CNJt&K
S5S
PRIMORSKI DNEVNIK
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
- Štev. 277 (2587)
JSaša je zemlja, kakor je tudi morje, ki našo zemljo moči, kakor je naš od našega truda skrajen dom. la dom je tudi naš Trst, ki je zrasel na naši zemlji in tudi od dela naših pokolenj.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 22. novembra 1953
Cena 25 lir
Delo in kruh bosta tržaškemu ljudstvu zagotovljena je če bo Trst pripadal svojemu naravnemu zaledju
'n vse Tržaško
Trst
'čiiiljc pripadala svoje-naravnemu zaled ju. To (htvo izvira iz naravnih, kovinskih. gospodarskih 'n narodnostnih zakonov.
ko
so po drugi svetov
bi,
naroiioma liga samo zato.
Vojni ustvarili STO. ga jjls° kvarili z namenom. f1 ?.* Pfišlo do zbližanja -ivečih narodov in so-** nih držav in tudi ne z 1°n,enom. da bi ta zem-^a Postala most med obe-^ našima rtnmdl i "varili so
so hoteli to ozemlje ^fttnernem času izročiti irn° °ni imperialistični 'avi, ki je. doživela prt iv na tem ozemlju, svoj 0n?- Sarm r:o je da se j tlldi v istem trenutku . tl načrt, katerega sad 1 bila
1-0ti
tripartitna nota, 1 in londonski dogo-l|id' ‘n tam ^ začetek 1 ■'Purnetne” misli, ki , r°dila letošnji osmodi diktat. Še tako kol° Verzirani geograf, ki
aJ pozna ekonomske.
“> d, H
0fle, mora ob pogledu J *emljevid STO prizna-“ Sre tu za neko iz-r(tvlCenJe> ~a sad protina-jij’ne in protiživljenjske j ’ ki mora doživeti v b ednem času svoj poraz.
^ n'Qr*s: prav po diktatu .	• oktobra začenja ta
Ev*'*«
hi &
v očeh vseh do-
lQii svoj pravi poraz.
h '[ravn° je, da prihaja-
< ..	t.	niicfnt'/	In
kateri umet■
lri i^nes, ko se postavlja ^ vprašanje spet na lj. , n'co, na dan one živ-^ fske sile
S]etovi niso kos. Zgodo-
. a ‘'-»mi vse ono. kar je ■ loti,,
lknisiravr° 'n f,roti-iv' l 1 °- Lomijo se danes
in n jihova oblast
vs0 svojo naravno ienjsk0 sj[0 si0pajo na
Ljudstvo FLRJ voli danes
svole parlamentarne predstavnike
TRETJI DAN BORBE
brezposelnega delavslva
Beograjski komentar rimskega pristanka na kon-terenco: €e Rim ostaja prt svojem prejšnjem stališču, se FLRJ konference ne fot mogla udeležiti
Tudi včeraj so tržaški brezposelni delavci, predvsem mladinci, na tržaških ulicah in trgih zahtevali delo in kruh, ki jim ga šovinistični oblastniki pod zaščito imperialističnih mogotcev nočejo dati, ker morata biti italijanska imperialistična politika in njeno ščitenje nujno izkoriščevalski
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 21. — Jutri bo 10 in pol milijona volivcev Jugoslavije dalo svoj glas za socializem, za neodvisnost Jugoslavije, za nadaljevanje dosedanje notranje in zunanje politike, za obrambo pravič-
vprašal te države za njihovo rcijo, naj ne išče politične nesoglasje. #Borba» izraža pre- | šitve spora v Indokini, skle-pričanje. da nihče ni vprašal i n.ieni so sporazumi o opori-članic atlantskega pakta za iz- j ščih v Španiji in v drugih
razumno in enakopravno rešitev tržaškega vprašanja, poudarjajo v Beogradu.
V zvezi z diskusijo na se-. . . .	,	. 
Stanku demokristjanske par-1 vajanje pritiska na Jugosla- sredozemskih državah, pnslo lamentarne skupine v Rimu, ' vi3°> in upanje je, da one ne je do nenavadnega zavzema-na kateri je ugotovljeno da j bodo nasedle željam Rima, kijnja za izid volitev v Italiji išče italijanska vlada rešitev	’ želi sejati	razdor	med Jugo-j in Nemčiji, do kombinacij o
tržaškega vprašanja v okviru	; slavijo in	ostalimi	zahodnimi	; paktu s	Pakistanom in končnih zahtev Jugoslavije v coni ! evropske obrambne skupnosti ] državami.	j n0 do sklepa od 8. oktobra, s
A in	Trstu,	za pravično reši- jn atlantskega pakta, ugotav-	j V članku pod	naslovom	i katerim	so hoteli zabiti nož
tev tržaškega vprašanja.	]ja današnja «Borba», da ta	| «Problemi,	ki ogrožajo mir«	v hrbet	Jugoslavije. Ko se v
Vsa Jugoslavija je v prazničnem razpoloženju. Beograd je kot vedno ob svečanih dneh okrašen s številnimi državnimi in partijskimi zastavami, medtem ko so številne stavbe zvečer razsvetljene.
Čeprav so naslovne strani današnjih listov posvečene pomenu volitev in bodoči ljudski skupščini, tržaško vprašanje ni potisnjeno v ozadje.
Na vest. da je italijanska vlada pristala na udeležbo na pe-terni konferenci, je Beograd takoj reagiral. Jugoslovanski uradni krogi, . poudarja diplomatski urednik Tanjuga, so sprejeli z rezervo in brez posebnega optimizma uradni komunike italijanske vlade, ki je bil objavljen po razgovorih gospoda Pelle z diplomatskimi zastopniki zahodnih sil v Ri-mti. To sporočilo bi se lahko tolmačilo, da Italija načelno sprejema peter no konferenco o Trstu, poudarjajo ti krogi, toda ker se italijanska vlada v uradnem poročilu sklicuje na predlog zahodnih držav od 13. novembra, so v Beogradu mišljenja, da je ona s tem samo potrdila svoje prejšnje stališče, ki
Vsi šovinisti so obsodili demonstracije brezposelnih delavcev: Vidali, Radich, Novelli. (Neumann). Bartoli, Enotni sindikati, Delavska zbornica, demokristjani, kominformisti in fašist.i Tudi v občinskem svetu ,;o vse šovinistične skupine prikazovale, da so demonstracije sad podtalnega rovarjenja pro-
lju.ie zloglasnemu odboru za obrambo italijanstva Trsta jn ki je zato tudi soodgovoren za zadnje krvave šovinistične izgrede in njihove posledice, je bil tako nesramen, da si je drznil v občinskem svetu očitati policiji, zakaj ni odločno nastopila proti lačnim delavcem ter jih s si:o razgnala.
vokatorjev- Vse to pa ni usta- | Zato so delavci dobro vedeli.
diskusija kaže, zakaj se za-j ugotavlja »Politika« med dru-vlačuje s sprejemom jugoslo- j gim, da je značilno, da je po vanskega predloga. To stali- 1 zadnjem zasedanju sveta a-šče rimske vlade pa vsiljuje | tlantskega pakta v Parizu pri-hkrati tudi vprašanje, kakšni, šlo do odstavitve Mosadeko-
vilo brezposelnih delavcev, ki sc- šli včeraj že tretjič zapovrstjo na ulice in glasno ter-
luči takih dogodkov proučuje | jai; dela in kruha.
vprašanje Trsta, kakršno je nastalo s sklepom od 8. oktobra, potem je potreben odpor proti taki politiki ne samo za-
so pravi cilji atlantskega pak-| vega režima v Iranu, do poiz-j rat*> ožjih nacionalnih jugoslo.
ta in ali so članice tega pak- j kusa prevrata v Kašmirju in ta bile obveščene o demon- j do zanimive intervencije v stracijah in pritisku vojaških : Gvajani. Istočasno pa je prisil atlantskega pakta proti Ju- j šlo tudi do naporov za po-goslaviji. Postavlja se tudi ; novno oborožitev Japonske, iz-vprašanje, ali je mogoče kdo | vršen je bil pritisk na Fran-
vanskih interesov in časti, temveč je ta odpor neizbežno potreben tudi za zavarovanje miru in pravic mednarodne skupnosti.
B. B.
Za isite gospode, kakor je n. pr. župan Bartoli, je seveda že sama navzočnost lačnih ljudi, ki jim motijo mirno prebavo in jim vlivajo strah v kosti, velika provokacija. V tem smislu so bile demonstracije res provokacija, saj so šli demonstranti poiskat Bartoli ja prav v njegov hram. na županstvo. Ta človek. ki nače-
RIM PRISTAL MA KONFERENCO toda - v sumljivo nejasni obliki
Prevladuje mnenje, da gre s tem pristankom morda le za pesek v očif zato da bosta London in Washington imela možnost na jutrišnji seji Varnostnega sveta predlagati novo odložitev razprave o Trstu
razpisal danes solucij bo sprejela’ in podprla
kdo je njihov sovražnik, in jim ni bilo treba . nobenega hujskača niti podpihovanja, da so našli pravo pot. Zato ni čuda, če smo med demonstranti včeraj čulj toliko vzklikov proti Bartoliju, ki niso bili vsi ravno fini in izbrani, ki pa so bili značilni za razpoloženje delavstva. Spričo potuhe in prednosti, ki jo daje Bartoli raznim ezulom, tudi ni nič
«Pojdimo v skladišče krščanske demokracije po živila (bo-bo!)». Demonstranti so vdrli v skladišče krščanskih demokratov ter odnesli nekaj, škatel I živil, konserv. nekdo pa celo čudnega če smo slišali vzklike, j vrečo testenin. B lemi zavoji naj se vrne v Rovinj in naj | ^ nato tekli po Ul- Cavana ne govor; v imenu tržaškega , pro,*i Trgu Unitii. Kmalu so ljudstva.	prihiteli pred skladišče še vsi
Zelo značilno je, da tudi vsi 1 ostali demonstranti, toda poli ' šovinisti od Vidalija do Barto-! cija je med tem močno zu.-ltu-j lija in ves njihov tisk ponav- žila skladišče. Demonstranti so ljajo laž o nekih provokatorjih- sc nato po Ul. Cavana vrnili ; Vse to se dogaja, ker so bile ; na Trg Unita. kie-- so Jim <•-; manifestacije spontane, ker de-' legati na kraut - poročali o jmonstranti niso . šli po direkti- j razgovorih z županom, ki pa so j ve k Radichu in ker so se ne- Ibili brez haska. B Trga unita I kateri kominformovski funk- j so šli v po volki mirno po Koi-Icionarji in- škvadristi vrinili j žu. Pred trgovino URIM je pome d brezposelne šele kasneje: licija napravila kordon, da m
Imperialistična politika italijanske vlade, ki se izraža v težnjah po osvajanju slovenske zemlje, je v Trstu povezala vse šovinistične sile od vidalijev-cev do fašistov. V Trstu je nastala med temi silami prava sloga in vsi tekmujejo, kako bi ublažili nasprotja ter preprečili trenia. Ta naravnost idilična sloga se je najbolj očitno pokazala v tržaškem občinskem svetu, kjer so izglasovati soglasno razne resolucije v škodo tržaškega ljudstva. Šovinisti vseh struj so se formalno sporazumeti o političnem in sindikalnem premirju v Miljah, de-dejali. da je v tovarnah - in jansko pa obstaja to premirje
ladjedelnicah zaposlenih tudi tudi v Trstu.	___
mnogo	ezulov in	Furlanov	iz	Ce jt bil lahek sporazum mea
Italije jim je dejal, da tega vrhovi raznih strank m struj, sploh nj vedel. Ko je član de- je pa mnogo teze strnalt v leaacije ka«neje na trgu to ‘kur-en kalup trzsške delovne
ras
njem'	..	zeml e ;pravili pori Italijo, toda
Da je demonstracije in ogoi- lnte,es| njTiovio volivcev so si čenje povzročila beda. nam ka- nasprotju ker nasprotnih že »udi naslednji dogodek. Del razrc,0-njh za kr.'crc je bil demonstrantov se jC odtrua! od ve-|no naraven meri c.hojni boj lavnine in došel po Ul tava- ne pa Sprava i n ; gla-nosl. ni na v UL SS. Martin, kicr J" I „cz.e „jj| izenačili niti zdru-neko skladišče živil. Med teni
demonstranti smo	ču-li	brredc:	,zumetničenost	zveze med
' vrhovi, ki nai hi bili predstavniki teh na-protujočih si razrednih sil, se ie pokazala prav v teh čneh ob demonstracijah brezpooslnih cclavcev. Delavci so šli na uličc in niso vnrašali za dovoljeni? ali d -.ektivo niti V rta ,a niti Rariicha. V borbo
RIM, 21- — Italijansko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo o razgovorih, ki jih je imel ministrski predsednik Pel-la danes s francoskim, ameriškim in britanskim veleposlanikom v Rimu. nTi razgovori, pravi poročilo, spadajo v okvir ga je že 'večkrat 'izrazil pred-1 diplomatskih posvetovanj v zvezi s tržaškim vprašanjem«. »Ob rednik italijanske vlade gospod | tej prjiožnasti je Pella, nadaljuje isto poročilo, sporočil zahod-D""~	o-*.’.«—	n.	h.i.	^ predstavnikom pozitivno in konstruktivno stališče Italije
do zahodnih nasvetov od 13. novembra glede petstranske konference za dokončno ureditev vprašanja STO v njegovi celotiu
'nuli narodi. Tako sto-n'1 dan tudi naše vpra-
je, /ie
Os ti
Ipj-j ’ 'te več v obliki pre-
in protiživ-
Si„i ampak kot nova ’nlska sila, ki lomi
's %:“vk
^ Ke ovire.
živeti kot pro-he, l'1' einitelj, pravi da-
t’Se "orL-■ :n
pml
tržaško ljudstvo v
svoj obstanek, la	i	»•	•
k na kateri živimo.
hnjSt"Vn* našega iiv-tit|o U’ ona je naša, kot j,, ^ '''i njeni. Ta zemlja g, '"""la osvajalce, ki so "fali in golili. Člove-in,-.. "jej pa niso mogli l' Ta človek pa ni \j 'Jn °d svoje širše do-N<;*' Km ie njegova .Ja sestavni del te do-j,4?0' tako je naš člo-V ~<V	^	svojega rodu.
% nc more ločiti ni
meja kak,
Naš,
Pella, in po katerem bi bila italijanska vlada pripravljena udeležiti se konference pod pogojem, da se pred konferenco in med njo prične izvajati sklep od 8. oktobra.
Ce italijanski komunike pomeni, da ltaiija sprejema konferenco pod takimi pogoji, potem je to popolnoma nesprejemljivo za Jugoslavijo, ki se ne bi mogla udeležiti konference, na kateri bi se znašla pred izvršenim dejstvom izročitve cone A in Trsta Italiji, oziroma ki bi prejudicirala takšno rešitev, ki je za Jugoslavijo nesprejemljiva. V jugoslovanskih uradnih krogi v zvezi s tem ponovno opozarjajo, na jugoslovanski predlog o predhodnem sestanku strokovnjakov petih držav kot edino mogočem postopnem začetku reševanja tržaškega vprašanja. Edino tak predhoden sestanek brez določenega dnevnega reda, brez vseh političnih pogojev, na katerem bi se pretresala razna gledišča in ki bi bil v stanju, da pripravi konferenco na višjem nivoju, predstavlja realno in ostvarljivo možnost za spo-
NOVI DELHI, 21	— Bivši
ministrski predsednik britanske Gvaja-ne dr. Jagan in bivši član njegove vlade Burn-hom. ki sta sinoči prišla iz Londona v Novi Delhi, sta sc danes dvakrat sestala z Nehrujem. V ponedeljek bo Jagan govoril pred člani indijskega parlamenta.
Namerno pičlo odmerjene besede «pozitivneg_a_ in konstruktivnega stališča Italije do zahodnih nasvetov od 13-novembra« je zelo sumljiva zadeva. Prvič zaradi tega. ker se zdi, da omenjeni nasveti
to je predstavnik tiste stranke, ki je idejo o plebiscitu pwa postavila. To namreč sledi tudi iz vse razlage, s katero je nastopil socialno demokratski poslanec Treves na konferenci Socialistične inter-
katerih vsebina javnosti ni ! nacionale, in le s to razlago
znana, vsebujejo znamenito formulo o delni izvršitvi osmooktobrskega diktata, na katero ni mogoč pristanek Jugoslavije. Drugič zaradi tega, ker se poročilo palače Chigi izogiba enostavni pritrdilni formulaciji o pristanku na konferenco Nadalje ni mogoče z nekakšnim posebnim zadovoljstvom sprejeti omenjenega uradnega poročila, ker niti z besedo ne omenja predloga o pripravljalni konferenci. katera je prav gotovo najboljše sredstvo, da se dosežejo res konstruktivni rezultati na konferenci sami.
Kljub besedam poročila ((dokončna rešitev 'prašanja SfO v njegovi celoti« upajo rimski politični opazovalci, da Pella na bodoči konferenci ne bo postavljal drugih predlo- bodo / glede ((celotncca STO«, i zaradi
kot,
— da je tržaško vprašanje sedaj na poti drugačne rešitve
— mu je uspelo doseči, da je komisija za proučevanje tržaškega vprašanja s Huysman-som na čelu formalno prenehala z delom.
Kljub temu pa je gotovo eno dejstvo: da je bila Italija zaradi odločnega odpora Jugoslavije proti sklepu 8. oktobra v tej ali drugi obliki končno vendarle prisiljena j vsaj načelno pristati na kon- : ferenco. Ce je ta njen prista- j nek iskren, pa nam bo pokaza- ■ la najbližn.ia bodočnost. Pri I tem pa ne smemo pozabiti, da je Rim s pristankom moral pohiteti zaradi seje Var-
terem se je. italijanski tisk!
A. P.
Britansko stališče do obrambne skupnosti
PARIZ. 21. — V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da mora zunanji minister Bidault ostati v postelji zaradi izčrpanosti, ki mu jo je povzročilo preveliko delo v zadnjih dneh Vendar računa, da se bo udeležil v torek zadnjega dela debate o zunanji politiki v narodni skupščini in bo v sredo odpotoval na konferenco v Haag, kjer bodo razpravlja, li o evropski politični skupnosti.
Medtem se poslanci pripravljajo na glasovanje o evropski skupnosti, ki bo v torek. Vlada se ni le odločila, katero od osmih predloženih re-
kot izraz svoje politike.
Medtem je v, Londonu predstavnik zunanjega ministrstva obrazložil stališče Velike Britanije do evropske obrambne skupnosti. Izjavil je, da ((angleška vlada želi kolikor mogoče tesnejšo lsovezavo z evropsko obrambno skupnostjo, vendar pa se ne misli vanjo vključiti«. Dodal je, da so zadevna pogajanja s šestimi vladami eviopsKe obrambne skupnosti sedaj dosegla svojo končno fazo. Ni pa hotel komentirati vesti nekega angle-, škega lista, čes da se bo Velika Britanija z bližnjim sporazumom obvezala, da ne bo u-maknila svojih čet iz Zahodne Evrope v prihodnjih petdesetih letih srez predhodnega pristanka šestih držav o-brambne skupnosti. Pripomnil je, da ne more povedati podrobnosti, ko se o sporazumu še pogajajo.
NOČNE RACIJE
pri slovenskih družinah
Ob zaključku lista smo zve-. Odgovorni oblastveni organi
nostnega sveta, ki je določe- deli naravnost	neverjetno vest, j so doli n j poskrbeti, da te nočne
na za ponedeljek, in kjer i da je skupina	članov civilne j policijske racije prenehajo.
Angleži in Američani i.policije — dva	moška in tri.ie j Hkrati zahtevamo pojasnila,
eov elede	»celotnega '	STO«,	i	zaradi italijanskega načelne-i zenski policisti	v civilnih oble- kaj naj vse to pomeni, ker je
da	bo	formalno	ponovil	|	ga pristanka na konferenco j kah — izvršila	pri nekaterih J po pripombi nekega izmed po-
-	ponovno
ipa ne zato, da bi jih podprli, marveč da bj to spontano akcijo čimbolj zavrti. O razlogih tega rSvnanja pišemo obširne-, je na drugem	toda pv-
udariti. moiamo. da so včeraj prav kominformovski kolovodje začeli širiti med demonstranti parolo, riaj, se odstranijo, češ da so prevzeli vodstvo demonstracije misinj, čeprav po Svojem tisku že vse te dni trobijo, da so demonstracije delo ((titovskih provokatorjev«. Videih so pač, da jim s to parolo pšenica ne gre v klasje, ter so hoteli razpršiti demonstrante s parolo o misinih, ki so pri brezposelnih, seveda kot udarna pest kapitalizma, osovraženi. Kominformovskim kolovodjem pač ni prijalo, da .so Včeraj manifestantje dali Poudarek geslom proti ezulom, ki odjedajo tržaškim . delavcem kruh. To iskreno ogorčenje manifestantov proti dajanju prednosti tujcem, kominfor-movskemu vodstvu ne gre vi račun. Vse izmišljotine o mi-sinih pa niso .mogle roditi sadu, ker jim demonstrantje niso nasedli.
Demonstracije se je tudi včeraj udeležilo veliko število brezposelnih. 2e okoli 8.30 dopoldne se je okrog 500 brezposelnih zbralo pred uradom za j delo na Trgu Oberdan, kjer so vzklikali geslo: «Dajte nam de-j lo in kruh!«. Policija je brez-I poselne odrivala od . urada za
delo, nakar so šli v Povorki |- ' 'iitvi odpuščenih delavcev po Ul. Carducci, čez Trg Gol- , angjoameriških vojaških sil
demonstrante vazpišila. Vče lajšnje klerofašistične :d.e Ui-time Notizje« so poročale, .da ;e policija storila to zato, kefl
,taj L-i demonstrantje hoteli napasti nčkatere trgovine, kar pa ,c popolna laž- Delavci so zavili zato po Ul. Mazzini, cez Tr” Goldoni in po Korzu Ga-ribaldi proti Ul. Gambini, kjer so se ustavili pred občinsko menzo. Tu so jim končno dah kosilo, nakar so se demonstranti mirno razšli.
Včerajšnji dogodki so ponovno potrdi i da so brezposelni demonstrirali zaradi bede in brezbrižnosti oblasti do vprašanja brezposelnosti. Ze_ sam vdor v skladišče živil demo-krščanske u-tanove, nato pa pehod na menzo jasno dokazujeta obupni položaj demonstrantov, ki so se poslužili tudi sile, ko so ugotovili, da njihove zahteve povi-od naletavajo na gluha ušesa.
Povsem jasno je tudi. da demonstracije brezposelnih de-' avcev niso imele značaja pio-•testa proti najemanju odpuščenih civilnih uslužbencev anglo-ameriških vojaških sil na delo in da je bilo to najemanje le navaden povod, ki je sprožil dolgo zadrževano nezadovoljstvo in ogorčenje. Zato je vse obsodbe vredno tudi tendenčno pisanje šovinističnih listov, ki so hote.i tolmačiti demonntra-,cije predvsem kot protest pioti
nrpdloe o plebiscitu Isti opa- i zahtevali	ponovno	odložitev j slovenskih družinah v središču | licistov pri nekt družini	lahko
zovalci poudarjajo.'da se je	razprave.	i	merta danes po 24. uri hišne	sklepati, da so bile danes po-
možnosti	reševanja	tržaškega	Zanimivo pa	bj	bilo	vedeti, j preLIcave. Policisti so se	leglti-; noči te preiskave fašističnega
vprašanja s pomočjo plebisci-	kaj je s	predlogom	o pošilja- ■ mirali s pisanim mandatom o	tipa mnogoštevilneise od	tistih
ta odrekel kot poudarja da-	nju novih	italijanskih funk-j Preiskavi. Na vprašanje, kaj	primerov, za katere smo	mogh
nes	Saragatovo	glasilo	«Giu-	cionarjev v Trst	pod	krinko I pravzaprav iscejo	ob teh	nena-j pred zaključkom hsta zvedeti.
((namestnikov»	in	«vice» o ka | vadnih urah, niso	hotCii	odgo- t Policija naj nočne racije in
" ! . . _	»z:	I	_ . n : -1 prt ,'A neirotn	na t p\r Ir ♦ 1K
stizia«, celo predstavnik RSDI,
i voriti.
Po vseh krivicah,
sa je zeni-
(( t-anor je tudi morje, irJt "s° zemljo moči, ka H0 Je naš od našega tru-T *r"jen dom. fi j^°n' Je Judi naš Trst, iji ~r°se/ na naši zem od dela naiih \ ^ nk Zato pripada sa-l,/dg0|	katero	tvori
° naravno življenje.
O Ti in
proti vsemu mali-
naravne sokove. Zalo
'Ijll a	  -	-
'lsi naruvni, ekonom-
Hon; <>ljrufski in etnični S«	*n
* kčt>
iTr nin,a pravice re-I	°d "Jrfiovih šiv-
I h n,. ' ‘ korenin. Nihče 4°"isi.S,,le °kso<liti na eko-
So ,
, } V.S, . hi o
^ bitjX Se T ržaško ozem-
k‘0)U , . Priključeno švo-aledju.
F. S.
Prav zaradi te
Zato je na eno: da mora
Italijansko priznanje o angleškem javnem mnenju
Včerajšnji uil Corricre detla Sera» objavlja članek svojega londonskega dopisnika Dotne-nico Barlolija, ki razpravlja tem, zakaj angleško javnb mnenje noče podpirati italijanskega stališča glede Trstu in zakaj zavzema nprotiitali-jansko stališče». V članku je nekaj zelo zanimivih navedb, ki jih je vredno ponatisniti.
