Gospodar in gospodinja LETO 1935 14. AVGUSTA STEV. 32., 33. O spravljanju sadja 2e v zadnjem članku je bilo omenjeno, kako važno sadjarsko opravilo je spravljanje sadja. S pravočasnim in pravilnim spravljanjem ne le da ohranimo popolno vrednost pridelka, ampak jo celo povečamo. Nasprotno pa z za-nikarnim in površnim spravljanjem sadni pridelek tako poškodujemo, da niti polovico toliko ni vreden, kakor bi bi moral biti, če bi ga pravilno spravili % drevja. To .velja sploh za vsako sadje, naj ga nameravamo porabiti tako ali tako. Še prav posebno važno pa je pravilno spravljanje za občutljivo in dragoceno namizno sadje, ki je.namenjeno izvečine za prodajo. Tudi posamezna boljšali manj žlahtna sorta je mero-, dajna za način spravljanja. Čim žlaht-nejša in občutljivejša je kaka sorta, tem bolj previdno moramo ravnati z njo pri spravljanju. Minulo jesen sem kupil zaboj: (okoli 40 kg) londonskega pepijiga, ki ga prištevamo po zunanji obliki in barvi ip po okusu k najlepšim in zato najdražjim jabolkom. V vseh prilično 40 kg pa nisem dobil niti enega ploda, ki ne bi bil po večkrat udarjen in od vseh strani ohtišan. Na prvi pogled je bilo videti, da so bila jabolka neusmiljeno otresena in potom večkrat prav surovo pretresena. Londonski pe-ping lepo obtrgan, razbran in previdno spravljen se je zadnja leta prav lahko prodal iz prve roke po 3—3 Din kg. Koliko je pa vreden otresen in ves ohtišan ..- -y Pri spravljanju sfjdja — omejimo se za sedaj saipo pa jabolka — sta važni posebno dve vprašanji: Kdaj in kako jih spravljamo? 1, Kdaj? — Takrat, ko »o na drevesu zrela. Tu tnnrflnip pa razlikovati poletna ip jesenska od zimskih jabolk. Za poletna in jesenska jabolka velja pravilo, dg so zrela takrat, ko začno popolnoma razviti in zdravi plodovi padati z drevesa, ali pa se dado prav lahko odtrgati, ne da bi se poškodoval pecelj ali se odlomila sadna češuljs (rodni les). Tudi pečke potemnijo (PO-rujave ali celo potemne). Za zimska jabolka pa ti znaki ne veljajo. Tu velja pa pravilo, da pustimo zimska jabolka na drevesu čim dlje mogoče. Dognali so namreč, da se zimska jabolka in hruške posebno proti koncu jesenske dobe še znatno odebele in s tem pomno-že pridelek. Tudi sicer se njihove snovi še prav nazadnje ugodno spreminjajo: Koža se odebeli, voščena prevleka se zgosti. S tem se poveča odpornost proti vplivu glivic — poveča torej trpežnost. Navznotraj se sad bolj in bolj izpopolnjuje, čim dlje je na drevesu. Še zadnje dni se spremeni znatna množina škro-? ha v sladkor, preobilna čreslovina in kislina se porazgubita, razvijajo pa se dišavne snovi (eterična olja), ki dajo sadju v shrambi poseben vonj. Če torej odlašamo . spravljanje zimskih jabolk čim dlje mogoče, s tem množino pridelka povečamo, izboljšamo njegovo kakovost (okus) in zelo ugodno vplivamo na trpežnost. Pokazalo se je celo, da nekoliko neprehude slane, nič ne škoduje zimskim jabolkom in hruškam. Pač pa jih ne smemo obirati, dokler ni slana minula in se niso na drevesu otajala in posušila. Kljub temu splošnemu pravilu pa vencine moremo čakati z vsemi rimskimi jabolki prav do konca "Jeseni, Ker -niso vsa enako dolgotrajna, je tuffl njihova doba popolne drevesne zrelosti različna. Koliko bolj je jabolko že po svoji naravi trpežno, toliko dlje moramo odlašati s spravljanjem. Mošanc-garja, bobovea, Joijathana, železnikar-ja, karmeljtske renete, iftfalčka ne bomo trgali pred sredo oktobra; belie-fleurja, londonskega pepinga, pasen-skega krivopeclja, šampanjske renete, boikovega jabolka, ontario ne pred prvim oktobrom; landsberške renete, dolenjske voščenke, boskposkega kos-mača, damasonskega kosmača, bauma-nove renete, kanadke, zlate parmene ne pred 20.