Mavhinje: težave otroškega vrtca Jože Pirjevec je edini zamejski kandidat na volitvah za slovenski parlament /4 Klop predstavlja politično sceno v Sloveniji pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami / 22 Sto let razvoja s teritorijem Skupil o praznovanje stoletnice od 19, do 2 L septembra lAlEiiU« BCC Dej k n Primorski PETEK, 19. SEPTEMBRA 2008 Št. 223 (19.313) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Alitalia razpada, Italija v recesiji Martin Brecelj Alitalii so po vsem sodeč dnevi šteti. Podjetniški konzorcij CAI, ki je nameraval prevzeti zdrave dele italijanskega letalskega prevoznika, se kljub podpori Berlusconijeve vlade ni uspel dogovoriti s sindikati in je včeraj umaknil svojo ponudbo. S tem se je mogoče dokončno izjalovil poslednji poskus, da bi Italija ohranila lastno letalsko družbo oziroma pomembnejšo vlogo v letalskem prometu. Takih poskusov je bilo v preteklosti več. Predzadnjega je predstavljala prevzemna ponudba francosko-nizozemske-ga prevoznika Air France-KLM, ki jo je na začetku tega leta odobrila Prodijeva vlada. Čeprav gre za zadevo nacionalnega interesa, se okrog nje nikakor ne more oblikovati potrebna enotnost: partikularni interesi imajo vselej zadnjo besedo in še tako dobri načrti redno splavajo po vodi. Žal je Alitalia v precejšnji meri podoba današnje Italije. Zato ni čudno, da se država nikakor ne more dvigniti iz krize, s katero se spopada že dve desetletji. Tako se dogaja, da se na lestvicah najrazvitejših vse bolj pomika na zadnja mesta. In to na vseh področjih, od šolskega do gospodarskega. Kar se gospodarstva tiče, so zadnji podatki naravnost dramatični. Včeraj je študijski center zveze industrijcev objavil napoved, da bo letošnji italijanski bruto domači proizvod zabeležil padec za desetinko odstotka. Italija doživlja torej recesijo, tretjo po drugi svetovni vojni. italija - Potem ko je ugotovil, da šest od devetih sindikatov ni sprejelo njegovega ultimata CAI umaknil ponudbo, Alitalia na robu prepada Navzkrižno obtoževanje med vlado in sindikalno zvezo CGIL gorica - Predali namenu sistem za pretovor s ceste na železnico Prihodnost bo čezmejni logistični terminal Včeraj so na goriškem tovornem postajališču slovesno predali namenu nov sistem za prevoz tovornjakov po železnici, ki ga je družba SDAG uresničila z evropskim denarjem ter s podporo občine Šempeter-Vrtojba in družbe Fersped. Pridobitev, ki predstavlja v načrtih italijanskih in slovenskih upraviteljev odločilen korak v smeri uresničitve čezmejnega logističnega terminala, je pozitivno ocenila tudi dežela FJK, ki želi novo infrastrukturo izkoristiti za razbremenitev prometa na avtocesti A4. Na 15. strani RIM - Podjetniški konzorcij CAI je umaknil svojo ponudbo za prevzem zdravih delov letalskega prevoznika Alitalia. To je storil včeraj popoldne, potem ko je ugotovil, da šest od devetih sindikatov ni sprejelo njegovega ulti-mativnega predloga za reševanje krize. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je ocenil, da je stanje dramatično, ter za nastali položaj obtožil predvsem sindikalno zvezo CGIL, ki pa je s svoje strani očitala vladi, da je ona odgovorna za dramatično zaostritev krize, češ da je njeno reševanje vodila neustrezno. Alitalia je tako na robu stečaja. Na 5. strani Slovenija: pet kandidatov italijanske manjšine Na 4. strani Trst: Sinti spet brez električnega toka Na 7. strani Goriški konzorcij stavi na priselitev arhitekturne fakultete Na 15. strani Goriški sindikat CGIL prispeval za obnovo bolnice Franje Na 16. strani Lepa Nina o svojih manekenskih začetkih Na 24. strani DEŽELA - Zakon o »narečjih« V desni sredini zmeda, a tudi dogovarjanje TRST - Zakon o zaščiti lokalnih narečij (med katerimi so vključiti tudi nadiščino, rezijanščino in po nasen), je v desni sredini povzročil zmedo, utira pa si tudi pot želja po političnem dogovarjanju. Ljudstvo svobode in Severna liga sta včeraj izrazila potrebo po poenotenju zakonskih osnutkov, ki sta vsebinsko zelo različna. Medtem ko ligaši hočejo zaščititi tradicionalna narečja, želijo na desnici med drugim jezikovno in narodno razkosati slovensko manjšino. S tem v zvezi je predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar pisal predsedni- ku deželnega parlamenta Edouardu Ballamanu. Predsednik je tudi napovedal bližnjo sejo, na kateri se bo paritetni odbor ukvarjal s tem vprašanjem. O načrtu, da bi Benečane ločili od Slovencev sta predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka govorila z slovenskim generalnim konzulom Jožetom Šušmeljem. Slednjega je zunanji minister Dimitrij Rupel pooblastil naj zahteva čimprejšnje srečanje s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom. Na 3. strani TRST - Pristanišče Pristaniška družba na okopih TRST - Pristaniški odbor je na včerajšnjem zasedanju preložil odločitev, kdo bo v prihodnjih 15 letih upravljal lesno pristanišče, na prihodnjo sredo. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli pa je v zvezi s Pristaniško družbo povedal, da so stekle temeljite kontrole glede upoštevanja pravil v pristanišču in da je minister Matteoli tudi potrdil vlogo družbe v pristanišču. Po mnenju sindikata Cgil pa bi lahko Pristaniška družba v kratkem šla v stečaj, ker druga podjetja v bistvu ne upoštevajo zakonodaje. Na 6. strani 2 Petek, 19. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Poklic duhovnika danes David Bandelj / Še vedno - potem ko sem dodobra premislil - dvomim, da sem primeren človek, ki bi lahko o današnji temi povedal kaj pametnega ... Toda spričo kroničnega pomanjkanja poklicanosti in posledične tišine, ki se ustvarja okoli tega, saj o tem nihče ne piše, kdo se še morda pogovarja, Cerkev pa se žal bolj ukvarja s politiko, kakor s poklicanostjo, bi glas laika morda lahko spodbudil še koga, da se o istih stvareh sprašuje, odgovarja, ustvarja dialog. Najprej je temu zapisu treba predpostaviti dve stvari. Prvič: govorim s stališča človeka, ki priznava možnost, da se kristjan odloči za življenjsko pot, ki bi danes izgledala neumna - posvečeno življenje. Pravzaprav razumem vsako odločitev za življenjsko pot kot posvečeno, bodisi zakon kot samskost ali duhovništvo/redovni-štvo, če je le premišljena in zavedna. Drugič: ne verjamem v dejstvo, da ni več poklicanosti. »Poklicanost« je po definiciji vezana na »klic« nekoga, v našem primeru na večno in absolutno osebo Boga, ki ne neha »klicati«. Problem je drugje in rad bi razmišljal prav o tem. »Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih« (Mt 22, 14). To je rekel nič manj kot Jezus Kristus, a žal ne v kontekstu, za katerega ponavadi uporabljamo ta stavek . Dejstvo, da se srečujemo z zelo nizkim ali celo rekordno nizkim številom mladih duhovnikov (ne samo pri nas, v Sloveniji je bilo letos število novomašnikov najnižje doslej) gre pripisati (po mojem skromnem mnenju) sodobni (ali ne-po-sodobljeni) podobi duhovnika in potrebam današnjega kristjana (namenoma se izogibam besede »ver- nik«, ker ta mi danes ničesar ne garantira. »Kristjan« po definiciji pa). Močno smo še ukalupljeni v podobo duhovnika, ki je kralj, vladar in postava na svoji župniji, ki se ukvarja s svojimi ovčicami, jih »opominja in uči, prosi in svari«. Ali pa je podoba duhovnika, kot v času don Abbondia prešla v zavest kot podoba človek, ki ni imel boljše možnosti, da bi se realiziral in je zato izbral duhovništvo, kjer je vsaj preskrbljen in se lahko ukvarja s svojimi zanimanji, saj je njegova edina dolžnost ta, da enkrat na dan mašuje (pa še ta ni obvezna .) ter moli brevir. Ta zmotna prepričanja so tudi družbo spravila ob steno, češ kaj pa si potem lahko pričakujemo od duhovnika, ki nam je dan . Sam si predstavljam, da je danes podoba duhovnika močno spremenjena, ker so se spremenile potrebe kristjanov. Kristjan ne bo hodil več v cerkev, k maši in k zakramentom, ker mu je to tradicija (rekel sem kristjan, ne vernik!), ampak ker čuti to kot potrebo, morda kot nujnost, da se lahko sreča z Bogom. Noče duhovnika, ki ga bo učil, ampak duhovnika, ki ga bo poslušal, svetoval, blagoslavljal, še manj hoče duhovnika, ki bo skrbel za »zemeljske« stvari, duhovnika-umetni-ka, duhovnika-zgodovinarja, du-hovnika-literata, duhovnika-časni-karja, ipd. Kristjan si pričakuje duhovnika, ki bo človek duhovne vsebine, duhovnega življenja in duhovnega zgleda. Se pravi človeka, ki svoje duhovno življenje živi (!) v odnosu z Bogom in z ljudmi v svetu, v katerem je postavljen. Po tem, kar vidim, se bojim, da večina duhovnikov tega ne dohaja, pa ne zaradi tega, ker ne bi bili sposobni, ampak ker jih zaledje (beri: škofija) ne podpira (lažje je vztrajati v zakoreninjeni tradiciji, kakor na- predovati in spreminjati .) in ker je tudi formalna drža Cerkve, ki vztraja v sistemu škofija-dekanija-župnija na teritorialni ravni, zdavnaj preživeta in presežena. Skupnosti kristjanov se ne bodo več združevale v cerkvah, ki so lokalnega značaja, ampak tam, kjer bodo dobile dovolj duhovne hrane, da bodo lahko shajale v svetu, ki duhovnosti sploh ni več naklonjen, kvečjemu obratno . skratka: tam, kjer bodo dobile duhovnika, ki bo imel dovolj karizme, da bo lahko kazal pot do odnosa z Bogom. In prav v tem vidim največjo hibo, ki je kriva za pomanjkanje poklicanosti ali pomanjkanje »slišnosti«. Tako kot je družina v krizi, je v krizi tudi duhovništvo, ker ni zgledov. Vsi, od duhovnikov do laikov, so prepuščeni sami sebi in ker se preveč ukvarjajo s tem, kako bi shajali, iščejo (večkrat zgrešeno) pot drugje in ne morejo slišati Boga, ki se ne razodeva v viharju, ampak v sapici . Treba je namreč ciljati na kvaliteto krščanstva, na njegovo evan-geljskost in se vrniti k izvirom. In to bodo lahko duhovniki tretjega tisočletja lahko udejanjali v polnosti, ker so pogoji sila podobni tistim, ki so se godili v prvih stoletjih krščanstva in je zato paradoksno lažje udejanjati evangelij. Tudi če »uradna« Cerkev tega še ne dohaja. Konec koncev smo Cerkev ljudje, ki lahko duhovnikom tudi zelo pripomore-mo. In tu se spet odpira novo vprašanje, o vlogi laikov v Cerkvi (naslednje Žarišče, obljubim ...). Da zaključim brez zaključka, ampak le vržem seme: ni nam treba duhovnikov, ki bi bili po vlogi duhovniki. Treba nam je duhovnikov, ki so podoba Kristusa in ki se sprašujejo, »kaj bi Kristus naredil namesto mene v mojem položaju« . PODBONESEC - Jutri odprtje razstave Ljudje Benečije na fotografijah Ivana Gujona Ivan Gujon je na svojih fotografijah ovekovečil ljudi iz Benečije PODPONESEC - V večnamenskem centru v Landru (Podbonesec) bodo jutri ob 18.30 odprli fotografsko razstavo in istočasno predstavili katalog z naslovom Slovenj - Ljudje Benečije na začetku dvajsetega stoletja, fotografije Ivana Gujona. Razstava in katalog SLOVENJ predstavljata - prvič na celovit način -izbor fotografij iz sklada Ivana Gujona, duhovnika-fotografa, strastnega gojite-lja tehnoloških novosti ter neutrudnega družbenega animatorja. V prvih treh desetletjih dvajsetega stoletja je dokumentiral majhne dogodke, ki so sestavljali vaško dogajanje v Nadiških dolinah. Še zlasti pa je ovekovečil ljudi; prav podobe, ki prikazujejo ljudi iz Benečije, sestavljajo potek te razstave: portreti in skupine so bili izbrani med desetinami slik zaradi čara, ki odseva iz obrazov, zaradi poz ali zaradi očitnih znakov težav sveta, v katerem so živeli. Rezultat je človeška galerija z začetka dvajsetega stoletja, ponatisnjena z najnovejšimi tehnikami digitalnega tiska (z dodatkom nekaterih barvnih sprememb, do katerih lahko pride pri prenosu negativov), ki torej oddaljujejo te povečane fotografije od njihovih originalov, a brez ponarejenosti in brez pomanjkanja filološkega spoštovanja, temveč z zavestjo potrebe samovoljnih izbir, da bi lahko te podobe, ki pričajo o preteklem svetu, približali naši, današnji občutljivosti. Razstava bo na ogled do 2. novembra 2008, in sicer ob sobotah med 15. in 18. uro, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. KULINARIČNI KOTIČEK Polentaz gobami Jesen je čas gob in čeprav sem o gobah že marsikaj napisal, je vedno kak nov recept, ki ga velja zabeležiti. Za vsak recept pa velja vedeti, da gre za osnovo, za priporočilo, potem ga vsakdo lahko oblikuje po svoje, v skladu s svojo domišljijo in trenutnim razpoloženjem. Pričujoči recept, glede na sestavine, je najbrž nastal na neki planšariji, zelo verjetno nekje v Venetu ali na Tridentinskem, lahko pa bi bil mirne duše doma tudi nekje v naših hribih. Priprava je zelo enostavna, pri nas pa bo edini problem priti do svežih jurčkov. Ampak, v sili hudič tudi muhe žre in tudi mi si lahko pomagamo na drug način. Ker so šampinjoni na voljo skozi vse leto, suhe gobe pa tudi, lahko zamenjamo jurčke s šampinjoni in suhimi gobami. Rezultat prav gotovo ne bo enak, verjemite pa, da bo končni izdelek še kako užiten. Potrebujemo: 500 gr svežih jurčkov (če jih nimamo, bomo uporabili 500 gr svežih šampinjo-nov in 50 gr suhih gob), polovico majhne čebule, 3 skodele koruznega zdroba, žlico masla, 250 ml sveže smetane, skodelo naribanega parmezana, peteršilj, sol in poper. Najprej skuhamo polento, za kar bomo porabili približno 35-45 minut. Ko je polenta skuhana, jo preselimo v skledo, ki smo jo prej zmočili z mrzlo vodo in pustimo, da se ohladi in strdi. Medtem na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, ki ne sme porjaveti, dodamo na lističe narezane dobro očiščene gobe in jih pražimo približno 10 minut. Solimo, popramo in dodamo drobno sesekljan sveži peteršilj. Medtem se je polenta ohladila in jo lahko vzamemo iz sklede in jo vodoravno razrežemo na dve polovici. Dno ognjevarne posode zmočimo z dvema ali tremi žlicami smetane in nanj položimo spodnjo polovico polente, jo pokrijemo s polovico praženih gob in jo polijemo z nekaj žlicami smetane, ki smo jo pomešali z naribanim parmezanom. Sedaj lahko pokrijemo z drugo polovico polente, ki jo prekrijemo z ostankom gob in s preostalo smetano, ki smo ji prav tako primešali ostanek parmezana. Posodo porinemo v ogreto pečico in pri srednji temperaturi pečemo približno pol ure. Najbrž je odveč, da povem, da namesto parmezana lahko uporabimo katerikoli nariban sir, namesto smetane pa lahko uporabimo bešamel. Če se nam ne ljubi zamuditi 45 minut s kuhanjem polente, lahko v 10 minutah skuhamo instant polento, ki pa gotovo ne bo tako okusna. Lahko celo kupimo že pripravljeno polento in jo narežemo na rezine. Skratka, vse je odvisno od vaše volje do kuhanja. Dober tek! Ivan Fischer PREJELI SMO Etnonacionalizem Ob obletnici ustrelitve bazoviških junakov se je o etnonacionalizmu oglasil tudi peti. Zdaj bo seveda težko reči kaj bolj pametnega, sem si mislil, saj je mož menda že od same ustanovitve član Beneške komisije, katere člani so samo »neodvisni strokovnjaki mednarodnega slovesa zaradi izkušenj v demokratičnih inštitu-cijah ali zaradi njihovega prispevka k razvoju prava in politične znanosti«. Zadnjič sem izrazil mnenje, da bi morali poseči v diskusijo naši strokovnjaki/veljaki: Budin, Kodrič in Dolenc. Ko pa sem sedaj videl, kdo se je oglasil, sem najprej pomislil na našo senatorko, ki žal še nima veliko izkušenj, takoj nato pa mi je prišel na misel naš nekdanji senator, evropski poslanec in diplomatski izvedenec Demetrio Volcic. Ko sem drugič prebral spis »neodvisnega strokovnjaka mednarodnega slovesa«, sem pomislil, da bi lahko tudi sam kaj pripomnil k njegovemu sobotnemu razmišljanju. Želi biti spravljiv in trdi, da je minil čas za etnonacionalistične polemike. Evropska zveza naj bi ne poznala narodnostnih ozemelj, ker ne priznava ozemeljskih rezervatov na škodo uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih morajo njeni državljani uživati na celotnem ozemlju zveze. Naj to pomeni, če upoštevamo 1. člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, da imamo pravico do rabe slovenskega jezika ne samo v Rimu in Caltanissetti, temveč tudi v Stockholmu in v Arvidsjauru, da Driolasse, Cerneglonsa in seveda Vidna niti ne omenjamo? Če je mož pravnik mednarodnega slovesa, bi lahko razložil zakaj Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin rabi v 10. in 14. členu izraz »Na območjih, na katerih že tradicionalno ali v znatnem številu prebivajo pripadniki narodnih manjšin...« v 11. členu pa izraz »Na območjih, kjer v znatnem številu prebivajo pripadniki narodnih manjšin...« In končno, kaj pomeni sledeče besedilo 16. člena navedene pogodbe, ki se glasi: »Pogodbenice se vzdržijo ukrepov, ki spreminjajo razmerje prebivalstva na območjih, na katerih prebivajo pripadniki narodnih manjšin, in so namenjeni omejevanju pravic in svoboščin, ki izvirajo iz načel te okvirne konvencije«. Odgovor je na svoj način zelo enostaven: okvirne konvencije ni izdelala Evropska zveza, temveč Svet Evrope. Toda prav ta je ustanovitelj Beneške komisije, katere član je tržaški »neodvisni strokovnjak mednarodnega slovesa». Toda »neodvisni strokovnjak mednarodnega slovesa« je univerzitetni profesor ustavnega prava v Italijanski republiki, zaradi česar bi moral poznati poleg ustave tudi razsodbe Ustavnega sodišča, ki govorijo o »naselitvenem ozemlju priznane jezikovne manjšine«, in kot tržaški občan bi moral poznati tudi tako imenovan »zaščitni zakon«, ki v 4. členu uporablja izraz »nel territorio in cui la mino-ranza e tradizionalmente presente«. Po njegovem prepričanju naj bi bil »zaščitni zakon« v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli Evropske zveze? Kot tržaški občan bi »neodvisni strokovnjak mednarodnega slovesa« moral najkasneje leta 2001 odločno nastopiti zoper tako imenovani »zaščitni zakon«, ki predvideva znotraj »territorio d'inse-diamento della minoranza riconosciuta« vzpostavitev dveh ravni uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kljub temu, da Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin zagotavlja kar v prvem členu, da je »Varstvo narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin ... sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in kot tako spada v okvir mednarodnega sodelovanja«! Že kot pripadnik zvrsti »homo sapiens sapiens« bi moral nastopiti proti zakonu, ki na papirju zagotavlja popolno pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi prav na ozemlju, na katerem ni sedežev količkaj pomembnih oblasti, na ozemlju, na katerem imajo sedež vse količkaj pomembne oblasti, pa nudi posredno varstvo preko mehanizmov, ki tega varstva ne morejo zagotoviti. Seveda bi moral poznati tudi izdelek »institucionalnega paritetnega odbora« in ozemeljske rezervate, ki jih je ta izdelek zakoličil. Upam, da veliko pove o kakovosti teh ozemeljskih rezervatov, ki v Evropski zvezi niso dopustni, diskriminacija pripadnikov slovenske jezikovne in narodne manjšine v Rojanu pri volitvah. Šest volišč je v šolski stavbi z vhodoma v ulici Gi-nestre 7 in v ulici Montorsino 2. Slovenski volilci, ki so glasovali na voliščih z vhodom v ulici Ginestre (št. 10,162,163), so bili deležni »najvišje možne stopnje varstva«, slovenski volilci, ki so glasovali na voliščih z vhodom v ulici Montorsino (št 164, 165, 168), pa niso bili deležni niti tiste stopnje varstva, ki jo je Ustavno sodišče Italijanske republike označilo kot »tutela minima«. In vendar živijo oboji v Evropski zvezi, oboji v Italijanski republiki, oboji v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Bene-čiji» oboji v tržaški pokrajini in v tržaški občini. Celo oboji (s kako izjemo) v istem rajonu. Mislim, da bi bilo res zanimivo vedeti, kaj bi rekel tržaški univerzitetni profesor ustavnega prava in »neodvisen strokovnjak mednarodnega slovesa«, ko bi vedel vse, kar je potrebno vedeti o snovi, o kateri govorimo ali pišemo. Samo Pahor / ALPE-JADRAN Petek, 19. septembra 2008 3 dežela - Zakonski predlog za zaščito lokalnih narečij Brezigar pisal Ballamanu Zmeda v desni sredini Ljudstvo svobode in Severna liga se pogajata o morebitnem skupnem besedilu ••• TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino bo ocenil deželni zakonski predlog desne sredine, ki tako ali drugače obravnava tudi Slovence. To napoveduje predsednik odbora Bojan Brezigar, ki je včeraj pisal predsedniku deželnega sveta Edouardu Ballamanu in v vednost predsedniku Dežele Renzu Tondo in članom paritetnega odbora. Slednji se bo sestal v prihodnjih dneh. Paritetni odbor seveda nima pristojnosti, da bi se direktno vpletal v zakonodajno dejavnost deželnega parlamenta, želi pa biti zraven ko gre za odločitve, ki zadevajo slovensko manjšino. V zakonskem predlogu predstavnikov Ljudstva svobode, UDC in Stranke upokojencev so namreč izrecno omenjena "narečja" rezijanščina, nadiščina in "po nasen", o katerem nismo uspeli zvedeti, za kaj se v resnici gre. Brezigar opozarja na zaščitni zakon za slovensko manjšino in na tozadevni dekret predsednika republike o ozemlju Furlanije-Julijske krajine, kjer naj se ta zakon izvaja. V predsedniškem odloku namreč niso nikjer navedena narečja, ki jih omenjajo Piero Camber in ostali predlagatelji deželnega zakonskega predloga. Zmeda v desni sredini Zakonski predlog o zaščiti deželnih narečij je v deželni desni sredini povzročil pravo zmedo. Severna liga se je takoj ogradila od predloga Camberja in somišljenikov ter predložila svoj osnutek, ki obravnava "prava" lokalna narečja in ne manjšinskih jezikov, kot so slovenščina, furlanščina in nemščine. Camber in Federico Razzini (Severna liga) sta na včerajšnjem srečanju vsekakor dejala, da obstajajo dobre možnosti za vsebinsko poenotenje obeh zakonskih predlogov. Spet se je oglasil tudi Roberto Novelli (Ljudstvo svobode) ter ponovil, kako si Benečani zelo želijo, da bi jih ne več obravnavali kot Slovence. Novellijev somišljenik iz Por-denona Franco Dal Mas pa meni, da bi morala Dežela namesto jezikovnim manjšinam posvetiti pozornost poučevanju angleščine. Soočenje Gabrovec-Baritussio (LS) Franco Baritussio (Ljudstvo svobode) predlaga deželni zakon za zaščito nemške skupnosti. Bivšemu trbiškemu županu se ne zdi prav, da se zaščita nem- Bojan Brezigar ške skupnosti v Kanalski dolini in v Sau-risu omenja znotraj državnega zaščitnega zakona za Slovence. Baritussiu odgovarja Igor Gabro-vec (SSk), ki pravi, da bi morala država izvajati člene znotraj zakona 38 o nemški skupnosti. Tega očitno ne dela, kot ne izvaja številnih členov zaščitnega zakona za Slovence. Gabrovec vsekakor zavrača vsakršno polemiko med narodnimi manjšinami. Zato predlaga omizje državnih in deželnih institucij, predstavnikov Slovencev in tudi nemške skupnosti, da se po možnosti skupaj zavzamejo za celovito izvajanje zaščitnega zakona za Slovence. Edouard Ballaman Oglasil se je tudi aktualni župan Trbiža Paolo Carlantoni, ki se mu Ga-brovčeva omemba fašizma ne zdi ravno simpatična in primerna. Po njegovem mnenju (trbiški župan pripada desni sredini) mora vsekakor zakonodajalec ločiti jezike (tudi manjšinske) od lokalnih narečij. K temu je treba dodati, da je Illyje-va koalicija v svoj volilni program leta 2003 vključila tudi zaščito nemško govoreče jezikovne skupnosti. Žal tega zakona leva sredina, kljub dobri volji tedanjega odbornika Roberta Antonaza, ni odobrila in zelo malo verjetno je, da bo to storila Tondova večina. Renzo Tondo Koliko denarja za narodne manjšine? Piccolo je objavil, da bo t.i. zakon Camber o narečjih, če bo seveda odobren, stal Deželo najmanj milijon evrov na leto. Dan potem je Messaggero Veneto napisal, da bo v letu 2009 iz deželnih blagajn šlo za narodne in jezikovne manjšine kar 6 milijonov evrov, pri čemer so omenjeni tudi Furlani in Slovenci. Ne gre sicer samo za deželni, temveč tudi za državni denar, beremo v furlanskem časopisu. Tem šest milijonom je treba dodati še milijon za narečja in lokalne govorice. Skratka ne samo politična, ampak tudi finančna zmeda. aktualno Sporočilo konzulata Slovenije o evroregiji TRST - V zvezi z izjavami italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija med nedavnim obiskom v Vidmu nam je Generalni konzulat Republike Slovenije poslal naslednje sporočilo: Na srečanju Koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije v Rimu, dne 8. septembra 2008, je italijanski minister za zunanje zadeve Frattini izpostavil predlog Italije, da bi se o sestavi evroregije pogovarjali znotraj Evropske unije in da bi jo sestavljale FJK, Veneto, Koroška in Slovenija. Slovenski minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je italijanski strani pojasnil, da si Slovenija prizadeva za širši koncept evroregije, vendar se je pripravljena o tem pogovarjati. O glavnem mestu evroregije na srečanju Koordinacijskega odbora ni bilo govora, znano pa je, da je slovenska vlada pred časom že predlagala, da bi bil center evroregije v Ljubljani. narečja in manjšinski jeziki - Pavšič in Štoka sta se srečala s Šušmeljem Zakon hoče ločiti Benečane od Slovencev in jim priznati vlogo nekakšne »slovanske tvorbe« TRST - Predsednika krovnih organizacij Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič ter Drago Štoka sta se včeraj sestala z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Jožetom Šušmeljem glede osnutka zakona o zaščiti, ovrednotenju in promociji jezikovne, narečne in kulturne dediščine v Furlaniji-Julijski krajini. Predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji sta z zaskrbljenostjo ugotovila, da je uvodni del navedenega zakonskega osnutka uperjen proti zakonu za zaščito slovenske jezikovne manjšine v FJK (zakon št. 38). Obenem tudi proti deželnemu zakonu, ki celovito obravnavata zaščito slovenske manjšine na celotnem območju FJK, vključno z Videmsko pokrajino, so sporočili s slovenskega generalnega konzulata. Prisotni so se strinjali, da lahko iz uvodne besede predloga zakona ocenijo, da želijo predlagatelji z zaščito krajevnih slovenskih narečij najbrž zanikati zgodovinsko dejstvo, da živijo v videmski pokrajini Slovenci in jih s tem ločiti od ostalih Slovencev kot posebno »slovansko tvorbo«. S tovrstno zakonsko podporo krajevnim narečjem se v bistvu razvrednoti pomen prisotnosti slovenskega jezika v videmski pokrajini, kar je tudi v nasprotju z določili dveh že sprejetih državnih zakonov in deželnega zakona o jezikovni zaščiti, so še opozorili na včerajšnjem srečanju predsednikov SKGZ in SSO s Od leve generalni konzul Šušmelj, predsednik SKGZ Pavšič in predsednik SSO Štoka slovenskim generalnim konzulom. bologna - Slovesnost na univerzi Predsednik Türk o pomenu akademske svobode danes BOLOGNA - Predsednik Slovenije Danilo Türk se je včeraj v Bologni udeležil slovesnosti ob 20. obletnici Magne Charte Universitatum, kjer je imel osrednje predavanje o pomenu akademske svobode v današnjem času. Kot je dejal, je akademska svoboda že od nekdaj bistvena za sam obstoj evropskih univerz. Poleg osnovnega namena akademske svobode, da ščiti univerze, profesorje in študente, je predsednik republike naštel še tri dodatne funkcije, zaradi katerih je akademska svoboda pomembna v današnjem času. Kot prvo funkcijo je opredelil vzpostavljanje enotnega evropskega intelektualnega in raziskovalnega prostora, ki bo postal orodje za krepitev ustvarjalnega potenciala Evrope. Drugi namen akademske svobode je po predsednikovih besedah omogočiti obsežno razpravo o potrebnih reformah poučevanja, ki bodo zagotovile zaposljivost diplomantov in jih usposobile za reševanje problemov. Kot tretji in morda najpomembnejši namen akademske svobode v današnjem času je Türk navedel oblikovanje novih modelov globalnega Danilo Türk sodelovanja na področju visokega šolstva ter vzpostavitev Evrope kot ključnega vzpodbujevalca kreativnosti in razvoja na globalni ravni. Türk je svoje predavanje zaključil z mislijo, da so vsi ti cilji dosegljivi in da se moramo potruditi, da jih čim prej dosežemo. Kot je pojasnil, bo le uspeh pri uresničitvi teh funkcij zagotovil ustrezno mesto Evrope v prihodnosti. Magna Charta Universitatum je dokument, ki so ga septembra 1988 podpisali rektorji evropskih univerz, ki so se zbrali v Bologni ob devetstoletnici najstarejše evropske univerze. LJUBLJANA - Spor zaradi študentskega doma Korotan na Dunaju Slovenija zavrača napovedano odškodninsko tožbo Mohorjeve družbe LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) se je včeraj odzvalo na napovedano tožbo Mohorjeve družbe iz Celovca zoper ministrico Mojco Kucler Dolinar in MVZT zaradi nedokončanih pogajanj v zvezi z nakupom študentskega doma Korotan na Dunaju. Ministrstvo je napovedano tožbo označilo za "absolutno neutemeljeno". Kot so še pojasnili na MVZT, je ministrstvo dalo predstavnikom Mohorjeve družbe "že od samega začetka pogajanj jasno in nedvoumno vedeti, da sama pogajanja v obravnavani zadevi niso zavezujoča za Slovenijo, če na koncu ne bo prišlo do sklenitve pogodbe. Ker je Mohorjeva družba letos že večkrat med samimi pogajanji grozila z vložitvijo tožbe, ji je ministrstvo že tedaj pisno pojasnilo razloge, zakaj njihov zahtevek ni upravičen. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je ravno Mohorjeva družba decembra 2007 in januarja 2008 dala izredno veliko zelo jasnih zah- tev, da mora biti pogodba sklenjena nemudoma, ker ji bo v nasprotnem nastala nepopravljiva škoda". Ključni problem v obravnavani zadevi je po oceni MVZT pričakovanje Mohorjeve družbe, da je Slovenija dolžna kupiti Korotan. "Na taktiziranje Mohorjeve družbe je mogoče sklepati iz večkratnih navedb njihovih predstavnikov, da zaključujejo pogajanja s Slovenijo in da se zaradi tega že pogajajo z drugimi potencialnimi kupci, čeprav so nato kljub temu vedno znova izvajali formalne in neformalne pritiske na Slovenijo, da opravi nakup." "Mohorjeva družba je ves čas do sedaj tako v ustni kot v pisni komunikaciji poudarjala, da je s korektnostjo ministrice Mojce Kucler Dolinar v pogajanjih zelo zadovoljna. To je Mohorjeva družba izrecno navajala tudi v nekaterih svojih medijskih nastopih in s tem pritrjevala dejanskemu stanju. Ministrica je namreč kot vodja pogajanj svoje delo korektno opravljala, pogaja- nja tudi uspešno zaključila, dosežen dogovor pa kot točko dnevnega reda predala vladi v obravnavo. Zaradi vsega zapisanega je napovedano vložitev tožbe s strani Mohorjeve družbe mogoče razumeti predvsem z vidika pritiska, da se pogodba vendarle čim prej sklene," so še zapisali. Kot smo že poročali, je Mohorjeva družba v sredo vložila odškodninski zahtevek do Slovenije zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj. Zahtevek v višini skoraj 910.000 evrov so naslovili na ministrico Mojco Kucler Dolinar, ki je v imenu vlade vodila pogajanja z družbo. Kot so sporočili iz Celovca, je Mohorjeva družba preko svojega odvetnika postavila Sloveniji odškodninski zahtevek za povrnitev premoženjske škode v skupnem znesku 909.536,97 evra, ki naj bi ji ga slovenska vlada povzročila z neutemeljenim odstopom od pogajanj oziroma z navideznimi pogajanji za nakup študentskega doma Ko-rotan na Dunaju. (STA) 4 Petek, 19. septembra 2008 VOLITVE V SLOVENIJI / SLOVENIJA - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah Pet kandidatov za zajamčeni mandat italijanske manjšine Volilnih upravičencev je skupno 2.673 - Tudi v madžarski manjšini pet kandidatov LJUBLJANA - Za zajamčeni mandat italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu se na nedeljskih volitvah poteguje pet kandidatov. To so dosedanji poslanec Roberto Battelli, Aurelio Juri, ki je v parlamentu doslej zastopal stranko Socialnih demokratov ter Sebastian Pelan, Luciano Monica in Vladimiro (Miro) Dellore, ki so novinci v politiki. V volilne sezname je vpisanih skupno 2.673 volilnih upravičencev italijanske narodnosti iz občin Koper, Piran in Izola. Volilno soočenje med kandidati je bilo še kar živahno in tudi precej polemično. Svoja stališča in gledanja na situacijo italijanske manjšine so predstavili v dejansko vseh organiziranih enotah italijanske manjšine v Istri, danes pa imajo na programu še zadnje predvolilno soočenje na Radiu Koper-Capodistria, jutri pa bo volilni molk. 54 letni Battelli je član slovenskega državnega zbora vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990. Pred štirimi leti je bil edini kandidat za to mesto, pred vstopom v politiko je bil novinar na Radiu in Televiziji Koper. Tudi Juri (letnik 1949) ima za seboj bogato politično kariero. Bil je koprski župan, nato tri mandate parlamentarec najprej ZLSD, nato pa SD Boruta Pahorja. Če bo slednji, kot vse Luciano Monica kaže, izvoljen v slovenski parlament, bo Juri (tudi on je bil svojčas novinar) v primeru neuspeha na volitvah za manjšinski mandat nadomestil Pahorja v evropskem parlamentu. Ostali trije kandidati so - kot rečeno - novinci v politiki. 