Ameriška Domovi iv a
«=/%IU—HO
Jv?*
&/*,c/čeu60th /	'9'&
r°oj(/,yoOcf	««WT
y/1’ N V AMOUAMI 9WS3
■ *12?
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. MAY 11, 1971
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, LeUibridge, Winnipeg

STEV. LXXII — VOL. LXXII
Zagonetno radijsko poročilo iz Hanoia
Novi grobovi
John J. Globokar
V nedeljo je nenadno umrl John J. Globokar z 19192 Abby
Gen. Than Do je v Osvobo-j Avenue, k0 je piesai s svojo
dilnem radiu iz Hanoia snaho v Veterans of Foreign
razlagal skrajno stisko rdečih v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Nekateri časopisi so prinesli posnetke iz radijskega poročila, ki 8a je objavil vplivni vietnamski komunist general Than Do na Osvobodilnem radiu v Hanoiu 29. aprila. Poročilo izraža nenavadno pesimistične poglede na stanje prehrane in vojne oprede med komunisti v Južnem Vietnamu.
Borcem za komunizem manjka dejansko vsega, še celo bol-hiki so prikrajšani. Zato padajo komunistične obor ož ene sile vseh vrst — pa tudi rdeči teren-ci in agitatorji — pod vpliv re-akcionarjev in postajajo omahljivci. Radi tega pojema tudi aktivnost vietnamskega osvobodil-nega gibanja. Nanj vpliva tudi Pomanjkanje vsega, kar rabi Prebivalstvo. Niso več tako vne-t* za komunizem, kot so bili. Zato tudi splošno razpoloženje na-Pram komunistom ni več tako, k°t je bilo. Ljudje se komunistom izmikajo; kjer morejo, se ^mikajo žrtvam, ki jih od njih 2ahtevajo organi OF.
Kaj naj tiči za tem pesimističnim poročilom. Značilno je, da naša uradna protikomunistična propaganda zanj ve, pa ne odgovarja nanj. Morda šele preiskuje, kaj je resnice na poročilu. Morala bi vsaj nekaj vedeti o stanju krajev pod komunistično oblastjo in to porabiti za °ceno, ali je gornje poročilo resnično ali pa le posebna vrsta nastavljene pasti.
Komunistični voditelji so podobna pesimistična poročila že Večkrat dajali, toda v zapečatenih zavojih, naslovljenih na svo-iie zaupnike, prenašali so jih pa P°sebni kurirji. Počemu torej "fdaj spremenjena taktika? Mi-s ihio, da bi naši informacijski ^ri že imeli dosti časa, da pove-0 svoje mnenje, kaj mislijo o erri predmetu.
Wars Hall na Broadway & E. 168 St. na Maple Heights na zabavi ob priložnosti prvega obhajila svoje vnukinje. S svojim sinom Vincentom je vodil Shell gasolinsko postajo na Lake Shore Blvd. in Marcella Rd., pred tem Globokar Lounge na E. 200 St. in še preje Globokar Service Station na E. 185 St. skozi 24 let. Zapustil je ženo Frances roj. Gerchman, sina Vincenta, 5 vnukov in vnukinj ■ Vincent Jr., MaryAnn, Carol, Sharon in Paula -— sestri Frances Ponikvar in Angelo Maroly v Minnesoti, brata Edvarda in Johna, ter sestri Mimi in Pavlo pa v Jugoslaviji, Pokojnik je bil član ADZ št. '6, Kluba Ljubljana, zbora Slovan in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank J. Snyder
Včeraj zjutraj je nenadno umrl 77 let stari Frank J. Snyder s 1206 Norwood Rd., rojen v Clevelandu, zaposlen dolgo let pri White Motor Co., oče Jamesa, Mrs. Ann Herzog, pok. Franka in pok. Frances Tillis, 4-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat pok. Jamesa, pok. Louisa, pok. Rudyja in Georgea. Bil je član in tajnik ADZ št. 16 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek ob 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v
cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Anna Javornik
V Belmore Nursing Home je umrla po dolgi bolezni 77 let stara Anna Javornik, roj. Mar-hevka z Edna Avenue, vdova po 1. 1961 umrlem možu Jakobu, sestra Mrs. Charles (Lena) Brodnik, Mrs. Helen McCardle (El Paso, Tex.) in Mrs. Pauline Schmelz (Fla.) Trije bratje so umrli pred njo. Rojena je bila v Johnstownu, Pa., in bila članica ADZ št. 12. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Allen Tyte
Na svojem domu na 13707 Mc-Elhatten Avenue je umrl zadet od srčne kapi 67 let stari Allen Tyte, mož Gertrude, roj. Hirter, rojen v Clevelandu, zaposlen 25 let kot mlekar pri Glenville Dairy, dokler ni prenehala z obratom, nato zaposlen pri Gabriel Corp. 8 let do svoje upokojitve. Bil je član Grace United Church of Christ in blagajnik njenega gradbenega sklada. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek popoldne ob 1.30 na Mentor Cemetery v Mentorju. Dobrodošli so darovi v njegov spomin za Grace United Church Memorial Fund.
in je poiiss službi' | SADAT RAZKRIL ZAHTEVE
KAIRA ZA ODPRTJE SUEZA
Dostava pošte pretekli teden je bila naravnost nemogoča. Pisma iz Chicaga y Cleveland so romala 5 dni, časopisje iz New Yorka pa celo 7!
CLEVELAND, O. — Zvezna pošta je ustanovila poseben oddelek za odnose z javnostjo, ki naj skuša to prepričati o stvarnih težavah, ki ovirajo redno in hitro dostavo pošte. Pritožbe so se namreč tako pomnožile, da so vodniki pošte postali zaradi njih resno zaskrbljeni.
Boljše bi seveda bilo, če bi se resno pobrigali za izboljšanje dostave. Če bodo namreč na tem polju uspeli, kar vsekakor ni nemogoče, ne bo treba javnosti razlagati “stvarnih težav”.
Bili so časi, ko so pošto v mestih dostavljali dvakrat na dan, kot je to še vedno v nekaterih državah Evrope. Bili so časi, ko smo pošto iz New Yorka in Chicaga prejeli naslednji dan po odpošiljatvi, pretekli teden pa smo dobili iz New Yorka “New York Times” za nedeljo, ki ga odpošljejo od tam v soboto zvečer, šele naslednji petek. Pisma, ki so bila oddana v Chicagu v ponedeljek, 3. maja, je pošta dostavila v urad AD v petek, 7. maja. Seveda ni bilo nič boljše s pošiljkami iz Clevelanda.
Naročniki AD so klicali tele-fonično, kaj je z listom, ko niso dobili ponedeljkove številke v Jolietu niti še v peteki Poštna u-prava pri vsem tem iL našla niti besede opravičila ali pojasnila za svojo nemogočo službo! Ti-
Iz Clevelanda in okolice
Predsednik Egipta je objavil parlamentarnemu zastopstvu Arabske socialistične stranke pogoje Egipta za odprtje Sueškega prekopa. Državni tajnik W. P. Rogers je poročal predsedniku Nixonu o svoji poti.
)
KAIRO, Z AR. — Predsednik zum o popolnem izraelskem u-republike Anvar Sadat je parla- miku z zasedenega arabskega o-mentarnemu odboru Arabske zemlja. Vprašanje plovbe izra-socialistične stranke, edine do- elskih ladij skozi Sueški prekop voljene politične organizacije v bodo še proučili.
Federacija klubov ameriških slovenskih upokojencev ima sejo v četrtek, 13. maja, ob 2. uri pop. v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave.
deželi razložil, kaj zahteva E-gipt kot pogoj za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Izrael mora umakniti svoje oborožene sile nazaj vsaj 115 milj od bregov prekopa in se zavezati, da
cerkev sv. Vida ob 10., nato na nem stanjU) ker ni bilo to nik-
Grčija in Albanija sta končali vojno stanje
ATENE, Gr. — Grčija in Albanija sta pretekli teden prvič |^ k. ^ biI. enako prizadeti s po drugi svetovni vojni sklenili	do	naj	ste?
obnoviti redne diplomatske odnose. Od leta 1940 sta bili v voj-
Pentagon začel varčevati
^Washington, d.c. — Pen-
g»n je objavil, da ne bo gradil . h ampak samo tri atomske regate in tako prihranil fede-blagajni pol bilijona. Iz čet ^ Pro£rama -ie črt3! tudi bi °
atomsko letalonosilko, ki
Kalvarijo.
Pokojnik je bil dvakratni vdovec. Prva žena Ann, roj.
Prinčič mu je umrla pred mnogimi leti, druga, Fay, roj. Milavec pa pred nekako enim letom.
Jeanette Bavdek
V Mt. Sinai bolnišnici je umrla 52 let stara Jeanette Bavdek, roj. Schuster v Clevelandu, z do teh. 12004 Silmore Avenue, vdova po možu Louisu, ki je umrl pred 53 dnevi, sestra Ernesta. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v
dar formalno končano.
Italija je iz Albanije napadla Grčijo leta 1940. Po osvoboditvi je Albanija podpirala komunistične gverilce v Grčiji in šele lani sklenila prvi trgovinski dogovor z Grčijo, četudi še ni imela z njo uradnih diplomatskih stikov. Sedaj bo prišlo tudi
vzrok za to ni bil v upravi AD!
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Panameriška cesta bo zgrajena
WASHINGTON, D.C. — Tu je bil podpisan sporazum o gradnji zadnjega 250 milj dolgega odseka Panameriške avtoceste, ki teče vse od Aljaske pa do Ognjene zemlje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Zadnji odsek bodo gradili preko Paname in Kolumbije, ostala cesta je že zgrajena in v rabi. Njena skupna dolžina od Fairbanksa do Ognjene zemlje je 14,000 milj.
V Vzhodnem Pakistanu le še ni pravega miru
DAKA, Pak. — Pretekli teden so pakistanske oblasti dovolile 5 tujim časnikarjem, da so v spremstvu zastopnikov oblasti ogledovali deželo, kakšna je po 6 tednih državljanske vojne. Veliko nismo mogli videti, ker jih je pot peljala skozi opusto-šene kraje, kjer so bile celo žrtve državljanske vojne pokopane na hitro roko v množičnih grobovih.
