Tečaj XX. gospodarske, obertniške List na Izhajajo * sako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jcmane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 3 fl. 20 kr za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn ¥ Ljubljani v sređo 1. januaija 1862. Kaj V lit zelno Novice » nov ega leta? M Ce pregledamo dve leti, ki ste zadnje odmaknite pete tudi želje Avstrijo. AI . vsakega Slovenca, ki želi veliko pa mogočno borno rekli, da je bil čudapol cas. Odki so se po Avstrii polit Novice" imajo še posebno želje za slovensko našo domovino, klera pa že tudi svoje zdravilo našla bi v financijalne in narodne rane, ter se je izpolnjenih gor rečenih občnoavstrijanskih željah. obećalo, da bodo zacelile se v preteklem Prišlo je leto 1861; začelo se je s tem, da nov stan državni ; al pri tem odkrijejo » zdravnik globokeje ogleda se še globokeje rane; državne prasanja porodé se visoke važnosti, velike teže; politična administracija, sodnija, nauk, zakonodavstvo: vse to še ni celo na početku Novice" želijo, da se v novem letu izpolni vse, o čem so v starem se trudile in znojile. delijo tedaj, da bi v lctošnjem letu tudi pred prag: Slovencov milejše sonce prisijalo, da bi se jim spolnile na- tka. Med ravne pravice, ki jih imajo drugi narodi; želijo tedaj 9 da samimi udi avstrijanske deržave težko je razkolništvo na se slovenskomu jeziku dodeli pravica v uradnijah kakor v soli, da bo mogel vsak razumeti, kaj se piše o njem kaj ------------ -------------------^ v niMI ^ UW Ml/ »^Mn I MUUUPV/U ^ M\ MJ OV 1/ UJ V lil ^ f\ C4J seh stranéh zapadne in iztočne, severne in južne Avstrije 8e (jopjsuje njemu; in tako, da se otročiči našega naroda pravda med prevladajocimi in potla obvaruj nesreće in političn najhujšo rano ajočo delo ognja iz » narodi. K temu B rr nas seh ravno stevaj njenih v soli bodo ravno tako podučevali v svojem maternem j e ziku kakor mladina vsakega družega naroda v svojem težavnih zadev; stroški dt traujih tegobah povzdignili pri tolikih njih in no so se tako silno , da k starim, komaj prednesljivim davkom treba novih dodajati, ako želimo, nobena več Preganjale nikdar nišo „Novice44 nemškega jezika iz sol, več kakor ga je treba; le terjale so, da naj si v srednjih in višjih solah nemščina in slovenščina prave sestrici bote; da se cela ada di more vzderzati kot ka oblast ? pejska. Res je dovolj ran, da se vek komaj upa egleda • jih! Pa kaj tedaj želijo „N S p 1 o š e n želeči, da nam je blagostan od novega leta? ali pa nesreča cele A v lijo se rane domaće » 911 »JV, , moramo z ivo z ivo želeti, da nastopi post d v 1 d m mir d d i cele velike Avstrij Zato 5? N želij » da vodji države in tišti možje * ki krmilo državne ladije v oj ih okah imajo » ajdej najboljo pot za naše zadeve, da bode iz sedanje mlačne le porodila se d v kter bodo dovolj vs i d ne pa samo d ali kar bi še hujše bilo, samo d Naj ne rece se v Avstrii ste pok eden ali dva sta ij pravica vse ni, da boj V ampak veljati mora pa le ka tedaj ravno tako zadovoljni Slova in Rumuni kot Němci. Madžari in Lahi Po takém ne a nj bo treba, kakor sedaj Ijudje pravijo^ vojske zoper noti domaće nezadovoljnike, ampak naša vojska bo postavljena na lego, v kteri vsaka vojska biti mora, da brani domovino le tujih napadnikov. Po ti poti olajšali bi se stroški državni, in treba bi ne bilo poviksevanja davkov. Taka politika mora biti g la v kterim Njih Veličanstvo izročuje di geslo tistih mož, k leto nobena ma nj. Ker pa nam tega ni dalo staro želimo to od novega. „Novice" želijo, da pošteni naši zoperniki spoznajo pravičnost naših prizadetev, fer df> jim /osveti po plavali, da naš namen ne sega dalje, kot kar očitno zagovarjamo. S poštenim Ncmcom ne more med nami nikdar prepira biti! ■ m^ámmMm u ■MHiiKj M * ker le to, kar oni želijo za-se, želimo tudi mi za-se, , da „kolikor jezikov sicer pa oni kot mi dobro spoznamo kdo zná, toliko ljudí veljá Tistim rogoviležem pa , ki hočejo, da bi mi Slovenci edini i z k 1 j u č e n i bili od ustavnih pravíc, — da bi kakor pankrti seděli za dormi in od njih drobtine pobírali, tistim, čigar sistematično ali po zlobni natori navdih-njerio ali pa plaćano in udinjano rokodelstvoje, vsaki dan zvijače in laží (robiti po svetu, — tistim, naj so ptujci ali domaći, pa le to pravimo, da přišel bo sodni dan, ko se u bo odkrilo, kaj je laž, kaj je pravo. Naj si bodo svesti, da vse njih lajanje poštenoga člověka ne moti, še manj pa Novic", kterih sveta nalo » % • ga Je v vrsti z drugimi doma cimi casniki, ktere vse edina misel vodi , braniti pravice slovenskega naroda, kterega je tudi Bog ustvari! in mu Cesar dal njegove pravice! Gospodarske reči ker le Kako je ravnali, da se pridelavajo dobre vertne tako se bode spolnilo cesarjevo zagotovilo: „Enake d semena. t k P u V N želé, da se najde pi pot Kdor si kupuje vertnih semen , je gotovo bi! že več da se ustanovi krat oplahtan, da si ni vselej nadjanega vžitka iz kuplje tonomija posamnih dežel krepčá njih ot pa ne avstrijanskih, která dostojí ušuje v potrebnih rečćh d nega semena přidělal. Pa tudi lastno seme ne rodi vselej po godu in namesto žavne celote. Samostojnim srenjam in deželnim zborom naj pričakovanega pridelka mu kako popačeu'io donese. Tako, rokah na priliko, sadež iz zelenega semena je namesto glave dal se tedaj izrocí mnogotero oprav ki so dosihm v uradnij, pa so di z om na čas, ki se (r » ubi in na norca, steblo iz mehkostročnega ( cukrenoga) grahora je denarj ki jih htevajo. Po takem bo treba manj opra- rodilo grah s trdim stročjem, iz fežola pritlikovca je zrastlo vilnih rok. uradnik > » in tudi po ti poti pomoglo bi se steblo z dolgimi tertami itd. iinancijam našim dosti zdatno. To so želje „Novic" za celo našo Na vprašanje: odkod to? se povć, da od napačnega državo. To pa so ravnanja s sadežem namenjenim za pridelek semena. Vertnarji in poljodelci imajo navadr.o svet, na kterega ponovi to, kadar se osuší; pozneje je dosti, ako ga zjutraj stlačijo semen§ki sadež vsakoršnega plemena po navadi zel- in zvečer ponoviš. Ozeblinska rana se zaceli v 8 dneh. drugega, Tudi sama merzla voda je kaj dobra pomoč zoper ozeb y ■ ■■^■■■M HB wtÊÊÊÊÊÊH ohřovtne ' in kolerabne store, enega nate brez pomislikà, tla so si te troj pole Of zeliša zlo žlahta, da se line. Z preden gres med sabo.plodij i in d « i odtod přidej žki, ki jih norce pomoci jo v nepremei spat vodo emo I «• ?t » * 4krat skup zgani in ozebljeno roko ali no«:o Ravno táko se godí, ce se blizo vkup vsadí grah ali obléci gorke roko vzemi tanko platneno ruto, pa jo dobro izžmij in jo ovij ; čez to pa fežol h sort, pritlikovcc zraven ali saj blizo natičkega zgodnji blizo poznega, cukren se zveržejo, barvo premenjaj Najvidljivši