Leto XXVI. Številka 41 Ustanovitelji: obč. konference SZDL esemce, Kranj, Radovljica, Šk. Loka lržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk J"anj. Glavni urednik Anton Miklavčič """ Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj — sreda-30. 5. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ----—__. Gorenjci Občinska konferenca SZDL 'rtič in občinski odbor ZZB jVOV Tržič sta v letošnjem tu sprejela častno nalogo Popraviti V. jubilejni zbor afttwistov Gorenjske. Letošnji zbor aktivistov Go-enjske je v jubilejnem letu, ko s.° Pred 30 leti bili postavljeni e'nelji naše jugoslovanske in slovenske državnosti, zato mu Posvečamo še posebno pozor- Po/n ln PripisuJemo vefyi Zbor bo v nedeljo, 3. junija, 10. uri na prireditvenem Pfostoru motokrosa v Pod-Melju. OBČANI TRŽIČA! . Občinska konferenca SZDL Trž°AČinski odbor ZZB N0V B . vas pozivata, da kot cev -* vseh aktivistov, bor- g v z ln }nternirancev Gorenjske nič dobrodošlice in praz-zaJ!ega vzdušja izobesite ^'ave in uredite naša spo-sn« • obeležja (spomenike, P^minske plošče). zao Soboto> navečer zbora, naj hrikrlJO P° naših okoliških lOih kresovi. K tej nalogi D/r,lVamo mladinske aktive, vianmce in tabornike. Pal,°t AaŽlmo se °b tej veliki ske h manifestaciji Gorenj-Dri* x°- d°bri, tovariški in Prisrčni gostitelji! "'ERNIRANCI GORENJSKE! MLADINA GORENJSKE! prn???* že Petič slavimo svoj srečni ' ,pLaznik tovariškega borceT' T° naj bo srečan->e mlad w revolucionarjev z njirni ol. aktivistov z današ-ki IV ^..atka, srečanje vseh, v a" so danes vključeni k^eremhn?PoU!ično del° na Zel Področju! interda hord< aktivisti in tratTlranc'i Gorenjske sma- ter „ Zbur kot svoj praznik PomožTJ° adeležbo povečate ,st te velike politične S Nn 'aeije Gorenjske! a svidenje v Podiju belju! TržitSka konferenca SZDL i Tril^ki °dbor ZZB N0V Predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar je v ponedeljek sprejel 60 športnikov in telesnokulturnih delavcev v okviru praznovanja dneva mladosti. Ob tej priliki so priznanja za uspehe na športnem področju v preteklem letu dobili: Franc Ekar (predsednik planinskega društva Kranj), Franc M ar kun (Aero klub Stane Žagar Kranj), Tone Perčič (alpinizem), Franc Pe-ternel (strelstvo), Iztok Kavčič, Tone Vegnuti, Metka Papler (vsi atletika), Marjan Mesec, Bogdan Norčič, Janez Gorjanc, Maks Jelene, Helena Bešter (vsi smučanje), Lidija Svare, Judita Mandeljc, Rebeka Porenta, Brane Mi-lovanovič (vsi plavanje) ter Karlo Švarc in Zmago Malavašič (vaterpolo), (-dh) — Foto: F. Perdan Jutri, v četrtek, 31. maja, med 17. in 19. uro bo spet po vsej Stoveniji stekla akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in drugega perila, pohištva itd. Občani, ki bodo rabljene stvari prek organizacije Rdečega križa poklonili drugim občanom, ki take stvari še potrebujejo, naj zavitke čistih in uporabnih stvari oddajo predstavnikom Rdečega križa oziroma drugim, ki v akciji tudi sodelujejo. Še posebej primanjkuje otroških oblačil, posteljnega perila in tudi postelj. — L. M. — Na sliki: republiško skladišče rabljenih oblačil v Ljubljani. S"" N Poziv občinske konference SZDL občanom Kranja Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita bosta v sredo, 30. maja, prispela na uradni in prijateljski obisk v našo državo njegovo cesarsko veličanstvo Mohamed Reza Pahlavi Aliamer, iranski šah, in njeno cesarsko veličanstvo Farah Pahlavi, iranska šahinja. Obisk je pomemben prispevek k nadaljnjemu utrjevanju in razvoju prijateljskih odnosov ter vsestranskega sodelovanja med Iranom in Jugoslavijo. Sprejem bo ob 10.15 na letališču Brnik. Vabimo občane Kranja, da pozdravijo drage goste na letališču in ob poti z letališča na Brdo ter ob obisku tovarne Iskra ob 11. uri. Občinska konferenca SZDL Kranj izraža prisrčno dobrodošlico njegovemu veličanstvu Reza Pahlaviju, njenemu veličanstvu Farah Pahlavi in članom njunega spremstva ter jim želi uspešno in prijetno bivanje pri nas. Občinska konferenca SZDL Rranj Če kupujete pohištvo vaš dom, ga kupite s prihrankom VssUjul 10% popusta KRANJ v salonu pohištva Globus in salonu kuhinjske opreme Dekor, Koroška c. 35 Nakup na potrošniški kredit do 15.000 din, strokovni nasvet arhitekta, brezplačna dostava in montaža na domu. Možnost kompletne izbire stanovanjske in kuhinjske opreme Že 360 prijavljenih pionirjev Kakor nam sporočajo organizatorji VI. Male Groharjeve slikarske kolonije, ki bo v dneh od 1. do 3. junija v Skofji Loki, se je doslej na razpis prijavilo že 360 pionirjev iz vse Jugoslavije, med drugim tudi mladi likovniki iz Zaječara, Smede-revske Palanke, Bjelovara, Novega Sada, Banje Luke, Medicine (Italija) itd. Srečanje privablja vsako leto več šolarjev, saj je