Kraji niso bili le opustošeni, iz njih je tudi zbežalo prebivalstvo; kam se je umaknilo, časnikarji naravno niso mogli dognati. Zastopniki pakistanske u-prave trdijo dosledno, da so bili domačini tisti, ki so prvi začeli državljansko vojno, kar se pri hitrem obisku ni dalo preveriti.
Časnikarji so opazili, da se vladne čete držijo v glavnem v mestih, dočim je zunaj mest vse življenje zamrlo, ker le ostanki prebivalstva še živijo življenje.
Tako nam poročilo da pravo sliko o stanju v Vzhodnem Pakistanu. Do sedaj še tega nismo mogli zvedeti. Zakaj, bo pokazala debata v Kongresu. Res je, da vlada ZDA ni želela obravnavanja pakistanske državljanske vojne, saj je ravno zadnje čase moral naš državni tajnik Rogers sedeti skupaj s pakistanskim zunanjim ministrom na sejah znane CENTO. Oba državnika sta se verjetno izogibala raz-ravi o dogodkih v Pakistanu.
Ibo v 6 mesecih dosežen spora-
Rogers poroča Nixonu
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William P. Rogers se je v nedeljo vrnil s svoje dva tedna trajajoče poti po Evropi in Srednjem vzhodu, na kateri je obiskal Savdsko Arabijo, Jordanijo, Libanon, Egipt in Izrael pri iskanju rešitve za vsaj delno pomiritev Srednjega vzhoda.
Razgovoru Rogersa z Nixonom se je kasneje priključil še dr. H. A. Kissinger, predsednikov posebni svetovalec za vprašanja narodne varnosti. Kot je dejal predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler, je Rogers mnenja, da je “nekaj temelja za upanje, da se razlike med Egiptom in Izraelom manjšajo.”
Eno uro pred razgovorom Rogersa in Nixona se je vrnil iz Kaira državni podtajnik za Srednji vzhod in jugovzhodno Azijo J. J. Sisco, ki ga je poslal Rogers koncem tedna nazaj v Kairo obvestit predsednika Egipta Sadata o izraelskem sta-Hščb. '
Po objavi Sadatovih pogojev za odprtje Sueškega prekopa je težko ugotoviti utemeljeno upanje na kak nagel sporazum o odprtju prekopa in še težje za kak širši dogovor o pomiritvi Srednjega vzhoda.
Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue ima jutri popoldne ob dveh redno seje v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo na razpolago prost prigrizek. Vse članstvo vabljeno. Rokoborba—
V četrtek zvečer ob osmih se bosta merila v Areni na 3717 Euclid Avenue Johnny Powers in Ernie Ladd.
Mestni svet odobril sporazum o gradnji stanovanj—
Mestni svet je sinoči soglasno odobril dogovor s CMHA o gradnji 2,500 cenenih stanovanj iz javnih sredstev. Sporazum naj bi zagotovil Clevelandu skupno preko 200 milijonov zveznih sredstev za razne programe, med drugim 80 milijonov za gradnjo cenenih stanovanj. Trdijo, da bi trenutno potrebovali najmanj 6,000 takih stanovanj, na dolgo dobo pa desetkrat toliko.
Vlak zopet pripeljal—
Danes zjutraj je pripeljal prvi potniški vlak iz New Yorka v Cleveland po 1. maju, ko je bil v okviru reorganizacije železniškega potniškega prometa .Amtrak Cleveland iz redne potniške mreže izključen.
Egiptovski režim prebolel prvo strankino krizo?
$82o
zanjo znašali stroški okoli
milijonov.
^akistanako-indijska meja je zaprta
st^EW DELHI, Ind. — Paki-bahski radio je objavil, da so o-lnH°aene sile zaprle mejo med te *v? *n Vzhodnim Pakistanom Ustijo v obmejnem področju da°rne	sile. Trdijo,
le t'le uPor v glavnem strt in se u m tam drže še manjše sku-Pme upornikov. '
mož-
^ Jo dežja. Najvišja tempera-ura do 70.
KAIRO, ZAR. — V Egiptu vlada diktatura Arabske socialistične stranke. Kot se vidi, v svojem naslovu nima niti imena “egiptovska”. To je svoje dni zahteval Naser, ker je upal, da bo s tem lahko pomagal stranki, da se udomači tudi v drugih arabskih državah. To se Naserju ni posrečilo. Zato misli sedanje kolektivno vodstvo, da bi egiptovskemu imenu zopet pomagalo do mesta, ki mu pripada.
Sicer je že veliko vprašanje, ali je stranka še tako zlita v celoto, kot je bila pod Naserjem. Zgodilo se je namreč, da je predsednik Sadat — gotovo ne sam ali na lastno pobudo — pognal iz vlade Ali Sabrija, ki je veljal kot strankin voditelj št. 2. To se je zgodilo ravno par dni pred napovedjo, da bo državni tajnik ZDA W. P. Rogers prišel v Kairo na uraden obisk. Ta okoliščina je še posebno poudarila verjetnost, da Sabry-ja niso poslali v pokoj kar za prazen nič.
Zato so v Kairu Sabryjev odpust takoj obdali z domne-
vami in čenčami, ki so zatemnile prave vzroke odpusta. Kateri so pravi vzroki?
Naj prvo je vedel ves političen Egipt, da Ali Sabry simpatizira z Moskvo in da skuša držati zvezo z vsem, gre ali pride iz Moskve, naj nosi vojaško suknjo ali civilno obleko. Zadnje čase je kar očitno iskal stike s sovjetskimi oficirji in strokovnjaki, kar jih je v Egiptu po službeni potrebi. Sabry je svoje zanimanje za sovjetske ljudi lahko utemeljil; je sam letalski oficir in se še zmeraj zanima za vojno letalstvo. Ni ostalo prikrito tudi to, da je Sabry hotel ustvariti svojo strujo v Arabski socialistični stranki. Na to je cikal celo e-den med zadnjimi govori predsednika Sadata. Sadat je v svojem govoru 1. maja, torej prav hitro po odpustu Sa-' bryja, svaril pred “središči moči”, kar nasprotuje ideji kolektivnega vodstva. Takoj je dodal, da “noben posameznik ali skupina posameznikov ni upravičena, da svojo voljo vsili večini naroda”.
Sabryja se tudi drži sloves, da je hud jastreb in da še zmeraj zagovarja vojaški obračun z Izraelom in ne hvali metode p o 1 itičnih pogajanj.
Morda je bil prav to vzrok, da je Sabry odšel v pozabo par dni pred Rogersovim prihodom v Kairo.
Sabry se dalje ni vnemal za federacijo: Egipt, Libija, Sirija. Naj-brže je treba pripisati njegovemu vplivu, da je glavni strankin odbor v par točkah spremenil pogodbo o federaciji. Tako je na primer vnesel vanjo načelo edinosti, ali z drugimi besedami: Libija in Sirija ne moreta Egipta nikoli preglasovati.
Sabry še ni odstranjen z vseh vplivnih mest, kar jih je po Naserjevi smrti pridobil, je še zmeraj član glavnega strankinega odbora, pa tudi odbora osmerih, ki dejansko vodijo egiptovsko politiko. Ta mesta bodo postala barometer, ki bo napovedoval politično vreme v Egiptu. Dokler bo Sabry imel ta mesta, lahko še zmeraj upa, da se vme v
politiki na vodilna mesta. To se bo tudi zgodilo, ako Sovjeti res kaj dajo na Sabryja, kar pa še tudi ni jasno.
Rogers se je vrnil iz Kaira, egiptovska politika bo sedaj imela manj vzroka, da se o-zira na zunanjepolitični položaj svoje dežele. Ako je kaj resnice o krizi v izvršilnem odboru, vladne stranke, se bo moralo kmalu pokazati tudi na drugih področjih, kar bo dalo več možnosti za zanesljivo oceno egiptovske politike.
Povod za nova trenja in morda tudi za nov javni spor utegne dati uspeh ali neuspeh sedanjih razgovorov o odprtju Sueškega prekopa. Ameriški pomožni državni tajnik J. Sisco, ki se je koncem tedna vrnil v Kairo po nalogu W. P. Rogersa, da obrazloži tam izraelska stališča, je svojo nalogo končal in se vrnil v Washington. ZDA nadaljujejo s posredovanjem, čeprav se dobro zavedajo, da je na poti do uspeha še veliko hudih zaprek, veliko več, kot je bilo doslej premaganih.
V Indoneziji 3. julija parlamentarne volitve
DJAKARTA, Indonez. — Ta- publika na ko je oklical generalski režim.
Ali naj bodo volitve res podobne temu, kar naj pomeni beseda, je pa drugo vprašanje. Režim je ves potek že tako zastavil, da bo lahko “delal” volivni postopek, kot mu bo kazalo. Izbrati bo treba za 460-članski parlament 360 poslancev, ostale bo imenovala vlada. Volitev se oo lahko udeležilo 9 strank, toda vsemogočna bo seveda vladna stranka.
Kandidatov se je priglasilo 3,022, toda vlada jih je črtala 818 med njimi, češ da niso kvalificirani. Vsa taktika sedanjega režima ne bo mogla zbrisati vpliva, ki ga bodo na volitve imeli rasni in verski oziri. Komunistom je udeležba pri volitvah prepovedana. Ako bodo hoteli volivni postopek motiti, jim je režim že napovedal oster boj.
Kakšen bo taj boj, vedo komunisti dobro, saj so 1. 1965 morali iti skozi pravo klanje, ki jih je decimiralo.
Vsi vladni uslužbenci so že dobili uradni poziv, naj storijo vse, kar je potrebno, da bo vladna stranka zmagala. Prepovedana je seveda tudi vsaka kritika vladnega poslovanja. Vendar bo nekaj opozicije od muslimanske in nacionalne stranke, tako upajo politični opazovalci v Dja-karti.
V očeh tujcev je ves postopek prava komedija, pa si pri tem mislijo, da je bolje nekaj, kot nič.
San Marino priznal rdečo Kitajsko
SAN MARINO. — Republika San Marino z okoli 23 kv. miljami ozemlja in 20,000 prebivalci, je pretekli teden priznala rdečo Kitajsko in vzpostavila z njo redne diplomatske odnose.
San Marino je najmanjša re-svetu, Ljudska republika Kitajska s svojimi preko 700 milijoni prebivalci pa naj večja.
