arbeiterzeitung«, na katero prisegajo bolj, kakor na Marksa in Bobelna in Lassalla, tako, da jim ni niti za slovensko vseučilišče nič, ker »Arbeiterzeitung« ne dela zanj, grozno zmerja Čehe, ker nočejo kloniti tilnika pred nemškimi sodrugi. Češki socialni demokrati hočejo, da ostanejo češki delavski Čehi, v nemška socialna demokracija jih ponemčuje, kakor ponemču-je in poitalijančuje tudi, kjer le more, slovensko delavstvo.
»Arbeitcrca« vpije: »Čehi se torej hočejo ločiti. Temeljito se hočejo ločiti. Ločili so se že na političnem, na strokovnem in na zadružnem polju. Še v turistiki se bodo ločili od nemške socialne demokracije, ker se boje, da bi prirejali dunajski nemški in češki social-no-demokraški delavci skupne izlete.«
Socialno dernokraška skupnost stoji pač jako slabo, ker »Arbeiterca« tako hudo joče. Spor, ki se je prejšnje čase vedno poravnal, je butnil z vso silo na plan, ko so nemški socialno demokraški poslanci glasovali v zbornici proti podpori dunajski češki šoli Komenske-ga društva. Sledilo je strastno medsebojno prerekanje po čeških in nemških socialno demokraških listih. Uljudno-sti so dežile tako, kakor navadno psu-jejo »sodrugi« svoje nasprotnike. Bratski boj med češkimi in nemškimi rdečimi bratci je presegal vse meje. V »Pravo Lidu« je n. pr. češki poslanec socialni demokrat, Nemec očital nemškim so-drugom, da hočejo pritisniti češke so-druge tako, da bodo zgolj plačevali, zato naj se pa češki socialni demokrati na milost in nemilost udajo Nemcem.
Avstrijski nemški socialni demokrati nameravajo v Kodanju z vso silo psovati nepokorne češke sodruge in jih
izročiti celemu svetu v zaničevanje. Nemško vodstvo socialno demokraških strokovnih društev piše v svojem poročilu kodanjskemu mednarodnemu shodu med drugim: »Osobito v Avstriji morajo biti delavci mednarodno in enotno organizirani. »Državnim zvezam« se pa zadnje čase delajo tudi v stranki težave. Razdelitev socialno demokraških avstrijskih strank po narodnostih je marsikatere v stranki do-vedlo, da so tudi strokovne organizacije pričeli deliti, češ, da potrebujejo politično stranke v njih oporo. Navaja, da je 45.000 čeških delavcev že samostojno strokovno združenih, med tem ko jili je še nad 100.000 v skupnih državnih strokovnih zvezah. Predlaga končno, naj kongres obsodi vsako stremljenje razbiti mednarodne strokovne organizacije v narodne.«
Svet z zanimanjem pričakuje, kaj da se sklene v Kodanju. Če obvelja, kar hočejo nemški socialno demokraški voditelji, ne preostane Čehom drugega, kakor da klonijo svoj tilnik pod nemški jarem ali pa, da sploh prekinejo zveze z nemškimi socialnimi demokrati.
V rdečem taboru gori. Kdo pogasi požar, ki hoče uničiti tisti namišljeni most, ki veže češke in nemške sodruge? Sedanji boj kaže, da je narodna misel mogočna, tako mogočna, da se ji morajo kloniti celo mednarodni socialni demokrati. Z našega ožjega stališča ua-glašaruo. naj se z vso vnemo in silo dela nato, da se ojači in okrepi mlada naša »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. Naši somišljeniki naj se ne premišljajo in naj ne cincajo, marveč naj se prične agitačno delo od delavca do delavca, od delavke do delavke, da prodre »Jugoslovanska Strokovna Zveza« v vse slovenske delavske sloje naše širne domovine!
Lepa je bila slavnost, ki so jo imeli Orli goriškega okrožja v Dornbergu 21. t. m. To je bil eden najlepših nastopov naših vrlih fantov. Krojev je bilo skupno nad IGO. Dopoldne ob pol 10. uri je bila sv. maša, med katero je imel lep in pomemben govor kaplan č. g. Cigoj. Nastopilo je po blagoslovu 120 telovadcev pod izbornim in krepkim vodstvom br. Alek. Jeločnika. Ljudstva je bilo nad 2000. Divilo se je lepemu rajalnemu pohodu, preciznim prostim vajam, dovršeni telovadbi na orodju.
Srčkan je bil nastop 40 dečkov naraščaja z zastavicami pod spretnim vodstvom br. Milka Šinigoja. Vse pa ji; prekašala moreška, ki so jo izvajali lepo sami dornberški Orli. Kratek, a jedrnat in navdušen govor je imel jurist Vrto-vec. — Veselica se je razvila, jako lepo. Godba je svirala, pevski zbori so peli, z eno besedo: zabava je bila prijetna. Ko je zvečer godba zaigrala himno Orlov, je bil krasen prizor, videti Orle v najstrožjem pozoru stati in salutirati. — Naša reč gre naprej povsodi. Vrla naša mladina, posebno dornberški fantje, so s to prireditvijo pokazali, da delajo za dušno in telesno izobrazbo. Glavno zaslugo pri tem delu v Dornbergu pa imata č. g. kaplan Cigoj in posebno pa. požrtvovalni mladinoljub vlč. g. župnik Lovro Juvančič. Njuno delo rodi sadove. Bog živi podpornike naše krščanske mladine! Na zdar!
Kolera na Dunaju ? — Dvo osebi oboleli — ena umrla.
Včeraj dopoldne so pripeljali v dunajsko bolnico 20-lctno služkinjo Terezijo Hoffmann iz dunajskega okraja Reniais, pri kateri so se pojavili sumljivi znaki kolere, floffmanova jo služkinja kapitana podonavskega parnika »Regensburg«. Na parniku jo bila že dva dneva bolna, na Dunaju so jo pre-pcljali k njenim znancem, od koder so jo spravili v bolnico.
Še bolj zanimiv in razburjiv pa jo drug slučaj. 45 let staro Matildo Ileld, ženo nekega krmarja so prepeljali predvčerajšnjem v Franc Jožefovo bolnico, kjer pa je umrla baje na koleri. Natančnejša preiskava obeh slučajev ho dokazala, ali se je res pojavila na Dunaju kolera.
Dokazano še ni, a Ji ste obe ženski oboleli na. koleri, ker ste prišli obe iz Ogrske, kjer se ni pojavil noben slučaj kolere.
Poroča se, da so zdravstvene oblasti odredile, naj se vso tujce iz Rusije in Italije na Dunaju preišče v hotelih in prenočiščih.
Kolere ni v Budimpešti.
Poroča se, da so v Budimpešto pre-peljali preko Reke po oclgonu dva človeka iz Italije, ki so ju oddali v bolnico, ker sta baje obolela na koleri. Prvi, pri katerem so se pokazali sumljivi znaki, je neki Emil Trink. Dognalo se je. da je bolan na pljučih ter je bil vsled lakote
popolnoma izmučen. O koleri niti mis. liti ni. Njegov sopotnik železostrugar Jožef Licbrccht, je lahko brez ovir od., potoval dalje, v svojo občino Miskolcz, O koleri v Budimpešti ni niti govora, ter so vsa tozadevna časnikarska poročila prenagljena.	,
Nevarnost okuženja po koleri na Reki,
23. t. ni. je dospel parnik »Matyas Kiraly« iz Marsilje v Roko. Ker se jc bil ustavil v Bariju in Ankoni, kjer divja kolera, so ga postavili pod kvaranteno. Šest rumunskih kmetov pa, ki so na parniku »Braso« potovali mimo Barija in Barletta, so preiskali, jiotem pa jih pustili odpotovati v domovino. Štiri osebe, dva moška, in dve ženski, so se preiskavi odtegnile, pa so jih kmalu prijeli. Preiskali so tudi šest jadrui., i« Italije in našli moštvo zdravo.
Nevarnost za Galicijo. 7
Iz Lvova se poroča, da je na podlagi uradnih podatkov gotovo, da se je pojavila v ruskem obmejnem mestu Tomašovem kolera. Zanesli so jo tja ko« zaki. Do predvčerajšnjem jc obolelo v enem samem mestnem delu 10 oseb. Nevarnost, da se zanese kolera, v Galicijo, jo velika, kljub obširnim varnost, nim odredbam. Promet med Tomaše« vini in Galicijo je namreč zelo živahen; Predvčerajšnjem zvečer je obolel v Lvovu nek zidar, ki je umrl čez pol ure v bolnici, kamor so ga prepeljali. Mislilo se je, da je obolel na koleri. Obduki. cija trupla je dokazala, da je imel aku& no vnetje čreves.