—25. septembrom itd. To so nekako povprečni termini za toplejše kraje. Podnebje, lega in vreme pa tudi zelo vplivata na zorenje sadja. Samo ob sebi je umevno, da. v toplejših dolenjskih, vinorodnih krajih sadje vobee prej dozori nego % hladnejših gorenjskih. Istotako je jasno, da je v toplih solnčnih legah potek zorenja hitrejši nego v senčaih in mrzlih. Prav tako je gotovo, da ima poietno vreme in množina padavin &da k izrednim lastnostim volnene stvari. omenjene volne tudi ta, da se da metlo • 1 Četudi je angofska volna precoj lahko In lepil ^rati. Najboljše jo , dfažja od navadne, se to deloma izeiia- f6inO v mrzletn lligu iz perila (po hav6- cj, s tem, da je njeha specifična teža dilu). Četudi jo večkrat operetno, zčlo majhila. Če računamo na težo, te- vsakič lepša i ii poleg tega skoro neo- ! d£j porabimo angorske volile razme- mejeive trpežn^sii. Vsi izdelki iz aft- roffla mnogo fflknj kakor pa običajne, gorske volne; so v vseh ožirih zfelo pri- šte posebno pa se obnese omenjena vol- pbročljivi,' pa najsi bo že perilo ali na za izdelovanje perila, ker daje obleka, hi to'za zdrave in bolne, votli svojevrstno prijetno, enakomerno Zato bi bilo zelo želeti, da bi se tno-. toploto, ki preveva vse telo. Pri zvi- gli čim prej posluževati domačega pro- šani telesni toplini (v bolezni) deluje izvoda in da ne bi bili navezani na na izenačenje topline in ne dela vro- drage tuje izdelke iz tega materijala. čine'kakor druge vrste drage volne, Kaj vse lepega se da napraviti iz te n. pr. kašmirska volna ali ona iz vel- volne doniat Seveda so se gospodinje blodje dlake. lotevale dO sedaj le majhilih pletenih Angorsko volno spredejo tako, da ji ali kvačkanih stvaric, ker jih je visoka ohranijo živalsko-električne tokove, ki cena ovirala, da bi bila napravilo iz so v njej. Zato perilo ir. te volne zdra lepe aiigor.-cke volne kaj večjega za vilno učinkuje pri uenralgiji, revtiin- mrzli letni čas. '. - Š.H. tizmu in ishiasu ter pri »ličnih bolez- /• \ ■ *' Grašično-ržena mešanica Od vseh strani naše domovine prilia- le še slaba klfijat kislo seno. slama iti , jajo vesti o hudi suši in o slabem pri- šaš. K&rsi živina s "tako krmo le vamp • delku krme. Že sedaj se živinorejci napolni,'he da bi se mogla ž njo nasititi, boje, da ne bodo mogli čez zimo sprti- je naravna -posledica, tla propada, daviti svoje živine, ker jim primanjkuje biVa kostfllomnico, mehčanje kosti in klaje; ni tudi nikakega izgleda, da bo podobne bolezni. Kakšna teleta tedaj kaj otave, ker je vročina sežgala po padajo, je vsakemu dovolj znano. Da se prvi košnji travo do korenin. Ponekod skrajša ta doba stradanja živine, moje vse zelenje že tako osmojeno, da tre- ramo že sedaj poleti posejati rastline, ha živini pokladati že letošnje seno. Ze ki nam prihodnje spomladi dajo zgod-v zadnjih številkah »Gospodarja'? smo njo zeleno krmo iu to je zopet grašično-opozarjali, kako naj kmetje že sedaj ržena tiiešanica. poskrbe za setev potrebnih krmekih Pridelovanje grašičnih mešanic js rastlin kakor je zelena koruza in drugo, pri nas splošno še zelo malo uvedeno, da bo do jeseni kaj zelenja in se ho pri- četudi je ta vrsta krme ne sariio