JUTRA
Ptmm tfg&sm i ggfgvrffT
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 235
Maribor, torek 15. oktobra 1929
Izhaj i razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitntm £«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja nesefino, prejoman »'Opravi ali po požtl 10'Dtn, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it.13
Oglati po tarifu
Oglata tprajtma tudi oglatni oddalak .Jutra« v Ljubljani, Praitmovc «lle* It. 4
0 ulogi Male antante
ie njen duhoni oče in vodja, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš te dni izrekel zelo značilne besede. Dozdaj — je dejal — je bila uloga Male antante tako-rekoč negativna v tem smislu, da smo se združili v svrho obrambe pravnega in Političnega stanja, ki so ga v centralni Evropi ustvarile mirovne pogodbe. Sedaj pa pričenjamo konstruktivno politiko, pozitivno in praktično. Hočemo ojačati svoje medsebojne sveže ter politične in kulturne odnošaje, najbolj pa gospodarske. Upamo, da bomo to svoje delo razširili tudi na druge države: Poljsko, Grško, Bolgarsko, Avstrijo, Madžarsko. Da-li bomo uspeli, je vprašanje bodočnosti, vsekakor smo pa močni dovolj, da se ne bojimo konstruktivnega dela.
Marsikomu se bo zdelo, da so v teh besedah samo ponavljane stare, že tolikokrat povedane fraze. In vendar ni tako, ampak vsebujejo Beneševe besede, kratke in priproste, zlato jedro dejanskega stanja. Mala antanta Je bila še vedno od vseh strani ogrožana z neštetimi akcijami, ki so šle za spremembo stanja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah. Saj so dobro znani neprestani napori Madžarske, podpirane od Italije in do nedavna še tudi od dela angleške javnosti; znane so istotako bolgarske aspiracije, ki iih podpihuje Italija; znani so dogodki na mejah Albanije in njeni pakti z Italijo. Vse to je ustvarjalo stanje nesigiirnosti, Preko lcojega smo prešli v resnici šele tekom zadnjih zasedanj društva narodov, ko se je pričelo z resnim in stvarnim delom na reševanju problema splošne razorožitve.
. Na drugi strani pa tudi razna gospodarska vprašanja še niso bila definitivno razčiščena; zlasti vprašanje reparacij in deležev, ki jih naj dobe države Male antante. Tudi ta vprašanja se rešujejo sedaj končno. Za obrambo svojih interesov v ®nem in drugem pogledu so morale države Male antante doslej dejansko vršiti negativno dela in se niso mogle posvetiti konkretnim in pozitivnim vpra-*anjem svojega skupnega gospodarskega napredka in razmaha. Sedaj šele je prišel čas, ko bodo lahko vse svoje sile posvete problemom gospodarskega in kultur-neKa sodelovanja in razvoja.
yedno bolj pa stopa v ospredje tudi Pojav solidarnosti raznih sosednih držav s Politiko Male antante, z drugimi besedami; jačanje politične in ekonomske pozicije Male antante v mednarodnem življu- To se je posebno videlo tekom letošnje velike gospodarske in kulturne kampanje na Poljskem, v kateri se je ^edno znova povdarjala potreba naslonitve Poljske na Malo antanto. Poljski *sk in vsa poljska javnost se neprestano
1 a^u a z vPra^anjem sodelovanja Poljske n Male antante na mednarodnem terenu n ze tudi razni politični tabori in gospo-arske centrale na Poljskem zahtevajo Popolnitev odnošajev Poljske do Male
siri • e' Simpatično je odjeknilo v polj-?psuaVitl0sti zlastl tu(H obširno poročanje vai-i i 0va^k*h in jugoslovenskih listov o
* Poznanjski razstavi in o drugih le-
Drzen vlom v Gosposki ulici
SMOLA PROFESIJONALNIH VLOMILCEV. — BOGAT PLEN, TODA
MALO VESELJA.
Maribor, 15. oktobra.
V minuli noči se ie ponovno izkazalo, da ni niti najobljudenejšl del mesta varen pred drznostjo zločinskih tipov. Dva izprijena pritepenca sta proti jutru vlomila na prav spreten način v trgovino Franca Cverlina v Gosposki ulici in pokradla raznih oblek v vrednosti okrog 5000 Din in 6000 Din gotovine. Uspele pustolovščine pa se nista dolgo veselila, ker so ju izsledili še predno je bilo sploh ugotovljeno, da sta vlomila v Cverll-novo trgovino.
Da leži trgovina, katero sta si izbrala za uveljavljenje svojih zločinskih sposobnosti, v najprometnejši ulici, ju ni motilo. Pozno v noči sta izdelala točen načrt in samo čakala ugodne prilike, ko bodo redki zakasneli pasantl zapustili bližnjo okolico. Cim sta se čutila varna pred eventuel niml presenečenji, sta nemoteno Izpeljala zasnovo. Med tem, ko je eden straži! zunaj, je drugi zlezel čez železno omrežje slavnega vhoda v trgovino, prerezal motvoz, s katerim je bilo privezano stekleno gorenje okence in se vtihotapil v trgovino. Tam je pomeril In izbral obleke ter jih podal tovarišu, ki ie čaka! rtinai Iz blagajne pa je odnesel 6000 Din gotovine.
Ugotovilo se je tndl, da sta vlomilca Iz Volkmerfeve ulice zlezla skozi odprto okno v klet, kier pa sta pustila vse nedotaknjeno. Z dragocenim oie-nom sta nato odšla proti parku, kjer sta pod breskvo na njivi ob Prešer-
novi ulici delila ukradeno blago In se preoblačila v nove obleke. Tam pa ju je nepričakovano presenetil stražnik.
Zagovarala sta se, da sta v «oči prišla iz Ljubljane in da sta nameravala pod drevesom prenočiti. Kljub nedolžnemu zagovoru pa ju je stražnik povabil s sabo na stražnico. Pobrala sta bogato garderobo in sledila pozivu. Na vogalu Razlagove ulice pa ie eden Iz^d njiju vrgel obleke od sebe, zbežal proti Zrinjskega trgu in izginil, dočim je stražnik njegovega tovariša čvrsto prijel, mu ukazat pobrati tudi obleke, ki jih je odvrgel niegov pomagač in ga odpeljat na policijo, kjer so ugotovili, da sta vlomilca 25-letnl Mlroljub Damjanovič, ključavničar iz Vojvodine in 25letnl čevljarski pomočnik Josip Gjorgjevič, rodom iz Zagreba. Damjanovič je oc*al v rokah oblasti, dočim ie Gjoreievlč pobegnil.
Pri zaslišanju je Damjanovič, pri katerem so našli 1152 Din gotovine, izjavil, da ie vlomil Gjorgievtt, dočim je on stražil fot o potov?nl nlče^r ne ve. Pri njem so našli tudi osem vetrl-
flOV |n
zuje, da sta se .mladeniča pečala s tatvinami in vlomi obrtoma.
Kje sta sc udejstvovala doslej in v kaki meri, se trenutno ni moglo dognati. Brez dvoma pa v Mariboru nista prvič grešila. O ubeglem Gjorgjevldu so bile brzojavno obveščene vse oblasti in je upati, da bo prav kmalu tudi on na varnem.
300.000 Kč. Oficir je denar sicer vzel, nato pa ves dogodek takoj prijavil vojnemu ministrstvu, ki je napravil ovadbo. S podkupnino 300.000 Kč je hotel grof Palfy doseči, da bi prodal svoje posestvo namesto za 25 za 30 milijonov čeških kron.
