SO. štev. Ljubljani, petek 4. februarja 1921. Poštnina plačana v gotovini. IV. leto. (nNuanaancr Velja v Ljubljani in po pošti: do leto . K 8(50*— pol leta . . . „ 180 — |W ||| (dri 'c(j ie mesec Q0-3fi — Za inozemstvo: celo leto pol leta. ietrt leta u acsec K < 83-„ 2*10'— „ 120— . 40— sap r “J‘ioks 7a Ameriko: celoletno . . 8 dolar, pollelno ... 4 dolar]* četrtletno... 2 dolarja "'»vi uatoCBilll UR) OOSiljR]« -« nakaznici. 'Mi<„ ■■■........ — 'aratnnajo po roatore m sicer ti tet 65 rntu ta euiir«! z % ta v. krai popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frenčiškanska ulica žtev. 6/1. Telefon štev. 360. — Uprsvništvo je na Marijinem trgu — - ... Štev. 8. Telefon štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. ee naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — .. ' Rokopisi se ne vračajo. . Izmenjava ratifikacijskih listin rapallske pogodbe. LDU Rim, 2. febr. (Stefani). Minister zunanjih poslov grof Sforza in jugoslovenskl poslanik Antonije-\ii izmenjala ratifikacijsko listo ranallskc pogodbe, imenovani so bili italijanski delegati za komisije, ki Jim je poverjena določitev meja med Italijo in Jugoslavijo in sicer za Julijsko Benečijo, za Dalmacijo in za svobodno mesto Reko. Dalje so bile postavljene komisije za ureditev go- GOSPODARSKA KONFERENCA V PORTOROS1. Dunaj, 3. feb. (Izvirno poročilo.) Včerajšnji sestanek med češkoslov. zunanjim ministrom dr. Benešem in avstrijskim državnim kancelarjem je dokazal, da je nastopil v češkoslovaški politiki preobrat, ki stremi »podarskih, finančnih in kultufnih j po boljših odnosa jih med obema dr- odnošajev med obema državama. Notranji položaj Italije. Izjave min. predsednika Giolittija. . LDU Rim, 3. febr. (Stefani). Od*, govarjajoč na Interpelacijo glede notranje politike, je ministrski predsednik Giolitti orisal socialistično Ribanje v ltalij(. Nikdar ni uporabil proti njemu sile. Zasedba tovaren je delavcem pokazala, da jim za enkrat ni mogoče prevzeti v svoje roke vodstva tovaren. Na Reki je moral uporabiti silo, zakaj šlo je zato, da prepreči priprave za novo vojno. Meni, da tvori vzpostavitev končno-veljavnega miru in preprečenje vsakršnih pustolovščin, dalje uvedbo zunanje politike, sloneče na odkritosrčnem prijateljstvu z vsemi so- sednimi narodi in na iskrenem zaupanju do zaveznikov, tudi bistven člen za dobro notranjo politiko. Glede Rusije sodi Giolitti, da dožive komunisti veliko razočaranje, zakaj kmetje, ki so postali lastniki zemlje, pripravljajo meščansko družbo. Kar se tiče položaja v provincah Emilia in Romagna, meni Giolitti. da policija in sodne oblasti popolnoma zadostujejo, da se vzpostavi zakonito stanje, po katerem hrepene državljani. Izvajanja Giolittija so sprejele vse stranke razen najskrajnejše le-tiče z navdu§enim odobravanjem. Prva seja gospodarskega sveta. LDU Beograd, 3. febr. Davi se Je pričelo zasedanje gospodarskega sveta. V pozdravnem govoru je omenjal minister za trgovino in industrijo dr. Kukovec, da Je naloga posvetovanja gospodarskega sveta, da pride v njem do izraza mnenje trgovskih, industrijskih in obrtnih strokovnjakov glede vseh zapletenih vprašanj gospodarskega Življenja. Na dnevnem redu današnjega posvetovanja so bila vprašanja prometa, carine in trgovinskih pogodb. Pomočnik ministrstva za promet Jelič je v svojem govoru poudarjal, da se promet ne more tako hitro hi lahko preosnovati, kakor bi bilo želeti. Poznejši govorniki so glavno kriv- do neugodnim gospodarskim razmeram pripisovali našim železnicam, češ da Je slabi promet kriv vsemu zastoju, zastoju v prometu pa j? zopet kriva gospodarske politika ministrstev za promet, finance in trgovino. V imenu trgovske zveze iz Zagreba Je govorU g. Demetrovič, ki Je naglašal, da Je naše narodno gospodarstvo v nevarnosti, ako se ne odpravi vsaka carina za blago, ki gre v inozemstvo. 'Glavni vzrok nedostatkom v prometu pa je slaba organizacija carinske uprave. V istem zmislu Je govoril tudi g. Pa-vlekovič v imenu gostilničarske zveze. žavama. Kakor že javljeno, se je mnogo razpravljalo o konferenci v Portorose. Avstrija in Češkoslovaška delata roko v roki. Obe državi morata storiti vse, da bo uspela ta gospodarska konferenca, ki Jo želita zlasti Francija in Anglija. Manj ugodno stoji za sedaj še stvar glede udeležbe drugih nasledstvenih držav pri tej konferenci. Zlasti o Jugoslaviji se še ne ve, ali se je bo udeležila. Vzroki za to niso popolnoma jasni. Deloma bo vzrok v odnošajih Jugoslavije do Madžarske, deloma pa bojazen, da bi se razen gospodarskih vprašanj razpravljala tudi- politična vprašanja. Avstriiska vlada dosedaj Še ni dobila povabila za konferenco v Portorose. Pričakuje se pa prihodnje dni. Konference se Bodo udeležile na eni strani vse v dunajski repa racijski komisiji zastopane zavezniške in pridružene države, na dragi strani pa Avstrija in Madžarska. Strossmayerieva obletnica. Jugoslovanski narod, posebno njegov i le in Srbi tvorijo eno narodno Indlvldiul. Avstr, pokret za združitev z Nemčijo. Dftnaj, 3. »cbr. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne ob 11. so se zbrali pri zveznem kancelarju dr. Mayru zastopniki zveznih dežel, da se i njim porazgovore o vprašanju priključitve Avstrije k Nem.čiji. Sklepi igriške konference so povzročili v najširših krogih prebivalstva veliko iznenadenjc. V glavnih mestih dežel se gibanje za priklopitev vedno bolj razširja. Zahteva se ljudsko glasovanje. Kakor izhaja iz razgovorov zastopnikov z dr. Mayrjem, se hoče doseči edinstveno postopanje. Meni se namreč, da separatni sklepi, kakor sklep tirolskega in solnograške-ga deželnega zbora, da ne bodo imeli takega vpliva, kakor edinstvena manifestacija vseh pokrajin. V političnih krogih sc govori, da Je antanta zopet sklenila prepoved priklopitve, ki pa pri zastopnikih najbrž ne bo imela nameravanega vpliva, temveč ravno nasprotnega. iz Češkega parlamenta. ?raga, 3. lobr. (Izvirno poročilo.) Poslanska zbornica in senat sta so danes po kratkem odmoru £opet sestalo. Finančni minister dr. EngllS Je zahteval, na} poslanska zbornica tako] po razpravi o predloženih zakonih ta omlUenje stanovanjske kode prične razpravljati o njegovem U* namenom načrtu. V »Lldovlh Novinah« te naznanil, da bo demisionlral, ako bodo mjščansljo stranke zahtevale odgodttev razprave tega linančnega predloga do pomladanskega zasedanja. Zastopniki Šeško-slovaških strank, ki tvorijo takezvano proračunsko večino, so danes razpravljali tlastl o tem vprašanju. Upati Je,, da pride do sporazuma ne samo v tem vprašanju, tonivcč tudi v vseh drugih vprašanjih, ki so «ei.!aj na dnevnem redu zbornice. s.ZJEMNE ODREDBE NA POLJSKEM. .Moravska Ostrova, 3. feb. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja tukajšnji poljski list, je poljska vlada z 'ozirom na neprestano padanje poljske valute in z ozirom na to, da hočejo omejiti špekulacije, ukinila telefonski promet z Dunajem in železniški promet s Češkoslovaške. Tudi mejo proti vzhodni Prusiji so Poljaki zaprli. AMERIŠKA KONTROLA EVROPSKIH POSOJIL. LDU Washiugton, 3. lebr. Senatni komite za zunanje posle Je predložil o zakonskem načrtn poročilo po katerem bi bilo vsakršno dovoljevanje posojil Inozemskim vladam odvisno od odobritve kongresa. Zakladnica se pozove, da predloži poročilo e plačevanju obresti tu vračanju zunanjih posojil. AMERIŠKA ARMADA. ^ LDU Pariz, 3. feb. Kakor se Javlja iz VVashingtona je predsednik vojnega odseka v poslanski zbornici Izjavil, da je llarding za to, da se vpokliče letno 150.000 prostovoljcev, ki se bodo vojaško izvežbali. Predsednik vojnega odseka bo skušal preprečiti, da bi štela aktivna vojska manj kot 175.000 mož. FRANCOSKO - ANGLEŠKA DEMONSTRACIJA PROTI NEMČIJI. Frankfurt ob Meni, 3. feb. (Izvirno poročilo.) Izglcda, da hočejo zavezniki s tem, da zbirajo veliko Število čet, izvesti pritisk na Nemčijo. Prihod belgijskih čet, topov in vojnega gradivli sc opaža pri Eupenu 1 in Malinedyju. Ker je ob meji pri-j plavljenih mnogo lokomotiv in va-- cono v. se dobi vtis mobilizacije, VAŽNI SKLEPI HRVATSKE ZAJEDN1CE. LDU Zagreb, 3. lebr. Včeraj le bilo posvetovanje Hrvatske zajcdnlcc, ki ga Je otvori! dr. Matko Laghtla In U mu Je predsedoval dr. Lorkovlč. Pred razpravo o ■stavi J« poročal o splošnem političnem položaju posl. dr. Matko Drlnkovlč. Zatem so le razvila debata In Je Ml sprejet nastopni sklep: »Svet zaupnikov Hrvatske zaicdnice sprejema na svojem zborovanju dno 2. lebr. 1921 z odobrenjem na znanje razloge, radi katerih so poslanci Hrvatske zajodnlce položili prisego, h kateri }Hi Je prisilil poslovnik o sodelovanju v kocstl-fuanti. Toda svet Hrvatske zajedtilce zahteva, naj njeni poslanci zapuste konsil-tuanto, čim bi se končno prepričali, da so hoče dati naši državi ustava, ki ne bi zadovoljila upravičenih zahtev hrvatskega naroda, postavljenih z ozirom na njegove, kakor tudi pa Interese vsega naroda dr-Jave SHS.