334 KNJŽNICA ŠENTJUR Šentjur 63230 N0\ Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1994 352(497 4 šentjur) > 0093029,13 COBISS o 1994 &tea: 13 cena,: 100 S91 fia&faiHCL fdačattfi fni fa&iti Šentjur T-Z 9(esf{[epčnost tudi v šentjurski občini SrfUjiv((a o 400.000 rDfE(M fotoreportaža: do£od/(i, ( : ; t. Ocenili so vinsko letino 93 Ocenjevanje vin šentjurskega vinorodnega okoliša, ki je bilo v petek, 1. aprila, je vodil mag. Tone Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor, vina pa so ocenjevali tudi priznani enologi podravskega vinorodnega rajona. Komisija je ocenjevala 41 vinskih vzorcev in je izrekla kletarjem priznanje za njihovo delo ter poudarila spoštovanja vredno kvaliteto nekaterih vin. Rezultati Mešana bela vina: Bogomir Ulbing, Laze 17,02 Franc Urbajs, Šentjur 17,00 Jože Voga, Gorica 16,84 Anton Brglez, Dolga gora 16,82 Bela sortna vina: Ivan Pevec, Ponikva - chardonnay 18,08 Janez Čoki, Šentjur - 1. rizling 17,82 Jože Mastnak, Lokarje - 1. rizling 17,66 Ivan Korenjak, Dramlje - 1. rizlingl7,34 Pozna trgatev: Aci Urbajs, Šentjur - chardonnay 18,64 Aci Urbajc, Šentjur - 1. rizling 18,60 Vse ljubitelje in poznavalce dobrih vin vabimo na Jurjevanje, kjer bodo v petek, 22. aprila lahko poskusili vsa ocenjevana vina. Kmetijska svetovalna služba Skrb za šole Ob koncu januarja je bil objavljen razpis za izbor izvajalca del za izgradnjo šole v Hruševcu. Prijavilo se je 7 izvajalcev s precej visokimi ponudbenimi cenami. Zanimivo je, da je razlika med najvišjo in najnižjo ponudbo kar 30 - odstotna. Ker je za dokončno odločitev še dovolj časa, saj bo republiški proračun, ki izgradnjo v večji meri financira, sprejet šele v maju, bodo vse ponudbe lahko še temeljito preverili. Da je nova šola v Hruševcu nujno potrebna, nam pove že število učencev v šentjurski šoli, ki se je povzpelo preko številke 1000. Od večjih šolskih problemov ostaja nerešena še šola na Prevorju, za katero se bo letos izdelal projekt. Iz sredstev tekočega vzdrževanja naj bi se letos uredili dve učilnici na Planini ter ena v Slivnici. S tem bi bil na teh šolah ukinjen dvoizmenski pouk. Ko bo zgrajena še šola v Hruševcu, bodo problemi s šolskimi prostori za nekaj časa rešeni. V šoli v Hruševcu bo nekaj prostora namanjenega tudi za otroški vrtec. Ernest Rečnik Šentjurski upokojenci smo skrajno nezadovotjni Znižanje pokojnin za 4,2 % je zelo vznemirilo šentjurske upokojence. Elektrika, naftni derivati, mleko, TV naročnina ter kar po vrsti vse cene živil v trgovinah, vse gre gor, pokojnine pa dol. To se res ne sliši lepo. Upokojenci ne moremo razumeti naših oblastnikov, ki jim je, po vsem sodeč, naš standard petindvajseta skrb. Namesto da bi v miru in zadovoljstvu preživeli še nekaj tistih let, ki so nam namenjene, nas nenehno nervirajo s predlogi za spremembe pokojninskih zakonov. Za ilustracijo napisanega poglejte dnevnik "Večer" z dne 8. aprila, pa boste pod naslovom "Živila se dražijo počasi, a zanesljivo" našli tabelo, ki kaže, da so se cene v enem letu povečale za 25,1%. Pa poglejmo naše pokojnine: še zdaleč se niso dvignile za tak odstotek. Poslanci, ki so si nedvomno dobro zapomnili tisti ljudski rek "Bog je najprej sebi brado ustvaril", so si odrezali od našega skupnega kruheka kar lep kos. Pa to niti ni več kruh, temveč že kar pogača! Ernest Rečnik "Kaj Bo s šoto na 'Prevorju? Zagate na prevorski šoli so vsak dan večje. Kot nam je povedala gospa Marija Frece, vodja te podružnične šole, se jim je že pred leti udrl del stropa, s sten jim odpada omet, zadnjega pleskanja pa se ne spomni niti njihova upokojena kuharica. Že nekaj let se v to šolo ne vlaga čisto nič. Vsi računajo na gradnjo nove šole - tu so se s svojimi obljubami zvrstili od ministra Gabra do občinskih veljakov, pa zadeve ne krenejo z mrtve točke. Zdaj, ko je dobila prednost šola v Hruševcu, se gospa Frece boji, da bo še slabše. Zna se celo zgoditi, da bi prevorsko šolo zaprli. Kaj bi ukinitev šole pomenila za Prevorje, kjer je šola poleg cerkve res edina točka javnega življenja, si niti pomisliti ne upa. Toda če bo prišla sanitarna inšpekcija in bo videla njihovo kanalizacijo, se jim to prav zlahka pripeti. In zdaj jim "grozi" še lokalna samouprava, kar pomeni, da bo njihova morebitna nova slivniška občina, ki bo seveda revna kot cerkvena miš, morala skrbeti kar za tri šole. Perspektive prevorske šole resda niso obetajoče, toda ko bodo krajani začutili, da je šola res njihova in da so zanjo odgovorni enako kot za cerkev, ki jo ravnokar obnavljajo, se bo zagotovo obrnilo na bolje. Kako o prevorski šoli razmišljajo občinski veljaki, smo povprašali g. Krampla, ki ima v izvršnem svetu šolski resor. Letos so ji v proračunu namenili dva milijona tolarjev, kaj več pa tudi on ni vedel. Z VSEH VETROV Šentjurske NOVICE Pohod je uspel Kaže, da je pohod "Via historica", ki ga je zasnoval dr. Zabukošek in temeljito pripravil 9 - članski organizacijski odbor, popolnoma uspel. Pohoda se je kljub neobetavnemu vremenu udeležilo okrog sto pohodnikov >z vse Slovenije. Organizatorji, ki so pohod tudi odmevno medijsko podprli, so prepričani, da je letošnja udeležba dovolj veliko zagotovilo, da bo ta šentjurski pohod v nekaj letih postal eden izmed vidnejših kulturno -rekreativnih manifestacij v slovenskem prostoru. Dogajanje se je začelo okrog 8 ure pred Vaškim hramom v novi vasi z nastopom šentjurske godbe na pihala ter s Prijavljanjem pohodnikov. Z na daleč opaznimi zelenimi baretkami opremljeni vodiči so popeljali raztegnjeno kolono na 5 ur dolgo peš pot. Na Rifniku se je malo zataknilo, saj ni bilo arheologinje Pirkmajerjeve, a je njeno vlogo uspešno opravil Feri Smola. Na Resevni, pred križem sprave, je govoril kanonik Zdolšek. Ob Prešernovi Vrbi je domiselno in globokoumno predstavil svoje osebne ter zgodovinske vzporednice z "Vio historico". Cerkveni pevci so zapeli dve pesmi, nato pa je kanonik srečanje pred križem zaključil z molitvijo. Nadaljevanje pohoda je bilo v znamenju dežja. Del pohodnikov se je zatekel v kočo na Resevni, večina pa Je srečno prihitela do Jurjevega hrama, kjer so pohod zaključili s priložnostnim kulturnim programom, posvečenim 100 - letnici rojstva Franja Malgaja, ki so 8a pripravili šentjurski osnovnošilci ter pevci. Slavnostni govornik je bil načelnik RŠTO g. Gutman, pesnik in igralec Kuntner pa je z recitacijami nekaterih slovenskih Počitek pri križu sprave na Resevni in tudi svojih domoljubnih pesmi poskrbel za primerno svečano vzdušje. Brez dvoma, prvi pohod "Via historica" je uspel. Ni bil sicer množičen šentjurski dogodek, med pohodniki in uglednimi gosti je menda bilo celo več tujcev kot domačinov, tudi o tržni naravnanosti pohoda bi težko govorili, toda bil je opazen žarek v šentjursko mrtvilo ter obet za prihodnost. Društvo upokojencev Šentjur se predstavlja C upokojencih v Šentjurskih novicah še ni bilo nič napisanega. Ker pa je v občini več kot 3000 upokojencev, se mi zdi prav, da se tudi o nas in našem društvu, v katerem je včlanjenih kar polovica vseh upokojencev, kaj Čeprav se je v prvih treh mesecih letošnjega leta na novo včlanilo 70 upokojencev, s članstvom nismo povsem zadovoljni; lepo bi bilo, da bi se včlanili vsi. Pogrešamo zlasti kmečke upokojence. Zakaj jih ni, ne vemo, jih pa vabimo. Zaradi različnega upokojevanja v zadnjih letih smo pisana druščina in ni bojazni, da se med nami ne bi dobro počutili. So ljudje, ki jih upokojitev zelo prizadene, saj je to konec pomembnega aktivnega dela življenja. Je pa zato upokojitev tudi začetek obdobja, ko imamo več časa zase In za tiste drobne radosti, ki smo se jim morali odrekati zaradi službenih obremenitev. Vpis v naše društvo je za