Bartoli začenja svoj članek Z vprašanjem. ki ga je postavil «nekemu Angležu ki ga zelo cenimo«; «Zakaj ' je britansko javno mnenje tako ostro razpoloženo proti nam?« Bartoli prabi, da sam Anglež dolgo ni vedel najti pravega odgovora, končno pa je le našel razlog, ki se je zdel obema pravilen: «Vojna». Dopisnik «fl Corriere delta Sera« nadaljuje: «Ni rekel drugega, vendar smo razumeli. Trinajst let je preteklo od našega vstopa v vojno, Mussolini je bil odstavljen pred desetimi leti, toda Angleži morda večina, ne morejo pozabiti. Kadar pridejo kritični trenutki, se la pokopana čustva, ti daljni
spomini, ki niti.nc spadajo v neposredno izkušnjo mlajših ljudi, silovito pojavijo na površju ter zastrupljajo sodbe in mnenja».
«Reči .,vojna” nc zadostuje», nadaljuje Pomen ico Bartolu «Treba jc dodati: vojna združena z željo po osvajanju. Ni prijetno pisati ce stvari, vendar je dobro pogledali dejstvom v obraz. Glejte, kaj pr še neki čitatetj «Evening Standarda»: «...v Angliji ne bi smeli več razpravljati o tem, za -koga se moramo zavzeti v sporu za Trst. Naša podpora mora 'veljati Jugoslovanom, ki imajo lastnosti ki jih Italijani niso nikoli imeli; poštenje in pogum (lealta e corag-gio)». Kadar izbere časopis z milijonsko naklado prav to pismo med stotimi in stotimi, ki jih sprejema vsak dan, in ga objavi, .pomeni, da je prepričan, da s tem tolmači čustvu znatnega dela svojih či-tateljev«.
Tožbe Domeni ca Bartolija s tem pismonl nekega povprečnega Angleža še niso končane sai nadaljuje: uOdprimo Dailg Miren ki je najbolj razširjen list na suetu. Popularni člankar .Cassandro ni izpustil priložnosti in nam očita, da spio »izdali Nemce v prvi vojni«,, da smo jih zapustili v drugi. >n ■ vse ostalo, česar niti ni vredno ponavlja-
monstracijah, ki so manj ne- i diskriminacijah, po vseh so-varne kot vojna; v nasprot- vražnih dejanjih naperjenih nem primeru bi Tito kar na- proti Slovencem v tej povojni enkrat prišel tja do konca dobi, ki so doživele svoj višek škornja«	* osmooktobrskim diktatom,
Domen ico Bartoli pravi, da so to sicer uskrajna mnenja», da pa se nihče ne zgane, da bi jih popravil, in se še pritožuje, da se Angležem zdi večje junaštvo da se je Jugoslavija upala leta 1948 u-preti Stalinu, kot pa. da je Italija leta 1943 zapustila Hitlerja. Nadalje pravi, da tudi današnja politika nima nič manj vpliva' kot včerajšnja zgodovina: med strankami so laburisti naklonjeni Jugoslaviji, konservativci pa so ((indiferentni do režimop in ideologij tujih deželi). Poleg tega, pravi dopisnik #II Corriere della Seras Italija vne nudi istih možnostih v diplomatski igri. kot se zdi, da jih lahko jamči Jugoslavija)).
Članek londonskega dopisnika velikega italijanskega lista končuje z ugotovitvijo, da je kljub temu obstajalo neko ravnotežje med vplivom Jugoslavije in Italije v angleškem javnem mnenju, da pa se je to ravnotežje po 8. oktobru začelo majati, kajti ((pritisk parlamentarnega in novinarskega mnenja, povezan z jugoslovansko napadalnostjo in z našimi napakami, teži k spreminjanju abstraktnega ravnotežja v stališče, naklo■
se upravičeno z začudenjem in ogorčenjem vprašamo: kaj naj te nočne racije po stanovanjih tržaških Slovencev pomenijo?
Ali smo se vrnili v čase fašističnega in nacističnega terorja, ko so nas preganjali in zasledovali na vsakem koraku in nam vdirali v stanovanja?
preiskave prireja pri fašistih po vseh! in pri tistih rimskih agentih, 1 ki so zadnje krvave provokacije organizirali in izvedli, ne pa pri naših slovenskih ljudeh, ki so jih ti fašistični organizatorji zapirali, ubijali, ropali in požigali!
doni, po Komi in mimo sedeža ZVU na Trg Unitij pred občinsko palačo. Tu so policisti upravne policije odganjali demonstrante tudi s pendreki. Civilna policija je napravila kordon ter potiskala proti trgu demonstrante, ki so se zato posedli po tleh. Drugi demonstranti so pLali po tleh razna gesla kakor: «Dol z Bartolijem!«, ((Dovolj je podpiranja ezulov!«, »Dajte najprej • delo .domačinom!« itd.
Delegacija 9, brezposelnih delavcev je šla k županu, ki se mu je končno zdelo vredno, da jih je sprejel. Povedali so mu. da zahtevajo delo in da morajo imeti 1 prj zaposlitvi prednost domačini, Ko so mu
S
tem so pač hoteli doseči med delavstvom razdor, kar je že zelo stara zvijača kapitalističnega razreda. Brezposelni delavci so zahtevali le delo in kruh za vse, pri tem pa pravilno in upravičeno poudarjali, da morajo imeti prednost .tisti, ki že najbolj dolgo čakajo na delo in ki so za to tudi najbolj potrebni. Prav zato so propadle tud; Vse. špekulacije bodisi o ((provokatorjih« bodisi o nasprotjih med ((starimi« in «novimi» brezposelnimi. Ce pa ‘je zahteva po • kruhu in delu provokacija, tedaj so «titovci». ki naj bi demonstracije organizirali, na i to. lahko samo ponosni. > (	>	t
ti. Potehr nam pa svetuje, naj
ostajamo pri pouličnih dc- i njeno našim nasprotnikom«,
Velik pomen
vojaških razgovorov balkanskega sporazuma
BEOGRAD, 21. — Iz Beograda sta odpotovali danes turška in grška vojaška delegacija, ki sta se udeležili tristranskih vojaških razgovorov Jugoslavije, Grčije in Tur. čije. Pred odhodom je vodja grške vojaške delegacije generalmajor Papapanasjadis izjavil dopisniku Tanjuga, da je zadovoljen z rezultati vojaških razgovorov v Beogradu in da so ti razgovori izpolnili vsa upanja grške delegacije. Pomen teh razgovorov za vse tri balkanske države je neprecenljiv. Razgovori bodo bistveno prispevali k učvrstitvi miru in varnosti na Balkanu ter v svetu sploh.
jih je gna a notveba in hzrta, to Je razredni razlogi, ki jih ni mogoče odstraniti. To je zme/alo račune šovinistom vseh varv in vsi so enotno zakrpali: tu imato vmes prste titovci!
Prišli smo terej tako daleč, da je za voc!ite'je Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki hi morali hiti vedno v prvih vrstah v horbi za delavske pravice, zahteva po delu in kruhu provokacija; da je vsakdo, ki glasno kriči, da je lačen, tito-vec, ali da so ga titovci nahujskali. ti sindikalni voditelji nišo ftaJi v ogorčeni borbi brez* goselnib jdetavcev le cb strani, rpatvee so to borbo celo ovirali, samo zato, ker ni v interesu italijanskega šovinizma, ker nima razumevanja za visoko Vidalijevo po'itiko in za iiunion sacreen med izdajalci delavskega razreda in predstavniki buržoazije. O tem zaviranju borbenega poleta tržaškega delavstva nam pričajo pozivi obeh sindikalnih organizacij, nam pričajo besede Radicha in Novelliia v tržaškem občinskem svetu, nam priča pisanje vcep,a kominformovskega tiska. Radich, Vidali in Novelli so soglašali v tem, da je šlo za provokacijo ter da so ušle sindikatom v teh gibanjih, ki so se razvila mimo njih in proti niim. vajeti iz rok. Zato se je Vidali jezil na sindikate, češ da niso dovolj kontrolirali delavstva. zato je Vidali poslal med de'avce. ki so spontano demonstrirali, svoje jkvadriste in platane funkcionarje, da bi hi omili borbenega duha lačnih delavcev ter demonstracijo onemogočili. Zato so včeraj, ko jjm laž s titovskimi »provokatorji« ni uspela, širili glasove, da se je treba odstraniti, češ da so vod«tvo demonstracije prevzeli misini.
Stvar je popolnoma razumljiva. Demonstracije so prišle ravno v tistem trenutku, ko hi bilo treba melčrti. da ne bi v svetu zvedeli, da imajo Tržačani vse druge skrbi in zahteve kakor Pa priključitev k Italiji Demonstracije so prekrižale načrte in račune vsej šovinistični koaliciji. Pokazale so, da za tržaško ljudstvo še dale? ni glavna borba za uresničenje krivičnega diktata, kar naj bi dokazali fašistični krvavi izgredi, marveč da je glavna ravno borba za kruh. borba proti vsem posledicam diktata osmega oktobra 'to je borba proti prihodu imperialistične Italije. To borbo občuti vse tržaško delovno ljudstvo. Zato so bile demonstracije brezposelnih najbolj pristen izraz vol.ie tega ljudstva. Ce vsi ti šovinisti pripisujejo demonstracije «titovskim provokatorjem«, tedaj to le pomeni, da ti. pri šovinistih osovraženi ti-tovci, pravilno nastopajo, da so prav titovci glavni jez proti italijanskemu imperializmu ter resnični predstavniki naprednih in razrednih revolucionarnih sil, kajti borbi za delo in kruh ni mogoče pripisovati reakcionarnih nagibov in značaja Demonstracije brezposelnih delavcev so tudi pokazale, kako je osovražen pri tržaškem delovnem ljudstvu tržaški župan Bartoli. Srd delavcev mu je veljal predvsem kot predsedniku tistega odbora za obrambo italijanstva Trsta, ki napenja vse sile. da bi nas z zvezanimi rokami in nogami vrgel v naročje »madre patrie«; tistega odbora, ki je organiziral resnične provokacije 4., 5. in 6. novembra, zaradi katerih je tekla po tržaških ulicah tudi kri. Srd tržaških delavcev pa se je še poglobil, ko so zvedeli za županovo obsojanje policije, samo zato, ker ni nastopila proti njim s silo ter v krvi zadušila krika ljudi, ki so glasno zahtevali delo in kruh. Bartoli se je s tem najlepše uvrstil v vrste tistih, ki so vedno v zgodovin; hoteli napredovanju delavskega ljudstva zastavljati pot.
»POUIV^KI l>\KVI
Na današnji dan .ie leta 1891 umrl A. O. Kovalevski, znameniti ruski embriolog.
DANES, nedelja 22. novembra Cecilija, Jezdimir Sonce vzide ob 7.13 in 16.29. Dolžina dneva 9.16. um vzide ob 17.30 in zatone ob >■ ■ JUTRI, ponedeljek 23. povembf Klemen-t, Ravijo'3 _
Borna proii mm ie burna za omirauo brezposBinosii!
Italija uničuje tržaško gospodarstvo
Zadnja, štiriindvajseta, številka revije «Doeumenti di vita italiana«, katero izdaja Center za dokumentacijo predsedstva ministrskega sveta italijanske republike, je v celoti posvečena tržaškemu vprašanju. Revija na 58 straneh drobnega tiska objavlja celo vrsto dokumentov, zelo čudnih statistik, ki so mnogokrat celo netočno in napačno sestavljene, poleg zelo znanih izlivov «ljubezni» Italije do Trsta, prikrojene zgodovine itd. Kako «resno» so sestavljeni vsi ti podatki in kako poznajo sestavljavci te revije, ki odgovarjajo neposredno predsedstvu vlade, Trst, se lahko prepričamo na primer na 12. strani, kjer so v tablico ((razdelitev prebivalstva STO na osnovi popisa 1921. leta« šteli samo 4 občine v cono A, medtem ko so coni B kar mimogrede uriključili tudi dolinsko občino. Na ta način so z eno samo potezo zmanjšali število slovenskega prebivalstva cone A za 5.000 oseb Poleg drugega podobnega materiala objavlja omenjena uradna publikacija italijanskega ministrskega sveta tudi članek o gospodasrkem položaju Trsta. V tem članku pravijo, da bi moral biti Trst italijanski ne samo zato, ker je 600.000 Italijanov pustilo svoje življenje v prvi svetovni vojni, se samo zaradi «mučeništva tisočerih« Italijanov po «komunistični jugoslovanski okupaciji # , temveč tudi zato, ker Italija potrebuje Trst. m
Za podkrepitev te trditve objavlja revija dolgo vrsto številk, ki so v resnici zelo zanimive in katere v naslednjem objavljamo:
«Prispevek Trsta in njegovega ozemlja italijanskemu gospodarstvu je obširno dokumentiran s sledečimi številkami, ki so toliko bolj pomembne, če se upošteva, da predstavlja celotno ozemlje omenjenega teritorija (717,86 kv, km) komaj 0,25 odstotkov celotnega sedanjega italijanskega ozemlja in da njegovo prebivalstvo (372.500 prebivalcev — ta številka je kot mnoge druge napačna, saj je znano, da v coni A prebiva 297.904 prebivalcev) predstavlja nekaj manj kot en odstotek italijanskih prebivalcev, a) Graditev ladij tržaških ladjedelnic predstavlja 16 odstotkov italijanskih ladjedelnic in Tovarna strojev Sv. Andreja eno tretjino skupne italijanske proizvodnje».
Tukaj se lahko ustavimo in na kratko ugotovimo, da te številke v resnici dokazujejo koristi, ki jih ima italijansko gospodarstvo od tržaškega, nikakor pa ne koristi katere naj bi imel Trst od Italije. Trst je, v sklopu italijanskega gospodarskega sistema in to celo po drugi svetovni vojni, ki uničuje tržaško gospodarstvo in na prvem mestu ravno ladjedelni-ško industrijo Poglejmo samo najnovejže uradne podatke o zaposlitvi ladjedelnic in z njimi zvezanih podjetij; ladjedelnica Sv Marka je v septembru 1953 izkoriščala 64 odst, naprav, Tovarna strojev Sv Andreja, ki naj bi igrala tako veliko vlogo v italijanskem gospodarstvu, je komaj 51,4-odstotno zaposlena, tovarna mostov in dvigal 78-odstotno in ladjedelnica Sv. Roka 16,6-odst.
(ib) Proizvodnja mineralnih olj tržaške cone (čistilnica pri Sv, Soboti in Arjuila) je predstavljala v letu 1952 6,9 odst skupne italijanske proizvodnje	Proizvodnja
rastlinskih olj je predstavljala leta 1951 6,1 odst. z 2.000 tonami surovega olja in t.900 tonami na pol prečiščenega olja. Po svoji produktivni sposobnosti je čistilnica sGa-slinin sposobna pokriti 35 odst, nacionalnih potreb«.
Pripominjamo:	Čistilnice
mineralnih olj niso bile v zgodovini nikoli v krizi. Nafta. bencin in petrolej pač spadajo med one proizvode, katerih potrošnja se zaradi tehničnega napredka hitreje dviga kot se veča proizvodnja. Korist, ki Jo ima Italija od teh tržaških podjetij, je torej Izključno enostranska, je izključno korist Italije. Kljub vsemu pa italijansko gospodarstvo ni sposobno zagotoviti trajno visoke produktivnosti celo v teh panogah. Poglejmo ponovno najnovejše uradne podatke: čistilnica mineralnih olj Afiui-la je v septembru izkoriščala 49 odst. zmožnosti naprav, Ta številka ne potrebuje nobenega komentarja Gasilni pa že več let ne dela skoraj nič,
«c J Industrija konserv in predelava rib je proizvedla leta 19 51	36,4	odst. celotne
italijanske proizvodnje, industrija piva 10 odst. Podjetje ((■Salvador«, fet ima letno proizvodnjo 1.200 ton, je zabeležilo 1953 leta napredek, vendar pa se pri ribji industriji na splošno registrira močan padec v primeri j predvojnim stanjem, Padec je nastal zaradi znanih za-prek lova v istrskih teritorialnih vodah in zaradi be-guncev-ribičev iz Istre.»
Tudi tu so nekatere pripombe na mestu, sprememba lastnine teritorialnih voda ne govori v korist italijanske te-
ze in pomeni ravno obratno.
Ta sprememba govori o tem, da bi morale biti te tovarne tesneje povezane z zaledjem. O proizvodnji omenjenih podjetjih pa citirajmo najnovejše poročilo tržaške trgovske zbornice za september;
((Industrija konserv. Aktivnost še vedno šibka zaradi nezadovoljivih naročil z notranjega trga, medtem ko so ostala naročila od zunaj ne-izpremenjena... Proizvodnja podjetja «Salvador» se je gibala okrog 250 stotov, t. j. enako 30 odst. izkoriščanja naprav.«
Tudi ta uradna ugotovitev ne potrebuje komentarja.
«d) Papirna industrija je proizvedla 1951. leta 5,6 odst. celotne proizvodnje italijanske industrije (papirčkov za cigarete 52,55 odst. in igralnih kart 50 odst.), 1.952. leta je ta industrija prodala 62,5 odst. na italijanski trg.s
Vsem je znano, da preživlja papirna industrija zelo ostro krizo, kar velja zlasti za proizvodnjo cigaretnega papirja, katerega so nekdaj izvažali v Egipt in ostale dežele. Italijanski trg tej industriji ne more omogočiti u-godnega razvoja. To tudi dokazujejo številke o proizvodnji, saj je n. pr. podjetje »Modiano« izkoriščalo v septembru komaj 61,43 odst. naprav.
Vse te številke dokazujejo edino, da Italija izkorišča Trst in nikakor ne morejo biti v prilog tezi, da italijansko gospodarstvo pomaga tržaškemu. Številke dokazujejo celo več: Italija Trsta ne potrebuje, saj ne more italijanski trg zagotoviti ugodnega izkoriščanja naprav niti enemu tržaškemu podjetju. Istočasno pa nasilna vključitev tržaških podjetij v italijanski gospodarski sistem onemogoča tržaški industriji (na prvem mestu ravno lad-jedelniški, ki je v najbolj kritičnem položaju) uspešno konkurenčno bitko na svetovnem trgu.
((Gospodarsko sodelovanje«, o katerem tako na veliko kričijo iredentistični krogi in katerega skuša dokazati omenjena italijanska publikacija, je torej v bistvu onemogočanje tržaškega konkurenta, je izrivanje gospodarskega organizma, ki bi lahko škodil italijanskim pristaniščem in italijanski industriji.
Vsi uradni podatki, pa celo oni, katere zbira rimski center za dokumentacijo pri ministrskem svetu italijanske republike, potrjujejo, da Italija ne more, celo če bi hotela, zagotoviti zadovoljivo izkoriščanje tržaške industrije, visoko proizvodnjo in z njo tudi visoko življenjsko raven, gospodarski procvit in blagostanje Trsta.
tržaškega prebivalstva in v interesu Jugoslavije kot glav. ne zaledne države. Govornik je istočasno orisal imperialistično prizadevanje Italije, da si ponovno prisvoji ta del slovenske zemlje, ki naj bi ji služil za odskočno desko za nadaljnje postopne pretenzije po jugoslovanski zemlji. Govornik je »e posebej opozoril na vlogo, ki Jo v sklopu italijanskih iredentistov igra vodja tržaške kominformistič-ne podružnice Vidali, ki se je v svojih zadnjih jolidamih nastopih z demokr stjani in fašisti od MSI popolnoma razkrinkal
Men zbranimi vaščani je bilo mnogo dosedanjih pristašev Kominforma, ki so jasno in odločno izjavljali, da po vsem tem, kar so doživeli v zadnjih časih s strani kominfor-mističnega vodstva z Vidali-jem na čelu, ne bodo več sledili te, izdajalski politiki.
DELO, NE OBLJUBE!
\
■ ►;
«Hočemo dela, ne obljub« so napisali brezposelni na zidove urada za delo, kamor se dan za dnem obračajo za delo, seveda brez vsakega uspeha. Več sto demonstrantov je tudi včeraj korakalo po mestnih ulicah in zahtevalo delo in kruh zase in za svoje družine, ki trpe pomanjkanje, medtem ko iredentistične oblasti v Trstu trošijo težke milijone za vzdrževanje raznih iredentističnih in terorističnih organizacij. Poročilo o včerajšnji demonstraciji brezposelnih delavcev objavljamo na prvi strani.
KOMINFORMOVSKI SKVADRISTI STRAHUJEJO PO PODEŽELJU
Pretepači iz Sv. Križa napadli mladinca v Saležu
Po herojskem dejanju so odšli v hišo bivšega župana Pirca. Grožnje trgovcu, ki je imel v svoji trgovini cPrimorski dnevnik*
V pomanjkanju drugih argumentov prinaša včerajšnje kominformovsko »Delo« zopet enega izmed tolikih bedastih dopisov, ki jih v glavnem kuhajo kar v uredništvu tega lista. Mislimo na dopis iz Sa-leža. kjer pravijo. «da se zgo-niška sekcija KP posebno pa celica iz Saleža ter vsi pošteni občani zgražajo nad ti-tovci, ki so napadli zavedne in požrtvovalne tovariše iz Saleža«.
Kdo je koga napadel? Domačini iz Saleža prav dobro vedo, kako je bilo z vsemi provokacijami, ki so se začele od nedelje, ko je šaleška mla_ dina odšla na jugoslovansko mejo ter se tam zadržala v prijateljskem razgovoru z jugoslovanskimi vojaki. Toda ne mislimo pogrevati stvari, za katere se ne splača zgubljati
VtKRAJ PKED /AVOHfIŠKIM VOJAŠKIM SOI)ISCKM
Z dajanjem petehe fašističnim škvadristom krši vojaško sodišče razglas ZVII štev. 2
Poslednjih 6 aretiranih tušivtičnih škviidrintov spuščenih na začasno svobodo, medtem ko so 7 miroljubnih antianeksioni' stov držali ves čas v zaporu in jlli obsodili na zaporno kužen
Množični sestanek
oa Kookonelu
Predsinočnjim je bil na Konkonelu sestanek vaščanov, na katerem so obravnavali politični položaj v Trstu v zvezi z zadnjimi dogodki in v zvezi z diplomatsko akcijo za rešitev tržaškega vprašanja. Govornik je orisal ves razvoj ((tržaškega vprašanja«, borbo demokratičnih sil v svetu in predvsem Jugoslavije za takšno rešitev, ki bo
Naše predvidevanje, da bodo zavezniške sodne oblasti izpustile iz zapora vse ali pa vsaj nekatere doslej še aretirane osebe, ki so se udeležile nedovoljenih demonstracij, za kar se morajo tudi zagovarjati pred sodiščem, se je včeraj v celoti uresničilo. Ne le nekatere, temveč vse, to je 6 oseb, so izpustili na začasno svobodo. V označitev oseb ter njihovega vedenja in vloge med izgredi se nam zdi koristno opisati obtožbe, ki jim visijo nad glavo: Glauca Dell« -Ricco bbtožujejo poleg sodčloVanja pri izgredih 5. novembra tudi metanje kamnov proti poličljslrim vozilom, Luciana Leonija sodelovanja pri izgredih 4. novembra, žalitve policijskega častnika, kateremu je dobesedno rekel: »Nesrečnež in umazanec, kadar bo prišla Italija, te bom osebno prišel iskat v kvesturo«, ter trčtjič, da je skušal metati stole. Antonio Conte se bo moral zagovarjati zaradi sodelovanja na izgredih 4 novembra in metanja kamenja na policijske agente. Istega sta obtožena tudi Ar-gio Sigon in Paolo Coretti, medtem ko Carla Vascotta obtožujejo sodelovanja na demonstracijah in nič manj kot ščuvanja množice na vandalske akte, saj je škvadristom v Drevoredu XX, septembra rekel; «Fantje, tam smo že u-ničili. sedaj pojdimo drugam«.
prošnja za izpustitev na za. časno svobodo je bila formulirana ie predvčerajšnjim in ker je predsednik obljubil, da se bo za zadevo pozanimal, se je včeraj sodišče ponovno sestalo in odločilo po sporazumu s tožilcem, da se vse izpusti na začasno svobodo pod pogojem seveda, da se obtoženci izyen ur dela ali šole držijo stalno, tudi ob nedeljah in praznikih, doma. ((Kršitev tega bi vse ponovno«, je
v interesu miru, v interesu izjavil maj. Grabb, ((pripelja-
la v zapor in se bodo morali v tem primeru zagovarjati tudi zaradi obtožbe kršitve ukaza sodišča«.
Obtoženci so nato podpisali obljubo, ki je bila izroče. na sodišču. Na podlagi tega je predsednik kasneje podpisal ukaz o izpustitvi obtožencev na svobodo.
S tem, da je sodišče oz. predsednik sodišča izpustil na začasno svobodo ie poslednjih šest aretiranih fašističnih škvadristov, ni podan samo še en dokaz več, da se v Trstu že vsa povojna leta sistematično daje potuho fašističnim elementom, ampak je to tudi dokaz, da se že vsa povojna leta dosledno krši razglas same ZVU št. 2, ki v svojem III členu pod točko «U» pravi dobesedno;
«Kdor tiska ali objavi ali ima v posesti kak tiskan ali pisan material, izdan od fašistične stranke ali v njenem imenu; uči ali zagovarja fašistični nauk; nosi ali ima v posesti kak znak, odlikovanje ali obleko fašistične stranke; ali zagreši kako dejanje, v katerem jg namen ali ki uteg. ne pospešiti ali znova obuditi fašistično stranko, ime fašistične stranke,. vštevši kakršno koli organizacijo, ki naj jo nadomesti bo, če ga Zavezniško vojaško sodišče spozna za krivega, kaznovan tako z denarno kaznijo ali zaporom ali obojim, kakor bo sodišče odločil o«.