Tatuina dragocenih draguljeu u Parizu
PARIZ, 15. oktobra. Hčerki poslanika južno-ameriške republike Bolivije v Pa* rizu je bila ukradena včeraj vrsta draguljev, vrednih nad 1,300.000 Din. Tatvine je osumljen poslaniški sluga, ki je izginil brez sledu.
Druga haaska konferenca
BERLIN, 15. oktobra. Organizacijski odbori za izvedbo Youngovega načrta bodo že nrihodnje dni 1 xall svoje delo, tako da se bo mogla druga haaška konferenca sestati že ta mesec. Ni pa še gotovo, ali bo Nemčijo zastopal na tej konferenci državni kancelar MinW-Frani<en( ali pa drž. minister dr. Curtius.
Žitni karte! med 3ugoslauijo, Rumunsko in madžarsko
BUDIMPEŠTA, 15. oktobra. Vodja madžarskega izvoznega zavoda, bivši državni tainik Staut, je odpotoval v Beograd, da prisostvuje pogajanjem, ki se že vrše tamkaj med jugoslovan-
skimi in rumunskimi izvozniki glede določitve enotnih cen za koni/o. V zvezi s tem se vrše tudi pogajanja za ustanovitev jutroslovansko-rumunsko-madžarskega žitnega kartela, ki naj bi v prvi vrsti preprečil nadaljno padanje cen koruze za jugoslovansko, rumunsko in madžarsko bla^o na ' •a-tovnem trgu.
Koruptni madžarskt grof
PRAGA, 15. oktobra. Tu se je pričel danes proces proti madžarskemu grofu Josip Palfyju, za katerega vlada v javnosti veliko zanimanje. Vojno ministrstvo je namreč hotelo od grofa kupiti del njegovega posestva v Malapki. Da bi dosegel čim boljšo ceno, je grof Palffy izročil nekemu višjemu oficirju v češkoslovaškem vojnem ministrstvu podkupnino
tošnjih prireditvah na Poljskem, zlasti o celi vrsti slovanskih kongresov, ki so silno pripomogli k okrepitvi slovanske zavesti v poljski javnosti. V zadnjem času so veliki poljski dnevniki ponovno razpravljali o načrtu podpredsednika poljskega sejma Dembskega iz 1. 1927, da naj bi se med Poljsko in Češkoslovaško sklenila carinska zveza, ki bi se naj pozneje raztegnila na vso Malo antanto. — Politični krogi se o tem doslej še niso izjasnili, zdi se pa, da je tudi med njimi po razočaranjih v Haagu in po oslabitvi poljske pozicije na zapadu vsled izpraznitve Porenja začelo prevladovati prepričanje, da mora Poljska iskati ojačanje svoje pozicije v poglobitvi zavezniške mreže na jugu in centru Evrope, eventualno tudi v baltiških državah. Zanimivo je tudi, da se v poljski javnosti zadnji čas ponov-ino mnogo govori o rurmmskih 'ukah. o.
Jadranskem morju in o češkoslovaški coni v Gdinju.
Ako smo na drugi strani baš te dni Čuli simpatične besede grškega min. predsednika Venizelosa na naslov Male antante in o približanju Grške Mali antanti, ako vidimo, da se odnošaji med nami In Bolgarsko vkljub velikim zaprekam vendarle počasi konsolidirajo, ako prihaja iz sosedne Madžarske simpatičen glas o potrebi gospodarskega sodelovanja med državami Male antante in Madžarsko, pač ne moremo več dvomiti, da ima Be-neševa nedavna izjava globoko podlago v realnih prilikah in v naravnem razvoju razmer, dasi je jasno, da bo trajalo Še leta in leta, predno bo Iz teh pričetkov vzrasla velika stavba gospodarske centralne Evrope kot sestavnega dela velikega ideala Panevrope, gospodarske, kulturne hi politične.
Nesreča nemškega parnika u indijskem oceanu
LONDON, 15. oktobra. Nemšklinar-nik je v Ind"vy-:--'	zprie] y ng_
ko podmorsko pečino. Istočasno Je. nastala na ladji eksplozija, nakar je sledil ~ožar. Posadka, broieča 28 mož, se je rešila v reSHne čoln« in io ie kasneje sprejel na krov parnik »Brock ley Island«. Ponesrečeni nemški parnik je bil natovorjen z gumijem.
Boj za suetouno šahousko prOenstuo
BERLIN, 15. oktobra. V nedeljo se ja vršila v matchu za naslov svetovnega šahovskega prvaka 13. partija med Aljehinom in Bogoljubovom. Aljehin je napravil težko pogreško, ki jo je njegov nasprotnik takoj izrabil In prisilil kmalu Aljehina h kapitulaciji. Stanje po 13. igri sedaj sledeče: Aljehin 6, Bogoljubov 3 dobljene partije, 4 pa so končale remls-
Zlata uaiuta na Češkoslovaškem
PRAGA, 15. oktobra. Listi poročajo, 'da: namerava češkoslovaška vlada takoj po parlamentarnih volitvah, ki se bodo vršile čez 14 dni, uvesti v državi zlato valuto. V to svrho bo takoj po volitvah Izvoljen stalni parlamentarni odbor, ki bb imel nalogo, da pripravi vse potrebno za izvedbo tega načrta.
□emisija rumunskega finančnega ministra
BUKAREŠT, 15. oktobra. Finančni minister PonnvH je demisijnniT^l. V smislu sklepa ministrskega sveta je prevzel začasno vodstvo finančnega ministrstva ministrski predsednik «Ma-nlu.
BUKAREST. 15. oktobra. Dne 24. oktobra prispel semkaj poliskl zunanil minster Zaleski, da vrne lanski obisk’ zunanjega ministra Mlronesca v Var« šavi._________________________
Z letalom na slanike
Islandska vlada je izvršila zanimiv poizkus z uporabljanjem letal pri lovih na slanike. Neko letalo zračnega društva Sulan je izvršilo več poletov in zasledovalo gibanje ogromnih mas slanikov na onih krajih, ki so ribičem dobro znani. Letalo je svoja opazovanja takoj radio* telefonsko sporočila Islandskim ribičem, ki so potem res z veliko lahkoto nalovili ogromne količine teh rib. Kakor razvidno, je bil uspeh izreden in nameravajo postaviti v Islandiji sedaj v službo ribolova še več letat
Spomini na zgodovinske dogodke na Koroškem
!misli po deveti obletnici nesrečnega plebiscita. -
Mariborski	in
f||i "ŠTEVILO,, NAŠIH BRATOU
tD^^let je torej tistega usodnega 'dne, ki je tako tragično zaključil našo popolnoma zgrešeno prevratno in popre-. vratno koroško politiko ter nam odtrgal 'nekdanje središče slovenske samostojnosti, divno Koroško z modrimi jezera-mi, mesti in OospoSvetskim poljem. Da-siravno smo poprej toliko govorili o »tu-žnem Korotanu«, dasiravno smo še v "dneh svetovne vojne uvedli akcijo za podpisovanje majske deklaracije, katero je takrat podpisalo poleg 104 slovenskih 'duhovnikov tudi 9 občinskih zastorov in nad 19.000 posameznikov, ob ‘dneh prevrata 1. 1918. nismo vedeli, kaj 'je naša dolžnost. Zanašali smo se na druge in pričakovali v svoji naivni veri, da bomo na Koroškem in na Štajerskem dobili vse, kar bomo hoteli. Zato Koroške nismo zasedli, čeprav bi jo bili lahko brez vsakih težkoč in brez bojev. Takratna pokrajinska vlada v Ljubljani je pa celo preprečila, da je ni zasedla srbska vojska, čeprav je bilo za to v Beogradu že vse domenjeno.