izgled o tem daje bi zo trdostročnika. Po plodu in cisto nov okus dobijo. vice ali pa zavij roko ali noge pod odej se oj (kosmate) ali pa obuj volnate nogo- ). V* 3 ali 4 noceh dravi najhuja prisadna ozeblina. Tudi če se ozeblina • r gnoj», nam fežol po imenu „limon ali će je roka po ozeblim razpokana naj se ravna ravno tako čar" Ako ga posadiš vmes, zraven ali blizo fežola dru sorte, ne bodeš přidělal več limončarja zelene barvě z belo muho, ampak bo umazane barve, muha pa rumenkasta. Gospodarska novica. Ako ti je tedaj mar, se spaćenega semena ogibati, varuj se saditi blizo skup zelišča, ki so si v žlahti, in vec ko so si v žlahti, dalej narazen jih sej. To veljá so- CPasj tava). V angležkem městu Leedsu bila je letos mesca véíikega serpana zraven razstave poljskih pridelkov tudi pasja razstava. AI ne mislite, da so psi ka- sebno od zelja (kapusa), ohrovta (^verzota) in hanjih kolerab D i Joze Orel kosno razstavo stavljeni. pravili, ampak psi so bili na ogled Bilo jih je 554, ,14 ple lovskih. Najmanji pes ni vagal vec kot 2 funta Gospodarske skušnje. (Preveč solí živini dajati, ni dobro), — tako učé 8kušnje. Neki gospodar, ki je svojim kravam z velikim pridom na teden po funtu soli dajal, je zapazil, da je mleko vodeno postalo, ko jim je po 2 funta solí na teden dajal. (Šoto za konjsko klajo) priporočajo nekteri go-spodarji meklenburški in šverinski; vsako nedeljo naj se jim pa 2 centa. Mnogim psetom Pori aj vec jih je bilo najveći je bil dodan rodovnik neologia) tako, da pri nekterih se je dalo dokazati 20 pred-dedov. Tudi cena jim je bila dodana, pri nekterih tako visoka, da ni skor verjeti; kakih 50 psov je bilo cenjenih po 1000 gold y eden za 10.000 gold., eden celó za 12.000 gold S tem, kar marsikter bogat Anglež za enega bi se dala pri nas grajščinica kupiti psa potroši, mije najveljavniših psov je bilo razdelj Za pr okoli 2000 gold. Da bi sota živez bila ni nekoliko šote (Torf) poklada. res; al da njena kislina želodcu dobro tekne in mu po-maga, da dobro prebavlja, to pa je mogoče. Vredna je ta stvar, da se skuša. n Gosp. List a Pregled slovenskega slovstva v letu 1861 Spisal A. K. Cestnikov. V • Obertnijska skušnja (Kovaško železo se převleče poverh z jek j'jo, trojici , da nimamo Slovenci da še „Novic" ne taker potem bi lahko brez skrbi trobili po časnikarski da Slovencov ni, da ime Slovenec ne pomeni nic« Nasprotniki nasi nam sponasajo nićesar. Čudno je, razun „Novic" lom hitro), ako se kovno zelezo (Sclirniedeisen) ob enem ampak da je le izmišljena beseda. „Novice" bi res zado s kakim kosom litega zeleza (Gusseisen ) v ogenj déne, da stile našim potřebám, ko bi se imela dokazati naša bitnost. se obá skupaj belo razbelita; zdaj se razbeljeno lito V ze ker že nad njimi imajo sovražniki narodovi toliko glodati, lezo veckrat hitro po kovnem zelezu potegne, in potem raz- da si bodo zobe prej ali slej skrhali, če imajo še tako hladi. Tako se napravi po kovnem železu tanka, pa zlo ojstre. Pa tudi d r u g o d niso naši domoljubi rok križem trda jeklena skorja, ktere se tudi najostrejša pila ne prime, držali, ampak prizadevali so si domačo reč po mogočosti Za hišne potrebe kaj kak siplj< (St P ) 5 S I p se daj ali tak t k se lep povzdigniti, in trud ni ostal brez uspeha. V dokaz bi navel ustrojenje slovenskih čitavnie v Terstu, Mariboru in Ljubljani (tudi v Celju je že vse priredjeno , in dovo- živo vdeleževanje pri pod- dr. Toman-u tijo ljenje je že prišlo iz Gradca) i očistiti, ako na sipe po- pisovanju slovenske peticije in zahvalnic g°: V nekoliko suheira tr>" i v pr zmletega zjedlj in Černet-u itd.; ker pa to drugam spada, hočem tukaj le pregled našega slovstva v pretečenem letu sostaviti, ne- ka lij a, ki se pod imenom „Aetzkali" v štacuni ali apoteki dober kup kupi: potem pomoci enmalo z vodo po šipi na- sramnim blebetavcom usta zamašiti, vredne sine naše ma sipani kali in pusti zmes kakih 5 do 10 minut na šipi; tere pa z nado boljše in prijetnejše příhodnosti napolniti. obriši jo potem z volnato cunjico, omij s čisto vodo in 1. obriši jo nazadnje do suhega. Tako r Noviceu. Vřed oj e dr. Bleiweis že 19 let. Serčna bo slepá šipa spet čista, žila so v življenji slovenskega slovstva; v njih imamo iskati začetek in razvitek naše mlade literature, one so ogladile Zdraviiske řečí i (Za o zeb li ne) je mnogo mnogo pomočkov i ijena roka ali noga, ce tudi ozdravljena, spet rada ozebe, naš jezik ter ga pripravnega storile za vsako znanstveno razpravo kakor tudi za djansko rabo. Branijo tudi krepko al ozeb- pri vsaki priložnosti svoj narod napadov malopridnih ljudi. 2. 55 Zgodnja Danica". V Ljubljani pod vredništvom ker je ze kri taka v njih, da jo mraz rad zgrabi; vcasih L. Jerana, izhaja že 14 let. Zapopadek je crkven i pa mine po nekterih letih, da ne vemo, kako. Ker nas, ča kato č, prasate lišk in národen slovensk, toraj nam je tudi sila vazen in za svèt, radi vam povemo, da je potreben časnik, ker možato varuje pravice naše vere In štiti g. Fr. P dobro pomagalo veckrat to-le mazilo : Raztopi frišne svinjske naše narodnosti. zolca, vsakega polovico masti in primešaj ji svinjskega dobro pomešaj tako, da se žole od masti ne loči. Namaži pa y • 3. „Slovenski prija tel tega mazila na čisto rutico platna in jo obvezi okoli ozeb line; čez to pa oveži še večo rutico v • Izhaja v Celovcu že 10 let. Vrednik mu je Andrej Einspieler, šiba koroških nem-škutarjev. Razun pridig prinaša tudi spise politiškega ob- > in čez vse obuj ro- sega, in vrlo se mu prileže poslovica: „Za vero in do kovico ali nogovico. Tako stori vsaki večer ali vsako jutro; movino v 3 ali 4 dneh se že vidi, da mazilo pomaga. — Ali na-sterži krejde v ribjo mast (fištran j , da je mazilo gosto ; cc namazi te mastí na rtilico in obvij ozeblino. Ako imaš rano T 4. „Slovenski Glasni ku. Izdaja v Celovcu Anton Jan^ežič že 4 leta. Ni popolnoma zadostil našim potřebám v zdaj něm času, ko je želja po berilu splošnija med namu Zato nas je srčno razveselilo oznanilo, da bo v prihodnje izhajal v obi In ej i m eri 21 55 Pes m z P a Zložil Gr. Rihar, kterega 5. .,Učiteljski tovara". Vrednik Andr. Praprotnik. Nova rastlika na slovstvenem polji slovenskem, která je koj ime bo slovelo, dokler bodo Slovenci lepo petje spoštovali e sv. pisma". Izdalo družtvo sv. Mohora 22 23 » 55 Z ff o d b Slovenske večernice a III. zvezek Izdaja y začetku krepko pognala, in bo, kakor se kaze, lepega druztvo sv. Mohora prostému ljudstvu v poduk sadů rodila navdusevaje učitelje naše mladine za materinski jezik. 