Avtobusna nesreča na Koreji zahtevala 60 človeških življenj
SEOUL, J. Kor. — Avtobus, ki je vozil 70 oseb, je pri polni brzini zavozil v stran in se zvrnil v vodni rezervar pri Kapy-ongu, kakh 300 milj severovzhodno od tu.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Zadnje vesti
SACRAMENTO, Kalif. — Guv. R. Reagan je imel v preteklem letu toliko “poslovnih izgub”, da ni plačal nobenega državnega dohodninskega davka. Mož je znan kot milijonar in je ta vest, ko je prodrla v javnost, dvignila silno veliko prahu. Študentje, pa tudi drugi so začeli zbirati “darove” za “obubožanega” državnega guvernerja.
WASHINGTON, D.C. — V Senatu so včeraj začeli razpravo o podaljšanju obvezne vojaške službe za dve leii. Nasprotniki vojskovanja v Vietnamu hočejo to razpravo porabiti za končanje vojne do konca leta 1971.
RIM, It. — Štrajk hotelskih uslužbencev, prometnih policajev, pobiralcev smeti in drugih mestnih uslužbencev je spravil meščane, še bolj pa tujce v zelo neprijeten položaj. Nekateri hoteli in privatni domovi so že tri dni brez-vode.
Ameriška Domovina
ES=fe
F J g'Al
iron
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
Pa so vendarle takrat le redki omagali, ako so imeli trdno voljo in primerno vztrajnost.
Zato svetujemo staršem: kadar pokažejo otroci potrebno sposobnost, naj jim omogočijo študije! Naj računajo, da bodo njihovi otroci po končanju učenja iskali delo v dobi prave konjunkture ali vsaj njenega začetka. Trda bo doba žrtev, to je res, toda tudi plačilo bo bogato. Važno pa je: starši ne smejo zgubiti poguma, jim je morda še bolj potreben kot otrokom.
To je nasvet za konec šolskega leta, ki bo kmalu pred vrati.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.,lQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
83
No. 92 Tuesday, May 11, 1971
BESEDA IZ NARODA
Baragov spomenik
Katoliška dobrodelnost
“Vera brez del je mrtva,” stoji v Evangeliju, Gospod je opozarjal svoje učence, za njim pa nas vse Cerkev: “Po vaših delih vas bodo sodili!”
Za kaka dela gre? Za dobra dela, za dela usmiljenja in ljubezni do bližnjega. Kot je Kristus izkazoval usmiljenje in ljubezen, tako jo moramo izkazovati mi, če hočemo biti Njegovi učenci. Vera mora biti živa, dejavna, živa in dejavna vsak dan, ne le v — nedeljo! Vsak dan imamo na vsakem koraku priložnost izkazovanja dobrote, pomoči usmiljenja, kajti stiske je povsod in vedno dovolj. Če jo ne vidimo, je vzrok v tem, da smo preveč zaposleni sami s.seboj, s svojimi lastnimi načrti, nadlogami in tegobami.
Čim bolj se v te stiske in nadloge zapiramo, čim bolj jih premlevamo, tehtamo in obračamo, čim več razglabljamo o njih, tem slabše za nas! Storimo, kar je v naši moči, da se jih rešimo, vse ostalo pa prepustimo Bogu, saj molimo: “Zgodi se Tvoja volja!”
Obrnimo se okoli sebe, poglejmo v svet in videli bomo povsod veliko stisko, povsod potrebo po pomoči. Velikokrat lahko pomagamo sami, še večkrat pa to ni mogoče, vsaj ne v obsegu in v obliki, ki sta potrebna. Zato imamo organizirano skupno pomoč “katoliško dobrodelnost . Ta je naša podaljšana roka, ta v našem imenu pomaga, izkazuje dela usmiljenja in ljubezni do bližnjega, kjer jih mi sami ne moremo.
“Katoliška dobrodelnost” — Catholic Charity — se vsako leto obrača enkrat na vse ven>ike, pa tudi na nevernike za sredstva, ki naj omogočijo redno delovanje na področjih, kamor javno skrbstvo ne seže ali pa ne v dovoljni meri in z dovolj človeškega razumevanja. Letos si je postavila v clevelandski škofiji nalogo zbrati 2.25 milijonov dolarjev. Ta vsota je najmanj, k'ar potrebuje za vzdrževanje osmih ustanov, ki se posvečajo skrbstvu za otroke, za vzdrževanje štirih domov za ostarele, za 14 posebnih socialnih ustanov in služb, za posebne ustanove za stiskane vseh starosti, za vzdrževanje organizacije in za vzdrževanje zgradb. Ker so vse te ustanove v dolgeh zaradi gradenj prejšnjih let, ni v novem proračunu predvidenih nobenih novih gradenj, četudi so potrebe obsežne.
Katoliška dobrodelnost vzdržuje 36 ustanov, središč, uradov in oskrbovališč, kjer nudi pomoč bolnim, starim, onemoglim, nezakonskim materam, sirotam in zapuščenim otrokom, se briga za pohabljene, pa tudi za zapuščeno in zanemarjeno mladino.
Naslednja dva tedna bodo pobirali zastopniki Katoliške dobrodelnosti darove in obljube darov od družine do družine v katoliških farah clevelandske škofije. Odprimo jim vrata naših domov, odprimo jim naša srca, pa tudi naše — denarnice.
Delo napreduje. Kipar Anderson (desno) opisuje obiskovalcu svojo umetnino.
CLEVELAND, O. — Gigant ski, 35 čevljev visok, bronast spomenik slovenskega škofa in misijonarja Friderika Barage v L‘Anse v Baragovi deželi (Michigan) bo ta mesec dokončan. Čez par tednov bo zablestel v vsej svoji krasoti. Danes je že dokončana 25-čevljev visoka podloga.
Načrt je izdelal umetnik-kipar Jack E. Anderson. Spomenik, ki bo tudi ponoči primerno osvetljen, bo krasila lepa ograja, v bližini pa bo veliko parkališče.
Ta veličastna umetnina bo govorila našim potomcem o heroj-skh delih našega bodočega svetnika Barage ter o naši ljubezni in slovenski zavednosti. Vzbuja la bo ljubezen in razumevanje do revežev, krepila bo misijonsko misel. Vsak Slovenec bo ponosen na spomenik Slovenca-svetniika-misijonarja-škofa Friderika Barage.
Od vsote 50,000 dolarjev, ki je za to potrebna, je že zbrano 40,000. Nabrati bo treba še 10,000 dolarjev. V posebno bronasto ploščo, ki bo vgrajena v spomenik, bodo vtisnjena imena tistih, ki so darovali 1000 dolarjev.
Naša fara sv. Vida je že zbrala 600 dolarjev. Potrebno je še 400 dolarjev, da bo njeno ime vtisnjeno v ploščo in tako povezalo našo ^aro z Barago. Pohitimo, da ne bo prepozno! Dokažimo s tem svojo zavest in svojo ljubezen do našega velikana Barage, ki bo gotovo z nebes blagoslavljal nas in našo faro!
Darove v ta namen prinesite ali pošljite na:
Cleveland, Ohio 44103 St. Vitus Church 6019 Glass Ave.
*
Fr. Rudolf Praznik, župnik Sv. Vida.
delovali učenci Slovenske šole, kar je čisto prav. Vzgojno vpliva to na učence, na njihove starše pa dobrodejno. O vsaki izmed točk bi se dalo marsikaj lepega napisati. Polni dvorani so zaradi svoje živahnosti posebno ugajale prva (Vesela mladost), druga (Mladi učenjaki), šesta (Mladi vojaki) in peta (Proslava na vasi). Vse je bilo tako izvirno, pisano, živahno, dobro pripravljeno in tudi podano.
K letošnjemu lepemu uspehu je veliko pripomogla tudi u-strezna scena (Janez Smrdelj), ustrezno osvetljevanje (Jože Likozar in Miro Odar) in ozvoče-vanje (Miodrag Savernik) in seveda tudi dobre maske (dr. Mil. Pavločič). Udeležba pri predstavi je bila zelo lepa. Razen vseh družin, katere imajo otroke v Slovenski šoli, je prišlo še veliko drugih. Vsaka mati je dobila pri stopu v dvorano pristen slovenski lectov srček, delo gdč. Novakove. Prav posebej so bili na letošnji proslavi počaščeni Megličeva mama zaradi svoje velike ljubezni do slovenske besede, zlasti še pete, in pa zavoljo svoje častitljive starosti. Njej je bilo sredi programa poklonjeno še posebej veliko naše slovensko lectovo srce.
Med gosti smo bili najbolj veseli obiska g. župnika R. Praznika in kaplana g. Tonija Sršena ter sestre prednice angleške šole in sestre, ki je bila v njenem spremstvu. Proslave se je udeležil med drugim tudi predsednik KSKJ g. Jožef Nemanich z gospo soprogo.
Končno bi tu radi opomnili rojake še na koncert našega reprezentančnega pevskega zbora Korotan prihodnjo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, kakor tudi na koncert moškega pevskega zbora “Slovenski fantje” drugo soboto, 22. t. m., v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Udeležimo se obeh koncertov ter tako podprimo moralno in materialno slovensko kulturno stvar v svoji sredi!
Faran od Sv. Vida
beseda resnična, igra življenjska in prepričljiva, pesem dobra, ubrana in z dušo podana, — takrat že samfi po sebi koristi slovenski stvari. Domala vsi, ki bomo to vabilo brali, pa se k Slovencem še prištevamo.
Da bi sadove s Korotanovega drevesa res lahko uživali še desetletja!	F. K.
so kvalitetni. Le, kadar je naša^biti, pa ima tudi dve plati. Hvala Bogu! Druga plat te resnice prekrije prvo stran, ki slika in dopoveduje “resnico časa”, ko pokaže v mnogih primerih in zgovornih zgledih in dokazilih, da mnoge naše mlade ne pO' greznejo valovi časa, da se s pomočjo in vodstvom staršev vzdrže nad valovi, ker so se naučili materinega jezika, njene molitve in njene pesmi.
Tem trem ne smemo zapreti poti do našega srca, naše duše in našega posluha. Le tako si jih prisvojimo in ohranimo!
Cvetoči maj, krasni maj ... je poln simbolov življenja, je poln v zakladnici običajev in navad v našem narodnem in verskem življenju. O tem nam pesmi, ki so najvernejši izraz duše, duha in srca, govore o zgodbah mnogih, davnih in še mnogih skorajda še ne preteklih.