zapolnitev nastalih vrzeli kar pravšnja zadeva! Spet nekam spadamo, kot smo prej spadali k sodelavcem in kolektivu. In kaj delamo v društvu? Delamo tisto in toliko, kot nam omogoča pobrana članarina in nekaj marljivih članov - poverjenikov po vsej občini. Najbolj priljubljeni so izletniška dejavnost ter dve srečanji ob praznikih v marcu in ob koncu leta. Z izleti pričnemo v maju in jih bomo organizirali vse do oktobra. Junija bo srečanje upokojencev na Rogli, pa še kaj drugega se bo našlo vmes, da bodo naši člani zadovoljni. Seveda ne vsi, saj se vedno najde nekaj večnih nezadovoljnežev, ki celo tistim gorečnežem, ki ne gledajo na denar in čas, jemljejo veselje do dela. Vabim vse , ki imajo voljo do dela v društvu, naj pridejo! Vsake nove zamisli in dejavnosti bomo v društvu veseli. S tistim " To bi pa lahko priredili..." si ne moremo kaj dosti pomagati, dokler nas je za delo bolj malo. Za konec bom povedala še na pol šaljivo anekdoto o našem delu. Ves mesec marec smo izpolnjevali dohodninske napovedi ne glede na članstvo v DU. Neko gospo pa sem, ko sem ji izpolnila napoved, le vprašala, ali je naša članica. Začudila se je:"Kaj pa bi imela od tega, če bi bila?" Da sem ji zastonj napisala napoved, sploh ni opazila. Pa vendar je tudi to nekaj, ali ne? In se ni včlanila. V. Po!nar, tajnica DU LJUDSKA BANKA d.d. Celje ‘Prešernova u(. 27, CELJE NOVOST V PONUDBI LJUDSKE BANKE Ljudska banka d.d. Celje ponuja zelo ugodne potrošniške kredite. Vse v zvezi s kreditom lahko uredite v AGENCIJI LJUDSKE BANKE V ŠENTJURJU MESTNI TRG 2 DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 v soboto od 8.00 do 11.00 ure tel.: 741-732 Ljudska banka se zaveda, da dela in živi za ljudi in od ljudi, zato se bomo posebej potrudili tudi za vas. LJUDSKA BANKA ______________________________________ ZAUPANJE ZAVEZUJE ‘Trgovina pri ‘BzCofaanjdj, Jfvakc Milena, ČmoCica STlRMČKE: Trgovina pri Belokranjki - Hvalec Milena v Črnolici vam nudi: bogato izbiro vse vrste moške, ženske in otroške konfekcije, vse vrste spodnjega perila, srajc, nogavic, veternih jopičev, pletenin, metrskega blaga, vse vrste posteljnine, prešitih odej, zaves, brisač in drugo. Možen je tudi nakup na 3 čeke. Poskrbeli smo tudi za PRESENEČENJE! Naše stranke, ki bodo v času do 29. aprila 1994 nakupile za 5.000,00 SIT, bodo udeležene pri nagradnem žrebanju, ki bo dne 29. 4. 1994 ob 16.00 uri v trgovini Hvalec. Izžrebane bodo tri nagrade in sicer: 1. nagrada v vrednosti nakupa za 25.000,00 SIT 2. nagrada v vrednosti nakupa za 20.000,00 SIT 3. nagrada v vrednosti nakupa za 15.000,00 SIT Poleg teh nagrad pa bo še sedem tolažilnih nagrad. ZA NAKUP S£ PRIPOROČAMO KEMIČNA ČISTILNICA, PRALNICA IN LIKALNICA rmiCKOŠEK "Naj bo vaš dobri, stari plašč zopet svež in lep" Ekspresno čiščenje oblačil C. Kozjanskega, odreda 4 Šentjur, tel.: 063/741-836 Planina naj bo občina! Ljudje živimo v treh okoljih: v najožjem, v družini, kjer vse odnose urejamo sami na osebni ravni, v državi, v katero nas povezujejo praviloma predvsem formalne vezi( ki Pa so seveda posledica močnih čustvenih povezovalnih sil) ter v okolju občine, ki predstavlja sožitje prebivalcev na ravni, na kateri se ureja velika večina vseh naših vsakodnevnih potreb. Družina je ustaljeno oklje, občina in država pa sta skupnosti, v katere hoče slovenska pomlad vnesti prvine evropske kulture. S parlamentarno demokracijo so bili že leta 1990 postavljeni temelji državi, občine pa naj bi dobile svojo podobe letos, z uvedbo lokalne samouprave. Z ustanavljanjem malih občin se vračamo 4 desetletja nazaj, ko je naša revolucionarna ljudska oblast namesto nekdanjih občin uvedla sedanje komune. Te so postale izpostave državne oblasti, odtujile so se našim vsakdanjim potrebam ter od daleč urejale, kako naj si postavimo hišo, se sporazumemo s sosedi, zgradimo šolo ali knjižnico itd. Nekatere od teh zadev so resda kasneje prenesle na krajevne skupnosti, in te so, čeprav v okrnjenem obsegu, največkrat prav uspešno opravljale naloge, ki jih Evropa nalaga občinam. Tam, kjer so krajevne skupnosti zaživele, so občani že doslej v veliki meri v njih neposredno in demokratično urejali svoje vsakdanje življenje. Ta oblika sožitja bo sedaj v novih občinah dobila večjo težo in zakonsko zagotovljen sistemski položaj. Tu velikih sprememb ne bo, le tistega večnega "fehtarjcnja" za vsak tolar posebej na šentjurski občini za vsako proslavo ali za vsak kamen posebej ne bo več, kajti vsaka nova občina L o imela svoj denar ter svoje demokratično in neposredno izvoljene ljudi, ki bodo s skupnim denarjem gospodarili in zanj tudi odgovarjali. Naše občine bodo res naše in bodo miele našo dušo in našo podobo. Takšne bodo, kot jih bomo napravili sami. Noni Krofi, predsednik sveta KS: Brez dvoma imamo na Planini vse pogoje za oblikovanje svoje občine, iiijiiiiisiiiiia Noni Krofi zakonodajalec je pri snovanju vsebine novih občin izhajal iz elemtov, ki so nam takorekoč pisani na kožo. Naša krajevna skupnost je teritorialno, zgodovinsko in družbeno zaključena enota, ki funkcionira že dolgo, lahko bi tudi malo pretiraval in rekel, da že kakih tisoč let, in ima kljub temu, da vsi venomer stokamo, kako smo b igf" aispiii m x rm' >— i ~ f ,it- 1 “G učitelji, ponašamo se s kompletno in zelo kvalitetno zdravniško oskrbo, imamo vsaj zadovoljivo razvite lokalne društvene, športne, kulturne in politične dejavnosti, tudi brez prostorov za skupne potrebe nismo. O več kot stoletni gasilski tradiciji sploh ni potrebno posebej govoriti. Tudi pošta se nam že dolgo zdi nekaj povsem samoumevnega. O samih gospodarskih temeljih naše bodoče občine bodo verjetno govorili drugi, moja površna ocena je, da tudi ti niso zanemarljivi. Zagotovo pa nam manjka podružnica uspešne banke, ki bi bila središče našega poslovnega življenja. Morda je nekoliko vprašljivo le število prebivalcev. Prvotno priporočilo je bilo, da naj bi nove občine imele vsaj po 3000 prebivalcev, kar naj bi zagotovilo ustrezno frekventnost temeljnih dejavnosti in sprejemljivo financiranje. Kasneje je državni zbor Svet občine Planina iz leta 1937 zaostali v razvoju, še vedno idealne pogoje za dokončno formiranje lastne družbene strukture. Imamo svojo ozemeljsko celovitost in tudi vse temeljne dejavnosti, ki jih za svojo relativno samostojnost potrebujemo. Oskrbo z življenskimi potrebščinami nam zagotavlja 5 trgovin, imamo popolno osnovno šolo, ki že ima svojo tradicijo in jo uspešno vodijo domači ta kriterij spremenil oziroma ga je prilagodil evropskim normam. Povprečna občina na avstrijskem Koroškem ima prav toliko prebivalcev kot jih bo imela planinska občina, tako da tudi zaradi števila prebivalcev nimam nobenih skrbi. Seveda pa je poglavitno vprašanje, kako bo naša občina kot samostojen Šentjurske NOVICE PREDSTAVLJAMO VAM subjekt preživela. Tu je res še kar nekaj dilem, ki jih v tem trenutku ni mogoče doreči. Vendar pa je zagotovo, da je veljavna zakonodaja tudi glede financiranja prilagojena malim občinam. Iz državnih virov nam bodo zagotovljena sredstva v višini 90% povprečne javne porabe v Sloveniji, kar ocenjujem za ugodno. Da bomo potem, ko bomo sami zase, znali za lastne skupne potrebe zbrati še marsikateri tolar, pa sploh ne dvomim. Manj denarja, kot smo ga v zadnjem desetletju dobivali iz šentjurskega proračuna, zagotovo ne bomo imeli! Miha Romih, podpredsednik SKD Planina je bila že pred stoletji upravno in sodno središče velikega dela sedanjega Kozjanskega ter bi lahko da ima čisto ožuljene noge, ker je celih 14 dni hodil od hiše do hiše in razlagal svoj volilni program. Na županskih volitvah je dvakrat zapored zmagal moj oče Miha Romih. Na občini sta bila zaposlena