24 25 6. ,,Drobtinice za leto 1861 u 55 55 Slovenske večernice" IV. zvezek Koledarček" družbe sv. Mohora za leto 1862. Izdalo vodstvo la- Obsega torbico podučnih spisov, potem pa imenik dosmrtnih vantinskega seminišča. Koliko veljavnost ima ta zares na- in zacasnih druzbenikov 26 rodna knjiga pri Slovencih, zadosti pricuje njeno 15letno življenje. Milostljivi knez in škof Slomšek imajo posebni prim dar božji, svojim ovcicam lepih naukov v tako prijetni priobčil prof. Jož. Marn Izvestje ljubljanske gimnazij a nam je zammiv spi o slovenskih slovnicah ? ktereg je obliki nadrobiti, da jih tudi m a nj razumni lahko povzijejo v 27 izvestje 1 j u b 1 j a n s k k nam priob Posebnih zaslug si je svoj duševni prid. dovanju učeni jezikoslovec Oroslav Caf, bivši podravnatelj od prof. Ant. Lesarj pridobil pri vre- čuje umetno spisan sostavek: glasoslovja slovenskega jezika y v v mariborskem seminiscu. 28 7 Zemljovid slovenske dežele in pokraj i n.u zbora v Ljublj 55 Sten ografič P u o sejah deželnega 55 29 lzdelai in na svitlo dal Peter Kozler. Lepšega kinča bi si slovenski domorodec ne mogel omisliti za ozaljšanje svoje zbora v Gorici 55 S te n ografi P u o sejah deželne sobice. Pri pogledu na zemljovid se všili nehoté misel: Se 30. 55 Poezije Zložil Gr. Krek. Omislil si jih bo te nedolžne stvarice nam niso privošili! Zdaj vendar sme vsak spoštovatelj Prešernov in jih z veseljem prebiral; zakaj vediti Slovenec, kje da je domá. 8. 55 Kratek slovenski zemljopis Ci Tudi od P. mladi naš pesnik Gr. Krek mu je priden nasledovavec. Orneniti so v se nektere šolske in molitvene bukve, pa Kozlerja. Obsega popis slovenskih kronovin z nemskim in tudi katekizem za realko od Lesarja. slovenskim imenikom krajev. V nemskem jeziku se potegujejo za našo stvar. 55 Ost 9. wCvet slovenske poezije*'. Na svitlo dal Anton und West" na Dunaji in pa „Stimmen aus Innerôsterreich" Janežič. Obsega zbirko riajboljših izdelkov slovenskih pes V • v Celovcu. Izmed hrvaških časnikov se prav rad ozira nikov, ki je namenjena naši mladini po gimnazijah in realkah. ^Glasonoša" v Karlovcu na nas Slovence. Razun tega, kar 10. Maria Stuart". Poslovenil lepo Fr. Cegnar in ze imamo v rokah, se natiskuje v Gradcu ^S loven ski na svitlo spravil Anton Janežič v cvetju iz domaćih in tujih pravnik", v Ljubljani „Občna povestnica", v Celovcu logov. 11. 55 Zemljopis od Hen fiera". Poslovenil Matevž „Vilem Tel", v Mariboru „Drobtinice za leto 1862" Vidi se, da spešno napredujemo vkljub mnogim za Oigale. Solska knjiga, kteri pa je še pot v naše šole vedno prekam, ktere nam stavijo protivniki narodnega izobraženja. zaprta 12 Knj » • V « 13 5 Darek prid posebno primi d za šolske d Od A. Praprotnika Ce bo šio tako naprej, bi rad vidil stopil tistega i ki bi se pod našo literaturo v robcu odnesti! 55 N Slovenski zabavnik za leto 1862. Izdai J. P. Vijanski. N je slovenska mlad voj ih iz Ozii po evropejskih narodih $ delkov, toraj je še marsikaj nepopolnega najti. S časom pa bodo iz mladenčev možje, in potem njihova zmožnost veča. Rod človeški ali človeštvo se delí v jezikoslovnem ogledu na s tir i plemena in sicer: na indo-evropejsko y se Naj bi toraj izhajal „Nanos" še mnoge leta in čedalje bolji mitsko, seversko in činsko pleme (pokolenje). prihajal 14 55 Dom koled Pleme indo-evropejsko je na celi zemlji najimelo venski 1862". Spisal P. nitniše in gospodarsko pleme bodi si v obziru na vero i Doživel je že sedmi tečaj in pr Hitzin mnogo koristnih reci v svojih predelih tudi letos zlasti krisljansko, ali pa glede na omikanost in razsvet 15 n Velika pratik 1862 a Izdaj tijska družba, spisuje dr. Bleiweis. Pi kranjska kme vsako leto ko ljenje i zlasti novo evropejsko. Izvir in začetek njegov, skřit v nedosežni tmini sta- v srednji Azii na veliki rodavnosti. se navadno 5 • ¥ V isce ristnih nauk roma tudi 1< v naj • V bajte slovenskega ljudstva. Naj višavi himalajski, kjer je že pred občnim ali Noetovim šiija pratika po vseh okrajnah in nese poduk potopom razširjeno bilo. pisani ..pod lip u pod naslovom „Novi čas « po svetu 5 da Pleme indo-evropejsko je na celem svetu najmocneje. vsak naš rojak tudi v borni koči zapopade darove in pra- zakaj v njem se šteje še čez 360 milijonov ljudi, in ono se razpolaga po Evropi, Azii in imenitnem kosu Amerike. vice novega casa. 16 5) P za P in g ". Sostavil Martin Jenko in posvětil visokemu podporniku slovanstva, gospodu /. 0 narodih slov ans kih. J# J. Štrosmajer-ju. Prikupile in vdomačile so se že tako 5 Slovani so narod plemena indo-evropejskega, in tedaj da je ni vesele pevske družbe, v kteri bi se ne razlegala najbližje v zlahti ali v rodu pred vsemi drugimi Litva » Pobratimij a 17 5 V Lip a 5 55 Roj a kom a pa junaška „Naprej nom, za njimi Grekom in Latincom, Celtom ali Galom in 55 S1 o v e n k Slovenske narodne pesmi za Z la 9 Nemcom , zadnjič Indom in drugim Azijatom, kteri so si vsi z deli svojimi, z vero in omikanostjo gledé na umet- sovir tudi od Jenko-ta. Prelepo darilo domorodnim dičnam za novo leto. gospo nosti in znanosti največo slavo in najstanovitniše ime v 18. ;5 Pesmi". Ili. šestka od Mir. Vilharja, kteri si je knjigi Ijudskega (človeškega) življenja zadobili. s svojimi umotvori lepo ime pridobil ne samo pri Slovencih 5 Slovani so prebivavci prestari Evrope, od nepametvanih ampak celo pri sosedih naših na Hrvaškem, kterim se je casov tukaj posebno priljubila njegova „Mila lunica". z drugimi sorodnimi plemeni 9 tako rekoc med njimi naseljeni, kamor so iz Azije že precej časa pred 19. 55 Mične slovenske zdravice". Zložil Juri Kristusovim rojstvom prišli. Fleišman. Kakor lani prvi, se je letos kupil in vdomačil pri našem muzikalnem svetu. drugi zvezek pri Predniki Slovanov, naselivši se v takih deželah kterih so se drugi ap^p ■ narodi drugam pobirali y IZ 9 20. „Glasi gorenski". veselil je obdarovaní darivši jim vsem prav mičnih pesmic so bili zajeli v Zložil Andrej Vavken. Raz- Evropi tišti nezmerni prostor zemlje^ kteri leži med morjem baltiškim (slovanskim) in sinjim ali jadranskim ^adrijatskemJ, med gorami tatranskimi skladatelj prijatle domaćega petja po (Karpate), reko Donavo, zgornjo Vol go in konci Fi no v za mestom N o- v o g o r o d o m. Nekdanje in obcno (splosno) ime Slovanov pri ptujcih je bilo Vend i ali Vindi (kakor bi rekel Ind i); domaće pa Spori ali Srbi, Le h i ali Po lak i, Cehi, Rusi, Hrvati, Slovenci itd. Ime Slovan ali S la vj an pride po misli učenih od slova, to je, bese de, (s ktero so se eden druzega raz-umeli, kakor Nemec od n em ega imutastega), to je ta-kega, ki ga Slovani niso razumeli), ali pa od stare boginje Slave, ktero so predníki nasi častili, in která se še dan-danasnji v nekterih narodnih pesmah v spomin jemlje in čisla; ali pa tudi od slavni < imenitni), ker so si predniki nasi slavo zadobili; Slavak in Slovak, Slavjan (po hr-vaško, rusko in poljsko) in Slovan (po česko) je enako, ravno (ako