56-letni Del-lore je novinar v italijanskem uredništvu Radia Koper, kjer se v glavnem ukvarja s kulturo. Monica (letnik 1946) je bivši pedagoški svetovalec za Sebastian Pelan italijanske šole v Istri in nekdanji ravnatelj izolske osnovne šole Dante Alighieri. Najmlajši med vsemi kandidati (25 let) je Koprčan Pelan, ki se poklicno ukvarja z dizajnom in z grafično dejavnostjo. Vpisani v volilne sezname italijanske in madžarske skupnosti imajo pravico do dvojnega glasovanja. Poleg za kandidate obeh narodnih manjšin namreč lahko, kot ostali državljani, Marija Pozsonec glasujejo tudi za državne stranke oziroma njihove kandidate. Tudi za poslansko mesto madžarske narodne skupnosti se bo tokrat potegovalo pet kandidatov. V volilni enoti madžarske manjšine bodo volivci lahko izbirali med Mario Pozso-nec, ki ima za seboj dolg parlamentarni staž, Janezom Somijem, Olgo Požgai Horvat, Lazslom Gonczem in Albertom Halaszom. V NEDELJO OD 7. DO 19. URE Za izvedbo volitev že vse pripravljeno LJUBLJANA - Za izvedbo glasovanja na nedeljskih volitvah v DZ je večinoma že vse pripravljeno. Volitve bodo potekale med 7. in 19. uro, na končne neuradne izide volitev pa bo treba počakati do 29. septembra, ko bodo prešteli tudi glasove iz tujine. Odprtih bo 3314 rednih volišč, 54 volišč, na katerih bodo glasovali volivci zunaj kraja stalnega prebivališča, in 60 volišč za invalide. Na 20 voliščih za invalide bo mogoče glasovati tudi s posebno elektronsko napravo. Glasovanje bo potekalo tudi na 34 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času. V nedeljo bo odprtih tudi 37 volišč za volitve poslanca madžarske narodne skupnosti ter 54 volišč za poslanca italijanske manjšine. V splošni volilni imenik je vpisanih 1.650.356 volilnih upravičencev. V posebnem imeniku državljanov s stalnim prebivališčem v tujini pa je vpisanih 46.368 volivk in volivcev. Vsi ti so po pošti že prejeli volilno gradivo, poleg njih pa še 1397 volivcev, ki se v tujini nahajajo začasno. Štetje glasov se bo začelo takoj, rezultate pa bo mogoče spremljati tudi na spletni strani Državne volilne komisije. Na spletni strani poleg delnih neuradnih rezultatov objavljen tudi informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen. V ponedeljek bodo izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. VOLITVE V SLOVENIJI - Profesor Jože Pirjevec, zgodovinar in publicist, kandidira na listi LDS na Primorskem »Primorci z obeh strani meje moramo ustvarjati skupno vizijo razvoja, ki bo koristen za vse« Profesor Pirjevec, kot edini Slovenec iz zamejstva doslej kandidirate za poslanca v slovenskem parlamentu. To je svojevrsten primat. Kateri so razlogi za vašo odločitev? Šele lansko leto sem se odločil, da se politično angažiram in sicer zaradi tega, ker je LDS imela tolikšen osip. Zdelo se mi je nelojalno do volilcev, da so voditelji stranke trumoma odhajali, ker niso bili več na oblasti. Menil sem, da ima stranka, kljub napakam, ki jih zagrešila v preteklosti - tisti, ki je bral moje glose, ve, da sem bil do nje kritičen - določene vrednote. Te izvirajo iz kolektivne zavesti ljudi, ki verjamejo v osvobodilno fronto in ne zavračajo vsega, kar smo preživeli v zadnji polovici stoletja. Ti ljudje pa tudi verjamejo v demokracijo in razvoj, ki ju ponuja novi čas. Ko so mi ponudili, da kandidiram, sem pristal, čeprav sem imel pomisleke predvsem zaradi tega, ker sem že v letih in je jasno, da kakšnih političnih ambicij ne morem imeti. Tudi, ker sem jih že izpolnil na znanstvenem in akademskem področju. Dejal pa sem si, da kot Tržačan in Primorec lahko le kaj prispevam k dvigu politične kulture na Slovenskem. Sicer je treba povedati, da ste v preteklosti že kandidirali v Italiji. Dvakrat sem kandidiral za evropske volitve v Trstu, enkrat na listi socialistične stranke, drugič pa na listi Slovenske skupnosti. Dodati pa moram, da sem se pri pisanju knjige »Trst je naš!« dokopal do novih spoznanj, ki so mi narekovala, da spet stopim v politično areno. Primorci imamo politično kulturo, ki je različna od tiste v osrednji Sloveniji. Že v 19. stoletju, pred 1. svetovno vojno, smo v Trstu in na Primorskem ustanovili močno liberalno stranko, kateri se je pridružila še močna socialdemokracija. Imeli smo torej dve laični stranki, medtem ko je na Kranjskem vladala klerikalna Slovenska ljudska stranka. Po letu 1918 je Primorsko zasedla Italija, boriti smo se morali za preživetje in nismo mogli vplivati na to, kar se je dogajalo v Dravski banovini. Posledica je bila, da je slednja padla v roke političnemu katolicizmu totalitarnega kova, kar je povzročilo v Ljubljanski škofiji med 2. svetovno vojno usodni razkol, bratomorno klanje, ki ga Primorci nismo poznali. Po vojni, ko se je Primorska spet združila z matično domovino, je bila na tleh, gospodarsko in kulturno uničena. Znašli smo se na pogorišču, ki ga je pustil za seboj fašizem. To je pomenilo, da je treba začeti vse znova. Šlo je za dolg in težak proces, ki pa je sedaj zaključen. Prišel je čas, ko mora Primorska, potem ko je leta 1945 znova »dobila svoj obraz«, dobiti tudi svoj glas. Mislim, da moremo z našo mentaliteto, ki je laična, čeprav na a priori nasprotna veri, in ni pogojena od travm 2. svetovne vojne, v marsičem prispevamo k premo- stitvi krize, v kateri je Slovenija danes. Zakaj je po vašem potrebna alternativa sedanji oblasti oziroma sedanji slovenski vladi? Zato, ker je sedanja oblast ustvarila pogoje, ki grozijo z metamorfozo Slovenije v malo Italijo. To pomeni klientelistično družbo, v kateri moraš imeti patro-na, če se hočeš uveljaviti, moraš biti »naš«. Prepričan sem, da so volitve, ki so pred durmi, pomembne, ker je Slovenija v bistvu na razpotju. Kam hočemo iti? Ali v smer Berlusconijeve »demokrature« ali v smer moderne, razvite in po skandinavskih vzorcih oblikovane države. Kaj pa naj bi Slovenci imeli skupnega s Skan-dinavci? Določene poteze skandinavskega tipa že imamo. Nedavno sem bral v Neue Zürcher Zeitung zanimiv članek, posvečen Sloveniji. Avtor v njem opozarja na dejstvo, da je razpon med plačami pri nas podoben danskemu. V osnovi imamo torej še zdravo in kolikor toliko enakopravno družbo, ki pa jo je treba ohraniti in razviti. Opozoril bi na govor, ki ga je imel Janez Janša na proslavi priključitve Primorske v Kopru, ki je bil povsem sprejemljiv. Žal ga je imel na koncu svojega mandata. Če bi zadnja štiri leta govoril tako, kot je v nedeljo in v tem smislu tudi delal, bi mu vsi ploskali. Tako pa je govor izzvenel nekoliko prisiljeno. Nehote sem pomislil na Finija in na njegovo odkrivanje demokracije, potem ko je celo življenje nosil črno srajco. Govorite kot »unejec«, kar je logično, saj meje ni več, ste pa vendar tudi »zamejec«. Če boste izvoljeni v slovenski parlament, kaj se vam zdi, da bi bilo treba ukreniti glede nas in Primorske nasploh? Prejšnji teden sva imela s Rudijem Pavšičem pogovor na to temo v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Tam se je izkristalizirala misel, da bi bilo treba upoštevati regijo kot celoto. To pomeni, da moramo Primorci na tej in na oni strani meje izdelati strateški načrt o tem, kaj hočemo doseči, oblikovati tudi skupni organizem, ki bi bil zmožen predlagati smernice razvoja, koristnega za vse, tudi za Italijo. Ker že omenjate Italijo, kako ocenjujete trenutno stanje odnosov med državama, tudi glede na zadnja dogajanja, kot je bilo medministrsko srečanje v Rimu? Kar zadeva obisk v Rimu, sem nekoliko zaskrbljen, ker sem ga interpretiral kot Ruplov »labodji spev«, pa tudi predvolilno potezo. Sprašujem se, ali zaradi kratkoročnega uspeha ni obljubil česa, kar ni v skladu z našimi dolgoročnimi koristmi. Zaskrbela me je na primer novica glede evroregije, ki je v nasprotju s tistim, kar je Rupel še lani govoril. Da hočemo namreč ustvariti evroregijo, ki mora zaobjeti tudi avstrijsko Štajersko in zahodne madžarske županije. Center take evroregije bi bila Slovenija, medtem ko je koncept, ki ga podpirajo v Rimu, osredotočen na FJK in na Trst kot glavno mesto. Mesto, v katerem je naša beseda izven zakona, pa ne more biti po mojem središče evroregije, katere članica bi bila Slovenija. Z druge strani je treba ugotoviti, da je Italija v procesu spreminjanja, ki bo vodil verjetno v federalizacijo države. Če bo šel ta proces naprej, je jasno, da moramo imeti s severno Italijo ploden dialog. Odpirajo se nam velike možnosti, če bomo znali doseči, da nas Italijani ne bodo imeli za hlapce. V po-štev pride samo odkrito in pošteno partnerstvo, kar pomeni, da morajo Italijani spremeniti svoj psihološki in propagandistični pritisk na nas. Kakor so dokazovali članki v Piccolu v zadnjih tednih, pa v Trstu še vedno divja prava »hladna vojna« proti Slovencem. Mislim da gre za akcijo, ki je načrtno organizirana in še zdaleč ni končana. Preteklost ima svojo težo, Pa vendar, ali zaznavate v Trstu tudi pozitivne signale? Jaz jih ne občutim. Verjetno so, niso pa dovolj izraziti, da bi vplivali na utrip mesta. Glede tega so potrebne velike mentalne spremembe. Italijani se morajo sprijazniti z dejstvom, da smo tukaj, da v tem prostoru nekaj pomenimo in da brez nas v njem ni pravega razvoja. Napisali ste knjigo »Trst je naš!«, ki se nanaša na obdobje med leti 1848-1954. Koliko je Trst sploh še »naš« Če bodo Italijani toliko pametni, da bodo priznali legitimnost naše prisotnosti v mestu in deželi, bomo lahko z njimi razvili ploden dialog. Brez tega pa ne moremo. Dokler jih bo motilo, da sploh govorimo o »slovenskem etničnem prostoru«, dokler bodo rekli, da ta ne sega preko obronkov kraške planote, do takrat ne moremo govoriti o enakopravnem partnerstvu. Samo če si bomo eden drugemu priznali, da se etnični prostori lahko tudi prekrivajo, bomo zares prijatelji. Prej smo govorili, da je meja padla. Območje od Tržaške do Goriške, Beneške Slovenije in do Trbiža bi potrebovalo močan razvojni impulz. Mislim, da je tak impulz potreben na obeh straneh meje, ker je ljubljanska vlada v letih po osamosvojitvi naše področje zanemarjala. Govorim o Janševi vladi pa tudi o prejšnjih, ko sta bila še na oblasti Drnovšek in Rop. Prvemu sem pred leti očital, da je predsednik Clinton prišel večkrat v Evropo, kot je on prišel na Primorsko. Kljub temu, da je bila zanemarjena, pa se je Primorska znala postaviti na noge in ustvariti dve pomembni središči kot sta Koper in Nova Gorica. Znala je dvigniti svoje gospodarstvo, kmetijsko produkcijo in turistično dejavnost na visoko raven. Razvija industrijo, za katero je značilna tehnologija, ki je na svetovnem nivoju. Posrečilo se nam je ustvariti dva univerzitetna pola in v njih zadržati mlade ljudi. V določenem smislu smo že oblikovali skupni slovenski kulturni prostor, saj mladi Tržačani že delajo na univerzi v Kopru. To so pokazatelji razvoja, ki dobro obetajo. Treba pa je več investirati in pomagati strukturam, ki že obstajajo, ne pa jim metati polena pod noge. To je Janševa vlada počela, na primer kar zadeva Univerzo na Primorskem. Na nedeljski proslavi se je Janša hvalil, da je bil največji dosežek slovenskega predsedovanja Evropski uniji ustanovitev sredozemske univerze v Piranu. Pozabil je, da sredozemsko univerzo že imamo in sicer v Kopru. Katere so glavne točke vašega programa? Prispevati k temu, da bo Slovenija gospodarsko uspešna, socialno pravična in obenem visoko razvita država. To pomeni, da je treba dosti vlagati v kulturo, vzgojo in raziskovanje. K temu Primorska lahko prispeva veliko, vključno s Slovenci v Italiji. Pomembna je tudi realizacija infrastruktur, zlasti železnice, ki naj poveže Koper z Divačo, kar je v našem primarnem interesu. Tretja točka mojega programa je zamejstvo. Prispevati k oblikovanju razmer, v katerih se bodo lahko zamejci vključili v življenje matične domovine kot enakopravni državljani. Hočem tudi poudariti, da si želim laično Slovenijo, v kateri ne bo prostora za poveličevanje kolaboracije z naci-fašizmom. Pa tudi Slovenijo, katere zunanja politika ne bo diktirana iz Washingtona. D.U. / ITALIJA Petek, 19. septembra 2008 5 alitalia - Ker ni dosegel zahtevanega soglasja sindikatov CAI umaknil ponudbo Alitalia na robu stečaja Berlusconi napadel zvezni sindikat CGH, ki pa se brani in odgovornost za zaostritev krize pripisuje vladi RIM - Podjetniški konzorcij CAI je umaknil svojo ponudbo za prevzem zdravih delov letalskega prevoznika Alitalia. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je ocenil, da je stanje dramatično, ter za nastali položaj obtožil predvsem sindikalno zvezo CGIL, ki pa je s svoje strani očitala vladi, da je ona odgovorna za dramatično zaostritev krize, češ da je njeno reševanje vodila neustrezno. Kot je znano, je predsednik konzorcija CAI Roberto Colaninno sindikatom v sredo postavil ultimat, da če ne bodo do včeraj ob 15.50 sprejeli dogovora in podprli njegovega predloga za rešitev Alitalie, bo CAI umaknil svojo ponudbo. Trije zvezni sindikati, in sicer CISL, UIL in UGL, so strinjanje s predlogom konzorcija izrazili že v sredo. Zvezni sindikat CGIL pa je skupno z avtonomnimi sindikati ANPAC, UP, AVIA, ANPAV in SDI v noči med sredo in četrtkom pripravil svoj protipredlog za rešitev Alita-lie iz krize. Dokument so včeraj poslali vodstvu CAI in zaprosili za nujni sestanek ali z izrednim upraviteljem Alitalie Augustom Fantozzijem ali s predstavniki vlade. Toda CAI je protipredlog zavrnil. »Dramatične razmere v Alitalii in na mednarodnih trgih ne dopuščajo več podaljševanja pogajanj,« je ob koncu zasedanja v Milanu zapisalo vodstvo konzorcija. Nadaljnje odlašanje bi po njegovi oceni ogrozilo uresničitev načrta za rešitev Alitalie. In tako je konzorcij soglasno sklenil, da umakne svojo ponudbo. Zaposleni v Alitalii, zbrani na sindikalni skupščini na rimskem letališču Fiumicino, so novico o umiku ponudbe sprejeli z zadovoljstvom. Po njihovem naj bi se zdaj odpirale nove možnosti za rešitev letalske družbe. Novica pa je negativno presenetila Berlusconija, saj je še dopoldne izrazil prepričanje, da bi CAI lahko uresničil svoj načrt tudi brez soglasja CGIL in avtonomnih sindikatov. Po umiku CAI je ocenil, da Alitalia stoji pred prepadom in da so razmere dramatične, odgovornost za to pa je naprtil zveznemu sindikatu CGIL in avtonomnim sindikatom. Pristavil je, da odločitev konzorcija še ne napoveduje stečaja največjega italijanskega letalskega prevoznika, pač pa je potrebno temeljito proučiti vse možnosti. Voditelj CGIL Gugliemo Epifani Berlusconiju ni ostal dolžen. Na izredni tiskovni konferenci je povedal, da za nastali položaj nosi največjo odgovornost vlada, ker da je slabo vodila reševanje krize. Epifani je poudaril, da se je CGIL do zadnjega trudil za oblikovanje dogovora, ki bi ga sprejeli tudi avtonomni sindikati. »Ti zastopajo glavnino pilotov in ste-vardes in brez njihovega pristanka je rešitev krize nemogoča,« je dejal. Generalni sekretar CISL Raffaele Bonanni pa je obžaloval, da je prišlo do takšnega razpleta. »Zaradi odgovornosti maloštevilnih bodo plačali mnogi,« je menil. Voditelj UIL Luigi Angeletti je pristavil, da smo pred »družbeno in sindikalno katastrofo«. Zadeva je seveda močno odjeknila tudi v političnih krogih. Predstavniki vladne večine so obsodili CGIL in avtonomne sindikate, pa tudi Demokratsko stranko, češ da se je držala kratkovidnega načela »naj crkne sosedova krava«. Demokrati pa so odgovorili, da se je takšnega načela držal Berlusconi, ko je aprila pomagal pokopati prevzemno ponudbo družbe Air France-KLM, sicer pa so izrazili prepričanje, da je Alitalio še vedno mogoče rešiti. Podobna stališča so izrazili tudi predstavniki Italije vrednot in sredinci UDC. Medtem je izredni komisar Alitalie Fantozzi včeraj sindikate obvestil, da bo sprožil postopek izrednega skrajševanja delovnega časa določenih delavcev Ali-talie, posredno ali neposredno vezanih na uporabo 34 letal, ki niso bila več v uporabi. 831 pilotov bo odslej brez dela 12 dni na mesec, 1384 stevardes in pomočnikov na letalu ne bo delalo deset dni na mesec, 2072 zaposlenih na letališču pa šest. Nekateri uslužbenci Alitalie so novico o umiku CAI sprejeli z olajšanjem ansa gospodarstvo - Črnogleda ugotovitev Confindustrie Italija doživlja recesijo Napoved o 0,1-odstotnem znižanju BDP-ja - V prihodnjem letu je možno izboljšanje, a potrebne so reforme Emma Marcegaglia ansa RIM - Italija doživlja svojo tretjo recesijo po tistih, ki ju je doživela leta 1975 in 1993. V to je prepričana italijanska zveza industrijalcev Confindustria, katere študijski center napoveduje znižanje bruto domačega proizvoda v letošnjem letu za desetinko odstotka, kar je v krepkem nasprotju z lanskim zvišanjem za 1,5 odstotka, pa tudi z junijskimi napovedmi samih industrijalcev, da bo rast BDP-ja med 0,1 in 0,6 odstotka, in z napovedmi vlade, za katero bo letos rast BDP-ja 0,5-od-stotna, prihodnje leto pa 0,9-od-stotna. Po podatkih študijskega centra Confindustrie bi morala letošnja inflacija znašati 3,6 odstotka. Italijanske družine pa kupujejo manj, saj bo poraba po izračunu študijskega centra doživela enako usodo kot BDP: na koncu leta bo v minusu za 0,1 odstotka. Po drugi strani so se povečali stroški za javno upravo, ki znašajo skoraj polovico BDP-ja, če- prav bi se morali v prihodnjem letu zmanjšati, povečati pa bi se moral davčni priliv. Po mnenju industrijalcev, ki jih vodi Emma Marcegaglia, pa je možno, da bo v prihodnjem letu prišlo do rahlega porasta BDP. Slednji bi lahko dosegel 0,4-odstotno rast, inflacija pa bi se morala znižati na 2,5 odstotka. Ti rezultati pa so po besedah direktorja študijskega centra Confindustrie Luce Paolazzija vezani na izvedbo nekaterih strukturnih reform, kot je npr. reforma delovnih pogodb, ki bo morala iti v smer večje produktivnosti. Med ostalimi nujnimi reformami se omenjajo še povečanje učinkovitosti javne uprave in reforma krajevnih javnih storitev, dalje davčni federalizem ter znižanje davčnih osnov in zmanjšanje davčne utaje. Italijanski državljani namreč še vedno plačujejo preveč davkov, na severu pa gre davkariji kar več kot polovica družinskega dohodka. črna kronika Družinska tragedija v Piemontu TURIN - V kraju Luserna di San Giovanni v bližini Turina se je včeraj odigrala družinska tragedija. Njen žalostni protagonist je bil 48-letni poštni uslužbenec Matteo Gliatta, ki je sicer že dalj časa trpel za depresijo. V nekem gozdu v bližini domačega kraja je streljal proti svoji 46-letni ženi ter jo hudo ranil. Verjetno misleč, da jo je ubil, si je potem skušal vzeti življenje: ustrelil se je v glavo, vendar tudi v tem primeru izid ni bil smrten. Oba so prepeljali v bolnišnico v Pinerolo, kjer so ju sprejeli s strogo pridržano prognozo. A to ni vse. Preiskovalci so v prtljažniku Gliattovega avtomobila našli truplo 8-letne hčerke nesrečnih zakoncev. Kaže, da jo je ubil oče. Včeraj zjutraj jo je moški predčasno odvedel iz šole, v katero je zahajala. Po vsem sodeč jo je kmalu potem pokončal s svojo pištolo ter njeno truplo skril v prtljažnik. Nato je šel še domov ter ženo pregovoril, naj pride z njim v gozd, kjer se je odigralo drugo dejanje družinske tragedije. Kot rečeno, je Gliatta trpel za depresijo. Najbrž pa so tragediji botrovali še drugi razlogi. n'drangheta Kolovodja Pelle aretiran PAVIA - Karabinjerji so včeraj aretirali v neki zasebni kliniki v Pavii 32-letnega Francesca Pelleja, enega izmed vodij ndranghete v Kalabriji. Pelle si je zdravil hromi nogi pod lažnim imenom. Karabi-njerji so prišli v kliniko preoblečeni v zdravnike ter aretiranca odvedli na svojo postajo v Pavii. Francesca Pelleja, znanega tudi kot Ciccio Pakistan, je policija iskala od 30. avgusta lani. Odgovoren naj bi za t. i. božični pokol leta 2006 v kraju San Luca, v katerem so umrli Maria Strangio, žena mafijskega kolovodja Giovannija Luca Nirta, in trije drugi. Pelle naj bi se na tak način maščeval za atentat, ki mu je pohabil nogi. Božični pokol pa naj bi dal povod za lanski velikošmarenski pokol v nemškem Duisburgu, v katerem je umrlo 6 ljudi. Skratka, od včeraj je za zapahi eden izmed protagonistov krvavih mafijskih obračunavanj. SPOLNO NASILJE Med ezoteričnimi obredi je mati ponujala otroka FOGGIA - Mati je na domu prirejala ezoterične, spolne obrede, njena 11 in 14-letna sinova pa sta morala kot nedolžni žrtvi vsakovrstnega spolnega nasilja oz. prostitucije pri njih nemočno sodelovati. Policijska preiskava se je sicer začela že pred dvema letoma, šele pred kratkim pa je eden od bratcev zaupal sramotno dogajanje prijatelju. Na dan je izbruhnilo nedopustno obnašanje ženske; najprej se je na svojem domu predajala spolnim odnosom z moškimi, ki jih je privabila na ulici, nato pa je še svoja dva otroka ponujala tem občasnim klientom. Naga sta morala ležati med svečami, medtem ko so možje okrog njiju prebirali nerazumljive magične formule. Žensko so agenti odpeljali v zapor, otroka pa zaupali primerni socialni strukturi. Agenti mobilnega oddelka iz Foggie so med hišno preiskavo na njihovem domu zasegli več materiala, ki ga je »ezoterično združenje« uporabljalo pri svojih magičnih obredih: publikacije o magičnih kartah, čarovnijah, čarovnicah in prekletstvih, sveče, plastično sovo, zemljo, kadila, mazila in podobno. EVRO 1,4502 $ +1,95 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 18.9. 17.9. ameriški dolar japonski jen 1,4502 151,96 1,4224 150,26 ruski rubel 36,6129 7,4602 9,7249 36,3158 7,4599 britanski funt 0,79440 9,5995 0,79515 9,6125 norveška krona 8,3340 24,965 8,2900 24,005 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5838 15,6466 242,15 3,3449 1,5921 15,6466 241,89 3,3480 kanadski dolar 1,5390 1,7961 1,5176 bolgarski lev 1,9558 3,6685 1,9558 3,6425 slovaška krona 30,275 3,4528 30,255 3,4528 latvijski lats 0,7077 0,7059 islandska krona 134,64 132,94 hrvaška kuna 7,1169 7,1128 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,1875 3,20375 3,385 3,35125 LIBOR (EUR) 4,59 4,995 5,22563 5,38188 LIBOR (CHF) 2,35 2,75833 2,885 3,165 EURIBOR (EUR) 4,583 4,991 5,223 5,386 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.096,74 € -226,17 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 18. septembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 25,17 -2,82 KRKA 72,18 -5,88 -3,73 MERCATOR 40,09 200,83 -5,22 -2,35 TELEKOM SLOVENIJE 197,41 -3,46 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 54,69 -3,34 ETOL - - ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST 58,15 19,65 -3,05 -3,77 NIKA - - POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 22,32 -2,87 SALUS, LJUBLJANA - -SAVA 312,71 -6,54 TERME ČATEŽ - -ŽITO 191,98 -2,55 ZAVAROVALNICA TRIGLAV - - MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. septembra 2008 -1,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA AT1AMTIA 1,765 6,11 15 2 -1,94 -1,16 -1 85 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,54 1 744 -0,09 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,81 +3,62 -2,21 EDISON ENEL ENI 1,039 5,565 1825 -8,78 -3,39 -431 FIAT FINMECCANICA 10,04 1611 -1,91 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAN 16,45 -0,69 -1,46 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 20,93 3,69 -0,62 -4,95 +1 93 LOTTOMATICA 1 MYOTT1CA 3,545 19,88 1746 -1,73 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,4975 +2,81 +0,44 PARMALAT PIREIII e C 9,26 1,627 -0,43 -5,30 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4355 22,24 4115 +0,07 +3,11 +1 06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,27 1 04 +0,24 TENARIS TERNA 15,12 -3,44 -0,51 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,435 14,35 3 1625 -2,99 +1,51 MNIPOL 1,483 -0,74 -4,57 SOD NAFTE (159 litrov) 98,25 $ +0,38 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.055,74 -3,70 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.351,67 114,61 -3,78 -0,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka 3.020,69 1.430,73 -3,16 -0,83 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.618,50 1.120,54 -3,97 -4,82 DCICA 1 -J, DCUUICIU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 647,20 2.969,62 -5,11 -1 62 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.346,82 4.332,22 +1,86 -3,36 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.019,69 1.697,42 +3,71 +3,98 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.206,46 1.191,371 5.863,42 +4,33 -2,99 +0,04 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.880, 3.957,86 2.881,47 -0,66 -1,06 -1 96 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.187,6 3.000,83 3.000,83 +1,71 -0,59 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.489,30 2.419,21 17.620,04 1.895,84 13.315,60 -2,22 -0,00 -0,10 -1,72 +0,40 Četrtek, 18. septembra 2008 1 Q APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PRISTANIŠKI ODBOR - Pristaniška oblast začela izvajati temeljite kontrole Kdo zavira rast Pristaniške družbe? Minister Matteoli potrdil njeno vlogo - DAdamo: V pristanišču kršijo vsa pravila Člani Pristaniške družbe bodo prihodnji teden na skupščini odločali, ali nadaljevati ali celo prenehati z delovanjem. Kljub temu da je Pristaniška oblast pred nedavnim zajamčila izvajanje marca sklenjenega sporazuma med sindikati in podjetji, na podlagi katerega ima družba izključno pravico izvajati izredna dela v pristanišču, in da se je tudi župan Roberto Dipiazza zavzel za ohranitev delovnih mest 40 zaposlenih, je družba v zelo slabem položaju, ker je v bistvu skorajda brez dela. Za to so odgovorna druga podjetja v pristanišču, nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Filt-Cgil Angelo DAdamo, ki dejansko ne upoštevajo pravil. Na včerajšnji seji Pristaniškega odbora na sedežu Pristaniške oblasti (pred njim so medtem protestirali delavci družbe) so sicer prišle na dan spodbudne novosti, ki bi morale jamčiti delovanje družbe v prihodnosti. A kaj, ko bi lahko medtem šla v stečaj. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je povedal, da so stekle temeljite kontrole v zvezi z upoštevanjem t.i. člena 17 (ki urejuje izredno delo v pristaniščih, v tem Seja Pristaniškega odbora. Desno župan Roberto Dipiazza z delavci Pristaniške družbe kroma primeru Pristaniške družbe). Poleg tega je Pristaniška oblast naslovila svarilo na številna podjetja v pristanišču, ki se delavcev poslužujejo nezakonito. V nekaterih pismih je celo namig na morebitno ukinitev pogodbe. Dalje je Boniciolli poročal o nedavni odredbi (21. 