In včeraj sem kar zadovoljen bil, ko sem v poznem popoldnevu odprl pismo iz srenj ske cerkve sv. Cirila in sem bral naslednje:
Matura
CLEVELAND, O. — “Matura” je marsikomu znan izraz. Kdorkoli je obiskoval gimnazijo, bodisi klasično ali realno, je končal osemletno šolo z zrelostnim izpitom, ki se je imenoval “MATURA”. S tem zrelostnim izpitom je absolvent dokazal profesorskemu zboru i n staršem, da je sposoben nadaljevati svoj študij na univerzi. Z zaključnim izpitom so bile vsako leto slovesnosti v šoli, kakor tudi izven nje s profesorji in dijaki osmošolci iz drugih gimnazij v mestu.
S podobnimi srednješolskimi muhami so se “mladi” predstavili v veseloigri ‘MATURA” in odlično podali vloge. Pa nič čudnega, saj večina njih obiskuje zednji dve leti tukajšnje višje šole. V današnjem času in v tej deželi z različnimi učili naši o-troci “maturirajo” malo hitreje.
Vsem je potekala govorica dobro in izgovarjava je bila pravilna. Občinstvo v nabito polni dvorani je dalo nastopajočim priznanje z močnim ploskanjem. Vsi so bili rojeni v tej deželi, ki jim je vsakdanja govorica angleščina. Zelo ste se potrudili in moje iskrene čestitke vam vsem, dragi “maturantje”!
V upanju, da nadaljujete z vajami za novo presenečenje, kličem vam in obiskovalcem kmalu na svidenje!
S. Vrhovec
Kam z mladino?
To vprašanje se pojavlja pred starši vsako leto od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni. Lahko ga razbijemo na dva dela: ali je otrok sposoben, ali je upanje, da bodo starši premogli stroške?
Prvih 20 let po drugi svetovni vojni je bilo važnejše vprašanje spodobnosti, ne pa morda vprašanje stroškov. Seveda je bilo tudi dosti izjem, toda nikjer niso izjeme prevladale in postale pravilo. Kdor je bil sposoben in imel skrbne starše, je lahko upal, da se posveti poklicu, ki ga je zanimal že v mladih letih. Tudi starši, ki niso ravno plavali v dohodkih, so brez nepremagljivih težav krili stroške za srednje šole (high schools). Žrtve za študiranje je dalje olajševalo upanje na lepo bodočnost. Kdor je bil Šolan, je ob primerni sposobnosti lahko računal na .napredovanje, naj bo zaposlen kjerkoli, saj menjava zaposlitve ni bila težka stvar.
Zadnjih 5-7 let je draginja postavila vse na glavo. Naj-prvo ni več pomanjkanja uslužbencev na vseh ravneh strokovne izobrazbe. Jih je celo preveč, posebno v gospodarskih panogah, ki so močno odvisne od naročil javne uprave, v prvi vrsti federalne. Povpraševanje po delovnih močeh je opešalo, naraščanje plač se je ustavilo. Človek težko pozabi dobre čase. Zato marsikdo, ki je zgubil- dobro plačano mesto, rajše čaka, kaj bo, in se ne odloči hitro za slabše plačane službe. Tako nezadovoljivo stanje je posledica krize, kriza pa ne bo trajala večno. Treba se je preriti skoznjo in čakati na boljše dneve. Zato se staršem ni treba bati. da bo zmeraj tako. Ako otrokom primanjkuje poguma, naj ne ubijajo še tega, kar ga je.
Naj rajše mislijo, kako bi krili stroške za sposobne o-troke. To ni bila nikoli lahka stvar, gotovo pa ni tako težka, kot je bila, recimo, še v Avstriji pred več kot 50 leti.
Od Sv. Vida zvon
CLEVELAND, O. — Ta tedennje te vrste pisem iz župnijske teden katoliške dobrodelno- pisarne, sti. V teh dneh vas bodo obiska-1 Mesec majnik spada med naj li, če vas morda že niso, možje bolj aktivne mesece v kulturah fantje, žene ali dekleta, ki'nih dejavnostih v naši cleve-vas bodo prosili za vaš prispe-|landski slovenski sredi. V nobe-vek k vzdrževanju velike vrste |nem mesecu v letu ni v Clevelandu toliko kulturnih prireditev vseh vrst, kot jih je ravno v majniku. V mesec majnik spadajo zlasti naše materinske proslave. Te so že vsa leta po zadnji svetovni vojski neke vrste privilegij naših sobotnih slovenskih šol. Uvod, gotovo naj-lepši, v letošnjo vidovsko materinsko proslavo, je bilo šolarsko
katoliških dobrodelnih ustanov v naši škofiji. Lepo jih sprejmite! Tudi če niste nič pripravljeni dati, ali pa če res ne morete nič dati. Toda teh gotovo ne bo veliko. Fara sv. Vida je imela vedno in ima še danes odprto srce za vsako plemenito stvar. Sicer ji pa Bog to kar vidno poplačuje. Kljub vsemu hude-
mu se vendar fara sv. Vida v • prvo sv. obhajilo prejšnjo nedeljo.
Letošnja materinska proslava pri Sv. Vidu je bila gotovo ena izmed najboljših, kar smo jih videli v preteklih dvajsetih le tih. Duša vsega sporeda je bil, se zdi, dr. Jerko Gržinčič, učitelj petja. Videlo se je, kako je ves v svojem elementu. Ne samo zunanjo, marveč tudi notranjo podobo letošnji proslavi je dal v prvi vrsti on. Pri vsaki iz med številnih točk sporeda, kateri ni bil ravno skrom.en, se je tako ali drugače poznala njegova roka. Vse pevske točke, samostojne kakor tudi vložne, je on naštudiral, nekatere izmed njih pa so bile celo njegove stvaritve.
vsakem pogledu dobro drži. Mar ni tudi pri tem božja pomoč?
Dokler bo imela župnija sv. Vida toliko požrtvovalnih mož in fantov, žena in deklet, ki so se voljni žrtvovati za vsako dobro stvar med nami, se ji prav gotovo ni potrebno bati prihodnosti. šele ko te ne bo več, bo stvarna nevarnosti za njo na pragu! Ni namreč hujšega kot mrzlo, ledeno srce!
Tistim župljanom, ki ne žive v ožjem okolišu župnije, so bila razposlana posebna pisma s prošnjo za prispevek v prid katoliške dobrodelnosti. Teh torej ne bodo obiskali farni prostovoljci ali prostovoljke. Napro-šeni so, naj zategadelj pošljejo svoj prispevek po pošti. Bog jim to poplačaj! Nad 600 je šlo med
Vabilo m koncert!
CLEVELAND, O. — Leta 1951 je bil med Slovfenci, ki so se priselili v Cleveland, ustanovljen nov zbor, ki si je čez leto dni nadel ime Korotan. Naslovna beseda je pesniški izraz za slovensko Koroško. Koroški glasbeni motivi so med najlepšimi v slovenski pesmi in zlasti v začetnih nastopih je Korotan rad ubiral po teh napevih.
Po 20 letih nas pevci vabijo na proslavo Korotanove ustanovitve. Osrednja prireditev bo koncert v soboto, 15. maja. Ce bi se ta dan vrnili k zboru vsi, ki so kdaj z njim nastopili, bi imeli na odru 250 pevcev. Pa jih ne bo toliko, to bi bilo tudi preveč za naše prilike. Zanimivo, nekaj razveseljivega za Korotan je priplavalo na površje v tukajšnjem “topilnem loncu”. Tisti, ki redno obiskujejo nastope zbora, bodo takoj opazili znatno število novih obrazov v vrstah na odru. Večinoma so to v Ameriki rojeni otroci slovenskih staršev. Hodijo že v višje šole, pevske vaje pa jim pomagajo govoriti pravilno slovenščino. Tisti, ki so pred 14 dnevi z Božotom Pustom “maturirali” na odru v Collinwoodu, so že dokazali, da znajo lepo slovensko govoriti. V soboto jih boste slišali slovensko tudi peti. Nekaj pesmi na koncertu bo ugajalo zlasti okusu te mladine. Pri zboru delajo z veseljem, kar je prijetno zagotovilo, da jih bomo še slišali.
Na svoje vabilo h koncertu so pevci narisali mlado drevo. Ne vem, če se vsi zavedajo simbolike, ki jo jim to drevo lahko nu-nudi. Večina življenja na zemlji ee ohranja s semeni. Kdor hoče imeti jeseni plod, bo verjetno sejal seme. Toda seme pripomore samo k enkratni žetvi. Tisti, ki dela načrte za daljšo dobo, bo vsadil drevo, ker to mu bo pri-
Za te
h Denvsrjja bodo leteli
DENVER, Colo. — Petnajsti avgust bo gotovo letos zgodovinsko pomemben dan za ame-rikanske Slovence. Obhajali bomo slovesno blagoslovitev slovenske kapele “Brezjanske Marije” v narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washing-tonu, D.C.
Na predlog Fr. Miheliča sem prevzela organizacijo romanja iz Colorado k posvetivi kapele. Odleteli bomo z avijonom v četrtek, dne 12. avgusta, popoldne iz Denverja; vrnili se bomo v ponedeljek, dne 16. avgusta, zjutraj.
Ob tej priliki vas vabim, da se pridružite temu romanju, katero nam bo v novo duhovno pobudo in vir prave slovenske domačnosti in radosti. Prosim, o-brnite se name ali pismeno na naslov: Mrs. Joann Birsa, 6305 W. 5th Place, Lakewood, Colo. 80226, ali pa me pokličite po telefonu (303)	238-2007. Pišite
lahko angleško, slovensko, kakor vam je pač lažje. Upam, da se boste kmalu oglasili.
Joann Birsa
Dragi farani in prijatelji!
V maju mesecu bomo imeli tri lepe dogodke v fari.
Najprej vas lepo vabimo k sv. maši na MATERIN DAN ob 10-dopoldne. To bo 9. maj. Slavili bomo majniško kronanje Marijinega kipa. Šolski otroci bodo uredili. Procesijo bomo imeli in litanje bomo peli.
Na TRETJO NEDELJO, lr>-maja, ob 4.30 popoldne bodo v cerkveni dvorani NAŠI ŠOLSKI OTROCI predstavili OTROšK1-' PROSLAVO. Vsebovala bo: o troško igro in petje pod voCPa stvom dr. Franja DELAKA.