Slovenec ali Slovinec. (O tem je pisal J. P. Šafařik: „starožitnosti Slovanské'6 in Jau Kollár: „Slava bohyně." ) Slovani so narod najvećega števila v Evropi, zakaj vseh se šteje okoli 80 milijonov, malo da ne deseti del ce-lega človeskega rodu. Imajo pod seboj polovico Evrope in kos Azije. Slovani imajo v zgodopisji človeštva visoko město. Od nekdaj so spadali k tišti vrsti narodov, ki stanovitne pre-bivalisča imajo, različni od kočo vn i kov ali pastirskih ljudstev in so prišli do take stopnje omikanosti, kakoršno nepokvareni narodi po prirojeni (naravni) poti v dolgem prehodu časa sami od sebe doseći zamorejo. Prirojeno naravo Slavjanov hvalijo sami sovražuiki njihovi , po kterih spričbah so bile prostota brez hudobije in zvijačnosti, odkritoserčnost in občutljivost poglavitne z na m nj a njih zaderžanja. Ta duh je prešinil tudi vse njih zakone in pravice, vero, življenja način in vse šege in navade. Domaće življenje Slovanov izkazovalo se je z mnogimi tihimi krepostmi ali čednostmi (Tugend, cnost po česko): oni so bili delavni, trudoljubni in neprevzetni, krotki in pobožni Ijudje in so ljubili nedolžne družbinske veselice. Pri Slovanih je bil najpoglavitnisi način preživljenja poljodelstvo in gospodarstvo (kmetija ), ko pervinski in najvikši njih element (živel), iz kterega so se še le vsi drugi razsnovali; vse je pri njih kazalo na to opravilo, vse mu je primerjeno bilo. Slovani so si zidali hiše, v kterih so stanovali. Način njih zidanja ali stavbě je bil kmetijskemu življenju kar přilezen ; hiše so bile precej cna od druge postavljene, tako, da je vsaka rodovina v sredi svojih njiv ali zemljiš prebivala. Dasiravno Slovani pri svojih poslopjih niso imeli ne ključavnice ne zapahov, vendar pri njih tatvine in ropa ni bilo, kakor to sami nemški pisatelji spričujejo. Zvunaj kmetijstva so se Slovani pecali tudi z obert-nostjo in rokodelstvom ; sosebno pa so bili dobri tesarji, kovači in zidarji, ter so v delanji ladij ali brodov, in rud-ništvu nevsakdanjo ročnost dosegli; zato so jih ne le Avari, ampak celo Greki pri delanji ladij radi vpotrebovali, in v tem so tudi Rimljane prekosili. Mnogo narodov se je tako kaj od Slovanov naučilo p. r. Greki, Rimljani, Avari, Madžari in Nemci. Zraven oranja, čbeloreje, pastirstva in lova, s kterim so se Slovani v miru pecali, so kazali oni povsod nagnjenje k trgovstvu in kupčii, kakor se je že v najstarišem času veliki del kupčije med Azijo in zahodno Evropo sosebno v slovanskih rokah znajdel. Sosebno kupčija z jantarom (Bernstein) je bila iz početka le v roki Slovanov; ravno tako so prepeljevali kože, žito, med, vosek, izdelke lesa itd., nasproti so jemali v zameno zlato, srebro, svilo, orožje itd. To se je godilo ve-čidel po južnem in scverncm morji slovanském (jadranskem in balliškem), po Donavi, Dnjepru in Berezini, po Labi (Elbe) in Visli (Weichsel) in drugih rckah. Následek trgovstva je bil pri Slovanih sosebno ta , da so vstale med njirni v lepem številu kupčijske mesta, ki so od starodavnih casov mnogo ljudstva, cvetečo obrtnost in dokaj bogatstva imele. Te mesta so pa bile po lastnosti ravne in z gojzdi obraščene zemlje vecidel iz lesa storjene. Mesta slavne bodi si zavoljo kupčije in bogatije, bodi si zavoljo vere in mogočnih hramov (vez) in drugih ime-nitnih poslopij so bile naslednje: Orekunda (Arkona), Vineta, Volin, Retra, Starigrad, Devin, Solun, Srěm, Beligrad, Novgorod, Kijev, Moskva itd. Oskrbovanje starcov, bolnih in ubogih je bila prva dolžnost in občna čednost Slovanov; in zato se v njih de-želah ni vidilo ne beračev ne potepuhov, kakor se še današnjega dné nobeden ne najde v Černigori in na Srbskem* | v slovanskih od ptujšine še ne navdanih deželah. Nenavadno njih prijaznost in postrežljivost do ptujih fprišelcov) in gostov, izvirajočo iz prirojene dobrotljivosti slovanskega ljudstva in žlalitnosti srca sami njih sovražniki močno povišujejo, in pripovedujejo, da so veliko skrb imeli, jih prehraniti in iz mesta do mesta, kamorkoii so se name-nili, jih prevozovali, kakor se še zmirom v grško-slo-vanskih deželah p. r. v Bulgarih godi. Stari Slavjani so imeli ajdovsko (pagansko) vero , so pa vendar častili e din ega najvikšega Boga, stvarnika nebes in zemlje, zraven kterega so tudi drugim manjšim bogovom, ko posrednikom med seboj in unim najvišjim, darove (/žertve) prinašali, obstoječe v živini, ovcah in drugib živalih in plodih zemeljskih. Ravno tako so imeli vero na neumerjočnost duše in na prihodnje plačilo za dobre in hu-dobne delà po smrti. Najpoglavitniši njih bogovi so bili: Perun ali Pirom, gospodar groma in bliska; S vato vit ali S van to vid, Sventovid, bog svitlobe in solnca; Prove ali Prooo, bog pravice; Radegast ali Rod h ost, bog vojske in gostoljubnosti ; Belbog in Cernobog, eden vir vsega dobrega, drugi vsega zlega. Najimenitniše boginje slovanské so pa bile sledeče : Živa, boginja hrane, vertov in poljskih plodov; Lada, boginja lj nbezni in zakona; Mo ran a, boginja smrti; Slava, boginja ognja, bleska in slave, od ktere bi po mislih ne- Tko može biti svoj, neka ne bude tudj (tuj)! Tvoja ti je kuća prostrana! Moja kućice, moja slobodničice! Neima brata, dok ne rodi majka! Tudje ne mrzi, al svoje ljubi! Gdje brat bratu ruku pruži, Ondje dom i rod ne tuži! Težko onorn, čiji lonci očekivaju začin iz susjedstva! O moj kume, neuzdaj se u me, nego u se i a svoje kljuse! Bolja svoja koljeba, nego tudja palaca! Svaka ptica leti u svoje jato (gnjezdo)! Tudje ruke neizčesaše sraba! S tudja hata (konja), u sried blata (pada se)! Pomisli, pak učini! Izpeci, pak reci! Žežen (trd post) kašu hladi! Tko radi, Bog ne brani! Kako si tko prostre postelj, onako spava! Slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari i Tko je ranjen, traži melema (išče flašira)! Tko nepriznaje brata za brata, priznať će tudjinu za gospodara ! *) Ti hrvaški pregovori so tako lahko razumljivi, da se sam ni treba zdelo prestavljati jih v nas slovenski jezik. f Težko svagdje svome brez svojega Nije ti samo ono brat, što ti ga je rodila majka, nego in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos mesa vsede, me grijete in tlaci, ima dolge kremplje, me griz© tkogod ti je dobro rad! ? Gledaj s kim ćes u sprez Kad se bratska srdca slože, i olovo (svinec) plavat može; A nesloga kad zavlada, [sto perje ua dno pada! Gdje pamet vlada, ondje 6e ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca nam žile! Bog pomože oraču, a ne spavaču! Poirum, Ne varno je Ce se približa kuga nam, Uname se ko ognja plam ; Nevarno, kadar vojska vstane Yrojakom seče hude rane. Nevarno je, Na màh če burja se napnè ogenj žgé > j Spod neba strašen Tu trese gospodar se barke, Tam žene veter plamne žarke. Nevarno je, Ce glas „svoboda!" sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine Prej planina moč, ko taka, mine » Nevarno je Pa vem nevarnost večo še, V ' Ce u skušnjavi člověk je: Mu zmagati je nemogoče Si misli, raj' v nevarnost hoče. Nesrečnik je Ne truplo samo si razdrè, on dušo si zatrè Kaj več Ne misli pa Ko trdne volje, manj so drage. da druge zmage, F. J Kratkočasnica Kedved i 11 tat. Nekega Italijana po Ogerskem (merkvico) potujočega mrak vja ravno do nekega mlina pi • V z medvedom in opico ko je s svojo družino Itatijan prosi mlinarja, da bi > ga on z njegovo družiuo čez noé v hišo vzel. Mlinar na gel prenoćiti, ali kam z med to rece: „Tebe in opico bi ino vedom?" Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Med veda bodemo v svinjak zaprli, ako je pražen a Mlinar: „Ni prazen > pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinj viti, medveda pa v svinjak djati. Kakor rečeno tako storj spra odtrsra ; »» « » za Božjo voljo! pomagaj mi brate! resi me živega hudica! nikadar vec nečem krasti. u vek Na to se Italijan oglasi, medvedu zapove, da naj čio pusti, in iz » « ka priš njaka prid si. a kora \ Tat pa j b vesel, da je mocno razpraska u» je ziv iz svinja razmesarjen bil. V neki ulici se srečata dva znana žganjčarja, Anton in Blaže. Po navadnem pozdravljanji pravi Anton Blažetu: Blaže! kaj bi bilo, ako bi šla vsak en frakeljček slivovice pit; v „zlati luknji" so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori Blaže, hodi ga le sam pit, jez ne grem s teboj. Cudeč se čez tak odgovor, reče Anton: kam pa čem to zapisati, da se ti danes žganjea braniš? več Blaze mu odgovori: Prijatel, jez ne p i j e m anja , in to iz treh vzrokov: Je danes ravno leto in dan, kar so mi moja mati umrli, in sem obljubo storil, da ne bom več žganja pil, bratovšino, ki se nikdar ne dotakne žganja, in tretje je to, drugo je to, da sem se zapisal v V da sem ga i ■ n v i m JC ravno pred pol ure že dva frakeljna spraznil. Povabilo Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice". Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicama. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo přepustil konec prihodnjega mesca gospod Balant v Celji (zum Mohren) 2 prostorne sobi , in da mislimo slovesno odpreti cita v nico na svecnico, to je 2. dné prihodnjega mesca, kar pa se bode po „Novicah" pozneje se naznanilo. r 1 ,2 S S Povabujemo tedaj vse prijatle mile naše slovenščine in naroda našega, da se obilno zapišejo v to obeekoristno narodno družtvo. Oglasiti se pa in plaćati zamore za sedaj vsakdo osebno ali pismeno pri g. Franc Kapus-u, tergovcu v Celji. Veliko laglje in hitreje pa bi se naberali druztveniki, ako bi vzel v roke to rec v vsaki okolici kak mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča mu je prečastiti duhovščini nasi. domoljub, ki sosebno V Celji na sv. Stefana dan leta 1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Ka pus. Andrej Pirnat. Dopisi i iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplaco r, Sp 1 dnevnik" sabora hrvatske vse, kar je bilo predmet onega od konca do kraja, pa tudi vse. kar so dovršili letošnjega, ki bojo obsegali sabora polno » • čujeta mlinar in Italijan nek strašen jok saborski odbori in pododb pojedini saborski članovi, pa in stok in klicanje na pomoć. Obadva vstaneta in ideta se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. gledat rnagaj > > kaj da je? Spet zaslišita iz njaka po S a b o r s k P ki boj ajkasneje do konca januarja kdor je živ! o pomagaj, kdor je, živ! o pomagaj, svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pól. Cena kdor more pomagati! za Božj olj jim je 6 gold., plaćevalo se bo po sprejeti knj r>1 za saki Mlinar povzd or ne » Kd Je 2 kaj je zvezek 1 gold 50 kr. nov. dn. Saborski dnevnik bode Glas iz s\ kum (botr) in mi pomagaš; za ujaka »Dragi moj ku jaz sem ? jaz tvoj obsegal kakili 100 pôl. N prvi azdelek tega delà je pred ed J. ; vse ti hočem povedati, samo da pl odlocena na 6 gold 50 kr Božj Glej kume, jaz sem mislil podpisek (subskripcija^) s 3 old na 50 drugi razdelek pa kr. Delà takošne nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlazim v svinjak važnosti z mnogo besedami priporocati ni treba — pravi hip za Božjo vo i v živega hud zgrabi 9 9 i nj • V preobt » za me nogo » pa ona se v poziv naša povestnica malo ima sabor grabi 9 se na me kakor je bil 12. nov. 1861 razpušćeni zbor tolike vaznosti Naj tedaj tudi „Novice" naznanijo svojim bravcom Slovencom to za nimivo delo, da si ga izvolijo naročiti, Ker po ker pozivu tudi vredništvo „Novic" prejema naročila. ¥ Iz doljnega Stajarja 25. dec. L. — Mnogokrat me pot peljá v terg P — Cet. Nekega dné srečam na cesti fantiče, ki ravno grejo v školo, pa me pozdravljajo s pre y Na Vacah 21. dec. Dragi Sen-Peterski farani! Ker razglašenein je bila Vaša zahvala za mojo kratko delavnost pri Yras po naših „Novicah^ deleč po širokém svetu očitno oznanjena in po njih ob enem razglašena bila moja pohvala, Vam še jez po ravno tem potu odkritosrčno povračujem ljubavo in spoštovanje Vaše. Zagotovljam Vas, da se Vas, akoravno cudnimi besedami : „Klopt saj Jasus Krijstus . Viditi deca, pa člověka pozdravljajo tako ? ki grejo v slovensko ucilnico čudno, vprašam jedno dete: „čuješ dete tako pozdravljaš?" a ono mi odgovori: ? kdo te uči 55 V školi da sem se nas loci gora in plan, in nas meje sinje Save pesceni bre govi, z veseljem spominjam vseh tistih, ki ste moje svete, pred Bogom in pred ljudini opravičene, namere in priza-detja umeli. Vest mi je priča, da sem vedno Vaš dušni in navučil". Vprašam ga dalje, jeli zná, kaj da to pomeni? teiesni prid zahteval, da bi dosegli svoj visoki poklic kakor al on ne zná y kaj da bi odgovoril. Ko se tako menimo mi rece nek stajarsk seljak, ki je přisel za nami: spod! bi le ne bilo bolje, ako bi tišti r Go- gospodje, kteri decu In kristjani, pa tudi vkljub vseh protivnih zagonov in opovér dospěli do tistih pravic, ktere nam je že zdavno zagotovila slovesná beseda presvitlega cesarja nasela, in ki nas iz vučijo, kaj boljega vučili, ko po take laske reci", zares bi dosto več hasnilo mladeži, ako bi jo gospodje, ki podučevajo deco v omenjeni soli, jo učili v toliko potrebnih rečeh po domače, pa ne v blebetanji besed blebetavastih, v povoje povitih otrocieev imajo prestvariti v svobodné in srečne možake ustavne Avstrije. Za oboje de~ lajmo nevtrudljivo vsak v svojem stanu, Vi dragi moji ? v ne rečem jezika — kterih otroci ne razumejo. Jeli se ne glasi dosti lepše naš „hvaljen bodi Jezus Kristus" {častitljiv pozdrav naših starih očetov) kakor pa gerdo popačeni in otrokom in beli Ljubljani, in jez, kodar me bo vodila previdnost Božja. Srčno