Neodločnost Ljubljane, ki se ni mogla zediniti niti glede vprašanja meje, ki naj jo na Koroškem zahtevamo, je dovedla pozneje do koroških osvobodilnih bojev, ki pa niso bili pripravljeni in so končali z žalostnim polomom. Ko je bilo dne 13. januarja 1919. sklenjeno premirje med .Slovenci in Avstrijci, je bila Koroška že definitivno izgubljena! Znani dr. Wutte pravi v svoji knjigi »Kamtens Freiheits-kampf« čisto pravilno: »Die Abwehr-. kampfe im Dezember 1918 und im Janner J1919 wurden fiir die weitere Entwicklung der Karntnerfrage von entscheidender Bedeutung.« Takoj na to se je pričela znana strahovita gonja italijanskega časopisja proti Jugoslaviji. Italijani pa so še tudi glede koroškega vprašanja postavili na stran naših nasprotnikov. V februarju se je posrečilo celovškim Nemcem osvojiti si s podkupnino celo tudi par francoskih in angleških dnevnikov, ki so potem zastopali in branili njihove interese proti nam. Dne 28. januarja 1919. je prispela preko Maribora v Dravograd posebna ameriška studijska komisija pod vodstvom polkovnika Milesa ter prepotovala vso Koroško, ki je bila tedaj v »popolni oblasti Nemcev, ki so, da bi komisiji dokazali njen nemški značaj, privlekli manifestante iz vseh delov Avstrije in celo iz Nemčije. Slovencev do komisije sploh niso pustili. Posledica je
NA KOROŠKEM.
-.sra
bila, da je Wilson sam zahteval, da se Koroška prisodi Avstriji in je le na ponovna prizadevanja in na intervencijo Clčmenceaua pristal končno na plebiscit.
Dne 28. maja 1919. so naše čete sicer zopet vkorakale v Koroško in zasedle dne 6. junija tudi Celovec, toda plebiscita, sklenjenega že dn£ 2. junija na mirovni konferenci, niso več mogle preprečiti. Dne 20. junija so bile določene plebiscitne podrobnosti. Glasovalno ozemlje., je bilo razdeljeno v dve coni, v cono A in B, le Mežiška dolina in Jezersko sta bili prisojeni nam brez plebiscita. Na podlagi tega sklepa je morala naša vojska dne 31. julija 1919. zapustiti Celovec in cono B ter se umakniti na mejo cone A. Cona A je štela 72.400 prebivalcev, med temi po avstrijski »statistiki« 49.600 Slovencev in 22.800 Nemcev, cona B pa 53.500 prebivalcev, 49.000 »statističnih« Nemcev in 4.500 Slovencev. Vseh glasovalcev je bilo v coni A 39.291, dne 10. okt. 1919. na dan plebiscita pa je bilo oddanih 37.304, torej 94.94%, in sicer za Avstrijo 22.025 (59.04%) za Jugoslavijo pa 15.279 (40.96%). Omenjeni dr. Wutte pravi sam, da je bilo med 22.000 glasovalci za Avstrijo vsaj 10.000 slovenskih in le 12.000 nemških glasov. Kljub temu smo na o-zemlju južno od Drave dobili mi večino, sicer neznatno, ali vendar večino in so naši politiki zagrešili velikansko napako, da še prej niso sprejeli avstrijske ponudbe, po kateri bi Koroška pod Dravo brez plebiscita pripadla nam.
Ko bi bili 1. 1918. mi zasedli Koroško, bi tedaj nikoli ne bilo prišlo do plebiscita. Koroška bi bila pripadla nam in s tem bi si bili ohranili nad 100.000 bratov, ki danes tonejo, v.tujem robstvu. Po našem štetju je bilo namreč 1. 1910. na Koroškem še 135.315 Slovencev, če odštejemo od tega število 3.379 Slovencev, ki so v Kanalski dolini prišli pod Italijo, 16.306 Slovencev, ki so na Jezerskem in v Mežiški dolini pripadli Jugoslaviji ter emigrante, nam ostane na Koroškem še vedno krog 100.000 neodrešenih bratov, ki so vsled nesrečnih povojnih/'zmed od nas odrezani in oropani vseh narodnih pravic. Toda ob 9. obletnici žalostnega 10. oktobra 1920. nas tolaži vsaj dejstvo, da se velik del te naše manjšine drži proti pričakovanju dobro in da še ne bo potonila, temveč prejalislej dočaka'a boljših časov.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 15. Oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. B. Kuponi.
Sreda, 16. oktobra. Gostovanje v Celju.
Četrtek, 17. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. C. Kuponi.
Celjsko gledališče. Sreda, 16. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostovanje mariborčanov.
1
Nagrobni spomenik za dr. Paula Turnerja
Koncem septembra je bil postavljen na pobrežkem pokopališču v Mariboru velikemu rodoljubu in dobrotniku ljubljanske univerze, dr. Pavlu Turnerju pri-prost toda dostojen spomenik. Ravno pet iet je preteklo od njegove smrti, ko je bil izvršen ta zadnji vidni čin pietete napram pokojniku po skupnem prizadevanju ljubljanske univerzitetne uprave ter gospoda tovarnarja Tscheligija v Mariboru, ki je bil kot star in zvest prijatelj Turnerjev tudi član kuratorija njegove zapuščine.
Ko se je prvotni načrt, da se postavi zaslužnemu možu res umetniško dovršen spomenik iz pohorskega marmorja,
X« iyde. kuratorija Turnerjeve zapuščine in ljubljanske univerzitetne u-prave moral opustiti, dasi je bila v to svrho že lepa svota potrošena, ker ni obstojala nobena garancija, da pride sploh kedaj do njegove izvedbe, je bilo
treba misliti na drug projekt v okviru še razpoložljivih sredstev. Po osnutku mestnega arhitekta v Mariboru g. Maksa Czeicke je delo izvršila kamnoseška tvrdka Karol Kociančič v Mariboru, vseskozi solidno in lepo.
Glavni del spomenika je iz poliranega temnosivega pohorskega granita, na katerem nosi poseben podstavek marmornat portret pokojnikov še izza dobe njegovega bivanja na Dunaju, delo akademskega kiparja g. Bernekerja. Nagrobna plašča je iz svetlosivega marmorja v sredi s poliranim križem, ki je obrobljena s prirezanim buksom v posebnem okviru iz umetnega kamna. Na vsaki strani nagrobnega kamna je zasajena mlada cipresa. Portret je obrnjen proti Pohorju, kjer je bil pokojnik rojen.
Univerzitetna uprava izraža svoje zadovoljstvo, da se je posrečilo zadevo dr. Turnerjevega spomenika likvidirati baš v času, ko gredo prvi štipendisti njegove ustanove z doktorsko diplomo ljubljanske univerze po njegovih željah v inozemska kulturna in znanstvena žarišča, da nadaljujejo ondi svoje strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Skromen, kakor so v obče naša srestva, je tudi spomenik velikega dobrotnika dr. Turnerja. A pristna in trdna, kakor pohorski granit, naj bo hvaležnost onih, ki jim je odprla njegova velikodušnost pot v svet do višje izobrazbe, ki jo naj uporabljajo v korist domače zemlje in domačega rodu! —
Za lesen in zimo KARO-čevlj?
VI.