Zato proti izpustitvi fašističnih škvadristov, proti katerim so jasno formulirane obtožbe in za katere je dokazano vsaj to, da so sodelovali pri fašističnih demonstracijah (da so bile demonstracije fašistične je priznal tudj sam britanski zunanji minister Eden) odločno protestiramo, posebno še, ker se je sodišče okazalo v vse drugačni luči, je šlo za skupino proti-aneksionističnih ljudi, ki so
na miroljuben način izražali svoj in vsega ljudstva odpor proti povratku Italije v naše kraje.
Natečaj na mesto konzorcialnega zdravnik«
Predsedstvo cone razpisuje natečaj za mesto konzorcialnega zdravnika v območju občin Devin . Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Prošnje je treba vložiti do 12. ure 31. januarja 1954.
Vse podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo v sobi štev. 8 predsedstva cone.
Ljubljanski študenti solidarni s tržaškimi
Študenti ljubljanske pravne fakultete so poslali tržaškim slovenskim študentom pismo, v katerem izražajo svojo solidarnost z borbo našega ljudstva in predvsem mladine proti povratku Italije in pravijo;
«Studenti ljubljanske pravne fakultete Vam pošiljamo s svoje letne skupščine borbene in plamteče pozdrave.
Budno spremljamo Vašo pravično borbo proti italijanskemu imperializmu in njegovim plačanim agentom, ter Vam tudi tokrat zagotavljamo vso našo pomoč.
Iskreno želimo, da bi se tržaško vprašanje rešilo na pravičen način, ki bi upošteval kompaktno naseljenost Slovencev v coni A in resnične koristi tržaškega prebivalstva.
V primeru agresije italijanskega imperializma pa smo vsi kot eden pripravljeni zamenjati knjige za puške in ponovno dokazati italijanskim osvajalcem. da na naši zemlji nimajo kaj iskati».
Študenti ljubljanske pravne fakultete
E?
SPOROČILO KOMISIJE ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
PRVIH 50 STANOVANJ VOJAŠKIH DRUŽIN NA RAZPOLAGO ZA TRŽAŠKE PROSILCE
TRAGIČEN ZAKLJUČEK VESELEGA POPIVANJA
Brezvestni vozač pustil na cesti mrtvega prijatelja
Motorni tricikel se je na ovinku prevrnil m do smrti poško dovol potnika na njem - Policija išče zagonetnega neznanca
Od teh je 38 stanovanj na Opčinah, 12 pa v zgornji Kolon ji - Lemu je potrebno vlaganje novih prošenj, ko jih je ie na tisoče vloienih? V kratkem zaključeno pregledovanje pritoib zaradi dodelitve stanovanj
Komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da je na razpolago 50 stanovanj, ki so jih izpraznile odhajajoče družine anglo-ameriikih vojakov,
Na OPČINAH je na razpolago 22 stanovanj s štirimi sobami in vsemi pritiklinami, Najemnina znaša 3,840 lir mesečno. Y. Istem kraju je na razpolago še 16 stanovanj s itirimi sobami in vsemi pritiklinami, z najemnino 6000 lir mesečno V ZGORNJI KČ>LONJI (Vil-la Giulla) je na razpolago 1% stanovanj s petimi sobami, dvojnimi pritiklinami in garažo, Najemnina:	24.044 lir
mesečno Komisija za dodeljevanje stanovanj obvešča, da so vsi tisti, ki so zainteresiram na teh stanovanjih zaprošeni, nat vložijo redno prošnjo na prostem paj-irju, v kateri morajo označiti druiinsko stanje, vse družinske dohodke in ,c«k4no stanovanje želijo (kraj in najemnina).
Za to izredno dodeljevanje stanovanj niso veljavne do sedaj vložene prošnje, zato morajo prosilci napraviti prošnje na novo.
Tisti, ki že posedujejo stanovanje »Zavoda za ljudske hiše« ali pa občinsko stano-
vanje imajo pravico, da zaprosijo za izmenjavo stanovanja z omenjenimi stanovanji.
Rok za vložitev prošnje zapade 30. novembra 1953.
Gornje sporočilo komisije za dodeljevanje stanovanj potrebuje nekaj nujnih pojas. nil. Brez dvoma je razveseljivo dejstvo, da je bilo tisočerim tržaškim družinam, ki potrebujejo stanovanje, dano na razpolago SO novih stanovanj. Vsakdo pa se upravičeno sprašuje, zakaj je komisija za dodeljevanje stanovanj tokrat ubrala novo.pot za njih dodelitev in se ne drži načinu, ki ga predpisuje uradni ukaz ZVU, da je treba stanovanja razdeliti na podlagi točkovanja posameznih prosilcev, ki so do sedaj vložili prošnjo. Zakaj mora vsakdo vložiti posebno prošnjo z označbo, katero stanovanje želi itd., če je znano, da bo za 50 stanovanj na razpolago vloženih ponovno na tisoče prošen). Res Je, da navaden delavec ali uradnik ne bi mogel sprejeti stanovanja s 24.044 jir najemnine mesečno. Toda 38 sta. novanj ima zelo nizko stanarino in bi bilo najbolje, da bj jih komisija razdelila najbolj potrebnim tržaškim družinam, za katere je brez dvo-
ma že ugotovila njihov obupni stanovanjski položaj. Gornji način razdeljevanja omenjenih 50 staovani nam ne daje nobenega jamstva, da bodo stanovanja dobile najbolj potrebne družine, k; že leta in leta čakajo nanje. Zato je naše mnenje, da bi morala komisija za dodeljevanje stanovanj razdeliti ta stanovanja po dosedanjem načinu razdeljevanja ljudskih stanovanj, ki daje prosilcem vsaj možnost, da se pritožijo na sodišču če smatrajo, da jim Je bila storjena krivica. Sporočilo komisije pa te možnosti ne predvideva.
Poleg tega pa smo dobili od omenjene komisije še sporočilo, ki opozarja vse interesente, da bodo v najkrajšem času končali s proučitvijo predloženih pritožb na sodišču glede zadnje dodelitve ljudskih stanovanj in da se bodo družine, katerim so bila stanovanja dodeljena, lahko vselile v nova stanovanja v prvih desetih dneh prihodnjega meseca.
Kot smo že pisali v našem listu, gre za 189 novih ljudskih stanovanj sezidanih na Greti in v drugih mestnih predelih, za katere pa je bilo po dodelitvi komisije vloženih na sodišču 600 pritožb.
V soboto ponoči okoli 3, ure sta se oglasila na policijskem poveljstvu 27-letni Dario Kro-vatin z Lonjerske ceste 119 in 31-letni Josip Dodič z Vr-delce Timinjana št. 1658 ter izjavila, da leži v Ul. Com-merciale na tleh neki mož, ki ne daje nobenega znaka življenja. Agenti, kriminalističnega preiskovalnega odseka so takoj odšli na mesto, kjer so res našli v višini Ulice Giag-gioll truplo že mrtvega moškega, katerega so kasneje identificirali za 47-letnega O-skarja Augustinčiča že stanujočega v Ul. Gatteri 45. Medtem ko so truplo pokojnika, ki je podlegel, kakor je ugotovil policijski zdravnik, zaradi hudih notranjih poškodb, odpeljali v mrtvašnico, je policija ugotovila, in to na podlagi baterije in drugih reči na cesti, da je pokojnik postal žrtev prometne nesreče. O za. devi so obvestili prometno policijo in oba moža, ki sta prišla zadevo prijavit, pridržali, ker so pač sumili, da nekaj vendarle vesta o nesreči. Po dolgem zasliševanju je končno Dodič priznal, da se je Augustinčič vozil na motornem triciklu in da se je ponesrečil, ker se je vozilo na nekem ovinku prevrnilo. Ker je izjavil, da pozna šoferja in njegovo bivališče, so ga agenti peljali s seboj in tako ugotovili, da je šofer vozila 34-letni Mario Janeisich iz Drevoreda R. Sanzio 7. Slednjega so ob 6 uri prebudili in ga aretirali.
kolesa. Janeisich se je odpeljal domov, Krovatin in Dodič pa sta zadevo prijavila policijskim oblastem, ki so v teku nekaj ur razčistili zagonetko. Policija še nadaljuje preiskavo in medtem ko so Janeisicha zaprli v koronej-ske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem zaradi nenamernega umora in bega po nesreči, še vedno iščejo neznanca, ki se je po prevrnitvi vozila oddaljil.
Za en dogodek dve verziji
Včerajšnja «Unita» objavlja na tržaški strani poročilo o napadu, ki naj bi ga uprizorili begunci iz taborišča v Rižarni na sedež kominformi-stične partije pri Sv. Ani Po podatkih iz «Unita» naj bi sedež napadlo kakih 20 beguncev, katere pa so kominfor-misti nato dohiteli ter pošteno prebutali.
Na tržaški strani lista «Uni-ta» so to poročilo objavili pod naslovom:	((Provokacija
skupine beguncev — Odbit napad na sedež naše partije pri Sv, Ani«. Toda v isti številki smo zasledili skoro do pičice enako poročilo, ki je namenjeno čitateljem lista «Unitži» po vsej Italiji ne gle. de na posamezne izdaje. Zato ie bilo naše presenečenje toliko večje, ko smo pod tem drugim poročilom zasledili popolnoma drugačen naslov,
.	. . . ,	______u-m	ki	pravi dobesedno «Zavrnje-
Janeislch je na policiji na- n# titovska nasiija v Trstu«.
tančno obrazložil, kako je pri šlo do nesreče. Vsi so se našli nekje v mestu in spili nekaj vina. Nekdo je tedaj vso druž. bo povabil na Opčine, kar so vsi seveda sprejeli, Medtem ko sta se Krovatin in Dodič peljala z motorjem, last prvega, je Augustinčič v družbi nekega neznanca stopil v tovorni del vozila za šoferjem in vsi so se odpeljali proti Opčinam. Malo pred vasjo pa so spremenili mnenje in se ponovno vrnili proti mestu. Na ovinku v bližini cerkve v Kolonjl pa se je motorno vozilo bodisi zaradi vinjenosti šoferja, bodisi zaradi preveli- I ke hitrosti in nestabilnosti ali pa morda iz vseh treh razlogov skupaj prevrnilo in Stisnilo Augustinčiča ob majhno vzpetino, ki je ob strani ceste. Neznanec se je tedaj oddaljil, medtem ko sta Krovatin in Dodič, ki sta tedaj privozila za njimi, pomagala Ja-neisichu postaviti vozilo na
Za čitatelje v Italiji so torej begunci (v glavnem ruske narodnosti, ki so bili izgnani iz Jugoslavije) nič manj
kot «titini».
Neroden oadec Igralca med nogometno tekmo
Med nogometno tekmo na igrišču v Ul, Flavia med Trie-stino B in Lane Rossi 3 iz Vicenze je včeraj popoldne 20-letni nogometaš Ferruccio Merlak iz Ul. Ronchetto 113 nerodno padel pri čemer si je zlomil roko.
Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnico, kjer so ga morali s prognozo okrevanja v 50 dneh sprejeti na ortopedskem oddelku.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI RdCC) kril: CS-fO Gasilci:	2 • 22
Policlla	1 > 31
besed. Bolj važno je, da s konkretnim primerom prikažemo tipično fašistični način zastrahovanja in napadov, ki jih izvajajo kominformovske škvadre prav v Saležu. Zato naj le mimogrede omenimo, da je kominformovski prvak v Saležu že pred časom pokli. cal k' sebi domačega trgovca ter mu zagrozil, da nihče od njihove skupine ne bo šel več k njemu kupovat, če bo imel v svoji trgovini ((Primorski dnevnik«.
Prejšnjo soboto zvečer pa se je zgodilo nekaj mnogo hujšega V Salež je prišla pravcata kazenska ekspedicija, ki jo je sestavljalo okoli 20 kominformovskih fašistov iz Sv. Križa. V vas so pridrveli na raznih vespah in v avtomobilu (kdo jim ga je le »podaril«?), ki so jih pustili na dvorišču bivšega župana Pirca. Ko so se tako znebili prevoznih sredstev, so korajžno odšli v gostilno, kjer so pričeli izzivati dva moška in dva mladeniča, ki sta bila takrat v gostilni. Eden izmed mladeničev je na provokacijo odgovoril, kar je zadostovalo, da so kriški škvadristi oba na. padli. Enega so vrgli na tla ter ga pričeli brcati, prav tako kot so počenjali fašisti v dobi najhujšega zatiranja. - Na srečo je intervenirala gostilničarka, ki je pričela kričati nad napadalci ter so ti končno le odnehali. Omenimo naj, da je kominformovske fašiste vodil baje neki Križan, ki se je pred nedavnim poročil v Salež.
Po izvršenem ((herojskem« dejanju so se škvadristi pobrali iz gostilne ter odšli na dom bivšega župana Pirca, ki je medtem časom prišel domov. Na ves glas so dajali dužka svojemu fašističnemu razpoloženju ter grozili na levo in desno. Končno pa so le pobrali svoja vozila ter se odpeljal inazaj v Križ.
Kaj nam dokazuje ta primer? Prvič to, da je komin-formovska organizacija v zgo-niški občini na tleh ter da se drži pokonci le s pombčjo' importiranih škvader, ki strahujejo domače t rebivalstvo. Drugič, da v Saležu kominfor-movci sploh nimajo mladine, če izvzamemo dve mladinki in dva mladinca, in tretjič, da je kominformistično vodstvo organiziralo po našem podeželju — na srečo mu je to uspelo le v enj oz, dveh vaseh — posebne škvadre pretepačev, ki naj s pestmi vlivajo argumente v glave naših kra-ških občanov, ki nočejo imeti nobenega opravka z izdajalci lastnega naroda.
Toda nai nikar ne mislijo, da bo naše ljudstvo vedno mirno gledalo divjanje kominformovskih fašistov. Zna priti dan, ko se bodo ljudje naveličali ter z obrestmi povrnili vse hudo, kar so morali prestati od posameznih faši-stičnokominformističnih pre. tepačev.
( gledaližCj^vekdi )
Danes ob 16, uri druga predstava Bellinijeve «Norme» za abonente reda «D» z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Antonino Votto.
Pri gledališki blagajni se začne danes prodaja prostih vstopnic za zadnje prostore, jutri pa se začne prodaja vstopnic za parter in balkone za tretjo predstavo «Norme», ki bo v torek za red «B».
Razna obvestita
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«
Danes od 9. do 12. ure zamenjava znamk Jugoslavije, kakor je bilo sklenjeno prejšnjo nedeljo. Dospele so kuverte prvega dne Izdaje raznih znamk. Nadaljevala se bo delitev članskih izkaznic in značk.
RAZPRODAJA JEČMENOVEGA DHOZJA
V torek 24, t, m. od št. 141 do št. 190 v sredo 25. t. m od št. 191 do' št. 270.
V počastitev spomina pok. Lud. vika Starca daruje sin 2.000 lir, za Dijaško Matico.
LOTERIJA
BARI
CAGLIAR1
FIRENZE
GENOVA
MILANO
NAPOLI
PALERMO
ROMA
TORINO
VENEZIA
15	47	80	64	12
67	44	45	82	76
84	29	90	5	16
63	80	39	71	78
85	38	16	13	35
26	19	22	51	47
58	55	22	75	54
41	36	10	6	52
89	34	60	37	5
88	62	4	44	68
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. novembra t. I. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb, poroki sta bili 2.
POROČILI so SE: uradnik Ivan Lastabega in gospodinja Ana Kalita, uradnik Vinlcio Molinari In šivilja Bruna Signoretto.
UMRLI SO: 68-letna Maria Caf. (6 vd. Canevari, 76-letna Giovan-na Zanchetta por. Del Conte. 81-letna Maria Carusa vd. Gallo. 85-letna Gilda Leoni vd. Borrl, 61-letna Joslpina Markuza por. Brana, 85-letna Glovanna Marzotti vd. Botta, 48-letni Giordano Vatta, 01-letni Konstantin Skorkovskl, 7.9. letna Glovanna Ronzel vd. Zoch.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-clola, Ul. Orlani, 2; Ajlla Salute, Ul. Glulia, 1; Seravallo, Trg. Ca-vsna, 1; Harabaglia, Barkovlje In Nicoll v Skednju.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V torek 24. novembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani na OPČINAH
z Nušičevo komedijo
Prodaja vstopnic pri blagajni kina v torek od 16. do 18. ter od 19. ure dalje.
V soboto 28. nov. 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera v nedeljo 29. nov. 1953 ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
fe
ul d&Citti ienbjiMiandUi"
farsa v treh dejanjih
Spisal: Ivan Cankar Režiser: Jože Babič
Scenograf:
Maks Kavčič k, g-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V KOPRU T
Premiera - red premierski Torek 24. 11. 1953 ob 20. uri Ponovitev - sreda 25.11.1953 Franc Šaleški • Finžgar
„Naša kri“
Ljudska igra s petjem in plesom Štiri dejanja Režija in scene Emil Frelih kot gost
▼
Osebe : Miklavž Borštnik francoski maire . Ernest Zega, Borštnica, njegova žena . Majda Skrbinšek, Jerica njegova hči _ Breda Urbič (debut), Stefan posestnikov sin - Jeričin ženin - Borut Logar, Matija Borštnikov hlapec . Oskar Venturini, Gašper Zapoto-čan kmet . Ivo Pušnar, Podrepec kmet . Tugo Klasinc, Luka Kos kmet . Ap-polonio Zvest, Matijevec kmet Grelif, Rok kmet -Franc Pertot, Groga mež-nar - Igor Pelan, Louis Renard francoski častnik -Janez Klasinc (debut), Turbot sergent major . Al-do Cetin, starka - Marga Filec, Minca - Marija Ban, Manca . Terezija Logar, prvi vojak . Silvo Pucer, drugi vojak - Darij Valentič, tretji vojak . Milan Orbtč,
Vojaki, fantje, dekleta, deč. ki, deklice, gostje - Godi se na Gorenjskem meseca avgusta leta 1813. Sodelujejo dijaki učiteljišča in gimnazije, člani PD «Svoboda» in folklorna skupina. Ples naštudiral Slavko Hiti, Inšpicient Gregor Lampe, šepetalka Lojzka Sedlar, asistent Danilo Ve-sel, razsvetljava Danilo Morgan.
Mati oglasi
Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista.
DEŽNE PLASCE, površnike, jope iz prave kože zadnji modeli. Prvovrstna izdelava, garantirano blago. Obiščite nas! Ulica Valdirlvo 11. II, nad.
Steklenice, železo, steklo kupim. Ul. Carpison 20 . Tel. 8008 POPRAVLJAM IN IZDELUJEM krznene plašče in jope. Trg sv. Ivana 4-III.
Radio aparat rabljen kupim, samo če prilika. Ponudbe na upravo lista pod značko »KUPIM«. Pisalni stroj portable, iz druge roke kupim, če izredna prilika. Naslov na oglasnem odd. ((Primorskega« Ul. S. Francesco 20, 111. Prazno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, v bližini centra iščem. Ponudbe na upravo lista, PRODAM DNEVNO SOBO obstoječo iz velike kombinirane omare, mize, kavča, omarice za radio, vitrine, stoječe svetilke, chalcelon-gue, 3 naslanjačev, 3 stolčkov. Vse iz črne hrastovine, naravno politirano, rdeče oblazinjeno prvovrsten nemški izdelek. Izidor Žagar, Srpenica 54 pri Bovcu. BOGATO NAGRADO DOBI kdor nam vrne psa volčjaka, temnega kateri je izginil 19. oktobra 1953. Trst, Ul. Romagna št. 50, tel. 23-578
NEDELJA, 22. novembra .H!60SI,OVAS»*{ C O ,\ A	®	1	*
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov.: ob 8.01 19.00 in 23.30
•	»in	U
8.15 Slovenske narodne: ^, naše kmetovalce; 9.00 Mi .£, oddaja: «Bamby» ,r_Jv- lSti» Glasba K
rezultati v
skupščino FLRJ: U^Gla^
9.30 Volilni
run.,.  -----
željah: 15.30 Operne arije.
Od Nabrežine do Tolrruna j skimi zbori; 16.30 Slovans^ madžarski plesi: 17.00	jj.30
v narodni pesmi in P‘„e,c' orke-Poročila v hrvaščini; l»,‘“ Jgj, stralne melodije iz Stra - [t; Leharjevih in Stolzovih . jjjan-
23.00 Zadnja poročila v ital« ščini.
T K s r II.
306.1 m ali 980 kc-s* ^ 8.30 Lahke melodije: 8-« pe. tijska oddaja; 9.15 Slovenske r srni; 9.45 Brahms:	Ra,^<s gizst:
kontraalt in orkester: u-> g0n-Otroške igre: 11.35 Del us ^ cert za violino in orkesic. je. Vesela glasba: 13.00 Glasb M. ljah; 15.00 Pestra opern» :‘ aresl
16.00 Malo za' šalo - manj e|j;
17.00 Koncert zbora iz 'TILo f
18.00 Mozart: Koncert za _eV,; orkester: 19.10 Operetn 20.0°
19.30 Ciganske mclofl J». otjvl: Šport; 20.C5 Slovenski ,jt t
21.00 Richard Strauss: h* rožo - 1. in 2. dejanje.
T It !4 T •• l5J 11.15 Glasba po željah. 5 DrJ, Prenos z nogom. tekme, >-hujši, mat. povest »Mornar m jj,rigira
17.30 Simfonični koncert, ye, Guido Cantelli: 19.45 SpoU«* sti; 21.05 Glasbeni varie.e
PONEDELJEK, 23. novembra
254,6 m ali 1178 kC ij35i Poročila v slov.: ob (•'"'■
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba:	•	30 Na-
stavni operni tenoristi; LjujgeP šim ženam; 14.30 o	• -e na-
platna; 14.40 Razpoloženi3 ^ rodne pesmi; 17.00	.	javn*
Straussovih valčkov:	-	gjen1
tribuna: 17.30 Skladbe J- iStKS in F. Chopina izvaja.	v pjinia-
Damijana Bratuževa: .!'■ ie KV111' tinske narodne pesnu P?J0j|i> * tet ((Lisinski«; 18.00 90 nedelJ-hrvaščini; 18.15 Zabavni	a
kov večer; 23.00 Zadnja # v italijanščini: 23.10 u lahko noč.
Titsr •*-
306,1 m ali 980 kc-^k ^ 11.30 Zabavna gIas^Jje,rn oP£
ll.su zabavna	,ra «rr:
vsakega nekaj; 13.00 Pss glasba, na glasba; 17.30	vjoiib° v
18.00 Bruch: Koncert za 0na’ orkester; 18.25 Grieg:	rt piP
Troldhaugenu: 18J.0 Knocer nista Gojmira uemsMfa pd Mamica pripoveduje; - 'večeL, ljubljene melodije;	f
koncert; 20.45 Gustav M«" M srni pcpolnika; H.1'. etra«5 melodije: 22.00 Richard Kavalir z režo, 3. dejanj ■
K |, u V 10 A J
213.4 1",
5.45, 6.30,
327.1 m, 202,1 m,	jjjft
Poročila ob o, 15.00, 17,00, 19.00 in 22.w-12.00 Opoldanski kon«r Pester spored slovensk i' 5„ K"), nih in umetnih pesmk . kor turni pregled: 14.00 M1>	jp
Kor.c--
turni pregled: 14.00 "-"“j- io/jj lahke glasbe; 14.40 Bal.asBa; mance; 15.15 Zabavna gl^“. 1»:", v svetu opernih m®10 iezik?e!-Glasbeni mozaik: 18-25 ujn
Glasbeni mozaik:	jri
pogovori; 18.40 Narodne <p ne pesmi poje ženski ‘ ^r: 'jj tenina«; 20.00 Alojz «avnje; tikan in tržaško vPr?l„i ki"*
II. abonmajski slmfoniem ^
.jaosH*
Rossettl. 14.45: »Cena ^
R. Taylor, E. Parker. ROu6' Excelsior. 15.00: «Moulu f.
J. Ferrer, Zsa - ZA*i^ilja*' Nazionale. 14.30: »Vol*
Ettore Manni, M. Br‘kri P* FUodrammatico. 14.30: « ,vtt. u, ki«, R. Calhoun, C. S-’ n(c». Arccbaleno. 14.00:	«*'	v8-
Stanwyck, C. Webb. ,,, v Astra Rojan. 14.00: tru«, E. VVilliams. ' se JJ.ii), Auditerium. 14.30: «Vr g go Sheba«, B, Lancaster, slj»J Grattrcielo. 14.00: «Par	0(-
E. Plnza.	,-„„ienik 5?tV'
Alabrrča. 13.30: t*0?)*]. Aro,r-ne doline«. A. Ua“yJa)) A-Ariston. 14.00; »Pandora«, ^ dner, J. Mason. uralJa Aurora. 14.30: «Resite	jf
Dexter, J. l-^v/rence. i0o Armonia. 14.00:	»Za
nocoj«, D. Keye, G. | A■ j, Garibaldi. '4.00: « ^ obU?3 Ideale, 14.30:	»Kralj .,r(nt. d.
cev«, J. Russeli. „ iiubez)1 ’ Impero. 14.00: »Leta	y.
Vlady, p. M. Beck. vand»*^ Itaiia. 15,00: «Grešn.ca doiet Šanson, F. VUIard. m	^
prepovedano.	ik	JiirlJ'’
Visle, 14.30: «PoroW*	se-
Girotti, M. vital- oC' «N uilU11 Kino ob morju. 14-®2je Hav' strična Rahela;).	jCU'
R. Burton.	ma	T*21
Massimo. 14.30: »K .^s*1 ma». A. Hauff. . yyal(. Moderno. 14.00: «Marr	riK»*'
G. Garbo. C. Boye Anjet Savona. 14.00: »Stara	t„t
D. Day. ,	.,4S:	.
Vlttorlo venelo. '3-5	c>]
pohod«, P, Lav'»?indy», „
Azzurro. 14.00:	■	^8.
vert, Mandy Milieu 6 ft\
Belvedere. 13.30: »Kirn^vje Marconi. 14.30: «z‘^fson. ttel)J mule Rosse«. J- ™ liKo Novo cine. 14.00. «v	y.
nje«, R- Gonte. -i-ešn'^ Odeon. 14.00: «Mi kr Šanson.	,.-inh,	b®8
Radio, 14.00:	*
vanja«, V. n«
naša
Naznanjamo žalostno vest, da nas je mama in babica 73-letna
Alojzija vd. Schmidt roj. Višnjevec
včeraj za vedno zapustila.	jj	uri
Pogreb drage pokojnice bo danes ob kapele glavne bolnice.