me bo veselilo, če bom z visocih gorá na Vas vidil sijati milejšega sulnca zlate žarke; srce pa me bo bolelo, drugim ljudém nerazumljivi 55 K1 o p t saj u Ako hoće ce se Vam vzhajajoča zora skrije sopet za oblake. Vami! Stojimo za vero! Cujmo za domovino! Bo or Z biti to maslo nemške kulture, vedite, da tako maslo je brozga, ki ni vinarja vredna. Dosti bolje bi bilo, ako bi poredni fantalini, ki za ljudini na cestah kamenje lučajo, se učili po domače čednega sponašaja, kakor da se mučijo z iz Ljubljane. Vaš Matija Torkar. k Na sv. Stefana dan zvečer so cednega besedami, ki se jim toliko podajo kot zajcu boben! Iz Celja 26. dec. V C Tud mi bomo slovensko v • t imeli. Pravila za ono nam je slavno deželn imeli udje katoiiške rokodelske družbe po svoji stari navadi veselo večernico. Praznovali so „božični kres" v družbenih sobah, ktere so bile primerno ozaljšane in razsvitljene. Po-pevalo in deklamiralo se je po slovenski in nemški, ker družbeniki rokodelci so slovenskesra in nemškesra naroda. poglavarstvo z odp 20 bra 1861 odobi blag volilo. Namen čitavnice je branje ali čitanje slovenskih slovanskih in tudi njega časa. Nadj drugih ? kalo ? in ako Bog nica napi dá in pi veselo ! novin in knjig po potrebi seda družnikov ne bode manj reč domaća, bode čitav se. da nam Med slovenskim*! pesmi so bile najlepše „Pastirska" (stara y ^ bozicnica), „Lipica*' (narodna) in „Veselja dom". Izmed slovenskih vencom očetnjava nemških pa je bilo posebno kratkočasno: „Schneidermeister govorov ' 55 so bili poslusavcom najbolj všec „Slo-Gorska žena" in .Xesena riba*. Izmed stuck » 55 Miïller und Schneider ' i v Freund in der Noth u IQ Iz Celovca 26. dec. S letom 1862 začne v Celovcu izhajati preimcnitna nabira slovstvenih izdelkov: „Cvetje i z domaćih in p tuji h logo v", in bo prinašalo v prvi vrsti „Hausherr und Wohnparther'. Le škoda, da ni dvorana pro-storneja, ker to, kar spada bolj v igrališčno vrsto, se bolje od deleč gleda kot zlo na tesnem. Ko je bilo to dokončano, se je začelo srečkanje, po kterem so se dělili božični darovi, ki so jih mili dobrotniki in dobrotnice tudi letos prav obilno zložili. Večerná pesem „Ave Marija" je sklenila to domačo veselico, pri kteri so bili tudi světli knez in škof, prečastiti gg. deželni c. kr. poglavar, deželni glavar, mestni pred- v gladkih prcstavah najboljše delà slovenskih in drugih novejih narodov, v drugi pa pod naslovom „Hellada i u Ho m a" prevode grških in rimskih klasikarjev, da se bo slovenska mladina po domaći poti do vira omike vodila, ob enem pa tudi domaća literatura z večimi slovstvenimi deli bogatila. Vsacih šest nedelj pride vezek ali snopič po 5 stojnik in še več drugih gospodov in gospej iz vseh stanov. tiskanih pól na svitlo; cena mu bo po narocilni poti 25 n. kr., po bukvarnicah 30 n. kr. (pozneje mu pa za tretjino skoči). Naročnina se bo odrajtovala po sprejemi vsakega zvezka; samo tišti naročniki, ki hočejo posamczne knjižice, poštnine proste, po pošti prejemati, naj pošljejo za prve 4 vezke 1 gold. 24 nov. kr. ali za celo leto (to je, za 8 heseda" v čitavnici à M * «-r- ft V . . • ^ V • „ Srcno želimo, da se koristna družba vedno bolj raz-širja in po domače izreja pod krepkim vodstvom nevtrud-Ijivega vodja gosp. prof. dr. V on či na-ta, ki jo z ravno tako očetovsko ljubeznijo še dandanašnji oskrbuje kot prvi dan njenega ustanovljenja. Slava trdnemu značaju! ÏZ Ljubljane. Na sv. Stefana dan je bila druga naši. i vezkov) 2 gold. 48 nov. kr. Kdor posije 10 naročnikov bo dobival 11. iztis po vrhu. Naročila prejema vredništvo Slov. Glasnika" v Celovcu. Ako bi pa naročniki kakih 10 ali 12 snopičev na leto želeli, naj se mu naznanijo, mcre- Bila je dvorana v se bolj polna kot prvikrat in rekli bi, da še skor bolj kot s prvo v be rt sedo" so bili družbeniki z današnjo zadovoljni. Le resnico povemo, ako rečemo, da so spet gospodje, ki so peli ali sicer igrali, hodu u 1 biti se dá njih željam v kratkem vstreči. Začetek stori sloveča Fr. Schillerjeva drama „Vile lm Tel", ki jo je prelepo poslovenil g. Fr. Cegnar. Sledile mu bodo izvrstne prestave druzih imenitnih del grških, latinskih, slovanskih in nemških pisateljev. V zaupanji na pripomoć vseh rodo- Mašek-a 1 i il lk a «? n ^ n ^ r\ « M ^ t? /\4 i Ci Ir 1 ■ r«»t/\ /J »vi a p« ri n i n »i ti rw hvyS fr itn f mnogo mnogo src, razveselili. V zboru (koru) seje pélo troje lepih pesem, namreč Toman-ova ;.Na raz ki jo je složil tr Gr. Rihar i 55 Popotnica" srbska in pa Koscskova „Vojaška" z napevom gosp. J. Fleišmana. Samopeva sta bila: „Sercu" Vilharjev i in 55 Ukazi" Kamilo ljubov nastopi „Cvetje okoli sred mesca januarja prvikrat svojo pot po slovenskih okrajnah. Naj najde povsod obilo podpore, da more dolgo let na svitlo prihajati in domače ? z obema je krasni glas or » Fr. Vidic-a globoko segel drago" v srca poslušavcev. Dvopev „Moje jutro 44 V) slovstvo bogatiti! # Naj se častiti gospodje, ki se mislijo naročiti, podvizajo z na V • » i « « • a m V a • a % • V m T * Moje po napevih J. Padovcovih zložen od G. Mašeka in popevan od slavnoznane gospodične, ki se je že v prvi besedi" vsem prikupila, in g. Ant. Jentel-na, izverstnega tenora, je tako ploskanje izbudil kakor češki četverospev 35 rocilom, ker za podpisek odlučeni čas je kratek. Vred. 55 Prav iz srca želimo hvalevrednemu započetju obilen uspeh, ker od ene strani bo lepo gradivo podajalo čedalje više omike našemu narodu, od druge pajedjansko kazalo, kaj premore jezik slovenski. Vred. Pod oknom" od J. Škraupa, da ni bilo pred miru, dokler se ni uni in ta ponovil. To so bili prekrasni glasi , ki so četverospev peli ! Pa tudi napev te večernice je tako lep, da ga priporočamo vsem čitavnicam. Namesto deklamacij smo slišali danes „Parlament slovenski" . v kteri mični i kratkočasnici se je sklenilo, naj govor naš bode tak, kakor imenovati. Gosp. Blaznik je bil v tadanjih okoljščinah vesel 9 je pisanje. Smeha je bilo popokati, ko je en govornik za da je družba to rec v roko vzela , ktero je le tako dolgo • /«li m mm m i i • • i « • \ j • i m m v « « « « • in i 1 v i V * . # v r « •• drugim in (bilo jih je 12 poslancov iz mnozih okrajn) vstajal obderžala, dokler ni bilo treba kavcije vložiti. V kavcijo trdil, da narečje njegove ga kraja je najlepše in si je in sploh v s tro š ke dnarne se kmetijska družba ni nikdar to dokazati prizadeval v krajsem ali daljsem govoru. Par- spušala in lastnik (Verleger) je odtistihmal vzel vse v lamenta predsednik je prav izurjeno vodil debato, dokler ni svojo last po svoji založniški pravici. Leta 1848 bi bil većine dosegel za gori omenjeno pravilo. Res posebno radovanje je izbudila ta kratkočasnica, ki pa ili čisto brez dobrega nauka, namreč tega ( o