« — V nadaljnl razpravi Jc poročal dr. Polič o ustavnem načrtu, ki ga bo Narodni klub preuložll u stavnemu odboru, ter poudarjal temeljna načela, na katerih Je ta načrt Izdelan. Tud! glede vpra-Sanla ustave Je bil sprejet sklep, ki se glasi: »Svet Hrvatske zajednlce sprejema načrt ustave za »reditev države Srbov, Hrvatov in Sloveucev (kakor ga Je raztol-mačU član stranke prol. dr. Polič), ki temelji v načelih na federalističnem sestavu, na podlag) katerega bi se imela urediti naša država. Poslanci Narodnega kluba naj ta načrt predlože ustavnemu odboru v celoti kot predlog ter naj načela, ki jlb vsebuje, zastopajo Pri razpravi posameznih delov bodisi tega ali kateregakoli drugega načrta, tl M 80 “orcbttl sprejel kot podlaga podrobni razpravi.« V popoldanskem posvetovanju Je poročal o zunanjem položaju dr. Milovan Dežman. O gospodarskih In trgovskih razmerah Je poročal Cezar Akačlč, končno pa o notranjem polo. žaju dr. Šurmln. SKUPŠČINA HRVATSKE SOC. DEM. STRANKE. IDU Zagreb, 3. feb. Dne 6. t. m. se bo vršila v kinematografu »Helios« skupščina socialnih demokratov na kateri bo poročal posl. Et-bin’ Kristan o položaju delavskih sindikatov. SPOR ZA PREDSEDNIKE, parlamentarnih ODSEKOV. LDU Beograd, 3. feb. Odbor za prošnje in pritožbo se na današnji seji ni mogel konstituirati, ker se radikalci in demokrati niso mogli sporazumeti glede izvolitve predsednika odbora. Končno je bilo sklenjeno, da bodi v administrativnem odboru in odboru za prošnje in pritožbe predsednik demokrat, v .imu-ii.Ue.tnen) odboru pa. radikalec. brvatski' del praznuje danes 106. obletnico rejstva dlako v skesa vladike Josipa J ur a Ja Str»issmayerja. Zgodovina našega troedinega nareka pozna malo tako velikih duhov, tako močnih Individualnosti, mož tako široke In globoke koncepcijo kakor le bil Strossmaycr. Hkrati pa tudi malo mož, ki M tako Izrazito pripadbll skupno Jugoslovanstvu, ne pa posebnemu plemenu hrvatskemu. kakor pripada nastajajočemu jugoslovanskemu narodu Josip Juraj Strossmayer. Toda vsled ukige, bi Jo Je Igral ta naS raož-veHkaa na vatikanskem koncilu 1. 1878. lahko rečemo, da »ega njegov pomen preko meja hrvaK sklh In Jugoslovanskih bi da prehala v gotove« oziru že v svetovno zgodovino. Rojen 4, februarja 1815. v Osijeku, sijajno vzgojen, Jc bil Strossmayer na Jelačičev predlog L 185(1. Imenovan sa škofa v Dlakave To mesto mu le dalo T roke ogromna bogastva, ki |Bi Je on uporabljal v najidealoelše svriie, ožlvolvorjajoC neposredno zamisli svojega narodno-fe oltarnega hotenja. Strossn:ayer pa ni le veliki narodni mecen, tm Je tnrfl vclflil aarodni ideolog. Roba njegovega najžlvaltncjšega delovanja, ge&tedeset« lota, so ena najusodnejših dob hrvatske zgodovine. Po padcu Bachovega absotntkma Je nastopilo odločilno vpraša nje, kako preosnovatl Avstrijo hi )o spremeniti v moderno, življenja zmožno ustav no držzvo. Tudi Strossmayer Jc mislH, da )e to mogoče edinole v znamenju letkra Hzma. Glavna njegova Meja pa le Mia, kako lastnemu narodu zaslguratl vreden obstoj in kulturen proč vit. On fe Ul do globočine nverjen, da se more in mora hrvat« stil problem .rešiti le v Jugoslovanstvu, nje sovo osnovno prepričanje Je bito, da se po-edina Jugoslovanska plemena sama zase, bi prav tako tudi Hrvati, no morejo obdr-Sati In ustavljati JačHni nasprotnikom. No-tronje edinstvo In uledtnjenie Jugoslovanov Je pni pogoj njihove ohranitve. Hrvat- nost k tej enoti pripadajo tudi Slovenci In Bolgari; popolno narodno edinstvo se bo doseglo najprej na kulturnem polju. Ujedl-njenl Jugoslovaul naj svojo kulturno misijo smatrajo v tem smislu, da ustvarijo en tip kulture, ki bo v bistvu sinteza vzhodnega In zopadnega tipa Te Strossnrayerjeve ideje so bile last cele hrvatske gcueracUe v dob) ustavnih borb; pomenijo nadalievanje ideologije Ilirizma bi vsi učenci Ilirskih preporoditeljcv 90 se zbirali okrog njega. Strossmayer jlb je vršil tudi v praksi s tem, da le podpiral vse Jugoslovanska kulturne Institucije, Hrvatom pa ustanovil ali vsaj pomagal ustanoviti vse prve kulturne zavode. On le omogočit ustanovitev Jugoslovanske akademije v Zagrebu, ki nosi Se danes Jugoslovansko Ime, dalje zagrebške univerze in nešteto drugih kulturnih ustanov. Zaltbog ]e sledila Strossmayer]evi do. bi jugoslovanstva doba nevredne borbci med Hrvati in Srbi, Id Je zaenkrat zatem-niia datekosežne cilje Jugoslovanske generacije hrvatske inteligence. Toda z novim stoletjem Je nastopila Jugoslovanska misel Se močneje bi zmagala. Zato ul nobena doba tako poklicana, da se slavi spomin velikega predhodnika narodnega ujedlnle-■ta, kakor ravno naša. StfOaSEiaver pa jc bil tudi za ustavnih borb eden prvih aktivnih politikov. Ko pa le spoznal, da Je koncept, nasloniti se na Budimpešto la se tako zavarovaU proti absolutistični^ ln germanlzatoričalm tel-’ njam Dunaja ter dvora, prinesel še večjo preizkušnjo za narod. Je opustil aktivno po* Htiko In poslej dejstvoval le kot veliki lna> turni mecen in snujoči duh Jugoslovanski Za debelo knjigo Je misli in dejstev ob’ spominu na StrosamayerJero rojstvo. Da bi nam nebo zanaprej naklonilo mož, ki bodo v stanu vršiti njegovo misijo daljo osvo. bojenemu Jugoslovanskemu narodu v žir« Uensko vsebino l ANTANTA ZA SPORAZUM V ZAPADNO-OGRSKEM VPRAŠANJU. Budimpešta, 3. feb. (Izvirno poročilo.) Nota antante na madžarski odgovor glede Zapadne Ogrske je že dospela v Budimpešto. V dobro poučenih krogih se govori, da antantni odgovor ne odklanja madžarskega stališča in da pripušča možnost pogajanj med Avstrijo in Madžarsko v tem vprašanju. Bajc Je antanta sporočila tudi avstrijskim kompetentnim mestom, da antanta ne bo prejjrečila pogajanja med Avstrijo ln Madžarsko glede vprašanja Zapadne Ogrske. FRANCOSKO-POLJSKI RAZGOVORI. Pariz, 3. febr. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldan je dospel v Pariz poljski državni predsednik Pilsudskl v spremstvu zunanjega ministra kneza Sapiehe in vojnega ministra Zlikovskega. Ooste je sprejel francoski ministrski predsednik Briand. Za Pilsudskega bivanja v Parizu so določene velike slavnosti. Poset ima namen utrditi poljsko-francosko prijateljstvo. vendar so pa vzroki po-seta tudi praktičnega značaja, pred vsem hočejo organizirati močno poljsko armado, ki naj bi s francosko pomočjo varovala vzhodno mejo proti boljševikom. WILŠON POPOLNOMA OZDRAVIL. LDU Washlngton, 3. lob. Predsednik VVilson Je včeraj posetll v spremstvu svoje žene gledališče. Bilc ie prvič, da se Je po svoji bolezni pokazal v JavnosU. ANGLEŠKO B01.JŠEVIŠK1 SPOPADI V PERZIJI. LDU London, 3. Ib. Iz Teherana Jav-IJaJo, da Jo oddelek bcljževlkov preteklo nedeljo napadel angleško čete v severo zapadnoru dolu perzije. Angleške čete so prešle v protinapad, ujele nekaj boljševl-kov In zaplenile 2 strojnici. Ubitih Je bilo 12 boUžovikov. Anj,loži ulsialo izgub. i AMERIKANC! KUPILI ITALIJANSKO ZRAČNO KRIŽARKO. Newyork, 3. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava Exchange Te-legraph. Je amerikanska vlada kupila v Italiji zračno križarko »Rim II«, največji zrakoplov sveta. V Italijo odpotujejo v kratkem ameriški čast-, niki, da prepeljejo ladjo v Ameriko. FABRIKANT EHRBAR UMRL, Dunaj, 3. febr. (Izvirno poročilo-i Davi |e tukaj umrl znaal labrlkant glasovlrjev Friedrich Ehrbar. Jdli Je star 48 let. BORZNA IN TRŽNA POROČILA* 3. februarja. Valute In devize. Zagreb: Berlin - 228—236, Italija tz* plačilo 523-525, Italija ček 518-520, London 550—565, New York kabel 144—117* Ne\v York ček 144—145. Pariz izplačilo 1000—0, Pariz ček 990—1000, Praga 165— 168, Švica 2275—2300, Dunaj 21.35—21.45. Valnte: dolarji 140—141, avstrlj. krone 21 —24.50, carski rublH 65—68, 2(1 kron v zla* tu 470, lranc Iranki 980, napoleondor 465— 4f>7, nemške marke 225-230, rom. leji 198-200, ital. lire 513-516, bolg. levi 160, angL lunti 532, češkoslovaške krone 172—180, Beograd: dolarji 34«>0—35, lunti 132 133, franc. Iranki 236—237, lire 130— 132, marke 56—56.50, če^ke krone 45 ■ 16, avstrlj. krone 6.20—6-30. Dunaj: dinarji 1862—188.1, dolarji 707—711, marko 1124—1130, lunti 2700-2720, lrancoskl Iranki 4930—4970, lire 27411 —2760, poljske marke 81—84, švlc. Iranki 11.175—11.225, češke krone 875—881, lunti 124.75—126.75. Praga:, marke 128.75, švlc. franki 1268.50, Ure 283, lranc. franki 553.50, lunti 301, dolarji 76.75, dinarji 198, avstrlj. krone 11.10, poljske marpe 7.50. C ur ih: Berlin 10.05, New York 62** London 24, Pariz 44.15, Milan 22.65, Praga 8, Zagreb 4.30, Dunaj 1.72 in pol. Efekti. Zagreb: Bauka za Primorje 11®^ Eskomptna 1490—1505, Jadranska 1775 Ljublfanska kreditna 90«—»SO. Praitorfla-nlca 9200—9250. .JUGOSLAVIJA« dne 4. februarja 1921. .n ----------- ----------- ------------------30. šiev. Razna poročila. D’Esperay v Skopilo. General Frm-chot d'Esperay je prižel v Skoplje kjer }e F Iran ‘2. Koncem prve konstitu-asitine dobe. Zadnji dogodki v našem parlamentu, zlasti parlamentarna ureditev poslovnika z znamenitim vprašanjem prisege ih nato volitve v ustavotvorni odbor ter prva glasovanja v njem nam pričajo, da smo vendarle že preko stanja stagnacije. Dasi sc formalno še vedno ni odločilo, ali vstopijo zemljoradniki v vlado ali ne, moramo priznati, da se nam dejansko že zelo določno kažejo konture nove politične situacije. Večino imajo vendarle one skupine, ki hočejo dati državi enotnost in da je vsled tega približno sklepati, kako ustavo nam bo ta večina ustvarila. Da lahko o taki večini govorimo, o tem nam posebno glasno priča okolnost, da se zemljoradniki silno obotavljajo vstopiti v vlado, kažejo ^a pri tem svoje nasprotje do separatističnih struj na tako nedvoumen način, da si gospoda iz opozicijo-nalncga tabora ne more delati nika-kib napačnih upanj, in ravno ta entente cordialc, uveljavljajoča se pred formalno zvezo, nam je poroštvo, da moramo začeti resno razmišljati o ustavnem načrtu Markoviča. Najsi smo glede politike radikalcev ali demokratov orijentirani več ali manj nasprotovalno, priznati moramo, da se med njimi, posebno pa med radikalci, nahaja dosti bistrih političnih glav in spretnih mojstrov politične taktike. Najsi moramo neprestano grajati njih zastarele metode pri obravnavanju novih, modernih političnih in socijalno - gospodarskih vprašanj — priznati jim moramo rutino v obvladanju parlamentarnih zapleti ja je v in kriz. Mnogo teh mož ima za seboj staro politično šolo, kar je vsekakor velik plus v primeri s preobilico onih ljudi, ki so deloma dobri teoretiki, deloma sijajni demagogi, ki pa v stvarnem parlameutarnem boju podlegajo s svojimi patetičnimi gestami. Ravno tale zadnja primera nam odpira veliko vprašanje, kako bi se zaokrenil nadaljni parlamentarni položaj, če se lepega dne v konstltu-anti pojavi »revclucijonaraa vojska« radičevskih poslancev. Sam na sebi bi tak prihod že pomenil v gotovi niči i poraz radičevstva, ker kakor sc je etablirala sedaj vladna stranka, Radič svoje udeležbe ne bo mogel utemeljiti s princtpijelniml koncesijami s strani vlade. Kako nova pregrupacija bi morala seveda žrtvovati tehtne načelne strani, toda na čegavi strani? Današnji stabilizirani parlamentarni položaj jc tedaj v veliki meri nastal po zaslugi Radičeve abstinence, Zato je verjetno, da se bo vladi zelo mudilo z novimi volitvami za radičevske mandate, da si gospodje iz HRSS navsezadnje še ne premislijo. Vesti iz Beograda. Beograd, 2. febr. Danes ob šestnajstih je imel ustavotvorni odbor svojo drugo sejo. Sklenjeno je, da se ne bo dovljevalo več novinarjem, da se udeleže seje, ampak da se bo za vsako sejo posebej izdal poseben komunike. Poslanec Nastaz Petrovič je predlagal, naj se tekom 14 dni, t. j. v roku, ki je določen za stavljenje predlogov ustavofvornemn odboru, izvede načelna debata o načrtu ustave Pahiče ve vlade. Ves ta čas naj bi dohajali projekti za načrt ustave raznih političnih skupin. Dr. Vesnlč predlaga, naj se takoj prične razpravljanje o vladnem načrtu. Pri proučevanju posameznih členov naj bi se oziralo tudi na tozadevne predloge raznih političnih skupin. Seja je bila končana ob 19.30. ★ Administrativni, imunitetni in odsek za prošnje in pritožbe so imeli svoje seje. Predsednik administrativnega odseka je Živko Rafajlovič, podpredsednik Rado Filipovič, tajnik Svetozar Gjorgjevič. Predsednik imunitetnega odseka je Ojuričič, podpredsednik Milan Boškovič In tajnik dr. Niko Perič. Predsednik odseka za prošnje In pritožbe fe Mihaj-lo Marjanovič, podpredsednik dr. Jurij Kučič In tajnik dr. VuletiČ. ★ Verifikacijski odbor je sklenil, da poveri poslanski mandat za niško okrožje Miljutinu Stefanoviču, Pro-tiču pa da se potrdi njegov kruše- vački mandat. Protič pa je včeraj dopoldne Deseti! radikalni klub in je. v razgovoru s svojimi prijatelji izjavil, da ne bo prisegel v konstituanti ter jih naprosil, naj vpoštevajo njegovo ostavko tudi na njegov kruše-vački mandat. * Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o agrarni reformi. Stavljen je bil pedlog, naj se prejšnja redakcija demokratskega kluba v tem vprašanju v toliko modificira, da se bo nekoliko približala tozadevnemu naziranju zcmljoradničkega kluba. Razpravljanje o tem se bo nadaljevalo na naslednji seji. Med Čehi in Nemci. Praga, 1. febr. 19921. V zadnjih dneh je zaznamovati silno važen dogodek: na tiho kooperacijo socijalistov oDeh narodnosti v državi, sta stopila tudi agrarna kluba, češki in nemški, v ožje zveze, da branita stanovske koristi proti soci-jalističnim napadom. Ta začetek sporazuma je razburil socijalistc vseh smeri in tuintam se sliši malo natolcevanja o izdajstvu narodne misli. Posebno v narodne demokrate se zaletavajo. Narodni demokrati so namreč Čisto objektivno in z nekako simpatijo sprejeli in poročali o koraku agrarcev. Na socijalističen napad so pa »Narodni Listy« jasno odgovorili. Narodna demokracija stoji slej kot prej na stališču, da je treba in da je v korist Češke države vsenarodna koalicija, koalicija vseh čeških strank. Ce pa socljalisti dajejo prednost razrednim interesom in če se y obrambo teh družijo tudi z nemškimi socijalisti, tedaj tudi češkim meščanskim strankam ne preostaja drugo, kot da poiščejo zvezo zoper ujedinjen napad. Da pojde to na račun narodnosti, je seveda jasno, toda odpomoči se temu ne da. Bodisi to, bodisi ono. In socialistično ogorčenje je malce hinavsko. Zdi se ml, da so besede »Narodnih Listov« resnične. In če pride končno do boljšega razmerja med obema narodoma, bo vendarle to v korist tudi državi. ★ Bliža se ljudsko štetje. Nemci postajajo precej nervozni vsled ostrih odredb, ki onemogočajo p reduciranje nemške narodnosti. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da bi spravili med komisarje tudi Nemce v sorazmerju po dosedanjih rezultatih iz leta 1919. Bo že nekaj 100.000 nemških duš odletelo v češki ral. Se par desetletij iu konec bo eni tretjini, na katero se Nemci tako radi sklicujejo. Dr. P—n. Iz Prage javljajo: Povodom prihodnjega ljudskega štetja so vse socialistične stranke in svobodomiselne organizacije začele sistematično agitacijo za Izstop češkega prebivalstva Iz rimsko-katoliške cerkve. Kakor poroča »Pravo Lidu«, Je v Plznu že 7000 oseb javilo svoj izstop iz cerkve. Nemški glasovi o pariški konferenci. Berlin, 31. jan. Nemčija sl sicer ni obetala nič dobrega od pariške konference, toda tako težkih zahtev, kot jih je stavila Francija, vendar ni pričakovala. Francoske zahteve so na javnost skrajno mučno upiivale, vendar je pa niso potrle. Vse berlinsko časopisje estro protestira proti neznosnim francoskim zahtevam ter zahteva od vlade, da odločno izjavi, da so zahteve nesprejemljive. Zanimivo je' stališče, s katerega presojajo različne stranke sklep pariške konference. Dočlm se centrumaško časopisje zadovoljuje z Izjavo, da so zahteve nesprejemljive, izjavljajo na-cijonalni liberalci odločno, da Nemčija teh pogojev ne bo sprejela, pa naj grozi Poch kolikor hoče. Tudi socijalisti vseh frakcij in to povdar-jam, se zahtevam odločno upirajo. Vsa njihova izvajanja končujejo s tem, da mora Francija stavljene pogoje še znatno omiliti, predno bo Nemčija zahteve sprejela. Skrajna levica pa povdarja, da je Nemčiji še odprta »pot v Moskvo«. Briand lahko triumfira v zbornici, nemškega naroda pa ne bo uničil Moskva je Berlinu bližja kakor to slutijo Francozi. Tako govori naj-ekstremnejša stranka in tudi mnenje berlinske javnosti je: da bo trdovratno vztrajanje Francije pri sedanjih zahtevah fn morebitna zasedba nemških nokralin no francoski voi- republike s spartakizmom in tako zanesla boljševizem tudi v Francijo, ski, dovedla k združitvi sovjetske K našim prometnim vprašanjem. Ob Muri, 22. januarja 1921. Promet s Češkoslovaško in Avstrijo kaže že sedaj tako močen plus, da mu naše slabotne prometne žile ne žadostujejo. In vendar produkcija Še ni dosegla polnega razmaha, v Avstriji je celo padla daleč nazaj; neštete zapreke prometnega, valutnega, carinskega in političnega značaja ovirajo tesnejše gospodarske stike med nami in ostalimi državami. Računati moramo s tem, da se bo uvoz iz Češkoslovaške in Avstrije že v dogledni dobi dvignil in da bomo tudi mi izvažali več kakor doslej. Cehi bodo preko naše zemlje navezali ozke stike s Trstom in Reko. Ce hočemo, da ne izgubimo peščice dobrot, ki izvirajo iz ugodne zemljepisne lege slovenskih dežel in katerih največji del so nam ugrabili Italijani z rapallskim mirom, tedaj moramo biti kos najvažnejšim nalogam, ki jih stavi do nas sedanja prometna orijentacija v Srednji Evropi. 