Trst, 22. novembra 1953.	--..Mne:
Žalujoče drv GiorSl
Schmidt ”up'"0dnikl In ostali sor°
dr«63
iz
Za vedno nas je zapustil naš dragi
TREBICIANI
JOSIP TREBEČ
ob
15.
uri
Pogreb dragega pokojnika bo da” opaiišče-izpred kapele v Ronkah na domače P°
Trst - Ronkl, 22. nov. 1953.	froK*
Žalujoč« žena Marti* in °.,etrček-ter m*" r
Tedni boizše
vsako leto, bo tudi le-
Li- “Jadranski koledarn. ze dotiskan in bo pri-” Prihodnjih dneh v proda-' smo naprosili njegove J®1« za nekaj pojasnil o ■ kakšen bo koledar po ™*ni in obliki. i?"vsein je treba povedati,
, ° letos mnogo bolj obši-kot Janj in da bo že nje-zunanja oblika zelo pri-IbvH i Ov.oi 1)0 namreč pred-Jtffi trikromijo pokojnega lWk .slovenske obale Al-^irka (Kriški portič). (T? ne samo po zunanjem vi-tudi po vsebin; bo kotlu res uiadranski)i, saj je w; tako v sliki kot v be-kv«„B?U(iarek Predvsem na 1 ii,! ?kl obali in na ljudeh, (in«. eli nekdaj in ki žive
P»Va njeJ- '
]“Wimi po vrsti, ze v ko-Irnml Jelu	je v	slikah
^““arek na slovenski obali, siihs	an za	stranjo v	12
Si;v,„,odPira pred nami od Ij l;3 no Portoroža. Drugih tiiih 1)3 Prikazuje življenje lovnlh	ljudi	od	ri-
ifartln10 kamnosekov, vino-telSj °?(, industrijskih de-^Jrjev v,	peric	do	so-
^ so v koledarju pred-iZ" p,°membRi članki, ki do-slovenstvo naše it' aT -i navedemo nekate-<Tii oskanskim volkovom«: •bdsini SIovenska zemljan, ki :» ‘UJ® Področje pri Stiva-t na revinu; uMiramar sto-'kem . ovenskih tlehn, v ka-slovef, Ji? p0Pisano. kako je na irjH TTern zemljišču zrasel ,Vtna mari »Slovenska na-Pesem v Trstu«, v ka-isc ‘ ,naš glasbeni izvede-tem:™Je stare slovenske bvliah k> so jih peli v Bar-tenciu "Stara Sčedna In Sče-i^0 , v katerem se po-vra-iiDtn,v dobo prvih pojavov ililktih ,ancin; ((Slovenstvo »- b hribovn — »Italijan-
St^o« .	—-v jjj	nivnujMu
:<cinnJi mporw> ki govori o !lyp ... nem odpora Drebival-
%
ifj^m imperialističnim in-
siya v? ?em C^iJskih imi
,V
odporu prebival-hribov proti ita-
,UK - skupini je z vrsto ** n« ^topano vse zapad-S^-.fvensko zamejstvo. Od CSe 0,doline čez Rezijo, s(o5ana ^'ovenijo, ki je za-’«i k, 2 dvema člankoma, •iitk- D lh je enega napisal an- mladi in zaved-'ts nJL^ki Slovenec, ki da-Hoštj ,3y. zaradi svoje zaved-bh. n}. * v italijanskih zapo-U u’ Goriške, ki je opisa-sltn,. v osmih spisih, pa do .,,.Vlev v coni B in v izse-Wo katerih govori !rfen(1"Slovenski izseljenci v ivJ '11- Nekai člankov pa
sCh • -
s?
kiJPii.- Nekaj člankov pa •tobS^PPih tudi bratom v l* iSb domovini. v Da i i'm številom član-tvs1? seveda zastopano z!asko ozemlje o kate-tiili v°re med drugimi na-Wain.i clan,ki:	«25-letnica
J trau;-b sodfaen, »Prosvet-jHct '^'la Sv. Križan, »Ko-”a . Zgoniškemn, «Re-
S* /a kamnolomin, «Za-nakladanje in raz-Stnvf, na Prosekun, «Naš Sfee 7’ , 1,50 tet Opčinn, ,>W„yef0,vansk> jubileji)), IUJI« • sP°r v Ricmanjihn, N»imlz Borštan, »Plavje se v vrtn, »Slovenski .itd' sp<)muniki (Dolina)n
skupino člankov h^iih . “i'eji vrste naših u-%ih !n zaslužnih ljudi, na-. uuheljev in borcev
kole Letiča «Ko sem bolan ležal)), križank, nekaj športa itd.
Ves koledar Je tudi bogato ilustriran, razen tega pa ga še dopolnjujejo številni reklamni oglasi slovenskih trgovskih ustanov in trgovcev, kar je lahko samo dokaz, da si je »Jadranski koledaru v letih svojega izhajanja pridobil ugled tudi pri poslovnih ljudeh, ki se zavedajo, da prihaja »Jadranski koledarn v vsako slovensko hišo.
Se bi se dalo kaj povedati o letošnjem »Jadranskem koledarju)). Vendar naj bo za sedaj dovolj, Cez nekaj dni bo v prodaji in priporočamo vam, da si ga čimprej nabavite, kajti lahko se zgodi, da vas tudi najmanjše odlašanje pripravi ob zanimivo, dokumentarno in poučno branje ter ob koristni koledarski priročnik, ki ga predstavlja »Jadranski koledarn.
f	GOSI OVANJE	LJUBLJANSKEGA	ME V	~j
Prizor iz Zemljanove drame »Odločltev.n
«ODLOČITEY»
ZOPEK ODLOČITEV
Čeprav smo o Zemljanovi drami eUdlo-čitev» že pisali obljav-Ijamo še to poročilo v zvezi z gostovanjem Mestnega gledališča iz Ljubljane v Kopru,
Mnogo hrupa je povzročila Zemljanova politična drama »Odločitev« zlasti v ljubljanskih kulturnih krogih. Toda ne za nič. To je bil zdrav hrup in najrajši bi dejal, da ga je bilo premalo kakor preveč. V razgovoru z direktorjem in režiserjem Mestnega gledališča Jožetom Tiranom ter dramaturgom Dušanom Moravcem sem zvedel, da je bila «Odločitev» v resnici
SLOVENSKE POLJUDNO - ZNANSTVENE IN ZNANSTVENE PUBLIKACIJE, KI BODO KMALU IZŠLE
Založniška dejavnost Slovenske Matice
in Slovenske akademije znanosti in mnetnosti
Poleg nekaterih ponatisov in prevodov je pripravljenih že večje število znanstvenih razprav, ki bodo izšle deloma v zbornikih deloma pa kot samostojne knjige
je
,•=[ v. -n° in lepšo prihod-(i r3n)i !r,nskega človeka ob
Z fobiiMi 1 ?a seda-f raed te' S Via,i omenimo le čla-
,vih tri 3 ,K/>7aka »Iz Regen-N (S’c,h let», ki je v biti tržalili v Polpreteklo do-2* v T, f3 delavskega giba-,p5hori! xln etenek Jože-*Neka-i dejstev«.
. l(0v _ Pomembno serijo
hj*aKiba i, Zi!Jjenl« lela’ ki
b, 'K0v pomemono serijo a,?*le(ti. Dredstavljajo razni ta.'1! 'k,.?*oUti6ni> Kospodar-iJil) je /jUlturno-prosvetni. V i?Z3n jn 28°ščeni besedi pri-lokal- sestransko svetovno
V»«b2° žlvuenje
Sfelj? ik zatonu.
'odari v Ptimsmi obliki iu °bletPoudarjena dese-"lca herojske vstaje klutašWrlmorskega ljudstva & v i ilarodnoosvobodilni S^tvo kate.ri Je dalo naše »1° svnu i evi,ne žrtve za lt» veda °.
CTu j,®a ne manjka v ko-Bone-’ •‘terarnih sestav-S|tike p ,h člankov tako iz Vv0ih iz gospodarstva, bo n«ian v> med kate-“edvomno ugajal Mi-
N-
Slovenska Matica je v slovenskem kulturnem življenju odigrala pomembno vlogo. Ta sicer ni bila tako velike kot so jo imele podobne ustanove pri Srbih in Hrvatih, toda kljub temu je Slovenska Matica opravila veliko delo pri izobrazbi in prosvetitvi našega ljudstva. To velja zlasti za prejšnje stoletje oziroma do prve svetovne vojne. V novih razmerah po vojni se je delo Slovenske Matice preusmerilo predvsem na izdajanje knjig. V obdobju mpd obema vojnama je Slovenska Matica oskrbela izdajo številnih in kvalitetnih del, med njimi tudi nekaterih prevodov najpomembnejših umetnin svetovnega slovstva.
Po drugi svetovni vojni Slovenska Matica " nekaj časa mirovala. Ko je bila .predlanskim. pbpovljena in si je postavila za osnovni program izdajanje knjig, se je sprva težko znašla. Kompetence med slovenskimi založbami so bile nekako molče razdeljene in Slovenska Matica ni imela pravega delovnega področja. S časom pa so se razmere že toliko spremenile, da je tudi Slovenska Matica dobila svoje mesto med našimi založbami. Danes ima Slovenska Matica predvsem namen izdajati poljudnoznanstvena dela Razen tega ima Slovenska Matica v svojem programu tudi nekatere prevode. Sicer pa nam značaj založniške politike najbolj kaže konkretni program.
Prva knjiga Prijateljevih izbranih razprav in esejev, ki smo jo dobili lani. je vzbudila veliko pozornost, saj je ta knjiga šele prvikrat približala mlajšemu rodu delo našega velikega literarnega zgodovinarja in esejista. Letos bo izšla druga knjiga Prijateljevih izbranih razprav in esejev. Slovenska Matica ima med letošnjimi knjigami tudi Melikovo Slovenijo.
Ta knjiga, ki predstavlja najbolj dragoceno geografsko delo v naši domovini, je izšla že dolgo pred vojno. Vendar pa je delo ostalo nedokončano in je takrat izšla samo prva knjiga. Po osvoboditvi se je prof. Melik znova lotil tega dela in tako bomo letos dobilj drugo knjigo Sicer bo izšel šele prvi snopič drugega dela, toda gotovo je s tem storjen prvi korak, k temu, da bomo to pomembno delo
Pobalina ukrotimo brez zaušnic le z...
Mr
dom
vendarle imeli v celoti.
Shakespeara je Slovenska Matica izdajala že pred vojno. In njenih deset knjig Zupančičevih prevodov Shakespeara je znanih vsem ljubiteljem lepe knjige. Po osvoboditvi je dva zvezka izbranih del Shakespeara izdala Državna založba, zdaj pa je to delo ponovno prevzela Slovenska Matica. Med knjigami letošnje serije ima Slovenska Matica dvoje knjig Shakespeara. Prva bo znana komedija Kakor vam drago v Zupančičevem prevodu, ki ga je pregledal Janko Moder. Druga knjiga pa bo "Rihard III., katerega prevod je oskrbel Matej Bor. S tem smo omenili vsa dela, ki jih ima Slovenska Matica že v tisku.
Zdaj pa samo še kratko o programu za prihodnje leto. Med najpomembnejšimi izdajami Slovenske Matice pred vojno je bila tudi Zgo-dovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi, ki jo je napisal-Izidor Cankar. Tudi to delo, ki je več let izhajalo v snopičih, je ostalo torzo. Eo osvoboditvi smo dobili nadaljevanje dela, za prihodnje leto pa ima Slovenska Matica v načrtu zadnji del tega velikega spisa o likovni umetnosti.
Veliko zanimanja je že pred vojno vzbudila Zgodovina Slovencev, ki jo je napisal akademik Milko Kos. Slovenska Matica pripravlja ponatis tega dela, s čimer bo prav gotovo izpopolnila veliko vrzel na področju zgodovinopisja.
Izbor iz spisov Avgusta Žigona ima namen približati delo tega malo znanega literarnega zgodovinarja. Milko Matičetov, znani etnograf pa pripravlja za Slovensko Matico izbor pravljic. P.o vsebini in obliki bo to 'znanstvena izdaja, vendar pa bodo pravljice pisane v knjižnem jeziku. Končno naj omenimo še to. da bo Slovenska Matica prihodnje leto izdala tudi eno ali dve knjigi prevodov. Končna odločitev glede tega še ni padla. Vendar pa je med deli, ki pridejo v poštev, tudi roman ameriškega književnika makedonskega porekla, Stojana Hristova.
* * *
Poročali smo že o knjigah, ki jih pripravljajo in ki jih bodo izdale naše osrednje založniške ustanove Nismo pa še poročali o 'znanstvenih publikacijah. Resda te zanimajo le ožji krog ljudi. ' Toda to pa ne pomeni, da moramo o teh knjigah molčati, zlasti še, ker bodo med temi publikacijami izšla pomembna dela. Zato hočemo prav na kratko povedati nekaj besed o knjigah, ki jih bo v kratkem izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pa tudi o izdajah, ki jih pripravlja za prihodnje leto.
Publikacijska dejavnost A-kademije znanosti in umetnosti je velikega pomena predvsem zaradi zamenjave njenih publikacij z inozemskimi ustanovami. Akademija trenutno zamenjava svoje izdaje z okoli štiri sto naslovi doma in v inozemstvu Qd tega je okoli tri sto 'dvajset naslovov, s katerimi zamenjuje knjige, v inozemstvu S tem Akademija seznanja vso svetovno javnost s svojo znanstveno dejavnostjo. Toda to ni vse. Za svoje publikacije, ki jih pošilja v svet, prejema Slovenska akademija znanosti in umetnosti okoli tri tisoč knjig na leto in to pretežno znanstvene vsebine. To predstavlja po vrednosti nedvomno znatno vsoto deviz, ki bi jih sicer morali potrošiti, bi hoteli te knjige kupiti. Pripomniti pa je seveda, da so med temi knjigami mnoge take, ki bi jih na vsak način morali imeti
Zdaj pa na kratko o knjigah, ki so že v tisku in bodo v kratkem izšle. V prvi vrsti je omeniti več zbornikov razprav, Pfvj
razred Akademije bo izdal dva zbornika razprav z zgodovinskimi, arheološkimi in umetnostno - zgodovinskimi razpravami. Med avtorji, ki so v ta dva zbornika prispevali svoje razprave, naj omenimo Viktorja Korošca, Mala, Rostoharja, Cevca. Tretji zbornik bo obsegal razprave arheološke vsebine. Izpolnjujejo ga razprave Josipa Korošca, Brodarja, Stareta in drugih naših arheologov. S področje fizike, kemije in matematike bosta izšla prav tako dva zbornika. Razen teh zbornikov pa so v tisku še tri druga znanstvena dela. Anton Trstenjak je napisal razpravo: Psihološke podlage u-metnostnega ustvarjanja. Nadalje sta v tisku razprava Rajka N.ahtigala aSlovo o polku Igoreve» in drugi del Milka Kosa eUrbarjev Slovenskega Primorja», Toliko o letošnjih publikacijah.
Za prihodnje leto pa ima Slovenska akademija znanosti in umetnosti prav tako pripravljen obsežen program. Vrsta razprav je bila na sejah v pozameznih razredih Akademije oziroma na sejah predsedstva že sprejeta, rokopisi so prav tako pripravljeni, tako da ba odvisno samo od sredstev in zmogljivosti tiskarn, kdaj bodo dela izšla. Kot samostojna dela bodo izšla nekatera znanstvena dela, med njimi Franceta Stareta razprava o ilirskih najdbah v Ljubljani, Ivana Grafenauerja. eArhivski doneski k podobi Slomška pedagoga», Mirka Rupla spis o novih najdbah naših prote-
stantskih del ter Hauptmannoma razprava «0 staroslovenski družbi in obredu na knežjem kamnu«. Posebej je omeniti da bo peti razred Akademije, to je razred za umetnost začel izdajati prihodnje leto partiture slovenskih glasbenikov, članov Akademije. Tako bodo izšle partiture del Lajovica, Škerjanca in Kozine. V pripravi pa je tudi posebni zbornik o stvaritvah mojstra Plečnika.
Toda to niso edine publikacije. Slovenski znanstveniki so v zadnjih letih močno razvili svojo dejavnost in tako pričakuje tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti še nova dela in nove razprave, ki jih bo izdala v okviru svojih možnosti.
S. R.
Slikar Spacal
na XXVII. Biennali
Slikar Lojze Spacal je dobil vabilo, da se s 5 grafikami udeleži XXVII. Bien-nale. Razen njega so iz Trsta prejeli povabilo še kipar Marcello Mascherini, slikar Nino Perizzi (s 5 slikami) ter Tranquillo Ma-rangoni (s 5 grafikami),. S posebno razstavo del pa je med drugim povabljen tudi slikar Lojze Špacapan. Skupno je na beneško razstavo povabljenih 193 u-metnikov. Med njimi je mnogo imen, poznanih tudi tržaškemu občinstvu, ki se
zanima za likovno umetnost, po razstavljenih delih v Trstu na raznih razstavah
Trodimenzionalni film o zaključku vojne na Koreji
Med trodimenzionalne filme, katerih število vedno bolj narašča, se je uvrstil pred kratkim tudi film »Prenehanje sovražnosti«, ki prikazuje nedavne bitke na Koreji in njih zaključek. Film, ki je izdelan v produkciji Paramount, bo pri-, nesel družbi velike dobičke, kajti povsod je predvajan z velikim uspehom.
* * *
Do aprila, Anna Magnani ne bo sodelovala pri filmu. Dotlej je namreč vezana na turnejo .revialne skupine Michela Galdierija, s katero bo prvič nastopala v reviji po osmih letih. L. 1945 je Magnani nastopala v To-tčjevi revialni skupini «Can-tachiaro«, potem pa se je popolnoma posvetila filmu.
Pred kratkim je Anna Magnani prejela od ameriškega producenta Hala Wal-lisa ponudbo za glavno vlogo v filmu «Rose Tattoo« (Tatuirana roža) po komediji enakega imena Tennesseeja Williamsa. Tudi glede te ponudbe se bo igralka odločila šele po turneji.
»čez noč rojena«, napisana v pičlih dveh ali treh dneh in postavljena na oder v triindvajsetem dnevu po tisti idiotski odločitvi z dne 8. oktobra. Torej senzacija! Seveda, če lahko imenujemo senzacijo tudi stotisočglave množice na ulicah jugoslovanskih mest v dneh po zgodovinskem, za politiko dveh velikih sil vse prej kakor spodbudnem dnevu.
«Odločitev» Jožeta Zemljana je politična drama v dveh delih brez pretenzij na oblikovno zaključeno dramaturško fakturo. Ta slednja tudi ni potrebna in ne-možna in neverjetna. Je pag posledica nečesa, nujna in enkratna, vroča in zrcalna posledica, sinonim obsežnega ljudskega gibanja, ki reagira na diplomatske manevre zoper njegove interese. Skratka — odrsko delo današnjega dne za današnji in jutrišnji dan. Brez dvoma je imela slovenska dramaturgija v osebi Jožeta Zemljana tenak posluh in oster refleks.
Ponatis Grabnarjeve recenzije v pričujočem listu je bralcem že predstavil vsebino tega pomembnega odrskega dela. Središčni lik in nosilec dramske ideje, hkrati pa tolmač njene teze je tržaški ribič Just Fr-luga. Okrog njega so nanizani družinski člani, vaščani in kot idejna proti-igra Italijan Giulio, uradnik iz Trsta ter karabinjerji. Za naš čas je bila ta drama nujna, v njej pa se zrcali hkrati tudi izrazito progresiven stav slovenske odrske umetnosti. Od Aristofana dalje je 'zgodovina politič-' ne drame zgovorno prepričevala, da je dramska u-metnost v tem smislu le takrat aktualna, če je bila umetniški reagens političnih dogodkov ne prej in ne pozneje, ampa^ tedaj. Jasno je, da taka »dramatika za vsakdanjo rabo« ne prenese konserviranih dramaturških kriterijev. Ce pa spomnimo, da je značilnost tezne drame ,(!) v tem, da ima izrazito časovno oznako, to se pravi, da je živa, agresivno živa zlasti v času svojega nastanka, ko izpolnjuje svoj smoter; da utira naprednim idejam v družbi pot in jim izbojuje zmago z umetniškimi sredstvi, potem lahko vsajj recenzent ostane brez madeža na svoji vesti. Seveda je za tez-no, pa tudi za politično dramo med drugim značilno. da vzbuja — se reče: mora vzbujati, če je izbruhana :»■ vroče prizadetosti! — pozornost občinstva predvsem s svojo aktualno tematiko in s tem hkrati odvrača pozornost občinstva od njene umetniške oblike Kajti v ognju naše stvarnosti, za ali proti nekemu novemu moralnemu, socialnemu ali političnemu problemu, v katerem se zburkajo vse nazorske o-snove naše družbe in novega pokoljenja, gre vedno prednost tezi, ideji pred formo. S tem pa je »Odločitev« že dobila svoj status quo v napredni slovenski odrski umetnosti. Za nas je pač v tem hipu bolj od vsega drugega važno in pomembno dejstvo, da je na slovenskem gledališkem o-
(Nadaljevanje na 4, strani)
Naš tedenski
pregled
Umrl je v zamejstvu, v Franciji, eden izmed največjih sodobnih ruskih pisateljev: I. A. Bunin. Rojen V plemiški družini leta 1870, je leta 1917 emigriral in od tedaj ni videl več rojstnega kraja. Umrl je v Parizu dne 8. novembra 1953,
Nobelov nagrajenec Bunin je nadaljevalec klasične tradicije ruske literature preteklega stoletja in njegovo ime se danes uvršča za imeni Puškina in Lermontova, Gončarova, Turgenjeva. Gogolja, Dostojevskega, ’ Tolstoja, Čehova, Gorkega in vse ostalih, ki so v dveh stoletjih dvignili ugled ruske literature na svetovno višino.
Bunina prištevajo k tako imenovanim kritičnim realistom, struji, ki se je vse do oktobrske revolucije razvijala vzporedno s socialističnim realizmom Gorkega na tradicijah klasičnega realizma Turgenjeva, Dostojevskega in Tolstoja. Ob izbruhu velike revolucije pa je bila usoda Buninove struje zapečatena. On in vsi tisti pisatelji, ki so se zbirali okoli njega v nekako obrambo starega mišljenja, brez izrazitih političnih tendenc ali socialnih namenov, ampak le z, močnimi osebnostmi, so zapustili rodno zemljo in stopili na pot izgnanstva. Ne gre sicer za prave sovražnike ruske sedanjosti. Gre bolj za velike samotarja, ki se v novo stvarnost niso mogli in bi se tudi nikdar ne mogli vživeti. Poleg Bunina lahko naštevamo še celo vrsto drugih: Kuprina, Andrejeva, Zajčeva, itd.
Potomec plemiške družine je Bunin pesnik hiera-
< tične zamišljenosti, ki se morda še najlepše odraža v njegovem sonetu ((Kondor«,
Sedanja sovjetska kritika priznava v Buninu odličnega lirika, kakršnega lahko zaman iščemo v sedanji sovjetski literaturi. Saj bi ga tudi ne mogla dati. Zanjo nista Buninova otožnost in pesimizem, ki vejeta iz vseh njegovih pesmi. Bunin je namreč odličen stilist in še odličnejši umetnik besede. Bunin je poet žalosti, poet mrtvih popoldnevov, umirajočih večerov, tihih in pustih mrakov, temnih noči, samot. Vzroki? Izumiranje njegovega razpadajočega plemiškega in dvorjanskega sveta. Bunin ne vidi več rešitve. Svet njegove plemiške mladosti se je okoli njega rušil brez upanja'' na kak preobrat usode Rasel je okoli njega nov svet meščanstva in pod tem še drug nov svet: proletariata.
Oba je Bunin dobro poznal saj je bil celo prijatelji Gorkega, a vezi, ki so ga uklenile v krog družinskih in stanovskih tradicij, so bile premočne da bi se jih mogel rešiti...
In odšel je v tujino in tam ostal do smrti,
Bunin pa ni bil le pesnik, bil je tudi velik pisatelj. Saj prav kot pisatelj je bil deležen Nobelove nagrade in prav kot pisatelj je nadaljeval tradicije »ruskega klasičnega realizma. V svojih delih ne išče tendencioznosti ampak samo golo stvarnost. Išče jo morda še bolj kot sta jo iskala Gon-čarov v «Snu Oblomova« ali Turgenjev v »Lovčevih zapiskih«. Išče jo tudi isto-tara in, kakor njih, tudi
njega plemiča ni sram opisov ruske revščine v gluhi provinci med polji žita, čredami živine ali kočami zapuščenih vasi. Med močnimi odsevi razpadajočega dvorjanstva lahko že vidimo to v povesti ((Antonova jabolka« (1900), še bolj pa v romanu »Vas« (1910) in še bolj v povesti «Suhodol» (1911), kjer iz vsake vrstice veje njegov veličastni lirizem.