kterem se je v „Novicah" mogel kakor vsak drug tudi Blaznik 5 kati začeti kakor je res začel tudi „Slovenijo" ali 10 „Novic" tis ljanski časnik", kakor drugi n ,.Vedežau , pozneje n Ljub Prav. Slovenca" že mnogo govorilo, pa se bo še}, da v očitnih govorih v Ljubljani, in še celo v Novem mestu in Celji so se zacelí zborov je treba narečju svojega kota slovo dati in govo- časniki. Le neumnost tedaj starega grešnika zagovarja, ako riti čislo slovenščino, kakor se piše. — Današnjo besedo je je spet začel bloditi o piškavi reci. Le tudi neumnost sta- kaj so „Novice" zadnje Le pa še posebno poslavil gospod A. Lombard i z svojo iz- rega grešnika zagovarja, ako ne vé vrstno umetnostjo na klaviru. Tri reci je igral tako moj- leta v dokladah izdale noter do „obcne povestnice stersko, da je bilo vse zamaknjeno, ko je glasovir pod nje- neumnost res starega grešnika zagovarja ako ne vé govimi rokami ali kot slavček Ijubko pél ali kot vihár visel. „Novice" tudi od začetka niso bile vkljenjene v samo kme-Vse je bilo še mladému mojstru hvaležno za prekrasni dar tijske in obertnijske poduke. Le neumnost starega grešnika njegove umetnosti. Gosp. prof. Ned ve du pa gre spet ne vé, da že leta 1844 pod cenzuro Metternihovo nam je preserčna hvala za izvrstno vodstvo muzičnega delà da- bilo dovoljeno natisniti veličastno pesem „Slovenija u nas nje it besedeu. Po n besedi Koje veliko družbenikov v seskega, ktero, če bi jo dan es natisnili, bi denuncijanti čitavnici večerjalo in prav dobre volje bilo, ki jo je po- ljubljanski upili „o waj vikšal še pozdrav iz čitavnice reske. grešnika ne vé i geschrien". da „Novice" niso Le neumnost starega nikdar premenile svo- V7 nedeljo dopoldne je bil konecletni obcni zbor jega značaja, ampak da so vseli 19 let ravno tisto pot šle čitavnice. Gospod predsednik ga je zacel s kratkim ogo vorom, v kterem je razložil poglavitno današnjo opravilo, wahrhaft to je, novo volitev čitavničnega odbora. Po kratkem nazna- in da jih je teta „Triest." se predlanskim tolikrát „als ein ausgezeichnetes Blatt" hvalila; pa kaj morejo „Novice" zato, ako ne morejo vsakega za mestnega od nilu gosp. tajnika, kaj je dovršilo druztvo v preteklih dveh bornika ali deželnega poslanca narediti! —To smo bili pri-mescih , je razglasil gosp. dnarničar dosedanje dohodke in siljeni zastran lastninske pravice „Novic" odgovoriti, pa ne stroške družtvine ; dohodki so znesli 2044 gold. 68 kr., starému grešniku, o kterem vemo, da se nikdar ne bo spo- stroški pa s tem vřed, kar se je za triletno najemščino kořil, ampak le tištim, kteri teto teržasko beró, pa ne vejo, stanovališča plaćalo ) 1388 gold. v se 82 kr., tedaj je gotovine pri čem da so. Tudi čez ostalo 655 gold. 86 kr. Volitve so tako iztekle da je „Zgod. Daiiico" se je hudobno prejšni odbor ostal razun tega, da po odhodu gospod prof, bo še vzel v klešče Macun-a stopi za tajnika v odbor gosp. J. Praprotnik, učnik šole národové pravice; mestne ljudske šole in vrednik „Solsk. Tovarša", in na město izstopivših dveh odbornikov sta izvoljena bila spravil stari grešnik; le čakaj „Solski Tovarš", tudi Tebe zakaj tudi Ti terjaš za slovenske stari grešnik pa ne priznava naš novega casa in kar nam ie ž njim zagotovljenega ! íTOSp Kakor slišimo i misli naš m est ni gosp. župan pre dr. Vončina , profesor bo,^oslovja , in pa gosp. Mir. Vilhar, silno beračunstvo po mestu odpraviti in mestjane rešiti pre grajsak. daHk naš Z velikim veseljem je sprejel zbor naznanilo, silnih domaćih in unanjih beracev, kterih se je toliko na po celi dezeli visokospostovani gospod Fid. Terpinc rastlo, da se ptuji Ijudje, ki it v«i •• j/\rv li - 9 tega niso vajeni j ne morejo so darovali citavnici 100 gold. Družba na strelišču je tudi v nedeljo volila pred- te nadloge, in vsak bo rad bogajme dal v dotično ubožno sednika in odbornike. Kakor v čitavnici je bil tudi na stre- kaso, da bojo hišne duri saj enmalo mini imele, liš ču izvoljen predsednik mestni župan gosp. M. Ambrož, — Gosp. Gr. Krekove „Poezije" so ravnokar v lični čeravno je tù nasprotna stranka se zlo napenjala zoper podobi prišle v Blaznikovi tiskarnici na svetio. prečuditi. Mestjani bojo gosp županu hvaležni, ako jih resi njega Teta „TriestercaíC ne dá miru; vidi se na nji , da nektera stara baba je res od zlodja. Ker nam je „Triestčno" rovanje že gnjusoba, smo sklenili molčati na vse nje laži sedaj pa huška, da ji vorili nismo ^B^É 9 nje poslednje napade nič od 6 kol ? ergo : ne moremo nic odgovoriti ne „Triesterce" ne 5? Tagespošte u ne „Presse44 ne beremo kakor samo takrat, ko nam kteri prijate! pové 5 da Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Duuaj Za prevdarek dnarnih ministerskih predlogov od zbornice poslancov izvolje db se bo Ker mi razdelil na 4 kampe: eden bo v pretres vzel stroske dr zavne i drugi f dohodke (veljavo avstr. dnarja) protokoli brez stenografov tretj deržavni dol«* to y cetrti valuto teh sejah se bojo pisali kratki kaj zoper „Novice" v njih stojí, tudi ne vemo, kaj „Triest." vsaki dan bljuje. Ce pa morebiti dopisun ljubljanski misli, — ^j.« da smo mu na tisto, kar so nam pravili, da je unidan biju- spet nazaj na Dunaj Njih Velič, cesar pride 13. ali 14. jan. iz Benetk vala teta teržaška . od Blaznik dolzni ostali, namreč da ne ampak kmetijska družba je tnica „N ponavljamo to, kar smo starému grešniku že pred 10 leti — Mnogo se govori o premembah ministerst gotovega se nič ne vé. i pa v „Novicah" očitno rekli, koli lastnica „Novic" , i Ilrvaško. Iz Zagreb Odbor narodnega kazali • V V da kmetijska družba ni bila ni- (glediščai je razpisal za leto 1862 3 darila: eno z 300 mpak gosp. Blaznik je bil iz- za najboljo izvirno dramo, drugo z 200 il. za najbolj iz prva lastnik in je še zdaj, ker vsak pameten člověk vé, virno veselo igro, tretjo z 160 11. za najbolji pre vod ka kaj se pravi „V kakor stoji zapisano v od- košne drame ali vesele igr pisu tadanjega c. k. deželnega poglavarja od 20. febr. 1843 delà gotove biti Do konca maja 1862 morajo pod stev. 249 © ki ga hranuj kmetijska družba v voj ih Iz Rek naznanja „ Gosp. List" d gledé na aktih. Blaznik je leta 1841 pod oblastjo Metternihovo za silno potrebo Ijudskega nauka in omike, so ustanovili ne žzdajanje slovenskega časnika prosil, pa to se je še le leta davno družtvo za razši 1843 dovolilo rjevanje ljudskih bukev v ko je kmetijska družba se za-nj potegnila eški županii in pravila že predložili visokemu namestništvu ? je celo rajnki nadvojvoda Janez njeno prošnjo podpíral, da jih potrdi. Glavna je stvar, da se obdarujejo s knjigami In družba la je bila ta zadeva proti temu, da je kmetijska deca (otroci), ki se najbolje obnašajo v šoli in v keršan mogla takrat vikši c. k. policijski