Poročila iz Rusije.
V Peterburgu se vedno bolj štif lera. Vsak dan oboli na novo mm^, ljudi in vsak dan jih mnogo umrje. Nezaupanje ljudstva se zlasti na deželi proti zdravstvenim oblastvom ni poleglo, v mnogih krajih groze kmetje, da bodo demolirali zasilna poslopja, v katerih so nastanjeni na koleri oboleli ljudje. V posameznih občinah so celo izgnali bolnike. Iz Odese se poroča o 4 novih slučajih kolere. V neki vasi ob Dnjcstru, od koder se preskrbuje Odesa z vodo, je tudi nekdo obolel na koleri.
Poročila iz južne Italije.
Iz Rima se brzojavlja, da se vesti iz Apulije glase veliko boljše. Škofje opominjajo ljudstvo, naj izvaja povelja državnih oblasti ter naj nikakor ne zatajuje slučaje obolenja.
Angleško spisal II. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
Vse to je gledala Miri jam s stolpa. Videla je na stotine mrtvih spodaj po ulicah. Gledala je, kako so roparji vlačili ljudi iz njihovih hiš in jih trpinčili, da bi izdali, kje skrivajo živež, ter jih morili. Videla je dolino Kedron in Oljsko goro, uprav poraščeno z vjetimi judi, ki so se zvijali na križih in umirali, kakor je umrl Mesija, ki so ga zavrgli. Opazovala je ljut.e napade, še bolj divje izpade, in strašno vsakdanje lanje, in onemogla je od sočutja ob akili grozodejstvih.
Esenci so še vedno bivali v znani /otlini. živeža so imeli še vedno za potrebo. Redko se je upal kak lisenec na :lan, ker se je bal, da ga vlove in ker je boljše izgledal, da ga silijo povedati, sje skriva živež. Nekaterim izmed bra-:ov se je to že pripetilo, toda zvesti svoji obljubi so kakor n. pr. njihov ■vivši predsednik Teofil, ki jo odšel z doma in niso nikdar več čuli o njem — vse, pretrpeli in raje umrli, nego da bi }ili kaj izdali.
Vendar J t? Mirijam izvedela, da so v mestu umorili velikega duhovna Matijo, njegove sinove in šestnajst članov sanhedrima, ki so bili vsi obdolženi, da so se pogajali z Rimljani, in da jo bil njen ded Bononi izvoljen članom sanhedrima, kjer je kmalu postal zelo vpliven; tudi on jo mnogo ljudi obsodil v smrt, ki so bili obtoženi izdajstva ali ker so zagovarjali Rimljane. Kaleh jo bil ž njim in je bil prvi v vsakem boju. Ta jc baje prisegel, da mora usmrtiti poveljnika rimskih konjikov Marka, s katerim je imel nek sjior, ali pa da hoče sam umreti. Pripovedovali so celo, da sta se že nekoč srečala v boju, pa da sta se potem v gnječi zopet ločila.
Prišel je mesec a vgust in v nesrečno mesto se je poleg drugih nadlog naselila, strašna vročina: razširjal se je po ulicah grozen smrad mrtvih in nojiokopa-nih trupel. Rimljani so prav jired vrati templja postavili bojne stroje in počasi, a. varno napredovali proti zunanjim dvorom.
Neko jutro sta sedeli Mirijam in Nehušta na stolpu in opazovali taborišča Rimljanov, ki so so razprostirala daleč naokrog in segala skoro do jiod stolpa, i" katerega sta jih gledali.
Kmalu napoči krasen. a strašen dan. Bilo jo >idetj, kakor da bi bil angel dneva potopil svojo krilo v morje krvi in jo razi i I čez .101*117» lom
Mirijam in Nehušta sta opazili velik nemir med judi v Jeruzalemu in slutili sta, da se pripravlja nekaj posebnega.
Ob solnčnem vzhodu so se kakor na dano znamenje odprla severna vrata in vsula se je skozi vrata cela reka divjih in sestradanih vojakov, ki so z divjim vpitjem drli dalje. Nekaj rimskih straž se je postavilo v bran, toda bile so v trenutku pomandrano. Sprednje vrste so pridrlo do enega, lesenih stolpov, kjer so bili postavljeni lokostrelci. Tu se jc vnel obupen boj, kajti cele stotnijo Titovih vojakov so hitele na pomoč vojakom na stolpu. Vendar Rimljani niso mogli zadržati tega navala in v trenutku je bil stolp v ognju in lokostrolci so skakali s stol|>a, da bi si rešili živl jenje. Z zmagoslavnim krikom so se vsuli judjn skozi velike razpoke v drugem zi-dovju, pustili ostanke stolpa Antonija na lovi in drli daljo po labirintu ulic in razdejanih hiš, proti Staremu stolpu, kjer se jo nahajala Mirijam.
Pred to zgradbo je bil širok prostor, ki je bil nekdaj brez dvoma vrt, pa so ga pozneje rabili kot trg za živino in vojaško vežbališče. Na drugi strani loga prostora je bilo močno utrjeno taborile dvanajsto in petnajste rimsko legijo. Proti temu taboru mi bežali Rimljani, /a njimi pa celi mji dir jih jiulov. I'u so so rimski voiaki združili / novimi
četami in so ustavili judoni. Ti so hitro opazili, da so sedaj Rimljani moč-nejši in so se hitro umaknili. Mirijam naenkrat opazi rimskega poveljnika na konju, ki jo ogledoval prostor ob stolpu in stolp, kakor bi premišljeval, kako bi so dal ta stolp porabiti kot branik.
Ko je gledal na stol]), mu jc Mirijam videla v obraz in ga je spoznala. Bil je stotnik Mark.
»Poglej, jioglej!« je rekla.
Nehušta jo prikimala. »Da, on je; tako so mi jo zdelo že takoj izpočetka. Sedaj pa hitro s stolpa, ker so ga morila kar hitro polaste vojaki.«
»In potem«, je rekla Mirijam mirno, »bi naju vjeli. Kaj pa za to? Ako nas najdejo judje, imamo Bononija na svoji strani, ako pa Rimljani — no jaz se tudi Rimljanov ne bojim.«
»Ti misliš reči, da so no bojiš onega izmed Rimljanov. Kdo pa ve, ali ho ta tedaj še živ?«
Ah, poglej«, vsklikne Mirijam, »tam doli jo Kaleh da, Kaleh, ki zbira in kliče jude na boj. Kako srdit io njegov obraz!«
Ko jo poveljnik Mark opazil, da judje pripravljajo na nov napad, tedaj jo hitro postavil svoje čete v bojni red. in hitel v. njimi proti judoni, katere je vodil Kulcb. Huda borba se jc vnclo-(Daljc.)
ODKRITJE CESARJEVEGA SPOME-NIKA V IŠLU.
Z velikimi slovesnostmi so odkrili 24. t. m. cesarjev spomenik v Išlu. Slav-nosti se je udeležil tudi cesar, ki ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Cesar je tudi krepko odgovoril na pozdrav grofa VVurmbranda.
KRAMVfc ZA SKUPNO ČEŠKO POLI-TIKO.
Kramar se zavzema v »Narodnih Listih« zh skupno češko politiko na Dunaju, a le pod pogojem, če prevzamejo odgovornost zanjo vse češke stranke.
PRESTOLONASLEDNIK OBISKAL ROTŠILDA.
Prestolonaslednik Frane Ferdinand je obiskal barona Rotšilda kakor tudi njegove sinove Alfonza. Lujiga in Ev-j^ena. »Bohemia« omen ja, da je obiskal prestolonaslednik Rotšilda zato, da se mu zahvali, ker je pustil Rotšild gra-iiti avstrijske dreadnoughte na lastno nevarnost, dasi delegacije še niso sklenile, naj se zgrade.
FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM.
P r a g a , 25. avgusta. Vsled finančne stiske dežele je sklenil deželni odbor v včerajšnji seji, da letos ne priredi poučnih tečajev o gojitvi in uporabi sadja. V deželni gluhonemuici se je oddalo enajst prostih mest snnio pod pobojem, da sme deželni odbor odpustiti gojence, kadar bo to zahteval deželni finančni položaj.
RAZVOJ NA HRVAŠKEM.
Hrvaško-srbska koalicija ostane.