Pojasnilo trgovcem-delodajalcem.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev prejema od trgovcev-delodajalcev vprašanja, v koliko so po zakonitih predpisih dolžni, da v smislu okrožnice Zveze gre-mijev trgovcev v Ljubljani svoje uslužbence odjavijo pri Okrožnem uradu in prijavijo pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani v bolniško in nezgodno zavarovanje. Da urad prištedi taka vprašanja in da odgovori na dosedaj došla vprašanja, pojasnjuje: pred pisom zakona o zavarovanju delavcev je v polni meri zadoščeno, ako so taki uslužbenci tudi še v naprej zavarovani pri Okrožnem uradu. Zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu je le fakultativnega značaja in dopustno le za one uslužbence, ki so obenem tudi člani trgovskega društva »Merkur«. Tudi pri tem predpogoju pa mora le uslužbenec sam pristati na zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, delodajalec sam nima pravice odločitve. —
God sv. Terezije,
katerega poleg številnih Rezik obhaja in spoštuje tudi naš vinogradnik, je v slovenskem kmetijstvo kaj važen jesenski mejnik. Ta dan poteče termin za dozori-tev grozdja v normalnih letih, obenem pa napoči čas za »oficijelno trgatev. Letos so ponekod to tradicijo prelomili in pobrali ostanek vinskega pridelka, v kolikor ga ni pobrala zima, palež in razne uime. —
Nenadna smrt vzornega moža.
Davi ob 5. je nenadoma preminul, zadet od kapi 45 letni čevljarski mojstr Fr. Šalkovičj izredno agilni član tukajšnje rešilne postaje in mariborskega gasilnega društva, katerega član je bil že dolgih 20 let. S svojo zadnjo vožnjo, ko je hitel na pomoč k tragični avtomobilski nesreči na državnem mostu je Šalkovič absolviral ravno 2000 voženj v službi ljubezni do bližnjega. Tekom 20 let svojega plodonosnega delovanja pri prostovoljnem gasilnem društvu ni zamudil niti enega požara. Z njim je izgubilo tukajšnje gasilsko in reševalno društvo blagega, požrtvovalnega člana in tovariša, kateri se je v pičlem prostem času skozi dve desetletji svojega udejstvovanja noč in dan žrtvoval delu za bližnjega. — Na gasilskem domu so davi razobesili črno zastavo. Pogreb Franja Šalkoviča se bo vršil v četrtek ob 4.30 popoldne iz hiše žalosti v Stolni ulici na mestno pokopališče v Pobrežju ob korporativni udeležbi mariborskih in okoliških gasilcev. — Pokoj njegovi blagi duši, žalujočim naše sožalje! —
Prodala starih znamk.
Filatelistom in zbiralcem starih porabljenih znamk sporoča poštna uprava v Ljubljani ponovno, da bo prodala dne 21. oktobra ob enajstih v svojem skladišču na Sv. Jakoba trgu št. 2 113 vreč škar-tiranih spremnic nalepljenimi in prežigo-sanimi z znamkami amerikanske in londonske izdaje. Vsaka vreča tehta btto. 25 kg in je za vrečo treba položiti jam-čevine 20 Din. Kdor ne bi položil jamče-vine, se ne more udeležiti dražbe. —■ Oblastna poštno-telegrafska uprava.
Svilene nogavice
se brezhibno popravljajo v ateljeju Valenclennes, Gosposka ul. 34
Smrtna kosa.
Včeraj se je preselila pekovskemu mojstru in hišnemu posestniku g. Jakobu Korenu edina hčerkica, Ljudmilica, med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil jutri, v sredo, ob 14. uri izpred hiše žalosti, Koroška cesta 47, na mestno pokopališče na Pobrežju. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! —
Himen.
V pondeljek se je poročil g. Rafko Berce, učitelj v Šmarju pri Jelšah, z gospodično Olgo Bračičevo, učiteljico isto-tam. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Za dijaško kuhinjo
v Mariboru je darovalo uradništvo davčne uprave v Mariboru 120 Din kot presežek zbirke za venec po tovarišu Ja- ! nezu Cerkovniku. Denar hrani uprava | »Večernika«. -	l
Zadnje dejanje avto-tragedlje.
Včeraj popoldne se je vršil pogreb tragično preminule gospe Anice Pirnatove. Na Pobrežje so se valile cele kolone meščanov in okoličanov, do ure pogreba pa se je zbrala na obeh mestnih pokopališčih taka množica, kakor k večjemu ob prazniku Vseh svetnikov. Mestni avtobusi, pomnoženi s 5 vozovi ter velikim avtobusom, so nepretrgoma dovažali šte vilno občinstvo. Pred kapelico je opravil ob asistenci dveh duhovnikov pogrebne molitve župnik St er gor, nakar so krsto s truplom Anice Pirnatove v največji tišini, brez godbe, petja in nagrobnih govorov položili v naročje matere zemlje. Ganljiv je bil prizor na plakajo-čega soproga in z nemo boljo v duši se borečega sina Nikolaja ter ostale sorodnike. V pičlih 15 minutah je bila pogrebna ceremonija opravljena, dočim so krsti Janeza in Josipine Cerkovnik po odhodu sorodnikov zaklenili v kapeli, kjer sta ostali čez noč. Davi ob 9. pa so ju z mr* tvaškim avtom odpeljali v Kamnik, kjer se bo vršil ob 4. pop. pogreb na pokopa' lišču na Žalah___
p«* v {|vanfu perila
atelje »Valentlennes"!  OospoiKa ul. 34
Poškodbe in stanje Franceta Vrhunca.
Zdravstveno stanje trgovca Franceta Vrhunca, ki je edini preživel veliko ka-tastrofo na dravskem mostu, je slejko-prej zelo kritično. Bolnik je sicer še ve* dno pri življenju, vendar pa ne reagir* na noben ogovor in se lahko mirno trdi. da je stalno v nezavesti. Vrhunc ima raž* bito spodnjo čeljust in veliko, zevajočo rano na levi strani glave preko Čela proti temenu. Ta rana mu je prebila ne samo kožo, temveč tudi lobanjo in možganski opno ter prihajajo iz nje zdrobljeni možgani, kakor nekakšna možganska brozga. Tudi, če bi ozdravel, bi ostal Vrhunc* zelo težek invalid.
Še vedno nejasna usoda mladega Bogdana Dekleve.
Te dni je na dolgotrajno pozvedovanl® od strani svojcev dospelo v Maribor negativno poročilo našega konzulata v Trstu, ki je uvedel obširno poizvedovanje* katero pa je žal ostalo brezuspešno. Sko ro gotovo se je Dekleva ponesrečil v gorah, ki so letos zahtevale toliko žrtev* Težka nezgoda pri podiranju drevesa.
Včeraj so v Rošpohu, nedaleč od Puklovega posestva podirali neko drevo* Pri delu zaposleni 38-letni posestnik W gostilničar Vinko Held je po nesreči prišel pod padajočo drevo, katero mu I® zlomilo levo nogo. Rešilni oddelek je ponesrečenca odpeljal, v splošno bolnico* Poškodba je zelo težke narave.
Mestno kopališče bo radi snaženja kotla zaprto od 27. okt* do inkluzivno 3. novembra.
Sadna razstava v Ljubljani.