2e opetovano se je v naši javnosti naglašalo, da sedanje železniško omrežje ne odgovarja tem zahtevam in da bomo morali zarisati prometno črto. ki bo primernejša za nove od-nošaje. Pojavili so se načrti o veliki tranzitni progi Bratislava—Kormend — Prekmurje — Brežice — Novo mesto — Reka'To bi bil nekak cou-loir med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki so ga prvotno zamislili in na to zapravili politiki, a s to razliko, da bi bil lažje izvedljiv in. da so ga zasnovali narodno - gospodarski praktiki. Seveda ni upanja, da bi bilo mogoče izvesti že v dogledni dobi tako velikopotezen načrt. Dejstvo, da promet z alpskimi in sudetskimi deželami trpi, ker je glavna proga vedno prenapolnjena, nas prepričuje, da bo treba že v kratkem času naiti nek izhod in razbremeniti tianzitno progo Dunaj—Trst Nemci že dalj časa mislijo na krajšo zvezo z Dunajem, ki bi Jih rešila prehoda čez Semering. Zamišljajo si tranzitno progo Aspang— Fering. Pričakovati je, da sc bo v doglednem času, kakor hitro se razmere v Avstriji vsaj za silo ureae, gradila proga Fehring—Gleichen-berg—Purkla. Tako bi se nova zveza z Dunajem pomaknila v bližino naše meje. Mi imamo ostanek lokalne proge Južne železnice Ljutomer—Gornja Radgona. Ta železnica je sedaj brez pomena in bo treba da jo ne glede na možnost prostega tranzita čez avstrijsko ozemlje v Maribor spojimo a železniško progo Kotoriba—Maribor. Razdalja znaša kakih 17 km. Za to zvezo (Ljutomer—Ormož) so bili že pod Avstrijo izdelani načrti. Takrat bi to bila lokalna železnica; v današnjih razmerah pa Je njen pomen veliko večji. Ljutomer bo treba spojiti istočasno z Mursko Soboto, ki je zvezana z Hodošem; tako nastane od madžarske meje do Ormoža (ali katere drnge postaje na tej progi) direktna železniška zveza kot izhodišče Pomurja (Prekmurja) na široki gospodarski teren Jugoslavije. S to dograditvijo dobimo takoj novo prometno žilo, ki nas zveže % Avstrijo in Madžarsko in ki v znatni meri razbremeni progo preko Maribora, ker bi se lahko velik del tovornega prometa iz hrvatskih m srbskih gospodarskih enot orijentl-ral preko Čakovca, Ljutomera in Radgone v Avstrijo. To bi imelo za naše trgovinske odnošaje zelo blagodejne posledice. Ta proga bi služila predvsem za prornct med Avstrijo in podravsko ter posavsko provincijo Jugoslavije, dočira bi glavna proga služila v prvi vrsti tranzitu in večjim prometnim akcijam. Namen teh vrstic je, opozoriti javnost, da bi bilo čimprejšnje železniško spojenje Ljutomera s progo Kotoriba—Maribor velikega pomena za gospodarske stike z alpskimi deželami in Češkoslovaško, ne pa samo lokalnega značaja kot zveza s Prekmurjem. Enkrat v bodočnosti bi sc iz teh začetkov razvila druga močna prometna žila, spajajoča Srednjo Evropo z jugoslov. Adrijo. B. B—o. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE1 SPOMINJAJTE SE »JUGOSLO- VENSKE MATICE«! bH svečano sprejet. Nato Je odšel na Kosovo, kjer Je dal v cerkvi vzidati marmorno ploščo z napisom: »Franciia Srbiji — 1914 — 1918.« Prod izpremembo v brvatskl vladi V Beograd je dospel dr. Bošnjak, k! vrši bansko dolžnost v Zagrebu. Zdi se, da je njegov prihod v zvezi z izp-omembo v hrvatskl vJadL Odpoklic našega odposiantka v Bernu. Presbiro javlja službeno: »Gazette de Lau-sanne« se v svoji številk! z dne 19. Janu arja zopet povrača na svoje netočne vesti, ki jih }e pitaesla že pred nekaj dnevi, In ki trdijo različno o našem poslaniku v Bernu h' njegovem odpoklicu. To pot dodaja Ust, da Je pravi vzrok odpoklicanju našega poslanika zadržanje švicarske vlade v vprašanju izročitve Habsburgovcev. katerih Izročitev da Je zahtevala vlada Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Presbiro Je pooblaščen, da vse te vesti demantira kot netočne ta izmištjens. DAVEK NA VOJNE DOBIČKE. Prejeli smo: Na povabilo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so se zbrali 25. jan. zastopniki gospodarskih In stanovskih korporacij in organizacij, da se posvetujejo o korakih, katere bi bilo storiti spričo prevelike izmere davka na vojne dobičke, ki zadeva gospodarske kroge. Po poročilu zborničnega referenta se je odobrila predložena spomenica ter so se formulirali predlogi. Sklenilo se je, poslati spomenico finančnemu ministru, trgovskemu ministru, delegatu finančnega ministrstva v Ljubljani. Sklenilo se je nadalje zainteresirati parlamentarce posameznih skupin ter naprositi Člane Gospodarskega sveta, da spravijo vprašanje na razgovor v predsto-ječem zasedanju. Gospodarske korporacije priznavajo upravičenost davka na vejne dobičke, stoje pa na stališču, da davek ne more in ne sme segati tako daleč, da bi povzročil gospodarsko nesrečo. Spomenica postavlja sledeče postulate: 1. Davčna Jtala zakona z dne 16. februarja 1918, državni zakonik št. 66, je skrajni mejnik ob-dačbe vojnih dobičkov, katero bi moglo naše gospodarsko življenje prenesti. Vsako višje davčne breme bi seglo predaleč. Sedaj veljavne določbe Je nadomestiti z davčno skalo citiranega zakona. 2. Ravnovesje našega gospodarstva Je ogroženo, ako se vnovič obdačijo prva vojna leta, ki so gospodarsko že zaključena. njih donos konžumiran, odnosno investiran. Naknadna obdačitev gospodarsko že zaključenih let je nedopustna in nesprejemljiva tudi zategadelj, ker obsega čas, ko še ni obstojala naša država. 3. Pri ugotovitvi davčne podlage je pripoznati odblt-nost dohodnine in vojnega davka. 4. Dohodki, ki so se svojčas pri prirejanju osebne dohodnine ugotovili iu contumaciam davkoplačevalca, ne morejo služiti za podlago odmere odmere davka na vojne dobičke. V takih primerih je neobhodno potrebno, da se livade novo postopanje. 5. Aktivirati je takoj in brez odlaganja v Sloveniji davčne komisije, ki bodo sodelovale pri prirejanju osebnih davkov. Pretečeno soboto je depuiacija gospodarskih korporacij izročila gospodu finančnemu delegatu spomenico osebno ter imela priliko., izraziti svoje prošnje in Želje gospodu delegatu še v nekaterih drugih davčnih vprašanjih, r+ Železniška z reza Dostava— Jadran. Komisije za proučevanje poti, lej or na| M Sta proga Donava—Jadran, so začele dedovati Kakor znano sta dva projekta: krajša toda z večjim! tečkočam! zvezana h! bila proga Beograd — Sarajevo — Mostar — morska dbal; druga pa Zemun — Sabac — Kotor. + Strokovni finančni svet. Finančni minister namerava sestaviti strokovni ft-- nanuni svet, v katerega bd vstopih:dr. Vaja VoJjkovIČ, dr. V-oaa ManJrtkovte, dr. BaJ-ktč, trgovec Mihajto OJirrtč ta bankirja Miliajlo Dragmdč ta M San Stojanovič. + Pregledovanje prtljage na simpton-skem ekspresu. Na zahtevo prometnega otMsfcrstva Je generalna direkcija carine naročila obmejnim carinarnaun v Ljubljani, Subotici ta Garibrodu, da se mora vršiti pregledovanje prtljage v vozovih za časa potovanja, ne pa da se zadržuje vlak kot dosedaj toliko časa na postaji. + Naj trgovinski promot s švico. Za-»rebšjoa trnovska zbornica poroča, da ria- Naš novi poslanik v ScJIB. Gospod Ml, lan Rakič, bivši poslanik v Kodanju odpo. tuje v Sofijo na svoje novo mesto. Smrt beograjskega novinarja. V Be> gradu je umri MihajJo StašK, dolgoletni novinar ta uradnik v beograjskem pres-biroju. Protest Nemčije proti sklepom pariške konferenco. Malone vse dežele so tzdaJe izjave k zahtevam antante v tem smislu, da vsa nemška plemena soglasno odklanjajo blazne zahteve antante. Preiskave proti nemškim vojnim krivcem. Kakor poroča nemška poročevainic« iz Leipziga, ie