oblasti vrednika skem nauku; ako bo mogoče, se bojo obdarovali tudi od řasili. Utemeljitelji družtva plačajo berž 10 gold., drugi se Bodite složni , jasni in zmerni Ogibajte se zavežejo, da bojo prilagali vsako leto 50 kr. Večidel vse vsako proti sebi razdvojeno kraljestvo razdelj neslogi, kajti tako da vsako mesto in vsaka h ki Je občine (soseske) so se vpisale za utemeljitelce, imamo že nad 500 gold, glavnice (kapitalaj. Kadar bojo more obstati.4: (Matevž XII. 25.) je razrušeno sna proti sebi i y m ne pravila potrjene, jih bomo razglasili. Dobro bi bilo, da bi Dezelni zbor je skl na 14. januarja. Ustavno se tako posnemala ta stvar tudi drugod in se narod ob življenje je pri nas tako mlačno, da ne vemo, ali smo krop kratkem oskrbel s koristnimi knjigami. ali voda Cesko. Iz Prage. C. k. miuisterstvo je dovolilo^ na pravo lotcrije v dar Havličkeve hčerke. „Narod. Rusovsko-Poljsko. Iz V pise „Čas", da je razjasnujejo to dovoljenje s tem > da y ker se loterije ne na- spet ze dezelno poglavarstvo ukazalo vsem fajmoštrom, naj odprej dolgo zaprte cerkve, pa nobeden noče ta ukaz pravljajo za privatne osebe , je ministerstvo dovolilo to lo ubog terijo le zatega voljo y ker je z njo tudi sklenjena milodar Srbska Vojvodina, iz K liica za uboge ceske pisateljc. Oiiersko. Vse uradnike, ki so popřej bili na ger patrijarha Raj; spoštovan je bil 20. dec. Pogreb njk skem, je vlada razvrstila v 3 vrste; eni so taki, ki so pri- Maši • f se je je bil slovesno znamenje, kako visoko vladika po celi deželi. Govor škofa vtisnil v srca vseh pričujočih globoko pravni spet služiti insole zacasno brez službe ^disponibel) ; zlasti pri tistih besedah , ko je govornik opomnil stanovit leto 1862 zagotovila placa, ako tem se je tudi za přiměřilo, da bi v tem času še ne stopili v službo so taki, ki stopijo v pokojni stan in prejmejo penzijo bi se drugi nost ajnega patrijarha v brambi Iz Mold Mesto je razsvetlj in Ylahij narodnih pravíc Iz Bukurešta 23. dec je enoglasno glasovala za zahvalnico 3no; knez razglaša edinstvo (unijo) knežij; trelji pa, ki so bili z nekolikšnim zneskom čisto odpravljeni. skupščina je v Bukurešt poklicana 24. januarja. Zbornica Galicija. Cesarski ukaz od 19. nov. p. 1. raz de loje (îalicijo v dvojno administrativno okrajno: poljsko in rusi n s ko; dezelno poglavarstvo za uno (zahodnjo) bo v Krakovi, za to (jzhodnjo ) pa v Lvovu. Po takem pravi Pozivi na naročbo. „Ost und West4' bojo Rusini v Galicii svojo politično veljavo zadobili in Poljaki in llusini se bojo pred poraz- 99 Pozor46. P umeli kakor z vsemi slovstvenimi prizadevami. „19. no- frao takovo ime u Jugoslavenstvu Ovaj je politički list i za kratko vrieme ste vembra 1861 jim more (edaj res biti naroden praznik.4* Ali bojo pa s tem Poljaki zadovoljni? Beneško. Ni čuda, da iz druzi h avstrijanskih dcžel zgmujcjo novi krajcarji (soldi) in se stekajo pri nas in tivštinah , da mu ne treba osobite preporuke. Budući neodvisan mogao je bez obzira zastupati interese hrvatskoga naroda i prava trojedne kralj Uz to mu je vai na Laškem, ker imajo tukaj popolnoma veljavo ceutezimov; za 100 soluov se dobi da bila zadaća i negledeć kojekakvih pro-astojati oko porazumljenja bratinskih plemenah 1 gold, srebra. V takih okoljščinah nobena prepoved nič ne pomaga. Lásko. Ministerstvo turinsko je v hudi zadregi. Ri-casoîi se čedalje bolj nesposobnoga kaže ; grof Ponza ai St. Martino pa noče drugač sprejeti ministerstva, ako se pismih odpraviti na da najmanj za 3 leta se opusti vsa pri- grčkom sjemeništu • V na slavenskom jugu; jer mu je úřednictvo osvjedočeno bilo 9 da je samo slogom srodnih : lom tudjinstva. Predplatriina na pol godi aljah moguće odoljeti nava poštom 9 g old na četvrt godine 4 for. 50 nove. Predplatnina ima se a frankanih mu ne zagotovi odpravnistvo „Pozora44 u Za greb u 9 prava za vojsko na suhem in na morji, in da se rimske in benečanske zadeve odložé za sedanji čas. BH4OB 4AH, Prusko. Iz pastirskoga lista, ki ga je škof poz- no;inTH*iHe cpucK© hobhhc y Eeorpajy, H3$ae h ype^ye nanjski (Pozen ) Przyfuwki svoji duhovščiui 6. dan p. m. razposlal, povzaniemo važniši zapopadek, ki se tako glasi mBh Mlf.TOWB IIonOBHh'B. ob /Ja u" lta.iaait Tpii nyTa npcKO He^eit, in kaže po škofovih besedah, da tudi duhovna dolžnost je ^TopiiHKOMi,, ^empTKOM-b h Cy6oTo>n& Ha eeie so volitve za berolinski deželni ne^HKOMi xaóaiíy Kao mito cy oóimio iKypHajin y skrb za domovino: Ker Ha €B- zbor pred durmi, povzdignemo svoj glas, da Vas opominjamo dolžnosti Vaših o tej zadevi. Težavni časi so, v kterih ži poncKif, h ciae y Aycxpin: lia rokliny 14 opM Ha no 7 op., na MeTHpTB robíme 3 op. 50 hob., roomie vimo je treba vestno prevdariti vse države cele in y kar blagor , in težavne so dolžnosti, ki jih imamo spolniti. Zato blagor cerkve, še posebno domovine naše poznanjske od nas terja. Nakladamo Vam tedaj dolžnost, da se po nobenih posvetnih razlogih ne daste preplašiti, da bi se ne vdelež-vali važnih zadev, v klere nam je državna ustava pot od-prla. Ne, da bi se kdo odtegnil od volitev, cimern bil pri tem. Y7est nas veže vse državljane, da se Ha MeceifB #ana 1 op. 17 hob. pa*iyHaiohii CBe 6amc kotama, a ct> npiiMe^ôo 3 a iiit omima puny mo paio oii.iahiiBai camh ne u i mu NB. Hapyuóiiiie iipn>iaio u CBe i(. Kp. nomie ; a.m na iioihtama Mopaio cc rio.iArani iiBamiHKe H nena e ^ajoko it eha. lie.n» iionaiia ne npiiMa ce HHKaKBa Ha- ali da bi ne- py^oima, a hobiih ce iuh.ho y iiAiMAbciiitMi» micMHMa A^MiiiiHCTaniif „Blf/jOBA , *AIIAU y Eeorpaay. jih udeležimo. volíte možé y ki so udani sveti cerkvi 9 nje pravice zagovarjajo in branijo sv. očeta. Kakor pa mo ramo ubogati besede Izveličarjeve : „dajte cesarju, V kar cesarju gré44 in se ravnati po nauku sv. Pavla, da moramo epoštovati predstavljeno gosposko , tako pa tudi moramo v zvestem spominu imeti srčno ljubezen do starodavne 6vojc narodnosti in poganjati se za svoj jezik, svoje pa moramo Zit il a ce u a v Ljubljani 30. decembra 1861. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 54. banaške 6 54. tursice 4 fl. 54. sorsice 5 fl. 10. rež 4 fl. 50. jećmena 3 fl. S7. prosa 4 fl. 15. ajde 3 fl. £ege in zgodo vinske spo roči la. Toliko bolj Vas 1/ & i* 90. oves 3 fl. 10. tega opominjali ker se od druge strani čujejo nasprotni glasovi, kteri ne razločujejo , kaj je pravo in pošteno , kaj pa je pregrešno in napacno , ter so celo tako hudobni, da ljubezen do naroda crtijo kot ajdovsko občutje ! Kadar greste tedaj k volit vam, ne pozabite zapovedi kristjanske Ijubezni. Kursi na Dunaji 30. decembra. • 7 o metaliki GC fl. 10 kr. Narodno posojilo 81 il. 50 kr. Ažijo srebra 40 fl. 25 kr Cekini 6 fl. C9 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Blainik