7.) pristojnega ministra Altera Matteolija. V njem minister »potrjuje« vlogo družb, ki delujejo v pristaniščih na osnovi člena 17, in obenem vabi Pristaniško oblast, da nadzoruje in da jamči upoštevanje pravil v pristanišču. Očitno je, da se v pristanišču dogaja nekaj edinstvenega in izredno hudega, meni D'Adamo. Podjetja se obnašajo neodgovorno, na tej podlagi pa bo Pristaniška družba umrla, še preden bi začela rasti. Zakaj se to dogaja, lahko samo ugibamo. Dejstvo je, da bodo v primeru stečaja družbe odgovornost nosila podjetja, ki ne upoštevajo pravil, varnostnih predpisov in izvajajo nelojalno konkurenco, pravi DAdamo. Morebiten stečaj Pristaniške družbe pa bo v pristanišču povzročil nestabilnost, nenazadnje pa tudi probleme javnega reda. Aljoša Gašperlin lesno pristanišče Še neodločeno Odločitev o novem upravitelju preložili na prihodnji teden Pristaniški odbor je odločitev, kdo bo v prihodnjih 15 letih upravljal lesno pristanišče, preložil na prihodnjo sredo. Na včerajšnji seji je namreč po dolgi razpravi prevladal predlog predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija, da se odločitev preloži na drug datum. Z njim so soglašali tudi župan Roberto Dipiazza in predstavniki Dežele FJK, predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli pa je predlog sprejel. Pričakovane odločitve torej ni bilo. Spomnimo naj, da bi se moral odbor izreči o ustrezni prošnji družbe General cargo terminal, ki se ji je kasneje pridružila še prošnja družbe Agentimar. Prvo sestavljajo družbe Adria Terminali (v lasti Luke Koper) z 48-odstotnim deležem, Pacorini z 34-odstotnim deležem in Ocean (18%), medtem ko je drugo ustanovilo 23 podjetnikov iz dežele FJK. Boniciolli je naglasil, da namerava jamčiti prozornost. Glede na dejstvo, da sta si družbi enakovredni, je zato vložil sklep o licitaciji, vezani na vrednost najemnine (podlaga je 1,3 milijona evrov letno). Odbor je začel poglabljati predlog, dokler ni Paoletti prosil za prekinitev. Temu je sledil predlog po preložitvi razprave na prihodnji teden. Kaže, da naj bi dve družbi konkurentki v tem obdobju skušali skleniti sporazum. (ag) Prometna nesreča pri novem pristanišču Včeraj dopoldne je pri novem pristanišču prišlo do lažje prometne nesreče. Avtomobil je silovito trčil v tovornjak, pri tem pa je njegov voznik ostal vklenjen v skrotovičeno vozilo, tako da je bil ob re-šilcu potreben tudi poseg gasilcev. Slednji so s silo odprli vrata na strani sopotnika in poškodovanega voznika izvlekli iz avtomobila. Z rešilcem so ga nato odpeljali v katinarsko bolnišnico. Omejitve prometa ob kolesarskem maratonu Ob kolesarskem maratonu »Gran Fondo d'Europa« bo v prihodnjih dneh po nekaterih tržaških ulicah promet omejen oziroma celo prekinjen. Drevi bo na vrsti Trieste byke night, tako da bo od 20.20 do 22. ure (oz. do konca prireditve) veljala prepoved prometa vse od Trga 11. septembra do Miramarskega gradu ter v smeri Velikega trga, mimo Miramarskega drevoreda, Trga Liberta, Korza Cavour in nabrežja, in seveda v nasprotno smer. Jutri pa bo na sporedu gorski kronometer; od 13.30 do 17. ure bo promet prekinjen po ulicah Boveto in Perarolo, Furlanski cesti (med Ul. Pera-rolo in Kontovelom), v naselju sv. Na-zaria ter na cesti med Prosekom in Vej -no. Od 12.20 do 17. ure pa bo stopila v veljavo prepoved parkiranja na Ul. San Nazario (med Prosekom in Vejno). Parkiranje bo prav tako prepovedano na Trgu 11. septembra, vse do ponedeljka, 22. septembra, ob polnoči. Jadralna regata po Tržaškem zalivu Pristaniško poveljstvo sporoča, da bo v nedeljo, 21. septembra, v Tržaškem zalivu med 10.30 in 17. uro potekala jadralna regata »Trofeo Golfo di Trieste«, ki jo prireja društvo Triestina Sport del Mare. Na območju bo torej prepovedano jadranje, kopanje, potapljanje in ribarjenje. Pozor na rok uporabe Agenti tržaške trgovske policije so v torek v veleblagovnici pri Valmauri med kontrolo v hladilniku naleteli na več prehrambenih izdelkov, ki jim je potekel rok uporabe. Po zakonu je namreč prepovedana prodaja proizvodov, katerih rok uporabe je zapadel, tako da so agenti lastniku naložili globo v vsoti 3.000 evrov, zapadle proizvode pa seveda zasegli. trgovina Trst ni turistično mesto Deželna vlada je včeraj odobrila zakonski predlog, po katerem bodo lahko trgovine odprte največ 29 nedelj na leto. Izjema so le turistični kraji, med katere Ton-dova uprava ni vključila Trsta. To bo nedvomno sprožilo polemike. V našem mestu se marsikdo namreč boji, da bo omejeno število na nedeljo odprtih trgovin še dodatno spodbudilo ljudi za nakupe v Sloveniji, kjer so veliki trgovski centri, kot znano, odprti vse nedelje. Deželni odbor je odobril zakonski predlog, ki ga je oblikoval podpredsednik Luca Ci-riani. Predsednik Renzo Tondo je poudaril, da turistično poslanstvo Trsta ni pod vprašajem, formalno pa mesta ne bo na seznamu turističnih središč. Dežela bo v roku dveh let odobrila nova pravila za poslovanje velikih trgovskih centrov. dolina - Na županstvu srečanje med gradbenim podjetjem in občani Pojasnila o novi prometnici Srečanje priredila občinska uprava - Govor o zvočnih zaščitah, pločnikih, pešpoteh, zelenju in smerokazih Na dolinskem županstvu je bilo včeraj popoldne srečanje, ki ga je priredila občinska uprava med prebivalci Lakotišča in Domja ter odgovornimi za gradnjo velike prometnice, ki bo od hitre ceste peljala proti Sloveniji skozi predor pri Frankovcu. Na sestanek so bili vabljeni predstavniki gradbenega podjetja in družbe ANAS, na njem pa so lahko občani neposredno zastavljali vprašanja in predloge, ki so jim najbolj pri srcu. Glede na dejstvo, da podjetje v zadnjem obdobju hiti z deli, so mnoga vprašanja še nerešena. Krajane v prvi vrsti zanima, ali bodo nameščene vse potrebne zvočne zaščite, saj bo na povezavi hitre ceste med Lakotiščem in Rabujezom nedvomno peljalo mnogo vozil. Problem je namreč v tem, je razložila dolinska županja Flavija Premolim, da je treba biti pri tem zelo natančni. Če je zaščit preveč ali so prevelike, se lahko zvok odbija in je tako le preusmerjen proti drugim hišam. Sicer občane zanimajo tudi druga vprašanja, od postavitve smerokazov do novih pločnikov, zelenja in pešpoti. V zvezi s samimi smerokazi, ki so zdaj začasni, je Premolinova napovedala, da zahteva dvojezične napise, kot to določa zakonodaja, pa tudi občinski statut. Ko pa bi kljub zagotovilom namestili dokončne smerokaze samo v italijanščini, bo županja na vsak način zahtevala upoštevanje zakonodaje. Srečanje na dolinskem županstvu kroma 7 TRST Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI tržaški občinski svet - Vprašanje svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja Romi: družine Sintov že spet brez električnega toka Občina bi morala do konca meseca odobriti načrt za nov nomadski kamp, sicer bo ob deželni prispevek Križev pot tržaških Sintov se nadaljuje. Njihove družine, nameščene v zasilnem rezidenčnem kampu v Ul. Pie-traferrata 50, so spet brez elektrike. Izklopili so jim jo v torek, je na sredini seji tržaškega občinskega sveta sporočil župan Roberto Dipiazza v odgovoru na aktualno vprašanje svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja. Ta je hotel preprosto izvedeti, ali je občinska uprava pripravila načrt za nov kamp za rezidenčne Rome, kamor naj bi premestili družine Sintov. Vprašanje je sila aktualno, saj zapade konec meseca rok, do katerega bi morala občina predložiti deželni upravi načrt za nov nomadski kamp, da bi lahko koristila predvideni deželni prispevek (v višini milijona evrov). Prvotno je mestna uprava nameravala zgraditi kamp na Vejni, izbrana lokacija v gozdu, pa bi pomenila za Sinte, ki živijo sedaj v predmestju, pravo emarginacijo. Nasprotovanje domačinov, predvsem Opencev, je pripomogla k črtanju predloga s seznama občinskih javnih del. Propad prvotnega načrta je spravil pod vprašaj koriščenje deželnega prispevka. Konec lanskega decembra sta se deželna in občinska uprava dogovorili za podaljšanje roka za nadaljnjih šest mesecev (od 31. marca letos na 30. sep- tember). Sinti so se znašli v težkem položaju, potem ko je Ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit prodala zemljišče v Ul. Pietraferrata. Novi lastnik je zahteval izgon sintskih družin, pred meseci so jim že izklopili električno energijo in prekinili dobavo vode. Po odločni politični akciji sta se »luč in voda vrnili«. Sedaj pa se nerešeno vprašanje znova zastavlja, obstaja pa tudi nevarnost, da ostane občina brez deželnega finančnega kritja. Kako ga bo občinska uprava rešila, je Ukmar vprašal Dipiaz-zo. Župan je obnovil, kar je občina storila v iskanju lokacije novega kampa. Po Vejni je predlagala območje bivše smodnišnice pod katinarsko bolnišnico, pa je Nacionalno zavezništvo »nahuj-skalo« krajevno prebivalstvo, ki je z 880 podpisi zavrnilo gradnjo kampa. Sedaj ne preostaja drugega kot dogovor z Ustanovo za industrijsko cono, da bi na njenem območju iztaknili »kotiček«, na primer v Ul. Errera, kamor bi preselili Sinte. Dipiazza bi se moral včeraj v ta namen sestati s predstavniki Ezita, a maratonska seja pristaniškega odbora prej in odprtje videmske vinsko-ga-stronomske prireditve Friuli DOC potem sta preprečili namero. Ob koncu se je župan izkašljal: nihče noče pesjaka in Nomadski kamp Sintov v Ul. Pietraferrata kroma nihče noče Romov. Stefano Ukmar je v repliki ostro ožigosal to županovo »primerjavo« med vprašanjem pesjaka in vprašanjem nomadskega kampa: primerjava med psi in ljudmi je nesprejemljiva, je ogorčeno poudaril. Župana je spomnil, da Sinti niso nezakoniti priseljenci. So italijanski državljani, ki jim je tržaška občina dodelila rezidenco v Ul. Pietrafer-rata 50. Zato niso krivi, če novi lastnik zemljišča sedaj zahteva njihov izgon. Občina bi morala dobiti zanje drugo lokacijo, česar ni storila. Za Ukmarja ostaja osrednje vprašanje pravočasna predstavitev načrta za nov rezidenčni nomadski kamp. Kar pomeni, da bi moral tržaški občinski svet do konca meseca odobriti ta načrt, uprava pa bi ga morala nato predložiti deželi. Možnosti, da bi se kaj takega lahko zgodilo, so enake ničli, saj načrt še ni bil predstavljen v pristojni urbanistični komisiji. Zato postaja vse bolj verjetno, da bo deželna uprava prisiljena odtegniti tržaški občini predvideni finančni prispevek. Ob tolikšni inertnosti občinske uprave je Ukmar nakazal nadaljnje možne korake. Pripravljeni smo na priziv v Bruselj, da bi tržaška odisejada Sintov dobila mednarodni okvir, je napovedal. M.K. Župan Dipiazza kot... Tex Willer Kavbojski utrinek z zadnje seje tržaškega občinskega sveta. Zanj je poskrbel sam župan Roberto Dipiazza v odgovoru na aktualno vprašanje o galebih. Vprašanje je zastavil svetnik Demokratske stranke Mario Ravalico. Že uvodoma je pojasnil, da ne gre za življenjsko tako pomemben problem, kot sta na primer kriza tovarne Stock in agonija škedenjske železarne. Je pa še kar nadležen. Zadnja leta naj bi se galebi »množično preselili z morja in obale v notranjost, v mesto in predmestja,« je začel in takoj prešel na posledico: mestno središče je polno galebov, naselili so se predvsem v Ljudskem vrtu, ki so ga bogato tlakovali s svojimi iztrebki. V iskanju hrane znajo biti tudi zelo agresivni, kar so nekateri občani okusili na lastni koži. Kako se rešiti te ptičje ujme, je vprašal Ravalico. Prvi tehnični »odgovor« je posredoval odbornik za gospodarsko in turistično promocijo Paolo Rovis. Občinski uradi so ocenili, da vprašanje galebov ne sodi med pristojnosti občine, temveč pokrajine. Ni pa povedal, ali so občinski uradi obvestili pokrajinske o tej preteči leteči nadlogi... Odgovor župana Dipiazze je bil bolj neposreden. Potem ko je spomnil, kako je svetovno znani angleški ornitolog demantiral, da naj bi bilo preluknjanje galebjih jajc učinkovito (to metodo so pred leti brez večjih učinkov preizkusili tudi v Trstu), je - očitno izhajajoč iz svojih bogatih lovskih izkušenj - ponudil samosvoj recept: »Dobra doza svinca bi verjetno rešila problem!« Ob tem se je iz klopi levosredinske opozicije zaslišalo gromko besedno streljanje: »Tex Willer! Tex Willer!« Dipiazza se je namuznil. Z zadnjimi odredbami proti grafitom in pocestnemu lulanju si je že prislužil vzdevek »šerif«; s »svincem proti galebom« je pridobil še sloves znanega protagonista kavboj-skih stripov. M.K. včeraj Veliki trg, 70 let pozneje Veliki trg je bil večkrat prizorišče velikih predstav. Včerajšnja jutranja je bila sicer manjša, a posebna. Dva velika reflektorja in razpeta »ponjava«, skozi katero je pronicala primerna umetna luč, filmske kamere in ekrani so radovednežem potrjevali, da je postal trg, že spet, del filmske scene. Pred premično kamero je bil parkiran svetlo zelen avtomobil. Volan na desni strani je izdajal, da gre za vozilo, ki bo vozilo po angleških cestah. Ob avtu je stala deklica blagih orientalskih potez, oblečena v oblekico enake barve kot avtomobil. Režiserka je v angleščini dala znak, deklica se je približala vratom, takrat ji je umetni veter iz velike plastične cevi nagajivo razpihal črne kodre in oblekico, da se je deklica pred to psevdo-burjo brž zatekla v toplino avtomobila. Stooop! Režiserka je na delovnem ekranu pregledala posneto in v nerazumljivem jeziku izmenjala nekaj besed z moškim mandelj-nastih oči. »Probat bo treba še enkrat,« se je zaslišal ljubljansko-slovenski glas mladega fanta za filmsko kamero. Na Velikem trgu so včeraj malo po osmih zjutraj začeli snemati videoreklamo za nov tip suzukijevega avtomobila: splash. Spot je naročila japonska firma; naročilo je prejela nemška podružnica japonskega avtomobilskega koncerna; ta je izbrala ljubljansko filmsko podjetje Bas produkcija za snemanje; ljubljanska firma pa je določila tržaški Veliki trg za naravno sceno spota. Tako je bilo na trgu pred občinsko palačo slišati ukaze v angleščini, strokovne pogovore v japonščini, izmenjavo mnenj v nemščini in pogovore v slovenščini. Le italijanščina je v tem komercialnem tržaškem babilonu 21. stoletja izostala. Tako, jezikovno in rasno pestro je bilo včerajšnje dopoldne na Velikem trgu, točno 70 let po tisti za žrtve nesrečni Musso-linijevi predstavi o rasnih zakonih... M.K. OBČINA TRST - Pobuda Pedagoški dnevi za zaposlene v vzgojnih in izobraževalnih službah Jutri bo v prostorih Univerze v Trstu steklo prvo od treh srečanj v okviru t.i. Pedagoških dni 2008, izobraževalne pobude, ki jo Občina Trst namenja operaterjem, ki delujejo v okviru občinskih vzgojnih in izobraževalnih služb. Gre za približno tisoč oseb, katerim se letos lahko pridruži še marsikdo, saj so ponudbo razširili na državne in zasebne šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, na Podjetje za zdravstvene storitve, fakulteti za psihologijo in izobraževalne vede tržaške univerze, službo za preventivo in socialno varstvo Občine Trst ter na znanstvene in raziskovalne ustanove. Prvo srečanje bo tako jutri dopoldne v avli H3 Univerze v Trstu z začetkom ob 9. uri. Po pozdravu občinskih odbornikov za šolstvo in osebje, Giorgia Rossija in Mic-heleja Lobianca, in vodilnih funkcionarjev odborništva za šolstvo, bo steklo uvodno predavanje Elene Luciano z Univerze v Parmi, ki bo govorila o različnih stilih vzgoje. V okviru Pedagoških dni 2008 bosta stekli še dve srečanji. Prihodnjo soboto, 27. septembra, bo Gianfranco Stac-cioli z Univerze v Firencah govoril o odnosu med vzgojo in ustvarjalnostjo, 4. oktobra pa bo Angel Miguel Zabal-za, profesor na univerzi v Santiagu de Compostela, analiziral sistem vzgojnih služb v Španiji. Ob tej priložnosti bo na srečanju sodeloval tudi Battista Quinto Borghi, ki velja za znano ime na področju sodobne pedagogike. MILJE - V torek druga izvedba znanstvenih iger Otroci bodo spoznavali znanost V osemnajstih laboratorijih matematike, biologije, astronomije bo sodelovalo preko 600 italijanskih in slovenskih otrok Pobudo so predstavili na miljskem županstvu kroma V Miljah so otrokom otroških vrtcev in osnovnih šol pripravili velik praznik, ki bo v mestecu zaživel prihodnji torek. Trgi, ulice, vrtovi se bodo spremenili v veliko znanstveno knjigo na prostem, kjer bodo lahko otroci spoznavali skrivnosti matematike, kemije, vesolja in morja. Na voljo bodo imeli osemnajst različnih laboratorijev: nekatere bodo vodili učenci in dijaki tržaških šol (med njimi je tudi licej Franceta Prešerna), druge pa univerzitetni profesorji in razna strokovna združenja. Kot so včeraj poudarili na predstavitveni konferenci na miljskem županstvu, se bo prireditve udeležilo okrog šesto trideset otrok, med katerimi so tudi tisti, ki obiskujejo otroški vrtec Mavrica in osnovno šolo Albina Bubniča. Druga izvedba znanstvenih iger (Giochi di scienza) je odlična priložnost za vse radovedne otroke, ki se bodo v laboratorijih približali navidezno zahtevnim temam: tudi matematika, fizika, kemija pa so lahko zabavne. Otroci bodo spoznavali njihove osnove, ki jih bodo nato bolje »metabolizi-rali« v šolskih klopeh. Nedvomno pa bodo tako tudi bolje spoznali skrivne kotičke Milj. Ob miljskih organizatorkah se je prestavitve udeležila tudi pokrajinska odbornica Adele Pino: pokrajinska uprava, ki je pokroviteljica znanstvenih iger, rada podpira tovrstne prireditve, saj stimulirajo otroško radovednost in željo po znanju. Zato skupaj z drugimi upravami podpira tudi šolsko ladjico Aula blu, ki bo prihodnji torek prav tako priplula v Milje. (pd) 8 Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI MAVHINJE - Včeraj sestanek o slabem stanju stavbe otroškega vrtca Med pokvarjenimi stranišči in težko odpirajočimi se vrati Stavba potrebuje tudi centralno ogrevanje in nova okna - Vrtec bodo začeli popravljati kot zadnjega Nedelujoča stranišča, težko odpirajoča se vhodna vrata, gnili okvirji oken, pomanjkanje centralnega ogrevanja, popravila pa so napovedana komaj za prihodnje leto: to je stanje, v katerem se nahaja stavba otroškega vrtca v Mav-hinjah, kot izhaja iz včerajšnjega popoldanskega sestanka staršev, vzgojiteljic in nabrežinskega didaktičnega ravnatelja Marka Jarca. Na sestanek sta bila vabljena tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in odbornica za šolstvo Tjaša Švara, a ju včeraj ni bilo, pri čemer pobudniki srečanja želijo preveriti, ali sta vabilo sploh prejela. Vsekakor, če bi se bila udeležila sestanka, bi bila slišala marsikatero grenko o vrtcu in potrebnih popravilih. Iz razgovorov namreč izhaja, da je celotna stavba potrebna temeljitega popravila. Vzemimo npr. stranišča: v mavhinjskem vrtcu se nahajajo štiri stranišča, od katerih deluje le eno, medtem ko je otrok sedemnajst. Križ je tudi z glavnimi vhodnimi vrati, ki imajo, poleg tega, da so zelo stara in ne odgovarjajo varnostnim predpisom, tudi to lastnost, da ko jih enkrat zapreš, jih ni mogoče kar tako zlahka ponovno odpreti. Tudi zunanja vrata so dotrajana in zarjavela, okvirji oken pa so prav tako zelo stari in pravzaprav gnili, iz česar sledi, da imajo v pro- storih prepih. Najhuje je menda v jedilnici, kjer si morajo, je bilo rečeno, pozimi otroci nadeti plašče, a tudi v ostalih učilnicah ni kdove kako bolje, tudi zaradi dejstva, da stavba nima centralnega ogrevanja, ampak ogrevanje zagotavljajo s starimi električnimi pečicami. Poleg tega so vzgojiteljice opozorile na puščanje vode iz kotla za toplo vodo med poletjem, kar se je poznalo na računih za porabo, ki jih je prejela devinsko-nabre-žinska uprava, za nameček pa so prvi dan šole naleteli na poplavo. Udeležence včerajšnjega sestanka je razjezila tudi ugotovitev, da so popravilo vrtca obljubljali že pred letom dni, a iz tega ni bilo nič, omenjeno popravilo pa je zdrknilo na zadnje mesto na seznamu del, ki jih namerava izvesti občinska uprava. Tako je uprava dala popraviti italijanski vrtec v Ribiškem naselju, trenutno pa potekajo dela na Nižji srednji šoli Carlo de Marchesetti v Naselju sv. Mavra, kjer nameravajo urediti tako stavbo kot okolico, čemur je namenjena vsota milijona evrov, ki bo prišla iz pokrajinske in občinske blagajne. Za mavhinjski vrtec pa je predvidenih 150.000 evrov, pri čemer nameravajo preurediti ogrevanje ter prenoviti vhodna in zunanja vrata ter ograjo. Dela naj bi se začela prihodnje leto. Mavhinjski vrtec čaka na popravilo kroma ZTT - Danes predstavitev publikacije Maria Šušteršiča S knjigo Sledovi po številnih poteh slovenske športne prisotnosti v Trstu Založništvo tržaškega tiska je pred kratkim v okviru knjižne zbirke Iz domačega panja izdalo knjigo, ki obravnava zametke zamejskega organiziranega športnega udejstvovanja. Knjiga Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu je delo novinarja Maria Šušteršiča, ki v svojem knjižnem prvencu vsem sporoča, da so bili Slovenci že od nekdaj prisotni tudi v samem mestnem središču. Avtor v besedi in sliki analizira našo športno preteklost, še posebej sokolsko gibanje, ki je spodbujalo narodno in kulturno zavest ter vzgajalo ob telesni vzgoji. Vsebina publikacije med drugim razgrinja tudi do zdaj malo poznane podatke o nekdanjih slovenskih športnih objektih pri nas, zanimivo pa je tudi to, da avtor v knjigi zelo natančno omenja kraje in ulice, v katerih so se naši predniki sestajali in prirejali razne prireditve. Šušteršičeva knjiga je torej, kakor je v spremni besedi poudaril prof. Bojan Pavletič, pomembno dopolnilo k dosedanjemu vedenju o naši športni, pa tudi siceršnji preteklosti. Novo publikacijo bodo širši publiki pre-mierno predstavili danes ob 19. uri, in sicer v barkovljanskem društvu TPK Sirena. Ob tej priloložnosti smo se pogo-vorjali z avtorjem Mariom Šušteršičem, ki je spregovoril o svojem zbiranju pričevanj, brskanju po arhivih in iskanju fotografij in dokumentov. Bi nam za začetek povedali, kako se je porodila ideja za nastanek do-tične knjige? Povod za začetek pisanja in izziv za to raziskavo je bila knjiga Sokoli tržaškega Sokola, ki jo je napisal moj nekdanji profesor telesne vzgoje in danes dober prijatelj prof. Bojan Pavletič. Kljub temu, da je njegova knjiga polna zanimivih podatkov, sem v njej našel nekaj napak oz. pomanjkljivosti glede lokacij posameznih telovadnic in sejnih dvoran. Za te napake ni kriv prof. Pav-letič, temveč tisti, ki so takrat sestavljali zemljevide. Moje pisanje dotične knjige se je tako začelo s pregledom nekega starega zemljevida mesta Trst iz leta 1882, nato pa so se moje raziskave omejile predsvem na delovanje sokolov v strogem središču mesta. Zbiral sem slikovno gradivo in pisne vire, pri vsem Mario Šušteršič kroma tem delu pa mi je s svojim znanjem pomagal tudi prof. Pavletič. Publikacijo odlikuje obilica slikovnega gradiva. Od kod pravzaprav izvira ta material? Moja prvotna zamisel je bila ta, da bi v iskanju športne preteklosti poiskal stare fotografije, ki bi jih dopolnil z današnjimi fotografijami istega področja ali iste stavbe. Nekdanjo prisotnost slovenskega športa v Trstu in okolici sem tako hotel predstaviti v prepričljivi primerjalni obliki. Stare fotografije so mi posodili prijatelji in zbiratelji starih fotografij in razglednic, med njimi je bilo kar nekaj Italijanov, fotografijo z današnjo podobo pa sem posnel sam. Pri računalniški obdelavi posnetih fotografij pa mi je pomagal moj sin, ki je bolj vešč v računalniški tehnologiji. Vso slikovno gradivo sem preučil zelo natačno, zaradi česar sem ničkolikokrat prišel tudi v navzkriž z avtorji nekaterih drugih del. Potemtakem lahko rečemo, da ste delali veliko na terenu? Da, moje terensko delo me je popeljalo v koprski, ljubljanski in tržaški arhiv, zelo prijazni pa so bili tudi v ko-menski in sežanski knjižnici. Iz vsebine vaše knjige je mogoče razbrati, da je sokolstvo ob koncu 19. stoletja preraščalo v pravo gibanje. Bi nam povedali, kaj je bila pravzaprav osrednja ideja telovadnega društva Sokol? Druženje ob telovadbi bržkone ni bil edini razlog? Absolutno to ni bil edini razlog. Sokolsko gibanje se je najprej uveljavilo na Češkem, in sicer v Pragi. Kajkma-lu pa se je Sokol pojavil tudi v slovenskem etničnem prostoru. To je bilo predvsem slovansko društvo z mo- čnim nacionalističnim značajem, takšno, kot je bilo denimo v Trstu društvo Ginnastica triestina. Pripadnike sokol-ske organizacije je družila predvsem narodna zavest oziroma občutek pripadnosti k skupnemu narodu. Bralec lahko tudi izve, da je bila ta organizacija dostopna vsem Slovanom. Je bilo po vašem mnenju v so-kolskih vrstah načeloma dovolj prostora za vse nazore? V Trstu je bilo vsekakor dovolj prostora za vse nazore. Društvo je uspevalo na različnih koncih mesta, kar pa ne moremo trditi za društvo Orel, katoliško usmerjeno društvo, ki je uspešno delovalo le pri sv. Ivanu. Orlovstvo se je postopoma celo izjalovilo. Sokolstvo je bilo namreč tudi organizacijsko močnejše, predvsem pa je bilo zelo odprto in liberalno. Naj kot zanimovost povem, da so pri Orlih ženske telovadile ločeno od moških kolegov, sokoli in soko-lovke pa so telovadili skupaj, tudi zabave in plesi so bili skupni. Zgodilo se je celo to, da so številne ženske iz društva Orel prestopile k sokolom. Liberalni nazori društva Sokol so tako postopoma premagali klerikalni in nazadnjaški duh orlov. V knjigi ste izpostavili tudi za so-kolsko organizacijo zaslužne osebe. Ste morda koga izpustili? V knjigo nikakor nisem vključil vseh zaslužnih oseb, saj menim, da je o tem aspektu sokolskega gibanja že veliko napisal prof. Pavletič. Jaz sem izpostavil le peščico oseb, ki so društvu Sokol dale poseben pečat. Omenil sem Škofjeločana Ivana Dolinarja, pozornost sem posvetil tudi družini Kalister, pa starosti šentjakobskega Sokola Vinku En-gelmanu. Moja naloga pa je bila predvsem raziskati, kje so sokoli delovali v strogem središču mesta. Pri teh raziskavah sem prišel do zanimivih odkritij. Gledališče Rossetti, ki je bilo vedno znano zbirališče Italijanov, je denimo sokolom odstopilo eno od svojih dvoran. Sokoli so telovadili in se družili tudi v gledališčih Fenice, L'Armonia in Gol-doni. Knjigo o sokolih je v preteklosti napisal tudi prof. Pavletič? Na tem mestu bi vas vprašala, v čem je vrednost vaše knjige in na kakšen način želi publikacija privabiti pozornost? Vrednost te knjige je v pomenljivem naslovu. Naključni bralec ne pomisli, da knjiga govori o športu. Publikacija je namenjena širši in ne zgolj športni javnosti, želel pa bi tudi, da bi jo v roke vzeli dijaki in profesorji, ki bodo na ta način lahko spoznali športne objekte naših prednikov. Nenazadnje pa bi knjiga lahko prav prišla tudi slovenskim politikom, ki vedo bore malo o življenju Slovencev v Trstu. Knjiga je vaš knjižni prvenec. Kakšne načrte imate za prihodnost? Bomo na knjižnih policah kmalu videli še kako vašo knjigo? V prvi vrsti si želim, da bi v bližnji prihodnosti izšla tudi italijanska različica knjige Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu. Sicer je bila knjiga prvotno zamišljena kot dvojezična, saj sem želel, da bi se tudi večinski narod v Trstu seznanil z našo zgodovino. A iz grafičnih razlogov in tudi zaradi dejstva, da se dvojezične knjige običajno slabše prodajajo, saj Italijani v Trstu knjige ne kupijo zaradi slovenščine, Slovenci v matici pa so prepričani, da je knjiga namenjena Italijanom, smo se odločili zgolj za slovensko izdajo. Italijanski tekst je sicer že pripravljen, jaz le še srčno upam, da bo v knjižni obliki izšel čimprej. Sanela Čoralič Novo vodstvo stranke SKP v Dolini Krožek Stranke komunistične prenove občine Dolina je na prvem zasedanju po julijskem vsedržav-nem kongresu izvolil tajnika in ožji odbor. Na čelo občinskega krožka je bila izvoljena pokrajinska svetnica Liza Slavec, ožji odbor pa sestavljajo Igor Martini (podtajnik), Barbara Mohorovičič (blagajni-čarka), Igor Ota (stiki z javnostjo) in Silvester Coren (svetovalec). V širšem odboru pa sedijo še Sergio Facchini, Danilo Lovriha, Mauri-zio Sigoni, Oskar Slavec in Tatia-na Turco. Izvolitev takšnega vodstva predstavlja vstop mlajše generacije v vodstvene organe stranke. Eklektični Scott Shipley drevi na Ponterošu V lokalu »Al vecio canal« na Pon-terošu se drevi ob 20. uri obeta prijeten večer za glasbene sladokusce. V goste prihaja namreč vsestranski glasbenik in kantavtor Scott Shipley iz Nashvilla, ki ga ameriška in mednarodna publika dobro pozna. Johnny Cash, Stonewall Jackson, David Lee Murphy, Big and Rich, Jan Howard, Porter Wagoner in The Blackwood Brothers Quartet so le nekateri svetovno znani glasbeni mojstri, s katerimi je Shipley v svoji dolgi karieri nastopal. V svoj repertoar tradicionalno vključuje raznorazne zvrsti, posebno pa country glasbo, »vintage blues« in pa gospel melodije. Obisk makedonskega glasbenika Vlatka Bocevskega Nadaljuje se niz koncertov na gradu, ki jih prireja tržaški kon-servatorij Tartini. Drevi bo ob 20.30 v Miramarskem gradu nastopil makedonski glasbenik Vlat-ko Bocevski, ki si je s svojo zvesto kitaro utrl pot na mednarodni sceni. Občinstvu bo postregel s skladbami Howetta, Henzeja in Turina. Vstopnina znaša 4 evre. Kdor bo zamudil drevišnje srečanje, pa lahko nadoknadi v nedeljo, ko bo Bocevski s skladbami Joa-qiuna Turina nastopil v avditoriju princa Raimonda pri Devin-skem gradu. Koncert, ki ga prirejata devinski Zavod združenega sveta in šola tržaškega Tria, se bo začel ob 11. uri, vstop pa bo prost. Knjiga o raku in iskanju »izgubljenega smisla« V knjigarni James Joyce na tržaški železniški postaji bodo danes (ob 18.30) predstavili knjigo Il cancro e la ricerca del senso perduto. Zdravnik Pier Mario Biava je v njej opisal svoje zanimive raziskave, predvsem pa napisal globok, human tekst, ki sili k razmisleku o tako imenovanih prioritetah sodobnega življenja. Ob avtorju sodelujejo Ervin Laszlo, Fabio Burigana in Giuseppe O. Longo. Vaje za hrbtenico Imate težave in bolečine v hrbtenici? Se ne gibljete dovolj? Se vam pri vsakdanjih domačih opravilih večkrat zgodi, da si ne utegnete naravnati hrbtenice? Rešitev boste našli vsako sredo in petek, od 24. septembra dalje, med 17.30 in 18.30, v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini, kjer prirejajo vaje za zdravo hrbtenico. Namenjene so vsem, ki že imajo težave s hrbtenico ali pa želijo delovati preventivno. Tečaj bo tudi letos vodila izkušena Mateja Šajna. Za vse informacije in prijavo pokličite na št. 349-6483822 ali 040-200620 (Mi-leva). Z.P. / TRST Petek, 19. septembra 2008 9 kraška hiša - V torek večer z dobitnikom zlatnika poezije '08 Brez školjev ne bi bilo Košutovega pesniškega vrtička Pesnik Miroslav Košuta ima rad sočen jezik, ki ga zaznamuje »kriško-kraška barvitost« O poeziji, nagradah, predvsem pa o Križu, Krasu in ...ljubljenih ško-ljih: torkov večer v Kraški hiši je občinstvu ponudil zanimiv vpogled v svet tržaškega pesnika Miroslava Košute, v tisti kriško-kraški pesniški vrtiček, ki je zaznamoval velik del njegovega ustvarjanja. Pogovor z njim je vodila Matejka Grgič, ki mu je uvodoma čestitala za dve nedavno prejeti priznanji. Za zlatnik poezije, ki so mu ga podelili v Celju, in za priznanje z daljne Danske, kjer je bila Ko-šutova avtobiografija z izborom otroških pesmi o rodnem Križu, morju in Krasu, ki nosi naslov Kriško kraške, uvrščena na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Voditeljica je poslušalkam in poslušalcem tudi zaupala, da se je s poezijo in z lepoto jezika srečala ravno po Košuto-vi zaslugi: najprej z otroško knjigo Zaseda za medveda, nato z bolj »odraslimi« Pričevanji. Jezik je dan vsem, le redki pa so sposobni iz njega ustvariti nekaj izrednega, je opozorila, med slednjimi pa je nedvomno tudi Miroslav Košuta, ki ima rad sočen, duhovit jezik, v katerem se zrcali barvitost rojstnega Križa, Krasa in njegovih ljudi. Košuta se je kot pesnik rodil s pesmijo Obletnica, s katero je v študentskih letih požel prvo nagrado. Takrat je tudi razumel, da želi v sloven- S pesnikom Miroslavom Košuto se je pogovarjala Matejka Grgič kroma sko poezijo vnesti svoj jezik, svoje besedišče, vse tisto, kar ga razlikuje od ostalih pesnikov. In zato se seveda ni strinjal z lektorjem Državne založbe, ki ga je skušal prepričati, da školj ni slovenska beseda. (Morda je že takrat vedel, da se bo nekega dne preselil v kontovelski Podškolj ...) »Nikoli se ni- sem spraševal, ali bo moja poezija razumljiva tudi v osrednji Sloveniji. Skrbelo me je, ali je vredno, da jo napišem ....in kako naj to storim, da bom s končnim izdelkom zadovoljen.« Danes Košuta ne piše pesmi, ker pravi, da pesmi ne moreš »privleči za lase iz sebe«: najprej jih moraš v sebi doživeti, šele nato jih lahko preliješ na papir. Sicer pa je v preteklosti pisal tudi radijske igre in celo popevke; tako ene kot druge so požele marsikatero priznanje. »Vedno sem pisal z največjo zavzetostjo, tudi popevke in otroške pesmice. Nikoli nisem ničesar podcenjeval.« (pd) šola - V Trebčah družabnost DPZIO Jožefa Stefana »Fešta« ob 30-letnici Zavod je bil ustanovljen leta 1978 - Priložnostne majice, svinčniki in vprašalnik Odprtje razstave Skriti zakladi krajine V društvenih prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini bodo jutri ob 18. uri, odprli razstavo Skriti zakladi krajine. Glavni junaki bodo pri tem otroci, ki so se v poletnih mesecih udeležili likovnih in ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom umetnice in pedagoginje Ani Tretjak. Otroci so pri tem ustvarjali s tipičnimi kraškimi elementi: vodo, zemljo, lesom in kamnom in sicer tako, da so se vsako jutro podajali v vaško jedro ali pa do gmajn za vasjo, spoznavali okolje in se učili poslušati naravo. Iz tega so nastala dela, ki si jih bo mogoče ogledali vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, vse do 5. oktobra. Ob tej priložnosti se bo tudi mogoče seznaniti z likovno dejavnostjo, ki jo društvo prireja v letošnji sezoni. Za več informacij tel. št. 040/220680 (Ani Tretjak). Z.P. Na družabnosti ni mogla izostati običajna gasilska slika kroma Kljub slabemu vremenu se mnogi bivši in sedanji dijaki, profesorji, člani neučnega osebja in prijatelji Poklicnega zavoda Jožefa Stefana prejšnji petek zbrali na prireditvenem prostoru društva Primorec v Trebčah na družabnem srečanju, na katerem so nazdravili 30-letnici svoje šole. Z ustanovitvijo leta 1978 smo tržaški Slovenci namreč dobili poklicni strokovni zavod, skozi katerega so šle številne generacije dijakov, od katerih so se kasneje mnogi uveljavili kot priznani delavci, obrtniki, tehniki, podjetniki in strokovnjaki, marsikdo pa je nadaljeval s študijem na univerzi in naredil zanimivo kariero na znanstvenem področju. Družabnost bi bila morala potekati že spomladi, a so jo takrat preložili zaradi slabega vremena, ki bi bilo lahko zagodlo organizatorjem tudi tokrat, a na srečo razen dveh krajših nalivov ni bilo hujšega, čeprav je neugodno vreme poskrbelo, da je marsikdo, ki bi se bil drugače verjetno pojavil v Trebčah, ostal doma in na suhem. Kljub temu je na »fešto« prišlo lepo število nekdanjih in sedanjih stefanovcev, med katerimi velja omeniti nekdanjega in sedanjega ravnatelja, Pina Rudeža in Igorja Sancina, zabave pa se je udeležil tudi vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič. Nad glavami udeležencev pa so bile lepo ra-zobešene majice valet zavoda Stefan, ki so se ob tej priložnosti še oprale. Poleg že običajnih kioskov, ki so nudili hrano in pijačo, in glasbene kulise so udeleženci lahko kupili priložnostno majico in kemični svinčnik, na voljo pa je bil tudi vprašalnik za dijake petih razredov. nabrežina-JV spomin Drago Širca se je poslovil Bil je poznan kot podjeten mizar - Pogreb bo danes V Nabrežini je 14. t.m. nenadoma preminil Drago Širca, ki so ga v domačem okolju poznali in cenili predvsem kot podjetnega mizarja. Drago je bil rojen v Nabrežini 25. novembra 1925 in je pripadal generaciji, ki je zrasla v najbolj mračnih letih fašističnega raznarodovanja. Njegove izkušnje iz mladih let so neločljivo povezane s prelomnimi dogodki v vasi v času vojne, začenši s prisilno mobilizacijo v t.i. posebne bataljone. Mladega Draga so iz domače vasi odvedli 8. marca 1943 navsezgodaj, podobno kot več desetin mladeničev, predvsem letnikov 1924, 1925 in 1926. Razporedili so ga v Aquilo, kamor so poslali večino domačinov, vključno z bratom Mirkom (letnikom 1921); nekaj časa kasneje pa so ga premestili v pokrajino Novara. Ob padcu fašizma se je začasno vrnil v rodni kraj. Tja je dospel 12. septembra, le nekaj ur pred odhodom v partizane pet let starejšega brata Alojza (Slavka). To je pomenilo dokončno slovo od brata, saj je le-ta kmalu potem padel v okolici Komna v boju s prodirajočimi nemškimi silami. Drugi prelomni dogodek je bil povezan z zloglasno operacijo Bober, v okviru katere je nemška soldateska 27. februarja 1944 zajela več sto moških širšega kraškega območja, med temi tudi Draga. Tudi ta dogodek se je vtisnil v živo zgodovinsko zavest, saj so se ga še nedavno, ob 60-letnici, spomnili na posebni prireditvi v Nabrežini. Z živinskim vlakom so prijete moške odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Draga so dodelili na neko kmetijo v bližino Passaua na Bavarskem, kjer je tudi dočakal konec vojne. Po osvoboditvi si je Drago uredil ognjišče v domači vasi. Spomladi leta 1955 se je poročil z domačinko Frido Fuks; v zakonu sta se jima rodila sin Jožko in hči Ani. V Nabrežini je skupaj z mlajšim bratom veliko let vodil mizarsko delavnico, vključen pa je bil tudi v vaško družbeno življenje. Zadnje slovo od pokojnika bo danes v domačem kraju. I. V. H Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulptu-re), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Ca-harija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vitto-rio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu v sodelovanju s Triestefotografia vabi v sredo, 24. septembra, ob 18. uri v prostore knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20, na odprtje razstave Diega Gerija Barve vsakdana. Predstavil ga bo Robi Jakomin. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela violončelistka Irene Ferro Casagrande, učenka Glasbene matice iz razreda Petra Filipčiča. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN RAFAELOVA DRUŽBA vabita v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijsko cerkev Sv. Marije Magdalene v Bazovici na koncert Duhovni kozmos. Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Lic-ciardi in Ani Rode. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO V TRSTU prireja v soboto, 27. septembra, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, konferenco na temo »Geometrija in človekov razvoj - načrt snovalcev svetišča«. Predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop prost. RADIJSKI ODER obvešča, da se vpisujejo abonmaji za 11. Gledališki vrtiljak pri Slovenski prosve-ti, Ul. Donizetti 3-Trst, na tel. št. 040- 370846. Prva predstava TRNULJČICA bo na sporedu v nedeljo, 28. septembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. Loterija 18. septembra 2008 Bari 21 44 27 53 88 Cagliari 17 52 51 19 50 Firence 15 83 20 39 78 Genova 44 65 58 70 31 Milan 18 67 30 23 15 Neapelj 57 10 34 87 41 Palermo 59 75 23 21 78 Rim 57 61 54 16 60 Turin 1 17 37 43 20 Benetke 57 19 45 17 42 Nazionale 56 19 5 80 22 Super Enalotto Št. 113 15 18 21 57 59 61 jolly 19 Nagradni sklad 4.292.816,51 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 62.907.783,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 24 dobitnikov s 5 točkami 26.830,10€ 1.845 dobitnikov s 4 točkami 349,01 € 69.237 dobitnikov s 3 točkami 18,60 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 34.900,00 € 227 dobitnikov s 3 točkami 1.860,00 € 3.765 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.007 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.322 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI = t** h ■ (l o C Občina Dolina organizira v sodelovanju z A.Š.D. Breg in s prispevkom Pokrajine Trst in Zadružne Kraške Banke: v NEDELJO, 21. SEPTEMBRA 2008 ob 18.30 v Športnem centru »S.Klabjan« v Dolini 5 harmoniko do srca koncert DENISA NOVflTA ob 20-letnici njegove glasbene ustvarjalnosti Sodelujejo:. Alpski kvintet, Ylenia Zobec, Danijel Malalan, Vinko Šimek, pianistka Tamara Ražem in bariton Damjan Loeatelli, TFS Stu ledi. Trio Denis Novato, učenci Denisa Novata, voditelja Mairim Cheber in Andrej Hofer, scenograf Dajana Kočevar. 19. - 20. - 21. septembra 2008 v Šport in glasba šagra v organizaciji A.Š.D. Breg v šotoru ob Športnem centru »S. Klabjan« DANES, 19. 09. ob 18.00 odprtje kioskov ob 20.30 glasba z D/ Papž in Tedo JUTRI, 20. 09. ob 18.00 odprtje kioskov ob 21.30- ples s skupino Trije Prašički NEDELJA, 21.09. ob 17.00 odprtje kioskov ob 20.30 ples s skupino Kraški ovčarji Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 19. septembra 2008 EMILIJA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.08 - Dolžina dneva 12.20 - Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 11.53. Jutri, SOBOTA, 20. septembra 2008 SUZANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,1 stopinje C, zračni tlak 1021,6 mb raste, veter 13 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 2110016) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 392 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 1*rj ABONMA Potrditev dosedanjih abonmajev od 22. septembra do 10. oktobra, vpis novih abonmajev pri gledališki blagajni ali preko poverjenikov. Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ure. Brezplačna telefonska številka 800214302. éMÉ Hi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hancock«. ARISTON - 16.30, 19.30, 21.00 »Machan - La vera storia di una falsa squadra«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.30, 22.20 »Burn after reading - A prova di spia«; 18.00, 20.00, 22.00 »The Rocker - Il batterista nudo«; 16.15 , 18.10, 20.05, 22.00 »Star Wars - The Clone Wars«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Giovanna«; 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Kung Fu Panda«; 16.10 »Piccolo grende eroe«; 16.00 »Un giorno perfetto«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Il matrimonio di Lorna«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.45 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.00 »Piccolo grande eroe«; 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn after reading«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Gio-vanna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00, 23.40 »Druga sestra Boleyn«; 19.10, 21.20, 23.25 »To je Anglija«; 18.00, 19.50, 21.40, 23.45 »Vaginalni zobje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Hancock«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Wars - The Clone Wars«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »The Rocker - Il batterista nudo«; 18.15, 20.15 »Separada«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Hancock«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 21.30 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Pranzo di ferragosto«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Gio-vanna«. S Izleti OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE organizira jezikovni-kulturni izlet na Sočo, v nedeljo, 21. septembra. Namen izleta je, da se naučimo, govorimo in poboljšamo slovenski jezik ter da spoznamo nove prijatelje. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-761470, Ul. Valdirivo 30, od 17. do 19. ure. KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040-225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Za dodatne informacije pokličite tel. 040/2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Ulica Petronio 4 - Trst info@teaterssg.it - www.teaterssg.it H Čestitke Danes MARICA ZIDARIČ praznuje 70. rojstni dan. Še veliko srečnih in zdravih dni ji Vaška skupnost Praprot želi. Okroglo obletnico bomo slavili, s kapljico vina ga častili, NINO-tu Zgornjega konca nazdravili. Vse najboljše ti želijo tvoje duše. V Gornjem koncu v Boljuncu praznuje danes NINO okroglo obletnico. Voščimo mu in želimo predvsem zdravja družine Klun. 9 Šolske vesti OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom potekal s sledečim urnikom: do danes, 19. septembra, od 8. do 13. ure (s kosilom); od ponedeljka, 22. septembra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da bo do danes, 19. septembra, pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14. ure s kosilom (COŠ P. Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da danes, 19. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za provizorični seznam šolskih sodelavcev, ki so zaprosili za vključitev v 3. pas. ravnateljske lestvice. Omenjeni seznam bo veljaven za začasne suplence do trenutka objave dokončne lestvice. Dobrodošla Maria! Kot sonček si posvetila in nas vseh razveselila. "Naj ti življenje podari vse najlepše in naj te vedno spremljata radost in veselje'' to so naše želje. Mami Teresi in očku Marcotu iz srca čestitamo nona Ana, nono Franco, teta Caterina, stric Paulo, Tina in Oliver Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciar-bon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mladinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. S Mali oglasi GRELEC Lamborghini Calor za peč, na kurilno olje (Diesel), v perfektnem stanju vredno 1.800 evrov, prodam za 180,00 evrov. Tel. 040-208989. IZGUBLJEN DIGITALNI FOTOAPARAT panasonic lumix v majhni sivi torbici, v Bazovici v soboto zvečer med tabornim ognjem in parkiriščem mimo spomenika. Poštenemu najditelju krepka nagrada. Vnaprej hvala - tel. 347-1516964. IŠČEM zazidljiv teren v centru Opčin ali v Barkovljah. Tel. 040-818012, ob uri obedov. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK S Poslovni oglasi gospa z izkušnjami nudi pomoč starejšim ali pospravljanje. 00386-31808539 agriturizem na krasu zaposli vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 gostilna na krasu išče po- močnika/co v kuhinji. 347-7244856 grozdje prvovrstno cabernet sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 ^ Turistične kmetije agriturizem bajta - salež 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10.00 do 24.00. Vabljeni! 040-2296090 balkanski večer s kraškimi ovčarji v Baru pri Bojani v Križu v PETEK, 19. septembra od 20.00 dalje. Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Žigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM 10-hektolitrski sod iz fibergla-sa s plavajočim pokrovom in 5-hektoli-trski sod iz inoxa; tel. 0481-78066 ob uri kosila. PRODAM električni mlin za grozdje (pi-gia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 339-1024723. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke Unical. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. 334 6366765. PRODAM sod iz inoxa (500 litrov). Tel. št. 040-228898, ob uri obedov. PRODAM tri sode (5 hektolitrov) iz fi-berglasa s plavajočim pokrovom, stisk in mlin ter eno kad (7 hektolitrov). Tel. 040280910. PRODAM štiri sode (6-hektolitrske) in enega (10-hektolitrski) iz fiberglasa po ugodni ceni. Tel. 339-6084190 ali v večernih urah na tel. 040-229199. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Bo-ljuncu. Javiti se na tel. št. 040-228609. Bi Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 -228217. Prispevki V počastitev spomina dragega Viktorja Štoke darujejo Gigko, Karla in Magda 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Polda Vatovca darujeta Aldo in Luciana Colja 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V drag spomin pok. staršev daruje Iva Tence iz Ljubljane 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Milke Marega darujejo sosedi hišnih številk 344, 345 in 346 35,00 evrov za MPZ V. Vodnik in 35,00 evrov za Majenco. V spomin na dragega Silvana Ciaca daruje N.N. 20,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin Francke Lukač darujeta Tatjana in Vojko Križmančič 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Popravek: V spomin na Armidino mamo gospo Jušto Guštin daruje Dina Drago z družino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. / TRST Petek, 19. septembra 2008 1 1 □ Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Dobimo se v petek, 26. septembra, ob 20.00 v društveni gostilni na Kontovelu. Za podrobnejše informacije lahko pišete na email ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 3395605221 (Gracijela). OBVESTILO OLJKARJEM Na osnovi informacij, ki jih je dobila od Deželne službe za varstvo rastlin obvešča Kmečka zveza oljkarje, da je na celotnem tržaškem območju prisotnost oljčne muhe presegla prag nevarnosti. Omenjena služba svetuje takojšen škropilni poseg proti muhi z Dimetoatom ( Rogor ). OBVESTILO OLJKARJEM: Deželna skrba služba za varstvo rastlin obvešča, da so vremenske razmere ugodne za razvoj oljčne muhe, zato se je prisotnost škodljivca močno povečala na vseh območjih tržaške pokrajine, kjer se goji oljka. Število muh je doseglo prag škropljenja. Služba za varstvo rastlin priporoča takojšen lar-viciden poseg proti ličinkam muhe tudi na območjih, kjer se izvaja varstvo z » attract and kiel » kot dopolnilo k tej varstveni tehniki. Za škropljenje se lahko uspešno uporabljajo sredstva na osnovi » dimetoata » ( Rogor ). V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o merebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP - 338 9176435, za varstvo MAGNE - OLI 347 9422892. OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabre-žini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Op-činah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. TEČAJ NEMŠČINE organizira Društvo Noe'. Informacije na tel. št. 349-8419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 0038641784754. NA PROSEKU so danes, 19. septembra, vsi vaščani in simpatizerji vabljeni na predstavitev članske ekipe F.C. PRIMORJA. Ob kozarcu vina in prigrizku bo predsednik Roberto Zuppin na dvorišču Rajonskega sveta ob 20. uri uvedel igralce in vaščane v novo športno sezono. NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do danes, 19. septembra, lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da danes, 19.septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 040-2017376). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 19. septembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo: Novi diabetološki centri in družinski zdravniki v pomoč diabetikom. Po uvodnih besedah predsednika združenja diabetikov Marina Voccija bodo govorili dr. Paolo Da Col, dr. Dino Trento, razni specialisti in družinski zdravniki. Vabljeni so vsi! 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Informacije in prijave sprejemamo do vključno 20. septembra po mailu vecerja83@gmail.com ali na 3355316286 (Veronika). Pišite in pokličite čim prej, ker je treba do 20. septembra za dokončno prijavo tudi poravnati plačilo! BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo 20. septembra od 16. do 18. ure in dne 25. septembra od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VIGNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OPZ F. VENTURINI DOMJO vabi pevce na vajo, ki bo v soboto, 20. septembra, ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci. OTROŠKI PEVSKI ZBOR »KRAŠKI CVET« začenja novo sezono. Prva vaja za osnovnošolce bo v soboto, 20. septembra, od 17. do 18.30, pri sestrah v Dolini. Vabljeni novi pevci! Za podrobnejše informacije je na razpolago sestra Karmen Koren (040-228202). VOLČIČI IN VOLKULJICE KRDELA ČRNIH TAČK (SZSO) vabijo otroke od 7. do 10. leta, da se jim pridružijo na prvem srečanju, ki bo v soboto, 20. septembra, ob 14.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št. 3480841705 (Metka). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRIŠKO KRAŠKI ZVOKI vabi na prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 20. uri v Dom Alberta Sirka v Križu. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šem-polaju. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut prireja »Teden raziskovanja« od ponedeljka 22. do petka 26. septembra, v Špetru, Gorici in Trstu. Program »Tedna raziskovanja« je objavljen na spletni strani www.slori.org. Vabljeni! ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih doma Skala v Gro-padi. Vabljeni vsi, stari in novi pevci ter pevke. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.3018.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 14. ure dalje. RAD POJEŠ IN PLEŠEŠ? Otroška folklorna skupina Stu ledi vabi v svoje vrste nove člane od 9. leta dalje. Ob plesu in petju bomo preživeli veliko lepih trenutkov in spoznavali vrstnike iz sosednjih dežel. Vpisovanje v torek, 23. septembra ob 17. uri v prostorih društva S. Škamperle na stadionu 1. Maj pri Sv. Ivanu v Trstu. Vabljeni! Info: 349-5252201. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom ko-reografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameri-ški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino.ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101 ali se prijavite v torek, 23. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestra-ši. BARVE IN ČOPIČI ZA JESENSKO SPROSTITEV - štiri ustvarjalna srečanja praktične narave v sklopu Krutovih delavnic. Prvo srečanje v sredo, 24. septembra, ob 16.30. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prireja v letošnji sezoni naslednje dejavnosti: glasbena urica za otroke iz vrtca, ob sredah, od 16.15 do 17. ure, plesna skupina za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 15.45 do 16.45, otroški zbor za otroke iz osnovne šole, ob sredah od 17. do 18. ure, igram na orff glasbila za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 18. do 18.45. Prva vaja v sredo, 24. septembra, v KD Albert Sirk v Križu. Za informacije: 3337044780. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da se bo tečaj slovenščine 2. stopnje začel v sredo, 24. septembra. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Odprte so vpisnine tudi za druge tečaje. Za informacije pokličite na tel. št. 040-761470 ali 040-366557. ZA PLESNI TEČAJ V BAZOVICI v organizaciji SKD Lipa bo vpisovanje v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v Bazovskem domu. Začetek tečaja 1. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. PLESNI TEČAJ DRUŠTVA MOSP se bo začel v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Program tečaja: sodobne plesne tehnike, plesno gledališče, improvizacija, od kreativnosti do koreografije, vaje za sprostitev in preproste tehnike masaže. Vodi plesalka in koreografinja Raf-faella Petronio. Za info: 339-7046331 ali 040-370846. Toplo vabljeni! MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslo-vence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Predstavitev v petek, 26. septembra ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psihofizi-čna Telovadba po metodi Ferriz-Ferriere v soboto, 27.septembra, od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstropje. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. Prost vstop. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINAMI-ČNO POLJEDELSTVO organizira tečaj evritmije v Domu Brdina na Opčinah. Prvo srečanje bo v soboto, 27. septembra ob 10. uri. Vabljeni. JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini v nedeljo 21. in v nedeljo 28. septembra od 10. do 11. ure. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Zaželjeni so tudi novi pevci še posebej prvi tenorji in bari- toni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' v sodelovanju z občino Devin Nabrežina v soboto, 27. in nedeljo 28. septembra. Za info.: 349-8419497. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra, ob 15. uri višja šola, ob 16. uri srednja, ob 17. uri osnovna in ob 18. uri odrasli. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra ob 20. uri. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŽPZVESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 1215 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 3497597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BO-LJUNEC vadba Pilatesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini po sledečem urniku: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni tečaj), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah uvajalni tečaj Pilatesa (Pilates 1) za začetnice od 18. do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Zamudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdobskem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v do-berdobsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telo- vadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040-228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motori-ke pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040360072. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Monte-grotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060-360072. 19.9.2003 19.9.2008 Josip Tavčar (Pepi) Spomin nate je vedno živ. Vsi tvoji Jožku in sorodnikom topel objem ob boleči izgubi CARLA ŠIRCE Nadia, Alenia, Martina, Sandra in Nadia 1 2 Petek, 19. septembra 2008 KULTU RA / NOVA GORICA - Slovensko narodno gledališče Odjuga: polpreteklo obdobje na gledališkem odru Program zasnovan na »domači« dramatiki, slovenski in tisti, ki je nastala v nekdanji skupni državi V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica so včeraj predstavili prihajajočo sezono, poimenovano Odjuga. Od oktobra do maja se bo v rednem programu zvrstilo šest predstav, s pomočjo katerih bodo z 20-letnim zamikom in zgodovinsko distanco pogledali na nekdaj skupno državo, je ob tem povedal umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler. Letošnji abonmajski program no-vogoriškega gledališča sloni na »domači« dramatiki, slovenski in tisti, ki je nastala v nekdanji skupni državi, ter z razburljivimi in zanimivimi besedili ponuja moder in zrel, a hkrati ne preveč indiferenten in sklerotičen pogled na območje nekdaj skupne države, je povedal Bebler. Začenja se v obdobju, ko je skupnost zaživela v Kraljevini SHS, nadaljuje med drugo svetovno vojno, ko se snuje nov sistem, sledi obdobje socializma, dva komada pa sodita v tran-zicijski čas, in sicer sodobno slovensko ter makedonsko emigrantsko zgodbo, je razložil umetniški vodja SNG Nova Gorica. Program je s humorjem in poetiko ter pestro žanrsko mešanico dovolj razgiban, da pritegne občinstvo. Rdeča nit sezone namreč ni politika, ampak saloni, gostilne, jame in bor-deli, nekakšni napol javni kraji, kjer se lažje sprošča družbeno kritična energija, je pojasnil. Kot prvo bodo na novogoriških odrskih deskah sredi oktobra uprizorili grenko-sladko igro salonskega ljubimkanja Leda priznanega dramatika Miroslava Krleže. Sledile bodo koprodukcija z Gledališčem Koper srbske komedije Gospa ministrica Bra-nislava Nušica, krstna uprizoritev tragikomične fan-tazme upora na robu družbe Neskončni šteti dnevi, ki jo je napisal Andrej E. Skubic, ter poetična komedija o bolečinah in čudežnem odrešenju Čudež v Šarganu enega najboljših sodobnih srbskih avtorjev Ljubomira Simovica. Kot izstopajočo predstavo sezone je drama-turginja Martina Mrhar omenila Pasijon po Edvardu Kocbeku, ki ponuja pregled v preteklost naroda in premislek za prihodnost. Pod delo s podnaslovom S poti v Jajce jeseni 1943 se je podpisal pesnik in dramatik Ivo Svetina, predstavo pa v Novi Gorici pripravljajo skupaj s SNG Drama Ljubljana. Zadnja predstava sezone bodo Tetovirane duše lanskega nagrajenca festivala Vilenica Gorana Stefanovskega. Gre za del projekta Orient Ekspres, v katerem bo pod okrilje evropskega gledališkega združenja nastalo osem predstav, je pojasnil Bebler. Ob tem bodo no-vogoriški gledališčniki, ki so tudi tokrat povabljeni na Borštnikovo srečanje, v okviru mednarodne mreže Neta (Nova Evropska Teatrska Akcija) v maju in juniju gostili festival s tremi predstavami, je dodal direktor SNG Nova Gorica Mojmir Konič. Po njegovih besedah po uspešni lanski sezoni, ko so uspeli povečati obisk, želijo s pripravljenim programom obdržati 1300 abonentov, medtem ko je želja 1500 prodanih abonmajev, ki bodo na voljo do sredine oktobra. Med ponudbo je izpostavil novost, in sicer abonma konto, ki omogoča, da si oseba sama izbere dan, ko si bo ogledala predstavo. Ob rednem programu pripravljajo še predsta- vo Varuh v rži, v kateri bodo večinoma nastopili študentje gledališča, ki se v Ljubljani izobražujejo na akademiji. Na tak način želijo priti do novih moči za gledališki ansambel, iz katerega se poslavljata Lara Jankovič in Alida Bevk, pri čemer se s slednjo skušajo še dogovoriti z občasno sodelovanje, je povedal Konič. V okviru novogoriškega gledališča bo tudi letos deloval Amaterski mladinski oder (AMO), ki bo ponudbo dopolnil z otroško predstavo Marsovčki na obisku, najmlajšim pa na širšem Goriškem in čez mejo na voljo več polžkovih abonmajev, je povedal vodja AMO Emil Aberšek. (STA) Na sliki prizor iz lanske predstave Letoviš- čarji Uradni tekmovalni program 11. FSF V uradni tekmovalni program 11. festivala slovenskega filma (FSF), ki bo med 22. in 25. oktobrom potekal v Portorožu, je selektor Jože Dolmark uvrstil 15 celovečercev, dva srednjemetražna filma, devet kratkih in 11 študentskih filmov. Na festivalski razpis je letos prispelo več kot 70 filmskih prijavnic. Med celovečerci je 11 igranih filmov, trije dokumentarci in en film eksperimentalne narave, med devetimi kratkimi filmi pa bodo trije animirani. Za festivalske nagrade se bo potegovalo tudi 11 študentskih igranih in dokumentarnih filmov, ki so jih prijavili študenti in študentke Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in šole uporabnih umetnosti Famul Stuart. (STA) Dnevnikova nagrada igralki Ivi Krajnc V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) je v pretekli sezoni igralsko najbolj izstopala Iva Krajnc v vlogi Lolite v predstavi po istoimenskem romanu Vladimirja Na-bokova, je soglasno odločila Dnev-nikova komisija in ji sinoči podelila priznanje tega časnika. Nagrado, 21. po vrsti, so, kot veleva tradicija, podelili po prvi predstavi v novi sezoni. Iva Krajnc je članica igralskega ansambla MGL od septembra 2001, nastopa tudi v filmu. Doslej je prejela šest nagrad, med drugim leta 2002 nagrado za najboljšo igralko na Festivalu slovenskega filma v Portorožu za vlogo Simone v filmu Varuh meje Maje Weiss in za isto vlogo še Stopovo nagrado za obetavno igralka leta, leta 2006 nagrado shooting star za obetavno mlado igralko na 56. berlinskem filmskem festivalu za vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča ter istega leta naziv žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju za vlogo Colombine v komediji Beneška dvojčka Carla Goldonija v izvedbi MGL. (STA) TRŽAŠKA OPERNA HIŠA VERDI - Začetek simfonične sezone Lep začetek z Mahlerjevo simfonijo Uvodni koncert je priklical številno občinstvo - Orkester gledališča Verdi s solisti je premišljeno vodil mlad dirigent Stefan Anton Reck Tržaško operno gledališče Verdi je odprlo vrata v novo sezono s simfoničnim koncertom, ki je privabil pol-noštevilno občinstvo; počitnice so bile letos nekoliko krajše, kajti poletni premor je prekinilo gostovanje na Cipru, kjer je tržaška operna hiša uspešno uprizorila Puccinijevo Madama Butterfly. Samo en teden oddiha, nato nekaj dni vaj za simfonijo, ki sodi med najzahtevnejše partiture 20.sto-letja: Simfonija št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja je nastala pred sto leti in je bila večini sodobnikov nerazumljiva, njeno bogato dediščino pa so s pridom izkoristili najbolj razsvetljeni skladatelji, od Albana Berga do Dmi-trija Šostakoviča. Da je poslednja Ma-hlerjeva simfonija tudi glasbena oporoka genialnega komponista, ni zgolj izrabljena retorika: mojster je bil že seznanjen s srčno boleznijo, ki ga je komaj enainpetdesetletnega spravila v grob, simfonijo je pisal med leti 19089 in ni dočakal njene praizvedbe, ki jo je 26. junija 1912 na Dunaju dirigiral zvesti učenec in prijatelj Bruno Walter. Sam Mahler je nekoč izjavil, da so njegove simfonije v bistvu opere, nasičene z bogato razvejano dramatur-gijo, seveda pa tega ne gre jemati dobesedno z nemogočim pretvarjenjem glasbenih misli v opisne dogodke. Globoka povezanost z naravo, ki je skupna mnogim genialnim ustvarjalcem, od Mahlerja do Tolstoja, je samo ena izmed številnih niti, ki povezujejo celotni simfonični opus našega skladatelja; dejstvo, da je svoja dela ustvarjal izključno med počitnicami, ko ni bil obremenjen z dirigiranjem, se zrcali v Orkester gledališča Verdi na otvoritvenem koncertu mavrični barvni paleti, čigar odtenke lahko iščemo v čudovitih pokrajinah ob Vrbskem in nato Toblaškem jezeru, toda to so le zunanji obrisi, okvir, ki postopoma razodeva eksistencialno problematiko in se pogosto pogrezne do brezizhodnega obupa. Mahler je tudi svojo sklepno pripoved oblikoval v jeziku, ki se je izbrusil skozi prejšnja dela, zato nam postopki zvenijo domači, a vendarle presenetljivo novi: bo- žanske melodije le redkokdaj najdejo svojo potešitev, dramatični viški se oglasijo večkrat nepričakovano, in poslednji stavek obvisi na nerazrešeni harmoniji, ki dolgo ugaša, kot slovo, ki boleče para dušo in ne prinaša nobene tolažbe. Tržaški orkester je ob nadvse zahtevni preizkušnji vodil mladi mojster, ki se je pri nas že večkrat zelo pohvalno odrezal, priznanja pa žanje tu- di v najuglednejših svetovnih glasbenih ustanovah: Stefan Anton Reck ni bil le po naključju nekaj let asistent Claudia Abbada, od velikega mojstra se je marsikaj naučil, kar je razvidno že iz izbire repertoarja. Njegovo vodstvo je jasno, muziciranje polno zanosa, ki ga je tržaški ansambel dojel in udeja-nil s polnokrvno igro. Reck je poudarjal predvsem oglatost partiture, podčrtal to, kar je v njej najbolj drzne- ga in modernega, lepo je izpostavil tudi grotesknost, ki je Mahlerju sredstvo za izražanje odtujenosti, kot nekak obračun z osladnostjo pozne Romantike. Morda je bilo le premalo časa na razpolago, da bi interpretacija zazve-nela kot zaključen neprekinjen miselni lok, včasih se je pojavil občutek raz-kosanosti, a izvedba je bila v marsičem pohvalna: v novi akustični školjki je bila zvočnost orkestra lepo zaokrožena, za spoznanje zastrto so zvenela le nižja godala, ni pa manjkalo jakosti v pihalnih in trobilnih oddelkih. Slednji so tu pa tam omadeževali harmonije, celota pa je bogato odtehtala manjše spodrsljaje. Pogosto prestopanje nivojev, od silovitih viškov do nežnih komornih prizorov, je omogočilo solistom umetniško izpeljane pasaže, in tokrat je bila odgovornost porazdeljena skoraj na vse soliste različnih oddelkov, od hornistov do trobentačev, pihalcev in godalcev. Orkester je bil tokrat v najboljši možni zasedbi in je ponovno dokazal, da zna pod vodstvom odličnega mojstra podariti svojemu občinstvu kvalitetne dogodke; gledališče je bilo zelo dobro zasedeno, kar je razveseljiv obet za simfonično sezono, ki bo vsak teden v Trstu nudila dva koncerta ( z dodatkom dveh večerov jazz ali crossover glasbe), vsak koncert bo doživel izvedbo tudi v Pordenonu. Otvoritev se je zaključila z dolgimi navdušenimi aplavzi, med katerimi se je Stefan Anton Reck zahvalil vsakemu posameznemu solistu in celotnemu ansamblu z odličnim koncertnim mojstrom Ste-fanom Furinijem na čelu. Katja Kralj / SVET Petek, 19. septembra 2008 1 3 FINANCE - Po »črnem ponedeljku« borzni indeksi nadaljujejo s padanjem Centralne banke le začasno poskrbele za nekaj miru na borzah »Kriza zaupanja je popolna,« je izjavil direktor hongkonške izpostave Fulbright Securities Francis Lun NEW YORK - Vodilni svetovni borzni indeksi so tudi včeraj trgovanje večinoma sklenili pri nižjih vrednostih. Centralne banke so sicer z novim dotokom likvidnostnih sredstev poskrbele za nekaj miru na borzah, vendar so nervozni vlagatelji hiteli unovčevati dobičke. V Londonu se je borzni indeks FTSE 100 danes znižal za 0,66 odstotka na 4888 točk, potem ko se je med trgovanjem okrepil za več kot odstotek. V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 1,06 odstotka vrednosti in zdrsnil pod mejo 4000 točk, oblikoval se je pri 3957,86 točke. V Frankfur-tu je indeksu DAX komajda še uspelo ostati v pozitivnem območju in je trgovanje sklenil pri vrednosti 5863,42 točke, kar je 0,04 odstotka več kot v sredo. Milanski indeks Mibtel je zabeležil padec 1,48%. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI 20 izgubil 3,70 odstotka. Medtem ko so se delnice na nemški borzi včeraj v začetku trgovanja še dražile, pa je nenadno znižanje tečajev na ameriških borzah le malo pred zaprtjem evropskih borz povzročilo, da so se tečaji obrnili navzdol, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Indeks DAX je v prvih urah trgovanja porasel za 0,9 odstotka. Svetovne borze so se zamajale v ponedeljek zaradi stečaja ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaje banke Merrill Lynch in težav največje svetovne zavarovalnice AIG. Največje centralne banke na svetu so se včeraj odločile, da na izsušene denarne trge vnovič pošljejo milijardne zneske. Ukrepanje centralnih bank je začasno zasenčilo naraščajočo finančno krizo in poročila o novih združitvah bank. V skupni akciji so ameriška in več drugih centralnih bank državam izven ZDA ponudile na voljo 247 milijard dolarjev (približno 170 milijard evrov) za premostitev ozkih grl pri oskrbi z ameriško valuto. To je 180 milijard dolarjev več kot zdaj - razpoložljiva vsota se je tako povečala skoraj za štirikrat. Likvidnost v dolarjih je namreč pri številnih bankah po vsem svetu problem, ker imajo mnoge vrednostne papirje v dolarjih, kratkoročna menjava valut pa povzroča velike stroške. Dogovori naj bi veljali do konca januarja 2009. Praktično vse borze v Evropi so včeraj popoldne zabeležile rahlo zvišanje tečajev vrednostnih papirjev. Tudi v ZDA so borzni indeksi v odziv na ukrepanje centralnih bank kar krepko porasli, a so se do zaprtja borz v Evropi vrnili v negativno območje. Japonski borzni indeks Nikkei je včeraj padel na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih. Znižal se je za 2,2 odstotka na 11.489 točk. Na kitajskih borzah se krepi bojazen, da so domače banke in zavarovalnice v finančno krizo vpletene bolj, kot se je vedelo doslej. Indeks Shanghai Composite se je včeraj znižal za 1,72 odstotka na 1895 točke. "Kriza zaupanja je popolna," je za ameriško tiskovno agencijo AP izjavil direktor hongkonške izpostave Fulbright Securities Francis Lun. Odločitev ameriške centralne banke, da zavarovalnici AIG s posojilom v višini 85 milijard dolarjev pomaga premostiti najhujše težave in tako obdrži pri življenju finančnega velikana, nikakor ni pomirila vlagateljev. "Finančna kriza v ZDA je prizadela prav vse, vsi iščejo kritje. Če bi propadla največja zavarovalniška družba, ne bi bil nihče varen," je dejal Lun. V Rusiji so trgovanje zaradi krepkega znižanja tečajev v sredo začasno ustavili, vnovič naj bi steklo v petek. Panika je včeraj izbruhnila na borzi v Budimpešti, kjer se je borzni indeks BUX znižal na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih. Tečaji se še naprej znižujejo tudi na borzah v Zagrebu, Beogradu, Skopju in Podgori-ci. Medtem je slišati vse več novic o združitvah bank. Britanski finančni koncern Lloyds je za 12,2 milijarde funtov (15,4 milijarde evrov) prevzel hipotekarno banko HBOS. Po poročanju medijev naj bi se poleg tega ameriška investicijska banka Morgan Stanley, ki je prav tako v finančnih težavah, pogovarjala o združitvi z ameriškim finančnim koncernom Wachovia. Ameriška zavarovalnica AIG je po reševalni akciji ameriške centralne banke pred množično razprodajo delov koncer-na. Za možna kupca veljata predvsem nemška zavarovalniška velikana Allianz in Münchener Rück. Po mnenju evropskega komisarja za trgovino Petra Mandelsona finančna kriza, ki trenutno pretresa svet, dokazuje, da je nujno potrebno doseči dogovor o liberalizaciji svetovne trgovine. Kot je dejal med obiskom v Oslu, bo dosežen trgovinski dogovor ponovno povrnil zaupanje v finančne trge. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia pa se je izrekel proti uporabi "finančnega socializma" pri reševanju podjetij, ki jih je kriza na finančnih trgih najbolj prizadela. Uporaba davkoplačevalskega denarja v te namene se mu zdi smiselna le, če bi propad podjetij ogrozil globalno gospodarstvo. (STA) IZRAEL - Po izvolitvi na čelo vladajoče stranke Kadime Netanjahu čestital Livnijevi in zahteval predčasne volitve TEL AVIV - Vodja izraelske opozicijske stranke Likud Benjamin Netanjahu je včeraj čestital zunanji ministrici Cipi Livni za izvolitev na čelo vladajoče stranke Kadima, hkrati pa zahteval predčasne parlamentarne volitve v kar najkrajšem možnem času. Volitve bi bile po njegovem mnenju "najbolj primerna in demokratična" rešitev vladne krize v Izraelu. "Izraelski narod naj odloči o novem premieru, ne pa člani Kadime," je dejal nekdanji predsednik izraelske vlade in večkratni minister Netanjahu. Napovedal je tudi pogovore z voditelji izraelskih laburistov in stranke Šas ter drugih političnih skupin, da bi pospešili razpis predčasnih volitev. Livnijeva ima namreč po izvolitvi za predsednico Kadime na strankarskih volitvah v sredo možnost, da oblikuje novo vlado, potem ko je sedanji premier Ehud Olmert napovedal, da bo zaradi obtožb o korupciji odstopil po izvolitvi novega predsednika stranke. Vendar mora Livnijeva novo vlado tudi oblikovati, sicer lahko pride do predčasnih volitev. Livnijeva je v sredo na strankarskih volitvah upravičila status fa-voritke in premagala največjega tekmeca, ministra za transport Šaula Mofaza. Slednji je včeraj napovedal, da ne bo več sodeloval v vladi. Bo ostal član Kadime, vendar ga sodelovanje v novi vladi ne zanima, je pojasnil na novinarski konferenci v Tel Avivu. Mofaz je sicer na strankarskih volitvah le za malo zaostal za Livni-jevo. Prejel je 42 odstotkov glasov, Livnijeva pa 43,1 odstotka. Palestinske oblasti predsednika Mahmuda Abasa na Zahodnem bregu pa so včeraj pozdravile izvolitev Livnijeve na čelo Kadime. "Livnijeva je bila globoko vpletena v mirovni proces in menimo, da bo nadaljevala z iskanjem miru z nami," je dejal Abasov svetovalec Sajeb Erekat. (STA) Cipi Livni Benedikt XVI. branil predhodnika Pija XII. VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v bran vzel spomin na enega od svojih predhodnikov, papeža Pija XII., in dejal, da ta "ni varčeval s prizadevanji za rešitev judov", ki so v času njegovega papeževanja trpeli zaradi ekstremizma nacistične Nemčije in fašistične Italije. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je nagovoril predstavnike ameriške fundacije Pave the Way, ki se zavzema za povrnitev ugleda nekdanjega papeža. Predstavniki fundacije so Benedikta XVI. obiskali v njegovi poletni rezidenci Castel Gandolfo, papež pa se jim je zahvalil za zbiranje informacij, ki kažejo na "organizirano pomoč", ki jo je Pij XII. v času fašističnega in nacističnega ekstrem-izma zagotavljal judom. "Nekateri razumejo, da se je papež Pij XII. zavzemal in posredoval v korist judov," je dejal Benedikt XVI. Dodal je, da je nekdanji papež posredoval, kjerkoli je bilo to mogoče. "V korist judov se je zavzemal neposredno ali pa preko navodil, ki jih je dajal posameznikom ali inštitucijam katoliške Cerkve," je še poudaril Benedikt XVI. "Opozorili ste tudi na mnoga njegova posredovanja, ki jih je opravil temeljito, po tihem in na skrito. Le tako je bilo namreč v teh težkih trenutkih mogoče preprečiti najhujše in rešiti veliko število judov," je papež dejal v nagovoru ameriškim gostom. Obama v janketah vodi pred McCainom WASHINGTON - Demokratski predsedniški kandidat Barack Oba-ma glede na zadnje javnomnenjske raziskave vodi pred republikanskim kandidatom Johnom McCainom. Obamo tako podpira 48 odstotkov vprašanih, McCaina pa 43 odstotkov. Javnomnenjska raziskava CBS News/New York Times je razkrila, da se je Obami povečala podpora med nestrankarskimi volivci in ženskami. Javnomnenjska raziskava je še pokazala, da so se nestrankarsko opredeljeni volivci, ki so podpirali Obamo ob koncu avgusta in nato v dnevih po konvenciji republikancev prestopili k McCainu, minuli teden spet vrnili k Obami. Obamo med njimi podpira 46 odstotkov vprašanih, McCaina pa 41 odstotkov. Ženske, ki so v začetku bolj podpirale McCaina, so se prav tako vrnile k Obami, tako da demokratskega predsedniškega kandidata glede na javnomnenjsko raziskavo trenutno podpira 54 odstotkov žensk, McCaina pa 38 odstotkov. Javnomnenjsko raziskavo CBS News/New York Times so izvedli med 1133 vprašanimi v dneh od 12. do 16. septembra in ima triodstotno možnost statistične napake. (STA) GRUZIJA - V okviru misije OVSE Pogovori o dodatnih opazovalcih prekinjeni GRUZIJA - Puščice med Lavrovom in Riceovo Vse bolj napeti odnosi med Rusijo in ZDA DUNAJ - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da so bili pogovori o namestitvi dodatnih opazovalcev v Gruzijo prekinjeni. Kot je pojasnil vodja finske delegacije pri Ovseju Antti Turunen, Ovse v Gruzijo tako zaenkrat ne bo pošiljal novih opazovalcev. "Kljub mesecu dni pogajanj nismo dosegli nobenega soglasja glede opazovalcev. Diplomatske možnosti smo izčrpali ... Ne vidim smisla v nadaljevanju tukajšnjih pogajanj," je dejal Turunen. Finska trenutno predseduje Ovseju, Turunen pa je včeraj nastopal v imenu predsedujočega tej organizaciji, finskega zunanjega ministra Alexandra Stubba. Ruski veleposlanik pri Ovseju Anvar Azimov je potrdil, da so bili pogovori ustavljeni, a obenem zatrdil, da jih je Moskva pripravljena obnoviti. Kot je pojasnil, je glavni razlog za zastoj opredelitev območja, do katerega bi imeli dostop opazovalci Ovseja, in pa, da bi se morali o dostopu Ovseja na območje Južne Osetije pogovarjati neposredno s Chinvalijem. "Glede na to, da obstaja neodvisna Južna Oseti-ja, bi se moral Ovse glede mandata pogovarjati z njimi," je dejal diplomat. Tudi Turunen je dejal, da je sporna točka "območje odgovornosti, v katero ni vključena Južna Osetija". Gruzijski veleposlanik pri Ovseju Paa-ta Gapridašvili pa je obžaloval, da Rusija ni sprejela ponujenega, čeprav je bilo "sprejeto 80 odstotkov ruskih predlogov". Gre za pogovore o namestitvi 80 neoboroženih vojaških opazovalcih, ki bi se pridružili 20 opazovalcem, ki jih je Ovse v Gruzijo poslal v sredini avgusta, da bi na območju okoli Južne Osetije nadzorovali spoštovanje prekinitve ognja. Medtem ko je imelo osem opazovalcev, ki so bili v Gruziji že pred avgustovsko vojno z Rusijo, dostop tudi v Južno Osetijo, jih dodatnih 20 te pristojnosti nima. (STA) MOSKVA, WASHINGTON - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj znova ostro kritiziral Zahod, ker podpira "tiste, ki so (v nedavni vojni v Gruziji) ubijali ruske državljane", ter posvaril pred poskusi kaznovanja Rusije. "Naši zahodni partnerji morajo izbrati, ali bodo še naprej na strani tistih, ki so ubijali ruske državljane, ali pa jih bodo končno prenehali neomejeno podpirati," je v nagovoru ruskim poslancem, ki ga je prenašala televizija, poudaril Lavrov. "Ne strinjamo se z antiamerikaniz-mom, pozornost zbujajočimi držami, pristajanjem na pravilo oko za oko, in seveda si ne želimo spopada z Evropo ... Toda ne moremo, da ne bi sklepali na osnovi pozivov za kaznovanje Rusije," je dejal minister. Lavrov je včeraj tudi kritiziral "pomanjkanje transparentnosti" v zunanji politiki ZDA in ob tem namignil na zaslišanje, ki je v ameriškem kongresu potekalo 9. septembra in na katerem je članica predstavniškega doma Dana Rohrabacher kritizirala progruzijsko politiko Bele hiše ter krivdo za nedavno vojno pripisala Gruzi- ji. Izjave Rohrabacherjeve - precej redek primer zahodnega politika, ki se v rusko-gruzijskem konfliktu postavi na stran Moskve - so ruski mediji močno propagirali, Lavrov pa jih je označil kot znak "absolutnega pomanjkanja transparentnosti v ameriški politiki". A reakcija iz Washingtona je bila takojšnja. "Rusija postaja vse bolj avtoritarna doma in agresivna v tujini", je včeraj v govoru izpostavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Riceova je tudi izjavila, da je "Rusija vse bolj na enosmerni poti v izolacijo in k nepomembnosti". "Slika, ki se kaže iz obnašanja Rusije kaže, da postaja vse bolj avtoritativna doma in agresivna v tujini," je izjavila Riceo-va v nagovoru v Washingtonu glede zadnjih dogodkov na Kavkazu. Izpostavila je tudi, da je bila ruska invazija na Gruzijo "kritičen trenutek za Rusijo in svet", ter napovedala, da se bodo ZDA zoperstavile Rusiji. Opozorila je sicer tudi, da je ruska prošnja za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji "vse bolj pod vprašajem". (STA) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it vileš - Vzdolž avtoceste poteka gradnja komercialnega središča tudi za goriške podjetnike Salon s pohištvom IKEA bodo odprli maja 2009 - V središču predvidenih preko sto trgovin Gradbišče pri Vilešu (levo) in prikaz načrtovanega trgovskega parka (spodaj) bumbaca gorica - SKP Bianchini dočakal solidarnost stranke 1 4 Petek, 19. septembra 2008 APrimorski r dnevnik izgradnja komercialnega centra v Vilešu, v okviru katerega naj bi predvidoma do maja prihodnjega leta odprli švedsko pohištveno trgovino iKEA, bo pomembna priložnost tudi za goriška gradbena podjetja. Delniška družba Ga-brieleja Fogliate, ki vodi izvajanje načrta novega komercialnega parka, je namreč pripravljena vključiti goriško zvezo in-dustrijcev in njene članice v dela, ki že dober mesec potekajo na območju vzdolž avtoceste pri Vilešu. O tem se je Fogliata menil s predsednikom goriške zveze in-dustrijcev Gianfrancom Di Bertom, s člani zveze, z županjo iz Vileša Simonetto Vecchi in direktorjem del Gianpietrom Ermacoro, ki so se v minulih dneh sestali v Gorici. Fogliata se je najprej zahvalil zvezi industrijcev in predvsem bivšemu predsedniku Gianfrancu Guttyju, ki je prispeval k pridobitvi ustreznih dovoljenj za izgradnjo komercialnega središča, v nadaljevanju pa je izrazil pripravljenost na dogovarjanje in sodelovanje. Prva gradbena dela so se namreč začela avgusta, nadaljevala pa se bodo s pripravo terena za gradnjo, z izkopavanjem, zasipavanjem, urejanjem novega cestnega omrežja znotraj in izven komercialnega parka, z nameščanjem nove opreme za urbanistično urejen videz območja ter s postavitvijo signalizacije in z ureditvijo zelenja. Gradnja trgovskega kompleksa, ki bo razpolagal s 130.000 kv. metri pokritih površin, s katerimi se bo uvrstil na lestvico petih največjih komercialnih centrov v Italiji, bo trajala predvidoma pet let. Komercialni park v lasti podjetja Arco Brescia, v katerega bo skupno vloženih približno 200 milijonov evrov, bo razpolagal tudi z delno pokritim parkiriščem, ki bo merilo 184.000 kv. metrov. Prva faza gradbenega posega, ki zadeva le manjši delček zainteresiranega območja, pa bo zaključena že maja 2009, ko bo vrata odprla švedska trgovina iKEA. Salon pohištva v dveh nadstropjih naj bi po velikosti celo presegal tistega, ki deluje v Pado-vi: skupno bo zasedal preko 30.000 kv. metrov z 20.000 kv. metri prodajnih površin. V njem se bo sprva zaposlilo okrog 250 uslužbencev, med katerimi naj bi prednost imeli prebivalci našega območja. Postopek za najemanje uslužbencev poteka preko prijave na spletni stra- ni družbe iKEA Graduatis, ki si ga letno ogleda približno osem milijonov ljudi, ter preko kolokvijev in drugih preverjanj. Celoten komercialni park, ki bo s parkirišči vred in ostalimi nepokritimi površinami zasedal območje 457.716 kv. metrov, bo skupno ustvaril med 2.500 in 3.000 novih delovnih mest. Ob teh je seveda treba upoštevati tudi priložnosti, ki jih bosta krajevnim podjetjem nudila petletna gradnja in vzdrževanje struktur. Po salonu iKEA se bo predvidoma leta 2010 vselila v novo strukturo tudi veleblagovnica ipercoop isonzo iz Gradišča, do le- ta 2012 pa je napovedano še odprtje številnih drugih trgovin. Skupno naj bi jih bilo preko sto, med temi pa bodo veliki distributerji, mednarodne znamke in manjši lokalni trgovci. Trgovinam gre prišteti še restavracije in lokale. Fogliata popolnejšega seznama vsebin komercialnega centra ni še razkril, pred nedavnim pa izjavil, da je v dogovoru z občino Vileš v pripravi splošni projekt, ki ga bodo predstavili na začetku prihodnjega leta. Prva faza del, ki se bo zaključila pred odprtjem prodajalne iKEA, predvideva ob izgradnji poslopja za švedsko trgovi- no tudi uresničitev poldrugi kilometer dolge ceste z dvema krožnima križiščema in nadvozom ter urbanizacijo območja. Druga faza se bo sklenila ob koncu leta 2010 z izgradnjo drugega dela komercialnega centra, ki ga bodo zgradili v obliki velikega modrega vala z več nadstropji. Stavba se bo zaključila s polkrogom, sredi katerega bo trg s piramido. Tretja faza, s katero bodo dela zaključili, je povezana z uresničitvijo avtocestne povezave Vileš-Gorica in zadeva priključek na avtocesto. Aleksija Ambrosi »Bil sem, tudi danes sem in vedno bom levičar, ker verujem v temeljne vrednote levice, vendar sem pri svoji stranki v zadnjih mesecih občutil neke vrste politično regresijo. V naši skupnosti so prevladale logike, ki ničesar nimajo opraviti z levičarskimi vrednotami... Presenetil me je tudi hrupni molk goriške leve sredine, ki ni črhnila besedice solidarnosti zaradi napada, ki sem ga bil deležen. Ranil pa me je predvsem molk mojih domnevnih tovarišev.« Te besede je Livio Bianc-hini, občinski svetnik Stranke komunistične prenove, pred kratkim naslovil na javnost, potem ko je zaman čakal odziv vodilnih strankarskih kolegov. V avgustu je bil namreč tarča podle agresije neznanih nestrpnežev; poškodovali so mu avtomobil in z žaljivkami oskrunili materin grob. Molk SKP-ja je bil strašno boleč, zato se je Bianchini javno spraševal, če naj izstopi iz stranke. Mimogrede nam je povedal, da so mu solidarnost izrazili goriški župan in še nekateri predstavniki desne sredine, pa tudi veljak državne leve sredine in nekdanji minister Enzo Bianco. Razočaranje zaradi drže lastne stranke je bilo še večje. Pred nekaj dnevi je prišlo do pojasnjevalnega srečanja med Bianchinijem in pokrajinskim vrhom SKP, včeraj pa je politični odbor goriške federacije SKP posredoval sporočilo. V njem izražajo zaskrbljenost in obsodbo vse pogostejših primerov nestrpnosti in ustrahovanja fašističnega tipa. Zapisali so: »Vandali so se po zadnjih volitvah večkrat znesli nad goriškim sedežem stranke, tarča groženj in žaljivk pa je v zadnjem času predvsem občinski svetnik Bianchini. Člani pokrajinskega političnega odbora izražajo tovarišu Bianchiniju solidarnost in podpirajo odločitev mestnega krožka stranke, da se čim prej organizira javna pobuda, zato da se obsodi in ljudi seznani z nevarnostmi prebujajoče fašistične apologetike, ki jo spremlja klima rastoče nestrpnosti, rasizma in represije.« gorica - Tamara Blažina obiskala Kulturni dom Izraz sožitja v mestu Senatorka pohvalno o poslanstvu - V ospredju vloga v mestu, a tudi težave, ki bremenijo delovanje Slovenska senatorka Tamara Blaži-na je pred dnevi uradno obiskala Kulturni dom v Gorici; spremljal jo je pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič. Ravnatelj Kulturnega doma igor Komel je gostji predstavil široko bero dejavnosti, ki tam redno potekajo. S tem v zvezi je izpostavil cilje in vlogo, ki jo Kulturni dom odigrava v Gorici, in poudaril, da je izraz kulturnega stičišča in sožitja med tu živečimi narodi. Med pogovorom so obravnavali tudi odnose med Kulturnim domom in upravo dežele Furlanije-Julijske krajine ter drugimi kulturnimi institucijami, tudi na državni ravni. Komel je obenem navedel težave, ki bremenijo delovanje Kulturnega doma, a tudi druge sorodne ustanove, ki jih upravljajo Slovenci v italiji; med temi izstopajo obnovitvena dela, redno vzdrževanje, prilagajanje novim zakonskim predpisom itd. Senatorka se je pohvalno izrazila o poslanstvu, ki ga goriški Kulturni dom uspešno opravlja že vrsto let. Le-to v prvi vrsti koristi slovenski manjšini v italiji, a hkrati tudi vsej goriški skupnosti, je poudarila. Z leve Semolič, Blažinova in Komel bumbaca podgora Podgane vznemirjajo domačine V Podgori se ponovno spopadajo s problemom podgan. O tem je tekla beseda na zadnjem zasedanju rajonskega sveta, po katerem se je predsednik Walter Bandelj odločil, da se pismeno obrne na pristojni občinski urad in oddelek za preventivo. »Občani pogosto opozarjajo na prisotnost podgan, letos pa ni še prišlo do nobenega posega proti tem neljubim glodavcem. Največji problem se navadno pojavlja v Ulici Attems, včasih pa tudi v Ulici Brigata Cuneo. Tam živeči se zaskrbljeno oglašajo vsaj dvakrat letno,« pravi Bandelj, ki je v sredo naslovil pismo na odgovorne pri pristojnih občinskih službah. »Koristno bi bilo, če bi nam urad poslal letni program izvajanja deratizacije v raznih predelih občine. Tako bi lahko ljudem, ki se spopadajo s problemom podgan in se na nas obračajo z vprašanji o posegih, takoj odgovorili,« zaključuje predsednik rajonskega sveta za Podgoro. tržič - Denise Skrivala se je v gozdu »Izdal« jo je dnevni sendvič Cela dva tedna je živela na robu mesta, po gozdovih in se hranila z enim sendvičem na dan. To naj bi preiskovalcem zaupala 17-letna Denise Seveso, ki so jo v sredo našli v Tržiču, potem ko se je za njo izgubila vsaka sled 3. septembra. Včeraj so okoliščine njenega izginotja pojasnili na državnem tožilstvu v kraju Busto Arsizio, od koder vodijo preiskavo o njenem izginotju. Preiskovalci so pri dekletu ugotovili neznosen občutek osamljenosti. V sebi pa je vsekakor našla dovolj moči, da se je oddaljila od doma z namenom, da ne bo nikomur izdala, kam se odpravlja. Ravno dnevni sendvič je omogočil njeno najdbo, saj jo je domačinka prepoznala v tržiški veleblagovnici. Mladoletnica je o vzroku odhoda povedala le, da se je doma brez prijateljev dolgočasila in da si je zaželela pavze. Preiskovalci so bili seznanjeni, da se nahaja na Tržiškem, saj jo je izdal mobilni telefon, ki ga je - sicer za kratek čas - prižigala, a si ni dala poguma, da bi starše poklicala. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 17. septembra 2008 15 GORICA - Dežela računa na terminal za pretovor, ki ga je SDAG predala namenu Železnica bo zrahljala avtocestni promet Romoli: »Ciljati moramo k integraciji med goriškim in vrtojbenskim tovornim postajališčem« Dežela FJK verjame v potencial sistema za prevoz tovornjakov po železnici, ki so ga včeraj slovesno predali namenu na goriškem tovornem postajališču. Pridobitev družbe SDAG, ki predstavlja v načrtih italijanskih in slovenskih upraviteljev odločilen korak v smeri uresničitve čezmejnega logističnega terminala, želi namreč dežela v prihodnjih letih izkoristiti za razbremenitev prometa na avtocesti A4. Pričakovati je, da bodo prizadevanja dežele olajšala družbi SDAG pridobitev vlakov RO.LA. in poenostavila dostop do železniških prog, s katerimi bo nov logistični terminal za transport tovornjakov goriškega tovornega postajališča lahko zaživel. »Strateški načrt družbe SDAG predvideva preusmeritev v logistiko in fleksibilnost storitev. V ta razvojni načrt naše družbe sodi tudi nov terminal, katerega delovanje pa bi lahko zavirale skromna razpoložljivost vlakov RO.LA. in težave za dostop do železniških prog,« je med včerajšnjo slovesnostjo, ki so se je udeležili upravitelji ter gospodarstveniki z obeh strani meje, povedal predsednik SDAG-ovega upravnega sveta Giorgio Millocco. Zagotovilo, da terminal ne bo sameval, je Milloccu dal Mauro Zinardi iz deželne službe za logistiko in transport, ki je napovedal sklic delovnega omizja med FJK in železniško družbo FS. »Zaradi potrebe po razbremenitvi prometa na avtocesti A4 se bomo z družbo FS začeli pogovarjati o storitvah RO.LA., goriški terminal pa bo gotovo vključen v mrežo za prevoz tovornjakov,« je poudaril Zinardi. O pomenu goriškega intermodalnega terminala, ki ga je družba SDAG opremila z evropskim denarjem ter s podporo občine Šempeter-Vrtojba in družbe FERSPED - je spregovoril tudi župan Ettore Romoli. »Goriško tovorno postajališče je bilo zgrajeno v funkciji meje, ki je ni več. Danes se je njegova vloga spremenila, zato se mora družba SDAG prilagajati novim razmeram. Uresničitev sistema za prevoz tovornjakov po železnici je stvarni zgled čezmejnega sodelovanja, ki se bo moralo še nadaljevati, saj moramo ciljati k integraciji med goriškim in vrtojbenskim tovornim postajališčem,« je povedal Romoli. »Terminal je tudi za našo občino velik izziv. Na obe državi in družbi za upravljanje železnic bomo morali pritiskati, da bosta to čezmejno logistično območje razvijali in da bo preko naših krajev šel vsaj delček petega koridorja,« je povedal vrtojben-ski župan Dragan Valenčič. Za uresničitvijo čezmejne logistične platforme stremi tudi družba SDAG, ki ra- Včerajšnji rez traku (levo) in sprehod gostov po novi hali štandreškega postajališča (desno) bumbaca čuna, da bo za realizacijo načrta izkoristila evropske fonde. »Prvega oktobra bodo na goriškem sedežu Tržaške univerze predstavili možnosti za financiranje, ki jih EU nudi za obdobje 2007-2013. Na podlagi le-teh bomo predstavili razvojne projekte,« je povedal direktor SDAG-a Bruno Podbersig. »Tudi mi želimo biti soudeleženi. Na naši strani bi lahko na primer razvili terminal za klasično obliko pretovora,« je povedal Valenčič in zaključil: »Da dosežemo te cilje pa moramo poiskati financiranje in slovenskega partnerja. Potencialno bi lahko to funkcijo opravljala družba GATIS-CO, gotovosti pa ni.« (Ale) ZADRUZNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE Prazničnih sto let Drevi slavnostna akademija, jutri ples, v nedeljo zaključek s članskim praznikom Za stoletnico okrašeni sedež banke altran Z nocojšnjo akademijo - ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu - se bo začelo tridnevno praznovanje, s katerim bo Zadružna banka Doberdob in Sovodnje slovesno in praznično obeležila stoletnico ustanovitve. Slovenski bančni zavod je bil v svoji stoletni zgodovini vedno pozoren na potrebe domačih kulturnih in športnih društev, zato bo jubilejna akademija predstavila utrip dejavnosti, ki se razvijajo tudi s pomočjo Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Na nocojšnji prireditvi bo uvodoma občinstvo nagovoril predsednik upravnega sveta Zadružne banke Dario Peric, nakar bodo na vrsti pozdravi gostov. Sledil bo kulturni spored, ki ga je režirala Vesna Tomsič in v okviru katerega bodo nastopili mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, plesna skupina Kremenjak iz Jamelj, orkester Ars Atelier, mladinski odsek kulturnega društva Sovodnje, pevka Alessandra Schet-tino in mladi violonist Aleš Lavrenčič. Akademijo bo obogatil kratki dokumentarni film, ki je sad umetniškega navdiha mladega režiserja Ivana Gergoleta. Svoje pričevanje so kameri zaupali stari domačini, bivši direktorji in uslužbenci ter obrtniki in vaščani, ki jim je banka pomagala. Večina pričevanj bo v slovenščini, nekaj jih bo tudi v italijanščini, ki pa bodo vsekakor opremljeni s podnapisi. Praznovanje stoletnice se bo nadaljevalo jutri ob 21. uri pod šotorom na prireditvenem prostoru kulturnega društva Sovodnje, kjer bosta za veselo vzdušje poskrbeli skupini Blek Panters in The Maff Show. V nedeljo bo v Sovodnjah članski praznik. Ob 10.30 bo v cerkvi sv. Martina maša v spomin na pokojne člane in ustanovitelje banke. Ob 11.30 bo mimohod do prireditvenega prostora društva Sovodnje v spremstvu pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba, ki bo ob 12. uri poskrbel tudi za krajši koncert. Ob 12.30 bo slavnostni govor predsednika banke Daria Perica, zatem pa še nagrajevanje najstarejših članov. Ob 13. uri bodo članom ponudili kosilo; sledila bo zabava s skupino Happy Day. GORICA - Univerza Stavijo na priselitev arhitekturne fakultete Goriški univerzitetni konzorcij spodbuja k odprtju arhitekturne fakultete v Gorici. V ta namen je njegovo vodstvo na zadnji seji odobrilo dodelitev prispevka 150.000 evrov - glavnina prihaja iz blagajne Fundacije Goriške hranilnice in Trgovinske zbornice - za krepitev že obstoječe izobraževalne ponudbe, predvsem pa za odpiranje novih študijskih poti. Sicer napovedano je, da bo univerzitetna ponudba v Gorici deloma okrnjena, kljub temu pa si konzorcij prizadeva, da bi se Gorica dokopala do vidne vloge na univerzitetnem in znanstvenem področju. Zato mora staviti na sinergije in povezovanje goriških sedežev Videmske in Tržaške univerze, so prepričani pri konzorciju, ki obenem spodbuja vseučilišči k večji integraciji s teritorijem. Pri snovanju arhitekturne fakultete morata sodelovati obe univerzi, pravijo pri konzorciju, pri katerem že pripravljajo fakulteti primerno okolje. V tej perspektivi je zelo pomembna uresničitev t.i. goriškega tehnološkega pola, pri katerem naj bi poleg obeh univerz sodelovale tudi krajevne ustanove s področja znanosti. V ta namen so tudi v prihodnjem letu financirali izvajanje raziskovalnega projekta o energetskem varčevanju v gradnjah; pri le-tem sta soudeležena oddelek za civilni in okoljski inženiring pri Tržaški univerzi (DICA) in goriški ATER. Zagotavljajo tudi nadaljevanje drugostopenjskega podiplomskega študija na področju protipotresnega načrtovanja, pri katerem so sodelovali fakulteti za inženir-stvo in arhitekturo Tržaške univerzi, nekateri videmski docenti in ugledni strokovnjaki z Univerze v Ljubljani. Pestujejo namreč ambicijo, da bi iz tega v Gorici nastal študijski center za protipotresno načrtovanje. »Tudi to bo nov korak v smeri zaželene priselitve arhitekturne fakultete v Gorico s strateško podporo obeh deželnih univerz,« pravijo pri konzorciju, kjer si prizadevajo, da bi bila univerzitetna prisotnost v Gorici čim bolj specialistična in mednarodno naravnana. Konzorcij obenem vlaga v dodatno ovrednotenje prestižne študijske smeri diplomatskih ved. Računajo tudi, da bodo v navezi z raziskovalnim inštitutom s področja pogajalskih ved oživili goriški konferenčni center, ki naj bi ga predali namenu na začetku prihodnjega leta. Poseben prispevek so namenili skorajšnjemu obeleževanju desetletnice obstoja študijske smeri odnosov z javnostmi pri Videmski univerzi, ki naj bi prerasla v univerzitetni oddelek s sedežem v Hiši Lenassi; konzorcij bo poslopje opremil z denarjem iz goriškega sklada. V Gorici naj bi tudi ustanovili observatorij za promocije, ki bi bil edini v Italiji in bi ga odprlo združenje Assoprom. V okviru Videm-ske univerze bo tudi stekel tečaj specializacije v športnem novinarstvu, pri katerem bo sodeloval Dimitrij Volčič, v pričakovanju, da bo aktiviran dvoletni podiplomski študij novinarstva, pri katerem sodelujejo Videmska in Tržaška univerza ter italijanska novinarska zbornica, a se je znašel na mrtvem tiru. Nazadnje pri univerzitetnem konzorciju zagotavljajo, da jim je veliko do čez-mejnega povezovanja. V ta namen so pristopili k projektu Eurocampus, ki ga izvaja sorodna novogoriška ustanova, VIRS Primorske. Gre za oblikovanje večjezičnega spletnega portala, ki povzema višjo didaktično ponudbo na obeh straneh goriške meje. To odpira pot novim sodelovanjem, so prepričani pri konzorciju. 