izrecl-hranilo seno za zimo. Danes pa hočemo tio važna za živinorejo, ampak tudi zelo navesti način, kako naj že sedaj skrbe koristi)« celotnemu poljedelstvu. G raza zgodnjo pomladansko zeleno krmo. šjčne mešanice gojimo namreč lahko ki bo v prihodnjem letu nujno potreb- tako, da ima živina vse leto tečno, be-na, da se po neprimerni zimski klaji Ijakovinasto zeleno krm«, ki popolnoma oslabela živina čimprej popravi. Taka nadomešča vsa druga močna krmil«. V zgodnja in zelo tečna zelena krma je poljedelstvu koristi pa vsled tega. ker grašično-ržena mešanica. zboljša zemljo in jo pripravi v ugodno • Toda ne samo pomanjkanje krme stanje za vsako nasledujočp rastlino; je, ki nas sili k setvi te mešanice, ampak po njej namreč uspeva vsaka kultura še drug razlog. Večina naših živino- in da bogate pridelke. Istočasno pa uni-rejcev začne namreč jeseni pokladati či tudi; pleve t. najprej boljšo krmo. otavo, najboljše Za naše živinorejske razmere je zla- -1 seno in slično, da ostane koncem zime sti važno, da dobi naša goved, predvsem krave, spomladi čimprej tečno zeleno klajo, ki ji bo pomagalo na noge. Ozimna grašica pomešana z ržjo nam požene tako zgodaj, da jo kot zeleno krmo pokladamo lahko že kakih 14 dni prej kot deteljo ali travo. In to je glavni razlog, zakaj to zimsko mešanico praktični kmetovalci tako nujno priporočajo. Da pa pridelamo res pravočasno te vrste zelene klaje, jo moramo tudi jeseni dovolj zgodaj spraviti v zemljo. Grašično-rženo mešanico posejemo že koncem avgusta, najkasneje začetkom septembra. Grašica ljubi težko, nekoliko vlažno zemljo, zato naj bo njiva za njo dobro izbrana. Najboljša je seveda zemlja po krompirju, ki je bil zagnojen s hlevskim gnojem, ker ostane dovolj močna. Zelo koristno pa je pogno-jiti tej mešanici še s superfoefatom (100 kg na oral) in kalijevo soljo (70 kg na oral). Oboje gnojil je potrebnih, da se grašica okrepi in laže črpa dušik iz zraka ter ž njim obogati zemljo. Za setev jesenske grašično-ržene mešanice vzamemo navadno ozimno gra-šicO ali panonsko, ki je še nekoliko boljša: na peščenih tleh pa kosmato grašico, Vedno pa moramo pri nabavi ali nakupu zahtevati zajamčeno le »zimsko« grašico, kajti jara grašica bi nam čez zimo pozebla. Zimski grašici je navadno primešano še kako zrno rži, jari pa ovsa. Po tem ju tudi navadno razlo čujemo. Izmed žit je najprikladnejša rž, in sicer najboljša ivanjska rž, ki zgodaj odžene. Le v izjemnih slučajih vzamemo pšenico. Pri sestavi mešanice pa ne smemo vzeti premalo grašice. kajti tedaj je njen učinek tako glede izboljšanja zemlje mnogo slabši. Najbolj prikladna množina semena na oral je 80 kg grašice in 20—30 kg rži. Tako posejana zmes se jeseni krepko ukoreniui, spomladi pa zgodaj odžene, da jo lahko začnemo kositi 14 dni prej kot deteljo. Če se je ta mešanica že jeseni vsled ugodnega vremena močno razrasla, da se je bati, da bi pozimi pod snegom zgnila. jo lahko obžanjemo, toda ne prenizko. To ji ne bo škodovalo, ker se bo spomladi tem krepkeje razvila. Obžinjeno zelenje pa pokrmimo ali okišamo v jamah za ansilažo. Ivo začnemo spomladi to mešanico pokladati, moramo postopati previdno, kajti živina jo zelo hlastno žre. Zato jo v začetku primešamo v manjših množi- nah lezanici, da se živalski želodec polagoma privadi na njo, ne da bi nastopila driska. Zlasti učinkovita je ta krma molznim kravam, ki po njej mnogo bolje molzejo; nič manj uspešna ni pri opitalni govedi, ki