Po igri bo nadaljevanje z VE' SELICO in plesom. BOB SVET bo igral. Piti in jesti bo tudi dovolj.
Pred prireditvijo bo sv. maša v cerkvi ob 3.30 pop.
Parkirajte vaš avto v 9th Garage Street, med 2nd and 3rd Ave. Tam (v garaži) povejte, da greste v cerkev sv. Cirila. Ponudite vaš “parking receipt” pH garderobi.
Pridite na drugo in tretjo nedeljo! Prosimo vas vse lepo. Na svidenje!
Vdani vam naši duhovniki na Osmi:
p. Richard Rogan p. Bertrand Kotnik P.S. In ne pozabite KONCER^
na četrto nedeljo ob 4. popoldne-
*
Z zadovoljstvom pošiljam 10 farno pismo v objavo AD in AS» naj enkrat nadomesti moje šibko klicanje njujorškim Slovencem: Pridimo skupaj tam, kjer je naš domač kraj na tujem!
Tone Osovnik
Kakor druga leta, tako so tudi etos pri proslavi pod vodstvom.1 našalo sadove desetletja, svojih učiteljic in učiteljev so- sadove se Korotan prizadeva, da
Tudi maj naj bo čas našega srečevanja
NEW YORK, N.Y. — Menda nas je malo zdomcev, ki dajemo ali ki bi sploh hoteli ali znali dajati narodnega in verskega duha, kot so to umeli naši starši, živeči v tujini še pred drugo ali celo pred prvo svetovno vojno. V nas je marsikaj zamrlo lepega, osvežujočega in bogatega za dušo in srce. Za to zamrtje najdemo izgovor, da celo znanstveno skušamo to zamrtje razčleniti in utemeljiti, samo da bi dozdevno čisteje opravičili in zabrisali svaj greh.
Pa vendar, ko se človek razgleduje naokoli in ko opazuje ter posluša nekatere v tarnanju: Danes so drugačni časi in otrok ne moreš obraniti pred njimi, da bi hodili po naših' poteh. Vse to je resnica pri nas premnogih Resnica, kar seveda ne bi smelo
Rev. J, Falež se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Ob svojem odhodu na obisk v Slovenijo prisrčno pozdravljam vse kle' velandske rojake, zlasti še vso farane Sv. Vida. Iskreno se zahvaljujem za prijetno presenečenje, ki ste mi ga pripravili za slovo po Materinski proslavi ^ dvorani. Vem, da je bilo mnog0 dela in skrbi ter žrtev z organizacijo in izvedbo. Iskreno se vsem in vsakomur zahvalim!
Father Jože Falež
ZA SMEH
Veseli bratci
Zena: “Rekel si, da moraš nUJ no govoriti z očetom, šel si Pa V gostilno.”
Mož: “Saj je bil oče tam.”
•
V parku
Tine in Tone se pogovarja1 Nenadoma Tine začuti, da ^ je nekaj padlo na klobuk. me klobuk, ga pogleda in zagleda nad seboj še vrabce, je vse jasno. Ker ne ve, kaj mu Tone smehljajoče reče:
“Kaj gledaš? Vzemi papir ^ obriši!”
“A tako?” se razjezi Tin6' “zdaj naj pa še na drevo sp1® zam?”	f
t>i>
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Preganjalec Cerkve in poglavar Cerkve sta se srečala
Da je Tito šel v Vatikan in da ga je sv. oče Pavel VI. sprejel v posebni avdijenci, še vedno razburja duhove. Ker živimo v svobodi in smo zaradi svobode zapustili Tita in njegovo tiranijo, zato imamo tudi mi pravico, da na glas razmišljamo o Jem dogodku. Razmišljajmo kot Verniki, ki so zaradi nauka katoliške Cerkve šli v boj proti brezbožnemu komunizmu, katerega predstavnik je Tito. Kot navadni zemljani se ne bomo spuščali v visoko-diplomatska razmišljanja, pustili pa bomo, da govorijo naša verna srca v Vsej preproščini in v vsej vdanosti do Kristusovega namestnika in v vsej vdanosti do slovenske domovine, o kateri vemo, da ji komunizem, ki ga predstavlja Tito, ni prinesel sreče, ne napredka in ne srečnega pogleda v bodočnost.
Ko sem govoril o tem dogodku z dobrim slovenskim duhovnikom, sem čutil, da mu je krvavelo srce. “Bodočnost bo poka-2ala, kaj bo ta sestanek dobrega prinesel,” se je izgovoril. Iz njega je govorila tako zvesta na-| Vezanost na svetega očeta, da ni bil zmožen izreči, da ne soglaša f s tem, da je poglavar Cerkve izrekel dobrodošlico preganjalcu iste Cerkve. Torej tako: upamo, da bo sestanek med Titom in sv. očetom rodil nekaj dobrega v bodočnosti. Pri tem pa ne pomislimo na pohujšanje v dušah, ha zle posledice sedanjosti: vera bo še bolj pešala, odpor proti zlu, ki ga širi komunizem, bo kopnel, če se namestnik Kristusa druži s predstavnikom parti-1 je, na katere ukaz so v mučeni-stvu umirali tisoči v imenu istega Kristusa. Kdo more prešteti Vse duše, v katerih se je vse zamajalo?
Takole mi piše prijatelj:... '‘Kako mi je bilo in mnogim, ko rdeči rabelj mojega naroda S6gal oni dan v desnico Gospodovega naslednika Pavla v Rimu? Joj, na kaka razpotja nas Postavljajo razmere?” Kaj naj J111 odgovorim, ko se pa sam Cutim prav tako prizadetega in razočaranega?
In zopet drugi me je iskal po telefonu in ker me ni dobil, se le končno osebno srečal z menoj ^ Slovenskem domu. “Kaj pa 1 pravite o Titovem obisku v . Alkanu? Al se Vam ne zdi, da 1° šel papež predaleč, ko je re-
je ustvaril domače slovensko
razpoloženje. Pesmi'je napove-
...	. v . v t doval z naravnost literarno raz-
jnugraaj. Mnog, nočejo v« sl,-	0,mar Mauser. Pred vsa.
Majhni Gregor
z velikim srcem
sati o protikomunizmu, drugi pa (ko	občinstvo
so postali tako skromni, da ko-i ^	.
..	-	, i v nieno vsebino in nakazoval
mumste prosijo samo se to, da . v .	^
j ,	,. razpoloženje. Zbor je spretno
bi pokazali, kje so domobranski “ J ^ .v „ „	•
,	. .	’,	.	....	.»	,. |vodil g. Ignacij Križman. Pevci
grobovi m da bi pustili prižgati	®	.	, ,
b ... V1	. i v , Iso mu zvesto sledili in so tako
na nji sveč o. aj pa, ce se o ^ njjm dosegli lep pevski uspeh.
dovolijo? Ali bomo potem prižgano svečko plačali s hvaležnim molkom? Komunizem je nastavil novo past z edinim namenom, da bi pripravil do molka vse nasprotnike, da ne bi nihče več govoril o tem, da je komunizem brezbožen in zločinski v svojem bistvu. Še vedno trdno upamo, da Cerkev ne bo plačala drobtinic svobode z molkom.
bel
da ga je Tito s svojim obi-
Sb°m osrečil?” Tudi iz tega pregostega in vernega človeka je Vlel0 razočaranje. V dno svoje
biti
Je bil prepričan, da je bila
°rba proti komunizmu na Slo-^eOskem zadeva vesti in vere. erkvi je verjel, zato je šel v °I'bo, danes se pa Cerkev raz-S°Varja z njegovim in .njenim Slhrtnim nasprotnikom. Ali ne ^°vzroča ta zavest podobne no-ranje bolečine, kot so jo čutili asi mučenci, ki so bili vrnjeni r°ke komunistični maščeval-
^°sti m so spoznali, da jih svet zapustil?
je
Rokovanje a in sv. očeta v Vatikanu je parilo žive mučence.
^ri
vsem tem je razveseljivo
^ b°t poudarja SIJ S.S. —, da j, ftajujo namere komunističnih Unov z avdijencami in proto-1 Jasne. Včasih je komunizem jn Siašal vero opij za ljudstvo. t'ej68 ^a’ k0 ie komunizem u-
§a«ja *a kot ^istc
svoj red, je opustil pre-ftje vere, pač pa naj bi ve-
opij služila njim, komu-
om, da bi uspavala v ljudeh 6 težnje Lerkev
O slovenski pesmi in pevcih
Pevski zbor “Vrba” je imel svoj pomladanski koncert v soboto, 1. maja, v Slovenskem domu v Torontu, številno občinstvo in pevce je takole nagovoril napoved ovalec g. Otmar Mauser:
“Najboljša nagrada in priznanje nastopajočim je gotovo številno občinstvo, ki s svojo navzočnostjo podpre kulturno pri' zadevanje p o s a m e z nikov ali skupin in jih tako podžiga k še večji delavnosti in požrtvovalnosti. To nagrado in priznanje pevci zbora Vrba gotovo zaslu žijo. Zbor se je rodil, ko je naša kulturna delavnost po dvajsetih letih begunstva pričela pešati. Še več volje je bilo potrebno, še več vztrajnosti, da je zbor sploh lahko živel. Do sedaj je pripravil 6 koncertov slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Gotovo lep doprinos k sldvenski glasbeni umetnosti v tujini. Ob kulturni suši, ki se počasi vriva v naše vrste, je tak pevski nastop še posebno ra z v e s e l.jiv. Prvič, ker nam iz naše narodne zakladnice nudi nekaj, kar nam je naj bližje in naj milejše, namreč našo ljudsko pesem, drugič pa spoznanje, da so med nami še ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati vsak teden nekaj ur svojega prostega časa, da bi naša bogata narodna dediščina ne postala žrtev popolne kulturne suše.
Slovenska pesem nam je vselej bila kakor življenjski vrelec, ob katerem smo tešili svojo žejo po lepem, dobrem in domačem. Ob njem smo pozabljali na težave vsakdanjega življenja; s pesmijo smo preganjali trud iz naših udov po trdem dnevnem delu. Povsod nas je spremljala pesem, ob ženitvi in ob grobu, pri odhodu k vojakom ali samo v veseli domači družbi; pesem je bila izraz naših občutij, veselja, žalosti, bolečin in trpljenja. Ce nam je priklicala solze v oči ali smeh v usta, pesem nam je bila vselej tista osrednja vez, ki je govorila za nas in nas v življenju duhovno dvigala.