le dva človeka, Perčič iz Planinske vasi je bil tajnik, Jazbinšek Miha pa občinski sluga. Zupan in odborniki so bili sicer podrejeni srezu, ki je bil v Šmarju, toda vse vsakodnevne življenske zadeve so se urejajale enostavno in doma. Sosedske spore je reševal iz treh odbornikov sestavljen "komision", če je zmanjkalo krme za živino, jo je občina kupila v Banatu in so jo potem furmani s konji vozili iz Sevnice, če je plaz utrgal cesto proti Sevnici, je moj oče kot župan še isti dan našel zidarje, ki so škodo nemudoma popravili, če pa je bilo potrebno napisati pogodbo ali oporoko, je to marsikdaj storil kar na svojem domu župan sam. Ne mislim, da bi na Planini spet morali imeti prav tako občino, sem pa prepričan, da bi ob primerni slogi med občani lahko imeli spet svojo občino, ki bi nam zagotavljala uspešnejše sožitje in razvoj kot sedanja šentjurska komuna. Mirko Kovač, občinski odbornik: Miha Romih rekel, da je tradicija krepko na naši strani. Za časa Avstrije je bilo na ožjem planinskem območju kar 6 občin (to so sedanje katastrske občine), ki pa so se leta 1933 združile v občino Planina. Sedež je imela v Rotovžu, v stavbi, ki je zgorela med zadnjo svetovno vojno. Na čelu občine je bil občinsko odbor z županom. Vsi so bili izvoljeni na neposrednih volitvah. Leta 1937 je bilo med izvoljenimi odborniki mnogo še danes poznanih uglednih Planinčanov, npr. Kovač iz Šentvida, Karel Jazbec s Planinskega vrha, Trefner, Manček iz Doropolja, Pušnik iz Tajht, Ulaga iz Lok, Koželj iz Planinske vasi ter Luskar iz Podpeči. Volitve so bile take prave, z volilnimi shodi in dolgotrajnimi predvolilnimi agitacijami. Spomnim se, kako je g. Jazbec s Planinskega vrha, ko je bil protikandidat mojemu očetu, stokal, Zelo težko je do tolarja natančno Mirko Kovač prinaša ali jemlje, toda ocene, ki so nam na voljo, so pozitivne. Ne glede na to slednjo ugotovitev pa sem osebno mnenja, da svoje občine ne ustanavljamo zaradi nekaj tolarjev več ali manj, temveč zaradi dolgoročne usmeritve, ki bo sprostila velike motivacijske potenciale naših ljudi , v katere trdno verjamem. Zavedam se sicer, da bo spadala planinska občina še kar nekaj časa med demografsko ogrožene oziroma med socialno šibke in bo odvisna od državne pomoči, toda zaupam tudi v naše gospodarske zmogljivosti. Na Planini imamo preko 50 samostojnih obrtnikov in podjetnikov, okrog 200 domačih delovnih mest, dokaj razvito kmetijstvo in - kar je morda še najpomembnejše - veliko neizkoriščenih turističnih potencialov in še več samozavestnih ljudi, ki verjamejo v svoje moči. Sam projekt nove občine je resda tudi zahteven in bo v celoti ležal na plečih domačih ljudi. Treba bo gospodariti z občinskim imetjem, predpisovati davke, sprejemalo prostorske odločitve, skrbeti za komunalo, javni red, kulturne in rekreacijske potrebe občanov - vse to na demokratičen in za ljudi sprejemlijv način, toda res nimam bojazni, da tega ne bi zmogli. Imamo dovolj tradicije in mladih ljudi, ki jih naša gospodarska kriza vrača nazaj v domači kraj in so pripravljeni svojo perspektivo graditi tu na Planini. Planina ima svojo družbeno in gospodarsko perspektivo. Milan Koželj, podjetnik: Moji starši so bil doma v Planinski vasi, sam pa sem takorekoč Ljubljančan oziroma sem bil to do pred nekaj leti. Planino sem odkril dokaj pozno, zato pa me je tem bolj Milan Koželj očarala. Poglejte, kakšne panorame, romantična trg ter grad na skali, čisto °kolje, ugodna klima! Prava oaza roiru in sreče! Prometno in infrastrukturno je res na psu, toda geografsko ima izjemno ugodno lego. V oddaljen°stj nekaj deset kilometrov eži vseh 8 najbolj znanih slovenskih naravnih zdravilišč, na "dosegu roke" pa so takorekoč kar tri gospodarsko pomembne regije, celjska, mariborska ln z^savska. Tudi zaradi tega sem se odločil za podjetništvo na Planini. Verjamem v turistično perspektivo našega kraja. Da so tu možne hitre Jot ve'*ke spremembe, dokazuje Montparis. Do pred nekaj leti na anini nisi mogel dobiti niti poštenega sendviča, danes pa imamo ,u '°kal, ki je znan po vsej Sloveniji ln Je v drugem letu svojega poslovanja uspel prodati že več tisoč kulinarično m gostinsko vrhunsko pripravljenih obrokov. O takem "bumu" zagotovo indi lastnica gospa Julka Kovačeva ni sanjala. Pa se je zgodil, Ustvarili so ga domači kadri! Uspeli so presekati začarani krog jadikovanja in jalovih turističnih želja ter dati zagon nadaljnjemu razvoju, ki bo šel v smer kmečkega turizma ter domače Preskrbe z ekološko zanimivimi Prehrambenimi artilki. Imamo tudi že Pripravljeno ustanovitev kapitalske družbe, ki bo gradila teniško dvorano, Prenočitvene kapacitete, razvijala rekreacijske dejavnosti, konjski šport 'n še kaj. Skratka, Planina je v ^enem zagonu in naša samostojna °bčina bo le še tisti okvir, ki ga potrebujemo za lažje uresničevanje svojih načrtov. Dr. Janez Šmid, zdravnik: V preteklosti je bila Planina gospodarski in upravni center velikega dela sedanjega Kozjanskega. S prihodom Južne železnice se je razvoj za daljši čas prestavil v dolino, kar pa našim ljudem ni vzelo občutka pripadnosti in povezanosti s krajem. Se danes imamo dovolj samozavesti Dr. Janez Šmid in dovolj realnih osnov, da lahko uspešno ponovno zaživimo v novi skupnosti, v novi občini. Čeprav so se Planinčani na zborih skoraj soglasno izrekli za svojo občino, jim bo vendarle še potrebno podrobneje povedati, kaj z novo občino pridobimo ali izgubimo. Dobro jih poznam in vem, da so nezaupljivi oziroma hočejo vedno stati na trdnih tleh, zato bodo pred referendumom želeli vedeti več. Sam nimam nobenih pomislekov. V primerjavi z drugimi občinami imamo prav vse vsebinske, prostorske, zgodovinske in gospodarske pogoje za samostojnost. Pa tudi mnogo mladih prodornih ljudi, ki bodo kraj zagotovo znali uspešno voditi. Verjamem v ljudi in vem, da jih bo izziv samostojnosti prebudil. Podobno razmišljam tudi sam zase in sem se prav zato odločil za poklicno osamosvojitev, za privatno prakso. Vem, da bom tako lahko več dal in več dobil. Z lastno občino nimamo kaj izgubiti! Glede tega sem velik optimist. F. K. Planini Rajši kot sinje valove, rajši kot modro nebo, rajši kot zemeljski raj gledam tebe, domači moj kraj. Lepe so vode sveta, lepo je modro nebo, še lepša si Planina ti, prelep je žar tvojih ljudi! Veliko je vredno zlato, svojo ima vrednost srebro, še dražja si, Planina, ti, le tebe si srce želi. I.Uduč Tovarna krmil d.o.o. Žalec DROGERIJA Pomkd v Drogeriji Lem: Vsem svojim kupcem in tudi tistim, ki še niso, želi uspešno kmetovanje s proizvodi in orodjem, ki vam ga nudi naša ,n vaša prodajalna "ZRNO" na tržnici v Šentjurju. CENJENI KUPCI. V ZRNU VAM NUDIJO: krmila, žitarice, vitaminsko mineralne dodatke, zdravila za živali, rastlinska zaščitna sredstva, zemljo za lončnice, semena, drobna orodja, kletarsko opremo... ^formacije na telefonu 743-390 Dlpnu-itčlti ezNcula Ul. DuSana Kvedra 6a 63230 Šentjur tel.: 063/741-264 - italijanska lasna kozmetika Semidilino - velika izbira sončnih očal - recital barve za lase Pomlad z drogerijo Leona je lepša! SE PRIPOROČATA: Tomi in Robi iz prodajalne "Zrno" Šentjurska POSLOVNA STRAN NOVICE Amon se vrača! Pred dvema desetletjema je bil gospod Martin Amon šentjurski sinonim za servis pralnih strojev. Skorajda ni bilo gospodinje, ki bi ne poznala tega vedno dobrovoljncga gostobesednega in filozofsko navdahnjenega mladeniča. Z rezervnimi deli naloženim fičkom ter poln energije je bil povsod, kjer je zaškripalo v pralnici. Potem pa je nenadoma izginil s terena. Zapustil je svoje gospodinje, se celo desetletje preiskušal v različnih družbenih trgovskih firmah ter se končno pojavil kot samostojni trgovec, lastnik