se po tej beljakovi-nasti hrani kaj hitro odebeli. Pa tudi mlada goved se po njej bujno razvija. Grašično-ržena mešanica po prvi' košnji spomladi kaj hitro zopet odžene iu ko dospemo pri pokladanju zelenja na konec njive, je v začetku polja že zopet toliko zrasla, da jo lahko vdrugič kosimo. Tako nam da ena njiva prav obilno tečne zelene klaje, da si z njo prihranimo deteljo in travo za košnjo sena. Kmetje, ki imajo mnogo živine in hočejo zemljo izrabiti za drugo posetev, ne da bi čakali na drugo košnjo, pose-jejo jeseni grašico polovico z ržjo, drugo polovico s pšenico. Spomladi pride najprej na vrsto ržena, po njej pa pše-nična mešanica. Zgodi se pa tudi. da ne moremo po-krmiti vse mešanice v zelenem stanju, ker smo jo preveč posejali; tedaj jo pokosimo in posušimo za seno, po možnosti v kozolcih, aH jo pa okisamo v jamah za insilažo. Tako grašično seno kakor ansilaža je izvrstna krma, ki jo poljubno lahko pokladamo. Iz tega se vidi, da je grašično-ržena mešanica izvrstna klaja za vso govejo živino, pa bodisi da jo pokladamo zeleno ali posušeno ali okisano; zato ne bi smelo biti kmetije s živinorejo, na kateri bi ne bila, vsaj mala njiva z njo posejana. Večkrat imamo sitnosti glede nabave dobrega semena grašice, ker se je težko zanesti na trgovino. Zato naj vsak kmet pusti spomladi del njive za seme, zlasti če opazi, da je setev lepo uspela. Ko sta rž in grašica dozorela, pokosi ali po žari je vse skupaj, posuši in omlati. Če ima v zrnju preveč rži, jo lahko nekoliko izloči žitočistilnikom. Tako ve, da ima za poznejšo setev pristno in dobro seme že doma, ki ga skoro nič ne stane. — Tz navedenega je razvidno, kako si umen živinorejec že sedaj poskrbi za zgodnjo zeleno klajo za prihodnjo pomlad. L. V krščansko hišo krščanski časopis V KRALJESTVU GOSPODINJE KUHINJA Prazen riž k juhi. Košček vranice iz-stržem in jo dobro opražim na masti, v kateri sem zarumenila drobno sesekljano čebulo in zelen peteršilj. Ko je dobro opražena, prisujem zbranega a neopranega riža in sicer za vsako osebo dve pesti. Riž še nekaj časa pražim, nakar ga zalijem s kropom ali še bolje z juho. Ko je bolj kot na pol kuhan, pretlačim paradižnik, ki sem ga posebej skuhala. Ko je riž zmehčan, kar se zgodi v 25 minutah, ga naložim na krožnik ter pridenem v skledi čisto juho. Riževi cmoki za juho. V skledi mešam dva dkg surovega masla ali masti. Temu pridenem dva rumenjaka in eno celo jajce. Ko je dobro zmešano, pridenem še kuhan, ne premehek in gost riž in posujem eno ali dve žlici sesekljane šunke in pa tri žlice moke. Z dobro zme-šanih snovi oblikujem majhne cmoke in jih v vreli juhi zakuham. Pražene kumare. Kumare olupim in zrežem na tanke rezine. Nato jih opražim na masti ali surovem maslu, potem pa potresem z moko. Ko moka zaru-meni, jih zalijem z juho ali kropom, osolim, okisam in pridenem žlico kisle smetane. Ko dobro prevro, pridenem ščep popra in prav malo strtega česna. Na mizo jih dam s krompirjevim pire-jem ali pa s praženim krompirjem. Mrzla kumarčina omaka. Kumare olupim in zrežem na rezance. V skledi mešam par žlic olja, žlico kisa ali limoninega soka, osolim, pridenem en pre tlačen kuhan rumenjak, nato kumare, potresem z drobno sesekljanim drob-njakom in odišavim s ščepom popra. Na mizo jih dam kot prikuho h govejemu ali koštrunovemu mesu. Male kumarice v kisu. Kumaricam odrežem vršičke, jih denem v sklede in dobro nasolim. V soli jih pustim 24 ur. Da