Hrvaško-srbska večina hrvaškega sabora jc 22. I. m. sklenila, da ostane kot koalicija skupaj in bo šla kot taka iudi v volivni boj. Seveda pa je dvomilo, če izide iz voiivnega boja zopet kot absolutna večina, kajti opozicija se že srepko giblje in bi znai tudi ban vplivati na volitve neugodno za koalicijo — ako z njo morda vendarle še pred volitvami ne sklene novega pakta. Sicer pa se nadaljujejo posvetovanja glede fuzije koalicije v enotno stranko.
Čista stranka prava
je v svoji seji 22. t. m. sklenila izdati na ljudstvo manifest, v katerem bo utemeljila združitev s skupino »Hrvat-itvac.
Starčevičeva stranka prava
pod vodstvom dr. Mile Starčeviča tudi »klicuje zaupno konferenco z ozirom ia bližnje,volitve. Kakor znano se ču-lejo gls*cr'!, da se bo ta skupina pri-tr' čisti stranki prava in »Iirvat-
a.tfti«.
SARAJEVSKI OBČINSKI SVET RAZ-PUŠČEN.
Bosensko-hercegovska deželna vla-la je razpustila sarajevski občinski ivet in poverila začasne posle vladne-nu komisarju Brodniku, ki razpiše nore volitve 17. oktobra.
CETINSKO SLAVLJE.
Naš cesar je podaril črnogorski tneginji Mileni dvoje vprežnih konj [>ovodom zlate poroke črnogorskega sneza in kneginje. Včeraj je bila v Ce-Snju velika vojaška parada v navzočnosti bolgarskega in italijanskega vla-larja.
NEMŠKO - RADIKALNI STFAMKAR-SKI SHOD
»o 1. in 2. oktobra na Dunaju. Glavno »oročilo bo imel K. H. VVolf.
Dnevne novice.
f Kdo je kriv Hribarjeve nepolr» litve? Liberalci so popolnoma nezmož-ti pošteno mislili in delali in laž jim je ako bistvena, da rajši sami sebe po-lijajo kakor'da bi o nasprotniku pisali 'Opnico. Tako beremo v današnjem •Narodu« v uvodnem članku, ki se ibrača zoper mladine, ki dr. Tavčarja n dr. Trillerja dolže, da sta kriva Hribarjevo nepotrditve, proti njemu splet-carila in so pogajala z vlado, med dru-fim sledečo: »A vzlic temu pojasnilu od lajmerodajnejšo strani (tu misli »Na-od« na izjavi izvršovalnega odbora li-lefalno stranko) so tisti elornonti, ki so mjveč krivi, da Hribar ni potrjen, (v Narodu podčrtano) začeli s podvojeno ilo nadaljevati svoje podlo početje in ibsipati dr. Tavčarja in dr. Trillerja z lajgršimi obrekovanji. Ti skaloviti mačajniki, ki jih diči samo posebno azvlt instinkt za dobre službe in ko-Itn in katerih politično in gospodar-ko delo jo tako, da jo provzročilo •tranki največjo škodo, hočejo s temi plotkaml samo sejati razdor. Toda ti. loizkusi se bodo izjalovili.« Od očivid-10 v to avtorlzirano strani trdi »Narod« Urni besedami jasno, da so Hribar-evo nepotrditve v prvi vrsti krivi mla-lini, najbrž zuto, ker so provzročili li-
sto radikalne pojave, žaram katerih vlada Hribarja menda ni potrdila. A
kljub temu, da »Narod« v članku tako piše, na isti strani zopet ponavlja, dn so klerikalci krivi, da llribar ni bil potrjen! »Hribarja jo v prvi vrsti strmoglavil tisti dr Šusteršič, ki igra na Dunaju veliko vlogo velikega slovanskega rodoljuba.« V enem in istem »Narodu« so krivi Hribarjeve nepotrditve mladini in klerikalci, in sicer oboji v prvi vrsti! Tu se neha vsa logika in so postavljeni na glavo vsi zakoni zdravega mišljenja. Dva ne moreta biti ene in is!o reči ^ prvi vrsti kriva. Ali so mladini Hribarjeve nepotrditve v prvi vrsti krivi, klerikalci pa. šole v drugi nli tretji ali pa so je mladini krivi v tretji ali drugi, klerikalci pa v prvi. Včerajšnji »Narod« piše nekje, da je angleški državnik Benjamin Disraeli rekel: »Tri vrste neresnic jo, prvič navadne neresnico, drugič proklele neresnice, tretjič statistične neresnice.« — Mi pa poznamo še ono: neumno. Tako vrsto so »Narodovo«, saj tale, zraven pa je prokleta, za liberalce namreč . . . Mladini pravijo zopet, da sta Hribarjevo nepotrditve kriva v prvi vrsti dr. Tavčar in dr. Tril-ler, ki da sta so za hrbtom stranko z vlado pogajala in »žrtvovala Hribarja, pred no sta sploh vprašala kakega, kom-petentnega činiteljn.« Glede merituma toga vprašanja naj se zmenijo starini in mladini, ker je to njihova stvar, mi pa bi mladino lo vprašali, ali so po njihovem mnenju tucli obenem starini in klerikalci, oboji v prvi vrsti krivi Hribarjevo nepotrditve? To je zdaj za nas najaktualnejše vprašanje. »Narodni Dnevnik« in »Fdiuost« so v boju, ki je zaradi Hribarjevo nepotrditve izbruhnil med kranjskimi liberalci, postavljata. na stran mladinov, češ, da so so vršile velike zakulisno intrige. Mi vse 1o le registriramo in povdarjamo samo to, da tisti, ki lažejo in namenoma obroku-jojo S. L. S., da je povzročila Hribarjevo uepotrditev, dasi dobro vedo, da to ni res, ampak ravno nasprotno, zdaj sami drug drugega napadajo, češ: ti in ti si kriv, da Hribar ni potrjen! Tako laž sama sebe pobija v škodo lažnjivca.
-j- Volitve v celjski okoliški občini. Pri občinskih volitvah v celjski okolici so torej zmagali Slovenci na celi črti. V III. razredu z večino 364 glasov (Slovenci 507 glasov, nemškutarji 113 glasov), v II. razredu z večino 15 glasov (Slovenci 52 glasov, nemškutarji 37 glasov), v I. razredu z večino 1 glasa (Slovenci 13 glasov, protestanti in nemškutarji 12 glasov). — Nepopisno veselje nas navdaja, ko biležimo to zmago. Drzno in oholo so nosili protestanti in nemškutarji svoje glavo ter prerokovali, da pride okoliška občina iz slovenskih poštenih kmečkih rok v varstvo protestanta, bivšega katoličana in bivšega Slovenca dr. Ambrožiča. A šo bije v žilah našega dobrega ljudstva slovenska kri. Volivci III. razreda so šli z dobrim zgledom naprej in napolnili vso slovensko čete z velikanskim navdušenjem. Tudi drugi dan, dne 23. avgusta, je za nas sijajno izpadel. V II. razredu so računali Ambrožičovi na 10 glasov večine, I. razred pa so itak mislili dobiti brez vsega napora. \ šlo jo drugače. So živi v slovenskih vrstah slovenski ponos! Od naših volivcev ni nihče odpadel, na katerega smo računali. Izdajalcev v naših vrstah ni bilo. Zato je bila tudi v II. in I. razredu zmaga naša. — Čast in hvala vrlini volivcem, ki so kljub grožnjam in raznim zaprekam storili svojo narodno dolžnost! Za danes se samo veselimo krasne zmage, ki je nepreglednega pomena za celjske in štajersko Slovence. Živela slovenska celjska okolica! — Izvoljeni so: V. 1. volivnem razredu: kot odborniki: Peter Majdič, veletrgovec in posestnik pa.ro-mlina, Hudinja. Tomaž Grah, posestnik in nadučitelj v pok., Gaberje. Franc Plevčak, posestnik in gostilničar, Gaberje. Štefan Strašek, posestnik in gostilničar. Celje. Franc Ogradi, opat. Celje. Jože Bolak, trgovec in posestnik, Spodnja Hudinja. Franc Confidenti, posestnik in gostilničar, Savodna. Blaž Pilili, posestnik, Lovec. Franc Samec, posestnik, Ložnica. Miha Škraber, veleposestnik, Lava. — Kot namestniki: dr. Kukovec, odvetnik, Celje. Ivan Sadu, posestnik in rudniški uradnik, Gaberje. Jakob Omladič, trgovec in gostilničar. Spodnja Hudinja. Jakob Gaj-šek, trgovec in gostilničar. Spodnja Hudinja. Jakob Robov, posestnik, Košniea.