Eurošporta in trgovine z živili v tržnici. Ko je že vse kazalo, da se je v podjetništvu, kjer mu je tudi padla sekira v med, umiril, je poskrbel za presenečenje: zopet se vrača k svoji mladostni ljubezni, k pralnim strojem. G. Amon, kaj se je zgodilo z vami? Nič posebnega. Pred desetimi leti sem morda malo preveč na hitro opustil svojo servisno dejavnost. Zdelo se mi je, da sem je rahlo naveličan in da bi se rad potrdil tudi na drugih področjih. Šel sem v višjo komercialno šolo , nato pa prehodil vso pot od trgovca do komercialista in lastnika trgovine. In ko sem prišel do konca, sem spoznal, da vse to ni tisto pravo. Podjetje, ki sem ga postavil, je lepo steklo, meni pa so pričele misli vse pogosteje uhajati nazaj, v čas moje servisne dejavnosti. In sem se odločil. Trgovini bom prepustil sinu in ženi, sam pa se bom spet podal na teren. Enostavno rad imam to delo, rad sem med ljudmi, ki me potrebujejo. Ne nameravam več garati noč in dan, kot sem nekoč, vzel sem Candyjevo zastopstvo,in želim delati s preudarkom in užitkom. Ne bom pa razočaral gospodinj, ki bodo imele probleme s pralnimi stroji iz Gorenja ali plinskimi ter elektičnimi štedilniki. Začenjam tako rekoč od začetka in veselim se ustvarjalnih naporov, ki so pred menoj. Vso srečo na novi poti! Hvala! F. Kovač Servis BLANCO, TECNOGAS - garancijska in ostala popravila - trgovina - rezervni deli Telefonska naročila sprejemamo od 7h do 18h, ob sobotah do 12h. Trgovina in storitve I. Celjske čete 15 63230 Šentjur Tel.: (063)743-383 NOVO V ŠENTJURJU! Prodajalna Kmetijske zadruge Prodajalna KZ Šentjur, v centru Šentjurja nasproti Alposa nudi vse vrste semen, škropiv, krmil, gnojil, orodja, opreme ter rezervnih delov. Odprta je vsak dan od 8. do 15., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ob torkih in četrtkih od 9. do 11. ure je strankam na voljo strokovnjak za svetovanje pravilne uporabe škropiv! Šentjurske NOVICE Združenje Sever tudi v Šentjurju Leto 1991 je bilo za slovenski narod polno preizkušenj, tesnobe in pričakovanj. Ves osamosvojitveni proces, kratko vojno, smo v slovenski policiji sprejeli kot normalni del našega dela. Naš moto je bil enak kot danes, da opravimo svoje delo tako, kot slovenski narod od nas pričakuje. Ni bilo slovečih parol in lažnih junaštev, temveč le golo dejstvo, da moramo izpolniti svoje poslanstvo. To smo tudi storili in se nato vrnili k vsakodnevnemu zagotavljanju varnosti naših občanov. !n tudi kasneje so se v javnosti pojavljale različne interpretacije vloge policije v teh zgodovinskih dogodkih, ki pa so nične brez pričevanja le - te. Zato smo se v policiji odločili, da ustanovimo "Združenje Sever". Združenje Sever je stanovska nepolitična veteranska organizacija, ki združuje vse delavce organov za notranje zadeve in druge osebe, ki so sodelovale s policijo pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji. Vanj se lahko včlanijo aktivni , upokojeni ali bivši delavci OZN, bivši pripadniki rezervnega sestava, državljani RS, ki so pomagali policiji in svojci policistov, ki so svoja življenja izgubili v vojni za osamosvojitev Slovenije. Organizirano je na državni, regijski in lokalni ravni. Na območjih posameznih policijskih postaj so organizirani pododbori. Glavne naloge združenja so: seznaniti javnost s svojo vlogo v osamosvojitvenih procesih, organizirati strokovna srečanja, spominske svečanosti, nuditi pomoč ranjenim policistom ter svojcem padlih, organizirati družabna in športna srečanja v smislu krepitve medsebojnih prijateljskih odnosov. 18. marca smo imeli tudi na policijski postaji v Šentjurju ustanovni sestanek našega pododbora. Prisotnih je bilo 20 vabljenih, ki so tudi že dali pristopne izjave. Od tega jih je 10, ki niso zaposleni v OZN. Podprli smo iniciativo za ustanovitev društva "Sever" in izvolili vodstvo pododbora. Za predsednika je bil izvoljen Drago Maček, za podpredsednika pa Franc Bevc. Upamo, da bo Združenje Sever osvetlilo vlogo policije v procesu osamosvajanja in ji dalo mesto, ki je gre. Drago Maček "Trta" je dala Šentjurju lekcijo V soboto, 26. marca, je v Šentjurju gostovalo Kulturno umetniško društvo "Trta" iz Dolge gore. Oktet, ki ga vodi domačin Firer, dve večji folklorni skupini Marte Pelko, bratje Firer s svojimi originalnimi ljudskimi Pesmimi ter mladi pianistka ter flavtistka so sicer maloštevilnim Šentjurčanom v dvorani pokazali, kaj Je to delavnost in zagnanost. Njihov dve uri trajajoč program morda res ni predstavljal vrhunskega umetniškega dogodka, je pa zagotovo dokazal, da fantje in dekleta iz "neke" daljne Dolge gore znajo živeti ustvarjalno in radoživo, te svoje odlike pa so tudi sposobni z veseljem in samozavestjo prikazati na kateremkoli odru. Ttudi Šalej razstavlja v ljuBCjani Znani šentjurski slikar Rudi Šalej je v ponedeljek, 21. marca, razstavljal v galeriji Commerce v Ljubljani svoja najnovejša olja, gvaše in akvarele. Slikarja je zelo simpatično predstavil znani strokovnjak za likovne stvaritve dr. Mirko Jutršek. Razstavljena dela je okarakteriziral kot izredno kvalitetna. Menil je, da njegova dela vsekakor sodijo v slovenske galerije, kar pomeni, da se je Šalej izkopal iz ožje šentjurske slikarske kulture in se vzpenja v širši slovenski prostor. Šalej je prvi Scntjurčan, ki se je povzpel do take umetniške ravni, da razstavlja v ljubljani. Kulturni program na otvoritvi sta požlahtnili flavtistki z glasbene akademije, zakonca Ščurek pa^ sta deklamirala Šalcjeve pesmi. Ernest Rečnik ŠMARJE PRI JELŠAH K? MM, Šentjurske NOVICE — —” ' "v":"v Z VSEII VETROV -- lil 11! lil yXyXyXyXyX-x*x* .... —^ Na pomlad čista Ponikva Šele dobrega pol leta je minilo od ustanovitve Turistično - olepševalnega društva Ponikva, pa so člani in ostali krajani že nekajkrat prešli od besed k dejanjem. Najnovejša, toda prav gotovo ne zadnja akcija je zaživela z namenom, da bi s Ponikve in njene okolice izginila divja odlagališča odpadkov. Za informacijo o poteku akcije sem povprašala predsednika TOD gospoda Vlada Podgorška, ki mi je povedal: " Ob ustanovitvi Zelene sekcije pri društvu, ki jo vodita Olga Zabukovšek in Marjan Grosek, smo si zadali nalogo, da poskusimo izvesti spomladansko čiščenje domov in okolja. Pozivu so se odzvali v svetu KS, lovci, gasilci, OŠ Blaža Kocena, JKP Šentjur in številni posamezniki. Zanimanje krajanov je preseglo naša pričakovanja, saj se je pokazalo, da sta osveščenost in potreba po čistem okolju že mnogo večji kot pred leti. Ob tej razveseljivi ugotovitvi so zrasli tudi naši cilji. Prvi in poglavitni je, da bi v vsaki vasi zaprli vsaj eno divje odlagališče odpadkov. Z veseljem že danes ugotavljamo prve sadove naših prizadevanj. Tako so v vaseh Hotunje, Ponkvica, Zg. Okrog in na Ponikvi že stekle prostovoljne akcije. Pri zadnjem čiščenju velikih smetišč so sodelovali tudi trije traktoristi in večje število krajanov. Moto Zelene sekcije je: ne bomo odnehali prej, dokler ne odpravimo vseh divjih odlagališč, dokler ne ozdravimo zadnje rakave rane in ne uredimo rednega odvoza smeti iz celotne KS. Do 15. aprila je bilo odpeljanih 26 zabojnikov smeti in starega železa, tako da bo Ponikva tudi s te strani polepšana. Dogovarjamo sc za nabavo in lokacijo zabojnikov. Obrtnika Srečko Zupanc in Srečko Medved sta obljubila, da jih bosta napravila; vsak bo enega podaril svojemu kraju, dva pa napravil in prodal po ugodni ceni. Računamo tudi na sprejemljivo ceno materiala pri Alposu, in tako bi do jeseni imeli že šest svojih kontajnerjev. Poudaril bi, da brez zavzetih organizatorjev in marljidvih krajanov ni rezultatov. Naj pohvalim vsaj nekatere: Marjana Groscka, Dragico Sitar, g. Kolbiča, Jelko Šmid, Ivana Buserja, Janka Šibala, Dragico Medved, Toneta Ambroža, Staneta Smodeja, Marjano Jelenko ter vse sodelujoče šolarje in učitelje, ki so vzorno očistili vse prometne poti, bližnje travnike, obronke gozdov in potoke. Enako se zahvaljujem skupini žensk, ki je pod strokovnim vodstvom Danice Podpečnik uredila, pognojila in okopala grmovnice pred pokopališčem, gasilcem, lovcem in svetu KS ter predsedniku Viliju Zatlerju za finančno podporo. Prepričan sem, da bomo prav kmalu z dolgega seznama črnih točk v našem okolju, ki so jih vestno evidentirali učenci in lovci, prečrtali vsaj nekaj imen." M. Jazbec Obvestila TOD Ponikva V teku je akcija za nakup in postavitev košev za smeti. O tem ter o rastišču velikonočnice bo več v naslednji številki Šentjurskih novic. 