Pozneje se je Bunin od te svoje teme morda nekoliko oddaljil. Meščanstvo, ki se je dvigalo na ruševinah plemstva in bedi proletariata, se je v Rusiji ^se bolj uveljavljalo in s svojim brezobzirnim nastopom hitro postajalo odvratno tako rastočemu proletariatu kakor izginjajočemu plemstvu. Nastala je tako Buninova povest «Gospod iz San Frančiška«, kjer je orisan tipični predstavnik prebogatega in vsemogočnega ameriškega kapitalista. Vse se mu klanja, vse ga streže, vse si on lahko privošči, kar se le da kupiti. Tod.a nekaj se kupiti ne da: zdravje. Amerikanec se je prišel lečiti, vsi se mu prilizujejo in klanjajo, le ena »oseba« se mu ne: smrt. In ta ga zgrabi kmalu po prihodu v zdravilišče... In kaj potem? Evo kaj je človek, pravi Bunin, in njegov opis postane tih in mrk. Amerikanec je zabit v rakev kakor vsi drugi ljudje. Zabit bežno in naskrivaj, da bi ga ostali bolniki ne videli in da bi to ne škodovalo ugledu in zaslužkom zdravilišča. In hitro in naskrivaj je vržen na kupe premoga na dnu istega parnika, ki ga je pred par dne-
vi pripeljal v luksuzni kabini...
Mrka je ta slika življenja. Ako bi Buninov stil ne ostajal še vedno plemiško uglajen, beseda živa in jasna, brez odvišnih priveskov. bi pisatelja lahko prišteli k francoskim naturalistom kakor je Zola, ali pa celo k sovjetskim ' realistom vrste Solohova v »Tihem Donu«. A to ni mogoče.
Sovjetski kritiki vidijo v Buninu «premalo razgledanosti«, premalo življenjske sile, da bi on mogel stopiti na pot novih časov in vsaj pogledati v bodočnost, če že ne te poti kazati novim rodovom. Vidijo v njem preveč statičnosti in površnosti socialnega čuta, ki mu nista dala možnosti razmotrivati družbenih vprašanj, kaj še reševati.
Čeprav Bunin ni Gorki niti po socialnih niti po ideoloških stremljenjih (saj ni bil niti po rodu niti po ambientu, v katerem se je razvil), vendar ostane pisatelj najvišje vrednosti kot predstavnik posebne struje ruske moderne literature, predstavnik modernega ruskega svobodnega realizma, pa čeprav se njegov genij ni mogel v tujini več tako dalje razvijati, kakor bi se doma.
Zakaj se ni vendar vrnil, kakor Kuprin? Tako se sprašuje ruska kritika, A on se ni mogel. Doma bi ga sprejeli le še grobovi in razvaline sveta njegove mladosti. In med njimi bi njegova temna osamelost bila še temnejša in težja kakor pa v tujini.
ZDRAVKO JEUNC1C
Teden za tednom se vleče tržaško vprašanje na videz brez važnejših dogodkov in sprememb in vedno z istim leitmotivom :	pripravljanje
konference petih. S to konferenco pa je kot s povestjo o slepem polžu in j ari kači: nič posebnega se ne zgod i, pa vendar traja strašno dolgo,
Tudi v tem pregledu smo o konferenci že toliko govorili, da skoraj tli več vredno, izgubljati o njej še mnogo besed. Poudarili smo, da je to edina možnost in edino sredstvo za mirno rešitev tržaškega vprašanja, poudarili smo tudi da je to sredstvo predlagala Jugoslavija, čeprav se poskušajo zdaj zahodne velesile prikazovati kot pobudniki konference, in poudarili smo, da Italiji konferenca kot vsako sporazumno reševanje tržaškega vprašanja ne diši in da jo zato poskuša preprečiti ali pa vsaj zavleči Danes ni več dvoma, da se je Rimu res posrečilo sklicanje konference zavleči, tudi za ceno krvi na tržaških ulicah. Nikakor pa ni mogoče reči da jo je Italija tudi že preprečila. Pritisk svetovnega javnega mnenja je premočan, da bi se v zahodnih prestolnicah, tudi če bi hoteli, uklonili željam italijanske diplomacije. V. Londonu in ffo-shingtonu, posredno pa tudi v Parizu, so prisiljeni ne le govoriti o sklicanju konference, temveč tudi delati za to, da bi bila sklicana. Zadnja, stcer še nepotrjena poročila vedo povedati, da so 13. novembra zahodne vlade poslale Jugoslaviji in Italiji vabilo, naj se udeležita konference petih. Iz teh vesti ni razvidna nobena podrobnost, niti za kakšno vabilo, niti za kakšno konferenco gre — ali so vabila samo »preliminarna« in pričakujejo kot odgovor samo načeln pristanek na udeležbo na morebitni konferenci, ali pa vsebujejo tudi konkretnejše predloge glede kraja, časa in morda tudi pogojev konference; prav tako ni razvidno, ali gre za pripravljalno konferenco izve■ dencev ali pa že za konferenco na višji ravni, verjetno med zunanjimi ministri.
Obenem so se razširile še druge vesti, ki v tej zvezi ne obetajo dobrega razvoja.
V Washingtonu namreč zatrjujejo »dobro obveščeni krogi» da sta London in Washington ipredlagala Jugoslaviji, naj vsaj deloma zadovolji rimske zahteve in dovoli prihod vsaj nekaterih novih italijanskih gospodarjev v Trstu, To naj bi pripravilo Italijo do udeležbe na konferenci. Razširile so se tudi nekatere podrobnejše vesti, v kakšni obliki naj bi prišli ti novi italijanski funkcionarji v Trst, se pravi, kako naj bi v skriti in zvijačni obliki, ko se že naravnost ne upajo, začeli vsaj delno izvajati diktat od 8. oktobra.	Nekatere agencije	so
namreč poročale iz Washing-tona,	da	bi italijanski	funk-
cionarji prišli tudi v tiste bd-delke	in	uprave ZVU,	ki	so
zdaj še pod neposrednim an-gloameriškim nadzorstvom, in sicer v obliki «namestnikov» Da bi ti «namestniki», zlasti spričo splošne politične linije ZVU	in	izkušenj, ki	jih	v
tem pogledu imamo, kaj kmalu več ukazovali kot titulami šefi. si ni težko zamisliti.
Vprašanje, zakaj Italija tako hrupno vztraja pri izvedbi sklepa od 3. oktobra in zakaj na Zahodu kažejo, da bi zelo radi njenemu izsiljevanju popustili ko bi le mogli, pa je nekoliko razjasnil italijanski predsednik Pella v svojem nedavnem govoru v rimskem parlamentu, Pella je namreč dejal, da je sklep od 8. oktobra sad italijanske diplomatske akcije po njegovem govoru na Kapitolu, in da se je ta akcija pravzaprav začela že v času, ko je De Gašper i s svojim izzivalnim protijugoslovanskim govorom v rimskem parlamentu poskušal rešiti svojo in demokristjansko vlado. To je bilo julija.
S temi Bellovimi izjavami se je podrla stavba, s katero sta poskušala Dulles, zlasti pa Eden opravičiti diktat od 8. oktobra, ki je naletel na tako slab sprejem v njuni, zlasti angleški javnosti. Oba sta namreč trdila, tisk v obeh deželah pa je to do onemoglosti ponavljal, da niti Italija niti Jugoslavija nista bili obveščeni o tem, kaj se pripravlja temveč da so poskušali ((prerezati gnojni tvor«, kot je dejal Eden, na tak način, da so obe državi postavili pred izvršeno dejstvo. Iz Pel lovih besed je jasno razvidno, da je bila Jugoslavija postavljena pred takšno izvršeno dejstvo, kakršnega je Italija zahtevala. Diktat od 8. oktobra torej ni nekaj Italiji povrh navrženega ali morda celo neljubo presenečenje zanjo temveč izpolnitev konkretnih italijanskih zahtev. Zaradi tega se verjetno Rim čuti toliko bolj upravičen, da hrupno zahteva izpolnitev obljube in nadaljuje z izsiljevanjem zahodnih velesil. Zaradi vsega tega je zagata, v katero sta se London in Washington spravila z 8. oktobrom, še hujša. V to zagato sta nujno morala priti s politiko popuščanja italijanskim imperialističnim zahtevam in celo podpiranja teh zahtev, K zagato pa sta
prišla predvsem pred lastnim javnim mnenjem, v katerem so Pellova razkritja — kolikor mu jih niso prikrili — samo še poglobila neugodni vtis.
Jasno je seveda, da s poskusi zvitorepega in zahrbtnega izvajanja sklepov od 8-oktobra do konference ne more priti. V tem primeru razgovori za zeleno mizo —- ko bi se medtem že spreminjal položaj na škodo enega in v korist drugega partnerja — nimajo prav nobenega smisla, temveč bo spregovorilo nekaj drugega. Vendar poskusi takega zahrbtnega ravnanja — ki po metodi ne nosi ne londonski ne voashingtonski, temveč rimski pečat — nikakor niso izključeni, kot je končno tudi že precej jasno, da uporabljajo zahodne države različna merila v pogajanjih z Jugoslavijo in Italijo, da namreč nastopajo kot nekaki odvetniki svojega varovanca — Rima — v pogajanjih z nasprotnikom v pravdi.
V tem okviru — in samo V tem okviru — je tudi razumljivo, da so uradni krogi in pod uradnim vplivom stoječi tisk na Zahodu ocenili zadnji Bellov govor pozitivno, ali da je na primer to oceno izrekel tudi predstavnik Foreign Of-ficea, medtem ko je na vprašanja o nedeljskem govoru maršala Tita dejal, da izjav o Trstu noče komentirati, da ne bi ((zapletel položaja». Dobro pa je razvidno — in zaradi tega je tudi taka pristranska «previdnost» Foreign Officea razumljiva —- da je nedeljski Titov govor spravil Italijo in vse, ki jo podpirajo, v precejšnjo zadrego. V svetovni javnosti se je namreč nujno pojavilo vprašanje: če jugoslovanski predsednik izjavlja da tržaškega mesta ne zahteva zase, in ker gre obenem pravda za Trst — kaj potem še Italijani kričijo in kaj pravzaprav hočejo? Zato so se v tisku morali pojaviti ugodni komentarji k Titovemu govoru. Kajti tisk na Zahodu je sicer včasih zelo tendenciozno sredstvo vplivanja na javno mnenje, vendar pa mora skrbno paziti, da ne izgubi z njim stika, da se v svojih sodbah od njega preveč ne oddaljuje.
To javno mnenje morajo upoštevati tudi vlade, kot moramo sploh razlikovati med uradno politiko zahodnih vlad in razpoloženjem ljudstva. Primerjajmo samo politiko angleške vlade, ki je nekoliko osvetljena tudi v tem pregledu, z razpoloženjem angleške javnosti, ki ga tako obupno (za Italijo namreč) opisuje Domenico Bartoli v (dl Corriere della Sera«. To dejstvo pa je tudi naš glavni zaveznik.
# * *
V francoski narodni skupščini je bila v petek zvečer na nepričakovan in nenavaden način prekinjena bitka o evropski obrambni skupnosti zaradi nenadne slabosti zuna, njega ministra Bidaulta. Bitka je trajala že skoraj ves teden in je pokazala precejšnjo izenačenost sil tistih, ki se zavzemajo za ratifikacijo pogodbe o evropski vojski in tistih, ki ji nasprotujejo. Popolnoma zares sicer še ni šlo, kajti prava razprava o ratifikaciji te pogodbe bo šele v začetku prihodnjega leta, pokazalo pa se je, da ratifikacija še ni prav nič gotova. Zaradi Bidaultove obolelosti je bilo do torka preloženo glasovanje o resolucijah, 'ki bi tudi v številkah izrazilo sedanje razmerje sil med nasprotniki in zagovorniki evropske vojske in evropskega združenja sploh.
Diskusija pa je pokazala še nekaj — namreč razcepljenost skoraj vseh strank v tem vprašanju. Strnjeni so samo golisti in kominformisti, ki oboji nasprotujejo evropski vojski. V vseh ostalih stravr kah so mnenja deljena. Najhujši je položaj verjetno v socialistični stranki, kjer skoraj grozi razkol. Na sestanku socialistične poslanske skupine je bilo na glasovanju o resoluciji, ki odobrava evropsko obrgmbno skupnost, razmerje sil 60 proti 40 korist resolucije; skupina
približno 45 socialističnih poslancev se noče podrediti strankarski disciplini in zahteva svobodno glasovanje, tako da bi vsak socialistični poslanec lahko glasoval po svoji vesti.
Pri vsem tem pa ne moremo reči, da bi se ob vprašanju evropske vojske ustvarila v francoskem parlamentu dva tabora. Tako med nasprotniki kakor zagovorniki pariške pogodbe so namreč zelo različna mnenja o tem, kaj bi bilo treba storiti in tudi med zagovorniki evropske skupnosti so velike razlike v tem, kakšna naj bi ta skupnost pravzaprav bila; v veliki meri se namreč pojavlja nezadovoljstvo z načrti za evropsko združevanje v sedanji obliki in zahteve po večji demokratičnosti.
Nasprotja glede evropske vojske pa odpirajo tudi problem nadaljnjega obstoja francoske vlade in nakazujejo celo možnost ustvarjanja nove vladne koalicije, morda pa tudi sprememb v francoski notranji, predvsem pa zunanji politiki,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
jtj, novtmbr«
naAa neveljska črtica
RUSG LARDNER
Vračal sem se z vlakom iz Wilmingtona. Vozil sem se v oddelku za nekadilce, ali kakor že pravijo takšnim oddelkom, pa sem po naključju ujel razgovor med dvema fantoma, ki ju bomo v tej zgodbi imenovali g. Butler in g Hatvkes, Po njunem razgovoru sem dognal, da sta bila rojaka-Srečen bi bil, če bi vam mogel od besede do besede ponoviti njun razgovor, toda to je na žalost nemogoče zato ga bom obnovil le po spominu, Kot je kazalo, ta dva fanta se nista videla že približno tri do petnajst let, kot imajo navado pripomniti sodniki, ko izrekajo razsodbe.
«Hej,» je dejal Haiokes, evraga, saj to je Dick Butleriv
«Hej,» je dejal g. Butler, evraga, saj to je Dale Haw-kesl»
eCe ti po pravici povem, Dick,» je dejal Hawkes, (miti v sanjah mi ne bi prišlo na misel, da te bom srečal v temle vlaku.D «Ce ti po pravici povem, Dale,n je odvrnil Butler, ose jaz navadno vozim z v lakom št. 28. S tem pa potujem zdaj samo zato, ker sem moral danes opraviti neko delo v Wilmingtonu.»
«Kam pa si se namenil?» je vprašal Haiokes.
«Saj veš: v New York,)) je odvoril Butler.
eTudi jaz grem tja in res mi je silno ljubo, ker se je, glej, pripetilo, da se voziva v istem vagonu.t ((Tudi meni je ljubo, lahko pa tudi rečem, da je res sijajno, ker sva se slučajno znašla 'v istem vagonu.))
Čeprav sta se oba strinjala, vsaj po besedah, bi po izrazu na njunih licih vendar ne mogli presoditi, da tako tudi čutita, ker ta občutek, kolikor sta ga sploh imela, sta spretno prikrivala za povsem ravnodušnim' izrazom na obrazu. Umolknita sta. Cez nekaj časa pa je Haiokes spet spregovoril:
«Kdaj si bil zadnjikrat v
L ansingu?»
*Jaz?» je vprašal Butler. ((Pred dvanajstimi leti ))
«Kar se mene tiče, sem bil tam zadnjikrat pred desetimi leti. Kdaj. praviš, da si bil zadnjikrat tam?«
«Pred dvanajstimi leti.s ((Jaz pred desetimi. Kam greš pa zdaj?))
«V Neto York sem se namenil,)) je odvrnil Butler. ((Približno enkrat na leto moram skočiti tja. Kam si se pa ti namenil?))
eTudi jaz v Neto YorJc,» je odvrnil Haiokes. «Tudi jaz potujem v Neto York. Kdaj pa kdaj moram iti tja za tvrdko, za katero delamo) kAU moraš često potovati v NeuJ York?)>
«Jaz? Da. kdaj pa kdaj. Pa ti? Ali moraš večkrat v New York?)> aPribližno enkrat letno. Kaj pa ti, greš često v Lan-sinfl?)>
((Zadnjikrat sem bil tam pred desetimi leti. Odkar smo se izselili iz Lansinga. se je tam marsikaj spremenilo.))
uTo mislim tudi jaz. Človeku se zazdi, da se je nekako postaral, ko pride tja in ne najde nobenega
znanca.«
«Prav imaš to sem tudi jaz doživel. Grem po ulici in ne srečam nobenega
znanca»
«Kdaj pa si bil zadnjikrat
tani?«
«Jaz?» je vprašal Haiokes. (Tja grem približno vsakih deset let. Kaj pa je s starim Kelseijem?« i(S Kelseycm?»
«Da, s starim Kelseyem.)> eS starim Kelseijem? Saj jn je umrl že pred deseti-ni leti n «Tega nisem vedel. Kaj ja je z njegovo hčerko? Mislim, kaj je z. Dorothy?» stZ Dorothg? Poročila se ie z ,nekim Fosterjem ali lenningsom ali ne tiem že tako mu je ime. Njen mož \e doma iz Flinta.»
((Aha! Kaj pa se je zgodt-o z njegovo drugo hčerko,
: Luizo?»
«Tudi ona se je poročila.)) «A tako!. Kam pa ti ven-iarle zdaj potuješ?»
«Potujem v Neto York, loslov.no, za svojo tvrdko » «Tudi jaz grem včasih tja, jribližno enkrat na leto, seveda tudi poslovno.))
ei.aj pa, ali greš večkrat j l.ansing?»
«Približno enkrat na detet do dvanajst let. Zdaj am komaj da še, koga Po-:nam. Prav smešno se mi ■ds ko stopam po ulici in \e ’ srečam nobenega znan-
:a.»	.
kTo čutim tudi jaz, ka-iarkoh grem v Lansing. Zdi se mi. ko da to sploh ii moje rodno mesto. Grem jo ulici in ne srečam niti ■nega znanca. Občutek mam kot da poznam vec judi 'celo v Neto Yorku kot j Lansingu«
«Pa greš večkrat v Neto
Fork?»
«Pribhžno enkrat na leto■ rja potujem poslovno, za
CL' '■	#	•	-4
/
'	f|||
i
tvrdko, za katero delam.))
((Niti Neio York ni več takšno mesto, kakršno je bilo nekdaj.y>
((Da, res ni. Neprestano se spreminja. Prav tako kot Lansing. Nekako se mi zdi, da se mesta na svetu sčasoma spremene.))
isZaaj slabo poznam Lansing, ker grem tja le vsakih deset do dvanajst let.)) sKaj pa bereš?»
«Nii posebnega: neki člančič iz revije «Asia.» V tej reviji naleti človek na mnogo zanimivih člankov« ((Doslej so mi prišle v roke samo dve ali tri številke te revije. Pravkar sem pa bral neki članek iz «Američana».»
«Kar nadaljuj in se ne meni zame.)>
((Dobro. Hotel bi prebrati članek, ki sem ga pravkar začel brati. Ti pa končaj članek, ki si ga bral, preden sva se začela razgovar-j ati.»
Izhodiščno taborišče za naskok na vrh najvišje gore »veta
TUDI FILMSKI OPERATER SE JE MORAL BORITI Z NEŠTEVILNIMI TEŽAVAMI
Mraz je zelo škodil filmskemu aparatu, ki se je zaradi tega vrtel prepočasi, medtem ko je postal filmski trak izredno kthek • Najlepši prizor je bil posnet takrat, ko so člani odprave zvedeli za uspešno zaključen naskok na vrh najvišje gore sveta
Tom Stobart. ki je snemal film o uspelem vzponu britanske odprave na Mount Everest, je sin znanega plezalca in raziskovalca ter je že s sedmimi leti začel plezati po gorah V kasnejših letih je bil vedno navdušen planinec in gorski plezalec m se udeležil raznih odprav kot filmski operater. V letih 1949-50 je bil član angleško - norveško - švedske antarktične odprave m je pri tej priliki filmal mnogo prizorov za film ((Beli kontinent».
Moje filmsko snemanje odprave na Evtrest se začenja v vrtovih angleškega poslaništva v Khatmandru s sestankom raznih članov odprave s Tensingom in z vsemi šerpi. Iz Khatmanda smo potovali 17 dni do samostana v Tyangbochu, kjer sem pa že prvi dan naletel na nepričakovano oviro. Ko sem namreč privlekel na dan svoj filmski aparat za snemanje, zavrtil nekaj krat ročico in spravil vse v red, so mi vsi pobegnili... in moral sem letati ves ostali ljubi dan okoli, da sem jibt našel!
V filmu boste videli več
posnetkov iz našega pohoda in več prizorov iz najlepše dežele sveta. Rila je pomlad, ogromni grmi rododendrona so bili v polnem cvetju; bili so visoki devet do dvanajst metrov, cvetje je bilo v najsijajnejših barvah. Ob poti so rastle tudi enako ogromne magnolije z velikanskimi belimi zvezdami, za ozadje so bili visoki gorski vrhovi, še bolj zadaj mogočni Everest.
Mislim da je samostan Tyangboche zgrajen v najbolj očarljivem kraju sveta. Okoli samostana se dvigajo najčudovitejši gorski vršaci, nad katerimi kraljuje Everest. Samostan s svojimi zastavami na dolgih drogih. na katerih so pisane molitve, je zelo umetniško okrašen v rdeči. modri .in zlati barvi, lame so’ oblečeni v rumene in in-dijsko-rdeče halje
Aklimatizacija
Treba je bilo okoli 20 dni, da smo se prilagodili višini in v tem času sem posnel s svojim aparatorp nad vse zanimive prizore, kot r,a primer promet po visečih mostovih, ki v Vrtoglavi višini vežejo oba bregova rek. Imel
Hillary in Tensing si utirata pot preko razpoke enega izmed neštetih ledenikov na strminah Mount Everesta
sem precej težave z jezikom, končno sem se pa naučil pravilno izjaviti; «Ne glejte v fotografsko lečo«, Hitro sem ugotovil, da so domačini dobesedno vzeli na znanje moje priporočilo, obračali so mi namrsč naravnost hrbet!
Prebivalci Nepala so v splošnem zelo ustrežljivi ljudje in jih je lahko fotografirati. Tensing je vrh tega izredno fotogeničen njegov znani nasmeh se je pojavil vedno tam kjer sem ga hotel.
Iskal sem prijetno snov, splošno zanimivo, kajti že v vsem začetku sem sklenil, da ne bom vrtel filma v ozkem okviru pravega tehničnega dokumentarnega filma ali o-bičajnega potnega filma.
Moram priznati, dd sem še v času prilagojevanja na višinski zrak dolgočasil vendar sem videl tudi mnogo zanimivega kot na primer dečka z rokami v žepu ki je z nogami suval naprej veliko skalo, kot da bi se igral na trati pred svojo hišo!
Po aklimatizaciji sem začel filmati resnični vzpon na Everest. Ko smo pa dosegli višino 5000 do 6000 metrov, se je delo, ki sem ga lahko vsak dan opravil, začelo naglo manjšati in lahko sem dnevno zavrtel samo toliko filma kot ga danes gledamo na platnu eno minuto. Vzrok temu je bilo pomanjkanje kisika in energije, ki sem jo potrošil pri vzponu.
Nadaljnjo težavo je povzročala okolnost, da je mraz škodil filmskemu aparatu, ki se je često vrtel le zelo počasi. Tudi je film v mrazu postal tako krhek, da se je hitro lomil. Skušal sem te težave prebroditi s tem da sem čez noč vzel aparat k sebi v postelj, da ga ogrejem, vendar je bilo to preveč neudobno in sem zato moral to opustiti.
Nevarna mesta
Snemanje na snežnem plazu je bilo zelo neprijetno in nevarno, nad nami so viseli ogromni nazobčani nadzidki iz leda, ki so grozili da se vsak trenutek zrušijo nad nami; manj časa kot sem prebil na takem kraju, bolje je bilo. Čeprav so ostali člani odprave skušali, da mi v vsakem trenutku pomagajo, so jo hitro popihali kadar sem skušal filmati pravi plaz. In razumel sem dobro zakaj ..
Ko smo prišli do taborišča št. 3 vrh snežišča, je divjal silen vihar, katerega sem skušal posneti filmsko Razne take filme so vrteli samo ob lepem vremenu in so zato ustvarjali popolnoma napačen vtis o razmerah v gorah v mojam filmu so pa nekateri prizori viharja in «slabega vremena« resnično krasni.
Naprej pomaknjena baza, glavni center odprave, je ležala v čudovitem kraju — v beli puščavi; ko sem snel zaščitna očala sem bil popolnoma oslepljen od snega.
Ko smo zapustili Anglijo, ni bilo ničesar določenega, do katere višine naj se povzpnemo s filmsko kamero: verjetno je pa bilo, da ne bomo mogli dalje kot do te naprej pomaknjene baze zaradi težav s preskrbo z živili. Poleg tega je moj osebni šerpa zbolel in se je moral vrniti in moral sem nositi vso svojo opremo sam. Zaradi tega mi je ostalo le malo energije za vrtenje filma. Vendar sem ponese! veliki aparat do petega taborišča, medtem ko so manjše aparate nesli drugi člani ekspedicije. Vsi so mi pa pomagali resnično v znatni meri.
Hotel bi nekaj svetovati filmskim operaterjem bodočih odprav — morali bi namreč podati svoje mnenje glede obleke članov odprave. Skoraj vst so bili oblečeni temno modro, njihovi klobuki so pa bili najrazličnejših barv V nobenem se ne bi mogel zmotiti niti na veliko daljavo. Sloviti Hi!laryjev kobuk. ki je bil podoben če-
beljemu gnezdu, je štrlel visoko nad glavo, polkovnik Hunt je imel ha glavi izredno pokrivalo z malo kupolo, George Band je nosil star slamnat klobuk, v katerem se je zdel kot italijanski voznik, kot ga prikazujejo v Hollywo0du,
Napravili smo posnetke na Col Sudu nekatere v višinah 7924 in 8229 metrov nobenega pa ne na pravem vrhu Everesta — dva kilograma teže v tisti višini sta pomenila znatno težo in bi bila znatna ovira pri končnem naskoku. Zato bo- zadnji del vzpona ostal nesporna last Hillaryrja in Tensinga samih.