V tujini je slovenska pesem za nas vse zadobila še poseben pomen in še milejši prizvok. V njej odkrivamo prikrite lepote domače zemlje naših planin in gora, vinskih goric in zelenih dolin, temnih gozdov in žuborečih studencev, vse se zvrsti preč našimi očmi ob melodijah domačih pesmi. Po vsem svetu nas pesem druži v veliko slovensko družino in kakor svoj čas doma, nas tudi v tujini odžeja in napolni v svojim čarom in milino.
Naj pesmi, ki jih bomo nocoj slišali, globoko odjeknejo v naših srcih. Poslušajmo jih kot svojo last, kot last našega ljud stva, kot last umrlih rodov, ki so jo ljubili in živeli z njo skozi dobre in hude čase.”
To so pokazali navzoči, ki so vsako pesem nagradili z burnim ploskanjem. Uspeh je bil tudi v tem, da je bila dvorana polna. Med občinstvom so bili š.tevilni | društveni delavci in tudi mojstri v pevski in melodični umetnosti.
Koncert je bil razdeljen na štiri dele. Najprej je mešani zbor zapel štiri pesmi. Nato je nastopil moški zbor prav tako s j štirimi pesmimi. Moškim glasovom so sledili ženski s tremi pe-
smimi. Zaključil pa je zopet mešani zbor. Zadnja pesem “Med cvetlicami po logu” (Matija Tomc) je bila verjetno najbolj dovršeno in najbolj občuteno zapeta. Priznanje občinstva je to pokazalo.
Zbor, posebno še pevovodja g. Ignacij Križman, zasluži vso pohvalo. Šopek rož, ki mu ga je iz-
Tako kličejo Gregorja Kvedra njegovi prijatelji, soigralci, radijski naznanjevalci, sploh vsi, ki ga poznajo. On je neke vrste “znamenitost” v osrčju kanadske prerije v prelepi provinci Alberti, kjer ime Kveder in sploh ime Slovenec veliko pomeni, odkar so se par let po drugi svetovni vojni tu naselile mnoge slovenske begunske dru-
di leta 1970. To je prvič po skoraj 20 letih, da se je Zapadna Kanada potegovala za vse-kanadski naslov v takem tekmovanju.
Dne 15. junija 1966 so Pavle
in četverica prerano izgubili za ta svet svojo drago in nenadomestljivo družico in mamico Tončko, toda njen duh jih spremlja povsod in jih navdaja z duhom idealnosti in veselja do življenja, da lahko gredo korajžno in strumno naprej skozi življenje, dokler se enkrat vsi skupaj ne snidejo tam nad zvezdami, kjer bodo z njo skupaj vso večnost.
Besa
Nova prevara v ŠFR Jugoslaviji
Jugoslovanski diktatorski režim se vsa leta svojega gospodarjenja zaveda, kako važno je, da zaposli mišljenje ljudi in narodov z vedno novimi frazami, izumi in spremembami. Dolgo časa je bilo samoupravljanje tisti konjiček, na katerem je partija jahala in meglila pojme tako ljudem doma, kot zunanjemu svetu. Tudi zadnji kongres, ki je bil v Sarajevu 3. maja, je imel to nalogo. Dokazal pa je tudi, da
vso Jugoslavijo. Nato pa je prešel na problem Hrvatske in dejal: “Ne bi hotel govoriti samo o Bosni in Hercegovini. Vzemimo na primer SR Hrvatsko. Tam je poleg Hrvatov mnogo Srbov in pripadnikov drugih narodnostnih skupin. To je Hrvat-ska republika, toda narodne pravice vseh, ki v njej žive, morajo biti enake — za Hrvate, za Srbe in za vse druge. Ne more biti, da bi to sedaj tam štrlelo
režimovci sami ne vedo dobro, kot nekaka hegemonija, zato ker
ročila mlada deklica, je bil iz- žine. S trdim delom, v začetku raz te zahvale in priznanja, ob- skoraj polsuženjskim, so tu za-
enem pa želja občinstva, da bi zbor še dolgo prepeval, se izpopolnjeval, raste! po številu in pripravil Slovencem v Torontu še veliko večerov slovenske pesmi.	Por.
Močan veter z vzhoda
Prvi poslanik rdeče Kitajsko v Kanadi bo energičen Huang Hua, ki govori perfektno angleško in ima za seboj dolgoletno izkušnjo v podtalnih aktivnostih. Je zvest sodelavec in dober prijatelj ministrskega predsednika ‘Chou-En-Lai-ja. V letih 1966-1970 je bil podanik v Kairu in istočasno tudi v drugih afriških državah.
Rojen je bil leta 1915 v provinci Kiangsu. Izhaja iz meščanske družine, kot večina ki tajskih komunističnih veličin. Njegovo pravo ime je Wang Ju-Mei. Sedanje ime si je privzel pred 45 leti leta 1936. 2e ko je Dil star 20 let, je bil član komunistične partije. Začel je na univerzi, kjer je bil predsednik študentovskega sveta. Po vojski je bil vedno v različnih visokih komunističnih p r edstavništvih. Leta 196.0 je bil ambasador v Ghani v Afriki. V Afriki je sploh igral veliko in važno vlogo.
V Kanadi bo Huang Hua poskušal izboljšati d i p 1 o matske razmere med rdečo Kitajsko in Kanado. Istočasno bo pa delal na tem, da se zanese razdor med citajskimi skupinami, ki živijo v Kanadi. Kakor je v Afriki širil osvobodilne fronte, tako bo kvibeška OF dobila v njem svojega podpornika. Voditelji te fronte so se izvežbali na Kubi. Huang Hua je član Društva
po pravici in svobodi. na'^ tore^ kr°ti uporna del *e^enJa- Ta taktika je k 110 Je uspela pri nekaterih °Iičanih, celo med nami v e-
čeli svojo novo bodočnost. Zdaj, po skoraj dvajsetih letih, jih občuduje vsa zahodna Kanada, kar se pač po navadi dogodi povsod, kjer se je naselil človek slovenskega porekla, pa bodi to ob začetku tega stoletja ali pa šele pred dobrimi dvajsetimi leti. Slava jim vsem — sinovom in hčeram Slave!
Gregor Kveder je najmlajši od štirih otrok Pavleta in pokojne Tončke Kveder (roj. Šifrer. Najstarejša, Alenka, se uči za bolniško sestfb, in se je tega poklica poprijela z navdušenostjo, ki spominja na njeno mamo Tončko. Lani je Alenka bila kapetan dekliške košarkarske skupine svoje šole in jo privedla do zmage v provinci Alberti. Alenka, kot njena mlajša sestra Lej-la, je tudi dobra plavalka, pri čemer je prav gotovo treba iskati vpliv njunega očeta Pavleta, ki je preje učil plavanje in športe sploh na Iliriji v Ljubljani, dokler se ni moral umakniti v begunstvo. Še vedno je znan kot eden najboljših trenerjev za plavanje na svetu, Letošnjo šolško leto je Lejla bi la navdušena “cheerleaderka”, bila je vodilna, kot so sploh vsi Kvedrovi, posebno kadar gre za športno stvar. Tomaž, ki je drugi po letih med otroci, je eden najboljših hokeistov svoje sku pine v Alberti. Poleg hokeja ga
kaj in kako s samoupravo.
Sedaj se pa v Jugoslaviji že dalje časa splošno govori in piše o bodočih ustavnih spremembah. Časopisje in druga informativna sredstva so preplavljena z raznimi podatki in debatami o tej temi. Vendar je tudi sedaj, kakor ob drugih prilikah, mogoče slišati le glasove komunistov. Le člani partije imajo pravico do besede.
Ustavne spremembe naj bi slonele na tem, da se da enakopravnost vsem jugsolovanskim narodom in republikam. Kaj o tem mislijo doma? Navajamo tukaj nekaj primerov s te debate, zlasti, kako naj položaj gledajo v Srbiji.
Različne debate so bile v zadnjem času tudi v Srbiji v zvezi z načrtom spremembe ustave. Na seji Zbora narodov zvezne skupščine je poslanec Mihajlo Švabič med drugim dejal, da tarn on, kakor tudi mnogi drugi ljudje v Srbiji niso več pod vtisom, da je Srbija najbolj odgovorna za Jugoslavijo. V srbskih političnih krogih te izjave niso sprejeli s simpatijami, čeprav je Mihajlo Švabič dejal, da govori samo v svojem imenu. Ta izjava namreč že sama po sebi govori, da je bilo v preteklosti drugače.
Med politično razpravo na nedavni III. konferenci ZK Srbije so pogosto navajali, da je zdaj čas, ko je treba zelo jasno in dobronamerno poudariti, da Srbija nima nikakršnega “ s r b s k ega kompleksa”.
Govorniki pri raznih razpravah v Srbiji — kadar govorijo o federaciji —^poudarjajo, da bi morali sprejeti načelo, naj bi sedanje ustavne spremembe prinesle dogovor o tem, kaj je skupno za vse narode v federa-
zanimajo še drugi športi. Največ ciji. O tem naj bi sprejeli učin-
se sliši in bere o Gregorju, ki ima res pravo ime, ker kar “gre gor”. Kdor ga spozna, se strinja, da je on res “Majhni Gregor z velikim srcem”. Majhen je namreč le po postavi, v primeri z drugimi svojih let.
V letošnji hokejski sezoni je
Kitajsko-kubanskega prijatelj- Gre§ Kveder igral v 13 do 14-
stva. Nekateri gverilci iz Kvi-3eka pa so se_ vežbali v Palestini, kjer so bili tudi Kitajci njihovi učitelji. Tako je na se-verno-ameriško fronto prišel iz-vežban in brilijanten komunističen prevratnik, ki bo vodil podtalno rovarjenje ne samo v Kanadi, ampak tudi v Združenih državah. (Raymond J. de Jaegher v T.C.)
Spomladanski nastop
pevskega zbora “Vrba,,
Bil je prijeten slovenski ve-|nariev nai občina da kot prispe-čer. Bil je lep pevski nastop, ki ve^ za mariborsko bolnišnico.
Rajše v bolnišnico
Mariborska mestna občina je doslej financ irala nogometni klub Maribor iz občinskega proračuna. Letos je bilo predvidenih v ta namen 600,000 dinarjev.