Sadna razstava, ali bolje rečeno sadni sejem se vrši letos od 19. do 24. oktobra, na ljubljanskem velesejmu. Sejem ^ bogato založen z najizbranejšim zimski*11 namiznim sadjem, hruške in jabolka. Djf sedaj so prijavljene sledeče vrste: Zg°“' nja zimska jabolka; ananas, zlata Par' mena, belfleur, pisani kardinal, bisrnarK itd. — Pozna zimska jabolka: Kanadsko reneta, landsberška reneta, bobovec, J1*0" šanckar, londonski peping, boskopski k°' smaČ, janatan, šampanjska reneta, fjaU* manova reneta itd. Hruške: avranžka. blumenbahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo pravilno vloženo v amerikan-skih zabojih od 20 do 25 kg. —	^
Samo ena beseda
KOZAKI
bo navduilla ve* Maribor
2553 KINO UNION
Svinjski sejem v Marlbont.
Na svinjski sejem, ki se je vršil n*	•
je bilo pripeljanih 441, prodanih P	,
bilo 285 svinj. Cene so bile sledeče, tednov stari prašiči 80—125 Din, 7 dnov 200—250, 3-4 mesece 350 5—7 mesecev 450—550, 8—10 m 650—800, 1 leto 1.000—1.300, I « teže 10-12.50, 1 kg mrtve teze 18.50 D*”- —
V Mariboru, dne 15. X. 1929/v
It\at ilior&hi V ii C ll k N i K Julra
,Stran &
Šolstvo v češkoslovaški republiki
Češko šolstvo pred osvobojenjem. - nekaj primerjav.
STATISTIČNI PODATKI O SEDANJEM ŠOLSTVU.
Že v bivši Avstriji so bili Čehi glede šolstva, posebno osnovnega, meščanskega in strokovnega na prvem mestu, torej tudi pred Nemci. Odstotek analfabetov je bil zato na Češkem in Moravskem najmanjši, dočim je bila Slovaška. ki je pripadala ogrski kro ni, neprimerno na slabšem, in sicer tako glede šolstva, kakor pismenosti njenega prebivalstva. V tem delu nove skupne države, kakor tudi v Pod-karpatski Rusiji, je bilo treba narodno šolstvo šele ustvariti in obenem izpolniti občutne vrzeli z osnovanjem novih osnovnih, meščanskih, srednjih In strokovnih učnih zavodov. Pri tem Pa so se držali češkoslovaški prosvetni politiki strogo narodnostnega načela ter so pustili narodnim manjšl-ham vse one šole, ki so jim po naravnem pravu in številu mladine pripadale ter so v mnogih primerih ustanovili tudi še nove. Tako ima danes mJada Češkoslovaška brez dvoma najboljše organizirano in najmodernejše šolstvo v srednji Evropi ali pa morebiti tudi sploh v vsej Evropi.
Ker se pri nas često prepiramo zaradi treh univerz in števila srednjih, šol, češ, da jih imamo preveč, bo v ilustracijo šolskih razmer na Češkoslovaškem in za primerjavo z našim Šolstvom gotovo koristno, če navedemo nekaj najvažnejših statističnih podatkov. Vseh šol skupaj po statistiki lanskega šolskega leta je na Češkoslovaškem 21.835, tako da pride Po ena že na vsakih 618 prebivalcev, obiskovalcev šol pa je 2,255.621. V šolo hodi tedaj vsak sedmi državljan republike! Visoke šole, ki na Češkoslovaškem niso združene, kakor pri ftas, so: 4 univerze s 16.663 dijaki. 4 tehnike z 10.734 dijaki, 3 ostale visoke šole s 1035 dijaki. 3 inozemske visoke šole s 743 dijaki. 8 je posebnih visokih šol (strokovnih) s 615 dijaki, akademija umetnosti je 1 s 162 dijaki, a 2 sta fakulteti brez zveze z univerzami ter imata 305 slušateljev in slu-Sateljic. Vseh visokih šol je tedaj 25, a obiskuje jih 30.257 dijakov, med njimi 3701 ženska.
V drugi vrsti so na prvem mestu srednje šole, h katerim prištevajo na Češkoslovaškem tudi učiteljišča, teh le 348, tako da pride po ena že na 38.243 prebivalcev, dočim pride pri nas v Sloveniji po ena le na 52.000
prebivalcev (z vštetimi učiteljišči). Dijakov imajo te srednje šole: gimnazije, realne gimnazije, realke in učiteljišča 94.860, od teh 25.446 deklic. Inozemskih srednih šol je 5 s 681 gojenci, bogoslovnih šol je 23 s 1031 gojenci, glasbene šole so 4 s 1153 slušatelji, a 2 sta drugi specijalni srednji šoli s 355 dijaki in dijakinjami. Poljedeljskih šol, srednjih in nižjih je 261 z 9459 gojenci, narodnogospodarskih šol je 272 s 36.218 gojenci (20.297 dekleti!), trgovske so 104 s 27.005 dijaški, trgovsko-nadaljevalnih je 72 s 5416 obiskovalci, obrtno-nadaljevalnih pa je 2006 s 159.919 obiskovalci. Poleg teh pa je še 277 obrtnih in strokovnih šol s 54.564 obiskovalci (28.450 deklet!); 11 je zavodov za vzgojo učiteljic gospodinjskih šol s 433 gojenkami 8 je zavodov za vzgojo zabaviščnih pestunj, katere obiskuje 288 deklet, 6 je babiških šol (257 gojenk) in 5 bolničarskih šol s 146 gojenkami.
Narodnih šol je na Češkoslovaškem 17.906 in se k njim prištevajo vse nižje šole od meščanskih dalje. Meščanskih šol samih je 1781 z 277.541 gojenci (128.681 deklic); osnovnih šol je 14.333 z 1,451.636 učenci, med katerimi je 730.344 učenk; vrtcev in zavetišč je 1718 s 100.034 otroci (51.756 deklicami) a zavodov za defektno in zaostalo deco je 74 s 4368 otroci obojega spola. Vseh šol je tedaj na Češkoslovaškem 21.§35, vseh obiskovalcev šol 2,255.621 in sicer 1,224.137 moških in 1,031.484 ženskih. Od teh šol pa so 14.702 s češkim ali slovaškim učnim jezikom, 5191 jih je z nemškim, 881 z madžarskim, 715 z ru skim, 152 s poljskim, 2 z romunskim, 5 z židovskim, a 187 jih je s kakim dru gim ali pa z več učnimi jeziki. Od 2,255.621 dijakov, dijakinj, učencev in učenk so 1,506.904 Čehi in Slovaki, 496.386 je Nemcev in Nemk. 119.049 Madžarov in Madžark, 78.880 Rusov in Rusinj, 16 893 Poljakov in Poljakinj, 33.449 Zidov in Židinj ter 4600 drugih narodnosti.
To so vsekakor ogromne številke, ki jasno in glasno pričajo, da je Češkoslovaška v desetih letih svobode dvignila svoje in šolstvo svojih narodnih manjšin na višino, ki je lahko zgledna za vse ostale svobodne narode.
jih tamkaj svečano zagrebli, kajti v posodah so jim nudili hrano, poleg njih pa so se nahajali tudi goveji rogovi, ki so jih takrat polagali v grobnice.
Zanimivo je, d% je bil kraj Mauer važno trgovsko središče, kjer so trgovali s kresilnim kamnom. Ugotovljeno je, da so z volovsko vprego na daleč razpečavali kresilni kamen v velikih komadih. Z novimi najdbami pa je tudi raztolma-čeno vprašanje, odkod izvira kresiln kamen, ki se je nahajal skoroda v vseh pjahistoričnih grobiščih na Nižjem Avstrijskem. Zemljani neolitske dobe so bržčas prvemu rudarju plačevali za dragoceno rudo v naturi. Profesor Bayer je uverjen, da je rudnik obratoval najmanj 500 let in da so ga upravljali stalno ljudje istega rodu.