Končno naj še dodam, da sem. na .koncu prvi zvedel za zmago. Bili Smo takrat vsi na sprednji bazi. Vedeli smo, da je bil zadnji vzpon dan prej, nismo "pa vedeli, kdo ga je podvzel in vsi smo bili v zelo napetem pričakovanju. Zjutraj naslednjega dne so se pojavile tri postave od sedmega taborišča za dve smo vedeli, da sta Hillary in Tensing. Zelo sem si želel, da ju slikam in zato sem se podal s svojim aparatom v peto taborišče, hoteč napraviti še nekaj panoramskih posnetkov pred njihovim prihodom Vendar so bili oni zelo nagli in tudi mnogo bolj sveži, kot smo pričakovali; komaj sem jih opazil, so mi dali znak z dvignjenim palcem in tako. sem vedel da so zmagali.
Dogovoril sem se s polkovnikom Huntom, da bom mahal s svojim suknjičem, če je bil dosežen vrh, vendar sta Hillary in Tensing hotela svojo zmago sporočiti sama, ko bosta pr,šla do polkovnika, Spomnil sem se, da mogoče ne bom prišel pravočasno, da slikam prizor, ko bodo ostali člani odprave zvedeli, da je Everest premagan. In to bi bilo strašno! Tako nismo dali nobenega znaka, dokler nisem imel aparata naravnanega. Ko sem mislil, da sem v pravi razdalji, sem začel vrteti...
Misleč da je poskus propadel so bili videti vsi pobiti. Ko sta pa Hillary in Tensing dvignila palce kot dogovorjeni znak. so začeli vsi skakati, kričati in se med seboj objemati, kot ha bi bili popolnoma ponoreli In mislil sem si. da bo to eden od nailepših prizorov. Upam, da boste istega mnenja tudi vi, ko boste gledali film.
80 km dolq vlak kruha
Po podatkih statističnih uradov o prometu blaga, smo si zapisali nekaj številk o prodaji kruha v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Zagrebu prodajo več kruha kot v Beogradu, čeprav ima Beograd toliko prebivalcev kot Zagreb in Ljubljana skupaj. En Zagrebčan je kupil v letu 1952 118 kg kruha, ali 32 dkg na dan, v Beogradu 84 kg alt 23 dkg na dan, v Ljubljani 71 kg ali 20 dkg na dan Dnevna prodaja kruha posameznemu prebivalcu, je torej v Zagrebu za 28 odst. večja kot v Beogradu in za 38 odst večja kot v Ljubljani. Seveda ob tem ne moremo sklepati, da so Zagrebčani večji jedci kot Beograjčani in Ljubljančani. Zagreb je močan industrijski center, zaradi česar ima mnogo potrošnikov večjih količin kruha, medtem ko je Beograd v žjtorodnem področju in je torej večja možnost, da ljudje jedo domač kruh. Težko pa je stvar točneje ugotoviti.
Ko bi ves v letu 1952 prodani kruh naložili na vlak, bi moral biti le-ta sestavljen iz 9000 vagonov in bi bil torei nad 80 km dolg.
NEKAJ NOVOSTI IZ FILATELISTIČNEGA SVETA
Program niansi emisij a leio
Ena izmed novih znamk bo posvečena tudi Carlu Collodiju, piscu Ostržka-Pinocchia - Novosti ? Sovjetski zvezi, Franciji, Madžarski, Združenih državah Amerike, Portugalski in JužniJMjj
Italijansko poštno ministrstvo je pretekli mesec nakazalo program izdaj	prilož-
nostnih znamk v letu 1934. Dve vesti bosta brez dvoma razveselili filateliste:	znamk
bo namreč malo, in vse priložnostne znamke bodo tiskane v bakrotisku. Prva vest pa ne bo zadovoljila filatelističnih trgovcev, saj so sedaj zaslužili čedne vsote, ker je bilo italijanskih	prilož-
nostnih znamk kot listja in trave. Naj navedemo številke iz preteklih let: leta 1948 so bile izdane tri serije s petnajstimi znamkami, leta 1949 kar šestnajst priložnostnih serij z dvaindvajsetimi znamkami, leta 1950 pa trinajst serij z osemnajstimi znamkami. Leta 1951 pa se je število serij zopet dvignilo na sedemnajst, število znamk pa kar na osemindvajset. Leta 1952 pa je izšlo dvajset serij s petindvajsetimi znamkami. Letos pa se je število novih izdaj znatno zmanjšalo in prihodnje leto se bo to zmanjšanje še stopnjevalo Na račun kvantitete znamk je trpela kakovost, znamke so bile v hitrici napravljene in z vseh strani so se čuli protesti.
Prva serija, ki bo izšla, bo posvečena sedmi stoletnici raziskovalca in potovalca Marca Pola. Trije osnutki so že bili nagrajeni in izmed teh bo sedaj izbrana končna slika. Znamki bosta verjetno dve, ena za 25, druga pa za 60 lir. Ze za letos je bila napovedana serija v počastitev uvedbe televizije v Italiji, a izšla bo komaj prihodnje’ leto. Tudi to serijo bosta verjetno sestavljali dve znamki. Za stoletnico smrti kardinala Angela Maia bo izšla posebna znamka. Ta kardinal se je ukvarjal z raziskovanji latinskih tekstov in je tudi odkril znano Ciceronovo delo «De Republica«. Ena znamka bo tudi posvečena Carlu Collodiju, piscu Ostržka - Pinocchia Znamka bo izdana ob priliki postavitve spomenika Ostržku v toskanskem mestu Pescia. Svojo znamko bo dobil tudi skladatelj Alfredo Cattalani, ki je uglasbil mnogo del, med katerimi je najbolj znana «Wally». Za razne kongrese in velesejme ne bo izdana nobena znamka, le za XIV. mednarodni kongres zgodovine zdravilstva bo najbrž izšla ena znamka. Poleg tega pa bo izšla tudi ena športna znamka. Turistična serija, katere prvih šest znamk bi moralo iziti še ta mesec se ne
bo v prihodnjem letu nada- Madžarska je znana filate- kotni znamki za 1
ljevala, kajti turistična zveza, ne bi vedela priporočiti kakšnega kraja.
Z novim letom bodo znamke dobile tudi nov vodni odtis, ki ga bodo sestavljale peterokrake zvezde v mrežasti obliki, čez celo znamko. Poleg tega pa je poštno ministrstvo zagotovilo, da bodo vse znamke izdelane v bakrotisku in da bodo čim bolje izdelane.
Kot smo že poročali je Francija začela izdajati znamke, kjer so prikazane razne osebnosti iz del francoskih romanopiscev, pesnikov in dramatikov Prvi dve znamki sta prikazovali Rabelaisovega «Gargantuo» in Hugojevega «Ernanija». Sedaj pa sta izšli še dve znamki, ki nam prikazujeta Molierovo «Celime-no» in Beamarchaisovega iiFi-garoja«.
listom po krasnih znamkah, ki jih zadnje čase izdaja. Sedaj je izdala frankovno serijo, kjer so prikazane madžarske narodne noše. Serijo sestavlja osem velikih znamk.
Sovjetska zveza je začela v zadnjih dveh mesecih znova izdajati celo vrsto novih znamk, kar je opustila nekaj mesecev po Stalinovi smrti. Nove znamke so posvečene stoletnici rojstva slikarja Ko-rolenka (1 vrednota), 125-let-nici rojstva pisatelja Leva Tolstoja (1 vrednota) in otvoritvi novega prekopa Vol-ga-Don (šest vrednot).
Nadaljujejo se izdajanja spominskih znamk ob stoletnici izida prvih posameznih držav. Južna Afrika je izdala dve znamki, ki nas spominjata na sličen dogodek in ki prikazujeta tri-
za 4 penye iz leta 1853, ^ tugalska je izdala znamk, na katerih Je P ^ kraljice Marije II., k1 I6^ tudi upodobljena na V. portugalskih znamkah sto leti. Tudi portugalsl® lonije so izdale osem z ena za vsako kolonij0! , terih so naslikane prve ke iz leta 1853.
Združene države A ^ so izdale dve _novi aiu ena je posvečena g jn Georgeu S. Pattonu • ri. tankovskim edinicam	y
ške vojske. Na znamki sredini portret genera^ ^ tona. «jd straneh P8 s . tanka vrste «Patton» m cija. Druga znamka pa ^ la izdana na cast a jjj avtomobilske industrije. znamki je naslikan 0	.	(
Obe znamki imata no®1 vrednost 3 centov.
ZDRAVNIŠKI ODGOVOR NA ENO IZMED VPRAŠAgj
Ali kava zdrav ju škoduje?
Zmerno pitje kave ne škoduje, vendar je nemogoče P0^°l Ijati spošno veljavna pravila * Različne lastnosti koR^*
Iz medicinskega vidika spa- frike. od koder je prišlo v
te®1'
da kava, oziroma njena glavna učinkovina kofein, med strupe. V primeri z alkoholom in nikotinom je pa kava vsekakor precej nedolžno poživilo. Kljub temu se pa od časa do časa postavlja vprašanje, če je pitje kave za zdravje škodljivo. Pripoveduje se. da je odkril kavin grm v 15. stoletju neki abesinski pastir. Pitje kave se je sprva najbolj širilo med mohamedanskim svetom, v glavnem pač zato, ker muslimani iz verskih razlogov ne smejo piti vina. Na splošna se lahko trdi, da pitje kave občutno zmanjšuje konsum alkoholnih pijač. Že pred 200 leti .ie zapisal neki sodobnik, francoskega kralja Ludovika XV: «Ce bi kava ne imela nikake koristi, je že to dovolj, da je zmanjšala pijančevanje, ki je bilo prej tako zelo v modi. Naše žene lahko naredijo dopoldne kat po deset obiskov in se vendarle vračajo trezne domov.«
Razen kave vsebujejo kofein tudi čaj, kakao in kola oreh. Kola je priljubljeno poživilo pri črncih Zahodne A-
Evropo in Ameriko in danes izdeluje industrija najrazličnejše kola-preparate. Poglavitna sestavina teh izdelkov je kofein, ki učinkuje vzburjajoče na možgane in dihanje.
Pitje kave si je v Evropi le počasi utiralo pot. Se konec 17. stoletja so se An-gleži norčevali iz kave, češ da je «gnusen zvarek iz starih čevljev«. Najbrž ljudje takrat še niso imeli pravega okusa za kavo ali je pa gospodinje niso znale pravilno pripravljati. Vsekakor drži, da je kava osvojila svet šele v 19. stoletju
Uživalec hoče vedeti, kako se skuha dobra kava. previd-než se pa zanima, kako deluje kofein in če j? zdravju škodljiv. Zdravnik lahko odgovori le na drugo vprašanje. Kofein ni samo poživilo, ampak je tudi zdravilo, ki ga od časa do časa predpisujemo pri slabostih srca in obtočil, pri zastrupitvah ter migreni. Njegovo delovanje je mnogostransko: vpliva na osrednje živčevje. srce, obtočila in na ledvice. Da je pitje kave tako zelo pri-
Nedeljska križanka
VODORAVNO: 1. vrsta pol- Obri, 33. nagel hiter. 34. kož-
ža, 6. mestece v Tivatskem zalivu, 11. drugo naj višje gorovje na svetu 13. kratica za itNarodni svet«. 15. večji kraj .ob Soči, kjer je služboval Si: mon Gregorčič, 16. začetnici narodnega heroja, čigar smrt je letos užalostila vso Jugoslavijo, 17. časovna enota, 19. pisan naslov, 20. življenjska tekočina. 21. pogorje v Zadnji Indiji, 23. zver iz rodu mačk, 24, začinjen 25. reka v kitajski pokrajini Sinkjang, 27. 27. južni sad. 28 prostor za fizkulturo, 30. moško ime, 31-
ni čut, 36. kemična spojina (radikal), 37, sorodnik, 38. prednik današnjega goveda, 40 mlade krave 41. vzklik, 42. šolski zavod. 44. kemični znak za zlato, 45. napadajoč, zbadljiv, izzivalen (tujka), 47. oseba iz «Tisoč in ene noči«, 48 nedoločni zaimek.
NAVPIČNO:	1. pooblastilo
za sestavo vlade, 2. pesniški veznik, 3. kakšen, 4. židovsko moško inie, 5 hrvatski šahovski mojster, 6. moško ime. 7. šarenica v očesu, 8. Zid, 9. angleški pomožni glagol (fo-net.), 10. žensko ime, 12. druž-
benogospodarska oblika ki temelji na mezdnem delu delavskega razreda, 14 zdravilišče, okrevališče 16. kravja dekla, 18. izgotovljen, 20. vpiti. 22. mesto v Italiji, 24. okusen sad (množ.). 26. moj (franc.), 27 osebni zaimek, 30 kompas, 32. neprehodna, zaprta črevesa (v medicini), 34. moško ime. 35. živalska smrt, 38. povzroča občutek bolečine, 39. nemški filozof, utemeljitelj nauka o skrajnem individualizmu in etike »nadčloveka« (fonet.), 42. krajevni prislov. 43. odmev, 45. veznik, 46. predlog.
rr		2	3)	4	5	r	6	7	8	9		10
		11				12					m	1
13	14		15							M—B I	16	
17		«		'9					m	20		1
21			22	■	23			M	Zh			
25				26			ii	27				i
	26											H
20							■	31				
33				■				■	26			n
37				36				39	m	ko		j
M			42			\			43	m	44	
										46	m	1
47						n	M8					I
Rešitev prejšnje križanke:
VODORAVNO: J. komar -vodik, 2. Ilovik — šakali 3. ni — Anabaza — Ir, 4. iva —aroma — mak, 5. Nika — era — vada, 6. raja — osa — Anti, 7. Una — Atila — Eol, 8. Bi —: avenija — ti,
9. Arenas — jantar, 10. denar — stoki, 11. naval — cesta, 12. Milan — patos, 13. cer — nor.
NAVPIČNO: 1. kinin — ru-bad, 2. olivin — manire 3. Mo — akacija — en, 4, Ava — Avala — Ana, 5, Rina —
ara — Avar, 6. vaza — ena — Ajas, 7. Oka — vsota — Ant, 8. da — matrone — to. 9. Iliada — stotak, 10. Kirka — Ilir, 11. Karel — notes, 12. Samac — palij, 13-bor — sin.
ljubljeno,	je vzrok ..	.ijajpc.8
da kava	vpliva P°	Ob1'
in preprečuje zaspan	na
čajno ie	tako, venda
da
ljudje, ki kljub te®u. jaiv popili več skodelic _"s_e'
ko takoj in trdno f
m1'
fein olajšuje asoC .Lt. tr sli in osvežuje pozp1’■ .j' zb-’ tn ni čudno, če se =a :e nf rajo v kavarnah. ^ rnsc°tl. kega francoskega ' r ^ (jr sca, da bi brez kav en0stii lo Voltaira in ProsV1“ jHe»0> ni popolnoma neU^;„ata 1,1 Kofein in alkohol y.P* ,ends(l iste duševne funkcij® .. če ju uživamo v ' sniis!j ličinah. v obratnem
Mnogi trdijo, da P° kave laže prenašajo dnevne težave 1D,“S jezijo ter da laze P. jeio razne neprijetno® •
š* zdraaelo''ani«
J,S" «5«
Ce predpiše fein, hoče oslabelega
 	„ srca. . *'raili%
kofeina na ožilje Je , ■„ l' Medtem ko krči drobovja .razširja .z ^ r,8 možganov in led,vlj;,iCafr. ?. širjanjem žil v led	led]'1
-	TlO*}	_	iZl°
več£
čevanju seča po ,vSf	žil
ju kave. Razširjenj	^ j-
možganih pa povzro • spoCl... počutimo sveže in 7jrav® in da laže mislim0- ,vajs8t’ predpisuje navadno	enkt5
ina .na„ sk®
pojači tudi dejavno® jz kar se izraža v večje® plt*
ke®.;, v
ZdtaV
d n
ko grama kofeina ® y . medtem ko se nah^-l e u zvon.
delici kave Je P0JedP šk°“, desetinke grama. G to Ijivosti kofeina mora® ldt> tu reči. kot pn. "od vilih. da je odvisn 5reds' ličine. če ie kako voSpiK} škodljivo ali ne Iz oV*r na živalih vemo. d ^ p kofein v velikih d oh k, lahko privede® ^gotr8-!
melosti in smrt’- ^lco
na zloraba kofeina
kr°n
iči®
vede človeka do *"j<aže .,j, zastrupljanja ki s 0triPar!L-močnem srčnem -u po -nespečnosti in tjes . p dati moramo. d8 P- *>• S
močnem srčnem	po'r<
r
mo.	n*	ti
ne more nad°m£® jn da. p8 .. ^
ben način spanja , (ut|i pri močni utrujen	vSe
more preprečiti. K r8 po čt prebdi s kavo.	Kr
sl iti. da se bo to nek0 maščevalo.	nos*?,,.
Nesmiselno bi	prav’|ti
Ijati splošno vepa	pOP^
koliko kave s®e,.„t ti„,„e
na dan. Podobno ko* druga poživila m * velja tudi za k vajen- ga tisti, ki je nanj nav |p z nese več kot pa pfotJ Ko-ni navajen v	Pr	atr3'
mamili ne 0Pa”"nSke / p«' feinu prave bol rjip«t.jjaa stl. Morfinist na P ico1 -r trebuje vedno večje p morfija in Če n n®s
doma' odtegnemo j. y resni abstinenčni P vsav %v
fetarju« ni tre jn c pe večjih količin kaj* k3v a? radi stalnega^ je zjo^jef
more spati liran in i svoje
mo tega.	._
v> abstinenčno^ DrjmcL z«
11	UWi	*
primiran in utl '!.':rc k8''c'pra' dobi svoje ®®r’trati'.?* )®j smemo tega.^ reak
jo opazujemo	kave	C
morfinistih, P	navad j tr^
mnoge	-	»	”	•
J® - se ti "‘jtsK pije*-.f sai
S povijajo* Piia%r. S'
Avtobuse
- ve Avtobuse ČK I«1
nek®fi,agu K«
Chi°afu0m, - vi
močni® 'C vrne]pbtr
avtobusi zvece njip
- odprejo P okno rSd-
fr^dnjU*
prostorom za vo na
čita v avtoo ibije »	^e.^
Veter, ki se v jnP t,ia® j-
50 km, £u*a ves Pra trai8 jja®
odpadke.	...
več dra z ®e“" zamjo
je treba _-..n	5
se
umaz
SIMCA
Koliko
POMORSKI UNKVK1K	—	5	—
VIŽO VL JE IMAJO SVOJ
tkaktor
, a .^eden, minulo sredo, S«i 7 Vlž;ovljah pri sijanu preizkušnja ali
tr-M a.clIa kmetijskega avtorja. Stroj je nahaja domača uprava upravnih pusetniko-v «rjev predvsem za prednje zemlje. Služil bo L. 0 tudi za razno-'stna poljedelska opravi-*. zlasti za prevoz kmetij-?la Pridelkov in potreb-za košnjo trave in '4, za pogon mlatilnice j® drugih strojev, v kolikor slednji bili potrebni in .]ituPrava smatrala za ko-3 da se nabavijo, traktor s plugom je do-
,	znana tovarna
jz severne Italije
ftevigllo), ijj je speciaii-
jana za izdelavanje v . v' vrsti kmetijskih trak-riev z Dieselovimi mo-različnih jakosti (12, 25 in 38 KS). Vižov-r1'50 si nabavili traktor 1; 25 vKS, kakršnega ima čin na5iem Krasu tudi ob-j, a Repentabor od avgu-^ Meseca t. l. in ki tudi ^Jbolj odgovarja gosposkim potrebam in razdam naših kraških kme-y»aicev pn najtežnjih in dražjih kmečkih oprav-
..freizkušnjo in kolavda-Jo traktorja so napravili, mi, Pr‘Sotnosti tudi zastop-tukajšnjega kmetij-. nadzomištva, pred-
PO PODATKIH SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA PREHRANO IN KMETIJSTVO jJtarain ZNANA TVRDKA
  	.......--— ...... V .. ■'■■■■	""	***■ — -	'	I
Svetovno kmetijstvo
v zanimivih številka
Koliko je na svetu kmetijske zemlje - Koliko ljudi živi od kmetijstva - Koliko se na svetu pridela pšenice, koruze, riža, krompirja itd.
vt«h
Siku
ha zelo starem trav-deteljisču z izra-
>jj.	vucoeijn>uu z izra.-
Uo . aško. kamnito zem-
Travln skalnato podlago.
w k so preorali s stro-
RiP 7 Popolno zadoščenje
je hiVega lastnika in delo
trvav opravljčno cel° nad m v/ kovanje zainteresira-
čin ^^otnih glede globo-
pA, kak°r tudi glede
tika- Prebranega trav-
5iQl’ -«««;
hlaJ ,dveh ____.1	  „
travnika, za kolikor bi gugate bilo potrebno delo Ha«. Etarov volov in naj-
^ 13udi skorai ves
5?vxsiti<
'• Saj je traktor s sa-vodičem preoral v ko-li^J dveh dobrih urah to-
Pitigom traktorja, tjen	svoj lemež dopol-
toočm P„osebnim. izredno je t 111 železnim dletvom, tL ar hrustalo in pokalo ie kamenje v zemlji u*t> in ruvalo.
C? nekai leti si olovek b0 11 hi upal misliti, da * Oliv di na našem Krasu, tioe?0 in kamnito zemljo, i obdelovanje zemlje, t	traktorja,	ki	je
Iti aprednih deželah. ?la-tjJ.k ravninah, že skoraj Hm "?°'ma izpodrinil in it r>r ^til živinsko vprego fleiovVeclni tudi r°dn° ob* Vih jan3e zemlje po vrto-hL/J. sadovnjakih. Saj so
kle 1? 'n Praksa poka-*Wi v Ie traktor oni ko, v k; omogoča umnemu thjv^aieti, da prihrani Heža * ruda in dragoce-
^erv, a vsa-i pn nai' in najvažnejšem
ljUrt-t ltt) delu. Delovno
in potrošniki sploh
ležuj °^ai° b'ti gotovo hva-
Ij^. 7 Prvi vrsti uporab-<ilj;gna .traktorjev v meha-
- »tvvvi J C v v nivin*
|oca kmetl.1'stva. ki omote n Poleg uveljavljanja tAjdh	h Agrotehničnih
vihje’ zadostno preskrbo-Pr&biv dakl° naraščajočega v8akrt	.a z zadostnim
(ItuJj^hJim kruhom in trti.er‘a P'r;delkov zemlje po
Na Cenah’
Nhme?nim Vižovljam pa o m ’ u bi imele res obi-iehirn6 °v z hovo nabav-lith H.^trojem in da bi ^lafai ičtine bogato | boirtim hjihovo umno in
213 siužfV10^• del°' To p/
tUgiJ:	tudi za vzgled še
Listje je odpadlo. Pobrali ga bomo za steljo v naših hlevih
Kakšen' pomen ima kme- 26,1 odst. in v Airiki 24,9 odst. j vali, namesto da bi napredo-tijpiCvo v svetovnem gospo- j V Afriki, Aziji in Ameriki je i vali spričo naraščanja prebi-darstvu tn kako se razvija po j mnogo, nerodovitne, puščavske | valstva. tako da so leta 1J51
•	•	•	-	!	-	 -i-	—•» pridelali 140,200.000 ton nza
ali 4 odst. manj kakor pred vojno.
Krompir na manjši površini kakor pred vojno
V letih 1934—38 so pridelovali krompir na svetu povprečno na nad 28 milijonov hektarih. Po vojni te površine še niso dosegli do leta 1951, ko so krompir, pridelovali na približno 21 milijonov ha. Skoraj tri četrtine krompirišč na Evropo (brez Najbolj je krompir
odst.) in Evropa 247 milijo- i	jj0 ga ima Azija 70
nov ha (7,2 odst.).	(odst., Južna Amerika 59 odst..
Čeprav ima Evropa, najmanj , ZSSR 50 odst. Severna Ame-kmetijske zemlje v primeri z ] rjka pa samo’]8 odst. čeprav drugimi celinami, je vendar) jma najmočnejšo kmetijsko na prvem mestu po razmerju ; .nroizvodnj0 na svetu. V Ev-med površino kmetijske m | ‘opj je 32 odst. kmetijskega druge površine-, od celotne j prebivalstVa. iz tega spozna-površine odpade v Evropi 50,1 mo da se je jndustrija v ve-
odst. na kmetijsko zemljo( v Aziji pa samo 22,7 odst., v Severni in Srednji Ameriki
PRIŠEL je: najprimernejši čas za
GNOJENJE SADNEGA DREVJA
Namen gnojenja je, da nadomestimo redilne snovi, Ki jih je drevo izčrpalo iz zemlje ali Ki jih. v dotični zemlji primanjKuje - Razne vrste gnojil in njih uporaba
Sedaj v pozni jeseni je najprimernejši čas za gnojenje sadnega drevja To opravilo, ki bi ga nihče ne smel opustiti, je za uspeh sadjarstva zelo važno, kajti brez rednega gnojenja ni mogoče pridelati lepega sadu. Tega pa večina naših sadjarjev ne upošteva, ker le malokdo gnoji sadnemu drevju. Posebno na slabem je v tem pogledu ono drevje, ki stoji na travnikih ali pa splošno na celini. Drevje na parobku njiv dobi nekaj gnoja z njive. Sadno , dreyje nujno pp-trebuje ghoja. Pomanjkanje gnoja je krivo, da pri nas ne pridelamo toliko sadja, kolikor bi ga lahko. Tudi kakovost sadja bi bila mnogo boljša, kar je še celo bolj važno kakor obilnejši pridelek. Vsakdo mora uvideti, da brez rednega gnojenja sadnega drevja ne moremo zboljšati naše sadjereje in zato — ker je sedaj, tudi najprimernejši čas — oglejmo si nekaj navodil o pravilnem gnojenju sadnega drevja.