9.aprila smo bili gostje na občnem zboru TD Planina, 16. aprila pa smo imeli strokovno ekskurzijo na Sorico, kjer smo se seznanili z njihovim projektom razvoja podeželja. 22. aprila se prične seminar za turistične vodiče po Ponikvi. Pričenjamo urejati spominsko sobo kartografa Blaža Kocena pri Zinki in Andreju Debelak. Jakob Pisanec in Gusti Vovk vodita akcijo urejanja krajevnih tabel in kažipotov. OŠ Blaža Kocena ima v ponedeljek, 25. aprila, dan odprtih vrat. Ob 15. uri bodo predstavili skupinsko delo na temo starih običajev. Vabimo vse krajane dobre volje, da se nam pridružijo! TOD Ponikva Fantje s Podgrada so najboljši Tudi letošnja cvetna nedelja ni mogla mimo rivalstva s pušeljci med fanti z različnih vasi šentjurske fare. Letos so prvenstvo odnesli fantje s Podgrada, ki so svoj 15 m dolgi in lepo zloženi pušeljc komajda spravili v farno cerkev Svetega Jurija. Bodo pa njihovemu dosežku gotovo oporekali drugouvrščeni, saj naj bi si zmagovalci pomagali z malo zvijačo: namesto vseh potrebnih šib, božjega drevca, mačkovne, leske in drugih so uporabili kar deblo vitke smreke. PISMA BRALCEV CeCjsfc peep shozo - ali fypCe(rajjče^ Pred dnevi sem na začetku Gosposke ulice v Celju srečal g. Posineka in tako ugotovil približno lokacijo Peep showa, ki je kljub temu, da jo je odobrila občina, vprašljiva. Daleč Primernejša bi bila "rdeča hiša" - bivši sedež partije: Posineku bi bili Prihranjeni stroški za spremembo namebnosti (Kako se že imenuje Politika v ljudskem žargonu?). Sicer pa tudi nekdanjo gestapovsko ‘n udbovsko mučilnico "Stari pisker" loči samo zid od božjega hrama. Marjan Manček, Celje 'Pohvala g.Podgorski Zelo me je ganila Mihčeva zgodba, k' sem jo prečitala v prejšnji številki Novic. Mnogo let je že minilo od tistega nesrečnega dogodka, ki ga pa gospa učiteljica ni pozabila in ga je tako lepo opisala. Čestitam ji! Mihcu Pa želim, da bi bil še naprej zdrav ,n pameten ter bi ubogal svojega skrbnega ata. Tudi gospa Pavla je lepo pisala o Juriju Šumeju, o njegovem življenju Pa sem brala tudi v Novem tedniku. Res je človek, da ga je treba iskati *n se mu lahko reče zlati ata. Ob njegovem bližnjem prazniku Sv. Jurija mu želim še mnogo srečnih dni! N. Božič, Blagovna Spoštovani g. %ovačl Ze od samega začetka spremljam in rada prebiram Šentjurske novice. Le tako naprej! Pišem vam pa zato, ker se v samem centru Šentjurja pred očmi vseh občanov, nenazadnje tudi občinskih veljakov, dogaja največja kraja delavskega denarja. Z družbenim, se pravi z delavskim denarjem adaptirajo Resevno, da jo bo potem, po mojem mnenju že znani menedžer lastninil. Nisem si mislila, da bom v naši lepi deželi, potem ko smo se otresli onih iz Beograda, ko imamo svobodo in demokracijo, doživljala take grdobije. Pišem vam zato, ker ste že večkrat dokazali, da ste pronicljiv in pošten borec za pravico in resnico in da s svojim člankom opozorite na to zadevo ter jo skušate razkrinkati in obelodaniti. Zvesta bralka Spoštovana 2. Uduč! V Šentjurskih novicah sem prebral kritiko "moje" pesmi. Če so kateri verzi vas osebno prizadeli, vam ne morem prav nič pomagati. Mene ne prizadene, ker imam vonj po kmetiji. Brez zamere in lep pozdrav! Za dobro voljo bralcev pošiljam tudi nekaj šal. Če so za objavo, presodite sami! - Vera, zakaj si razdrla zaroko s tistim mladim zdravnikom? - Veš, bilo je tako neprijetno, ko sem vsako njegovo pismo morala nesti v lekarno, če sem hotela zvedeti, kaj mi piše. - Lojzek, le kdo je bil včeraj spet na moji češnji? - Tovariš učitelj, prav nič se ne sliši sem v mojo klop. - A res? No, potem pa pridi sem, bova zamenjala prostore in boš ti mene kaj vprašal. - Tovariš učitelj, kdo je sinoči pred našo hišo poljubljal mojo sestro? - Prav imaš, res se nič ne sliši. M. Zalokar, Primož ‘Pozdravljeni! Kar preveč sem se navadila in ne morem, da ne bi kaj napisala za naše Šentjurske novice. Najprej o št. 11, ne morem namreč nečuteče mimo besed o Prešernu. Kako je resnično in lepo: njegova poezija je poezija bolečine, nesreče in hrepenenja, njegov brezup je naš brezup in njegov beg je naš beg! Kako se zgodovina ponavlja! In tako življenje je treba sprejeti in se ga kljub vsemu veseliti. Hvala vam, ker v "Zgodovini naših krajev" predstavljate kroniko Planine, ki je marsikomu zdaj prvič na vpogled. S posebnim spoštovanjem moje oko objame zgodovinske fotografije, misel pa prednike, ki so živeli tod pred mano. Morda vam bo prišla kdaj prav katera od mojih domoljubnih pesmi, ki vam jih prilagam! Ivanka Uduč Zvestoba do groba Nič se ne zgodi slučajno. Poštarica na Planini je pač v Partijskem duhu vzgojeno dele. Krivda, da lahko s komunističnimi simboli (Titova slika) posiljuje Planinčane in okoličane, leži tudi na poštni direkciji v Ljubljani. PTT kot Javna - državna inštitucija, izgleda, nima enotnega reda, kot je to v urejenih državah, kjer je natančno določeno, kateri simboli lahko krasijo javne ustanove. R° bi na steno obesila sliko g. Lavrenca Koširja (1804 -• 879), velikega poštnega reformatorja, bi to blagodejno yplivalo na pomankijivo slovensko zavest, ampak za to pa je potrebno poznati nekaj malega zgodovine. Marjan Manček, Celje eveT&ieHRim metkci Ul. iteonu Dobrollntka 5 (pri Zdravstvenem domu) 63230 Senllur, Telefon: 063/742-101 Nudimo vam pester izbor lončnic in rezanega cvetja. V naši prodajalni (pri Zdravstvenem domu) se boste lahko prepričali o kvalitetni ponudbi in sprejemljivih cenah. ROŽE IZ CVETLIČARNE METKA BODO KAPRA VILE VAŠA PRAZNOVANJA BOLJ SLOVESNA IN PRIJETNA! OBVESTILA Jurjevanje 94 Petek, 22.aprila: Ob 15,30 - Jurjeva povorka konjskih vpreg skozi mesto do prireditvenega prostora v Zgornjem trgu. Sledil bo nastop pihalnega orkestra, mažoretk, ob 18. uri bo modna revija, ob 19. uri pa bo igrala glasbena skupina "Ulwil" iz Land-schuda. Veselje med premnogimi šanki in stojnicami bo trajalo do zore. Igral bo ansambel Vinka Cverleta. Sobota, 23.april: Jurjev sejem bo v Tržnici med 8. in 17. uro, ko vas bo zabaval Šaleški odmev, ob 18. uri pa bo veselica z ansam- Ncdelja, 24. aprila: Ob 8. uri - koncert pihalnega orkestra Šentjur pri cerkvi sv. Jurija, nastopi mažoretk in folklornih skupin ter glasba Šaleškega odmeva. Torek, 26.aprila: Ob 20. uri bo v Kulturni dvorani revija pevskih zborov in oktetov iz vse občine. TOD Šentjur Obvestila matične službe Poročili so se: Jožef Zavski iz Gorice pri Slivnici in Angela Šeško iz Bukovja, Matjaž Kovačič s Kamenega in Bernardka Lorger iz Razborja. Umrli so: Franc Grobin ( 82) iz Šentjurja, Notburga Artiček (75) iz Krivice, Justina Lenič (80) iz Razborja, Anton Vodeb (63) iz Šentjurja, Terezija Vovk (89) iz Planinske vasi, Janez Brečko(74) iz Hotunj, Marija Vipotnik (68) iz Tratne, Karl Gajšek (69) iz Kostrivnice, Jožef Muškotevc(63) iz Tratne, Amalija Vodeb (88) iz Straške gorce. H7 m Kmetijska svetovalna služba Uničevanje plevelov v travni ruši Dve suši sta na intenzivnih travnikih razredčili travne