se enakomerno razsole, jih pretreseni tako, da pridejo spodnje na vrh. Predno jih vložim v kozarce, vsako dobro zbrišem in prav trdo zložim drugo poleg druge. Med kumarice mešam vr-stoma zbrane liste vinske trte, višnjeve liste, janeževe ali kaprove vršičke, zeleno papriko, vršičke pehtrana in drobne čebulice. Ko so kozarci napolnjeni, jih zalijem s prekuhanim hudim in ohlajenim kisom. Površino obtežim z upogljivim lesom in sicer križema Na vrh nalijem za prst debelo namiznega olja in pokrijem in zavežem s perga-mentpapirjem. Na suhem prostoru se dolgo časa ohranijo. GOSPODARSKE VESTI CENE g Žitno tržišče. Kakovost nove pšenice je izvrstna in se dobe pridelki po 80—85 kg hektoliterske težine. Tudi vrsta prolifik je prav dobra, četudi so v zadnjih letih kupci proti njej toliko zabavljali. Izgleda, da se je prilagodila zemlji in podnebju ter obeta izboljšanje svoje kakovosti. — Položaj na žitnem trgu je še vedno nejasen, promet malenkosten. Ker je kmet zaposlen, prihaja na trg malo blaga. Pa tudi kupci se drže nazaj, ker ne verujejo, da bodo cene pšenice ostale na nameravani višini. — Cene ostalih žit so v zadnji dobi več ali manj neizpremenje-ne, le koruza je čvrstejša in notira 80 do 85 Din za 100 kg na nakladalni postaji; sicer je baško blago po 82—84 Din, banaško 78—80 Din in bački čin-kvantin 108—110 Din. Dvig cene koruze se utemeljuje z domnevo, da bo znižanje prevozne tarife povečalo izvoz. Tega pa dosedaj še ni. g Novosadska borza. Ker se cene na ljubljanski borzi približno krijejo s cenami na borzi v Novem Sadu in veljajo navadno za blago naloženo v vagone na oddajni postaji, navajamo danes te. Rž bačka za 100 kg 102.50 do 105 Din, ječmen bački in sremski 64 kg težak 86—88 Din, oves bački, sremski in slavonski 85—Š7 Din, koruza bačka 78—80 Din, banatska 75—77 Din, moka bačka št 8 90—95 Din, otrobi bački, sremski 78—80 Din, naloženi na ladjo v jutastih vrečah 82—84 Din, fižol bački 160—170 Din. g Hmeljsko tržišče. Kupčija s hmeljem pri nas miruje, vendar je za letošnji pridelek precej zanimanja. — Na Češkem v Zatcu še vedno povprašujejo po starem hmelju, ki ga je le malo več v zalogi. Zato so se cene učvrstile in se sučejo med 1675 in 1450 Kč za 50 kg (61 in 53 Din za 1 kg). Ta-mošnji hmelj je močno prizadela suša in njegovo stanje se stalno slabša. — V Belgiji hmelj lepo napreduje in se cene sučejo okrog 450 frankov za 50 kg. — V Franciji se je povpraševanje po njem zmanjšalo. Hmelj severne Francije je po 450—475 frankov, alzaški pa po 825—925 frankov. DENAR g Ljubljanska borza. Promet v devizah je bil v zadnjem tednu srednji. Posebno znatnih sprememb v tujih valutah ni bilo. V privatnem kliringu so kupci plačevali angleški funt po 234.75 Din, avstrijski šiling 8.73 Din, špansko pezeto po 5.80 Din in grške bone po 33 par. Uradni tečaji na borzi z 28.5 odstotno doklado so beležili: Angleški funt 216.25 Din, amer. dolar 43.33 Din, holandski goldinar 29.54 Din, nemška marka 17.58 Din, švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 7.38 Din, italijanska lira 3.58 Din, francoski frank 2.89 Din, češka krona 1.82 Din. ŽIVINA g Kranjski živinski sejem. Zadnji živinski sejem v Kranju je bil srednje dobro obiskan. Posebno mnogo je bilo volov in prašičev, malo krav. Prigon je znašal: 3 konje, 1 bik, 99 volov, 33 krav, 4 telice, 2 teleti, 71 pitanih prašičev in 44 prašičev za rejo. Konji so bili lepi in so imeli ceno 2000 do 3800 Din