državno sodišče zaključilo preiskavo proti 11 od entente navedenim vojnim krivcem in v štirih primerih dvignilo obtožbo. Obravnave se bodo vršile prejkone meseca februarja. Izsledeni načrti za nove komunistična Puče v Nemčiji. Kakor Javljajo listi Iz Magdeburga, so oblastva zasledila v Stendala In Magdeburgu načrte za komunistične puče. Aretirali so mnogo oseb, med ujlnri I tudi znanega komunista Vatra. da v Švici za naš trg veliko zanimam1«, Informativni orad za dobavo ta razpečavanje blaga v Curihu je pripravljen priporočiti švicarskim Industrijam ki dnigba podjetjem naše domače tvrdke, lcf Imajo dobra priporočila, med tem* vsaj eno A kakšnega denarnega zavoda. Interesent* m obrnejo lahko za pojasnila o nvoen v Svl. oo n« švicarski konzulat v Zagrebu, Pre-radovičeva uL 2. + Prvi prekmorskl brod t Jugoslovan, sko državno zastavo je prispel prejšnji četrtek v Gntž. To ie dubrovniški parohrod »Maria hmnaculata«. + Ladjedelnica v Obrouovc*. Brodar* skl sindikat bo zgradil v kratkem med Oferenovcean tn Zabrcžjem veliko moderno ladjedelnico, Id bo izdelovala letno 2 b roda ta okoli 100 vlačilcev. Naša rečna trgovska mornarica šteje do sedaj 84 bro. dav ta 700 vlačilcev s skupno tonažo 33 tisoč vagonov. + Zvišanje kapitala Obrtne banke v Ljubljani. Na Izvanrednem občnem zboru dne 12. februarja bo predlagal upravni odbor ljubljanske Obrtne banke zvišanje temeljno glavnice od 2 na 5 milijonov kron. ★ + Tržaški trg. Jugoslovansko blago zopet prihaja v Trst. Prispeto je okolf 120 vagonov gradbenega materija1.a Iz jelovi, ne ta nekoliko vagonov bukovega lesa. To blago pa ni nič nalivalo na cene, ker je že bilo preje naročeno. Češkoslovaško blago vedno prihaja ter prevladuje na trgu. Avstrijskega blaga ni v preteklem tednu nič dospelo. Cena Jetovine znaša 300 lir ter se kupuje največ za Levant. + Sklepi mednarodne brzojavne konference. Internacijonakia brzojavna konferenca v Pragi j« sprejela mnogo sklepov, ki oJatfšuJejo In pocemiitjejo mednarodni brzojavni promet Med drugim jc sklenita, da so brzojavi odpošljejo po raznih črtah proti plačilu, ki velja za najcenclšo linijo. Brzojavi ee odpošiljajo samo tedaj s pošto če so brzojavne žice poškodovane. + Zamenjava kronskih bankovcev v Romuniji Romunska Narodna banka le kronske bankovce v svojem področju sva-jječasno tako zamenjevala, da je izdala za 409S samo pobotnice, ostalih 60?» pa je zamenjala. Sedaj bo banica sporazumno t vlado zamenjala tudi ostalih 40%. + Prodaja reihe papirne tvornlc«. U Budimpešte javljajo, da vodi Prva ogrska Industrija papirja z neko francosko družbo radi prodaje svoje reške tvoroice pogajanja. Ta tvomlca Izdeluje sedaj cigaretni ■papir, kf se Izvaža v Orient + Nove po' tne tarifo v Avstriji. Dn* 2. t m. so stopile v Avstriji v veljavo nove poštne ki brzojavne tarife. Pisma za Jugoslavijo se bodo marala trankJrati s I? kronskimi znamkami. + češkoslovaško blago v Rimu. Trgovinska sekcija češkoslovaškega poslaništva v Rimu je osnovala skladišče vzorcev čoSkoaftovaškega blaga. 4- Premostitev sedeža avstrijske LSn-derbauke v Pariz. V avstrijskem narodnem svetu Je bil predložen zakonski načrt no katerem naj bi se olajšala premestitev sedeža avstrijske LSnderbanke na ta način, da Landerbamki v Avstriji ne b! IMlo trs-ba likvidirati in da bi bila oproščena visokih pristojbin, ki so za talce slučaje določene. + Za rešitev Avstrije. Kakor poroča »Neue Freie Presse* iz Rima, Ima mednarodna finančna družb« za podporo Avstrije to natego: preskrbi naj avstrijski Industrij! kredite za nabavo surovin, dvigne noj gospodarstvo ta preosnuje železnice. Dne 10. februarja se bodo v Parizu zbrali zastopniki teh skupin, da bodo storili kon-čnoveljavne sklope. Po nadaijnem poročilu se bo prejkone dne 25. februarja vršila konferenca avstrijskih nasledstvenih držav v Portorose pod predsedstvom italijanskega delegata. Izključena bo vsaka politična debata, ker žele to Italijani. Gospodarstvo. oO. slev. ^JUGOSLAVIJA* dne 4. februarja 1921. Dnevne vesti. — Društva, organizacije in klube, kakor tudi posameznike, ki prirejajo kakor šnekoli zabavne prireditve, opozarjamo, da jim je plačati kolko-vino za objavo njihovih vesti takoj, ko se odda rokopis v uredništvu. Za vplačano kolkovino prejme vsakdo potrdilo. Notice, ki niso opremljene s kolkovino, se sploh ne objavijo, ker uredništvo nima časa, da bi za objavljene vesti pošiljalo društvom posebne račune. — Višji šolski svet za Slovenijo sc razpusti, kakor poročajo listi, ter bodo odrejene nove volitve na podlagi naredbe, ki je bila nedavno razglašena. — Nova stanovanjska naredba še ni razglašena, vendar so njene tflavne smernice že znane. Naredba bo obsegala obenem dalekosežen finančni načrt za prehod iz vojnega stanja v normalne razmere. Hišnim posestnikom še sicer m mogoče dovoliti svobodnega razpolaganja s stanovanji, vendar jih bo nova naredba varovala pred brezobzirnimi najemniki. Posebna komisija bo take najemnike najprej resno posvarila zaradi surovega in kvarnega ravnanja, ako pa bi to ne pomagalo, se jim bo stanovanje odpovedalo. Naredba bo nastopila tudi proti najemnikom, ki z najetimi prostori verižijo ter oddajajo sobe v podnajem za oderuške cene. Malim hišnim posestnikom, ki imajo tako malenkostne dohodke, da ne morejo zdrževati hiše propadanja, se bo pomagalo na poseben način. — ^ Odpuščanje nepotrebnega uradništva. Po navodilih intermini-sterljalne komisije za znižanje šte-vila uradništva v državnih uradih je stavil finančni minister na razpoloženje nad 50 upravnih, nepotrebnih uradnikov. Okoli 100 neukaznih uradnikov bo odpuščenih. — Iredentistične madžarske razglednice. Madžarsko društvo iredentistov za ohranitev celosti bivše Ogrske je izdalo različne dopisnice s slikami, med njimi tudi take. na katerih se kažejo Jugoslovani. Ru-mjui in Čehoslovaki kot nekulturni barbari, pod katerimi sodelujejo Madžari. Take dopisnice prihajajo s pošto v našo državo. Da jih pa pošte ne smejo dostavljati naslovnikom, se razume samo ob sebi. — Mariborski socijalni demokrati groze vladi. Najpredrznejši nemški listič v Sloveniji je mariborska »Volksstimem«. Iz prepovedi deželne vlade glede nemških prireditev se listič norčuje ter grozi z nasilnimi odmevi v Oradcu in Celovcu. Za kruta preganjanja koroških Slovencev pa še ni imel besedice. — »Cillier Zeitung« je v včerajšnji številki skoraj do polovice pobeljena. med drugim je zapadel konfiskaciji celi uvodnik na-prvi strani. Lahko si mislimo, koliko hujskarijc Proti naši državi je bilo tam nagro-n;adene. List dosledno noče poznati uradno določenih krajevnih imen v naši državi, temveč le Cilli, Mar-burg. Laibach, Agram itd. Ali naše oblasti res nimajo sredstev, da b! temu odpomogle? — Potni Usti za Ameriko. Kljub temu, da je naše zunaje ministrstvo pred nekaj časom ravno tem potom opozorilo prebivalstvo na to, naj ne flotuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste pri konzulatih Zedinjenih držav, se še vedno dogaja, da posamezniki ne upoštevajo tega opozorila ter tako zadenejo na velike težave na svojem potovanju. Konzulati Zedinjenih drža- imajo pravico vidirati potne liste samo pripadnikom tiste države, v kateri uradujejo. Prebivalstvo se ponovno opozarja, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste ameriškim konzulatom v Jugoslaviji. Iz konzularnega oddelka zunanjega ministrstva, dne 2. februarja, št 500. Th„r^rin^na dele2aclja V Ljub-trinistor “radno, da je gospod ne 2 2 iZ9?i naxCe z brz°javko z •kini, S? z*časno ustavil popis blaga, ki ga je za plačilo davka na poslovni promet izvršiti v smislu razglasa delegacije z dne 28. l. 1921 St. A I 6/3 ex 1921, objavljenega v Uradnem listu št. 11 z dne 31. 1. 1921. Način popisa in rok za vložitev teh popisov se bo naknadno ob-tavil. — Nesreča v trboveljskem rudniku. Na svečnico so pripeljali v Ljubljano hudo ranjena rudarja 20-letnega Ivana Pirca in 40letncga Jožefa Košaka iz Trbovelj ter ju z veliko previdnostjo spravili z rešilnim vozom v bolnico. Nesreča se je zgodna vsled .predčasnega iižina mine. Oba sta grozovito ožgana po obrazu In se je bati, da izgubita vid. — Legar v Medjtmurju. V Me-djimurju se je pojavil legar. Potovanja iz te pokrajine so dovoljena le z zdravniškim spričevalom. — Društvto slovenskih leposlovce*. Poverjeništvo za uk In bogočastje potrebuje kataster vseli orretri tkov. V interesa umetnosti in umetnikov sumili je, da tei žalitev: takoj ugodimo. Prosimo torej vse one leposlovce, Id 5e iriso čland našega društva, d* nam takoj naznanijo svoj naslov, nakar jim pošljemo določeni obrazec v Izpolnitev in vrnitev. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Za nadpoštarja poštar Jakob Cuš v Murski Soboti In za poStarlco poštna olicijaat-ba Pavla Zajc v Podplttu. — Namežčeal so kot poštni praktikantje: Miroslav K5ch-lor, Ernst Ferjančič, Ant Kuralt, Miroslav Kvas, Stanko Tratnik in R. Batistič. — Podeljena je odpravniška služba v Grižah poštni odpravnici Maliki! Irgl, v Sv. Bene-dfletu v Slov. aoricab- poštni odpravnici Ivani JaJd, v Dvoru poštni odpravnici Mari Šušteršič, v Dubrovniku (Prekmurje) poštni aspirantk! Marici Škoflek, v Roza-ševcih (Prekmurje) poštni pomočnici Lairl-ki Horvati], v Smledniku pbštnenui pomočniku Ivanu Oblaku. — Poročil se jc g. Inž. Igo Kraut, gozdni komisar v Kranju, lz znano slovenske rodbine Iz Bistrice nad Pliberkom z gdč. Tinco ialenovo, hčerko lesnega trgovca v Ratečah na Gorenjskem. Bilo srečno! — Pristojbina za tolelouske pogovor« Ljubljana—Praga. Pristojbina za telefonske pogovore Ljubljana—Praga znaša 3.50 francoskih frankov ali 42 naših kron za časovne enote. — Brzojavna pristojbina za VeHko Britanijo znaša v vseh treh smereh 33.5 cent — Invalidski oddelek poverjeništva za socljalno skrb razglaša, da so zaloge oblek za Invalide Izčrpale ter se naj tozadevne oroSnJe za dobo treh mesccev ne predlagajo. Delna pomoč Je mogoča le le s čevlji in perilom, katerih je še neka! v zalogi. Opozarja se, da so sredstva za te vrste podpore tako omejene, da se prošnjam Invalidov, ki so okoli 30% ali manj dela (poklica) nezmožni, ne more ustreči. Apelira se v splošnem na vse prosilce, da se na prednavedeno oziralo ter tozadevne prošnje predlagalo le v res nujnih in obzira vrednih slučajffi. — Tobačna glavna zaloza v Sevnici ob Savi je do 3. marca potoni javnega natečaja ' razpisana. Jamščlna znaša 18.500 kron, katera se mora položiti, predno se ponudba teročl. — Vsled Mmio omotice je padla po stopnjicah Marjeta Lampe, kuharica v lirah, loo Jc nesla 5 letnega otroka k počitku. Pri padcu sl ie prebila črepinjo, otroku pa se ni zgodflo nič hudega. — Ponesrečen beg iz joče. V Trstu sta dva pisatelja hotela rešiti Jetnika Mih. Bi-zala. Ko le Bizal plezal po vrvi. Je oddal paznik dva strela nanj tor ga smrtno zadel. — Ljubljana. = Stekel pes na ljubljanskih ulicah. Predvčerajšnjim okrog poldneva je zavladalo po ljubljanskih ulicah, posebno v Poljanskem predmestju velikansko razburjenje. Vse je upilo in bežalo pred steklim psom, Iz enega je ljudska fantazija napravila kmalu dva, tri... Prva sta policiji prijavila poštni nadoficijal Pevec in okrajni sodnik Jenčič, da ju je v veži Beličeve gostilne1 popadel za hlače srednjevelik rjav pes z belo liso na vratu. Pes je nato tekel proti pošti, kjer je popadel sina brivca Ojuda zadaj v levo stegno, mu raztrgal hlače ter zapustil odtiske zob v mesu, ne da bi rana krvavela. Nato je pes bežal mimo magistrata proti Prulam, kjer je stražnik Švab streljal za njim, ne da W ga zadel. Na Karlovški cesti je popadel Valterja liollega za suknjo brez vidnih posledic. Med tem so bile že vse stražnice telefonično avizlrane, začel se je divji lov. pokale so puške In revolverji, toda pes je tekel dalje po Poljanski cesti ter zbežal končno na vrt »Alojzijevišča«, kjer ga je konjač vjel v zanjko ter izročil živinozdrav-niku Pestotniku na konstatiranje. Med tem je prišlo poročilo, da je podoben pes tudi v Stepanji vasi močno oklal neko žensko v roko, nekemu moškemu pa raztrgal hlače. Ljudje, ki so opazovali psa, preden Je bil vjet, so splošno dvomili, da bi bil fes stekel, ker se je živahno oziral, ako ga je kdo poklical ter je tudi h konjačH prišel na klic. Pes je sicer kazal včeraj znake stekline, vendar pa se še ni ugotovilo, če je res stekel * Dež in sneg smo dobili včeraj popoldan in proti večeru v Ljubljani. — NodeljsM počitek javnih lokam v LJitbganl se uvede s 6. t. m, in sicer tako, de bodo !iede$t$k£ dopoldneve trt lekarne odprta, le devet oeddjskjb dopoldnevov v celem lotu bo odprto po dvoje lekarn. Ker se oivori prihodnje dni sedma lekarna v mestu bi sicer za Sv. Petra cesti 78, se preuredi tudi nedeljska popoldanska (n nočna s4užba vseh lekarn tako, da bo sedaj vodno po ena lekarna v sredi mesta vr§3a službo ob nedeljah popoldne in nočno službo, hi zraven te po vrsti ena periferijskih lekarn. V vsaki lekarni marajo biti čez dan na dobro vidnem kraju označene lekarne, ki vrše nočne službe. Kadar so lekarn? zaprte, morajo Imeti na vratih dobro čitljiv in razsvetljen m slov službujočih lekarn. Zapirajo se lekarne ob 19., one, ki imajo nočno službo, pa ob 21, url. — Tedenski zdravstveni Izkaz mestne obfilne Ljubljana. V času od 23. do 29. m. m. je niorto 22 oseb, med tem! 11 tujcev. Novorojencev Je bilo 23, med njimi 1 mr-tvorooenec. Nalezljivih bolezni ni bik*. — Klub »Soča« naznanja Slanom la prijateljem, da predava v soboto 5. t. m. ob 8. in pol zvečer v gostilni pri »Zlatorogu« Z. Bodul o »Reki In Primorju«. k — Mesečni sestanek ljubljanskega okrožnega kluba Juogoslovansklh dobro-voljcev se vrši dne 4. teea m. ob 20 uri v društvenih prostorih. Dnevni red: Volitev okrožnega odbora. Razni predlogi. — Odbor. ^ — PolUlčnl klub NSS Ima danes zvečer točno ob 8 redni klubov sestanek v klubov! sobi kavarne »Zvezda«. Poročila delegatov.— Tajnik. k — Maskerada ljubljanskega Sokola pod geslom »Ob luninem svitu« sc vrSI dne 8. L m. (pustni torek) v vseh prostorih Narodnesa doma. Dvorana la stopnišče bo naslovu primerno okrašeno. Predprodaja vstopnic Je v odborovl sobi v Narodnem domu In sicer v soboto od 4.—7. ure popoldne, v nedeljo od 10.—12. nre dopoldne In v ponedeljek od 4.-7. nre popoldne. Vstopnina znaša za člane, (toda ts v predprodaji) 20 K, za nečlane in zvečer pri Magajni 30 K. Opozarjamo na predprodajo, ker Je število vstopnic ome-jono. k — Prosvetno kulturno oddofcnje. Sokola Vič priredi v nedeljo dne 6- februarja 1921 ob 8. url zvečer v Sokolskem domu na Viču velik zabaven večer z nrnosobrojnkn zabavnim sporedom; med drugim predpustna buriti: »Iz devete dežele«. Ples itd. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 15 kron. Odbor ul! ud no vabi k obflnl udeležbi. k — Slovensko zidarsko In tosarsko društvo ..v LJublunJ priredi v soboto 5. t. m. v gostilniški! ,k os torih prj Lozarju v Ro2ni ulici družabnJ v očer. Na sporeda Je godba, ples ta prosta zabava, člani in prijatelji društva se vabijo na udeležbo. Vstopnina 10 kron za osebo. Pričetek točno ob 8. zvečer. k Veliki pustni korzo. Začetek »Slavčeve« maškarade je ob 8. zvečer. Poleg godbe Drav. div. oblasti svira še posebna kmečfca godba. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Černeta v Wolfovl ulic!. , k — Nesreča vsled temnih stopnic. Marija Rutar, vdova po strojevodji, Je šla po stopnicah v Kirbiševi hiši na Kongresnem trgu k svoji prijateljici. Ker so bile stop-njlco temne JI Je zmanjkalo tal, da Je padla In se težko poškodovala na desni rolki. — Poskušen vlom. V skladišče Rude-čega križa na rradu Je bilo pretečeni mesec dedoma vlomljeno, toda Vlomilci so bili najbrž prepodeni — Hlapec okradel hlapca. Ivaau E., hlapca pri gostilničarki ČcSnovarJevt na Dolenjska cesti )e bil ukraden 500 K vreden snknltč, v katerem Je bilo 160 K denarja. Suknjič Je dobHa policija pri nekom hlapcu na Rimski cesti, toda v Žepa so bfle samo še 4 K. — Nepošten tdapoc. Andrefl Pečnik, Uajjcc pri trgovcu Mencinger Ju na Martinovi cesti Jo kradel! svojemu gospodarju manniakturno in Špecerijsko blago. Tatvini so prEii na sled, k° 1« stražnik ustavS nekega AL Kozinca, ki je ne$d v vreči 10 kg siadMorJa. Kozinc Je dobil Sladkor od Pečnika v shrambo. Piri hišni preiskavi so našli pri Pečniku nakradenega blaga ra 9000 krco. Maribor. Dvojna mera. Dočim naše oblasti vse Iz Nemške Avstrije izgnane osebe, ako tudi nimajo potnih listin, ! sprejmejo brez ovire in jih odpravljajo v njihove domače kraje, zavračajo avstrijske obmejne oblasti vse preko naše državne meje izgnane avstrijske državljane s pretvezo, da nimajo potnih listin, iz katerih bi bilo razvidno, da so res pristojni v Avstrijo. Poživljamo našega obmejnega komisarja v Spilju, g. Sterlini-ja, naj zastavi svoj vpiiv in pripravi avstrijske oblasti do tega, da bodo spoštovale načelo recipročnosti, da se zanaprej ne bodo naši zapori polnili z nemškoavstrijskimi državljani, ki vsled brezobzirnosti