V II. volivnem razredu: kot odborniki: Josip Jezernik, posestnik in goslil-ničar, Poltilo. Fr. Klinar, posestnik, Ložnica. Franc Pušnik, posestnik in čevljar, Gaberje. Franc. Šribar, posestnik, Dobrova. Janez Samec, posestnik, Lokrovec. Anton Fazarinc, veleposestnik. Ostrožno. Jernej Kumer, posestnik, Pečovnik. Vinko Kukovec, tesarski mojster in stavbeni podjetnik, Lava. Dr. Ivan Bonkovič, odvetnik in državni poslanec, Celje. Miha Levstik, učileli in
posestnik, Miklavžki vrh. — Kot namestniki: Josip Kosi, poštni nadoficijal in posestnik, Breg, Rafael Krušič, posestnik in cestarski mojster, Lava. Anton Pintar, posestnik, Dobrova. Jakob Videnišek, posestnik, Ostrožno. Ivan Kvas, posestnik, Gornja Hudinja. — V III. volivnem razredu: kot odborniki: Jurij Knez, posestnik, Ostrožno. Ivan Radej. posestnik, Breg. Dr. Anton Božič, odvetnik, Celje. Jernej čečko, posestnik, Prislova. Andrej Bobnič, posestnik, KoŠnica. Viktor Konečnik, delavec v cinkarni, Gaberje. Ferdinand Golograne, stavbni podjetnik, Gaberje. Franc Trupej, posestnik, Babno, Janez Glinšek, posestnik. Gornja Hudinja. Jurij Dimec, posestnik, Medlog. — Kot namestniki: Anton Završek, posestnik, Pristova. Janez Mirnik, posestnik, Babno. A. Drobno, posestnik, Savodna. Jože Šah, posestnik, Lisce. Martin Golavšek, posestnik, Lokrovec.
-f Staršem. Spisal dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Pouk o vzgoji. V tej knjižici obdeluje prevzvišeni pisatelj pravila, po katerih se morajo ravnati starši, če hočejo delovati v prilog dušnemu in telesnemu zdravju svojih otrok ter žole ohraniti tudi sobe. čile na duhu in telesu. Knjižica poučuje matere, kako sc imajo vesti prod porodom in po porodu, kako jo treba hraniti otroka, kako skrbeti za njegovo telesno zdravje in dušni razvitek, kako ga posebno vzgajati za čistost in v kaki obliki deco, ki postaja godna, poučevati, kar se tiče spolnega življenja. Knjižica je bila nujno potrebna in bo slovenske starše, v prvi vrsti matere, poučila o marsičem, kar bo v veliko korist njim, šo. bolj pa za otroke, ako bodo sledili zlatim naukom, ki jih podaja knezoško-fova knjiga. Knjižica, prva to vrsto med Slovenci, priča o velikem zmislu, ki ga ima prevzvišeni pisatelj za stvari, ki so za narodovo zdravje neobhodne važnosti. Cena knjigi 60 v, 10 izvodov in več po 50 v. Ljudstvo naj pridno poseže po loj knjižici, ki se mora vsopovsodi razširiti. saj se jo do zdaj gotovo ne v malo škodo malokdo brigal zato, da pouči ljudstvo o dolžnostih, ki jih ima samo do sobe in pa do naraščaja, kar se tiče zdravega spolnega življenja in razumnega negovanja otrok ter vzgoje nrav-no-trdnega zaroda. Dobi se knjižica v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
-j- Znani dr. Tresič-Pavičič, ki se tako rad joka iz narodnega navdušenja in zna biti tako radikalen, je imel 22. t. m. shod v Starem Gradu, na katerem je govoril o političnem položaju, to se pravi, na katerem jo vršil vladno službo. Tisti Tresič, ki se je ponašal kot prvi obstrukcionist, jo sedaj pripovedoval, kako neumestna in škodljiva je bila »dr. šusteršičeva« politika v državnem zboru ter pozival, naj dalmatinski poslanci izstopijo iz Slovanske Unije radi »njeno netaktičnosti«. — Svet predobro pozna razna pota, po katerih je že hodil dr. Trcsič-Pavičič, nego da bi ta najnovejši njegov korak koga presenetil ali da bi radi tega koga glava bolela.
+ KatoL izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredi v nedeljo, dne ¿8. avgusta 1910, slavnost, blagoslovljenja Društvenega doma v Domžalah. Spored je sledeči: 1. Ob po! 9. uri dopoldne sprejem gostov prod Društvenim domom. 2. Ob 9. uri dopoldne pridiga in sveta maša v župni cerkvi v Domžalah. 3. Oh pol 11. uri dopoldne slovesnost pred Društvenim domom: a) »Naprej zastave Slave«, zl. D. Jenko, domžalska godba, b) Nagovora obeh poslancev okraja: deželnega poslanca dekana Iv. Lavrenčiča in državnega poslanca dr. J. Kreka, c) »Avo Ma-ria«, šestglasni mešani zbor s spremlje-vanjem godbe, iz opere »Gorenjski slav-ček«, zl. A. Foerster, društveni zbor. č) Blagoslovljenjo Doma po premilostnem gospodu prolatu generalvikarju Janezu Flisu. 1. Ob pol 12. uri dopoldne kor-poralivni obhod vseh društev z godbo skozi Domžale. 5. Ob 1. uri popoldne kosilo. 5. Ob 3. uri popoldne pete lita-nije. 7. Ob 4. uri popoldne javna telovadba Orlov kamniškega okrožja. — Prav uljudno sc vabi vrle Orle, da se tudi druga okrožja to telovadbo kar največ mogoče udeležbo. — 8. Ob šestih zveč. velika ljudska veselica, koncert domžalske godbo, nastopi raznih pevskih društev, šaljiva loterija, juks-bazar i. dr. 9. Ob pol 9. uri zvečer razsvetljava Društvenega doma, zažiganjc umetnega ognja. — K tej prireditvi sc vabijo vsi prijatelji in somišljeniki slovensko krščansko ljudske organizacije.
+ Orel v Zalogu. V nedeljo, dne 21. t. m., se jo zbrala velika četa Orlov iz D. M v Polju, Zadobrove, Sostra in št. Jakoba pri g. Iv. Dimniku, krčmar-ju in posestniku. Vos obširni prostor in sosednje hiše bile so okrašene z zastavami. Vrla dekleta pa so sprejela vrle Orle in druge goste s šouki. Orli so pri-
redili telovadbo, kjer so izvajali v velikem navdušenju proste vaje in pa težke vaje na bradlji. Postavili so tudi drog. Ker je pa bil svet premehak, ni bilo mogoče na lijem telovaditi. Zato so pa priredili tri krušne skupine. Nakar je sledil rajalni odhod, ki nas je presenetil s francoskim odhodom. Takoj ko so se vrli bratje vrnili nazaj, je pa gospod kaplan Ivan Prijatelj v vznesenih in navdušenih besedah nagovoril navzoče in jim razložil pomen Orla. Vspeh je bil ta, da se je takoj pri. glasilo 57 članov za vstop k Orlu. In tako so nam ustanovili Orla, ki bo svoj delokrog imel v Zalogu in Kašlju. V predsedstveni odbor so se izvolili: brat Avguštin Pangeršič, predsednik; brat Jožef Marn, blagajnik, in br.Ivan Stele tajnik; br. Šešok Srečko, odbornik. Na. čelnik se še pozneje izvoli. Tako se je podrlo zopet gnezdo, v katerem so Sokoli nameravali izvalili svojo zalego. Bratje, le krepko na delo! Vsem skn paj krepki: Na zdar!