Kakor se doznava, nameravajo rudnik očistiti vse nesnage, osnažiti vse rove in hodnike in jih nato odpreti tudi za širšo javnost. Občina se nadeja, da bodo neolitske izkopine velika privlačnost za tujce.
Senzadionalne izsleditve seliš* Iz neolitske dobe
Rudnik pred 5000 leti. trgovsko središče kamene dobe. -
KRESILNI KAMEN — DRAGOCENOST PRAHISTORlCNEGA ČLOVEKA.
Blizu Mauerja v Avstriji so pred meseci odkrili prahistorični kamnolom kresilnega kamna, 'kakršnega doslej še niso Izsledili nikjer v Evropi. Kamnolom so Dod vodstvom kustosa dunajskega pri-rodoznanstvenega muzeja skoroda odkopali, skušajo pa izslediti tudi druge ostan jce seljšča, ki datira iz kamenite dobe. Profesor Bayer, ki nadzira dela, zatrjuje, fla je že razkril nekatere dele mesta, ki stalo tamkaj že tisočletja pred Mojzesom in Tutankamnom.
V mlajši kameniti dobi, v neolitičnl, so zemljani brusili kamne in jih polirali. Pri-so gojiti živino in se posvečati poljedelstvu. Poznali so že glino in izdelovali celo lonce.
Vse orodje takratne dobe je bilo iz wnna. Toda kamen, ki se je dal obdelovati tako, kakor je človek želel, je bil Prav redek. Posestnik takega kamnoloma Je bil za ljudi kamenite dobe najpre-možnejši zemljan, vsekakor pa najmanj
•, ,7avidania vreden, kakor današnji Ustniki zlatokopov.
Kresilni kamen je bil trgovsko blago, „ *° Ka v garah z volovsko vprego pre-J ' . v oddaljene in tuje dežele. Zgodo-t a ,e Cedila kamnolome kresilnega **mna v AntrlHi.
»i1 u v An^Dji, na Švedskem, na Por-v Siciliji, ki pa datirajo iz dobe, dočim takega kamnoloma,
kakor ga je zasledil pri Dunaju profesor Bayer, še niso doslej našli nikjer.
Občina Mauerja je že dolga leta v razne svrhe lomila kamenje na pobočju griča sv. Antona. Pred meseci pa se je pod odstreljenimi skalami nenadoma pojavil hodnik, v katerem sta se nahajala dva Člo veška okostnjaka.
Takoj se je sklepalo na kak zločin. Končno pa so dali preiskati okostje. Na splošno začudenje se je ugotovilo, da so kosti stare najmanj 5000 let. Nadaljna raziskovanja so imela še večji uspeh. Našli so lonce in žare, na podlagi česar so zgodovinarji ugotovili, da gre za grobišče prahistorične dobe. Izkopavanja so nato intenzivno nadaljevali in že v nekaj dneh izsledili vhod v rudniški rov.
Previdno so rove odkopavali in ugotovili, da so iz lijakastih soban vodili hod niki globoko med skalovje. Neolitski človek je s svojim orodjem razbijal in vrtal skalo. Našli so težka kladiva iz serpentina, tolkače, razcepc in zagozde iz trdega kamenja in mnogo jelenjevega rogovja, ki ga je takratni človek uporabljal v najrazličnejše svrhe. Na nekaterih mestih so raziskovalci našli celo ostanke oglja od bakelj, ki so jih uporabljali neolitski rudarji. V zapuščenih rovih, ki so jih zatrpali z prhlim in manjvrednim kamenjem, so našli pet okostnjakov. Bržčas so
O starosti izumou
Današnji svet je kar poplavljen z raznimi izumi starejšega in mlajšega datuma, toda večina ljudi ne ve, kako stari so posamezni izumi. Na mnoge smo se žs tako privadili, da se nam zdi, kakor da bi že od nekdaj obstojali, dočim se zopet za nekatere prastare izume misli, da izvirajo šele iz novejšega časa. V nasled njem hočemo zato navesti starost raznih izumov:
Z novo anatomijo se je pričel prvi ba viti Vesalius 1. 1543. Aspirina kot zčjra vilo se je pričel prvi posluževati H. Dreser 1. 1899. Avtomat za prodajanje, o katerem marsikdo misli, da je novejši izum, je poznal že Heron sto let pred Kristo-sovim rojstvom! Prva pošta je bila pre nešena z železnico med Liverpoolom in Birminghamom 1. 1837. Bakterije je odkril že 1. 1675 Leuwenhoek, vendar je šele Koch 1. 1876 dokazal, da so one povzročiteljice bolezni. Angleži so imeli že I. 1665 svinčnike iz grafita. Prve znamke so izšle 1. 1840. Še pred Gutten-bergom je obstojal tisk s pomočjo lesenih plošč v Nemčiji 1. 1400. Rotacijski stroi, na kakršnih dandanes tiskajo časopise po vsem svetu, je bil izumljen leta 1863, kinin ,1. 1820, parni kotel je izumil James Watt I. 1781. Prvi parni stroj je konstruiral Branca 1. 1629. Prvi poizkus s parnikom je bil izvršen že 1. 1707, prva uspešna vožnja pa šele I. 1783. Nekaj več kot sto let pred Lindberghovim po-letom Čez Atlantski ocean, je preplul par nik »Savanah« kot prvi 1. 1819 Atlantsko morje. Dinamit je poznan od 1. 1867. Lito železo so poznali Kitajci že 700 let pred Kristovim rojstvom. Prva konjska železnica izvira iz 1. 1825, še istega leta pa je speljala tudi že Stephensonova prva lokomotiva na paro. Pullmanovi spalni vagoni so bili izdelani prvič 1. 1867, restavracijski vozovi pa 1. 1872.
Nouosti iz policijske tehnike
V laboratoriju policijskega ravnateljstva v Lyonu so bili izvršeni poizkusi z novo metodo za identifikacijo krogel iz samokresov. Gre za nov aparat, ki obstoji iz dveh mikroskopov, spojenih s prizmami iz nekim objektivom. Krogla, ki se izvleče iz glave ali kakega drugega dela telesa, se takoj namesti pod mikroskop in potem primerja z drugo kroglo, ki jo izstrele iz samokresa, o katerem se misli, da je bilo streljano v žrtev. Ta krogla se postavi pred drugi mikroskop, nakar se dobe točni opisi obeh krogel in policiji je potem lahko dokazati zločin in orožje, iz katerega je bilo streljano.
Ruiomobiiski kralj proti alkoholu
Henry Ford je napisal za revijo »Pic-toral Review« članek, v katerem izjavlja, da bi on v slučaju, ako bi bila v Zedinjenih državah zopet preklicana prepoved prodajanja alkoholnih pijač, raje opustil vse svoje tovarne. »Nikakor se ne bi hotel pečati potem s tem, kako naj )i vodil 2000 delavcev, ki so zaposleni po mojih tovarnah. Delavci bi namreč zopet znosili ves svoj prisluženi denar v gostilne. Nobenega interesa zato ne bi imel, da bi izročil izdelavo avtomobilov rodu, ki je vdan alkoholu.«
'ATO (MTTBPCM®
čistilna-osvežujoča-štedljiva
Šport
Službeno iz MO.
Mladinske tekme za prehodni pokal MO se vršijo:
Dne 20. okt. ob 15. na igrišču ISSK Mariboru: ISSK Maribor:SK Rapid.