lastnih oblasti ne morejo priti v svojo domovino. Izvršujte prepovedi! Kolikor nam Ja. znano* ie. deželna vlada oreoo- vedala vsled nemških nasilstev na Koroškem vse nemške veselice in slične prireditve. Vendar pa je Citati vabila na nemški »Bauernball«, ki ga priredi zagrizeno nemško športno društvo »Rote Elf« v Križevem domu v soboto, 5. t. m. Kako je to lriogoSe? Na poziv prirediteljev prepovedanega nemškega »Bergiesta« si je v ponedeljek zvečer veliko število tukajšnjih Nemcev in nemčurjev ogledalo za to prireditev okrašeno Gptzovo dvorano. Prispevki po dve kroni in prostovoljna darila so blagajni prinesli baje okrog 50.000 K, od katerih pa so morali prireditelji v svoje veliko razočaranje plačati veselični davek. Čudno vreme. Po gosti jutranji megli, ki se je tekom včerajšnega dopoldneva dvignila, je pričel popoldne liti dež, ki je ozračje tako ohladil, da je proti večeru pričel padati gost sneg, ki je že v večernih mah pokril nad 3 cm visoko vse mesto in okolico. Tudi iz Spodnje Štajerske prihajajo poročila o močni padavini. Celje. Na občnem zbora Celjskega Sokola se je sklenilo opustiti društvo »Sokolski dom« in je oprava istega prešla v roke Sokola. — Članarina se je zvišala na 1 dinar mesečno. Celjski trg. Okcfllčanl prinašajo vedno še precej raznih HvH na trg. V Izobilju se dobi mleka, jajc ter tudi spomiadne solate le precej na razpolago. Po trgovinah so cene razmeroma blagu zadnji čas precej stalne. V obilici Je na razpolago tudi perutnina. Cene so »neme. D. obrtniški pies. kl se Je vrSil I. febr. v Narodnem domu. Je bila krasna prireditev, Id Je nadkrftjevala lansko. Vsi g orali prostori Narodnega doma so biU »premen leni v smrekov log in lahko mimo trdimo, da prostori Nar. doma še niso bfll tako okusno dekortranl. Gledališče in glasba. Umetniško moskovsko gledališče. Člani umetniškega gledališča pridejo Jutri v Ljubljano. To pot bomo hnell priliki), videti vso slavno gledališko družbo na našem odru. Vapored predstav Je tale: V soboto 6. Cehov: CreSnjev vrt; v nedeljo, 6. Dostojevski: Bratje Karatnazovl I. del; v ponedeljek, 7. Dostojevski: Bratje Karamazo-yi II. del: v sredo, 9. Knut Hamsum: Pred vratml slave; v četrtek, 10. Bor^er: Potop; v petek, 11. Cehov: Tri sestre. Zanimivo Je, da bomo ravno ▼ Ljubljani videli premijero drame »Potop«, katero hudo2e-stv omiki 2e ves čas svojega bivanja v Zagrebu študirajo. Generalno skuSnjo bodo knell pri na? v torek, 8. t m. zvečer. Vse predstave se bodo vrSUe v opernem gledališču, dramsko bo ostalo zaprto. Vstopnice so dobe v opernem gledališču pri dnevni In večerni blagajni in se naroče lahko te-lcfonično: operno gledališče. Znanost in umetnost, »Mladika«, družinski leposlovni list izhaja v Oorici, Gosposka ulica št. 2., je Izšla v svoji prvi številki popolnoma na novo urejena, v precej veliki obliki, z ilustracijami in s prispevki naših najboljših pisateljev, kakor dr. Detele, dr. Šorlija, dr. Gradnika, dr. Preglja, Igo Grudna, Itd. »Mladika«, ki prinaša poleg leposlovnega tudi drugo zabavno berivo, je danes naš edin! družinski list, ki izhaja vsakih 14 dni, tedaj dvakrat na mesec in stane za Jugoslavijo 25 dinarjev (100 K) letno. Opozarjamo naše Primorce, kavarne in druge javne lokale, posebno pa Čitalnice in izobraževalna društva po deželi, ki jim že dolgo manjka primernega družinskega lista, da ga naroče. Vsakdo, ki boče list naročiti, naj pošlje najkasneje do 10. t m. denar in svoj nas'o v prodajalni »Nove založbe«, na Kongresnem trgu št. 19 v Ljubljani. Istotam se ta) tudi prodajala »Mladika« poSK izvod. Pokrajina. Lltlia. Sokol LH&i - Šmartno priredi 6. t. m. veliko e»5kerado v SofcoJskem domu v Litiji. Pričetek ob 20. Vstopnina za osebo 8 K, za maske v predprodaji v glavni traiiki 4 krone. Rogaška Slatina. Na naSI posti se nahaja še vedno neki gospod, ki se rv^e sprt-jazulil z našo državo in še vedno fantazira o lasih, ko postane Slatina zopet nemška. Mislimo, da bi spadaili na tako važu? . mesto kakor Je vsled svojega ogromnega tujskega prometa ravno Slatina narodno neoporečni M udje. Ali gospodje na v&iih poštoSi mestih niso tudi tega mnmja? Ptuj. (Nemške oblasti ln naše.) Dan zt dnevom prihajajo poročila Iz Koroške, kako tam naše Ijudii odstavljajo, med tem ko ari tm Nemce četo ščttiia Teko Je nast&-> vila agrarnoreloiinaa oblast vendar enkrat pri veleposestvu grofice Herberstein v Ptuju Sloveča Ambrožiča za ravnatelja, a obenem mu nastavila prejšnjega Nemca Gumperta za oskrbnika, češ naj dela ta v sporazumu. Ali ni naš Ambrožič sara zmožen voditi, ali se Ju Je moralo posaditi Nemca na glavo in v stanovanje? Mogoče vi agrarna retonuna direkcija v Maribor« kaj več v temi Drobiž. • Čuden jezdec. Kakor poročado listi, se je pred kratkim nc'.;i Bosanec, ki Je M bolan, Podal na pot v sarajevsko bolntej* in sdcer je zaiatial konja. Kmetje, ki so s* srečavali, so ga pozdravljali, toda ni jim odzdravljal, kar se jim je zdelo zelo čudno. Ko Je konj z jezdecem dospel v Sarajevo, so ga ustav® to ugotovili, da le Jezdec mrtev. Jezdec, ki Je med potjo umri se Jc krčevito držaJ z rokami za sedlo, vsled česar ni padel s konla. DVAKRAT DA, KDOR HITRO DAI SPOMNITE SE »JUGOSLOVENSKE MATICE«! Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odooveduleio? Poizkusite Dravi Felleriev Elza-fluid! Bodete se čudili 1 6 dvoinatih ali 2 veliki šoeci-ialni steklenici 42 K. Državna iroša-r'na oosebei. AH trolle na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprthi? Proti temu nomavalo Drave Fellerleve Elza-kroeliice! 6 škatliic 18 K. Prava Želodec okreočuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot ln poštnina oosebei. a naiceneie. Eueen V. Fel-ler Stublca donla. Elsa tre 387. Hr«< vatska. ........ t Mali oglasi. Proda se: POZOR KUPCU 3 travera« po S.50 m dolge ta 23 milimo* trov moOne.4 traverz« t i20 ra dolge hi 16 mlm. visoke prodam. Lovro Noč, Javor-uik. 29« LEPA MASKA le m prodaj Zvesdarska ulica 4, L nadstropje levo, iv) V1NCENCIJEVA DRUŽBA v LduMJanl ima na prodaj svoji hiši z vtik kfan vrtom na Emonski cesti št. 4 In 6. Pojasnila daje in ponudbe sprejema predsedstva Vincencijev« družb« r Ljubljani, Mestni tr* 8, 1. nadstr. 191 APARAT ZA VALJENJE • pritiklinami ceno piroJa Anton Prelesnik« Šoštanj štev. 123. REM1NGTON PISALNE STROJE popravka strokovnjak špeeijaUst^ četrtek) petek to sobota. Prlslase sprejema glavna zatago Remingtoa pisalnih strojev tvrdka K. A. Kregar, Sv. Petra cesta Stev. 21, Telefon 444. 18$ BEGUNCI - AMER1KANC! POZORI Posestva od 4 do 400 oralov. — Gostilu« v zemljiščem. —Ilotel s 2S sobami la ceio opremo. — Trgovina opremljena. — Vil«* Ui« se prodajo potom pisarne nepremični* Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. 114 POZOR! Josto Lampret, So Stanj. Mizarska tovarna priporoča svoje mizarski ta sUvblnske izdelke. 2e ▼ zalogi pohištva ta stavbtaslrl Izdelki 14TJ Kupi se: PONUDBA. Kupci, kateri žele lupiti orehovi ioxnii bi te delavno pohištvo, naj se oglase v Ze, Stev 122. Službe: TRGOVSKI POMOČNIK moSane stroke, prvovrstna moč ta učene« so takoj sprejme. Tmovlna Sterle, Craoi nieli m UČENEC Ali UČENKA Z. dobrim šolskim spričevalom, pošteni* startSev se spre}«« v trgovino me3ane«i blaga. — Paul KoSenfaa, Oomflska 1SH VAJENCA ZA PLESKARSKO OBRT se sprejme. Plača po dogovora. Tone Mat» saj, UubUana, Kolodvorska ulica 6, 199 URARSKI POMOČNIK m mefeno delo se sprejme 'proti vlsoldt plač! ta/koj. Ponudbe Je nasloviti: F. Čuden, PrcSernova ulica 1, Ljubljana. 19£ Razno: ZLATO MOŠKO URO tistemu, kdor ml preskrbi prazno sobo a separatnim vhodom v mestu eventr.elaa tudi Rožna dolina - Glince za takoj, »H najkasneje do 15. t. m. Dopisi pod: »Šepa* ratni vbod« m npravnlttvo »Jusosla-i vlie«. 183 TRGOVSIG LOKAL na deželi ail v mesta se &če v najem. P<* , nudbe na J. 3. Orčič, Trbovlje L PcAtao Je-Ječe. Stran 4. »JUGOSLAVIJA- dne 4. februarja J021. 30. štov. M. Zčvaco: Kralfev vitez. Zgodovinski romaa (Daile.) »Ubogi Condč!« je premišljal spotoma. »Oorje, ki ga je prebil na št. H- ga je zdelalo dodobra!.".. Nu, prijatelji, podvigajnio se k .Brljav-cu\ da si privežemo duše! V proslavo naše nocojšnje burke vas povabim na kraljevsko večerjo-« Capestaug • je menil, da vrača svobodo Condčju. Toda bravec ve, da osvobojeni ni bil Condč, ampak njegov naslednik po premestitvi, ki je zadela princa zaradi pisma, s katerim je hotel naznaniti vnanjemu svetu »kraj svojih muk.