-f Kako sodi poslanec Nemec 6 nemških socialnih demokratih. Češki socialno demokraški poslanec Nemec objavlja, kakor smo že poročali, članke, v katerih otsro izprašuje vest, tisti nemški socialni demokraciji, v katero so otročje zaljubljeni voditelji naše nomškutarsko »Jugoslovanske socialne demokracije«. Nemec piše mod drugim: »Nemški naši sodrugi dokazujejo vsak dan znova, da jim ničesar ne moremo več verovati. Skupno smo so dogovorili o narodnem programu, ki temelji v narodni samoupravi. Če se pa mi združujemo v smislu dogovora in urejamo zato našo organizacijo, pa izjavljajo, da si narodno avtonomije niso tako mislili Kadar se gre n. pr. za jezikovno enakopravnost, glede na železniške napise izjavljajo naši nemški sodrugi, da. so češki sodrugi šovinisti, ker glasujejo za enakopravnost, nemški sodrugi so pa mednarodni, ker glasujejo proti onakopra vnosi i. Če mi Čehi glasujemo za kak upravičen naroden predlog kakega meščanskega poslanca, samo zate »meščanski priveski«, če pa nemški sodrugi glasujejo za. nemškonarodne zahtevo, naj si bodo šo tako neutemeljene, pa dokazujejo, da zastopajo smo-treno razredno politiko. Če dunajski češki sodrugi tožijo, da se socialno de-mokraška nemška večina ne ozira na nje, izjavlja »Arbeiterzeitung«, da je vodilno načelo pravica večine, če, pr nočejo brnski češki sodrugi pustiti »Splošne delavske bolniške blagajno« šo nadalje nemškim sodrugom, ki so v manjšini, se pa. »Arbeiterzeitung« zavzema za pravico manjšino. Izkratka: nemški sodrugi so so navadili, da smatrajo za pravično le, kar jim jc všeč Končno izjavlja Nemec, da so češki sodrugi tako po bojih utrjeni, da se tudi no bojo nemškega napada v Kodanju na mednarodnem kongresu socialne demokracije. — Kaj bo nato rekel »Rdeči Prapor«, ki tako vneto zagovarja nemško sodruge in se jim jo pridružil celo v slovenskem vseučiliškem vprašanju? Pošten in pravičen Slovenec no more biti član naše nomškutarsko. socialne demokracijo, ampak se more pridružiti le »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«.
+ Sromskl Nemci groze banu! »Deutsches Volskblatt für Syrmien« piše v članku o političnem položaju na Hrvaškem med drugim tako-le: »Kakor vse druge vlade, tako tudi sedanja pozablja, da se nahajajo v deželi tudi narodno manjšine, Nemci, ki so v mnogih občinah merodajni za gospodarski razvoj. Ako torej ban Tomašič želi v deželi mir, ki bi mu v bodočnosti omogočal plodonosno delo, potom iraj ve, da tega miru brez Nemcev no bo najti . . .« Sremski Nemci so čutijo torej že tako močne, da groze z rcvolto, ako se jih ne bo upoštevalo kot. narodnost — tisti Nemci, ki na Koroškem in Štajerskem tako nesramno zatirajo prvotno domače slovensko ljudstvo. Hrvatje naj pazijo, da se jim v Slavoniji ne bo godilo enako!
— O velikem požaru v Hotedršici se nam še poroča: V nedeljo, dne 21. t. m. jc nastal na dosedaj neznan način požar v Hotedršici pri Logatcu. Ob pol treh popoldne nastal je ogenj v kozolcu posestnika Valentina Brusa. Ker jc pihal močan veter, je bilo hipoma opaziti na več strehah začetek ognja. Ljudje vsi preplašeni niso mogli drugega storiti, kakor braniti vsak svoje imetje. Vsled neumorne delavnosti občanov se jo ogenj prijel samo gospodarskih poslopij. Ker pa jo pihal šo nasproten veter, ki je nesel ogorke na vse stavbe v občini, je pretila v resnici velikanska nesreča, ki bi lahko uničila celo vas. Toda kakor blagoslov božji prihiteli so gasilci iz Godoviča in Medvedjega br-da, ki so s svojo nadčloveško delavnostjo v kratkem času pogasili ogenj. Zrtov nesrečo jo postal poleg omenjenega V'. Brusu, kulercmu io znorel ko-
zolee, Se Franc Trpin, Kateremu je tudi pogorel kozolec. Oba sta bila zavarovana le za neznatno svolo.
—	Pazite na snago! V časih, ko preti tako nevaren gost, kakor je kolera, je dolžnost vsakega posameznika, da kolikor mogoče stori v skupno varnost; zlasti v mestih mora vsaka stranka sama skrbeti, da odstranja od svoje strani vsako nesnago in stori vse, da se ne valjajo okrog smeti in gnijo po kotih razni kuhinjski odpadki. Hišnik in hišni gospodarji pa naj bi večkrat pregledali kleti, kjer v marsikaki hiši gnijo starodavne smeti in odpadki, ki jih nemarne stranke ne znosijo na cesto, da bi jih pobral smetar. Že v navadnih časih je to nedopustno, tembolj pa tedaj, ko v bližini straši kolera.
—	Stroge odredbe proti koleri je uvedel zagrebški magistrat; vsi tujci v>o hotelih in prenočiščih bodo pod strogim nadzorstvom oblasti in tudi na kolodvoru bo kontrola poostrena. Ljudstvo se opozarja na skrajno snago. — Še strožje odredbe so uvedene v Dubrovniku, kamor prihaja mnogo živil iz južne Italije in je tudi sicer zveza živahnejša.
—	Gene mesu na Kranjskem. V mescu juliju je veljal kilogram mesa v podrobni prodaji povprečno: v Ljubljani 1 K 52 v, na Bledu 1 K (50 v, v Radovljici 1 K 48 v, v Postojni, Ilirski Bistrici, Vipavi, Krškem, Škofji Loki in Tržiču 1 K 44 v, v Kamniku 1 K 44 v, v Kranjski gori 1 K 40 v, v Cerknici 1 K 38 v, v Ribnici, Kranju in Vrhniki 1 I\ 36 v, v Novem mestu 1 K 33 v, v Litiji in Šmartnem pri Litiji 1 K 32 v, v Kočevju, Velikih Laščah. Kropi, Ratečah, Zg. Logatcu, Idriji, Planini in Starem trgu pri Ložu 1 lv 28 v, v Št. Jerneju, Mengšu ,Metliki, Zagorju in Višnji gori 1 K 20 v, v Mokronogu. Črnomlju, Žužemberku in Trebnjem I K 12 v, v Kostanjevici in Krašnji pa 1 K. Najdražje je meso na Bledu, najcenejše pa v Kostanjevici in Krašnji Oiif na Bledu so ho-rendne, kar je posebno čudno, ker je vendar na. Gorenjskem živinoreja dobro razvita. Naše mnenje je, da se z oderuškimi cenami pač ne pospešuje p ro-m e t a s t u j c i. Ravno blejski slučaj kaže. da agrarci niso krivi draginjo mesa, pač pa vse kdo drugi.
—	Nesreča v Ločnici. Dne 22. t. m. je peljal posestnik Čamer iz Žoj voz stelje čez Ločnico. Vslod slabe poti, se je voz zvrnil v vodo na gospodarja. Vsled obupnih klicov otrok so prihiteli Pavlinovi iz Rakovnika na pomoč in napol mrtvega moža izvlekli izpod voza. Zadušila bi ga bila voda. Po glavi je bil pobit, nogo v kolku zlomljeno. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
—	Kaj vse se zahteva od zagrebškega župana. Zagrebški župan Iloljac mora biti zelo popularen mož, kajti dan na dan dobiva anonimna pisma z različnimi željami. Posebno imenitno jo, kar zahteva od njega neka reforma torka predpotopnega tipa: pravi namreč, da naj župan za služkinjo predpiše izpre-hodno obleko, kajti neznosno je, da služkinje nosijo klobuke in so po obleki sploh več no razločujejo od gospo. Dobri župan Iloljac, kaj boš naredil?
—	Vojnn mornarica. Prvo dni septembra bo odpluln iz puljske Inke bojna ladja »Cesar Franc Jožef 1.« na Kitajsko kjer bo ostala najbrže do konca leta 1912. Ko bo došla omenjena bojna ladja v Shanghai, so bosta vrnili nazaj v domovino tam so nahajajoči bojni ladji »Cesarica Elizabeta« in »Panther«. Bojna lad ja. »Cesarica Elizabeta« se nahaja v vzhodni Aziji žc od leta 1908, »Panther« pa od lanskega leta.
—	Sedem žrtev Save. V zadnjih vročih dneh je pri kopanju v Savi tri dni zaporedoma utonil po en Zagrobf čan; 22. t. ni. je kot sedma letošnja žrtev utonil 12 let star deček.
Našel so jo na Brezjah v samostanu prstan, ki ga je nedavno tukaj neka oseba izgubila in zanj v sakristiji vprašala, pa pozabila naznaniti svoj naslov.
—	Pletarstvo. Ker je slučajno v c. lir. pletarski šoli v Radovljici še nekaj vajeniših mest praznih, sprejemajo se učenci v to šolo. Pouk so prične dne 1. septembra 1910 in traja dve leti. Po-
sprejema je dopolnjena ljudska šola. Krajevni odbor radovoljno preskrbi revnejšim učencem ceno stanovanje in hrano. Pridni učenci dobe po preteku dveh mesecev redno tedensko podporo. Na to šolo opozarjamo slavna načelnika. »društev za oskrbo in varstvo si-'Ot« kakor tudi vsa šolska vodstva. — Natančncja pojasnila dajeta vodja c. *r. pletarske šole L. Patik ali pa tajnik ■^•ajevnega odbora Iv. Šega.