Volivci so se pa. na zborih temu uprli in zahtevajo, naj si nogometni klub kot vsaka druga organizacija sam preskrbi potrebni denar. Tistih 600,000 di-
letni skupini v Lethbridge A.C T. Bantam Reps. Preko 27. do 28. marca 1971 so si osvojili prvenstvo Alberte v svoji hokejski skupini, kar jim je omogočilo, da so nato tekmovali na velikem mednarodnem hokejskem tekmovanju v Kamloops, British Columbia, kjer so se zopet dobro odrezali.
V 1970 baseball sezoni je Greg Kveder igral s Norcrest Little League A 11 - S t a r s. Postali so prvaki Zahodne Kanade (Alberta in Saskatchewan). Kot taki so kot 12-letniki potovali v Thunder Bay, Ontario, kjer so tekmovali za prvenstvo Kanade v svoji ligi. Kdor je zmagal tam, je potem šel na tekmovanje s prvenstveno ekipo ZDA v Wil-lamsport, Pennsylvania, ki je rojstni kraj Little League. Greg Kveder je Allstar catcher 1970. Norcrest so bili drugj v Kana-
je Hrvatska. Vse narodnosti morajo imeti vse pravice in možnosti, da jih uresničijo povsod, tja do komune. To je tisto, kar daje narodnemu vprašanju, ki je urejeno, čedalje bolj izrazito značilnost, tako da v prihodnje zares ne bo razlogov, da bi nas trli problemi med nacionalnih odnosov.”
Malokdo v Jugoslaviji verjame, da bo kljub lepim besedam napovedana ustavna sprememba rešila bistvo vprašanja:	odnos
med narodi in republikami. Predobro vedo, da o tem ne bodo odločali ne narodi Jugoslavije, niti republike, ampak komunistična partija. V partiji pa predvsem tisti, ki v sedanjem stanju uživajo privilegije, in so se prilepili na oblast, katere ne bodo dali iz rok. Njim je na tem, da v Jugoslaviji ostane sedanje stanje, ker to zahtevajo njih osbbne in pdrtijske koristi. Kar se bo morda spremenilo v praksi, bo več ali manj pesek v oči.
Priznamo pa, da je na drugi strani vse to govorjenje o spremembi ustave in enakopravnosti narodov in republik kar posrečen propagandni šlager za zunanji svet, ki bo spet verjel komunističnim frazam in bo za eno prevaro bogatejši.
'Svet noče verjeti, da komunistična partija ne bo dala iz rok vodstva države, ne narodom, ne republikam.
S. S.
Odstotek revnih raste
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih desetih letih je število revnih v ZDA postopno padalo, lani pa se nenadno zopet dvignilo kar za 5% ali 1.2 milijona. Glavni vzrok vidijo v inflaciji in brezposelnosti.
Brezposelnost je znašala 3.5% v letu 1969, lani pa 4.9%. Inflacija je tudi hudo zadela zlasti one z malim dohodkom. Vlada je postavila novo mejo za “revščino”. Med tem ko je bila ta leta 1959 pri $2,973 za družino s 4 osebami, je ta bila lani pri $3,968 letnega dohodka.
CLEVELAND. O.
MALI OGLASI
Pri E. 260 St.
Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati.
Sv. Roberta fara
Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900.
V Euclidu
Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(92)
V najem
Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica odraslim na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 5 uri pop.
(92)
Hiša naprodaj
Zidana hiša za dve družini z “beauty shop” spredaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 541-8027
(92)
Lastnik prodaja hišo
Chardon Hill okolica, ranch riša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža. Kličite 531-0039.
(93)
Hišo prodani
10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114.
GOO)
kovite ukrepe brez glasovanja in brez morebitne pravice veta. Ce bi tako stališče sprejeli kot odpor proti spremembam, kar ponekod zunaj Srbije tudi delajo, tedaj Srbija na tem ne bi vztrajala.
Predsednik republiške konfe renče SZDL Srbija Drago Sta menkovič pa je poudarjal, da Srbija sprejema pravico veta, če takšna institucija ustreza tudi drugim v Jugoslaviji.
Univerzitetni docent dr. Aleksander Vacič pa je dejal, da je druga konferenca ZK Srbije pomenila konec identifikacije SR Srbije z zveznim centralizmom in dokončno odpravila tezo “o nekakšni posebni odgovornosti Srbije za nastanek, trajanje in posledice administrativnega centralizma”.
Tito pa je v svojem govoru dne 8. aprila v Bugojni poudarjal, da bo predsednikov mandat le eno leto in da bodo volili vsako leto
CLEVELAND, O.
Zensko dobijo delo
Dishwasher
Lady, 3 days, Tuesday, Wednesday, Thursday, 7:30 a.m. until 2:30 p.m.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(93)
Male Help Wanted
TURRET LATHE
Set up and operate. Must have minimum of 5 years experience on turret lathe.
We work 10 hours a day — 4 days a week. This gives you a 3-day weekend every week.
M C M 1432 E. 47 St.
881-1280
(95)
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe
Stanovanje dobi
3-sobno stanovanje s kopalnico in hrano dobi Slovenka ali Hrvatica v zameno za varstvo otrok od 6.30 zj. do 1. pop. Kličite 391-7106 po 5. uri.
-(96)
Hiše naprodaj
Euclid — Colonial hiša pri E. 260 St., preproge, stranišče in pršna kopel v kleti, garaža. $22,900.
South Euclid — 3 spalnice, aluminijasta obloga, Colonial ,iiša, 80 x 400 lot, garaža za 2 kari. $22,500.
STEVENS REALTY 29409 Euclid Ave. Wickliffe 944-8993	729-1572
(93)
Naprodaj
Nova zidana 2-družinska hiša v Euclidu, tudi dve 2-družinski v Grovewood okolici. Kličite MILKO: 261-1182.
Realtor
(93)
Hiša naprodaj
V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500.
Kličite: 442-7862
— (96.i
takoj. Unijski pogoji. Znanje predsednika iz druge republike, angleščine ni nujrlo. Oglasite st
tako, da bodo vse republike enakopravne. Pohvalil je prebivalce Bosne in Hercegovine, da kljub trem narodnostim žive v mirnem sožitju in da naj bo Bosna in Hercegovina zgled za
osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
(x)
V COLLINWOODU NA WATERLOO RD.
na vogalu zidana delavnica 45 x 27, hiša za dve družini, z malo pisarno; oboje na istem lotu. Cena zmerna.
J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980
(93)
AJUEXA.NDRE DUMAS j
Grof Monte Cristo
sr____^ ®	® a
Pravkar sem se vrnila domov v njegovem lastnem vozu, vašega vam pošlje jutri nazaj. Vaša konja se vam bodeta zdela po tem dogodku zelo slaba; čisto otopela sta, rekla bi, da si ne moreta oprostiti, da sta se dala krotiti človeku. Grof Vam naroča, da jih pustite počivati dva dni na stelji ter jih krmite samo z ječmenom; to jima vrne njuno prejšnjo moč, oziroma divjost, kakoršna je bila včerajšnja.
“Z Bogom! Ne zahvaljujem se Vam, da ste mi posodili za iz-prehod svoje konje. In če prav premislim, je vendar le nehvaležnost, če se jezim nad Vami zaradi hudobnosti Vaših konj, ker me je to seznanilo z grofom Monte-Cristom. In čudoviti tujec se mi zdi — izvzemši milijone, katerim je gospodar — tako poseben in zanimiv problem, da ga hočem študirati pod vsakim pogojem, in če bi se morala prav peljati še enkrat z Vašimi konji v Boulogneski les.
“Edvard je prebil nesrečo s čudovitim pogumom. Omedlel je, toda ne da bi prej le zakričal ali pozneje potočil le jedno solzo. Očitali mi bodete zopet mojo slepo materinsko ljubezen; toda resnično, v tem malem, nežnem telesu prebiva železna duša.
“Naša dobra Valentina pozdravlja prav lepo Vašo ljubo Evgenijo; in Vas objema iz ce-,lega srca.
Vaša
Heloiza Villefort.
“P. S. Ukrenite vendar tako, da se snidem na kak način pri Vas z grofom Monte-Cristom, kajti vsekakor ga moram še videti. Sicer pa sem prosila gospoda Villeforta, naj mu napravi obisk, katerega on gotovo vrne.”
Zvečer je bil auteuilski dogodek predmet pogovora vseh salonov; Albert ga je pripovedoval svoji materi, Chateau - Renaud v Jockey-klubu, Debray v ministrovem salonu, in celo Beauchamp je izkazal grofu prijaznost s tem, da mu je posvetil v svojem časopisu v oddelku ‘Raz-
CHICAGO, ILL.
no’ dvajset vrst ter napravil s tem plemenitega tujca junakom vseh dam aristokracije.
Mnogo ljudij se je dalo javiti pri gospej Villefort, da bi imeli pravico, ponoviti o priličnem času svoj obisk in bi slišali potem iz njenih lastnih ust vse okolnosti tega romantičnega dogodka.
Gospod Villefort je oblekel črn frak in bele rokavice in stopil v svojo karoso, ki je obstala pred hišo štev. 30 na Elizejskih poljih.
X.
Ideologija.
Če bi grof Monte-Cristo ne bil popoln novinec v pariškem življenju, bi bil znal ceniti čast, katero mu je izkazal Villefort s svojim obiskom, v njeni celi vrednosti.
Na dvoru je bil priljubljen, in naj je pripadal vladajoči kralj starejši ali mlajši panogi, naj je bil minister doktrinarec, liberalec ali konservativec; bil je na glasu izvrstnega uradnika, katerega dosežejo oni, ki niso doživeli nikdar kakega političnega poraza; od mnogih sovražen, od nekaterih toplo prote-
FEMALE HELP
PART TIME Flex, working hrs. Convenient for housewife with children. Comm.' & bonus. For info, call betw. 10 a.m. -8:30 p.m.	24&-642V
(92)
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK — LITE COOKING
4 week days. 11-7 p.m. in North west home. 4 adults. Good salary. References.	878-3250
(92)
CHILD CARE & LITE COOKING Live in West suburban home. 5 days-wkends & eves. free. Own rm. + bd. & sal. Care of 3 schl. age girls ages 6, 7 & 8.