« Delj nego pet minut se ta mož ni mogel geniti z mesta. Noge so mu odrekale pokorščino, v glavi sc mu je vrtilo, usta so mu ponavljala kakor v snu: »Svoboden!... Svoboden!... Svoboden med živimi, v trenotku, ko sem hotel iskati svobode v smrti!...« Pomalem so se mu vrnile moči. Ozrl se je in videl, da je rešitelj izginil. Zavrisnil je s tisto divjo radostjo, ki jo pozna samo, kdor je kdaj v življenju čudežno ušol pogubi; ln kakor blazen se je spustil v tek proti bližnji Progarskj ulici, govoreč si ii'c d posameznimi skoki: »Najprej k hčeri!... K moji Gi- zeli!... K mojemu oboževanemu otroku!.. « In ko je našel hišo prazno, se je vrgel na tla ter zajokal na ves glas.. Bil Karel, vojvoda Angou-lemski! LVh Drugi dan. Preden opišemo burne dogodke naslednjega dne, posežimo čisto na konec in zaznamujmo, kar se je pri-i petilo tisti večer pri »Dobrem na-if ključju.« Ves tisti dan se je klatil Capc-stang po Parizu, da vidi, kakšno je razpoloženje. Zvečer se je vrnil 1 utrujen, dokaj potrt in poln misli, ki sc niso dale odgnati. Zlasti ga je obhajala siutnja, da sinočnje dejanje, s katerim je bil ponovno rešil kralja fn monarhijo, pe more ostati nepo-plačano. Nebo njegove domišljije se je polnilo z bujnimi slikami, nad katerimi je sijalo ponosno in milo obličje Gizele Angouleinske. Hkrati pa sl je dokazoval, da so vse take in enake sanje prazne: ali ni bil že dovolj grenko i2kusil jalovosti nad, zgrajenih na hvaležnost sveta? Zalo je bil vsaj nazven vse prej ko zadovoljen s seboj in je komaj čakal žrtve, nad katero bi mogel znesti svojo jezo. Oblečen sc je vrgel na posteljo, prekrižal roke pod glavo in čakal dobršno uro, da bi se utolažil. Zaman! Njegove misli so postajale vsako minuto bolj žaltave in črne. »Hudiča!« je zarentačil nazadnje | ter planil na noge. »Radoveden sem, i ali mi ne pomore niti steklenica dobrega vina! Hejo, Cogolin! Slišiš, budalo, nesnaga, zanikarnost? Devet je ura, jaz pa še nimam večerje!« Cogolin jc prišel in pogrnil mizo, nc da bi črhnil besedico; nato je prinese! večerjo. Capestang, nervozen vsled njegovega molčanja, se je spravil k jedi, preklinjajo vse venomer. čeprav zato ni goltal nič počasneje. »Tak kaj ti jc pravzaprav?« je krikni} nazadnje. »Kaj pomeni ta mrtvaški obraz? Takoj se mi začni ležati, ali pa bo moja skrb, da boš imel za kaj vleči usta navzkriž!« Cogolin je urno udaril v smeh; toda slišalo se je, kakor bi škripala stara vrata na zarjavelih tečajih. »Molči, lopov!« je vzrojil Capestang. »Rekli ste, da naj se smejem, čeprav me sili na jok. l.n tako vam ustrezam, kakor pač vem ln znam.« »Na jok te sili? Kako to, Cogo-lin? Zini vendar! Mari te je dekle zapustilo? Ali se bojiš, da bi ti zra-stli lasje?« »Gospog vitez, ne pitajte me s Cogolinom; nocoj sem Smola, če sem sploh kdaj zaslužil to Ime. Co-golina ni več! In da vam povem naravnost: ves dan sem upa!, da nocoj ne boste večerjali.« »Zakaj naj bi se bil postil?« }e vprašal Capestang. »Rad bi vedel!« »Zato, ker bi bili s tem rešili najin poslednji Srebrnjak!« »Hudiča* Mari govoriš zares?« »Snoči ste obrnili mošnjo, da ste mogli zaigrati svojo burko, ki meni še zdaj ne gre v glavo. Večerja, ki ?le jo plačali žlahtni družbi gospoda Turlupina, je stala sama enajst pištol. Z eno besedo, minirani ste. Ah, gospod, zadnji čas je, da spet obogatite!« »Mislil bom na to,« je dejal vitez z najnaravnejšim glasom. »Mislil bom, ko bom spal. Le premišljaj tudi ti.« In res je spal Capestang malo minut po tem razgovoru kakor ubit. Nc tako njegov oproda. Vrnivši se v svojo čumnato, je vrli Cogolin iz-rrcscl slovečo mošnjo na mizo in se tiho zarežal, a ne kislo kakor malo poprej, marveč veselo in od srca. »Pet pištol!« je zamrmral. »Zadnjih pet!... Uboge pištolice, koiiko truda me jc stala vaša rešitev! In vendar ste tu, čile, zdrave ln nedotaknjene, up in mula ubogega Cogo-lina in viteza Capestanga: zakaj, pištolice moje, sklenil sem, da vas ponesem pri tejle priči k coprniku na Mcmavskcm mostu. In kaj dobim za vas? Nezmotljivo sredstvo za srečo v igri!« Kakor vidimo, se Cogolin ni mogel otresti svoje Ideje; Igravec je pač najbolj irmasto bitje pod soln-ceni. Prepričavši se, da spi gospodar na žive in mrtve, je zarinil dragoceno zlatnike v žep, zavil se v plašč, izmuznil se iz gostilne, da ga nihče ni slišal,, kdaj, ter Jo urezal urnih krač proti sredini mesta, zmr- davaje se vso pot od vroče noiranje sr$če. Z utripajočim srcem je dospel na Menja v skl most in obstal pred Loren*,ovimi vrati. Vrnimo se zdaj k začetku tega dne in stopimo z bravcem v Conci-nijev dvorec. Velika vrata so zaprta in krepko \ zaslonjena z bruni. Na dvorišču stoji pripravljenih šestdeset arkebuzirjev v treh oddelkih -po dvajset mož. Ob velikih stopnican, po predsobah, po vsej poti. ki drži v maršalovo stanovanje, so razpostavljeni Condnijevi sabljači v skupinah po pet in po šest. Poveljuje jim Rinaldo in zraven njega Louvignac, edini, ki še živi izmed »nezmagljive čete«: Pontraille in Bazorges sta pog'mla snoči pri napadu na vojvodo Gui-škega, Montrcval in Cbalabre v boju pri »Cvetlični košarici« v Lon-gjumeauju. Celo sluge so slekli sijajne livreje ter iih zamenjali z močnimi usnjatimi naprsniki; oboroženi s sulicami in samokresi stoje vsak na svojem odkazanem mestu. Leonora Galigai sloni pri oknu v svoji veliki sobi ter blodi z očtni po i7umrli ulici. Vse prodajalne so zaprte, žive duše ni videti zunaj. Toda Leonora ne vidi tega zloveščega pokoja: ona gleda vase. Markiza d’ Ancte računa in tehta Guiseve upe, Ako se vojvodi posreči drzno dejanje, na katero ga kliče Pariz, jc odbila Coiiciniju zadnja ura... (Dalje prib.) Prevzamem večjo množino srebrnih kron odnosno drugega sr<£ra v Nemški Avstriji v nakup. Ponudbe no trgovina zlala in srebra I. Augnntiii, J.JablJana, Dunajska cesta 86. njive 2100 m* ob kamniški progi desno proti Posavju nasproti benundepda. Dražba so vrti v nedeljo ob pol 15. nri popoldne na licu mesta. Interesenti lahko dobe natančneje podatke v Vodmatn fit. 16 v gostilni pri „ Vinski trti* I. Štor. Nadmlinarja sprejme valjčni mlin. — Ncože-njeni imajo prednost. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo. Alojzij Jakoš oroiniSki nerednih Rezinka Bivic poročena. Poljane. SIJI. 1921. Št, Vid. Brez posebnega obvestila. RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bode v položaju najceneje in najkulant-neje postreči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, evinjami, vinom karlovškim in banatskim vse najceneje po dnevni ceni. Naročila se naj direktno poSiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beška-Srem. Nakupoval bodem direkino od kmetov ter bodem zamogelj z vsako drugo tvrdko konkurirali. — Ob enem se bode tamkaj' prodajalo deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuclne informacije. O glasi v „Jugoslaviji" imajo naj- | boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čita m 3E Gadje gnezdo je najbolj Čvrsto slovensko leposlovno dc'o izza zadnjih Jet. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 krcu pri m murv uiiii. jEfflir. mnianka Hitija i i na Brege pri sprejme nAlglilia takoj v službo g# Ob i i i r.a vse svoje izdelke: usnje, čevlje, gamaše, torbice i. t. d. — Prednost imajo oni, ki so v Hej 6troki že potovali. Zahteva se znanje slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe je pošiljati na tvrdko. Za ciuogobrojna naročila se priporoča 2159 Rudolf Pevec. Na debelo! Cenik vagonov skapuo nSi posamezno so takoj proda najvišjemu ponudniku loco žel. postaja Ormož. Stalna dobava. Kvaliteta zajamčena kakor trboveljski. Pismene ponudbe na upravnišlvo »Jugoslavije" pod „PREM0G“. I Imam na zalogi ilJUl D ita Tiskovine vseh vrst za tirade, županstva, društvo, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno Elit letnik 1920 po K 19’— za 1 liter. Milko Jesih veletrgovina vina Rudnik-Ljubljana. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. 'Naročila sprejema tudi upravnišlvo ,Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 118 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ! a I o Cis C a C3 N H © u •is ca a i •iM stil I « • d ca -■•.j m * er. mn ES* Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI"! Na drobno! prvorazrednega vrtnega, cvetnega in poljskega semena, kakor tudi sadja in grmičevja v najboljši kvaliteti in tistih vrst jc gotov ter prosimo slav. občinstvo, da se v slučaju potrebe s polnim zaupanjem izvoli obrniti na nas. ♦ Zadruga ?a prapje »m '£«grel», Prcra