—	Zlato poroko obhajala sta včeraj, dne 24. t. m., Jernej Svete, po dom. 'h-gamuc, in njegova žena Marija v ^ipni cerkvi v Bevkah. Po običajnem ,r,rkvencm obredu brala se jo sv. maša, kateri jc prisostvovala velika množica ■aSčunov. Po sveti maši odpeljala sta
se zlatoporočenca na svoj dom. Da se jc pa, sicer nepremožna slavljenca tudi doma primerno pogostilo, prihiteli so radodarnih rok na pomoč razni dobrotniki. 861etna starčka sta pri vsej pomanjkljivosti še dovolj čila in zdrava. Bog ju živi še mnoga leta!
—	Poročil se je 25. avgusta prof. dr. K. Ozvald iz Gorice z gospico Ila-nico Čelesnik iz Strajc vasi v Ziljski dolini.
—	Požar je izbruhnil v Trnavi v krašenjski občini v takozvanom Črnem grabnu. Dne 23. t. m. je udarila ob 5. uri popoldne strela v s skaleo krito hišo posestnice Antonije Poznič, po domače Bregarica. Na sosednem gospodarskem poslopju se je ravno krila s slamo streha; ti ljudje so izgnali živino in svinje iz hlevov ter iznosili druge premične reči na plan. Predno je prihitela luko-viška požarna bramba na mesto nesrečo, močili so ljudje streho z vodo, potom pa pridno pomagali goniti brizgal-no, pri kateri so se vrstili mladi in stari, moški in ženske, med njimi je bilo tudi videti dijake: Aljančičeve, II. Tschamernika in Jožefa Zorko s svojo sestro Mico in gospodično Kersnikove z Brda; hvala jim zato! Za hitro in umno gašenje se izreka požarni hrambi in načelstvu popolno priznanje in prisrčna hvala. Dobro je bilo, da je bila blizu tekoča voda, ker bi se bilo drugače blizo ležeče gospodarsko poslopje pogorelo posestnice in tudi sosedovo poslopje vnelo in zgorelo. Dasiravno jc pogorena hiša dobro zidana in večinoma obokana, vendar ima posest nicn žc na samem pogorelem ostrešju veliko škode. Za, trud ljudem in požarni hrambi prisrčna hvala in Bog povrni!
—	Avtomobil se zaletel v vlak. V ponedeljek ob pol 8. uri zvečer sta se srečala poštni vlak iz Celovca v, nekim avtomobilom, ki jo tudi pridrvel iz Celovca in liotel pod zavoro čez tir. Vlak je avtomobil vrgel v jarek in ga popolnoma razbil, ljudje v avtomobilu pa so pravočasno skočili doli in se rešili.
—	Nov Beševitfev zrakoplovni model. Zagrebčan Bešovič je napravil nov aeroplan, ki je mnogo bolj priprostoga sestava, kakor njegov »Sokol 1.« Iznajdbo bo financiral v inozemstvu.
—	Plavalne tekme v Zagrebu. V Zagrebu se jc ustanovil plavaški klub, ki bo že prihodnji teden priredil tekmo v hitrem in vztrajnem plavanju.
—	Samoumor topničarskegn podčastnika. Pri Hercegnoverri v Boki Ko-torski se jo ustrelil narednik tamošnjc gorsko artiljerije Oto Roubin iz Zagreba.
—	Zagrebško jesensko razstavo jo
obiskalo doslej nad 70.000 oseb. Odbor je sklonil, da dobi 100.000 obiskovalec, razstave premijo 5000 vinarjev v zlatu ter bo v vseh restavracijah, šotorih itd. brezplačno pogoščen. Gorje mu!
k Saški kralj Friderik Avgust je došel 23. t. m. v Trbiž, kjer ostane na lovu več časa.
RESNICA O ZADNJEM URADNEM AKTU BIVŠEGA ŽUPANA »SLOVEN-ČEVEMU« UREDNIŠTVU.
»Slov. Narod« jc zahteval, naj drž. pravdništvo in državna policija nastopita radi pisanja o klicih »Živela Srbija« povodom proslavo cesarjevo. 801etni-re v Ljubljani. »Narod« jo mislil, da. ostane njegov poziv samo na popirju ali pa da bo s tem »Slovenca« blaniiral, pa je uspeh ves drugačen, kakor si ga je želel »Narod«. Čujemo, da jo državna policija žc na sledu osebam, ki so klicalo »Živela Srbija«, da jo po pričah že dognala, kje se je klicalo »Živela Srbija« in jo nekoga pilarskega pomočnika, ki je klical »Živela Srbija« žc prijela. Dotični pilarski pomočnik je rodom iz Potoka v celjski okolici, jo bil v Ljubljani še le šest mesecev ter jo že priznal. Preiskava so nadaljuje. Upamo, da bo državna policija uspeh preiskave naznanila javnosti. Tako bo v polni meri ugodila »Slovenskemu Narodu«, pa tudi nam, kajti že sedaj kaže izid to preiskave, koliko jo bil vreden zadnji uradni akt, katerega je bivši župan Hribar poslal našemu uredništvu in kako čudovito imenitno jo ta župan in šef mestne policijo uradoval, da je tik pred svojim odstopom še čutil potrebo resnico uradno tajiti.
lj Izredna seja občinskega sveta so vrši v torek, dne 30. avgusta 1910, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni rod: 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev županu. — Glede volitve župana določa S 29.. al. 2, občinskega vo-livnega reda za Ljubljano: K tej voli I v i povabiti jo vse člane občinskega sveta z dostavkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali no pridejo, ali prod končnim volit vi jo odidejo, izgube svoj sve-
tovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni ter da vrhutega zapadejo na občinsko korist globi, katero smo občinski svet naložiti do zneska ¿00 K. — Podžupan: Dr. Ivan Tavčar.
lj Prepovedan shod. Vlada je prepovedala shod, katerega je za nedeljo dopoldne sklical bivši tajnik («izpuščene narodne delavske organizacijo, Sla-voj škerlj, v »Mestni dom«. Shod naj bi protestiral proti razpustitvi narodne delavske organizacije. Mislimo, da je vlada rešila Škerlja velike zadrego, ker bi moral povedati, da jo razpuščena »organizacija« zapustila — 2500 kron dolga, o katerem se no ve, kdo ga bo plačal.
lj Preiskava proti Hladnlku in Hladnlkovi je zaključena. Razprava bo v prihodnjem porotnem zasedanju.
lj Ljubljana — sedež ponarejevalcev denarja? Na Sušaku so prijeli nekega Josipa Kralja, ki je izdajal ponarejen denar — pet kronske novce. Roška policija misli, da je prišla na sled mnogoštevilni družbi ponarejevalcev denarja, ki ima baje svoj sedež v Ljubljani. Tudi v Zagrebu krožijo ponarejeni petkronski novci, ki so istega izvora.
lj Na vaje je odrinil danes zjutraj ob štirih ljubljanski brambovski polk. Odrinil jo jo proti Tolminu, in sicer prikoraka baje žc danes v Žiri čez Škofjo Loko. Vadil ho ljubljanski brambovski polk letos blizu italijanske meje na Goriškem. Med inaršom na Goriško, kjer bodo glavne vaje, bo polk tudi vadil.
lj Za majorja v rezervi je bil pošali ob vladarjevi osemdesetletnici stotnik Matija vitez Z i t t e r o r p 1. C a s a C. a v a 1 c h i n a.
lj Skladišče kosil In cunj v Praža-kovi ulici nasproti »Gospodarski zvezi« razširja ob tej vročini po celi okolici j tako neznosen smrad, da. jo pač skrajni čas, da se kaj ukrene ter odpravi te zdravstvene nedostatke. Na vrečah, v katerih so smrdljive kosti, se, pasejo celi roji velikih, takozvanih mesarskih muh. V takih razmerah bi morebitni pojav kolero postal lahko naravnost usoden.