Dne 27. okt. igrišče Maribora:ISSK Maribor - SK Železničar.
Dne 10. nov. igrišče Rapid: Rapid« Železničar. Službujoči odbornik v nedeljo 9. Ilovar. Nadalje se dovoli odigranje mednarodne tekme 2elezničar:DFV v Leobnu.
Kako je bil fDacčanalč aretiran
Angleški ministrski predsednik Mac* donald je danes v Angliji silno, popularen, dočim je bil zlasti med svetovno vojno radi svoje mirovne propagande, ki je globoko žalila narodna in patrijotična čustva Angležev, močpo osovražen. O nesoglasjih, ki so vladala med angleško delavsko stranko ter vojaškimi oblastmi, priča najbolj sledeča epizoda, ki se je pripetila Macdonaldu za časa svetovne vojne.
Kmalu potem, ko se je začel na bojiščih krvavi ples, je hotel oditi Macdonald osebno na francosko bojišče, da se prepriča o tamkajšnji zdravstveni službi in o funkcijoniranju poljskih bolnic. Vrhovni upravitelj britanske sanitarne službe na tej fronti, dr. Munro, se je peljal Macdonaldu osebno nasproti, nakar ga je odvedel v Furnes v Flandriji, kjer je bil glavni stan sanitetne službe. Dr. Munro mu je tudi odstopil svojo posteljo. Naslednje jutro je Macdonald izginil brez sledu. Kaj se je zgodilo? Nič posebnega 1 Vlacdonald je bil aretian na ukaz nekega belgijskega generala po navodilih, ki jih je dobil od angleških vojaških oblasti. Sledili so protesti delavske stranke, za katere pa se angleške vojaške oblasti niso dosti brigale. Vodstvo delavske stranke je dobilo običajni odgovor, da Macdonaldov potni list ni bil popolnoma v redu. Seveda so bili razlogi čisto drugi. Angleški višji oficirji so se namreč bali, da bi pričel vodja angleških delavcev na fronti kako propagando proti vojni. Šele po daljših pogajanjih se je dr, Munrou posrečilo, da so Macdonalda izpustili. toda samo pod tem pogojem, da ga je on osebno v spremstvu nekega belgijskega vojaka odpeljal v Durtkergue, cjer se je potem takoj vkrcal na parnik, <i ga je odpeljal zopet v London.
Preflori med Francijo in Italijo
Tako italijansko kakor tudi francosko časopisje se stalno bavi z načrti novih železniških prog, ki bi vezale obe državi. Znano pa je, da tvorijo mejo med obema državama Alpe in bi bile torej železniške proge silno drage, ker bi bilo treba napraviti predore. Po enem od številnih načrtov naj bi se napravil tunel pod Vlont Cenisom, da bi se dobila zveza med francosko dolino Are in italijanske olino Doria. Predor bi bil 22 km dolg. Dolgo časa se je govorilo tudi o tunelu pod St. Bernardom, vendar pa so tamkaj tako velike tehnične težkoče,. da je ta načrt skoro neizvedljiv. Mnogo se razpravlja tudi o predoru skozi Mont Blanc, najvišjo goro v Evropi, ki bi znatno zmanjšal razdaljo med Parizom in Ženevo in sicer za 135 km, zato pa bi bil predor 35 km dolg. Predor, ki bi vezal talijo z Ženevo, pa bi bil 12 km dolg. Končno je treba omeniti še načrt o predoru pod Mont Genevre, za katerega pa Franciji niso nič kaj navdušeni, ker bi dobil s tem Turin direktno zvezo z Marseillom.
Zenske u ruski uojski
Kitajski glavni stan v Mandžuriji javlja, da jfc tekom zadnjih bojev ob mandžurski meji ujel veliko ruskih vojakov, med njimi tudi dve ženski, cl sta se v popolnoma pravilni uniformi bojevali v nekem sovjetskem konjeniškem polku.
prvovrstni sladki iz zlatih parmenk, prodaja v vsaki množini. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ulica 2.	2634
Zahtevajte oovsod
Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v Mariboru na
znanja tužno vest, da je njegov dolgoletni, mnogozaslužni in požrtvovalni član, tovariš
se piiporoča cenj občinstvu 21 blagohotna naročila,
četnik požarne brambe In član rešilnega oddelka,
davi ob 5. uri zjutraj, zadet od kapi, nenadno preminul. _
■ Dragega nepozabnega tovariša bomo v četrtek, dne 17.	I	Postrežba tolna in ^nlirina 1	H
oktobra ob pol 17. uri spremili k zadnjemu počitku.	------ H
Pokoj njegovi blagi duši!
V MARIBORU, dne 15. oktobra 1929.	H
poveljstvo. H	ffŠTAMPILJK]]	I
_______________________________________ V	T. SOKLIČ J
^■iRiinwni	1
Izdaja Konzorcij ^Jntra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru
Stanko Detela v Maribora
Miha«! Zevaco
Beneška ljubimc
Zgedevlnskl roman iz starih Benetk
»Saj pojdeva naravnost za njo. Tvoji pomisleki torej nimajo prave podlage,« je dejal Bembo s tistim peklenskim ironičnim tonom, ki je bil njegova vrsta žalitve.
»Drag je denar, ki ga daješ!« je odgovoril Aretino.
Bembo je skomignil s pleči in nadaljeval:
»Torej, ti pokličeš Perino in mi pokažeš sobo, kjer je Bianka zaprta; jaz jo pregovorim, in nato naju spraviš iz hiše, ne da bi naju kdo videl.«
»Dobro. Počakaj me tukaj par minut.«
Aretino je odšel.
Bembo je vstal.
Čakal je; srce mu je utripalo, kakor da hoče počiti, obraz se mu je krčil... Ves tak je bil kakor ponoči, ko je stopil pred Bianko v globini goščave...
Nekaj minut na to se je Aretino vrnil, rekoč:
»Pojdi z mano.«
Bembo je vztrepetal po vsem telesu.
Prešinilo ga je trenotno obotavljanje.
Nato pa je z gesto tragične odločnosti odšel za Aretinom.
Ta ga je vodil po več dvoranah, kjer je bilo povsod temno kakor v kozjem rogu.
Nazadnje je obstal pred nekimi vrati in dejal:
»Tukaj je!«
VII.
Kurtizanska hči.
V začetku zadnjega prizora, ki smo ga pravkar opisali, je bralec videl, da je Aretino na prošnjo, ali bolje rečeno, na povelje Bembovo odpravil svojega slugo s tem, da ga je poslal na daljnjo pot.
Bembo je zahteval, da naj tega slugo — edini, ki ga je videl stopiti v palačo — do jutri zjutraj zapre. A tudi daljnje naročilo je odgovarjalo namenu, ki ga je imel pred očmi.
Ta sluga je pred Aretinovimi očmi sedel v gondolo, in pesnik se je vrnil pomirjen v svojo palačo.
Gondola se je oddaljila.
Toda pet sto korakov od palače jo je dal sluga ustaviti in je skočil »a kopno. Napotil se je naglo proti Olivolskem® otoku in se pri tem široko izognil Aretinov* palače.
Kmalu Je dospel na otok in stopil v Dandolovo hišo, brez obotavljanja, kakor da je bil že večkrat tu.
Očlvldno Je bil znan v tej hiši, kajti stari Fi-lipo ga je prijateljsko pozdravil:
»Dober dan, Žanetto.«
In zares, ta sluga ni bil nihče drugi, kakor mladi mornar, ki ga je Skalabrino srečal nekega dne v Mestre.