eden. Bik je bil prodan po 2.75 Din kg žive teže; voli I. vrste 4.50 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.75 Din; krave za pleme od 1400—1800 Din ena, telice 5—6 Din kg žive teže, teleta 5.50—6 Din; pitani prašiči po 6—7 Din kg žive teže, prašički za rejo po 180—160 Din eden. g Ptujski živinski sejem. Toliko glav živine, kolikor so jih kmetje prignali na Ožbaldov sejem 5. t. m., še ni bilo od leta 1923. To je znamenje suše, pomanjkanja krme. Dogon je znašal 1234 ?lav. Kupčija pa je bila le srednja, odprodanih je bilo le 251 glav. Množini prignane živine primerno so tudi ciee padle, četudi je bila na sejm postavljena živina prvovrstna. Za kg žive teže so bile cene: voli 2.50—3.50 Din, biki 2—3 Din, krave 1—2 Din, telice 2.80 do 3.50 Din. Krivda na nizkih cenah je bila tudi v tem, ker na ta sejem niso prišli kupci iz inozemstva in iz daljnih krajev tuzemstva. Zato so domači mesarji lahko pritiskali na cene. — Na ceni mesa pri prodaji pa se to gotovo ne bo poznalo. — Cene konjem so ostale prejšnje: konji za klanje so dosegli 300—800 Din eden, konji za delo in pleme pa od 800—3000 Din eden. V splošnem je bil na sejmišču izredno živahen promet kakor le redkokdaj. RAZNO g Stanje hmelja v Savinjski dolini. Hmeljski nasadi obetajo primeroma dober pridelek. Rastlina je večinoma dosegla vrh opor, se je dobro razkoša-tila in odgnala bogat cvet, ki že prehaja v kobule. Nevarnosti peronospore zaenkrat ni; pač pa se je pojavil rdeči pajek, ki ga je pa zadnji blagodejni dež pregnal. Računajo, da bo sredi avgusta začelo obiranje. Hmeljskim obiralcem je dovoljena polovična vožnja po železnici. g Izvoz jabolk. Naše sadjarje najbolj skrbi, kako bodo prodali svoja jabolka in kako bo z letošnjim izvozom. Gotovo jih bo razveselila zadnja vest, da je avstrijsko kmetijsko ministrstvo odobrilo uvoz 500 vagonov jugoslovanskih jabolk v Avstrijo. Ni pa še znano, pod kakimi pogoji je bila izdana ta odobritev. Stvar naših izvoznikov, zlasti Združenja trgovcev, sekcije za sadje, bo, da se takoj pobrigajo, kako in kdaj bodo lahko izvažali, da ne bodo zakasnili kakor lani. Privilegirana izvozna družba se je že izjavila pripravljeno, poslati v Maribor svojega zastopnika, ki bo našim izvoznikom deliJ izvozna dovoljenja, da jim ne bo treba ponje v Belgrad. Upanje je torej, da se bo letos izvoz sadja ugodnejše razvijal kot lani. g Izvoz lesa. Lesna kupčija se sedal bavi največ z izvozom drv v Italijo. Po oglju je tudi precej povpraševanja. Gradbeni les se izvaža v večji mer? nego v prejšnjem letu v tej dobi; toda največ ga gre preko Sušaka v italijanske kolonije PRAV M NASVETI Razočarana inatl. T. D. R. Če ste posestvo izročili sinu za določeno vsoto ter ostalim otrokom zgovorili dote, ne morete sedaj sama to izročilno pogodbo predrugačiti, niti razrušiti. Vi imate sedaj pravico, da zahtevate od sina-prevzernnika, da Vam daje in plača, kar se je v pogodbi zavezal dajati in plačati. Saj je žalostna resnica, da mladi prod prevzemom vse obljubijo, tako da stari pozabijo pri sestavljanju pismene pogodbe zahtevati, da se vse, kar je obljubljeno, tudi zapiše. Po podpisu pogodbe se pa kmalu pokaže, da se mladi čutijo zavezane samo za dajatve, ki so zapisane in še te morajo stari večkrat s tožbo izterjati. — Če mislite, da ste bili pri sestavljanju pogodbe ogoljufani, ker niste vso vedeli, kar je zapisano, Vam ho tako »goljufijo« težko dokazati, ker sto ipak pogodbo