16 Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI NOVA GORICA - Donacija goriškega sindikata CGIL za obnovo spominskega kraja Pomen bolnice Franje presega državne meje Zbrano vsoto - 6.000 evrov - so včeraj izročili direktorici Mestnega muzeja Idrija Tudi goriške člane sindikata CGIL - v Italiji gre za največjo sindikalno organizacijo - je pretreslo lanskoletno uničenje zgodovinskega spomenika, partizanske bolnice Franje. Natanko pred enim letom so hudo neurje in deroče vode odnesle barake in z njimi tudi inventar - originalne predmete, ki so se uporabljali v Franji. Zato so pri goriškem sindikatu CGIL solidarno pristopili k zbiranju denarja za njeno obnovo. Zbrano vsoto -6.000 evrov - so včeraj na novogoriškem sedežu sindikata ZSSS izročili Ivani Le-skovec, direktorici Mestnega muzeja Idrija, ki upravlja s Franjo. Pomen tega zgodovinskega kraja, ki je postal spomenik, presega državne meje Slovenije. Bolnica Franja, ki je delovala med drugo svetovno vojno, je nudila zdravniško oskrbo več kot 1.000 ranjenim slovenskim in italijanskim partizanom ter vojakom različnih narodnosti, ki so ob le-teh branili naše ozemlje. Bolnica Franja je zato postala simbol in ponos vseh, posebej ljudi na tistem ozemlju, na katerem sta se križali zgodovina in usoda Italijanov in Slovencev. Pokrajinski tajnik goriškega sindikata CGIL-a, Paolo Liva, je ob predaji denarja poudaril, da je naravna nesreča, ki je uničila Franjo, izjemno prizadela tudi njihove člane: »Vsi smo mnenja, da je Franja dediščina humanosti, saj predstavlja del pomembne solidarnosti med narodi. Predstavlja pomemben del zgodbe upora - tako slovenske kot italijanske. Zato je popolnoma logično, da sindikat, kot je CGIL, želi prispevati svoj delček pri obnovi tega pomembnega spomenika.« Donacijo 6.000 evrov je sprejela direktorica idrijskega muzeja Ivana Lesko-vec, ki se je zanjo toplo zahvalila. »Vsak evro je za obnovo še kako pomemben in dobrodošel,« je poudarila. Franjo nameravajo obnoviti v prvotni obliki, je pojasnila: vse barake in vso opremo, ki je nekdaj bila, bodo skušali zbrati in obnoviti ali pa izdelati natančne duplikate. »Obnova bolnice Franje pa ne pomeni samo postavitve barak, treba je sanirati tudi zaledje: tisti del, od koder je prišla vsa ta voda in jo uničila. To bo terjalo največ časa,« dodaja direktorica. Bolnica Franja naj bi bila obnovlje- Paolo Liva, pokrajinski tajnik goriškega sindikata CGIL, in direktorica idrijskega muzeja Ivana Leskovec (zgoraj), gradbišče za obnovo bolnice Franja (spodaj) foto k. m., pdk na in za javnost ponovno odprta leta 2010. Vseh donatorskih sredstev se je doslej nabralo za 140.000 evrov; kot znano, so med darovalci bili tudi bralci Primorskega dnevnika, dalje člani italijanske partizanske organizacije VZPI-ANPI in številni posamezniki, navaja Leskovčeva. Prihodnji teden bodo svojo donacijo za Fra- njo poklonili tudi koroški partizani. Celotna obnova partizanske bolnišnice bo veljala okoli 2 milijona evrov, v to vsoto pa ni všteta sanacija zaledja in potoka; Le-skovčeva pričakuje, da bo za ta del treba nameniti vsaj še enkrat toliko denarja. Celotno obnovo sicer financira slovensko ministrstvo za okolje in prostor. (km) NOVA GORICA Bevku posvetili matinejo Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško je v prostorih no-vogoriške knjižnice v sredo pripravilo literarno matinejo za prvošolčke. Posvetili so jo pisatelju Francetu Bevku in začetku Bralne značke v novem šolskem letu. Vsak izmed otrok je v dar prejel slikanico Lile Prap Moj očka, ki pa jo je v knjižnici otrokom tudi prebrala igralka Nevenka Vrančič. Otroci so si nato lahko še ogledali lutkovno predstavo Bici-kleta avtorice Brigite Leban, pred knjižnico pa jih je čakala likovna delavnica »igra kamenčkov«. Otrokom bo posvečen še en dogodek: v nedeljo ob 17. uri bo v šport-no-kulturnem centru Solkan, v bivši karavli, lutkovna predstava Mišek mizar. Prirejajo jo Lutke 1000 in 1 Solkan kulturnega društva Slavec Solkan; avtorica besedila je Darinka Kozinc. (km) Dvorna glasba v Kromberku Nocoj se bo na gradu Kromberk pri Novi Gorici zaključila letošnja izvedba mednarodnega festivala dvorne glasbe. Koncertni niz, ki v poletnih mesecih oživlja zgodovinska središča Furlanije-Julij-ske krajine in čezmejne Goriške, bo sklenil nastop skupine Ensemble Oberon iz Bologne. Koncert se bo začel ob 20. uri, posvečen pa bo eni izmed redkih ženskih figur antične glasbe, skladateljici Anni Bon. Alpinci praznujejo Goriška sekcija združenja alpincev bo svoj 85. rojstni dan in 90. obletnico konca prve svetovne vojne obeležila s tridnevnim prazničnim programom. Danes bodo v deželnem avditoriju v Gorici odprli fotografsko razstavo z naslovom »Da cap-pelle di guerra a simboli di pace«; odprtje bo potekalo ob 17.30 ob udeležbi župana Ettoreja Romolija. Jutri dopoldne bo polaganje vencev na goriškem pokopališču, ob 20.30 pa v Verdijevem gledališču koncert zborov alpincev. Zbirali bodo tudi prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili brigadi alpincev Julia, ki je na misiji v Afganistanu. V nedeljo ob 11. uri bo po goriških ulicah sprevod alpin-cev; najprej bodo položili vence k obeležju padlim v spominskem parku, nakar bodo krenili po mestu do Battistijevega trga, kjer se bo praznični program zaključil. Jezuiti v Gorici in na spletu Danes bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci predstavili spletno stran o jezuitih v Gorici, ki je nastala na pobudo inštituta za socialno in versko zgodovino ISDIG iz Gorice. Na spletni strani www.gesuitiagorizia.it, ki jo bodo predstavili ob 17.30, bodo zainteresirani našli obnovo knjige »Histria Col-legii Goritiensis« in informacije o jezuitski prisotnosti v mestu. Kot znano, se ta počasi ukinja. Razstava v galeriji Spazzapan Danes ob 18.30 bodo v galeriji Spazza-pan v Gradišču odprli razstavo videou-metnosti z naslovom »SoFresh!«; prireja jo združenje Amici della Galleria Spazzapan. Zvezde muzikala v Gorici Zvezde muzikala je naslov koncerta, ki bo drevi ob 20.30 v palači Attems-Petzen-stein v Gorici. Nastopila bo Federica Bressan, spremljala pa jo bosta pianist Arno Barzan in violinist Ludovico Burtone. Koncert s prostim vstopom bo povezoval Francesco Moretti. NOVA GORICA - V nedeljo redne državnozborske volitve Volivci bodo izbirali poslance Med kandidati na različnih listah znane goriške osebnosti, med programskimi obvezami pa se pojavljata tudi zbliževanje Goric in krepitev stikov s Slovenci v Italiji V Sloveniji bodo v nedeljo redne državnozborske volitve. Država je razdeljena na osem volilnih enot, znotraj vsake je določenih enajst volilnih okrajev, v vsakem izmed njih pa se glasuje za enega kandidata. Iz vsake volilne enote bodo volivci v nedeljo izvolili enajst predstavnikov v parlamentu, vendar to še ne pomeni, da bo vsak izmed enajstih volilnih okrajev imel svojega poslanca. Ponekod bodo lahko na primer trije, ponekod pa nihče. Primorska spada v drugo volilno enoto, znotraj njenih volilnih okrajev pa sta tudi volilni okraj Nova Gorica - okolica, pod zaporedno številko 9, in volilni okraj Nova Gorica - center pod zaporedno številko 10. V novogoriški okolici za SD kandidira Mirko Brulc, v centru Borut Pahor, za SDS Vasko Simoniti in Bine Matoh, za NSi -Krščansko ljudsko stranko Tomaž Lisjak in Jože Bezjak, za Zelene Slovenije Zdravko Ko-bal in Marija Jevšenjak, za SLS in SMS Andrej Maffi in Rajko Harej, za Akcije Teja Viler in Marko Brecelj, za LDS Črtomir Špaca-pan in Matej Arčon, za Krščansko demokratsko stranko Darinka Verlič in Uroš Mozetič, za Listo za pravičnost in razvoj Rajko Kerševan in Anton Nino Špacapan, za SNS Miran Müllner v obeh okrajih, za DeSUS Zlat-ko Martin Marušič in Bojan Bratina, za Zares - Nova politika Boža Mozetič in Branko Tomažič, za Listo za čisto pitno vodo Vitan Majdič in Dragomira Gorjup Gabrijelčič, za Stranko slovenskega naroda Leonida Leban in Žarko Vuga, za Lipo Marjan Poljšak in Iztok Bratož in za Zeleno koalicijo Boris Goj- Volilni lepaki na novogoriški ulici kovic in Ana Kosič Mirnik. Med omenjenimi je tudi nekaj znanih osebnosti tako iz vrst politike kot iz šolstva, kulture ali gospodarstva. SD-jeva kandidata Mirko Brulc, sicer novogoriški župan, in Borut Pahor, evropski poslanec, se potegujeta prvi za poslansko, drugi pa tudi za mesto mandatarja. Po Pa- foto km. horjevih besedah je dolgoročna prihodnost Goriške odvisna od odpiranja novih delovnih mest z visoko dodano vrednosto in oblikovanja skupne urbane celote Nove Gorice in Gorice. Zato si bo prizadeval, da območje ob zahodni meji s pomočjo programov EU dobi enega izmed inštitutov za visoko tehnologijo in vladno podporo procesu združe- vanja dveh mest, kar bi prineslo pozitivno si-nergijo za ljudi. Brulc bi se kot poslanec zavzemal za to, da zahodni del Slovenije ne bo zapostavljen kot doslej, izpostavlja tudi nujnost bolj uravnoteženega financiranja visokega šolstva in nujnost zakonodaje, ki bo omogočala razvoj HIT-a, naloge župana pa namerava ob izvolitvi opravljati neprofesionalno. Oba zagovarjata tudi okrepitev sodelovanja s Slovenci v zamejstvu. Na podeželju se bo v imenu SDS za poslanca potegoval dosedanji kulturni minister Vasko Simoniti. Goriški - kljub nizki brezposelnosti in deficitarnim poklicem - bi morali pomagati s šolsko in štipendijsko politiko ter izboljšati cestno infrastrukturo, zagovarja Simoniti, ki se bo zavzel še za obnovo daljnovoda v Renčah, čistilne naprave na Goriškem in prvačke godbe z 250-letno tradicijo. Ob morebitni izvolitvi si bo prizadeval tudi za večjo podporo ljubiteljski kulturi in za okrepitev stikov z zamejstvom. SDS -jev kandidat za center Nove Gorice je gledališki igralec Bine Matoh. Prav kultura je osrednji del njegovega programa, saj se bo zavzemal za gradnjo letnega odra v Novi Gorici. Izpostavlja še ekološke teme in inovativnost. Matej Arčon, sicer državni in novogo-riški mestni svetnik ter predsednik novogo-riškega odbora LDS, se bo za mesto v državnem zboru potegoval prvič. Prizadeval si bo za močan in z vsebinami podkovan status goriške pokrajine, finančno in kadrovsko krepitev javnih visokošolskih študijev ter nov zagon širšega urbanega območja Nove Gorice; tudi Arčon se zavzema za okrepitev sodelovanja s Slovenci v Italiji. Na LDS-ovi listi za okoliš kandidira Črtomir Špacapan, dolgoletni novogoriški župan. Med temeljne točke programa uvršča napredovanje podeželja z davčnimi olajšavami, razvoj podjetništva in izkoriščenje vrste še neizkoriščenih priložnosti, med njimi univerzo, razvoj visokih tehnologij in oživitev tradicionalnih panog. V imenu DeSUS-a se bosta za mesto v parlamentu potegovala Bojan Bratina in župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Bratina izpostavlja nujnost medgeneracijske solidarnosti in svoje izkušnje pri delu z mladimi na novogoriški gimnaziji, ki jo kot ravnatelj vodi vse od leta 1984. Marušič, ki ni član stranke DeSUS in bo nastopil kot neodvisni kandidat na strankini listi, se je za vstop v državni zbor potegoval že pred štirimi leti, takrat na listi LDS. Oba v ospredje postavljata razvoj Slovenije, pri čemer ne smeta izostati humanost in socialni čut. Kandidat stranke Zares v centru Nove Gorice je Branko Tomažič, upokojenec, sicer pa dolgoletni direktor HIT-a. Zavzemal se bo za spremembo igralniške zakonodaje, dokončanje solkanske obvoznice, izgradnjo obvoznice okrog Volčje Drage, posodobitev ceste od Trnovega do Lokev in pripravo projektov za povezavo Nove Gorice z avtocesto ter za ustanovitev posebne vladne skupine, ki bo odgovorna za črpanje evropskih razvojnih sredstev in bo neposredno odgovorna predsedniku nove vlade. (km) GORIŠKI PROSTOR_Petek, 19. septembra 2008 1 7 /— gorica - Jutri Srečanje z zvezdami • ■ • V ■ • • • in domišljijo Dvorišče občinskega parka Lenassi na Trgu Sv. Frančiška v Gorici bo jutri prizorišče znanstveno-fan-tastičnega popoldneva z naslovom »Spacemission«. Gre za poučno pobudo, ki je namenjena predvsem otrokom, so povedali organizatorji in navedli, da bodo otroci s pomočjo igre spoznavali svet fantastike in znanstvenih zakonitosti. Družabne igre se bodo začele ob 15.30; mali udeleženci se bodo lahko vživljali v junake, ki so jih na straneh svojih romanov ovekovečili veliki evropski pisatelji znanstvene fantastike. Na kraju dogajanja bodo namestili tudi stojnice z različnimi predmeti, ki se bodo nanašali na vsebino iger. Ob 20. uri bo mogoče opazovati zvezde; teleskop in strokovno razlago bodo prisotnim nudili člani društva astronomov iz Trsta. Med 21. uro in 22.30 pa bodo vrteli znane prizore iz popularnih filmov s fantastično vsebino, kot sta na primer ameriška televizijska nanizanka Zvezdne steze ali trilogija o Gospodarju prstanov. Projekcije bodo ponudile iztočnico za pogovor o nastanku in razvoju tega privlačnega in »zimzelenega« filmskega žanra. Jutrišnje dogajanje v parku Lenassi prireja kulturno društvo Julia iz Tržiča v sodelovanju z mladinskim središčem Punto Giovani in pod pokroviteljstvom občine Gorica. Ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v notranjih prostorih središča Punto Giovani. (VaS) Dan brez avtomobila Mestna občina Nova Gorica se pridružuje Evropskemu tednu mobilnosti, ki poteka do 22. septembra, in akciji Dan brez avtomobila, ki bo v ponedeljek, 22. septembra. Osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je Zadihajmo s polnimi pljuči. Tema poudarja nujo po izboljšanju kakovosti zraka na lokalni ravni, kar je pomembna skrb Evropske unije in njenih držav članic. V okviru obeh akcij bo v Novi Gorici potekalo več prireditev. V programu so postavitve informacijskih stojnic, izobraževanje mladih, predavanja, brezplačne meritve izpušnih plinov na avtomobilih, servisi koles in gledališka predstava na prostem. V ponedeljek bo v okviru akcije Dan brez avtomobila zaprt del Kidričeve ulice, in sicer od banke Nove KBM do križišča z Erjavčevo ulico. Tudi tega dne je predvidenih več aktivnosti, ki vključujejo otroke in odrasle. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »II papa di Giovanna«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 17.00 - 20.00 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 21.30 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Pranzo di ferragosto«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »II papa di Giovanna«. fi Razstave »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI iz Gorice v sodelovanju z občinskim središčem v Ločniku prireja razstavo slikarjev kulturnega društva DABLO (Društvo briških likovnih ustvarjalcev) s Šmartnega v soboto, 20. septembra, ob 18. uri v občinskem središču v Ločniku; na ogled bo do 28. septembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 13. uro. OD KRASA DO MORJA je naslov razstave ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice, na kateri so na ogled umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezocean-ske ladje; do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI ARS v prostorih na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V DRŽAVNI KNJIŽNICI V GORICI je na ogled razstava Paola Del Giudiceja z naslovom »Memorie di carta«: do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah prireditvami. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; brezplačni vodeni ogledi razstave bodo ob sobotah in nedeljah ob 16.30; vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 30. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. ~M Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 19. septembra, ob 20. uri bo v gradu Kromberk koncert skladb Anne Bon. Nastopil bo ansambel Oberon; vstop prost. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov z naslovom »...Non solo classica« v parku Coronini Cron-berg v Gorici: v nedeljo, 21. septembra, ob 16.30 koncert skupine Shipyard Town Jazz orchestra iz Tržiča: 28. septembra ob 16.30 koncert skupine Gone with the Swing Nig Band iz Krmina. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Trgu de Amicis v Gorici bo danes, 19. septembra, ob 20.30 glasbeni večer z naslovom »Le stelle del musical«. Nastopila bo pevka Federica Bressan ob spremljavi Arna Barzana na klavirju in Ludovice Burtone z violino; vstop prost. H Šolske vesti IAL FJK organizira v Tržiču v ponedeljek, 22. septembra, od 9.15 dalje po- svet z naslovom »Gli strumenti ap-plicativi del Quadro comune europeo di riferimento per le lingue e l'uso del Portfolio degli insegnanti«; prijave na posvet, ki je brezplačen,sprejema Giorgia Costalonga (tel. 0434505557) na naslov giorgia.costalon-ga@ial.fvg.it. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo v soboto, 27. septembra, odpotoval avtobus v Trbovlje ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, na Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu pred cerkvijo in Podgori pred športno palačo. Priporoča se točnost. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira v okviru Kekčeve poti v nedeljo, 21. septembra, izlet na Črno prst (predvidoma 7 ur hoje). Zbirališče na železniški postaji v Novi Gorici ob 7.15; informacije na tel. 0481-882328 (Marko Lutman v večernih urah). ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja v soboto, 20. septembra, obisk delavnice, kjer vzdržujejo lokomotive v Trstu. Odhod z vlakom ob 8. uri z železniške postaje v Gorici, povratek ob 13. uri; informacije in vpisovanje na tel. 348-9223259 (Pino Ieusig) ali na tel.333-6205252 (Patrizio Venier). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toska-no od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530 evrov; vpisovanja in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). Ü3 Obvestila GLASBENA MATICA vabi na sestanek oddelka za jazz in zabavno glasbo, ki bo v soboto, 20. septembra, ob 17. uri v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. V teku so vpisovanja za jazz petje, skupinsko igro (bend) in jazzovski zbor. Informacije v uradih Glasbene matice, Korzo Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531508) ali na tel. 347-5156982 (Andrejka Možina). OK VAL IN GOVOLLEY prirejata v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2008-2009: otroško telovadbo za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec ob sredah od 15.45 do 16.45; mi-niodbojko in splošno telovadbo za punčke in fantke 1. in 2. razreda ob ponedeljkih od 15. do 16.30 in četrtkih od 15. do 16. ure, miniodbojko za fantke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 15.30 do 17. ure, miniod-bojko za punčke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 17. do 18.30. Prva srečanja bodo v ponedeljek, 22. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diato-nične harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca. Sestanek bo v sredo, 24. septembra, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj modernih plesov pod vodstvom Jelke Bogatec za otroke od 6. do 13. leta starosti. Prva vaja bo v sredo, 24. septembra, od 18. do 19. ure v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). OK VAL obvešča, da poteka vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici otroška telovadba in miniodbojko: za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) ali na naslovu okval@virgilio.it. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). ŠZ OLYMPIA ponuja v sezoni 2008/09: telovadbo Gymplay za predšolske otroke od 3. leta starosti, športno ritmično gimnastiko za deklice od 5. leta starosti, orodno telovadbo od 5. leta starosti, odbojko in miniodbojka od 9. leta starosti, športni ples od 6. do 18. leta in več; vpisovanje in informacije na tel. 335-5952551 (Damijana). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetni-ške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 338-4199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Rom-janu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informa-giovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). ŠZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela na doberd-obskem nogometnem igrišču otroška mladinska dejavnost 2008/09: cicibani 97-98-99-00 in mali cicibani 01-02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17.30 ter naraščajniki 95-96-97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v doberdobsko telovadnico; informacije in nove prijave na tel. 335-6041844. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481533495). GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše. Dvignejo se jih lahko v preddverju županstva, v občinski izpostavi v ul. Garibaldi in v uradu za okolje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska Ul. - sobota, 20. septembra, 16.30-17.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE bo v soboto, 27. septembra, ob 11. uri v baziliki na Sveti Gori pri Gorici maša, ki jo bo vodil celjski škof Anton Stres. Spominsko slovesnost, ki ji bo sledil krajši kulturni program in predvidoma tudi mimohod navzočih veteranskih društev, organizirajo Škofija Koper, Frančiškanski samostan na Sveti Gori in Društvo I R 87 Solkan. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek, 8. septembra: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižin-tin) in tel. 0481-419946 (Jordan Se-molič). SSK IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta organizirala nabiralno akcijo za pomoč prizadetim ob hudih nalivih v Sloveniji. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Dester-nik - Slovenija«. slovenski športni center na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v začetku meseca decembra z odkritjem obeležja poimenovali po Mirku Špacapanu. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. URAD ATER v Ul. Verdi na vogalu z Ul. Roma v Tržiču bo septembra in oktobra odprt samo ob ponedeljkih med 9.30 in 12.30. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21. in 22.30. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). 0 Prireditve OBČINA ROMANS prireja predstavitev knjige poezij Diega Franzolinija z naslovom »Ris'cielant - Rastrellando momenti« ob glasbeni spremljavi kvarteta Città di Udine danes, 19. septembra, ob 20.30 v gostilni Alle Boc-ce v Versi pri Romansu. PD ŠTANDREŽ IN GORIŠKA MOHORJEVA vabita na predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Gorica -Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. V sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; pogovor z avtorjema bo vodil Jurij Paljk. V GRADU KROMBERK bo v torek, 23. septembra, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Aleksandra Jankoviča Potočnika z naslovom Utrdbe na Slovenskem. Mali oglasi NUJNO IŠČEM sorodnike pokojne gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v Ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481-390688. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Ivone Cisot-to iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Gastone Martinelli iz bolnišnice v kapelo pokopališča. DANES V ŠKOCJANU: 11.30, Adelina Pizzin vd. Tonzar (s pokopališča v Be-glianu) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Petek, 19. septembra 2008 PRIREDITVE / S harmoniko do srca Koncert harmonikarja Denisa Novata bo v nedeljo v dolinskem športnem centru S. Klabjana K - raffi i ■ . > ' i Diatonična harmonika Denisa Novata je zazvenela v palači tržaške pokrajinske uprave na sredini predstavitvi koncerta S harmoniko do srca, ki bo v nedeljo, 21. septembra ob 18.30 v športnem centru S.Klabjana v Dolini. Ob dvajsetletnici delovanja svetovno priznanega harmonikarja bo tudi Občina Dolina priredila večer v znamenju mešanice žanrov, ki zaznamuje njegovo ustvarjalnost. Kot se je dogajalo tudi na drugih Novatovih slovesnih koncertih, bodo stopili na oder z njim kolegi in prijatelji, ki so ga spremljali na dosedanji glasbeni poti in predstavljajo njegovo zanimanje do kontaminacije glasbenih zvrsti za širitev reper-toarnih obzorij diatonične harmonike. Nastopili bodo med drugimi Alpski kvintet, pevka Ylenia Zobec, igralec Danijel Malalan, pianistka Tamara Ražem, baritonist Damijan Locatelli, Tržaška folklorna skupina Stu ledi. Večer bosta povezovala priznani slovenski voditelj Andrej Hofer in Mairim Cheber. Obetajo se tudi dodatna presenečenja, ne samo v zvezi z glasbenim sporedom. Županja občine Dolina Fulvia Pre-molin, ki je na tiskovni konferenci zasto- rv pala občinsko upravo skupaj z odbornikom Antoniom Ghersinichem, je podčrtala ponos občinske uprave, da lahko s tem dogodkom ovrednoti glasbenika, ki je ponesel ime svoje občine in tržaškega prostora v svet in kateremu bodo podelili danes (petek, 19.septembra) posebno priznanje za visoke dosežke. Denis Novato je postal s svojim delom nositelj tipično tržaške in slovenske narodne kulture, obenem je ubral osebno umetniško pot, ki združuje ljudsko področje z resno glasbo, odpira nove možnosti izražanja in nagovarja širšo publiko. Zaradi nedvomno uglednih dosežkov reprezentančnega harmonikarja, ki je bil tudi kandidiran za Grammy nagrado, sta koncert podprli Pokrajina Trst in Zadružna kraška banka. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je pozdravila pobudo z iskrenim navdušenjem; pokrajinska podpora je namreč odraz posluha do dogodka, s katerim se »avtoriteta na področju harmonikarske glasbe« vrača na domači oder. Podpredsednik ZKB Adriano Kovačič pa je izpostavil, kako je dogodek v skladu z usmeritvami banke, ki skrbi za vredno- (31 f ■■■ Denis Novato s svojo harmoniko na predstavitvi koncerta kroma tenje teritorija in krajevnega potenciala. Koncert Denisa Novata s kolegi in prijatelji bo potekal v okviru trodnevne-ga praznika »Šport in glasba«, oz.šagre v šotoru ob Športnem centru, ki jo od danes (petek, 19. septembra) do nedelje prireja Amatersko Športno Društvo Breg. Njegov predsednik Sandi Klun je povedal, da se bo koncert odvijal v prenovljenih prostorih centra in je obenem dodal anekdoto, da je bil Denis v otroških letih tudi član tega športnega društva, preden bi se izključno zapisal glasbi. Koncert v Dolini spada v niz dogodkov posebno natrpanega jubilejnega koledarja tržaškega harmonikarja, a ima posebno vrednost zaradi stika z domačo publiko, ki je bila v zadnjih letih morda najmanj prisotna v njegovi mednarodni agendi. Harmonikar je namreč poudaril, da bo nastop posebno vznemirljiv: »Igranje v domačem kraju predstavlja zame veliko zadoščenje in obenem veliko odgovornost. Ob tej priložnosti bo izšel nov, dvojni cd, na odru pa bom predstavil tudi modernejše zvrsti, s katerimi se skušam izogniti klišeju programske omejenosti diatonične harmonike.(ROP) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« Jutri, 20. septembra, ob 20.30 / »L'ope-ra da tre soldi« v priredbi gledališke skupine G. A. D. Città di Pistoia. V petek, 26. septembra, ob20.30 / »II mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Salzano. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini Danes, 19. septembra, ob 20.00 / gostovanje Gledališča Koper z monodra-mo Zorana Hočevarja »Za znoret« (ironična izpoved moškega zrelih let v spopadu s časom). Režija: Nick Upper; igra: Valter Dragan. V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. HRVATINI Kulturni dom V sredo, 24. in v četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / ztok Mlakar: »Duoh-tar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 19. septembra, ob 20.00 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. Režiser: Paolo Magelli. V torek, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica: »Alica« (Alice). Režiser: Janusz Kica. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 20. septembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 19. septembra, ob 20.00, v torek, 23. septembra, ob 15.30 in ob 20.00, v sredo, 24., v četrtek, 25. in v torek, 30. septembra, ob 20.00. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi. Mala scena V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 29. septembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Aldo Nicolaj: »Blagi pokojniki, dragi možje« / monokomedija v režiji Borisa Kobala, prevodu Sergeja Verča; igra: Polona Vetrih. Glasbena spremljava: Anže Palka (kitara). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (Klub CD). William Shakespeare: »Vihar« / režija Vito Taufer; priredba Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, CD in SSG iz Trsta. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra ob 19.30 (Gallusova dvorana). ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Danes, 19. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / SHO-BO-GEN-ZO / režija: Jozef Nadj. Produkcija: Regionalni ustvarjalni atelje Josef Nadj, Kanjiža (Srbija). Jutri, 20. septembra, ob 20.00 / v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana / ple-sno-gledališka predstava po motivih A. P. Čehova Striček Vanja: »Striček Vanja in 12 šopkov Zasnova«, režija, scenografija: Barbara Novakovič. Produkcija: Mu-zeum, Ljubljana; soprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana in Festival Ljubljana. V sodelovanju z: Bunker, Stara mestna elektrarna -- Elektro Ljubljana. V nedeljo, 21. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / I. Štivičic - M. Krleža: »Pijana noč 1918«. Režija: Lenka Udovički; produkcija: Gledališče Ulysses, Brioni (Hrvaška). V ponedeljek, 22. septembra, ob 20.00 / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / L. Bangerter: »Random - Plasma-Project 9«. Režija: Lukas Bangerter; produkcija: Plasma, Zürich (Švica); soprodukcija: Theaterhaus Gessnerallee, Zürich & Schlachthaus Theater, Bern (Švica). V ponedeljek, 22. septembra, ob 22.30 bo v Menzi pri koritu, AKC Metelkova koncert skupine Foltin, (Bitola, Makedonija). V torek, 23. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / B. Brecht: »Bobni v noči«. Režija: Martin Ko-čovski; produkcija: Narodno gledališče Voj-dan Černodrinski, Prilep (Makedonija). GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Čajkovskija in Rachmaninova / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Ge-rarda Korstena, s solistom Sergejem Krylovom (violina). Danes, 19. septembra, ob 20.30 (red A) in jutri, 20. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Danes, 19. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 25. in v petek, 26. septembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: George Pehlivanian; solist: Giuseppe Albanese (klavir). V ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani / Big Band RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajn-čan; gosti: Mads Vinding (kontrabas -Danska), Kristijan krajnčan (bobni -Slovenija) in Anne Guus Teerhuis (klavir - Nizozemska). V torek, 30. septembra, ob 20.30 / v okviru Cankarjevih torkov koncert skupine Elliott Sharp's Terraplane iz New Yorka (Klub CD). SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstavi »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, in »Photonic Moments«. Razstavi spadata v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia". V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdel- ki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DI-VISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in KaiUwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. LOČNIK V občinskem središču bo jutri, 20. septembra, ob 18. uri odprtje razstave slikarjev kulturnega društva DABLO (Društvo briških likovnih ustvarjalcev) s Šmartnega v priredbi Kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice v sodelovanju z občinskim središčem v Ločniku. Razstava bo na ogled do 28. septembra ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 13. uro. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do 22. septembra na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. w Petek, 19. septembra 2008 "]Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Pokal UEFA Prepričljiva zmaga Udineseja v Dortmundu Nemce onemogočili in jih kaznovali v protinapadu - Visoka ocena za Handanoviča Borussia Dortmund - Udinese 0:2 (0:2) BORUSSIA (4-4-2): Weidemfeller 6, Rukavina 5,5, Subotic 5, Hummels sv (od 23. Santana 5), Lee 5; Blaszczykowski 6,5, Hajnal 5 (od 63. Frei 6), Kehl 5,5, Kringe 6; Zidan sv (od 9. Tinga 5) Valdez 6. UDINESE (4-3-3): Handanovič 7,5, Ferronetti 6, (od 83. Motta), Coda 7, Domizzi 7, Lukovic 6,5; Isla 6,5, DAgo-stino 7,5, Inler 6,5; Pepe 6,5, Floro Flores 7 (od 78. Quagliarella), Sanchez 6 (od 68. Di Natale sv). DORTMUND - Nepričakovano, ampak resnično. Udinese je v Dortmun-du premagal domačo Borussio, ki v nemški bundesligi zaseda 2. mesto na lestvici. Prvi krog pokala UEFA pa je bil tudi v znamenju ugodnih izidov za vse italijanske ekiep. Milan je odpravil Zurich (in lastno krizo) s 3:1, Napoli je s 3:2 ukrotil neugodno Benfico, Sampdoria pa je s 5:0 nadigrala šibki Kaunas. Udinese je v prvem polčasu igral praktično brezhibno, pot do gola pa so mu s katastrofalno igro v fazi branjenja zelo olajšali Nemci. V prvih osmih minutah so se igralci Udineseja dvakrat predstavili sami pred vratarjem. Čilenec Sanchez je prvič nerodno zgrešil, Floro Flores pa drugič hladnokrvno zadel. Z visokim pre-singom so Videmčani taktično nerazsodnim nasprotnikom preprečili, da bi gradili igro, ko so prišli do žoge pa je niso izgubili, poleg tega so pokazali odlično telesno pripravljenost, saj so pritiskali do Alexis Sanchez je bil tragični junak Udineseja, saj si je Čilenec dobesedno »požrl« dva zadetka. K sreči je bil zelo razpoložen Floro Flores ansa zadnje minute. Če je Dortmund vendarle prišel do strela pa je bil vedno na mestu slovenski vratar, 24-letni Ljubljančan Samir Handanovič. Dva njegova izvrstna posega sta potrdila, da dobesedno rase iz tekme v tekmo. Drugi gol Videmčanov je bil skoraj »logična« posledica takšne igre, zadel pa je Inler v 34. minuti. LIGA PRVAKOV Vzdolž 5. koridorja Dimitrij KriZman Pred leti je deželna uprava, v času, ko so pred čistko, ki jo napoveduje (in že udejanja) minister Bru-netta, kar deževale pogodbe za t.i. zunanje svetovalce, (bolj ali) manj znani osebnosti poverila nalogo, naj na balkansko-donavskem področju vzpostavlja stike, ki bojo koristili pri trasiranju znamenitega 5. koridorja Barcelona - Kijev. Kako se je to poizvedovanje izteklo žal ne bomo tako zlepa zvedeli, kajti prejemnik te zadolžitve je moral vse skupaj početi čim bolj tajno. Tako tajno, da so tri leta kasneje vsi zelo presenečeni, kako zelo uspešne so vzhodnjaške ekipe v Ligi prvakov. Največje presenečenje uvodnega valčka najbolj donosnega športnega tekmovanja na svetu je namreč doslej nepoznani romunski Cluj. Podpisani, ki je nemajhen zemljepisni navdušenec, je po spominu nekako uspel locirati mesto Cluj Napoca. A osvežitev in vpogled v atlas sta razkrila, da se Cluj Na-poca nahaja na najbolj logični možni poti iz Budimpešte v Kijev! Drugače povedano, »deželni« tajni agent se je najbrž v svojem potepanju po balkansko-donavskem področju mudil tudi v Cluju Napoci. In zaradi tajnosti informacij je sedaj kot prva na-stradala, glej splet naključij, ravno Roma. To pa je vendarle ekipa iz glavnega mesta države, ki je suma sumarum namenila 25.000 evrov za to raziskovanje, ki bo odrešilnega pomena za trasiranje 5. koridorja... Sicer pa je Cluj le ena izmed tistih vzhodnjaških ekip, ki je pokazala, da lahko vsaj v začetnem delu Lige prvakov enakovredno tekmuje z zahodnjaškimi pravimi in samozva- nimi velikani. Sicer je treba resnici na ljubo tudi povedati, da je Roma draga stvarca, a tudi Cluj ni poceni igračka krajevnega mogotca. Bolj me skrbijo odzivi iz Romunije: baje razmišljajo o množični naturalizaciji nekaj Argentincev ekipe, ki je pustošila na rimskem Olimpicu. Če je to res, potem se že kar pripravim na to, da na naslednjem SP, razen štirih-petih južnoameriških in tistih nekaj afriških, ne bo več moštva, ki ne bi imelo »podomačenih« tujcev. A odlično sta se tokrat obnesla oba ukrajinska predstavnika, Šaht-jor z zmago v gosteh, Dinamo Kiev z remijem proti Arsenalu. Slednji je celo kožo tik pred koncem rešil le hvala dragocenim informacija MI2-ja, ki je poizvedovanja na Vzhodu posredoval in so tako bila širše uporabna. Ironično, kljub zelo solidni igri in celo nadrejenem položaju na igrišču, je izgubil najbolje kotirani vzhodnjaški klub, Zenit. Razlog je preprost. Se spomnite kateri je bil prvi sovjetski igralec, ki je prišel na Zahod? Zava-rov. Dobra poznanstva Agnellijevih v Rusiji so pomagala. Dobro, zmagal je tudi Real Madrid proti beloruskemu Bate Borisovu, a v Španiji so ugotovili, da cela sezona te ekipce stane toliko, kot dobi en sam samcat Raul v par mesecih! In sama sreča, da se je Udinese v manj žlahtnem pokalu spoprijel z nemško Borussio. Če bi se recimo s Politehnico iz Temišvara, bi bil dvakrat prikrajšan: za informacije, ki morajo ostati tajne in za udobno pot, ker za 5. koridor še vedno ni jasno, kaj točno je. Vsaj to pa ne zaradi molčečnosti tajnega agenta. (dimkrizman@gmail.com) V drugem polčasu se potek igre ni spremenil. Jalov pritisk Nemcev in izvrstni protinapadi Udineseja, zelo aktivni, a neizkušeni Sanchez (letnik 1988) pa je spet zgrešil 100-odstotno priložnost. Zdelo se je, kot da Nemci v globaliziranem svetu komunikacije nikoli niso gledali igrati Udinese, sicer njegovim hitrim napadalcem ne bi bili pustili toliko manevrskega prostora. Dortmund je bil poleg tega v fazi napadanja povsem brez idej, stalno je izgubljal žoge, srečo pa poskušal le s streli od daleč, ki pa jih je Handanovič vse po vrsti odbil. Skratka, škoda, da Udinese ni zmagal s 3:0, še posebej če pomislimo, da sta standardna napadalca Di Natale in Quagliarella igrala le v zadnjih minutah. Zanimivo, gledalci, bilo jih je 65.000, so do zadnjega spodbujali svoje igralce, čeprav so igrali res slabo. MILAN - Dobro se je proti Zurichu izšlo tudi za Milan, še boljše za trenerja Ancelottija, ki je pod hudim pritiskom javnosti zaradi slabega prvenstvenega starta in mnogi menijo, da bo težko dočakal novo leto. Iz zagate sta ga že v prvem polčasu rešila Jankulovski (11. min.) in Pato (45.), na 3:0 je v drugem delu zaokrožil Borriello (73.), gol gostov 11. minut pred koncem pa je vendarle preprečil, da bi se Milanovi igralci čez dva tedna odpravili v Švico povsem brez skrbi. Tudi zato, ker NOGOMET NA MIVKI V Bakuju tudi »evrogol« M. Leghisse BAKU - Pot italijanske reprezentance v nogometu na mivki na tekmovanju Eurocup 2008 v Bakuju (Azerbajdžan) se ni začela najbolj uspešno. Reprezentanca, za katero igra tudi slovenski branilec Vesne Michele Leghissa, je namreč v tekmi 1. kroga po skupinah nepričakovano, s 4:3 (0:0, 0:1, 3:3), izgubila proti Norveški. Zaradi vrste zamud pri poletih iz Italije so varovanci selektorja Magrinija prišli v Baku šele ob 7. zjutraj , pet ur kasneje pa so že morali na igrišče, tako da jih je na koncu izdala utrujenost. Po začetnem vodstvu Norveške z 1:0, so »azzurri« sicer reagirali in povedli z 2:1 prav s krasnim zadetkom Leghisse, ki je nakazal strel z desnico, nato si je žogo postavil pred levo nogo in izvedel strel z mojstrsko parabolo, ki je ukanila nasprotnikovega vratarja. Nato so Skandinavci dosegli tri gole zapored, Feu-di pa je za Italijo postavil končni izid, ko je manjkalo le nekaj sekund do zvoka sirene. Danes bodo »azzurri« prosti, jutri pa jih čaka tekma proti Španiji, ki je na papirju dosti močnejša od Norvežanov. še naprej ne igrajo dobro. SAMPDORIA - Genovežani so z lit-vanskim Kaunasom obračunala že v prvem polčasu, uspešna pa sta bila njena napadalca. Dvakrat je zadel Bonazzo-li, enkrat pa Cassano, Cassano je zadel tudi v drugem delu, v 90. minuti pa je na 5:0 zaokrožil Fornaroli. Povratna tekma bo gola formalnost. NAPOLI - Z zmago je na mednarodnem prizorišču debitiral tudi slovenski trener iz Ločnika Edi Reja, ki pa je vendarle lahko manj zadovoljen kot njegovi kolegi. Končni 3:2 ne dopušča mirnega spanja. Benfica je že v 3. minuti povedla s Suazom, nato pa so se na vročem San Paolu razigrali gostitelji in dosegli tri gole (Vitale v 18., Denis v 20. in maggio v 55. min.), toda Luisao je v 59. minuti spet obudil upanja Portugalcev, čeprav je imel Napoli dosti več od igre in več priložnosti. Zagrebški huligani ZAGREB - Zagrebški huligani so ponoči v hrvaški prestolnici napadli in lažje poškodovali pet čeških navijačev, ki so prišli na tekmo pokala UEFA med zagrebškim Dinamom in praško Sparto, ter dva navijača moskovskega CSKA, ki sta prišla svojo ekipo spodbujat na dvoboj s Slavenom Belupom. APrimorski ~ dnevnik KOŠARKA Združena ekipa Velike Britanije na EP po 28 letih Na evropsko prvenstvo košarke so se po 28 letih uvrstili tudi Britanci. Gre za združeno ekipo košarkarskih zvez Anglije, Škotske in Walesa, ki je nastala leta 2005. Vozovnico za EP sta si krog pred koncem kvalifikacij zagotovili tudi Srbija, Turčija in Latvija, jutri pa bodo znani še ostali udeleženci. »Azzurri« pa se bodo morali v dodatkih kvalifikacijah od 5. do 30. avgusta potegovati še za edino mesto na EP na Poljskem. »AZZURRE« - Italijanska odbojkarska reprezentanca je po porazu proti Nizozemkam (3:11) so včeraj izgubile še drugo tekmo kvalifikaciji za nastop na Gran Prixu 2009. Tokrat so bile boljše ruske odbojkarice, ki so zmagale s 3:2. Jutri jih čaka Francija, v nedeljo pa Srbija. Obe tekmi morajo »azzurre« zmagati, če se želijo uvrstiti v sklepni del svetovne lige. SASTRE - Carlos Sastre, zmagovalec Tour de France in trenutno tretji na španski pentlji Vuelti, je včeraj dejal, da ne bo nastopil na bližnjem cestnem svetovnem prvenstvu v Italiji. Triintridesetletni španski kolesar je svojo odločitev obrazložil s preutrujenostjo. ZGREŠIL SEM - Francoski nogometni zvezdnik Zinedine Zidane je v svoji avtobiografski knjigi prvič priznal napako v zvezi z udarcem z glavo Materazziju. »Zgrešil sem in se tega kesam,« piše v knjigi. CAMORANESI - Argentinec z italijanskim potnim listom Mauro German Camoranesi je podaljšal pogodbo z Juventusom do leta 2011. V Turin je vezni igralec dospel leta2002. U21 - Italijanska nogometna reprezentanca do 21. leta bo igrala prvi krog končnice kvalifikaciji za nastop na evropskem prvenstvu U21v Anconi. Tekma proti Izraelu bo 11. oktobra ob 16.00. ZARADI PLJUNKOV - Brazilski napadalec Ney Fabiano, igralec avstralskega moštva Melbourne Victory, je zaradi pljunka proti nasprotnemu nogometašu prejel kazen devetih tekem suspenza v avstralskem prvenstvu A-liga. SODNIŠKA NAPAKA - V sredo je na tekmi lige prvakov med Cel-ticom in Aalborgom italijanski sodnik Matteo Trefoloni z igrišča poslal napačnega igralca. Namesto danskega branilca Michaela Jakobsena je sodnik Trefaloni pokazal Michaelu Beauchampu, ki je zmeden moral z igrišča. Tekme ne bodo ponovili. KOLESARSTVO - Dirka po Španiji Erviti pred sinom slavnega kolesarja 24-letni Španec do prve zmage v karieri - V skupni razvrstitivi še vodi Contador VALLADOLID - Osemnajsto 167,4 kilometra dolgo etapo med Valladolidom in Las Rozasom je zmagal Španec Imanol Erviti. V napetem zaključku je 24-letni Erviti ugnal Irca Nicolasa Rocha (sin legendarnega Stephena Rocha, ki je leta 1985 zmagal na Giru, Toutu in na svetovnem prvenstvu op. a.), tretji pa je bil Španec David Herrero, ki je zaostal sekundo. Trasa je bila spet zelo ravninska. Šprinterjem je načrte pokvarila skupina 19 kolesarjev, ki se je že kmalu po štartu Val-ladolidu odcepila od glavnine in si nabrala več kot osem minut prednosti. V zaključku je kot prvi napadel David Herrero, ki so se mu pridružili Erviti, Roche in Vasilij Kir-jenka. V zadnjem kilometru sta imela največ moči Erviti in Roche. V kočnem sprin-tu je prevladal Španec Erviti, ki je tako prišel do svoje prve zmage v karieri. Najboljši italijanski kolesar je bil Bettini na osmem mestu, edini Slovenec Go-razd Štangelj je bil 39., v skupni razvrstitvi je na 109. mestu z 2:02:20 ure zaostanka. Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Španec Alberto Contador, k ima pred drugou-vrščenim 1 minuto in 17 sekund prednosti. V nedeljo Gorjanskolo V nedeljo, 21. septembra bo v Gor-janskem organizirali tretja izvedba kolesarskega praznika Gorjanskolo - kolesarjenje po Krasu. Gre za športni praznik kolesarjev, ki bodo skupaj prevozili 22 km dolgo progo, večinoma po stranskih poteh po krožni progi. Start in cilj bosta na igrišču v Gorjanskem. Zaželjena so gorska kolesa. Prijavne bodo potekale na igrišču od 8.30 do 10.00 ure. Kolesarski izlet predvideva krajše večkratne postanke, sprejem na domačiji Pipan v Škrbi-ni (postrežba s pršutom in degustacija vin), na cilju pa čaka kolesarje topel obrok. Vsi bodo prejeli simbolična darila že ob prijavi, ob koncu prireditve pa bo žrebanje številk in podelitev nagrad. 20 Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI košarka - Mednarodni turnir goriškega dijaškega doma Simona Gregorčiča Atraktivnim tekmam sledilo veliko gledalcev V kategoriji do 13 let zmagala Nova Gorica, med petnajstletniki pa je bila najboljša Ardita Prejšnji konec tedna je potekal v Kulturnem domu v Gorici košarkarski turnir »Dijaški dom Simona Gregorčiča«, ki ga že četrto leto zapored prirejata Dijaški dom in Športno združenje Dom. Sprva je bilo mišljeno, da bi bile tekme na odprtem igrišču dijaškega doma, zaradi slabega vremena pa so se morale ekipe seliti bodisi v soboto kot v nedeljo v telovadnico Kulturnega doma. Turnir je bil na splošno zelo uspešen, saj je atraktivnim tekmam stalno sledilo lepo število gledalcev. Sobota je bila namenjena kategoriji Under 13, kjer so nastopale ekipa ZSŠDI-ja (ki združuje igralce Doma, Sokola in Jadrana), Košarkarski Klub Nova Gorica, Ardita in Uskok Rijeka. Polfinale: ZSŠDI - KK Nova Gorica 37:40 (16:13, 19:27,29:33) ZSŠDI: Peteani, Abrami, Sardoč 2, Osso 2, Peric, Regent 2, Nanut, Ridolfi 22, Ušaj 8, Devetak 1, Pernarčič, trener: Peter Brumen. Ardita - Uskok Rijeka 38:47 (7:14, 23:25, 29:34) Za 3. mesto: ZSŠDI - Ardita 40:31 (10:10, 21:21, 33:28) ZSŠDI: Peteani, Abrami, Sardoč 4, Osso 2, Peric1, Regent 4, Bensa, Ridolfi 5, Ušaj 9, Devetak 11, Antonello 4, Per-narčič, trenerja Peter Brumen in David Ambrosi. Finale: KK Nova Gorica - Uskok Rijeka45:47 (10:12, 19:27, 35:36) V nedeljo pa je bil na sporedu turnir za kategorijo Under 15, kjer je nastopala združene ekipa Jadrana, tržaška Az-zurra, Ardita in Košarkarska Šola Sani Bečirovič iz Maribora. V polfinalu je Jadran doživel poraz proti eni izmed Zaradi slabega vremena so vse tekme odigrali v telovadnici Kulturnega doma boljših ekip v deželi, Ardita (s talentom Turelom, 36 točk, pa je premagala Mariborčane, ki so bili v tekmi za 3. mesto pretrd oreh za Jadran, pri katerem je na obeh tekmah največ pokazal Daneu. V finalu je Ardita, pri kateri je izstopal bivši domovec David Abrami, prav v zadnjih sekundah ugnala Azzurro, pri kateri pohvalo zasluži Matija Batich, brat Daniela Baticha, ki bo v letošnji sezoni član Fal-constarja. Matija Batich je tudi prejel nagrado za najboljšega igralca turnirja, medtem ko je tekmovanje v metu za tri točke osvojil Lesnic (KŠ Bečirovič). Polfinale: Azzurra - Jadran 103:31 (26:6, 53:19, 83:23) JADRAN: Malalan 1, Gregori 14, Toffolutti, Valenti-nuz 3, Kraus 2, Daneu 7, Valič 4, Zhor, Majovski, trener: Danijel Šušteršič. Ardita - Kš Bečirovič Maribor 85:77 (21:14, 37:46, 61:60) Za 3. mesto: Jadran - KŠ Bečirovič Maribor 29:68 (8:11, 13:30, 22:51) JADRAN: Malalan 1, Gregori 2, Toffolutti 1, Valen-tinuz, Kraus, Daneu 16, Valič 8, Zhor 2, Majovski, trener: Mario Gerjevič. Finale: Ardita - Azzurra 76:73 (20:26, 47:37, 65:55) □ Obvestila SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). AŠD BRDINAobvešča svoje člane, da se jutri, 20. septembra, nadaljujejo suhi treningi pod vodstvom trenerja za otroke. Zbirališče ob15. uri na sedežu društva v Mer-čedolu. Obvešča tudi, da je do 25. septembra še možno naročiti društvene smučarske kombinezone. Za informacije lahko kličete na številko 348-8012454. PLAVALNI KLUB BOR vpisuje v plavalne tečaje otroke od 4. leta dalje. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 04051377 vsak delovnik od 15.00 do 17.00 ali se zglasite osebno na stadionu 1. maja ob istih urah. SK DEVIN prireja družinski izlet z mountain bike za vsakogar, ki ga veseli kolesarjenje, v nedeljo 21.septembra 2008 na 25 km dolgo progo Dutovlje-Komen-Dutovlje. Zbirališče ob 8.30 na mejnem prehodu Fernetiči (Bar "G"). Informacije: in-fo@skdevin.it ali na 335 7794451. ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za informacije kličite na tel. št 3331755684 (Silva). PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da bo v sredo, 1.oktobra, ob 20.30 začela pred-smučarska vadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu. Informacije na tel. št. 3356123484. nogomet - Tri ekipe naših društev v skupini D 2. amaterske lige Najvišje cilja Zarja Gaja Breg najprej za miren obstanek, potem pa... lahko tudi zgornji del lestvice - Primorje bo prava uganka, mogoče pa lahko presenetijo, menita trenerja Brega in Zarje Gaje izboru največ slovensko govorečih igralcev. V lanski sezoni jih je sicer bilo 15. 28 - Srednja starost ekipe vzhodno-kraškega društva. kapetan - Lani je bil kapetan najstarejši nogometaš, to je Fabio Schiraldi, ki pa je v tem začetku sezone poškodovan. Zamenjal ga bo domačin Vitomir Križ- mančič. V nedeljskem 1. krogu 2. amaterske lige bo na domačem igrišču igralo le Primorje, ki bo na Ervattiju gostilo Fogliano. Breg bo igral v gosteh proti Beglianu, Zarja Gaja pa proti Fiumicellu. Že v 2. krogu bo prvi der-bi med Bregom in Primorjem. Tukaj Breg. Pri Bregu so se dobro pripravili na novo sezono. Okrepili so se na vseh igralnih pozicijah. Izbor igralcev je širši. izboljšati lansko uvrstitev - »Lani smo se spekli, saj smo imeli številne poškodbe in večkrat smo se na tekmah predstavili skoraj šteti,« se spominja trener Davor Vitulič, ki je pri Bregu že tretjo sezono. »Želim si, da bi izboljšali lansko uvrstitev (spodnji del lestvice).« TOČKA PLUS - Trener Vitulič je pred začetkom prvenstva zadovoljen z napadalno vrsto. »V pokalu smo dosegli kar nekaj golov.« točka minus - Zvezna linija še ni povsem prepričala. Privaditi se morajo na consko igro. Zvezni igralci so se doslej nekoliko slabše izkazali v fazi obrambe. mladi - Bregov trener stavi na Mateja Ciguia in Cristiana Gustinija, ki sta letos zelo resna poprijela za delo. 4-4-2 - Čista cona. »Vem, da ni lahko,« je priznal Vitulič, ki pa bo vztrajal pri tem sistemu. Brežani že dva meseca vadijo diagonale, fazo napada, fazo obrambe, itd. Vi-tulič je nekaterim igralcem tudi spremenil igralno mesto. slovenci - Mitja Laurica, ki je v zadnjih dveh sezonah igral zelo dobro, bo zaradi poškodbe nared šele čez kak mesec. Mlajši (Cigui, Zennaro, Gustini) se bodo letos borili za mesto v standardni postavi. 5 - Brežani bodo v novi sezoni (kot v lanski) imeli toliko slovensko govorečih igralcev. 27 - Srednja starost Brega. kapetan - V odsotnosti Mitje Laurice bo kapetan Paolo Gargiuolo. Njegov namestnik bo Christian Sabini. naše mnenje - Karakteristike Brega so borbenost in požrtvovalnost. S kančkom sreče se lahko Brežani borijo tudi za mesta v zgornjem delu lestvice. pole position - Trener Vitulič meni, da se za sam vrh lahko bori več ekip (Zaule »in primis«). Mednje sodi tudi Zarja Gaja. o primorju - »Proseška ekipa bo pravo presenečenje. Na prijateljski tekmi so me navdušili. So agresivni in zelo borbeni,« je dejal Vitulič. Trener Brega Davor Vitulič kroma Trener Primorja Nevio Bidussi Tukaj Primorje. Trener Zarje Gaje Giacomo Di SUMMA o zarji gaji - »Če bodo igrali v popolni postavi, se lahko pri Zarji Gaji potegujejo tudi za napredovanje v višjo ligo,« je prepričan trener Brega. Primorje, ki se bo danes ob 20. uri na dvorišču zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku predstavilo svojim navijačem, se je po nekaj sezonah vrnilo v 2. amatersko ligo. »smo prava neznanka« - Tako je prepričan potrjeni trener Nevio Bidussi. »Z odborniki smo se dogovorili za srednjeročni načrt. Spremenili smo več kot polovico ekipe in jo okrepili predvsem z mladimi silami. Vsi smo zelo motivirani in radi bi zgradili nekaj pametnega. Ti fantje lahko nastopajo skupaj najmanj pet sezon,« je opozoril Bidussi. točka plus - Na pokalnih tekmah so nogometaši Primorja imeli številne priložnosti za zadetek. »Veliko gradimo, zatem pa moramo še konkretizirati,« je dodal Bi-dussi. točka minus - Pri prehodih iz obrambe v napad primorjaši delujejo še nekoliko zmedeno. mladi - Dvojčka Aljoša in Jan Čok (letnika 1991), ki sta lani igrala pri deželnih naraščajnikih Pomladi, lahko postaneta odlična nogometaša tudi za višje lige. Tudi Can-dotti, Tuccio in Mama lahko še veliko napredujejo. 4-3-3 - Bidussi se je odločil za bolj napadalni sistem, ki ga bo po potrebi spremenil v bolj defenzivni 4-4-2. slovenci - Edvin Brajnik in Mij Merlak sta že izkušena veterana proseške ekipe. Na sredini veliko pričakujejo od Mattea Pipana. 12 - V taboru Primorja želijo še povečati število slovensko govorečih igralcev. Lani jih je bilo 8. 23 - Srednja starost Primorja. Kar nizka za 2. amatersko ligo. kroma kapetan - Bidussi je kapetanski trak podelil Edvinu Brajniku, njegov namestnik bo Mitja Merlak. naše mnenje - Primorje naj bi se potegovalo za uvrstitve na sredini lestvice. Glavni cilj mora sicer biti miren obstanek v ligi. Če bo David Fratnik dosegal gole, potem lahko merijo še višje. pole position - »Zaule s Casti-glionejem in Danielijem v prvi vrsti, zatem še Romana in Fogliano,« meni Bidussi. o bregu - »So borbena ekipa, igrajo vse do zadnje minute, se ne vnaprej predajo. Povrh tega imajo odličnega trenerja,« je dejal trener Primorja. o zarji gaji - »V Bazovici imajo dobro ekipo in izkušene igralce. Lahko merijo visoko,« je še dodal »Bidu«. Tukaj Zarja Gaja. kroma mladi - »Mladi nogometaši so me prepričali predvsem na treningih. Svoje znanje pa morajo pokazati še na tekmah,« meni trener Zarje Gaje. 3-5-2 - Trener Di Summa ne bo prinesel večjih sprememb glede taktične postavitve. »Igrali bomo kot v zadnjih sezonah.« slovenci - Goran in Vitomir Križ-mančič, Martin Grgič, povratnika Jaš Grgič in Peter Primosi, pa še vsi ostali so že pravi stebri vzhodno-kraškega društva. V najtežjih trenutkih bi morali prav oni dokazati, da jim ni vseeno za usodo Zarje Gaje. 13 - Zarja Gaja bo tudi letos imela v nase mnenje - Zarja Gaja bo z novim nakupom Bertocchijem (če bo tresel nasprotnikove mreže) dobra ekipa. Rumeno-modri pa so še vedno preveč odvisni od dvojice Bečaj-Schiraldi. pole position - Trener Di Summa je kot glavna favorita omenil Zaule in Opicino. Sledijo še Villa, Ruda in Fiumicel-lo. o bregu - »Trener Vitulič je zelo sposoben in podkovan. Ima dobro in borbeno ekipo, ki se lahko celo bori za uvrstitev v play-off«, napoveduje Di Summa. o primorju - Za trenerja Zarje Gaje bo Primorje prava uganka. »So mladi in polni energije, lahko tudi presenetijo.« Jan Grgič Zarja Gaja, ki je v lanski sezoni za las zgrešila uvrstitev v play-off, vstopa v novo sezono s precejšnjim optimizmom. ambiciozni - V taboru Zarje Gaje že dve sezoni po tihem ciljajo na uvrstitev v play-off. Novi trener Giacomo Di Summa, ki je zamenjal Morena Nonisa (letos pri Mu-glii), je sicer zelo previden. »Radi bi odigrali mirno prvenstvo in po možnosti izboljšati lansko uvrstitev. To pa le, če ne bo poškodb ali kakih drugih težav,« je dejal trener Di Summa, ki je zelo pozitivno ocenil vzdušje v taboru Zarje Gaje. točka plus - Skupina je kompaktna in motivirana. Nogometaši Zarje Gaje igrajo skupaj že nekaj sezon in so predvsem zelo dobri prijatelji. Mladi dobro trenirajo. Na igrišču pa imajo dva odlična učitelja. To sta nekdanji slovenski reprezentant Vili Bečaj in nekdanji nogometaš Triestine Fabio Schiraldi, ki je sicer poškodovan. točka minus - »Treba bo optimizirati napadalno vrsto, drugače nam bo trda predla,« je prepričan Di Summa. »Še dobro, da smo najeli Claudia Bertocchija, ki nam bo v veliko pomoč.« Trener Mladosti Fabio Sambo bumbaca 3. AL: Doberdobska Mladost želi igrati v končnici Letošnja bo peta sezona doberdobske Mladosti v 3. amaterski ligi. za play-off - »Radi bi se končno borili za uvrstitev v končnico prvenstva. Dobro vemo, da to ne bo lahko,« meni trener Fa-bio Sambo, ki je prepričan, da bo letošnja sezona kar zahtevna. točka plus - Solidna vratarja. Jurij Devetak, ki je sicer poškodovan, in Sandi Ger-golet sta zelo zanesljiva. točka minus - »Na vseh ostalih igralnih pozicijah imamo težave,« je priznal Sambo. Treba bo še veliko trenirati in mogoče poiskati še kako okrepitev. mladi - Že v lanski sezoni so pri Mladosti zaupali mladim silam. »Letos morajo mlajši (Radetič, Devetak, itd.) še napredovati,« je dejal Sambo. 4-2-3-1 - Trener Mladosti bi rad igral s tem bolj napadalnim sistemom. Branilci (Rade-tič, Batistič in Carlos Zorzin) so se doslej dobro odrezali. Če bo treba, pa se bo vrnil na tradicionalni 3-5-2. slovenci - Emanuel Radetič (letnik 1988) je kljub Mladosti že nekaj sezon standardni član doberdobskega kluba. Moštvo je letos zapustil solidni Daniel Ferlez, ki se bo preizkusil s San Lorenzom v višji ligi (1. AL). Tudi vratar in trener vratarjev Sandi Gergolet je velika pridobitev. 11 - Število slovensko govorečih igralcev pri Mladosti. Lani jih je bilo14. 25 - Srednja starost doberdobske Mladosti. kapetan - Kapetanski trak bo letos nosil mladi domačin Simone Bressan, ki je v lanski sezoni igral zelo dobro. naše mnenje - Mladost meri visoko, čeprav je bolj realna uvrstitev na sredini lestvice. Ostala moštva so bolj izkušena. pole position - Trener Sambo stavi predvsem na Sagrado, Mosso, Muglio in Pog-gio (Mladost bo proti Poggiu v gosteh igrala že jutri ob 16. uri). (jng) / ŠPORT Četrtek, 18. septembra 2008 21 skiroll - Svetovni pokal FIS Bogatčeva v Grčijo po kristalni globus Grški Solun bo prizorišče šeste oziroma zadnje preizkušnje svetovnega pokala v skirollu, razen velikih presenečenj (beri polet Ali-talie) pa bo okronal našo Matejo Bogatec kot zmagovalko svetovnega pokala, s čimer bi predstavnica kriške Mladine izenačila lasten uspeh iz leta 2005, ko pa je poleg svetovnega pokala osvojila tudi naslov svetovne prvakinje v šprintu. Bogatčeva bo v Grčijo odpotovala danes v sklopu 12-članske odprave italijanske reprezentance. Jutri jo čaka preizkušnja v strmini v prostem slogu s skupinskim startom (10 km), v nedeljo pa njena paradna disciplina šprint. Njena prednost na skupni lestvici je že takšna, da ji za končno zmago zadostuje že osvojitev 72 točk (na primer 2. mesto v šprintu), če njena direktna tekmica, Rusinja Ek-tova, zmaga na obeh tekmah, kar Mateja Bogatec pa sploh ni gotovo. »Največja skrb je polet. Iz Ronk v Rim odpotujem jutri ob sedmih (davi, op.ur.), iz Rima v Solun pa že ob 10.30. Za ta termin ni napovedanih stavk, upam, da bo res tako,« je povedala 26-letna Bogatčeva, ki jo je Ektova letos v šprintu premagala samo enkrat. Skratka, kristalni globus FIS (takšnega kakršnega podeljujejo vrhunskim smučarjem) ji skoraj ne more uiti. danes in jutri 35. mladinske igre treh dežel V izbrani vrsti FJK tudi člani naših društev To so Krasovi pingpongaši, Borova odbojkarica in Gajina tenisačica LIGNANO - Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina danes in jutri v Lignanu gosti že 35. Mladinske igre treh dežel. Na tradicionalnih igrah bo tudi letos sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Mladi iz treh dežel se bodo pomerili šestih športnih panogah: v nogometu (moški), košarki (moški), odbojki (ženske), tenisu (moški in ženske), namiznem tenisu (moški in ženske) in v atletiki (mladinci bodo nastopili v teku na 100 m, 100 m ovire, 400 m, 1500 m, štafeti 4 x 100 m, metu krogle, skoku v daljavo in v višino, mladinke pa v teku na 80 m ovire, 100 m, 200 m, 800 m, štafeti 4 x 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo ter metu krogle). V reprezentanci Furlanije-Julijske krajine bo tudi tokrat sodelovalo tudi nekaj športnikov in športnic iz slovenskih športnih društev v naši deželi. Kot ponavadi bo dokaj številčna Krasovo namiznoteniško zastopstvo, saj so v reprezentanci FJK kar trije predstavniki Katarina Pučnik (Bor) kraškega društva, to so Elisa in Stefano Rotella ter Tjaša Kralj. V Lignanu bomo imeli tudi svojo odbojkarico, to je bo-rovka Katarina Pučnik, ki bo med drugim tudi edina deželna reprezentantka iz Trsta in Gorice. V teniški izbrani vrste naše dežele pa bo nastopila tudi gajev-ka Carlotta Orlando, ki je sicer istočasno zaposlena tudi na deželnem prvenstvu. Orlandova je, kot znano, prejšnji teden izjemno uspešno nastopala na državnem prvenstvu za dekleta do 16. leta. V Forliju je osvojila naslov podpr-vakinje. Tjaša Kralj (Kras) Otvoritev iger je danes opoldne na sedežu Ge.Tur, kjer bo tudi slovesen zaključek iger in podelitev priznanj po končanih ekipnih tekmovanjih jutri opoldne. Danes zvečer je na sporedu tudi tradicionalno družabno srečanje mladih športnikov in športnic iz treh dežel. Prejšnje mladinske igre treh dežel je gostila prestolnica Dolenjske Novo mesto (Slovenija), leto prej pa je igre priredil Trg (Feldkirchen) na Koroškem. Na obeh igrah so bili najuspešnejši športniki in športnice iz Slovenije. (I.L.) balinanje - Obračun po letošnja 31. izvedbi zamejskega prvenstva Kvaliteta višja, igralcev malo Milan Calzi za nas sestavil ekipo zvezd Zamejsko balinarsko prvenstvo je že stalnica v našem športnem koledarju, ki ima ob družabnosti tudi pravi tekmovalni pridih. Prva izvedba sega v šestdeseta leta. Takratna nekajdnevna športna prireditev se je sedaj razširila v dvomesečno tekmovanje, od julija do septembra, ki združuje vse naše balinarske ekipe. Na letošnji, že 31. izvedbi (nekaj let so prvenstvo sicer prekinili) je sodelovalo devet ekip: Mak, Pri-morje, Zarja, Nabrežina, Kraški dom, Gaja, Kras, Sokol in Polet. Končno lovoriko pa je tokrat prejela Gaja. Sistem tekmovanja se je v zadnjih izvedbah spremenil: »Pred zdajšnjim sistemom ekipnega tekmovanja po panogah je potekalo tekmovanje na izpadanje. Posamezniki so nabirali točke, ki so potem veljale tudi za skupno ekipno lestvico,« se spominja Eligio Kante, predsednik balinarske komisije pri ZSŠDI. »Tekmovanje na izpadanje pa je zasenčilo družabnost, saj so izločeni igralci odhajali s prizorišča in je finalnim dvobojem sledila le peščica nastopajočih. Danes pa ekipni tip tekmovanja omogoča, da se športno srečanje prelevi v pravo družabnost.« Pa-šta ali druge kuhinjske specialitete ter kozarček pristne domače kapljice združijo po tekmi prav vse nastopajoče. Na vseh igriščih prevladuje ob dvobojih tudi velika zagrizenost igralcev, pravi Milan Calzi, športni direk- Višješolci pozor! A/AGf?fcA sol a. prijave na razpis sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 linK^sMeK Gaja letos premočno prvak, Dario Calzi (spodaj) pa njen steber kroma tor Gaje, letošnjega zamejskega prvaka. »To omogoča, da se tudi nivo tekmovanja poviša, saj bi radi vsi pokazali čim boljšo predstavo. Sicer pa je kvaliteta že nekaj let nespremenjena,« je potožil Calzi in nadaljeval: »Primanjkujejo igralci, predvsem mlajši. To je vsedržavni problem. Naj povem, da je v naši deželi mladinska šola samo v Por-denonu in Vidmu.« Tudi Franjo De-vetak, podpredsednik Maka iz Štan-dreža občuti pomanjkanje novih igralcev: »Že več let sestavljajo ekipo vedno isti igralci. Tudi zaradi tega se kvaliteta prvenstva ni spremenila.