Skalabrino mu je nasvetoval, da naj stopi v službo Rolanda Kandiana.
Zdi se, da je Žanetto prišel do zaključka, da bi bilo prav ugodno, prestopiti iz službe Bartola Enookega in Sandriga v Rolandovo; kajti sprejel je ponudbo.
Roland ga je spravil nato k Aretinu, deloma, da nadzoruje pesnika, deloma zato, da bi bil zmerom pravočasno poučen o vsem. kar se godi v njegovi palači.
»Ali je mojster tu?« je vprašal Žanetto, sto-pivši v hišo na Olivolskem otoku.
»Ne. Sinoči je bil tu.«
»Ali se vrne?«
»Morda pride nocoj.«
»Potem ga počakam.«
Žanetto je res počakal in ostal v hiši ves dan.
Ko smo to povedali, vrnimo se h kardinalu Bembu, ki smo ga pustili pred vrati sobe. v kateri je bivala Bianka.
»Tukaj je!« je dejal Aretino.
Bembo je vstopil in zagledal Blanko sedečo pri mizi.
Zapazivša ga, se je vzravnala kakor sveča in se po instinktivnem nagibu postavila za mizo, ki jo je spravila na ta način med sebe in med kardinala.
Ta si je s prvim pogledom ogledal sobo.
Opremljena je bila površno, kajti Aretino si ni rad nalagal stroškov, razen kadar so služili za zunanji, reprezentativni blesk.
Potraten v vseh vidnih delih svoje palače, je postajal beraški, kadar je šlo za intimne prostore.
Soba je vsebovala kot edino pohištvo precej tesno posteljo, majhno mizo in dva stola.
Sicer pa je treba dodati, da je bilo vse to jako udobno.
Vratom nasproti je bilo okno z dolgimi zastori.
Bembo je zaklenil vrata, vtaknil ključ v žep svojega jopiča in stopil k oknu, kakor da niti še ni zagledal Bianke. Odprl je okno in se sklonil ven.
Okno se ni odprlo na pročelju, to je, proti kanalu.
Gledalo je v stransko uličico.
Bembo je videl, da je ta ulica zapuščena in temna.
Okno je bilo v prvem nadstropju, to je, kakih dvajset čevljev nad cestnim tlakom.
Ko si je ogledal vse to dobro, se je Bembo zopet obrnil proti Bianki in videl, da je še zmerom oborožena s svojim bodalcem.
Nasmehnil se je z mračnim usmevom.
Imel je trden namen, da se zdaj ne da več oplašiti z rano na roki.
Deklica je odgovorila Bembovemu usmevu s tako
ravnim in trdnim pogledom, da se je zdel kakor pla* meneč odsev poguma. Močna kakor vojnica iz staro* davnosti, je čakala sovražnika, polna divje mirnosti, ki jo daje človeku skrajni obup.
Dan, ki se je bil pravkar spustil k zatonu, je bi! zanjo še precej miren.
Takrat, ko jo je Perina potegnila s seboj, se je Bianka, na koncu svojih sil, jedva zavedajoča se reči, ki so se godile okrog .nje, strta po ogromnem naporu svoje borbe v gozdu, dala odvesti brez odpora, če bi bil Bembo v tistem trenotku poizkusil nov napad, bi se mu bil posrečil.
Dospevša v Perininino sobo, je izgubila zavest.
Bodalce, ki ga je držala v roki, pravcat dragulj, rezilo, skovano od slovitega mečaria Ferrere v Milanu je padlo na tla.
Pobrala ga je in ga zamišljeno ogledovala; nato se je njen pogled zopet ustavil na Bianki. Zmajala je z glavo in zamrmrala:
»Revica uboga!«
Zapopadla je bila, kaj se godi! _
Ko se je njenemu trudu posrečilo, spraviti Bianko zopet k zavesti, so se dekličine oči začele nemirno ozirati kroginkrog, kakor da iščejo nečesa. In v teh očeh je bila tolika bolečina, da se je Perina ustrašila še bolj kakor prej, ko se je Bianka onesvestila.
»Tu je tisto, česar iščete!« je dejala in ji pomolila bodalce.
Bianka je segla željno po njem.
Nato si je pomirjena ogledala svojo novo tovarišico in se ji nasmehnila.
»Vi ste mi prijateljica?«
»Da!«, je odgovorila Perina ganjeno, »prijateljica sem; od mene se ne bojte ničesar.«
»Zdaj se ne bojim ničesar več.«
Spogledali sta se; obedve krasotici sta pomolell druga drugi roko z isto instinktivno gesto.
»Kje sem?« je vprašala Bianka nato.
»V palači Aretinovi.«
Bianka jo je začudeno pogledala . . .
»Ali ne poznate Aretina? Slaven pesnik je; ves svet se trese pred njegovimi satirami in občuduje njegove poezije.«
Perina je govorila z Jiaivnim ponosom.
»On služi mnogo denarja«, je nadaljevala. »Njegova natura je taka, da rad kriči, a drugače tni hudoben človek. Me, ki ga dobro poznamo, ne moremo razumeti, za kaj se ga tolikanj boje. Z nami je zmerom dober in zelo velikodušen.«
»Z vami?«
Perina je nenadoma zardela.
Po njenem domnevanju je bila Bianka nova služ' kinja, ki jo je Aretino privedel v svojo hišo. Razume se, da je iz lastne izkušnje le predobro vedela, kaj so pravzaprav služabnice Aretinove. In že si je očitala ta način hvale, ki jo je podelila svojemu gospodarju.
MALI OGLASI
Mirna stranka,
samo z 13 letno hčerko išče stanovanje (soba in kuhinja). Cenjene ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod Šifro »Penzionist«.	2635
Tri krasne pisarniške prostore
v Slovenski ulici 8. oddam takoj. Vprašati istotam pri hišniku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer, Gregorčičeva ulica 9.	2551
Prodani nerabljen pleskan ročni voziček z lestvicami, pripravljen za trgovca. Frankopanova 20 I, vrata 6.	2619
Sadjevec,
Izjava!
Podpisani Hinko Sax, trgovec v Mariboru reproduciral sem neupravičeno razglednice, ki so izšle v zalogi tvrdke F. M. Novak, Maribor, Gosposka ulica.
Zahvaljujem se tvrdki F. M. Novak, da je odstopila od uvedenega postopanja.
Maribor, dne 14. oktobra 1929.
2636	HINKO	SAX.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljube soproge, oziroma mame in stare mame, gospe
Marije Sorrč, roj. Modi
soproge blv. grajščinskega upravitelja
ter za mnogokrojno časteče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
2638	ŽALUJOČI	OSTALI.
Maribor, Sv. Ožbald v Dr. d. 15. X.
„Večernik“
Novo otvorjena trgovina IB
s premogom in lesom 11
Tinnauer
> 2544
I
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
l.
Brez posebnega obvestila!
Koren Jakob, pekovski mojster in hišni posestnik javlja v svojem, kakor v imenu svoje soproge Marije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je njih edina hčerka
Ljudmilica Koren
danes 14. oktobra 1929 ob 17. za vedno preselila med nebeške krilatce.
Pogreb naše ljubljenke se bo vršil iz hiše žalosti Koroška c. 47. dne 16. oktobra 1929 ob 14. na mestno pokopališče v Pobrežju, Sv. maša bo darovana dne 17. okt 1929 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.	2638
Maribor, Rečica, Rogaška Slatina, dne 15. oktobra 1929.
- Mariborska tiskarna d. d., predstavnik