Namen gnojenja sadnega drevja je isti kakor pri drugih rastlinah, in sicer, da nadomestimo redilne snovi, ki jih je drevo izčrpalo iz zemlje ali ki jih v dotični zemlji primanjkuje Glavne snovi, ki jih sadno drevje naj bolj potrebuje so: dušik, fosforna kislina, kalij in apno. Katerih izmed navedenih snovi temu ali onemu drevesu najbolj primanjkuje, spozna, mo lahko po naslednjih zna. kih:
Ce primanjkuje dušika, ra. ste drevo slabo in poganja kratke in gostočesne ter malo rodovitne poganjke ter bledo in drobno listje. Ce pa je dušika v obilici, drevo dobro raste in ima veliko ter temnozeleno listje. Preveč dušika lahko tudi škodi, ker žvi>lačal«f~	drevo, ki le premočno raste,
p%W.nj,hovo umno m ma]o rodi Tudi les slabo dozori ,ker tako drevo preneha rasti. Posledica temu so zmrzle mladike, rak in smo-likavost.
Ako primanjkuje fosforne kisline, je listje majhno, a kljub temu lepo zeleno, sad pa je manj okusen in bolj kisel Koščičasto drevje se
začne zaradi pomanjkanja, let, zato potrosimo to gno-
fosforne kisline sušiti in sad začne odpadati. Večkrat se posušijo ceie veje in mnogokrat tudi celo drevo. Gnojenje z umetnimi gnojili, ki vsebuje fosforno kislino, v takem primeru gotovo pomaga.
Pomanjkanje kalija spozna-: mo po listih, ki so kodraste, in nepravilne oblike m po odmiranju sicer krepkih poganjkov. Največ kalija potrebuje jablana, za tem češnja in drugo koščičasto sadje, najmanj pa hruška. Naj-veeje pomanjkanje kalija opazimo navadno v peščeni zemlji.
Pomanjkanje apna opažamo po' raznih žnakih (koščičasto sadje je večkrat smoli-kavo).
S katerimi gnojili m kako je treba gnojiti sadnemu drevju.
1. Splošna gnojila so tista gnojila, ki vsebujejo v večji ali manjši količini vse prej navedene redilne snovi, Ta gnojila so: hlevski gnoj, gnojnica, straniščni gnoj in kompost ali mešanec,
2 ” ‘
jilo rajši vsako leto. Hlevski gnoj je zelo različnega sestava in kakovosti, zato je tudi količina gnoja, ki ga potrebujemo za pognoji-tev enega drevesa, različna.
Kako gnojimo? Gnoj pod-kopljemo pod drevesno krono, in sicer enakomerno po vsej površini in ne le v bližini debla. V bližini debla je pač najmanj korenin, a največ jih je pod kapom. Da
jih je tam največ, je lahko umljivo, ker tam pade največ padavin. Za tekoči gnoj, to je za gnojnico, in v vodi raztopljena umetna gnojila (čilski soliter) pa napravimo na površini pod krono, zlasti pa pod kapom drevesa več lukenj, ki jih napolnimo s tekočim gnojilom. Najboljši čas za gnojenje je jesen, zato sadjarji podvizajte se in gnojite pravočasno in obilno sadnemu drevju!
Vškiadiščenje
kap&ssrcic za zimo
Pozne kapusnice za Vzim-Ijenje, t. j. za porabo pozimi do pozne pomladi, shranjujemo prečej poznb, ne pa takoj po prvi slani ali mrazu novembra ali decembra. Zelje ali ohrovt s trdimi glavami Umetna gnojila vsebu- j porežemo tako, da ostane
R si bodo s tem olaj-hoj trud in izboljšali gospodarski položaj.
A. C.
jejo po eno ali	največ	dve j	kakšne 4	cm kocena pod gla-
redilni snovi. Ta gnojila so: Vo. Zvenjene liste odtrgamo.
Dušična gnojila:	čilski	so-	zeljnate	glave shranimo na
liter, žveplenokisli amoniak I posebej pripravljenih policah in apneni dušik (kalcijev cia-jv	ki ni prevlažna. Vse
namid).	, drugo zelje ali ohrovt, ki ni-
Fosfatna gnojila: Tnomaso- ma ge trdih glav, izkopljemo va žlindra m superfosfat. g koreninami vred in jih po-Kalijeva gnojila:	kalijeva j sa'd)m0 na gredico v kleti. Za-
soi 40 odst. in pa kajnit. ! grebsti jih je treba, tako glo-Apnena gnojila;	Živo	f®7	boko, .da	gleda le glava .iz
prah apn°'	]	zemlje. Za zasutje lahko upo-
Kdo bo pa vprašal, koliko [ rabimo pesek ali lahko zem-gnojila potrebuje vsako dre-Ul«. Ce primanjkuje prostora, vo? Dognano je, da porabi 13* lahko vložimo v obliki vsako sadno drevo približno! stožca. To naredimo tako, da Vsako leto in na vsak kva-( .naložimo rastline v krogu z dratni meter površine pod j glavami na zunanji strani, drevjem 10 g dušika, 15 g [ Vsako plast na sredi posebej kalija, 5 g fosforne kisline in : zasujemo s peskom ali z zem-15 g apna. Ce vemo, koliko |jj0 Kakor koli že vlagamo odstotno je to ali ono	j 2elje, bodisi poševno v gredi-
jilo in koliko meri površi-1 c- k>0disi v stožcu, moramo na, ki jo zavzema drevo, S11 paziti, da se glava ne dotika izračunamo potrebno | gjave Zaradi napačnega vla-količino gnojila,	ki ga	mo-	ganja b;	zeije začelo gniti.
ramo potrositi. Ce gnojimo
že več let, moramo te številke s številom let pomnožiti. S čilskim solitrom ni priporočljivo gnojiti za več
Prav tako kakor zelje in ohrovt vlagamo tudi nadzemeljsko kolerabo in cvetačo. Listnati ali rožnati ohrovt pa
lahko pustimo čez zimo na prostem, ker mraz vpliva u-godno, tako da se zboljša o-kus, zlasti listnatega ohrovta. Ce nastopi prav ostra zima, je treba rožnato zelje na prostem pokriti s slamo ali smrečjem.
Poglavitna skrb pri vzim-ljenju kapusnic je, da jih ne vlagamo rosnih in mokrih-Klet ne sme biti pretopla in prevlažna, mora pa biti zračna, Zatohle kleti moramo podnevi zračiti — najbolje ko je najtopleje, da kleti preveč ne shladimo, Najprimernejša temperatura kleti je 4"~8 st. C, Prav je, da imate v kleti toplomer, ker sami čuti niso dovolj zanesljivi. Kdor nima kleti, lahko vloži kapusnice — razen občutljive cvetače na prostem, na gredici na južni strani stavbe, in sicer tako, kakor jih vlagamo v kleti. Tako vložene kapusnice odenemo najprej s smrečjem, povrh pa še s slamo ali z listjem, vendar tako, da ima zrak pristop do rastlin. Ce hočemo rastline zavarovati pred preveliko vlago, naredimo preprosto streho iz desk; naslonimo jo na kole ob zid. Vložene kapusnioe moramo večkrat pregledati in odstranjevati gnile liste.
čini evropskih dežel že tako razvila, da nekmečko prebivalstvo prevladuje, čeprav je še nekaj dežel izrazito kmetijskih.
Afrika, ki ima največ kmetijskega prebivalstva, ima razmeroma zelo malo obdelovalne zemlje, saj je _ odpade na prebivalca povprečno 1,63 ha. Se slabše je razmerje v Aziji, kjer pride na prebivalca komaj 0,42 obdelovalne zemlje. Najugodnejše razmerje je v Oceaniji, kjer pride na prebivalca 6 ha obdelovalne zemlje, in v Severni ter Srednji Ameriki (povprečno skupaj) 3,85 ha. Večkrat pozabljamo, da je Jugoslavija med deželami, kjer pride najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca. Toda Slovenija je še na slabšem, saj odpade komaj 0.2 ha orne zemlje na prebivalca, medtem ko je pride v Združenih ameriških državah 1 ha, v Franciji 0,54 ha, na ozemlju predvojne Nemčije 0,35 ha, v Italiji 0,36, v Španiji 0.82 in celo v Indiji 0,45, v Jugoslaviji 0,47 in v Grčiji 0,38 ha. Na zadnjem mestu je Japonska, kjer pride komaj 0,09 ha ornice na prebivalca.
Pšenica na 173,900.000 hektarih
Med vsemi vrstami pridelkov pridelujejo na svetu največ žita, Prehrana večine prebivalstva je odvisna od žita. Računajo, da dandanes znaša .j svetovni pridelek žita na leto j 650 milijonov ton. Med žiti | je najpomembnejša pšenica, ki predvsem odloča, kakšne so prehranjevalne razmere na svetu. Zato tako skrbno spremljajo vsako leto, kakšna letina pšenice se obeta. Pšenica zavzema 36,6 odst. površine vseh vrst žita. S pšenico se hrani nad 50 odst. svetovnega prebivalstva, medtem ko drugo prebivalstvo uživa riž, koruzo in druge vrste žita.
Pred vojno so pridelovali pšenico na 168,920.000 hektarih, dandanes pa na 173,900.000 ha ali na površini, ki je za 3,5 odst. večja od predvojne. Največ pšenice pridelujejo: ZSSR (41,700.000 ha ali 24 odst.), Združene ameriške države (28,459.000 ha -— 17 odst.) in Kanada (7 odst.). V Združenih ameriških državah pridelujejo pšenico na površini, ki je za 28 odst. večja od predvojne. Po vojni je skrčila površino za pšenico nekoliko bolj samo Argentina (za 783.000 ha). Po začasnih podatkih so lani na vsem svetu pridelali za 18,5 milijona ton več pšenice kakor predlanskim. V Združenih ameriških državah so lani pridelali za 32 odst. več pšenice kakor leta 1951, v Kanadi za 22 odst. in v Turčiji za 17 odst. več. Avstralija pa je lani pridelala za 12 odst. manj pšenice. Hektarski donos je lani znašal v Združenih ameriških državah 12,3 q, v Kanadi 17,4 in v Argentini 10 d, na Danskem 30,7, v Belgiji 32,3 in v Švici 24.1 a.
drugi^ svetovni vojni, spozna- j zemlje. Tudi po razmerju med
njo pfecej dobro iz podatkov, j obdelovalno, zemljo in kme-
ki jih objavlja .švetoVna or-j tijsko površino je Evropa na
ganizacija za'prehrano in kme-■ prvem ‘ mistu, saj odpade na
tijstvo (FAO).	j obdelovalno površino 61,1 bdšt.
Na svetu je 3448 milijonov ha kmetijske zemlje, v KSSR pa
kmetijske zemlle	60’5 octst' v Az!J1 a9'8 odst2
kmetijske zem je	I Severni Ameriki komaj 38,2
po podatkih iz leta 1950. Naj-1 od	J žni Atneriki 14,i
Več kmetijske zemlje >ma | odst, v Al-riki 334 odst. in v Azija, ki je tudi najvecja ce- : q ■ ^	^z Avstralijo) 5,8
lina, m sicer 755 milijonov ha, .
ali 21,9 odst. kmetijske površi-	v’	_•
ne na svetu. Toda upoštevati j 1409 milijonov ljudi živi od je treba, da ima Azija tudi;	kmetijstva	(odpade
največ prebivalcev. Severna in :	Dandane3 je na vsem svetuj ZSSR).
Srednja Amerika imata 6,4 , ^3^ milijonov prebivalcev. ! razširjen na Poljskem, kjer so milijonov ha kmetijske zemlje : R-gunaj0 da se preživlja v ! ga leta 1950 pridelovali na (18.7 odst.), Afrika 634 mili-, kmetmtv’u 14,09 milijonov lju-' 2,642.000 ha. V Nemčiji krom-jonov ha (12,1 odst.), Oceani- dj. tore) nad polovico ali 58.j pir zavzema 2 milijona ha, v ja 402 milijona ha (11,6 odst.), j odst Največ kmečkega prebi-1 Franciji milijon ha in r.a Ce-ZSSR, 349 milijonov ha (10.1 (valsjva ima Afrika — 73 odst., j hoslovaškem okrog 650.000 ha.
. .. ,	-c,. *ai -,s	1	”	""	v Združenih ameriških drža-
vah pridelujejo razmeroma malo krompirja, saj zavzema le 548.000 ha.
Leta 1951 so pridelali na j svetu okrog 227 milijonov ton krompirja, pred vojno pa je znašalo povprečje 233,033.000 ton.
Amerika prideluje po vojni za 51% več živeža
Po drugi vojni se je kmetijska proizvodnja najbolj povečala v Združenih ameriških državah, kjer pridelujejo zdaj približno ža 51 odst. več živeža kakor pred vojno. Tudi v Afriki in na Bližnjem vzhodu so precej napredovali, tako da pridelujejo 19 odst. živeža več, na Oceaniji pa za 8 odst. več. Toda Evropa še ni dosegla predvojne ravni; prideluje še vedno za 5 odst. manj. Tudi Daljni vzhod prideluje za 2 odst. manj kakor pred vojno. Južna Amerika prav tako napreduje, saj daje za 20 odst. več najpomembnejših pridelkov.
Čeprav Evropa še ni dosegla na splošno predvojne ravni, je vendar delno napredovala, saj se je povečal hektarski donos in po vojni pridelujejo več pšenice na račun drugih manj vrednih pridelkov. Zlasti je napredovalo kmetijstvo v zahodnih in severnih evropskih deželah, kjer se je hektarski donos najpomembnejših pridelkov povečal za 7 odst. Vendar je medtem naraslo število prebivalstva za 7 odst., kar narekuje kmetijstvu nadaljnje naloge, da bo proizvodnja primerno naraščala v razmerju z naravnim prirastkom prebivalstva.
TlilM
R0D0LF0
ki se je preselila v
ifdie 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev
svetovne
znamke
s križnim šivom za gumbnice, pr ! trje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez o kv ir a.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljem poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z jamstvom. Obrečno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezpla čen pouk v vezenju.
GKAS	mJkSEM
&rno
(5t:;mc0 T7* nedeljo z veliko kitili cr^Trzacanov vred po-iVoa pomjn našega nepo-
k ^ladatlfr dan3ega užitelia o bevi,,z ,Ja Volariča, smo No k ani 'Pomnili na pu-f^istim!am. 3° ie povzročili v kult ln povojna do-f *tjvi r, ,ln°-prosvetnem živ-b ^i i«?	bbo	vredno,
hjegc, Oevin prosvetar-
b°bčin h vrUn! sNha 8 ;3e nJegov grob malo v 0 Vsi G olepšala, vendar vf Pret~ ren3a' da I* t0 še
{. * od al°- Čeprav je mi-fi, 6olga jegove smrti (1895) 1) j« 't°ba, je naj spomin V ,* 7edno živ.
o?tv*h '°*n3ih novembersklh i>-arljiv ■ nai*' portič izredno zlasti , Privlačen. Zato StlSvalp"b nedeljah polno ,ttska	naša dva go-
V, rata pa polno go-
t ed
>v, £?»“ le nekaj takšnih
ta,, t ča.,Se 3im zdi. da ie 6, ar0vat:	najbolj praktično
4^ Um6 z leve * des'
go nekdo, ki se je še nedav* no kazal za borca za naše pravice, Odkar si je nalepil nov poklic, je svoj videz odlepil, ko je dal svojega otroka v italijansko šolo. Mi vse to dobro vidimo in obsojamo ter pravimo,’ da bo prišel čas, ko jih bomo vprašali, da naj nam objasnijo, razliko med besedo in dejanjem.
TRNO VICA
Našo vasico že lepša sicer skromna, a čedna hišica Eme, vdove Skrk, zveste pristašice našega gibanja. Skoro se bo vselila_ vanjo, zato ji že vnaprej želimo v novem domu obilo sreče in (^obre volje ter vsestranskega napredka 6b-čina je popravila pot ' proti borovemu gozdu in našim parcelam, ki jo je neurje močno pokvarilo in nismo mogli z vozili po drva in steljo.
Skrbni gospodarji izkoriščajo lepo jesensko vreme za razna dela: orjejo in zaora-vajo gnoj, obrezujejo trte
haza^V n)lh°vlm politični?11' osBKraniem st> sam0 t6«Vpiie]0 . interesi, ki it, Parori velike interese (da dne "kupnostl. Tako
(da skup
er> t=u.vedemo samo en • lakšn0 načodno vlo-
hapetostjo kot jo kažemo na zunaj- Nismo vsi enotni v željah in mišljenju, vendar ni •med nami nikogar, ki bi si želel Italijo. Tudi kaže. da so kominformisti zavohali Vida-lijevo kuto, ki je z njo dolgo prikrival svoje agentstvo za italijanski imperializem.
SALEŽ
Skupina Tržačanov je rekla, da se skoro ne upa več k nam, da smo pretepači) Ce pa je naša vas dobila v) zadnjem času ta naziv, ni to krivda domačinov, ker se naša napredna mladina izogiba posurovelih sredstev. Za takšna obračunavanja so temeljito izšolani nekateri kominfor-mistični škvadristi iz Sv. Križa ki delajo s svojimi vandalskimi podvigi sramoto svoji rojstni vasi in	vsej naši
zemlji. V tem so	se znani
Giorgio, Vidoni, 2upanov Marjo in ostala njih druščina posebno izkazali v soboto (14. vam	t.mj svečer. Nič	manj kot
itd Poslužujejo se traktorja, 24 smo Jih našteli,	ko so pn-
ker z njim orjejo bolje (glob- • drveli k nam z namenom, da
obračunajo z na-0	napredno
mladino Ker niso	te dobili,
v osmici so odšli v gostilno, kjer sp takoj ustvarili povod za napad na ^etvorico, ki je
ker z njim orjejo bolje (globlje) in hitreje. Jesensko rahljanje težke zemlje je umno delo, ki izpostavlja zemljo srežu.
Tuai mi spremljamo razvoj dogodkov okrog Trsta z večjo
bila v kuhinji. Začeli so jih
neusmiljeno pretepati in najbolj poškodovali na glavi Miliča Karla.
Po doseženem namenu je tolpa odšla slavit zmagoslavni škvadnstični jurij k svo^ jemu strankarskemu pristašu Pircu. Vemo, da je bila ta zadeva organizirana in izvršena po nalogu onih, ki 90 postali žolčni zaradi razvoja tržaškega vprašanja kot jim no prijal vemo, da besnijo, ker jih dogodki preraščajo in je Titova Jugoslavija mednarodno vedno bolj uvaževana; tudi razumemo njihov bes na naš° povezanost z matično zemljo, ki smo nanjo vedno bolj ponosni. Naša gostilničarka je povedala resnico, ko jim je v ogorčenju nad njihovo brutalnostjo zabrusila v obraz:	((Divjajte zato, ker
vam bije zadnja ura in se vam majajo tla pod nogami.«
Takšna je visoka šola Vi-dalija in njegovih pobočnikov. Kaj pa bi šele bilo, če bi mu uspelo privezati ta kos naše in samo naše zemlje k raztrganemu italijanskemu škornju?! A to se ne bo nikoli zgodilo, ker je od Triglava do Kajmakčcjlana in našega Jadrana ena ‘sama odločna in dovolj močna volja; Tukaj smo mi gospodari
ZGONIK
Priznamo, da je iz naše vasi redkokdaj čuti glas. Sicer je res, da nimamo posebnih novic in živimo le v skrbi za kos kruha. Čutimo, da smo vsak dan bolj na lede ni plašči in je borba za zaslužek vedno hujša Ne kaže na boljše in ni upati, da bi se ta položaj, to gospodarsko propadanje zaustavilo. Zato nismo te dni, ko se tako živo razpravlja o naši usodi in gre zato, ali bomo lahko v miru živeli, delali in napredovali, ali pa v trpljenju propadali jn umirali. Prvo bo omogočeno, če bo tod odločala naša domovina Jugoslavija. Ne bojimo se povedati, da so še do nedavno imeli nekateri med nami o tej naši domovini slabe pojme. Pa smo počasi zvedeli, da imajo delovni ljudje v rokah škarje in platno in sami vedno bolj odločajo o svoji usodi. In mislimo, da je tako pošteno in prav. Do popplne jasnosti pa smo prišli v zadnjih dveh mesecih, ko smo vidčh kdo je naš odkritosrčni zažčitnik in čuvar naše krvj. naših src in duš. Zaradi tega vihra pri nas in v Koludrovc (ki je malone del Zgonika) jugoslovanska trobojnica.
Koruza se čedalje bolj uveljavlja
Po vojni pridelujejo koruzo na nekoliko manjših površinah na vseh celinah; pred vojno je koruza zavzemala 88 milijonov hektarov, leta 1951 pa približno* 87 milijonov ha. Ni še podatkov o lanskem pridelku. Čeprav predvojna površina še ni dosežena, se koruza čedalje bolj uveljavlja in hektarski donos narašča Predlanskim so pridelali za 18 odst. več koruze kakor je znašalo povprečje v letih 1934 — 38. V Združenih a-meriških državah so pridelali leta 1950 za 41 odst. več koruze kakor povprečno pred vojno. Tudi v Aziji je bilo za 11 odst. več pridelka, v Afriki pa za 17 odst. Pač pa je nazadovala Evropa. Pred vojno je pridelala povprečno po 17 milijonov ton koruze, leta 1950 pa komaj 12,900.000 ton. Lani pa so evropske države pridelale 14,200.000 ton koruze. Največji pridelovalec koruze na svetu so Združene ameriške države, saj same pridelajo polovico svetovnega pridelka.
151,500.000 ton riža
Medtem ko na svetu pridelajo po vojni nad 171 milijonov ton pšenice na leto, so leta 1951 pridelali 151,500.000 ton riža ali za 0,1 odst. več kakor pred vojno. Največ riža pridelujejo na Daljnem vzhodu. V Evropi so lani pridelali 1,540.000 ton riža ali približno za 400.000 ton več kakor pred vojno. Na Kitaj* s«, v m in .v Indiji so nazado-
MESO IZ HLEVA — V PARIZ
Francoska vlada je te dni uvedla zanimivo novost v trgovini z mesom. Uresničila je načelo: ((Blago neposredno od proizvajalca do potrošnika«! Vsi vmesni prekupčevalci naj se izločijo, da bi si potrošnik lahko nabavil blago po čim nižjih cenah. Dva vagona- živine so odposlali preteklo nedeljo s posestev Creu-se naravnost v Pariz, kjer so jih zaklali v občinski klavnici po naročilu državnega tajništva za gospodarstvo. Meso so izročili raznim menzam, zadrugam in menzam po tovarnah, Tega načina dobav-1’janja mesa bodo deležni tudi mesarji, ako se bodo hoteli ridružiti sistemu ((kratkega roženja« («circuit court«), kakor so označil to vrsto neposredne kupčije z mesom.
SVILA-ARISTOKRATINJA
Na nedavnem mednarodnem kongresu o svili je neki govornik dejal:	Svila je od
množičnega proizvoda postala zopet aristokratinja. Predstavnik Japonske je navedel: Od leta 1888 do 1. 1934 je napredoval jzvoz svile iz Japonske od 1000 na 31.000 ton letno. Takrat je bilo svileno perilo v modi, predvsem svilene nogavice. Te so preplavile svet in tudi Ameriko. Države, kjer gojijo sviloprejko, kakor Japonska in Kitajska, so doživele silen industrijski razmah. Toda še hujši je bil morda padec, ko so se pojavili ra ion, majlon in perlon ter izpodrinili svilo s postojanke ki je nidkar več ne bo do segla Pravijo, da bo svila v bodoče samo dragocen predmet kakor so biserne ogrlice, fine dišave in kožuhi.
CEVUH dobre in poceni
dobite za velike in mole v trnovim
Jobtp Tfcevibnnl
TRST, Ulica Vasari lli tel. 0RB81
OBILEN PRIDELEK SLADKORNE PESE V FRANCIJI
Medministrski odbqr v Pa' rizp je odbil predlog držav' nega odbora za cene, naj se zniža cena sladkorne pese glede na to. da je bil letošnji pridelek zelo obilen in je prekosil za 2 milijona ton lanskega. Tudi letos ostane cena sladkorne pese pri 4.900 frankov za tono; neizpreme-njena ostane tudi cena sladkorja pri 72,20 franka za kilogram pri odhodu iz tovarn Državni odbor za cene je predlagal znižanje cene sladkorne pese za 300 frankov pri toni Vlada je zajamčila ceno' 4.900 frankov za pridelek v višini 12 milijonov ton; ker je letošnji pridelek za 2 milijona višji, bo morala najti denar za jamstvo do višine 14 milijonov ton iz drugega sklada.
F si o nalivno [n>'n> v tlnt
STARŠI! ŠOLARJI!
Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PA Pl IINKI - 'nSMAlIiM
U. BERNARDI - El. Mazzini, 44
TEL. 93-667
dobi v dar eno dobro nalivno pero
VSE ZA SOLD PO ZMERNIH CENAH
NALIVNO PERO BEKNUSI JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.. LIR - 1 LETO JAMSTVA
KAROSERIJA
izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije
Trst, Ul. Cologna 4§ - tel. 52-32
rr.
ni
MOTOM 48 OCM
Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zastopstvo ..Gilera"
MOSCHION & FR5S0RI TRST. Ul. Valdirivo 34 tel. 23-475
GEOMETER
izdeluje riačrte za hiše in vile, zemijeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19, ure-Brezplačne informacije in tehnični nasveti.