« Pomanjkanje igralskega kadra opaža tudi predsednik balinarske komisije Kante, ki pa v nasprotju z Devetakom in Cal-zijem meni, da je kvaliteta višja: »Nivo se je v zadnjih letih nekoliko povišal. Veliko naših balinarjev nastopa v drugih klubih na uradnih prvenstvih, kar se pri igri pozna,« Tako meni tudi Bruno Guštin, igralec Sokola. Lani so prav zaradi pomanjkanja igralcev igrali z minimalno petimi igralci, letos pa vseeno z igralcem več. Prestiž zamejskega prvenstva občutijo vsi na Krasu. »Igralci, ki nastopajo med letom v drugih sredinah, se za zamejsko prvenstvo vedno radi vračajo v matična društva. Zamejsko prvenstvo je nenazadnje tudi priložnost srečanja,« je pojasnil Calzi, ki je obenem tudi deželni sodnik (sodil je že državno A-ligo, op. a.) in trener. Glede zanimanja za balinarsko zamejsko prvenstvo pa takole: množic navijačev Kante ne opaža, veliko pa je zanimanja med balinarji, ki sicer ne nastopajo na prvenstvu, ampak radi spremljajo tekme. Aktualni zamejski prvaki, gajevci, so bili letos skoraj brez konkurence. Njim se je priložnostno pridružil tudi Luca Balos, ki letos nastopa v A-ligi Belluna, lani pa s Portualejem. Športni direktor letošnjih zmagovalcev nam je priložnostno sestavil pravo »zamejsko« reprezentanco. Iz svojih vrst bi povabil Daria Calzija (Gaja), nato še: Zdrav-ka Skupka (Kras), Maxa Križmančiča (Zarja), Milana Michelija in Franca Bi-gotta (Sokol), Nazarena Capitania(Ga-ja, ki je letos na zamejskem prvenstvu igral s Poletom), Gianni Battain (Kraški dom) in Giulia Crapiza (Mak). (V.S.) odbojka - Pokal Sloga List ■ v v* • I odščipnila Alturi niz Sloga List - Altura 1:3 (23:25, 17:25, 25:19, 16:25) SLOGA: Ciocchi, Cvelbar, Gantar, Maurovich, Pertot, A. Spangaro, Starec, Bukavec, Babudri, M. Spangaro (L). TRENER: Drasič. Slogašice so v drugem krogu deželnega pokala (prvi krog so bile proste) klonile proti Alturi. Gostije so predvajale bolj organizirano igro, slogašice pa so naredile preveč napak. Predvsem velika repenska telovadnica je našim igralkam povzročala nekaj težav, saj so navajene na manjšo telovadnico na Opčinah. Prvi in tretji niz sta bila povsem izenačena. Prvega so slogaši-ce izgubile šele v končnici, v tretjem pa so prevladale naše igralke. Vse do 18. točke sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, v nadaljevanju pa so Ciocchijeva in soigralke prevzele vajeti v svoje roke in zasluženo osvojile niz. Trener Drasič je bil s predstavo svojih varovank zadovoljen. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke. V prvem krogu deželnega pokala je Altura premagala Cervignano, ki bo že jutri igral proti Slogi List. Tekma bo v Rep-nu bo ob 18.00. Vrstni red po 2. krogih: Altura 6, Sloga List in Cervigano 0. košarka Jadran Mark jutri v finalu proti Ajdovščini Jadran Mark bo jutri igral v finalu turnirja K2 sport proti Ajdovščini. V polfinalni tekmi je premagal goriško Ardito s 70:61. Že v uvodnih minutah so jadranovci prevzeli vajeti igre v svoje roke. Goričani so jim bili sicer v prvi četrtini stalno za petami, nato pa so Popovičevi varovanci s hitrimi protinapadi in učinkovito obrambo visoko povedli. V drugem delu srečanja je bila igra zelo izenačena, Ardita se je približala na sedem točk, a to je bilo tudi vse, kar so zmogli mladi Goričani. Zaradi vročine Saša Ferfoglia ni vstopil na igrišče. V sredo so sokolovci v četrtfi-nalu klonili proti Arditi, ki bo tudi letos nastopala v deželni C-ligi. Varovanci Mateja Grudna so sicer igrali zelo prepričljivo. S skupinsko igro so se nasprotnikom v končnici približali na pet točk, nato pa so izkušenejši Goričani zaključili srečanje v svojo korist. Odsotna sta bila Spadoni in Pirc. V drugi tekmi je Ajdovščina, ki nastopa v višjem kakovostnem razredu, brez težav ugnala okrnjene Kontovelce. Brumnovi varovanci so se upirali samo v prvi četrtini, nato pa je Ajdovščina prevladala. Pri Kon-tovelu so bili odsotni Paoletič, Lisjak in izključeni Ukmar. Izida četrtfinala Sokol - Ardita 79:89 SOKOL: Guštin 0, Černe 4, Sossi 0, Malalan 1, Vidali 5, Umek 8, Doljak 23, Kojanec 0, Križman 20, Hmeljak 18. TRENER: Gruden. PON: Vidali, Umek, Doljak. 3T: Vidali 1, Umek 1, Doljak 1, Križman 3, Hmeljak 2. Kontovel - Ajdovščina 67:103 KONTOVEL: Sossi 14, Roge-lja 1, Gantar 6, Švab 13, Šušteršič 11, Vodopivec 9, Godnič 2, Bukavec 11. TRENER: Brumen. PON: Šušteršič. 3T: Sossi 2, Švab 1, Šušteršič 1, Vodopivec 1, Bukavec 1. Izida polfinala Jadran Mark - Ardita 70:61 (21:16, 38:24, 56:44) JADRAN: Oberdan 12, K. Fer-foglia 7, Slavec 6, Marušič 11, Franco 8, Semec 4, Madonia 12, Malalan 2, Zaccaria, Coco 8, S. Ferfoglia n.v. TRENER: Popovič. Ajdovščina - Pall. Codroipese 80:71 Jutrišnji spored: tekma za 3. mesto (ob 19.00) Ardita - Codroipese; tekma za 1. mesto (ob 21.00) Jadran Mark - Ajdovščina. Petek, 19. septembra 2008 Št. 23 (76) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it NEDELJSKE PARLAMENTARNE VOLITVE Kam pluje Slovenija? To nedeljo bodo vsi slovenski polnoletni državljani poklicani na volišča, potekale bodo namreč volitve za prenovo Državnega zbora - slovenskega parlamenta. Naš vtis pa je, da mladi manjšinci ne vedo kaj dosti o slovenski politiki, zato bomo to priložnost izkoristili, da vam podamo majhno sliko slovenskih strank in kandidatov. Državni zbor sestavlja 90poslancev, ki so izvoljeni v desetih volilnih enotah po proporcionalnem sistemu. Poleg tega imata pravico do poslanskega mesta tudi po enpripadnik italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji. Volilna kampanja je potekala v znamenju zlasti socio-ekonomskih tematik. Glavne problematike, o katerih se je razpravljalo na javnih debatah, so ekonomska rast, omejitev inflacije, privatizacija podjetjih v državni lasti, veliko medijske pozornosti pa so pritegovale debate na računu interesov posameznikov znotraj ekonomije in politike. Socialni problemi pa so se širili od plač, še posebej v javnih sektorjih, do čakalnih dob v zdravstvu, odpriseljen-skih problematik vse do vrednotenja pomena vojske. Ključne besede kampanje so bile izboljšanje in še boljše vodenje Slovenije, kar potrjuje dejstvo, da vsi priznavajo odlične rezultate, ki jih je Slovenija dosegla v zadnjih letih na marsikaterem področju, od ekonomije do zunanje politike. Klop vam bo predstavil stranke, ki so imele poslanska mesta v Državnem zboru, in ki znova kandidirajo na volitvah. Leva sredina SD - Socialni demokrati. Stranka je po javnomnenjskih raziskavah poleg SDS-a glavni kandidat za zmago, njen predsednik in evroposlanec Borut Pahor pa glavni kandidat za mesto ministrskega predsednika poleg Janeza Janše. Pahor je bil med drugim v mandatu med leti 20002004 predsednik Državnega zbora. Stranka sledi trendom modernih evropskih socialističnih strank. LDS - Liberalna demokracija Slovenije. Ta stranka, ki je bila na vladi skoraj neprekinjeno od leta 1992 vse do leta 2004, je v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Stranko so med letoma 2005-2006 zapu- Danes V šotoru pri športnem centru Klab-jan v Dolini bo ob 20. letnici delovanja harmonikaša Dennisa Novata cel konec tedna posebno živahno. Že danes zvečer bo disco-party, kjer vas bosta od 22.00 zabavala DJ PAPŠ in DJ TEDO. Vsi Vabljeni! BELLAVITA BAR vabi na petkov žur, prijetno vzdušje, zabava in dobra glasba. Za vas bo poskrbel DJ Aleš, vabljeni!!! Jutri Praznik v Dolini se nadaljuje! Zvečer bodo za dobro vzdušje bodo poskrbeli Trije prašički. V nedeljo bo praznik dosegel višek, ko bo na oder stopil harmonikaš Denis Novato, vsi toplo Vabljeni! BELVEDERE nad Izolo, THE CLUB - S.E.C.R.E.T. DISCO - WINTER KICK OFF! DeeJake, MC Gizzy, Flyin' Trip & special '90 set DJ Sandro Giorgi! Radio CAPRIS prenos v živo, od 23-24 HAPPY HOUR na določene pijače, M-150 ENERGY nagrade in ŽUR DO 4 ZJUTRAJ! nutnega evroposlanca Lojzeta Peterleta. stili številni poslanci in prav zaradi tega je izgubila naklonjenost večine volivcev. Leta 2007 je prevzela njeno vodstvo pravnica Katarina Kresal, ki doživlja veliko medijske pozornosti glede na to, da je mlada (stara je 34 let) ter edina ženska na vodstvu politične stranke v Sloveniji. SLS - Slovenska ljudska stranka nastopa na teh volitvah skupaj s Stranko mladih Slovenije - SMS, ki trenutno nima poslancev v državnem zboru. Glavni kandidat pa je Bojan Šrot. Med kandidati te stranke lahko najdemo dosedanjega ministra za okolje in bivšega predsednika stranke Janeza Podobnika, med simpatizerji pa aktivista na dragonjski meji Joška Jorasa. Ostali ZARES - Stranko Zares tvorijo poslanci, ki so se odcepili od LDS v prejšnjih letih, njen glavni kandidat je Gregor Golobič. Stranka, kljub kratkemu obdobju obstoja, doživlja precejšnjo podporo, na njenih listah so namreč številni ugledni kandidati, med temi pisatelja Feri Lainšček, Janja Vidmar in sežanski župan Davorin Terčon. Desna sredina O á» SDS Med strankami, ki niso koalicijsko opredeljene lahko kot prvo omenimo DeSUS - Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Glavni kandidat je Karl Erjavec, ki je minister za obrambo v Janševi vladi. Javnomnenjske raziskave napovedujejo dober uspeh stranke upokojencev, ki se z Erjavcem zavzema za boljše življenje upokojencev, invalidov in delavcev. SDS - Slovenska demokratska stranka. Po številu poslancev trenutno največja stranka je v boju za mesto prve slovenske stranke, njen predsednik in dosedanji prvi minister Janez Janša pa tekmuje z Borutom Pahorjem za premierski mandat. Stranka je v vladi, ki se ji izteka mandat, v koaliciji z Novo Slovenijo, Slovensko ljudsko stranko in DeSUS-om. Od strank, ki imajo svoje predstavnike v tem državnem zboru, sta tudi Slovenska nacionalna stranka - SNS in stranka Lipa, ki je nastala po odcepitvi nekaterih poslancev iz SNS-a. Medijsko je po navadi zelo odmeven predsednik SNS-a Zmago Jelinčič-Plemeniti s svojimi zelo barvitimi, ostrimi in skrajno nacionalističnimi izjavami. Jelinčič je zelo kritičen predvsem do vprašanja meddržavne politike s Hrvaško. N.Si - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. Že v samem nazivu lahko zasledimo, da si stranka in njen predsedniški kandidat ter dosedanji finančni minister Andrej Bajuk prizadevajo z ene strani za katoliške vrednote, z druge pa na ljudskost in domačijskost. Med člani te stranke najdemo tudi bivšega predsedniškega kandidata Republike Slovenija ter tre- predsednik Sašo Peče. Glavni kandidat stranke Lipa pa je njen Kaj mislijo o volitvah zamejci s slovenskim državljanstvom. Gregor Geč (igralec) »Volitev se ne bom udeležil, če pa se jih bom udeležil bom razveljavil glasovnico. To, kar se dogaja v zadnjem obdobju na slovenski politični sceni mi gre že skrajno na živce. Italijanski politiki pa ne sledim preveč, sicer se mi zdi, da se dogajanje na tem področju ne razlikuje preveč od slovenskega. Nekoč je nekdo namreč povedal, da je politika kurba. S to izjavo se strinjam. Škandalozno se mi zdi zlasti vmešavanje politike v kulturo.« Marko Oblak (profesor na D.T.T.Z. Žiga Zois) Letos sem že volil, in sicer sem poslal volilnico po pošti. Svoj glas sem dal listi za zaščito čiste pitne vode, ker je edina, ki nudi jasno sporočilo. Po pravici povedano pa nisem zelo informiran o dogajanjih na slovenski politični sceni, saj edine informacije, ki prodrejo do nas, zadevajo večje ali manjše škandale v katere naj bi bili vpleteni slovenski politiki. Prav gotovo ne bi volil za politično predstavnico, ki najema zasebno letalo, da se vozi po nakupe v Milan. Glede italijanske politične scene pa menim, da je večina volivcev zelo naivnih in verjame tistemu, ki se zna najbolje »'prodajati'«. INTERVJU - Tanja Mljač Volišče tudi na konzulatu v Trstu Mrzlične priprave na nedeljske volitve potekajo tudi na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu, v ulici San Giorgio 1. Klop je postal izredno radoveden, kaj se tam dogaja. Zagrabil je priložnost in stopil v stik s konzulko Tanjo Mljač, da se z njo pogovori. Vendar ne samo o bližajočih se volitvah, temveč tudi o konzulki sami in njenem pogledu na našo manjšinsko stvarnost . Spoštovana konzulka, prosila bi vas, da se uvodoma našim bralcem na kratko predstavite in posredujete nekaj podatkov v zvezi z vami in vašim delom? Delam na diplomatskem področju že osem let, v Trstu sem zdaj peto leto in ravno končujem mandat; ta se mi izteče 30. septembra. Potem grem baje v Washington. V Washington? Kot konzul- ka? Ne, ne. Tam bom nadomeščala kolegico in pokrivala bolj politične zadeve. Moram pa povedati, da sem se imela v Trstu zelo fajn. Bila je zelo, zelo lepa in koristna izkušnja. Zdi se mi, da je generalni konzulat v Trstu eno izmed zelo pomembnih diplomatskih predstavništev, ki jih ima Slovenija. Kaj pa volitve? Kako bodo te potekale na konzulatu? Koliko je vpisanih volilcev? Kdo so sploh vo-Iilci in od kod prihajajo? Na konzulatu bodo volitve potekale tako kot drugod po Sloveniji. Volišče bo odprto v nedeljo 21. septembra od 9. do 17. ure. Volilec se lahko zglasi med tem časom na volišču z osebnim dokumentom in voli. Razpolagamo z volilnim imenikom za celo Italijo, v katerega je vpisanih okrog 3860 volilcev - slovenskih državljanov. Volilci prihajajo torej iz vseh krajev Italije. Pričakujem, da bo na volišču v Trstu glasovalo približno 200 do 250 volilcev. Veliko slovenskih državljanov, ki živijo v Italiji, glasujejo direktno v Sloveniji, predvsem v Kopru in Sežani, nekateri pa volijo tudi po pošti. So med voIiIci tudi itaIijanski državljani oziroma ljudje z italijanskim in sIovenskim državIjan-stvom, ki volijo? In koliko je teh? Veliko Slovencev ima dvojno državljanstvo in tisti, ki jih volitve zanimajo, tudi volijo. Koliko je Slovencev v tej kategoriji ne morem točno reči. Verjetno jih bo okrog tisoč. Kdo sestavIja voIiIno komisijo? Jaz sem predsednica volilne komisije. Člana sta Gorazd Bajc in Alice Visintin. Kdaj bodo znani izidi? Za naše volišče bodo znani že isti dan. Po mojem bodo izidi do devetih zvečer že jasni, ker naslednji dan moramo že vse skupaj poslati v Ljubljano. Kakšno se vam zdi zanimanje za voIitve v SIoveniji tukaj pri nas? Mislim, da je kar precej zanimanja: kličejo, sprašujejo, želijo imeti razne informacije... Ker ste že nekaj let v Trstu. Kakšno mnenje ste si izoblikovali o naši manjšini? O manjšini? (nekoliko razmišlja, se nasmeje in reče): Fajn ljudje. Še vedno »manjšina«, uporabo tega izraza bi morali opustiti, biti malo bolj drzni in malo bolj Slovenci, ne? V kakšnem smislu? Menim, da bi lahko bili bolj navezani na Slovenijo, čeprav je tudi logično in normalno, da so Slovenci ob meji malo drugačni. Drugačni. Opazite dosti razlik? In v čem se opazijo te razlike? Ne dosti. Je drugače. Je drug na- čin življenja. So razlike. Mislim, če pogledamo psihološki portret zamejskega Slovenca, se mi zdi, da se včasih ne da opredeliti ne za eno ne za drugo stran, je nekje vmes. In to je mogoče včasih problem. Zaradi položaja ob meji? Ja tako. Včasih je to prednost, včasih pa tudi ne. Kakšne se vam zdijo povezave zamejskih Slovencev z matico? Odnosi so boljši kot včasih. Mislim pa, da se da na tem področju še veliko narediti in bi morali v tej smeri delati tako v matični državi kot v tem prostoru. Mislim, da se trenutno dela bolj iz tega prostora proti Sloveniji kot iz Slovenije proti temu prostoru. Menim, da bi morala Slovenija še dosti narediti na tem področju, da se z zamejstvom bolj poveže, da v glavah padejo meje. Če vprašamo Koprčana, koliko je vezan na Trst - ne govorim v potrošniškem smislu, ampak v kulturološkem smislu -, mislim, da smo tukaj še precej šibki, da je navezanost majhna. Opažam, da so kraške vasi bolj vezane na Slovenijo, kot obratno. Torej mislite, da so zamejski Slovenci bolj povezani s Slovenijo, kot Slovenci iz Slovenije z zamejstvom? Mislim, da ja. Kaj bi lahko po vašem mnenju naredili, da bi bilo to sodelovanje bolj plodno? V prvi vrsti mislim, da bi se Slovenija morala malo bolj odpreti. In to na vseh področjih: od šolstva dalje. Šolstvo se mi zdi najpomembnejše, da se začne sodelovati že z otroci, da se jih usmerja v to, da se ne gre v Trst zgolj kupovat, ampak da se gre tudi v gledališče, v zavode, na razstave... Ko sva že pri šolstvu. Ali konzulat podpira mlade Slovence iz Italije, ki želijo študirati v Sloveniji? Moralno vsekakor. V konkretnem smislu pa gre ta podpora v glavnem preko šolskih ustanov. Konzulat pri tem ni več tako vključen kot včasih, ko je denimo pomagal pri prevajanju dokumentov. Zdaj se odvija vse dosti bolj direktno. Študentje se kar sami povezujejo z univerzami. Tu ima precejšnjo vlogo tudi internet. Ko pa se nekdo obrne do nas, priskočimo vedno na pomoč, kadar je potrebno. Glede sodelovanja ste rekli, da bi Slovenija lahko naredila več... Saj se dela. Mislim pa, da bi moralo iti v smeri še večjega sodelovanja. Mislila sem, da se bo to sodelovanje s padcem mej malo hitreje razširilo, ampak, kot pravim: predvsem na slovenski strani čutim, da so še meje v glavah ljudi. Ker ne sprejemajo manjšine kot del sebe? Ne, da ne sprejemajo. Toliko časa je bila ta bariera, to medsebojno nepoznavanje. Recimo v Ljubljani le redkokdo ve, da imamo v Trstu slovenske šole. Poznavanje zamejskega prostora je premajhno. To medsebojno spoznavanje bi morali spodbujati: z gostovanjem šol, z organiziranjem učiteljev med sabo, s povezovanjem. Prav lepa hvala za razgovor. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. septembra 2008 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 8. video natečaj 2008 - Mladinski dom - Gorica: Majhna ženica Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 1.05 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni 23.15 Dnevnik, sledi Tv7 V^ Rai Due 6.20 Resničnostni šov: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.15 Nan.: Otto semplici regole 10.00 Nan.: Tracy & Polpetta 10.15 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.40 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.50 Resničnostni šov: L'isola dei famosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc-hetti, C. Bocci) 23.10 Glasb.: Prix Italia 60 anni 0.20 Resničnostni šov: L'isola dei famosi V" Rai Tre 6.00 8.05 8.35 9.05 10.35 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 17.00 18.15 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffè di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Rewind la Tv a grande richiesta Aktualno: Off Hollywood 2008 Film: Avanti c'e' posto (kom.,It.'42, r. M. Bonnard, i. A. Fabrizi) 13.00, Aktualno: Cominciamo be-ne estate Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr 60° Prix Italia Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo Dnevnik 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dok.: La guerra infinita 22.40 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo Piano 23.15 Aktualno: Pianeta Files 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.25 Dok.: Gap - Generazioni alla pro- Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Chips 7.35 Nad.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Hunter 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA, '67, r. C. Chaplin, i. M. Brando) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad.. Tempesta d'amore 22.50 Film: The Mexican (akcij., ZDA, '01, r. G. Verbisnki, i. J. Roberts, B. Pitt) Canale 5 6.00 7.55 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Pregled tiska Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Nan.: My life Nan.: Men in tress Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Fantasia Aktualno: Matrix Dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.05 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: I Simpson 15.00 Nan.. Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.05 Nan.: Life 23.05 Nan.: Dexter 0.15 Nan.: Six Feet Under ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 Operetta operetta 10.30 Dok.: Kenya, Savane infinite, mare incantato 13.30 Aktualno: ...Su di giri 14.00 Klasična glasba 15.30 Nan.: I misteri della giungla nera 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf, odd.. Carnia, terra d'emozioni 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert 23.30 Lavoro donna LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 1.15 La 7 Aktualno: Omnibus Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: La vendetta di Ursus (pust.,It, '62, r. L. Capuano, i. S. Burke) Nan.: Il ritorno di Missione Im- possibile Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Le interviste barbariche Dok.: Missione natura Šport: Victory Dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan. 9.35 Kratki dok. film: Monika 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.20 Harmonije Evrope: Španija 10.40 Štafeta mladosti 11.25 Osmi dan (pon.) 11.55 City folk 12.20 Alpe.Donava-Jadran 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.30 Enigma 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Risanka 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Čarodejev vajenec 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Tv pogled 17.45 Znanstv. serija: Zemlja in naprej 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Volitve 2008 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.10 Polnočni klub (t Slovenija 2 8.30, 2.45 Zabavni infokanal Infokanal Paraolimpijske igre Refugee All Stars Evropski magazin Odd. tv Maribor: Glasnik Umetni raj (pon.) Žogarija Film: Deček, ki več govoril Mostovi - Hidak Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Stane Sumrak Dok. serija: Stari Rim Hum. nan.: Statisti Volitve 2008 Film: Pogreb 6.30 7.00 9.00 11.10 11.25 13.05 13.30 14.45 15.15 17.25 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.50 21.55 23.50 Koper 14.30 Film: Pot k zlatu (pust., ZDA, r. R. D. Webb, i. J. Hunter, S. North) 16.00 Kulturni magazin: Artevisione 16.30 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Zlatko Zakladko (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne novice 19.25 Volitve 2008 - samopredstavitev 19.30 Vesolje je... 20.00 Potopisi 20.30 Dok. oddaja 21.00 Tv nanizanka 22.35 Globus 23.05 Arhivski posnetki 23.55 Dok. oddaja 0.40 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 12.00 17.50 18.20 19.55 20.00 20.30 21.30 22.10 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 23.30 Videostrani Predstavitev strank: kandidat SD Nova Gorica mesto - Borut Pahor (pon.) Predvolilno soočenje strank (pon.) 22.00 Epp 23.10 Dnevnik in vremenska napoved Predvolilna oddaja (pon.) Kultura (pon.) Vedeževanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D: Iz filmske zakladnice; 12.00 Izzivi sodobnega človeka; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (33. del); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Predstavitev festivala Istra moja; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Samopredstavitev kandidatov za DZ volitve;13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchiera-dio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in po- morščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 19. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika r,OSLS STOCKHOLI 5/9 0 6/10 O K0BENHAVN 10/15 O _ - .. . - AMSTERDAM I O^ O 6/16 A OBRUSELJ jJO o PARIZ 6/16 6/17 BERLIN 9/15 O 1020 LIZBONA O 19/24 ŽENEVA 10/15 O MILAN O 14/21 SPLIT 9/21 MADRID O 16/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ DUNAJ 6/11 O LJUBLJANA 0 8/16 _ BEOGRAD o 7/11 O SOFIJA SKOPJE O 11/15 " 10/16 vR T" —^„.ATENE v , J0/29 O-» •. » „n 'J., 1010 Iz severne Evrope prihaja ciklonska fronta ki bo zajela predvsem italijanski polotok, medtem bo nad našo deželo v višinah pritekal iz severa bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.08. Dolžina dneva 12.20. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 11.53. A Iznad Rusije sega čez srednjo Evropo proti Franciji območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa sta nad zahodno in vzhodno Evropo dve jedri hladnega in vlažnega zraka. BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev zmerna, le pri najbolj občutljivih ljudeh se bodo pojavljale blažje vremensko pogojene težave, tudi nekatere bolezenski znaki bodo okrepljeni. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 21,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.58 najnižje -24 cm, ob 12.30 najvišje 46 cm, ob 19.14 najnižje -39 cm. Jutri: ob 1.20 najvišje 8 cm, ob 6.04 najnižje -11 cm, ob 12.49 najvišje 36 cm, ob 20.07 najnižje -31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m............2 1000 m ........... 9 2500 m............0 1500 m............4 2864 m...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6 in pol, po nižinah pa 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER grAdec M. SOBOTA O 5/15 (^NAPOVED ZA DANES V prvem delu jutra bo še pretežno oblačno,možne bodo še Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod rahle padavine. Tekom dopoldneva se bo vreme od severa pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja, v izboljšalo in popoldne bo povsod pretežno jasno. V nižin- severovzhodni Sloveniji severni veter. skem pasu bo pihal zmeren severovzhodnik, ob obali pa Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Goriškem kar močna burja. in ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 13 do 17, na Pri- ^ morskem do okoli 20 stopinj C. O GRADEC 6/13 CELOVEC O 6/14 TOLMEČ O 5/20 VIDEM O 6/22 O PORDENON 7/21 TRBIŽ O 0/16 o 3/13 KRANJSKA G. ČEDAD O 7/21 GORICA O 9/22 K O N. GORICA 9/20 TRŽIČ 5/14 O KRANJ o1 LJUBLJANA a A 8/15 POSTOJNA O 6/16 KOČEVJE O o 5/12 S. GRADEC CELJE 6/13 O MARIBOR O 6/13 M. SOBOTA O 5/13 PTUJ O N. MESTO 7/14 O .___ ZAGREB 8/12 O S PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V soboto zjutraj bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, več spremenljivosti bo popoldne, zlasti v gorskem svetu. Ob obali bo pihala zmerna burja. Jutri in v nedeljo bo v zahodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod v vzhodni Sloveniji lahko občasno rahlo dežuje. Količina padavin bo majhna. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. KALABRIJA - Na lepotnem tekmovanju La bella d'Italia 16-letna Nina iz Ricmanj izbrana za najbolj šarmantno dekle leta Od dne, ko je na straneh Primorskega dnevnika prebrala oglas, ki je mlada dekleta vabil na casting je minilo kar nekaj...lent. Po uspehih na tržaških lepotnih tekmovanjih pa je šestnajstletna Nina Vodopivec prepričala tudi žirijo v oddaljeni Kalabriji: z državnega finala lepotnega tekmovanja La bella d'ltalia se je namreč vrnila z novo lento, na kateri kraljuje napis »Ragazza charme2008«. Med petinsedemdesetimifinalistkami je žirija nagradila le petnajst najlepših, naziv najbolj šarmantnega dekleta pa je pripadel dolgonogi Ricmanjki Nini, rojeni v znamenju dvojčkov leta 1992. »Težko pričakovani veliki finale, ki je potekal v kraju Santa Domeni-ca, je bil do zadnjega poln emocij in pričakovanj. A vsa moja utrujenost je bila lepo poplačana, ko so me kot osmo po vrsti nagradili z lento Ragazza charme,« nam je ob povratku v Trst pojasnila srečna Nina, ki si ni predstavljala, da bo kalabrijsko tekmovanje tako naporno in utrudljivo. »Proste smo bile morda uro na dan, ko smo si privoščile skok v bazen ali na plažo. Vsak popoldan smo namreč vadile za večerne predstavitve, ki so se začele okrog 22. ure in trajale pozno v noč. Spat smo hodile tudi ob 3. uri zjutraj, vstajale pa že ob osmih, saj smo morale biti uro kasneje oblečene in našminkane: čakali so nas fotograf, žirija in intervjuji.« Kako so potekali intervjuji? Vprašanja so postavljali člani žirije. Povedati smo morale svoje ime, starost, katero deželo zastopamo, a tudi nekaj o sebi, na primer, da obiskujem tretji razred jezikovnega liceja, da sem predstavnica slovenske manjšine, da igram odbojko in prečno flavto. Kaj pa tekmovanja? Polfinalni deli so se odvijali 7. in 8. septembra v mestu Scalea v čudovitem Village Santa Caterina tik ob morju. Za finale pa so nas peljali proti jugu v Capo Vaticano blizu znanega mesta Tropea. Nastopale smo v uradnih kopalkah, ki so nam jih dali organizatorji, a tudi v oblekah, ki smo jih prinesle od doma. Absolutna zmagovalka je v dar prejela kuhinjo, za ostale pa je bila to predvsem priložnost, da nas spoznajo tisti, ki delajo v tem sektorju. Naše fotografije naj bi objavili tudi na koledarju. Kakšno je bilo vzdušje? Izkušnja je bila zelo zanimiva, zelo smo se zabavale. Tekmovanja se je udeležila tudi letošnja Miss TS Francesca Frea, s katero se poznava že nekaj časa, tako da se nisem počutila popolnoma samo. Škoda, da ni bilo časa za ogled Kalabrije: če ne bi že izgubila prvih štiri dni pouka, bi počitnice zelo rada podaljšala. Plaža in morje so bili namreč prečudoviti, temperatura pa do 36 stopinj, kar mi je zelo ugajalo ... Vrnila sem se v nepričakovano hladen Trst, a zelo zadovoljna in bogatejša za novo doživetje: posebno vesela sem bila čestitk svojih prijateljev in znancev. Te bomo kmalu videli na novem tekmovanju? Rada bi postala manekenka, čeprav me čaka še veliko dela ...predvsem pa me mora kdo opaziti. V prihodnjih mesecih bom morda sodelovala na kakem tržaškem defileju. Trenutno ima vsekakor prednost šola ...vsaj naslednja dva tedna, saj me kmalu čaka novo potovanje, tokrat z ricmanjsko godbo, s katero se bom udeležila mednarodnega tekmovanja v Barceloni. Nam za konec razkriješ skrivnost svoje lepote? Nimam je. Moja prehrana je povsem običajna, res pa je, da se ukvarjam s športom. Skoraj preprosto, kajne? Poljanka Dolhar JAPONSKA - Jubilej Najstarejši moški dopolnil 113 let TOKIO -Najstarejši moški na svetu, Japonec Tamoji Tanabe, je včeraj dopolnil 113 let in se ob tej priložnosti v posebnem kimonu tudi nastavil fotografskim bliskavicam in spregovoril novinarjem. Tanabe, ki ima skoraj 100 potomcev, je ob tem kot skrivnost visoke starosti navedel velik apetit, a vendarle zdravo prehrano. "Povem vam, srečen sem," je povedal novinarjem, ki so ga obiskali na njegovem domu na jugu Japonske. Obenem je dodal, da veliko je, da pa se strogo izogiba alkoholu, cigaretam in prigrizkom. Pristavil jel, da želi živeti še vsaj deset let. Med njegove hobije spadajo skrbno prebiranje časopisov, pisanje dnevnika in pogovori z ljudmi. Tanabe, ki živi s sinom in njegovo ženo, je oče osmim otrokom, poleg tega pa ima še 25 vnukov, 52 pravnukov in šest prapravnukov. Japonska se sicer lahko pohvali z eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu, pripisujejo pa jo mešanici dejavnikov, vključno s tradicionalno zdravo prehrano, ki vključuje veliko zelenjave. Število stoletnikov naj bi konec meseca doseglo 36.276, še navaja AFP. Hekerji vdrli v e-pošto Palinove WASHINGTON - Neznanim računalniškim he-kerjem je uspelo vdreti v zasebni elektronski poštni predal guvernerke ameriške zvezne države Aljaske in republikanske kandidatke za podpredsednico Sarah Palin, nakar so dele tudi objavili na spletu. V volilnem taboru Johna McCaina so dejanje že označili za "šokanten vdor v guvernerkino zasebnost in kršitev zakona". "Zadevo smo že predali pristojnim organom in upamo, da bo vsakdo, ki ima v lasti njena elektronska sporočila, ta uničil," so v sredo sporočili iz volilnega tabora McCaina in Palinove. S preiskavo incidenta, odgovornost za katerega je prevzela skupina, ki se je poimenovala Anonimni, se že ukvarjata Zvezni preiskovalni urad (FBI) in ameriška tajna služba. Do vdora je prišlo v trenutku, ko se aljaška guver-nerka sooča s poročili, da je dva svoja zasebna elektronska naslova, odprta pri spletnem brskalniku Yahoo, uporabljala za opravljanje uradnih obveznosti, da bi se tako izognila nadzoru javnosti. Oba naslova sta bila zaprta nekaj ur po tem, ko je podvig hekerjev prišel v javnost. (STA)