lj Bogat Amerikanec. Nekako pred enim lotom se jo povrnil iz Amerike 31 let stari pekovski pomočnik iz Iglonška pri Veliki Loki na Dolenjskem, Ivan Kožar. V Ameriki je bil doloma pekovski pomočnik, deloma pa za kuharja na raznih ladjah in si prihranil baje 5000 kron, s katerimi je tukaj delal velikansko reklamo in so nastanil v hotelu. Hipoma, jo zaslovel za bogatega Ameri-kanca. Hodil je čedno oblečen ter obiskoval najraje manjše gostilne, kjer je začel z lahkomišljenimi ljudmi na tri karto in na goljufive kocke igrati. Tudi včeraj je poskušal svojo srečo v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer ga jo pa dohitela usoda. Spravil jo nekega lalikomiseljneža ob osem kron, druge goste pa ob manjše vsoto. Ko jo že odšel, ga je stražnik pozneje zasačil na ulici in ga aretoval. Pri sobi jo imel 61 kron denarja, v njegovem stanovanju so pa našli mnogo različnih kart. Izročili so ga sodišču.
lj Po slabi tovaršiji rada glava boli. I91ethi Jožef Kovač iz Toharjov na Štajerskem jo bil nekaj časa za čuvaja pri električni cestni železnici v Opatiji. Ko jc izstopil dne 18. junija iz te službe, so je seznanil z nekim Antonom Crn-kovičem iz Delnic na Hrvaškem, s katerim sta vlomila v kovčeg Jožefa Stiha ter mu ukradla več reči. Po vlomu sta jo pobrisala v Rupe, kjer sta vlomila v branjarijo Katarine Sucinove in odnesla več sladkorja, šunke, kave in 19 kron denarja. Že drugi dan pa sta se pojavila v Topoleu na Notranjskem ter tam vlomila v neko kapelo, a sta dobila baje le 20 vin. denarja. Ker so jima bila tla že prevroča, sta so ločila. Kovač jc šel bosonog v Trst. odtam jo pa prišel v Ljubljano, kjer je stopil v neko službo. Tukaj ga jo policija izsledila in izročila sodišču.
I j Nepoboljšljiv grešnik. 251e(ni mesarski pomočnik .T. Prepeluh, ki je bil zaradi nepoštčnosti žo večkrat kaznovan, je v soboto obsedel štirimesečno ječo, a jo takoj začel na novo s svojim obrtom. Vtihotapil so jo v Šiški v neko hišo ter ukradel denarnico s 5 K. Policija ga je izsledila in izročila zopet sodišču.
— Stariši, pazite bolj na svoje otroke! Dno 24. t. m. jo na Solil pri Ljubljani 8 let stara Štefanija Vestner iz Vodmata imela svojega dve leti starega bratca Ivančkn nti naročju. Preveč se je deklico zagledala v druge otroke, ki so se v Ljubljanici kopali in pri tem padla s svojim bratcem v vodo. To videč je svoje življenje postavila v smrtno nevarnost Josipina Gasporšič iz Šola ter oba rešila gotove smrti. Le s težavo so jih spravili k življenju.
lj Spcdicijsko podjetje g. J. Skrljo.
Dobili smo naslednje pojasnilo: Podpisani izjavljam, da vse vesti in govorice, katere so trosijo zadnji čas po Ljubljani, da sem prodni s svojo hišo »Bavarski dvor« na Dunajski cesti, tudi svoje špedicijsko podjetje, neresnične ter izvirajo le od strani konkurence. Izjavljam, da hodom vodil svoje špedicijsko podjetje še nadalje in sicer v večjem obsegu, kakor do sedaj in se hodom potrudil svojo cenjene naročnike točno in solidno postreči. Zahvaljujoč so za dosedanje zaupanje, prosim nadaljne naklonjenosti slavnega občinstva ter bilježim z odličnim spoštovanjem Josip Škrlj, odpravitelj, Ljubljp na, Dunajska ccsta 29.
I j Vloni v Trnovem. Danes ponoči jo nekdo vlomil v vilo poštnega uradnika g. Bučarja na Opekarski cesti. Vlomilec je vrgel dekli neko odejo čez glavo in nato odnesel zlato verižico, ur» in nekaj denarja.
TeMor^a in brzojavna poročila
VAŽEN SESTANEK.
Išl, 25. avgusta. Avstrijski zunanji minister grof Aehrcnthal pride som 27. t. m. in ostane tu do 29. t. m., nakar se poda v Solnograd, kjer se sestane z laškim zunanjim ministrom. Sestanku bodeta prisostvovala tudi laški poslanik na Dunaju in avstrijski poslanik v Rimu.
KOLERA NA DUNAJU.
Dunaj, 25. avgusta. Izid baktereo-logične preiskave v Franc Jožefovi bolnišnici na znakih kolero umrlih Magdaleno Held in Terezije Hofmann še ni znan. Znano pa je že, da so pri Tereziji Hofmann dobili koma-bacile in v zdravniških krogih je vse prepričano, da je bila v tem slučaju kolera. Vse osebo, s katerimi sta omenjeni ženski prišli na Dunaju v dotiko, so izolirane. — Danes se jo pojavil novi slučaj kolere. Obolel je na znakih kolero mornar na Dunaj došlega parnika »Rogensburg«, Jožef Tolt.
V TRSTU NI KOLERE.
Trst, 25. avgusta. Podravnntelj magistrata Marchig jo izdal sledeči komunike: »Z ozirom na različne vesti, objavljeno v nekaterih domačih in inozemskih listih, po katerih so so baje v Trstu pojavili slučaji kolere, izjavlja magistrat na podlagi poročila mestnega fizikata ,da so v mestu Trstu in v okolici ni pojavil noben slučaj, ki bi dal količkaj povoda sumiti, da so je zanesla kolera.«
VELIKI ŽUPAN GEORGIJEVI*. UMRL.
Zagreb, 25. avgusta. Včeraj je umrl veliki župan županije bjelovarsko - kri-ževačke Georgijevič.
PROGLAŠENJE ČRNEGORE ZA KRALJESTVO.
Dunaj, 25. avgusta. »Fremdenblatt« poroča, da bo oficielno proglašena čr-nagora za kraljestvo prihodnjo nedelje.
BELGIJSKA KRALJEVSKA DVOJICA V MERANU.
Meran, 25. avgusta. Že nekaj dni bivata tu v strogem ineognitu belgijski kralj in kraljica.
POŠTNI URADNIK — TAT.
Lvov, 25. avgusta. V Rawa Ruski jo tamkajšnji poštni oficijant Ladislav Brvk poneveril več denarnih pisetn j nad 20.000 K denarja in pobegnil.
CERKEV SE PODRLA.
Krakov, 25. decembra. V novozgrajeni cerkvi v Podhajezyki Justyno\vo pri Trcmbo\vli so jo podrl nek obok ter jo pokopal pod seboj štiri delavce. Eden izmecl njih jo bil takoj mrtev, tri pa so potegnili umirajočo izpod razvalin.
ROPARJI V RUSIJI
Varšava, 25 avgusta. Več tukajšnjih trgovcev se jo peljalo v Ko\vel na živinjski semenj. Mod potjo jih jo napadlo 18 oboroženih roparjev, napram katerim so bili brez moči, kljub temu, da jo bilo razven 30 trgovcev še mnogo voznikov. Mod bojem je bil ubit nek trgovec, 10 pa težko ranjenih. Ostali so so roparjem udali. Roparji so dobili 125.000 rubljev ter so na to pobegnili.
GROZEN SAMOUMOR STOTNIKA.
Jaroslava, 25. avgusta. Računski .stotnik 89. pcšpolka Vaclav Laznicko, doma iz Žatca, jo izvršil na grozen način sainoumor. Zabodel si jo sabljo v prša, prereza 1 r. žepnim nožem grlo in se nato obesil. Laznicko je bilo zelo nervozen človek.
Drušiva.