podpisali. Če se s sinom-pre-vzemnikoro doma ne morene zgovoriti, pojdite s pogodbo k sodišču, da Vam tgčno raztolmačijo Vaše pravice in da tudi sina povabijo in njemu predočijo njegove obveznosti; je pač korist obeh, da se sporazumete in da ne pride do pravde. Neprijetni sosedje. J. R. R, K, Imate dva sasecla-mojaša, ki silita v Vaš svet; eden si lasti pravica vožnje ob koncu njive, drugi p« .10 — po Vašem mnenju -- odstranil mejnik, da ni več meja v ravni črti, Obema ste to prepovedali, toda bre uspeha. Vprašate, kako hi iz-lekla pravda. — Če prvi sosed vozi ob koncu Vašo njivo n*i svojo njivo gnoj, z njive pa svoje pridelke, — a njegova njiva nima nobenega drugega izvoza ni pametno, da mu tn branite. Saj vendar vozi ob egsu, ko se Vam ne dela s temi vožnjami nobena škoda! Sicer pa sosedo lahko tožite, da nima pravice vožnje čez Vaš svet in bo sosed propadal v !«žl>i- če ne ho mogel dokazati, da vozi čez Vaš svet že 1(0 let nemoteno in javno. Če bi pa sosed po morebitni izgubljeni pravdi zahteval, da sodišče določi njegovi njivi, ki nima izvoza, pot, bo na.ibrže sodišče za pot določilo sedanjo smer izvoza čez Vaš svet in določilo primerno odškodnino, ki bi bila malenkostna, ker te vožnje ne delajo Vašemu zajnijišču skoraj nobene škode. — Ako se z mejašem, ki sili v Vaš svet, ne morete sporazumno domeniti, kam bosta postavila mejnik, ki je izginil, ne morete VI sami ta mejnik postaviti, temveč morate zahtevati od sodišča, da Vam na licu mesta uredi mejo. V tem slučaju — ker ni mejnika — jo ureditev meje potrebna in bosta oba mejaša morala plačati stroške sodnega zamejlčenja na licu mest. Odkopana meja. J. T. Med dvema njivama jo omejek, ki je skozi leta ostal v isti širini. Novi mejaš njive pa je ta omejek odkopal za 15 cm, češ da mu je njiva preozka. Vprašate, če lahko novega mejaša tožite, ker je odko-; pal omejek. — Omejek med dvema njivama se šteje za skupno lastnino, obeh mejašev, ako ni eden od mejašev ta omejek s stalnim hasiiovanjem (m pr, da je vsako leto omejek kosil) pri-posestvoval. Tak skupni omejek lahko oba mejaša v naravi razdelita in pripada vsakemu polovica. Na primer, da eden mejašev opusti njivo ter iz nje napravi travnik. Zato je najboljše, da oba mejaša v tem ome.iku po sredini postavita vidne mejnike. Vi lahko svojega mejaša tožite radi odkopanega omejka Je tedaj, če ste Vi ta omejek že priposestvovali. Sicer je mejaš opravičen, da omejek do polovice uporablja, kot sam hoče, Če noče, da na njem raste trava, ga laljko odkoplje in zase je kot njivo. Pitna voda. A. P. T. Soseda Vam je prepovedala hoditi po pitno vodo. Skrila je tudi posodo za zajemanje. Vedno se krega in vpije, češ, da lahko doma gnojnico žrete, Ker druge pitno.vode lii v bližini in kor početja sosede ne morete delj prenašati, vprašate, kaj naj ukrenete. —- Sosedo lahko s tožho prisilite, da Vam dovoli nadalje zajemanje vode, če dokažete, da ste sami Vašimi posestnimi predniki vred že 30 let zajemali iz lega vodnjaka vodo. Če to dokažete, potem ste si pravico zajemanja vode že priposestvovali. Če tega ne morete dokazati, se morate pač s sosedo na lep način pobotati, Če Vam to ne uspe, pa tožite sosedo za žaljivke, ki jih nad Vami vpije; s tem ji boste zamašili usta, čeprav pitne vode ne dobite. Delež po materi. I. K. G- Tudi po materi ima otrok dedno pravico. Dokler mati živi, ne morete zahtevati »fleJeŽB«« čeprav je nekaj zemljišča dala drugemu bratu.