Call 883-6319 or 383-1226
(92)
CHILD CARE—Lite Housework Elderly woman preferred to live in North side home and care for 1 yr. child. Own rm., board + $15 wk. Call days aft. 4:30 p.m. 769-3352 wkends anytime.
(93)
Help Wanted Male & Female
RN’S & LPN’S FOR DAYS, EVENINGS, NIGHTS CALL MRS. MONACO at 338-6800
BRIARWOOD TERRACE NURSING HOME,
2541 Touhy Ave., Chgo., 111.
An equal opportunity employer
(92)
CHICAGO, ILL.
HEAL ESTATE FOR SALE
EVANSTON — 3 bdrms., Ige. liv. rm., Ige. kit., fenced yard, 2 c. gar., fin. attic, no bsmt. Must be seen. $29,500. For appt. call owner at 328-4643
(92)
ADDISON-Deluxe 12 flat inc. bldg. Cor. loc. Truly beaut. & spacious. 10-4 rm. units (2 bdrm ea.) 2-3 rm. units (1 bdrm. ea.) $180,000. Call owner for appt. at 345-9063 or 678-7235	(92)
žiran, toda od nikogar ljubljen, je bil Villefort uradnik pri sodnem dvoru in se je držal na svoji višini kakor kak Harlay ali Mole. Njegov salon, v katerem sta sprejemali goste njegova žena in njegova hčerka iz prvega zakona, je bil jeden onih strogih pariških salonov, kjer sta vladala kult tradicij in religija etikete. Hladna uljudnost, neomejeno čaščenje vladnih načel, globoko preziranje teorij in teoretikov, neomahljivo sovraštvo proti vsem ideologom, to so bili elementi življenja Ville-fortovega, katere je kazal na znotraj in na zunaj.
Gospod Villefort ni bil samo sodnijski uradnik, ampak: skoro diplomat. Njegovo razmerje s starim dvorom, o katerem je govoril vedno'z dostojnostjo in spoštovanjem, mu je zagotovilo čislanje novega; vedel je tako mnogo, da mu niso samo prizanašali, ampak ga tudi sempatja vprašali za svet. Morda bi ne bilo tako, če bi bili mogli shajati brez njega, toda on je imel v rokah nalik upornim vazalom fevdalne dobe nepremagljiv grad: to je bilo njegovo mesto kraljevega prokuratorja, katerega vse prednosti je znal izrabljati izvrstno in katero bi bil zapustil le, da bi postal poslanec ter bi zamenjal nevtralnost z opozicijo.
V splošnem je gospod Villefort delal in vračal zelo malo obiskov. To dolžnost je opravljala zanj njegova žena, in mislili so, da je to posledica mnogih in važnih opravkov kraljevega prokuratorja, toda v resnici je bila to le posledica njegove prevzetnosti, kvintesen-ca aristokracije, kratko uboganje načela: ‘Spoštuj se sam in spoštovali te bodo tudi drugi,’ načela, ki je v današnjih dneh mnogo koristnejše nego grško načelo: ‘Spoznavaj samega sebe!’ To načelo je nadomeščeno danes z mnogo koristnejšo in lažjo metodo, spoznavati druge.
Svojim prijateljem je bil gospod Villefort močen pokrovitelj, svojim sovražnikom nem, toda razkačen nasprotnik, nevtralnim
WAUCONDA — 40 ACRES BEAU. SETTING. Mod. 6 rm., 3 bdrm., IV2 bath home. Lgc. end. porch, 2 car gar., mod. 8 box stall barn. Call Owner 312-526-8503
(92)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — W. 63rd St. loc., high income, low overhead, 4 operators. Must sac. $5,000.
RE 7-1072
(92)
VENDING ROUTE FOR SALE Well establ. busy Northwest area location. Real moneymaker.
Call Angelo 312-867-6926
.	(94)
By Owner — Variety Store W-Bldg. in heart of vacationland. Doing exc. bus. No close competition. Living quarters. Must see to apprec. Priced to sell — retiring. Buehler’s, Lac Du Flambeau, Wis.
715-588-2661	(93)
BEAUTY SALON FOR SALE 4 sitations, 7 dryers, Riverdale area. Operators will stay. $5000 or make offer. Call Owner 849-3234 or LA 5-4245 or 849-2707.	(93)
poosebljeni kip postave. Oholo kretanje, ravnodušna fizijogno-mija, temen, moten ali nesramno v človeka se vpirajoč pogled, to je bil mož, katerega piedestal so zgradile štiri zvito izrabljene revolucije.
Gospod Villefort je bil na glasu, da je najmanj radovedni, najmanj banalni človek cele Francije. Vsako leto je priredil ples, na katerem se je pokazal samo četrt ure, to je petinštirideset minut manj kakor kralj na svojem. Nikdar ga ni bilo videti niti v gledališču, niti pri koncertih, niti na kakem javnem prostoru; včasih, toda zelo red<-kokrat je igral partijo whista, in tedaj so si prizadevali, da so našli njemu primerne soigralce, kakega poslanika, knezoškofa, prezidenta ali kako vojvodsko iidovo.
To je bil mož, katerega voz je obstal zdaj pred vrati grofa Monte-Crista.
Komornik javi gospoda Villeforta v trenotku, ko se je sklanjal grof nad veliko mizo in opazoval na zemljevidu pot iz Petrograda na Kitajsko.
Kraljev prokurator stopi v grofov salon z onim gravitetič-nim in odmerjenim korakom, s katerim je bil navajen nastopati v tribunalu, bil je še vedno isti mož, ki samo ga spoznali v Marseilleu kot namestnika. Narava, ki je v. svojih “pračelih dosledna, ni izpremenila na njem tekom časa ničesar razun tega, kar izpremeni čas. Prej vitek in bled, je bil zdaj suh in rumen. Njegove prej globoke oči so bile zdaj votle, in očala z zlatim okvirom so bila tako blizu očij, da so npvidezno tako-rekoč tvorila del obraza. Razun bele ovratnice je bila vsa njegova obleka črna, in to žalostno barvo je 'prekinjal samo rdeč trak v gumbnici, ki je bil videti kakor proga krvi, naslikana s čopičem.
Daši se je znal Monte-Cristo
CHICAGO, ILL.
obvladati tako izvrstno, se vendar ne more premagati in opazuje sodnijskega uradnika, od-zrdravivši mu, z zelo vidno radovednostjo. Gospod Villefort, ki je bil po navadi nezaupljiv in je malo veroval na družabne čudeže, ni videl v plemeniten tujcu — tako so že imenovali Monte-Crista splošno — nič drugega nego srečolovca, ki si je izbral novo torišče, ali pregnanega zločinca kake druge dežele, ne pa princa Svetega stola ali sultana iz ‘Tisoč in ene noči.’
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta cdrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .............................
'v* i
p! im
liti.
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
John Miklavčič
ki nas je za vedno zapustil dne 11. maja 1961.
Deset let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
ALBERT, sin HELEN, snaha ALBERT JR. in RICHARD, vnuka
Cleveland, Ohio, 11. maja 1971.
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

FEMALE HELF
GENERAL OFFICE Pleasant surroundings, interesting work in Hotel managers office. Able to meet public. Some shorthand necessary. Light dictation. Phone YA 7-5580
Ext. 283, for interview	(93)
REAL ESTATE FOR SALE
MULLMLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 15Gth St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
£ Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
6 rm. ranch home. Deluxe living plus future prof. Investment prop, on 110x110 lot. Bus. area. 127th & Harlem.,	636-4548
(93)
ROUTE SALES — Metro Chicago area. Over $40,000 gross sales in 1970. Sales to service stations, trucking cos. tire cos. & garages, 450 active, over 300 inactive accounts. Well known products. Eixiclusive tech terr. Lack of capital forcing sale. Will consider selling all or part of business. $35,000 incls. truck, inventory, records, name, training.
Call (312) 526-6597 for appt.
MORTON GROVE — Childrens paradise 3 bdrm. bi-level, 1 '/2 baths, air cond., fin. fam. rm., bar, full crptg., IV2 c. gar., encl. yd. patio. Close schls. By Owner. YO 6-3258
(93)
BY OWNER—Nr. 80th & Talman 8 rm. face brk. Colonial 4 Ige. bdrms., 2% baths, 2 frplcs., cent, air cond., 2 car brk. gar. Must see to apprec. Lower $30’s. GR 6-6340
(93)
127th UNION — 5% rms., 3 bdrms. brk. bungalow, IV2 baths, fin. bsmt., screen patio, 2 car gar. Low $20’s. By appt. call owner at WA 8-8314
(93)
OAK LAWN — BY OWNER Brick bi-level. 103th & Laramie 425-9355
(»SI-
OPEN HSE. SUN. 1-5—BY OWNER St. Richards. Nr. 47th & Cicero. 1% sty. brk., 5% rms down, 4% rms. up. Good inc. 15 yrs. old. 3 bdrms. 1st., 2 on 2nd. Gas ht., cyclone fence, 2 c. htd. gar. Bsmt. apt. possible w-vanity bath. Call 767-6416
MUNDELEIN — BY OWNER Custom lake home, 5 bdrm. or 4 with panelled den, 3 baths, Ige. fam. rm. w-frplc., many extras. Lge. wooded and landscaped lot.
566-1365
ODLOČEN — Glenn Kelly v Ramseyju, N.Y., je odločen žogo prestreči in jo pognati daleč preko igrišča. Fantič je star 8 let, pa ve, kaj hoče.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici w^l okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 Nn. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolici.
IME .............-...................................
NASLOV —..............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................ CODE
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
MARY ZUST
rojene MIVŠEK,
ki je v Gospodu zaspala 11. maja 1970.
Da, pomlad je zopet tukaj	Toda maja tu na zemlji
radostna za vse zemljane;	zena ta ni dočakala. —
toda smrti je neznana	Maj vse lepši, pomlad večno
če nam vseka v srce rane. tamkaj v raju bo vživala.
Le počivaj v miru božjem naša mamica predraga!
Misel in spomin na Tebe, vsem ostaneta nam blaga! (I.Z.)
Žalujoči ostali:
JOHN, ANTHONY, LOUIS, FRANK in STANLEY, sinovi: MARY, poročena JERAJ, JOSEPHINE, poročena PUREBER,
hčeri;
Snahe; 22 vnukov in 25 pra-vn.ukov.
Cleveland, Ohio, 11. maja 1971.