— Slovensko planinsko društvo
opozarja turiste, naj strogo slede v društvenih planinskih zavetiščih hiš-
nemu redu, ker je le tedaj mogoče mino oskrbovanje. Posebno pa je brezpogojno uvaževati, da se po 10. uri zvečer ne sme motiti nočni mir. Društvu so poročajo iz uglednih naših koč, kakor n. pr. iz Frischaufovega doma, slučaji, da so ravno domači turisti počivajočim gostom onemogočili počitek. ITvažujmo povsod, da so turisti katerekoli narodnosti, in posebno slovanski turisti, ljubi naši gosti, in da je naša dolžnost, v slovenskih postojankah pripraviti jim udobno prenočevanje. Razven tega je po planinsih kočah posebno varno ravnati z ognjem; oskrbniki imajo strogo naročilo, pogasniti zvečer ogenj v štedilnikih, in povsod, n. pr. tudi v Triglavskem domu na Kredarici, so štedilniki ločeni od lesenih sten s ploščami in drugimi pripravami, tako da se ob pazljivosti ni bati ognja; takoj pa nastane taka nevarnost, a ko bi obiskovalci koč v nočnem času pušili ali sicer bili nepazljivi z ognjeni in lučjo, o čemur tudi društvu prihajajo pritožbe. Imejmo ob posetu turistovskili zave-lišč, ki jih je slovensko planinsko društvo z velikanskimi žrtvami postavilo, vse potrebne ozire napram drugim gostom in ne obtežujmo oskrbnikom in Slovenskemu planinskemu društvu Itak težavne naloge.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Selcih, vabi k slavnosti blagoslovitve »Gasilnega doma«, ki se bo vršila v nedeljo 28. avgusta t. 1. v Selcih. Spored: Dd 9. do 10. ure dopoldne sprejem doš-lih gostov. 01) tričetrt na 11. nastop društev pred »Gasilnim domom« in odhod k sveti maši, potem blagoslovljenje oGasilnega doma«. Ob 12. uri skupno kosilo pri g. Fr. Tavčarju. Ob 4. uri popoldne ravno tam veselica z godbo, pet-|em, šaljivo pošto, srečkanjem itd. Vstopnina k veselici 1 K, uniformirani gasilci so vstopnine prosti. Čisti dobiček je namenjen za nakup nove brizgalke. K obilni udeležbi najvljudneje vabi »d bor.
—	Veteransko društvo se je ustanovilo v nedeljo 21. t. m. na Brezovici pri Ljubljani. Pridružilo se mu je lepo število zavednih veterancev kakor rednih ilanov. S tem je ustreženo že stari želji. Kot ustanovnika sta pristopila društvu gospod župnik z Brezovice in gosp. fcupnik z Bevk. Načelnikom društva je bil izvoljen enoglasno g. A. Ivisovic. Podnačelnikom voljen jc g. M. Pikec, tajnikom g. Fr. Marinko in blagajnikom g. Fr. Kušar. Čestitamo na nepričakovano dobrem uspehu!
Štajerske novice.
š Komedijanti. Liberalci niso za-Sovoljni, da pride šolski nadzornik gospod Dreflak v mariborski okraj in da |e za ptujskega okrajnega nadzornika imenovan gospod nadučitelj Heric, o saterem pravijo slovenski liberalni listi, da je premalo naroden. Ta nezadovoljnost pa je le liberalna hinavšči-aa, nič drugega kakor komedija. Slovenski državni poslanec, ki je. sam liberalec, je v tem smislu pri vladi posredoval in vsled tega pač liberalci nimajo nobenega razloga, da bi se delali nezadovoljne. Z licemerstvom pri liberalcih tnora narod obračunati, kajti take ko-medijantske igre morajo že vsakemu poštenemu človeku presedati. Na eni strani intervencija. — na drugi razburjenje — vse skupaj komedija!
— 6. g. Ivan Kociper, profesor na gimnaziji v Mariboru, je izvoljen za iastnega člana mariborskega vetcraii-'kega društva.
š Domači petelin usmrtil otroka. V Polani na Pohorju sta pustila zakonska iuranič svojega eno leto in pol starega sinčka Konrada samega na dvorišču. Dti-ok je sedel na dvorišču in jedel Kruh. Nakrat prileti domači petelin, ki ie je pričel zaletavati v dečkov kruh. Deček je mahal proti petelinu, kar je petelina tako raztogotilo, da je skočil atroku za vrat in s kljunom tako udaril otroka, da je otrok na poškodbah kmalu nato umrl.
š Zldanmost. Pri kopanju v Savinji !e utonila v nedeljo, dne 21. t. m. Mina Kramer. Pred nekaj leti jc na istem tnestu utonil tudi njen brat.
š Žrtev alkohola. Lovrenc Ilabia-aič, posestnik in gostilničar v ptujski ¡»kolici, je v nedeljo, dne 21. t. m. v pijanosti zažgal hišo in gospodarsko poslopje. Sosedje so hišo rešili. Ilabianič si je z dvakratnim strelom iz revolverja Končal življenje.
r
sivo in rdeče
Üe
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
Književnost.
* Zbirka ljudskih iger 13. snopič. — »Katoliška Bukvama« s to knjižico nadaljuje započeto delo. ki ima namen izobraževati naše ljudstvo s prirejanjem iger, ki imajo nravstveno čisto, in realistično, versko ali romantično vsebino. Držimo se načela, da mora dobra igra gledalca zabavati in tudi vzagajati ter blažiti. — Naša izobraževalna društva in Marijino družbe, ki hočejo izpolnjevati svojo vzgojevalno nalogo, morajo izbirati to, kar je primerno za ljudstvo. Nalašč zbrane so zanje te igre. — 13. snopič obsega troje lahko upri-zorljivih iger s samoženskimi vlogami in sicer: »Vcstalka«, »Smrt Marije Device«, »Marijin otrok«. Cena knjižici 80 vin. — Dobe se tudi poprej izdani zvezki te zbirke, katerih vsebina je naznanjena na ovitku 13. zvezka (razprodan je samo en zvezek). Knjižico je založila »Katoliška Bukvama«.
JRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
TRZJiK OJEJJIN JEi
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 25. avgusta.
Pšenica za oktober 1910 ....	9 83
Pšenica za april 1911.....10 09
Rž za oktober 1910......7 37
Rž za april 1911.......-•-
Oves za oktober 1910.....7-72
Koruza za avgust 1910.....5 75
Koruza za september 1910 . . .	— •—
Koruza za maj 1911......574
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred zraCni tlak 736-0 mm
o S	Cn opazovanja	Stanič barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	1'adavina v 24 urah v mm
24	9. zveč.	737 1	15-0	sl. sever	jasno	
25	7. zjutr. 2. pop.	39-1 379	101 230	brezvetr. sl. jvzh.	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temp. 16 3°. norm. 17 9'.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
se sprejme takoj pri Mart. Klemenčiču, mizarskem mojstru na Vrhniki štev. 112.
se sprejmeta proti dobri mesečni plači takoj v službo. - Vpraša se pri I. Kranjski tovarni sodavice, reg. zadrugi v Ljubljani, Slomškova ulica št. 27. 2416
Gospodična
želi vstopiti O sluZbo v kako prodajalno kot knjigovodkinja ali kaka blagajničarka ali v Kako posojilnico. Nalov pove upr. tega lista. 2423 (3)
se išče. Naslov pove uprava.
N. F. Schaffer
8
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočili	3281
mahovi
(kašelj iajSaiočih, sloz razhrajaiočiti)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni Naročila po povzetju. :-:
Deklice
iz poštenih rodbin, katere bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke v Škofji Loki, dobe
sploh vso oskrbo pri gospej ANI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, tik
župnijske cerkve.	2409
Lepa, nova hiša
s 5 sobami, 2 kuhinjama, vinsko kletjo ter velikim vrtom se proda pod ugodnimi pogoji. -Hiša je na zelo prometnem prostoru poleg državne ceste, pri-g pravna za vsako obrt Cena se ~ izve v Zgornji Šiški št. 107.
licenca
sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2372 te
2425
pe$lcm©.
Z ozirom na vest, ki jo je priobčilo „Jutro v svoji št. 172 z dne 22. t. m. pod zaglavjem „lep značaj" si usojam pojasniti slavnemu občinstvu, da je hišo št. 6 na Starem trgu v Ljubljani, ki je bila prej lasi moje soproge, kupil |e meseca aprila f. I. g. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani in je takoj prevzel v svojo posest, vsled česar za časa vseslovanske gasilske sžavnosfi na lo hišo nisem Imel nobenega upliva več.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1910.
J. S- Benedikt.
Knez Hugo Windisch-Gratzov gozdni urad v Planini išče
2 delavs
zim,
kateri bi takoj nastopili. - Natančna pojasnila daje gorenji urad Knez Hugo Windisch-Gratzov gozdni urad v Planini
dne 24. avgusta 1910.
St. 15.109
Razpis
2424 3
2418 3
Za zgradbo
na 47.327 K 50 h proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
10. septembra 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Naklo z okolico, politični okraj Kranj".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako je izrecno izjaviti, odkod hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za dela in dobave potrebne pri hišnih vpeljavah.
Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled j)ri deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah ter se za znesek 10 K tudi lahko dvignejo.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 23. avgusta 1910.
7 I 7 1 KO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena sc dobi samo pri H. SUTTNER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
717 IKO! 7 07