TRST - UL. CORONEO ST- 1/IH - TEL. 5960.
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
Z/IDR. HOMCII TRGOVCEV l JESTVINAMI
TRST - Ul. Valdirivo 3, tel. 50-34
V ItKJIE
Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačna in megleno. Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 10.2 stopinje; najnižja pa 5.5 stopinje.
TttST, nedelja JžJi. novembra 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
KAI»»
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 8-15:
Slovenske narodne. 16.00: Od Nabrežine do Tolmina pevskimi zbori. — Trst II.: 9.45 Brahms: Rapsodija kontralt in orkester. 17.00: Koncert zbora iz Mačkove • Trst I.: 17.30: Simfonični koncert, dirigira Guido Can e
v sv > A
Mmmmm
■n '\V
.	.r.	.	mmrai	„	d.H	»gl,,*!	,	S0I.VAY
Ljudslvo odobrava poziv DFS
Poglavitno je ohraniti mir - Skrb za življenje prebivalstva
V petek zvečer so imeli v Steverjanu na sedežu krajevnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji sejo, katere se je zaradi važnosti vprašanj udeležilo veliko število odbornikov. Seji je prisostvoval tudi član glavnega odbora DFS.
Najprej je bila na sporedu razprava o splošnih vprašanjih iz sedanjega političnega življenja, kasneje pa so prešli na tržaško vprašanje in na poziv Demokratične fronte Slovencev vsemu demokratičnemu prebivalstvu, da se spor med Italijo in Jugoslavijo poravna na miren in pravičen način.
Odborniki so poročilu slede-li z živim zanimanjem in se često vmešali v pogovor ter s svoje strani osvetljevali celotno vprašanje.
Predvsem so povedali, da se števerjansko prebivalstvo do kraja strinja s pozivom DFS, kajti med njimi ni nikogar. ki bi si v najmanjši meri želel spopada. V svetu vedno bolj prevladuje mnenje, da je treba vse medsebojne spore poravnati na enakopravni podlagi med obema prizadetima državama. Treba je s pametnimi in sprejemljivimi predlogi stopiti za zeleno mizo in si iskreno povedati zahteve in pravice ter priti na tej podlagi do rešitve, ki bi tzsaj v neki nieri zadovoljila Obe sporni stranki in ki bi predvsem odstranila nevarno eksplozivno ozračje, ki škoduje interesom kolektivne varnosti
Danes je v prvi vrsti in na prvem mestu vsepovsod najvažnejše vprašanje miru. Njemu je treba v precejšnji meri podrediti vsa ostala drugovrstna vprašanja. Kajti v mirnem ozračju je mogoče najti tisto demokratično >.n enakopravno skupno sodelovanje.
tatov, kakršen je tudi bipar-titni diktat od 8. cktoora, politika diktatov je politika u-stvarjanja mednarodne napetosti. Taka politika je miru najnevarnejša.
Se je čas. da se taki politiki skoplje globok groo, da ne bo po vzgledu Monakovega privedla do novih svetovrnh pretresov, do novega krvo-prelitja in uničevanja dobrin, ki jih je človeštvo s tolikimi žrtvami zgradilo.
Za sedanji italijansko . jugoslovanski spor je predlagana konferenca predstavnikov petih držav s predhodno konferenco strokovnjakov najboljša rešitev, katero podpirajo vsi miroljubni narodi na svetu in katero podpira tudi italijansko ljudstvo, ki noče biti več potegnjen v vojno proti sosedni judianski državi.
Ob koncu sestanka so se po-razgovorili tudi o številnih domačih zadevah, pri čemer je prišla do izraza skrb krajevnega odbora DFS za življenje prebivalstva te zavedne briške vasi
Oklici: mehanik Ottorino Ba-no in delavka Pierina Puppu-lin, miner Federico Crozzolo in delavka Elena Scafuri, delavec Mario Gabrielcic in gospodinja Laura Marteilani. mizar Bruno Mervič in gospodinja Vianella Erusa, mizar Evgenij Zuljan in gospodinja Konstantina Spasaro, šofer Stanislav Pahor in gospodinja Antonija Dornik, delavec Fer-ruccio Devetta in delavka Vanda Makuz, delavec Alfonso D’Andreis in bolničarka Fedia Ruch.
Poroke: kmetovalec Stanislav Gravner in gospodinja Marija Žnidaršič, krojač Francesco Bottacin in gospodinja Elda Goneila.
m
IhimoViki dmmikl
V livarni SAFOG v Straži-cah se je v petek popoldne ponesrečil 45-letni delavec Teodoro Tarticchio iz Ul. Brigata Pavia štev. 25.
Med delom pri skladanju železa tovornega avtomobila je kos železa padel Tarticchiju na desno roko in mu odnesel noht sredinca.
Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal na sedež Zavoda proti. nezgodam na delu (INAIL), kjer mu je zdravnik nudil potrebno pomoč.
Padec s postelje
Na Zeleni križ v Gorici so včeraj zjutraj ob 8.45 pripeljali 7-letno deklico Olivo Giu-liani iz	Ul.	Ristori	štev,	27.
Deklica	je	ztjutraj	padla	s
postelje	in si	ranila	čelo. Ker
je bila	rana	precej	resna,	so
jo od tam peljal; z rešilnim avtom v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili potrebno pomoč.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - te!. 22-68; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Pon-toni-Bassi, Raštel št. 7 - tel. £3-49.
za svoje pravice
Ravnateljstvo kemične tovarne SOLVAY iz Tržiča je sprejelo delegacijo delavčev, ki so prikazali že dolgo časa nerešeno vprašanje, ki nima nobene zveze s poenotenjem plač, ki pa se nanaša na povišanje svoj čas skrčenega delovnega časa.
Znižanje delovnega časa je ravnateljstvo SOLVAY izvedlo oktobra lani. ko je zaradi pomanjkanja dela moralo odpustiti tudi precej delavcev. Tedenski delovni . čas se je pri tem znižal od 44 ur na 40 ur. Ravnateljstvo je tedaj izjavilo, da je to ukrep prehodnega značaja. S tem pa so bile, številne tržiške družine hudo oškodovane, kar je vplivalo na vse tržiško gospodarstvo.
Vzroki, zaradi katerih so lansko ieto podvzeli zgoraj navedeni ukrep, so letos odpadli, kajti medministrski od-
bor za cene je z ukrepom od 9. aprila 1953, štev. 363, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 85 od 13. aprila 1953 odredil znaten povišek cen sodi.
Do tega ukrepa je prav gotovo prišlo tudi zaradi časopisne gonje, ki je spremljala borbo delavcev kemične industrije proti odpustom.
Delavci pričakujejo da bo glavni ravnatelj SOLVA^ v Italiji razumel njihove upravičene zahteve in ravnal tako, da bodo delavci čimprej dosegli svoje pravice, za katere se že več kot eno leto enotno in vztrajno borijo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE j
V goriški mestni občini je | bilo od 15. do 21. novembra | 11 rojstev, 9 primerov smrti, ! 3 oklicev in 2 poroki.
Rojstva:	Virginija Apostoli,
Robert Beretta, Franc Littera, Ariella Bertoni, Anton D- Ago-stino, Franca Bergama3co, Silvio Silvi. Lucijan Lastella, Mauro Blasizza, Loredana Ga-leche. Elviana Persoglia.
Smrti: 70-letni trgovec Kario Rosconi, 91-letna gospodinja Lugia Furlani, 40-letni delavec Aldo Tomadini, 1 dan star Silvio Silvi, 13 dni stara Virginia Apostoli, 75-letna gospodinja Adalgisa De 'Lorenzi vd. Cvi-gel, 38-letni delavec Giuseppe Hočevar, 70-letnj drogerist En-rico Mazoli, 58-Ietni trgovec
ki preprečuje vsiljevanje dik- Luigi Tunini.
Vladu naj spoštuje s p r o j o t o sklop o
Notranje komisije Združenih jadranskih ladjedelnic so na predvčerajšnji skupščini sprejele resolucijo, ki so jo poslale predsedstvu ministrskega sveta-v Rim, ter v vednost trem osrednjim odborom sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
V resoluciji je rečeno, . da se zelo čudijo, kako je mogoče po soglasno sprejetem sklepu v poslanski zbornici in po stališču delodajalcev tolmačiti zadnje dogodke v Bre-
je žalitev soglasno izglasovanega sklepa v poslanski zbornici in zaradi tega pozivajo vlado naj se spoštujejo sprejeti sklepi.
Obenem so poslali izraze svoje solidarnosti tudi notranji komisiji tovarne Breda, družbi Pignone v Firen?e in družbi Ducati v Bologno.
V njej naglašajo svojo solidarnost z borbo delavcev teh tovarn, ki bodo s svojo enotno borbo prav gotovo prisilile delodajalce, da bodo odstopili
di Pignonu in Ducafiju. To * od svojih stališč.
1 ii?
DEVETA ŽRTEV CARBEHK PASAMKHICANE
Prvoplasirani Bonetto se je ubil
V četrti etapi je zmagal MIglloli, v peti pa Taruffi; v splošnem plasmaju je prvi Fangio
DUBANGO, 21. — Carrera Panamericana je zahtevala danes svojo deveto žrtev, ki si jo je izbrala prav z vrha prvakov. Felice Bonetto, prvoplasirani v splošni oceni, je zapustil dirko nepremagan — premagala ga je samo smrt. V četrti etapi Mexiko-Leon, ko je vozil skozi mesto Filao nedaleč od konca etape, se je Bonetto na nepojasnjen način zaletel v kandelaber, nakar gu je zaneslo še nekaj desetin metrov naprej, dokler avto ni trčil še v drug kandelaber. Dirkač je bil takoj mrtev, vendar je moral ostati še celo uro za volanom, ker se mu nihče ni upal približati. Z blazno naglico je namreč švigalo mimo še ostalih 90 av_ tomobilov in ljudje niso pozabili, da je predvčerajšnjim izgubilo življenje šest oseb, ki so se približale nekemu avtomobilu. ki ni mogel dalje. (Kot znano, jih je s polno brzino povozil neki ameriški dirkači.
Bonetto, ki je dosegel po vojni mnogo uspehov na mednarodnih dirkah, je imel letos junija 50 let.
Manj tragična je nezgoda drugega italijanskega vozača Bracca, ki je moral odstopiti zaradi okvar na avtu. Tudi lanski zmagovalec Nemec Kling se je ponesrečil in je moral odstopiti: pravzaprav se njemu ni zgodilo nič, le avto je pokvarjen.
Danes so dirkači prevozili dve etapi, od Mexika do Leona 420 km in nato do Duran-ga še 530 km. V začetku je pot vodila po hribovitem svetu in je bila vožnja težavna, pozneje pa je prešla v ravnino. Na teh dveh etapah sta lam postavila rekorde Villo-resi s 181,562 km in Nemec Kling s 180,892 km.
Razumljivo je, da je bil So-
fija ga je ločilo v splošni oce- Echevarria »Ferrari« 14.30’21”; m le 41". Usodno za Bonetta 7. Behra. «Gordini» 14.34’51 je bilo, da je pred mestom 8. Trevoux «Packard» 14.38’27”; Filaom daljši kos ravne ce- 9. Lucas «Gordini» 14.41 ’54”; 10. ste, kjer je dirkač razvil vso Bicci «Ferrari» 14.57T3”. brzino, pri vstopu v mestu pa je ovinek, kjer Bonetto ni mogel obdržati vozila na cesti Sledila je nesreča. Policija in vojaštvo ie komaj zadržalo množico, ki se je hotela preriniti do vozila z mrtvim dirkačem.
Na cilj četrte etape so dirkači privozili v naslednjem vrstnem redu:
1 MAGLIOLI, «Ferrari»,
2,15'4r’ (prejšnji rekord 2 uri 22’06”), 2. Fangio, »Lancia«,
2.19’50”. 3. Mancini, «Ferrari»,
2.20’09, 4. Castellotti, «Lancia»,
2.21’50”, 5. Lucas, «Gordini»
2.29'49’’, 6. Behra, «Gordini»,
2.31 ’44”.	7.	Ricci, «Ferrari»,
2-35’42”, 8. Rosier, «Talbot»,
2.35’58”, 9. Echeverria, »Ferrari«, 2.36’40",	10. Taruffi,
»Lancia«, 2-41*19". 11. Miller,
»Special«, 2.43’05".	12. Tre-
voux, ((Packard«, 2.44’01”
V naslednji etapi še ena presenetljiva vest, vendar ne tragična: zaradi okvar na vozilu je odstopil Maglioli. zmagovalec prejšnje etape. Ker je Fangio porušil Klingov rekord na peti etapi, so že objavili, da je on zmagal. Tedaj pa privozi Taruffi in časomerilci ugotove, da je njegov čas še boljši. Fangio pa je kljub temu prevzel nekoliko neprijetno dediščino: prvo mesto v splošni oceni za ubitiip Bonettom.
Na cilju pete etape so se vozači zvrstili takole:
1. TARUFFI «Lancia» 2.44’33”;
2. Fangio »Lancia« 2.49’57”: 3.
Castellotti »Lancia« 2.59’38";
4 Mancini »Lancia« 2.59’38”;
5 Rosier »Talbot«; 6. Echevarria ((Ferrari«.
Splošna ocena po peti etapi
pa je:
1. FANGIO »Lancia« 12.25’24";
2. Taruffi «Lancia» 12.35’07";
3 Castellotti «Lancia« 12.43’07”;
netto odločen voziti z vso 14. Mancini »Ferrari« 12.59’52"; možno brzino, kajti od Taruf-15 Rosier »Talbot« 14,09’30”; 6.
Atletsko prvenstvo Evrope v Bernu od 25.- 29. Vlil. 1954
BRUSELJ, 21.	- Delegati
20 držav so sklenili, da bo evropsko lahkoatletsko prvenstvo v Bernu od 25. do 29. avgusta 1954.
Določeni so bili tudi minimalni kvalifikacijski rezultati za evropsko prvenstvo; moški (devet kvalificiranih v vsaki disciplini) višina 1,90; palica 4,05; daljina 7,10; troskok 14,50; krogla 14,50; disk 45; kopje 63; kladivo 51. Zenske (devet kvalificiranih v vsaki discipli. ni); višina 1.50; daljina 5.30; krogla 12.30; disk in kopje 40. Na prihodnjem sestanku evropskega odbora 21. februarja bodo sestavili seznam ((povabljenih« atletov (100 moških, 50 žensk).
Nadalje so bili potrjeni naslednji evropski rekordi, postavljeni v letih 1952 in 1953:
Moški:	220	yard:	Bailey
(Angl.) 21”;	6	milj:	Pirie
(Angl.) 28’19”4; 15 milj: Za-topek (CSR) 1.16’26”4; 200 m zapr.: Litujev (SZ) 23’5; 1000 m:	Jungvvirt	(CSR) 2’21"2;
1500 m; (izenačen rekord) Lueg (Nemč.) 3’43"; 25.000 m: Zatopek (CSR) 1.19T1”8; 30.000 m; Zatopek (CSR) 1.35’23"8; 30 km hoja; Doležal (CSR) 2.21’38”6; 2 uri hoje: Doležal (CSR) 25.595 km; troskok; Cer-bakov (SZ) 15,98 m; krogla: Skobla (CSR) 17,12 m.
Zenske: krogla: Zibina (SZ)
Lewis Hoad
zmagovalec v Sgdneuu
SYDNEY, 21. — Na turnirju za prvenstvo Novega Južnega Walesa je v finalu posameznikov Avstralec Lewis Hoad premagal svojega rojaka Kena Rosetvalla v štirih setih 8:6, 4:6, 9:7, 10:8. To je bila ena izmed najlepših iger, kar so jih v zadnjih časih videli v Avstraliji.
* * *
SAO PAOLO, 21. — Rezultati današnjih tekem na mednarodnem teniškem turnirju: mešane dvojce: Fry . Morea (ZDa - Argent.) : Metzner -Hermann (Brazil. - Nemč.) 6:3, 6:3. Hart - Ayala (ZDA -Cile) : Pietri - Vieira (Venezuela - Brazil.) 6:2, 6:2. Moški posamezno: Drobny (Egipt) : Ayala (Cile) 6:4, 6:4 6:2, Zenske posamezno: Hart - Metz-nes 6:0, 6:2
Švedska dvojica zmagala PanajotovicainPetroviča
STOCKHOLM, 21. — Švedska je zmagala tudi v drugem kolu tekmovanja za pokal švedskega kralja. David-son in Rohlson sta premagala jugoslovansko dvojico Pa-najotovič . Petrovič s 6:4, 6:2, 6:2. Švedska je s tem dosegla vodstvo 3:0 in zmago v tekmi z Jugoslavijo.
Francija vodi proti Finski z 2:1 ker je danes francoska dvojica Pelizza - Haillet premagala Forsmana in Saloja s 6:1. 6:4. 6:3.
Juvenlus - Inler
v nevarnosti zaradi megle
TURIN, 21. — Tu vlada zaskrbljenost pred jutrišnjo tekmo Juventus - Inter zaradi megle, ki pokriva Turin in Piemont Ce se vreme ne bo izboljšalo, je veliko vpraša-
„0dločitRv“
zoper odločitev! MOI
(Nada'jevanje s 3. strani)
nje, ali se bo tekma sploh 15,37 in 15.42 m; disk; Roma-Uahko vršila. Medtem ko se
škova (SZ) 55,61 in Dumbadze (SZ) 57,04 m
GARD, 21. — V nogometni tekmi je švicarska B-repre-zentanca premagala belgijsko B-reprezentanco z 2:0 (1:0).
je popoldne megla vsaj neko liko razredčila, pa se je proti večeru spet: zgostila. Promet je zelo otežkočen. Zraven tega pa je še precej hladno: zabeležili so namreč d z e stopinji pod ničlo.
dru zazvenel oster in boleč akord v že tako degradirani harmoniji dejanja in nehanja slovenskega živlia ob tržaški obali. In važno to, da je slovenski oder protestiral! In kdo si upa trditi, da Zemljanova »Odločitev« v tem hipu in v naših pogojih nima umetniško sugestivne moči? Tokrat nas .rešuje zanesenja-štvo, ki ima svoje vzroke, naši ljudje pa So vselej bili zanesenjaki, kadar jim je kdo stopil na prste. Z obema rokama podpisujem pravilo brez kodeksa; rajši danes umetniški akter v drami slovenskih ljudi kakor jutri korekten formalist brez pravice na ime v zgodovini slovenske družbene (ali — če hočete —• politične) dramaturgije.
Gostovanje Mestnega teatra iz Ljubljane z »Odločitvijo«,-je jmelo v koprski gledališki hiši dvakrat poln avditorij. In zanimivo: občinstvo je z ^krenim razumevanjem. ki je zlasti v drugem delu že nagibalo v ognjevito sodelovanje, stvar sprejelo ne s presenečenjem, ampak nekako tako, kakor da je to moralo biti. Povprečen gledališki obiskovalec pri nas (in tako je gotovo tudi drugod, ker drugače skoraj ne more biti!) ie dolgo čakal na ta trenutek, zato danes niti ni preveč ganjen, marveč demonstrativno čuteč
Režiral je Jože Tiran O-sebe, ki niso niti v dialogu niti v akciji karakterno iz-nijansirane, je Tiran vendar v prostoru tolikanj razgibal, da predstavljajo predvsem časovno aktualne nazore, se pravi, da so sestavni živi elementi za enkratno izpoved. Na roko mu je šel sila originalni retrospektivni prijem, ko Frluga re-miniscentno podoživlja svojo hudo usodo slovenskega ribiča ob tržaški obali. In —kar je za +irana simpatično, za Mestno gledališče pa že kar simbolično! — dejanje nikoli ne obstoji.
Ce sc za hip zasidra situacija, priskoči luč ali pa drugi dejstvitveni elementi. Ta in ona akcija je bila že kar .pretresljiva, ker je poznala mero.
Justa Frlugo je igral France Presetnik, Preprosto, logično in z osebnim občutikom za karkter. Staro mater Bhlugovine pa Metka Bučarjeva z notranjo toplino in na videz trdim, kamenitim značajem, Frlugo-vc otroke Olgo, Ivana m Bratka so odlično in sproščeno postavili Julka Staričeva, Janez Presetnik m Saia. Miklavc. Razmeroma nečitljivo podobo Olginega zaročenca, Bernarda Sakside je simpatično rešil Polde Dežman. Takisto Jože. h ončina brezbarvnega Italijana Giulia. V ostalih vlogah so z uspehom sodelovali še Rusa Bojčeva. Iva Zupančičeva. Jože Zupan, Nika Juvanova. Milan Kalan. Franci Prus, Danilo Bezlaj, Janez Lavrih, Miro Veber, Pavle Jeločnik in vsi moški člani ansambla.
Ing Ivan Pengov je kot scenograf s odločnim simbolizmom rešil kočljiv stilni problem. Zračna in odprta scena v ploskvah ter v ozadju morje predstavlja solidno scenografsko rešitev, ki je hkrati tudi zelo poenostavljena
Polna koprska hiša ne bo pozabila Mestnega gledali- | šča in si ga želi še večkrat i v svoji sredini. Zlasti pa ga I ne bo pozabila, ker je v j «Odločitvii bil tudi del naših ljudi ob morju, ki m. vsi po vrsti s krvjo pisali zgodovino slovenskega ribiča ob Jadranskem morju.
L M
KINO
CORSO. 15: »Pustolovec Lui-siane«, barvni film, T. Power. VERDI. 15: « Konjenik samotne doline«, barvn; film, A. j Ladd in V. Heflin-i CENTRALE. 15: «Zaklad svete | reke«, J. Payne.
VITTORIA. 15: «Sonce v očeh«, Ferzetti in I. Galter.
| MODERNO. 15: »Princ tat«, T.
Curtis in P. Laurie.
KINO STANDREZ. ob 17., 19. in 21: »Dosmrtna ječa«, S. Bošlini in M. Merlini.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Danilo Drezlgar
ordinira v NABREŽINI štev. 130
(v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od 10. do 12. ure
KADARKOLI
se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
..PRIMORSKI DNEVNIK"
Dovolj, da lelefonirate na štev. 7338, ali da izročite Vaš naslov našemu raz-našalcu.
Naročnina
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
za
jugoslovansko cono STO: posamezna štev. din 10.— mesečna naročn. » 210.—
Naročila sprejema knjigarna «LI-PA». Koper
Tel. 172.
Dr. N. G1GLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. 1’orrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
Dr. HLAVATY
zobozdravnik
na OPČINAH Narodna ulica št 124
ZOPET REDNO ORDINIRA
OGLASI m OGLAŠANJA
PRAVILNO OGLAŠANJE JE VZROCA POVPRAŠEVANJE.
UMETNOST.
KI &
predvaja DANES z začetkom ob 16. in JUTRI ob 18 uri
KOLESA, ŠIVALNE STROJE. RADIOAPARA-TE IN DRUGO
dobite v veliki izbiri tudi na obroke v
TRGOVINI
BNEZ H/ALTER
aiSMtBŽIM, tel.22523
«UNI0H»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 le v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
AII TO in UBIL E
ODBOJA V DAJEM
za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
TRST - UL. T1MEUS ST. 4 Tel. 90296 • urad Tel. 33113 dom
CENE UGODNE
PODJETJE
brata ŠVARA ♦
ie
♦
TRST-1)1. Giulia šlsv. 28 [elelon; 98 - 742
mm
SAMS
„Taiff, Itfer
KINO v Nabrežini
predvaja DANES z začetkom ob 15.30. 17.30 in 20.39 i>r
film	^
Proti vsem zastavam
(»Contro tutte le bandiere«)
Prihodnjo SREDO pa
„Gn in ona“
(»Luj e lei»>
BELTRAM
l.HPOK I' ♦ I l.šnldtrlvo.t,1 tol. 01) Ul « KX»»OItT
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države.
Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno.
Tvrdka raz.polaga z lastnim skladiščem v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov.
Ne bo varu žal, aho si boste nabavili čevlje v trgovini
rz
\J
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
Tovorni prevozi ♦ Tel. hI. .r»li(ll! ♦ Osebni at/lobu«111 V
AVTOGARAŽA *
MEHAMIČNO DELAVS1^
TRST - Ulica Moreri 7'B°
Krojačnica Petelin
NABREŽINA št. 145
izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju.
CENE ZMERNE
Ima na razpolago veliko Izbiro vzorcev najboljših tovarn.
podjetniki kmetovalci.
Deske tmre
kove, macesnove in trdih ž lesov in tra-
me nudi najugodneje
!
IRST
tiiiiHiiiiiM
lel. 31111
liuiič
J____L
1
1
i
lil
S?
čt>
S**1
oeuavnicš
«s
r
Ul. F. Cnsp1 Telefon ?52
15
UJLLL
IVAM	M
ZALOGA TRDEGA LESA /N G
UKA1H: IIL.CRISPI TKD-^VjO SltliitlišoR: (II.dcllc Mili/in št. 17-1 H' 1° *'
Odiiovorm urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO:	UUCA MONTECCHI it. 6 IH. nad- - Telefon Številka 93-808 In «V63«.	- Pojtnl
predal 902	— UPRAVA: UUCA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 tli od 15 . 18	- Tel.
73-38 — Cene oglasov: ž,a vsak mm vtSme v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mtr< Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski eavod ZTT — iPodružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
i	'	    ■	•	  —	■	———..Mi..... ..-.i«........... —	^C?**”
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l0' z3l°žba. . Ust
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, u'^ D iP _ pije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - x 892 — Izdaja Založništvo
Drz^
“tržaškega tis*3