vrste in na njihovem mestu so se razbohotili različni pleveli. Tam, kjer je ruša močno zaplevljena z enoletnimi pleveli (jetičnik, zvezdica, mrtva kopriva, penuša, plešec) ter nekaterimi večletnimi pleveli (navadna lakota, tropotci, regrat, rman, ščavje...), škropimo v aprilu z enim od naslednjih pripravkov: STARANE 11/ha ali 1,6 dl na 100 1 vode DICOFLUID COMBI 41/ha ali 4 do 6 dl na 100 1 vode ANITEN MPD 41/ha ali 4 do 6 dl na 100 1 vode Na hektar porabimo cca 600 1 vode. Če so povprečne dnevne temperature nižje od 8 stopinj C, uporabimo Starane, ker je bolj učinkovit. Z uporabo teh herbicidov bomo uničili tudi detelje in druge metuljnice( lucerna, nokota). Za boljšo oprijemljivost pripravkov lahko uporabimo še 1 dl CITONVETA na 100 1 vode. Ko se pleveli posušijo, moramo na izpraznjena mesta dosejati mešanico trav ali detelj v količini 10 do 20 kg na hektar. Sejemo lahko ročno ali z motorno kosilnico, ki seme vdela v zemljo. Na težkih tleh priporočamo pred setvijo brananje s klinasto brano, po setvi pa je ob sušnih razmerah potrebno zasejane površine povaljati. Če nimamo valjarja, površino prevozimo s traktorjem. Ščavje je najbolj nadležen trajni plevel na intenzivnih kmetijskih površinah. Na travniku ga lahko uničujemo spomladi lokalno s STARANE 1 l/ha ali z ASULOXOM 4 do 6 l/ha po celi površini. V jeseni ga lahko zatremo tudi s preparatom HARMONV 40g/ha, ob tem pa tvegamo bolj pičlo zadnjo košnjo. Ing.agr. Z. Brglez rW \ malem ribniku pod pregrado živijo velike ribe! Srečni ribič Karel je uplenil metrsko ščuko. RTG Tratna vabi na tradicionalno praznovanje 1. meja ob Slivniškem jezeru. Od 14. ure dalje se boste pri Ribiškem domu kahko tudi zavrteli ob glasbi. Drameljčanke so za tradicijo! "Prihodnje leto, ko b°mo spet nesle jedila k velikonočnemu blagoslovu, bomo v narodnih nošah," so obljubile. Šentjurskim košarkašem ni uspelo V kvalifikacijskem dvoboju za uvrstitev v B ligo So šentjurski košarkaši po neodločenem izidu doma (63:63) klonili v Sostrem proti ekipi iz Janč. Po izenačeni igri je na koncu tekmo dobil srečnejši nasprotnik, to pa so tokrat bili domačini. Rezultat Je bil 60:58. Omeniti velja, da je tekmo prvič v tej sezoni vodil trener Danilo Razboršek in morda bo naslednje leto prav on tisti, ki bo Šentjurčane Pripeljal tja, kjer so nekoč že bili. ŠVAGULA d.o.o. LOVSKI DOM ŠENTJUR Gostinske usluge, jedila po naročilu, slovesni pogrinjki, lovske specialitete, vsak dan domači kruh, potica in slovenske narodne jedi! Prvomajski program: - 30. 4. ob 15. uri nastop mladih harmonikarjev - freitonarjev - 1. 5. ob 15. uri prvomajski ples na ploščadi pred Lovskim domom Lovski dom 741-185, mobitel (0609) 618-438 š^juret. ŠENTJURČANI PO SVETU NOVICE S poti po Indiji in Nepalu Taj Mahal se nam je neizbrisno vtisnil v spomin in še vedno vzneseni zapuščamo Agro, tokrat s sodobnim vlakom Shatabati exspresom, povsem drugačnim, kot smo jih videvali v filmih o Indiji. Novo podobo Indije kaže želežniška postaja, natrpana z balami različnega blaga in tovora, ljudje, težko obloženi s prtljago hitijo med peroni, ki jih perejo kar pod našimi nogami, med tiri prespijo ali celo tam živijo kar cele družine. Razdaljo 3oo km prevozimo v treh urah. Skozi zatemnjena stekla vagona opazujemo pokrajino, ki je zelena in obdelana le še ob vodi ter postaja vedno bolj podobna naši predstavi o površini lune. Iz peska se dvigajo veliki okrogli kamni vulkanskega porekla. Izstopimo v mestu Jhansi, ki je že v drugi državi in šteje okrog 1,5 miljona prebivalcev. V njegovi bližini se nahaja precej rudnikov premoga in diamantov. Pot nadaljujemo spet z avtobusom in naš naslednji cilj je Kajuraho, religiozni center, kamor so se mladi hodili učit odnosa do življenja in ljubezni. Med potjo smo si ogledali še ogromen kompleks palač v Orehi z znamenitim in 25o let starim fikusom, v bližini katerega smo se ohladili s toplim čajem - brez pomote. Pili smo enega od zelo znanih indijskih mešanic čaja - masala čaj, ki ga zakuhajo na mleku in ki poleg pravega čaja vsebuje še ingver, žafran, med, sol in črni poper. Ko se približujemo Kajurahu, nas naš novi vodič Gupta seznanja, da je več sto templjev gradilo 60 ooo obrtnikov pod vladavino dinastije Chandela. Templji so večinoma hinduistični, nekaj je džainističnih. Njihova zunanjost je nadrobno in natančno izklesana, zato je moč zaznati izraz ženske, ko se lepotiči ali njeno razpoloženje med oziroma po ljubljenju, izklesani so menda vsi prizori iz Kamasutre. Med posameznimi templji je polno cvetočega grmičevja, rož, različnih dreves, lega vseh templjev pa je taka, da jutranje sonce posije naravnost skozi vrata na najsvetejši del - oltar. Tudi v Kajuraho prihaja mnogo domačih in tujih obiskovalcev. Nekako se privajamo na res ekstremne preskoke v načinu življenja v Indiji -od lepih hotelov, bogatih indijcev do najrevnejšega in umazanega življenja na ulicah ali celo nedotakljivih, ki kakor da nikjer ne živijo. Malo smo se že naučili ločiti, v katero kasto približno kdo spada. Ves čas našega potovanja po indijskih mestih in vaseh opazujem ljudi, njihovo obnašanje, način oblačenja, dela. Moški v mestih so nekoliko temnejši, bolj drobni in manjši (razen visokih Sikhov) od Evropejcev, v vaseh pa nosijo večinoma ovito belo rjuho prek ledij, ki je med nogami speta in je podobna našemu hlačnemu krilu. Hodijo ali bosi ali v japonkah, le redke smo videli v čevljih, nosijo pa obvezno po več prstanov, uhane in zapestnice. Zenske povsod nosijo zelo elegantne sarije fantazijskih barvnih odtenkov in niti ene Indijke nismo videli evropsko oblečene. Ženskost, gracioznost, silhueta postave se nikakor ne more primerjati z našimi oblačili ali morda s kavbojkami. Imajo ogromno nakita, prstane na vseh prstih,tudi na nogah, zapestnice do komolcev, obvezen okrasek v nosu, ki včasih binglja kar čez pol obraza, do celega niza verižic. Vrednost nakita je seveda statusni simbol. Verjamem trditvi, da Indijke instiktivno znajo ugajati in, da delajo in živijo tako, da osrečijo svoje moške. Draga Kovač - Škoberne Nadaljevanje prihodnjič Moder je tisti človek, ki se hoče česa naučiti od drugega človeka. Močan je tisti, ki zna obvladovati svoje želje. Bogat je tisti, ki sc zadovolji s svojim koščkom zemlje. Spoštovan je tisti, ki spoštuje druge. Hebrejski pregovor Kajuraho Šentjurske NOVICE ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV - 1 *z Planinske kronike Planinska župnija je spadala pod Gornjegrajsko opatijo in je plačevala desetino po 40 škafov od vsakega žita. Leta 1571 se prvič imenuje kot zupnija Šentvid, cerkev sv. Marjete Pa kot njena podružnica. Šentviški župnik Krištof Škofič je bil tajnik ljubljanskega škofa in je imel na škofovskem dvoru velik vpliv. Za Šentvid seveda ni imel dosti časa in le L' nameščal svoje vikarje. Za službo °žjo se menda ni kaj dosti brigal, u°lj ga je skrbelo pobiranje desetine, zato je bil v stalnih sporih s laninčani. Župnijske tlake je bilo kar Precej, saj so morali podložniki namesto 539 dni ročne in 56 dni konjske tlake plačati 61 goldinarjev ln 21 krajcarjev. Šentvid je bil sedež župnije vse do leta 1910. Planinska posest je pogosto menjavala oskrbnike in pravih gospodarjev skorajda ni bilo. Lastnik Karol Avstrijski jo je dal v najem Joštu Turnu, ta jo je naprej prodal Urbanu Ainkirnu, lastniku Idrijskega rudnika, ta pa dal spet v najem nekemu •leromu Urbaniču. Nihče od njih ni bival na Planini. Na graščini so oskrbniki, med njimi je bil nekaj časa tudi planinski tržan Štefan Siebeneicher, gospodarili precej samovoljno in po svoje. Prišlo je do Pritožb in leta 1575 je deželna vlada Poslala na Planino dva komisarja, ki sta temeljito pregledala vse gospodarstvo in upraviteljstvo. Iz zapisnika o tem pregledu se da razbrati, da je bil grad v slabem stanju, davščine in dajatve previsoke, nekaj kmetov je prodalo svoje kmetije cesarju Fredinandu I. in so potem bežali s svojih nekdanjih kmetij, kjer 80 delali kot sužnji zgolj za golo Preživetje. Ugotavlja se, da je zemlja nerodovitna, svinjsko pitanje v gozdovih neizdatno, ribniki zanemarjeni. Na gradu so poleg oskrbnika bili še pristavnik in Pristavnica, pisar, hišni hlapec za v°do, dva pastirja, vratar, sodnijski blapec ter dva lovska hlapca. Takrat 80 dopolnili urbar iz leta 1496. Planinski tržani so gradu odslej na leto plačevali 4 goldinarje in 10 krajcarjev. Grad je imel skupno 161 kmetov - tlačanov, nekaj kmetij pa je plačevalo desetino tudi drugim fevdalnim gospodom in župnišču. Ugotovilo se je tudi, da je iz grajske kapele sv. Pankraca izginila vsa mašniška oprava, grajski najemniki pa so kapelo celo onečastili, saj so v njej napravili jedilno shrambo. Anika Wambrechtsammcr, avtorica Planinske kronike Leta 1573 je prišel na Planini s svojo četo upornih kmetov hrvaški kmečki poveljnik Ilija Gregorič. Skupno z upornimi Planinčani, ki jih je vodil ključavničar Ravbar, je izropal samostan v Jurkloštru ter pričel oblegati planinski grad. Ko je izvedel za poraz kmečke vojske na Krškem polju, je s svojo vojsko odrinil na pomoč upornikom v Stubici. Pri Lesičnem ga je pričakala plemiška vojska in 8. februarja zjutraj se je pričela bitka, v kateri je padla večina kmečkih upornikov, bilo jih je nekaj sto, in le 42 so jih ujeli in vkovali v železje. Uporni planinski kmetje in tržani, ki niso šli z Ilijo, so si koj po njegovem odhodu premislili, svojega voditelja Ravbarja so še isti dan zvezanega predali grajskim in se podvrgli njihovi oblasti. Ravbar je končal v okovju, ki ga je pripravil celjski kovač Pavel Blasman. Tako se je za Planino končal veliki hrvatsko - slovenski kmečki upor. Spomladi leta 1593 se je avstrijski nadvojvoda Ernest naveličal problemov z najemniki planinskega gradu in ga je prodal. Kupec je bil Marks Anton Moscon. Moscon je bil v sorodstvu z Janezom Baptiste Valvazorjem, prednikom znamenitega Janeza Vajkharda Valvazorja, in je bil njegov dedič. Moscon je hkrati s podedovanim bogastvom moral prevzeti v vzdrževanje sirotišnico v Laškem, planinski grad in posetstva pa je kupil predvsem za vzdrževanje te sirotišnice oziroma bolnišnice. Ob prevzemu planinskih posestev je bil napisan nov urbar, v katerem so do vseh podrobnosti določene obveznosti planinskih tržanov in ostalih podložnikov. V tem urbarju se pojavlja mnogo imen, ki se še sedaj najdejo po širši oklici Planine, kar zagotovo pomeni, da gre za iste rodbine. Poleg kmetov je na planinski posesti bilo takrat tudi 12 mlinov in dve žagi, preko 50 podložnikov je imelo obvezo vinske desetine, kar pomeni, da je bilo vinogradništvo precej razvito. Podložniki so menda mnogo lovili polhe, saj so jih samo grajskim dolgovali preko 600. Sredi trga je stal sramotilni steber, ki so ga morali vzdrževati grajski. Nekje v bližini današnjega zdravstvenega doma so stale vislice. Te so morali postaviti in vzdrževati vsi tkalci, ki so živeli pod planinsko oblastjo. Planinski trg je imel svoje posebne navade in pravice. Župana so si izvolili tržani sami, prisegel pa je pred graščakom. Župan je pobiral davke, sodil in kaznoval. Vsako trško posetvo je plačalo po 14 krajcarjev, od tega je župan moral oddati v grad 4 goldinarje in 10 krajcarjev, ostalo pa se je porabilo za loj za razsvetljavo treh cerkev. Na svojih posestvih so tržani lahko prosto kupčevali, svoje posetsvo pa so lahko zamenjali ali prodali le v soglasju z graščakom. V trgu so imeli tri sejme, in sicer je bil prvi na dan sv. Vida, drugi na dam sv. Marjete in tretji na dan sv. Jakoba. Za prva dva so sejmarji plačevali cestnino in štantnino, ki jo je pobiral župan, Jakobov sejem pa je bil prost vseh dajatev. Za prodani par volov je cestnina znašala 2 krajcarja. (se nadaljuje) Šentjurske NOVICE ŠENTJURSKE ZGODBE — Zalikina zgodba Pravili so, da sta bila zaljubljena kot dva golobčka. Na pogled malce čuden par: ona visoke postave, z ognjenimi lasmi, on pa nizke rasti, okrogel in svetlolas. Živela sta v hiši, ki je dišala po čistoči, štedilniku na drva, pikčastih zavesah in lepih besedah. Hodila sta na "šiht". Zaslužila nista veliko, bila sta skromna in ona je znala obračati denar kot nobena druga. Žalika je bila sad njune ljubezni. Imela je materine ognjene lase in očetove svetlomodre oči. Živeli so srečno. Leta so tekla kot vodica v potoku, ob katerem je stal njihov dom. Žalika je začela hoditi v šolo in tisto leto se je začelo. "Le kako dolgo bomo še stanovali v tej gnili bajti, ob tem smrdljivem grabnu? Branko (njena prva ljubezen) ima avto, Marija (njena sodelavka) si je kupila žametno sedežno, Jurka(njena prijateljica) ima trisobno stanovanje v stolpnici, mi pa garamo in neprestano popravljamo to veliko streho, ki je kljub popravilom še vedno stara! Tega sem se naveličala, saj si še večerje v restavraciji ne privoščimo!" On jo je tolažil, da je že bolje, če imaš svojo streho nad glavo, kot pa da te po petah tolčejo blokovska vrata. Rekel ji je še, da naj potrpi, da ko bodo potok regulirali, bo k hiši dozidal velik lep prizidek, ki bo imel pokrit balkon, na katerem bo stala palma, ki sta jo videla, da je bila na prodaj v Poreču. Ona tudi s tem ni bila zadovoljna. Nekega večera, ko se je vrnila s popoldanskega šihta, se je vanj pognala z besedami: Ani mi bo poiskala delo v Avstriji. Pomivala bom posodo in zaslužila petkrat toliko kot v tej zadimljeni delavnici." Njega je skoraj kap. Ni in ni ji mogel dopovedati, da ne bo dovolil, da bi spala v tuji postelji, da bo zvečer moral sam gledati televizijo, ne da bi božal njene lase, v katere se je ujel žar ognja in sonca in da bo njuna Žalika ostala brez mamice. Ne in ne! Za dopovedovanjem so prišle prošnje, nato pa že prepiri. Ona je ostala pri svojem: pomivalka preko meje in pika! Po mesecu dni je dekletce ostalo brez mame, mož pa brez žene. Redno je pisala obema, tudi telefonski pogovori so bili pogosti. Nato so najprej izostala pisma njemu, pa tudi telefonski klici so bili vse redkejši. Sodelavci so začeli: ona spi z drugim, nate je pozabila, rdečelaske niso zveste, kupila si je avto in se vozi križem po Avstriji, ti pa otepaš samoto in si Žaliki oče in mati hkrati. Njega je začelo jeziti. Zahteval je, da se vrne domov. Res je prišla - samo na obisk. Prinesla je šilinge in čudovita darila. Bila je nekam tuja v novi pričeski in rdečem kostimu. Po nekaj dneh je odšla. Potem je dolgo ni bilo. V šolo je telefonirala zelo poredko. Tudi pisala več ni. Žalika je v šoli vse bolj in bolj popuščala. Njene prav dobre ocene so zdrsnile na dvojke in enke. Močno je pogrešala mamo. On je življenje tolkel po svoje: šiht, popoldanski "fuš", zvečer pa prijatelji in pijača. Noči, noči so bile najhujše. Spanja ni in ni bilo. Bilo pa je veliko čudnih misli. Zopet je prišla in prinesla Žaliki zlato uro, njemu pa peska v oči. Po dveh dneh se je odpeljala. Minila je zima in prebujala se je pomlad. Nekega zgodnjega pomladanskega dne se je pred šolo pripeljala v velikem starem avtomobilu. Ni bila sama. Pripeljal jo je prijatelj. Žalika ji je nasmejana planila okoli vratu. Ločila sta se. V začetku šolskega leta Žalike ni bilo v šolo. Sla je k mamici preko meje. Sama sebi sem rekla, da bi ji Bog naklonil veliko mamine ljubezni. On je ostal sam. Pravijo, da je pošten in zelo delaven. /. Podgajski "Klepet v dvoje” s Kacinom V hotelu Alpos nadaljujejo s svojimi večeri z znanimi Slovenci. V petek, 17.aprila so gostlili novega obrambnega ministra Jelka Kacina, z njim pa je klepetala Anita Kolesa. Kacin, katerega govorniške sposobnosti poznamo še iz časov .junijske vojne, se je tudi tokrat izkazal kot jasen in simpatičen sogovornik, ki je kljub temu, da zlasi v zadevi Smolnikar oziroma Janša, ni povedal nič novega, tako navdušil zbrano šentjursko elito na novo združene LDS, da so mu kar nekajkrat spontano zaploskali. Odločno je potrdil, da je že povsem zvest član nove LDS in zaupa Drnovšku. Kar nekajkrat je ponovil, da je Janša bil in je še njegov prijatelj, a ga je tolikokrat negativno okarakteriziral, da ta njegova izjava ni izzvenela preveč resno. Po njegovem mnenju Janša igra neko čudno zmedeno igro, je v konfliktu sam s seboj, ne zna ravnati z ljudmi, je zlorabljal ministrsko funkcijo za strankarske namene (kar se Kacinu ne bo zgodilo!) itd. S "protijanšcvstvom" so šli še dalje nekateri prisotni Šentjurčani, ki so med drugim novemu obrambnemu ministru čestitali za njegove odločne zamenjave (Krkovič in drugi - aplavz) ter ga spraševali, kako bo povrnil ugled slovenski vojski, ki ga je zapravil Janša. Večer je s prijetnimi večno zelenimi melodijami zaključil duet Prima vera. Šentjurske NOVICE RAZVEDRILO U~i EZčT™ NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. U { KONEC SVETA Ž. IME IGRALNA KARTA IGRALEC VOLODJA Ž. IME UROČENOST UPOGIBANJE V POZDRAV 22. ČRKA SL ABEC. DEL OSTREŠJA MED. ORG. DELA DEL TEDNA NAJVEČJI SESALEC MESTO OB MORJU OZEK PAS VULKAN NA SICIUJI DRŽAVNA ZAHVALA MAJHNO NASELJE SLONOVI ČEKANI PRAV TAKO (LATINSKO) ARABSKI ŽREBEC SIHANUK NORODOM KOPNO V MORJU MESTO V BOSNI REKA V AVSTRIJI NARODNI HEROJ PETER KLEPEC SKUPINA PTIC MIRNO SOŽITJE ŠPANSKI SUKAR ŠTAMPILJKA POUTIK PUNGARTNIK KRUMPAK NACE ODPRTA OGNJIŠČA ORGAN VIDA POLITIČNA ZBOROVANJA RIMSKA ENA SPLETI LAS TOMAŽ TERČEK Tri nagrade podeljuje sponzor iz križanke! ‘Ko dopolnite trideseto! Prešeren se je pri tridesetih poslovil °d mladosti, vam pa tega ni potrebno, naslednje nasvete pa si le vzemite k srcu! Začnite varčevati! Ni pomembno, kako na tesnem ste 2 denarjem, par tolarjev ali kaj več Se vedno lahko da na stran. Kupček sc bo neverjetno hitro večal. Dobra naložba je življensko zavarovanje in nekega dne vas bo prijetno Presenetilo obvestilo, da imate nekje Precej denarja. To je čudovit občutek. izdelajte si finančni načrt za zadevo, v kateri želite uspeti! Praktično vsak, ki je iz nič postal milijonar, je imel načrt, kako in kdaj Priti do prvega milijona, že ko je zapustil šolske klopi. Razlika med Pstimi, ki so uspeli, in tistimi, ki niso, je v tem, da so prvi vedeli, kaj hočejo, slednji pa ne. Načrt lahko spremenite tudi sredi poti. Pomembno je, da ga imate. 3. Naučite se izpolniti davčno napoved! Čeprav imate čudovitega računovodjo ali vam zadeve ureja kar podjetje, morate biti z dogajanjem na tekočem. Tudi najboljši računovodje delajo napake. 4. Naj vam spremljanje finančnih strani časopisov pride v navado! Sčasoma vam bo postalo jasno, za kaj gre. Bodite na tekočem in odkrili boste marsikatero zelo koristno skrivnost. 5. Kupite si streho nad glavo! Najbolje večjo, saj je naložba vredna in varčna. Ko ste lastnik svojega doma, daje to poseben občutek varnosti in ugodja. Lahko jo tudi oddate v najem. Najemnine praviloma rastejo. 6. Druži te se s kakšnim "finančnim čudodelnikom"! Kdorkoli pač to je. Nekatere srečne duše imajo prirojen talent za posel in dober zaslužek. Preučite njihove poteze, poslušajte in posnemajte! 7.Skušajte razumeti svoj finančni jaz! Uživate v tveganju? Imate za sabo kup neprespanih noči zaradi bojazni, da bo banka, v kateri imate svoje prihranke, bankrotirala? Vas borza in delnice dolgočasijo? Bodite pošteni - ali vas straši misel, da drugi upravljajo z vašim denarjem? Res želite dobro zaslužiti? Obogateti? 8. Napišite oporoko takoj, ko imate komu kaj zapustiti! Če želite, da on ali ona deduje po vaši smrti vaš del, to zapišite! Na ta način vaši sorodniki ne bodo mogli trditi, da je njihovo (kar bodo drugače zanesljivo naredili)! M. Obrez Šentjurske LAHKO BI BILO RES Lm NOVICE ■ . .. 1 1 Še eno šentjursko prvenstvo Lačni pitajo site Imajo ga vaščani s Planiškega vrha: so menda eno izmed zadnjih treh strnjenih naselij v državi, skozi katere vodi makadamska regionalna cesta. Prometni minister Umek je vodstvu krajevne skupnosti Planina zagotovil, da jim tega prvenstva ne bo ogrozil. Čigav je dr. M o ser P Potem, ko je 400 000 DEM občinskega proračunskega denarja več kot tri leta na pol ilegalno vedrilo pri Štajerski banki, so se na zadnji skupščinski seji svečano in zmagoslavno vrnile v domačo hišo skozi glavni vhod. Nominalno so bile sicer "na broju", realno pa je manjkalo le kakih 130 000 DEM. Kar pa sploh ni katastorfa -tudi bankirji in njihovi podporniki so ljudje in je njihove težave koristno razumeti. Na zadnji seji občinske skupščine se je kar nekajkrat glasovalo politično obarvano. Skrbnim analitikom skupščinske politike bo delal precej preglavic odbornik iz zdravstvenega doma dr. Moser, ki je družno z odborniki SKD glasoval proti Šentjurskim novicam, kmalu nato pa skupno z LDSovci in nekaterimi bivšimi komunisti demonstrativno zapustil sejo ter z nesklepčnostjo preprečil izglasovanje skupščinske zahteve po takojšnji razjasnitvi afere "Smolnikar", ki so jo predlagali odborniki SDSS in Ljudske stranke. Po čem je načeinostP Kaže, da je njena cena enaka vsoti, ki jo je šentjurski IS namenil za pokroviteljstvo Viae historice. Občinski odbornik, ki je bil do nedavna načelen in pokončen kritik Izvršnega sveta, se je potem, ko je dobil omenejno pokroviteljstvo za svojo prireditev, prelevil v njegovega enako načelno in pokončno vdanega častilca. Pozabljivost Podpredsednik izvršnega sveta g. Zdolšek, ki je na prejšnji seji občinske skupščine zahteval od odbornikov, da se odločijo ali za Novice ali za izvršni svet, je potem, ko so Novice na glasovanju dobile podporo, pozabil odstopiti. Odkrita ekspozitura "udbomafije"P Za našo občinsko skupščino, ki je zlahka požrla obilen cmok Štajerske banke in ni zmogla minimalne načelne podpore Janezu Janši, so se v kuloarjih pričele širiti govorice, da je ekspozitura prave pravcate "udbomafije". Kar pa seveda ni res - Šentjurčani smo po naravi pristaši prave linije! Razlike Uvajamo rubriko: Govori se ... Pred kratkim je bil od sebe, smo vam jih sprejet zakon o javnih v Šentjurskih novicah glasilih, ki v 24. členu pripravljeni pomagati govori, da morajo izbrskati na svetlo, državni organi, organi Pišite nam v rubriko lokalnih skupnosti, "Govori se mi vam posamezniki, ki pa bomo, sklicujoč se opravljajo javno funk- na zakon o javnih cijo ali javno službo, glasilih, poskušali javni zavodi in javna preskrbeti javne odgo-podjctja zagotavljati vore. V upoštev javnost svojega dela z seveda pridejo le pod-dajanjem pravočasnih, pisani predlogi, kar pa popolnih in resničnih ne pomeni, da informacij o vprašanjih moramo ime s svojega delovnega spraševalca tudi ob-področja. javiti. Po njegovi želji Ker pa smo pre- ga lahko nadomestimo pričanj, da zaradi tega f psevdonimom ali določila informacije drugače, ne bodo pričele vreti Uredništvo iznenada na dan same Razlika med bliskom in elektriko: blisk je zastonj! Med pekom in preprogo: Pek mora vstati navsezgodaj, preproga pa lahko malo poleži. Med deklicami in dekleti: Deklice računajo na prste, dekleta pa na noge. Med vplivom genov in vplivom okolja: Če je otrok podoben možu, gre za vpliv genov, če pa je podoben sosedu, gre za vpliv okolja! Med vdovo in slamnato vdovo: vdova ve, kje leži njen mož. Med varčnežem in skopuhom: če kupiš na razprodaji plašč zase, si varčnež, če ga pa kupiš za ženo, si skopuh!