edinstveno svoje vrste v Jugoslaviji. Kolonija sodi v okvir praznovanj tisočletnice Loke in naj bi potekala Uspešno tekmovanje v Tunisu V Tunisu je bilo od 16. do 19. maja letos XI. mednarodno šolsko prometno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 17 držav s prav toliko ekipami. Prvo mesto je zasedla tunizijska ekipa, druga je bila francoska, tretja pa jugoslovanska. Jugoslovansko ekipo so sestavljali tekmovalci iz SR Slovenije, ki so na jugoslovanskem tekmovanju te vrste v začetku maja v Ljubljani imeli največ uspeha. V ekipi so bili Peter Cerar iz Ljubljane, Bojan Malus iz Krškega ter Zvone Svegelj in Igor Šiler, oba iz Kranja. D. Suhi Iranski šah v SFRJ Na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita je včeraj prispel v Beograd iranski šah Mohamed Reza Pahlavi Arimer s soprogo iransko šahinjo Farah Pahlavi. Na obisku v Jugoslaviji bo ostal do 2. junija. Včeraj je položil v Beogradu venec na grob neznanega junaka na Avali, zvečer pa se je srečal s predsednikom Titom na sprejemu. Danes dopoldne bo iranski šah s soprogo prispel v Slovenijo. Dopoldne ob 11. uri bo obiskal Iskro — Elek-tromehaniko Kranj. Zadnja dva dneva obiska, v Jugoslaviji pa bo gost predsednika Tita preživel na Brionih, kjer bosta imela državnika pogovore. Sedanje srečanje obeh državnikov je že četrto po vrsti. 1966. leta je bil iranski šah na obisku pri nas, predsednik Tito pa je obiskal Iran 1968. in 1971. leta ob proslavi 2500-letnice perzijskega cesarstva. ' A. Ž. pod geslom Jugoslovanskih pionirskih iger »Lepota v ustvarjanju, radost v odkrivanju«. Eden od številnih ciljev zares množične prireditve je tudi navezovanje, medsebojnih prijateljskih stikov ter utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Kot zmeraj doslej bodo prišleki gostje škofjeloških učencev, ki jim pripravljajo nadvse topel sprejem, (-ig) j \i b i le j na m e š a niča Naročnik: p f Zanimivim spopadom za prvo mesto v predčasno zaključeni dirki strojev do 350 ccm sta na nedeljski prireditvi v Skofji Loki imela glavno besedo kasnejši zmagovalec Marsovszky (7) in Šved ntsson (27). — Bernetič (15) je z drugim mestom dokazal, da ne zaostaja dosti za dobitnikom lovorovega venca v razredu »brencljev« Nemcem Rittbergom (7). Pokojni Maugliani (25) bi moral astopiti tudi v kategoriji do 500 ccm. Na sobotnem treningu je v Lipici takole lovil Danca Rasmussena (19). — Foto: F. Perdan glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko ga špecerina ©o©© Osrednja proslava v Rogu V okviru dneva mladosti in ob rojstnem dnevu predsednika Tita so bile po vsej državi številne proslave in prireditve. Osrednja proslava slovenske mladine je bila v Rogu na Bazi 20. O pomenu praznika sta več kot dvatisočim mladincem govorila udeleženec drugega zasedanja Avnoja Tone Fajfar in sekretar republiške konference zveze mladine Zdenko Mali. Izdatki in dohodki po planu Izdatki in dohodki zveznega proračuna se gibljejo tako kot je bilo predvideno. V prvih štirih mesecih je bilo od letnega načrta ustvarjenih 28,4 odstotka dohodkov in 29,2 odstotka izdatkov. Dohodki so znašali 8,295, izdatki pa 9,138 milijarde dinarjev. Brez vizumov Jutri bo začel veljati odlok, po katerem bodo jugoslovanski državljani s potnim dovoljenjem, razen s pomorsko oziroma ladijsko knjižico, lahko potovali brez jugoslovanskega vizuma tudi v države, s katerimi Jugoslavija ni sklenila sporazuma o ukinitvi vizumov. Edini pogoj bo, da imamo s temi državami diplomatske ali konzularne stike. Ugodna električna menjava Čeprav so bili vremenski pogoji precej neugodni, je saldo menjave, električnega toka s sosedi za Jugoslavijo v prvih letošnjih štirih mesecih ugoden. Do konca aprila smo namreč uvozili 94 milijonov kilovatnih ur električne energije, izvozili pa 184 milijonov kilovatnih ur. Največ toka smo uvozili iz Albanije — 68 milijonov kilovatnih ur, največ pa smo ga izvozili v Romunijo — 131 milijonov kilovatnih ur. Dražja gradnja Po podatkih zavoda za statistiko Slovenije se je v prvih treh mesecih letos v primerjavi z minulim letom pri nas podražila stanovanjska gradnja za 9 odstotkov. Podatki veljajo za gradnjo dvonadstropne hiše s štirimi stanovanji in za gradnjo petnadstropne hiše z 28 stanovanji v občini Ljubljana-Bežigrad. Premalo mesa Zaradi težjih proizvodnih pogojev ne bo dovolj svinjskega mesa za domače porabnike niti za turistične potrebe. Tako so na sestanku gospodarske zbornice Jugoslavije izjavili rejci prašičev in predstavniki klavnične industrije. Poudarili so, da je treba čimprej popraviti cene, da bi se le-te oblikovale po stroškovnem načelu. Izrazili pa so tudi nezadovoljstvo nad počasnostjo zveznih organov pri reševunju tega vprašanja. Republiško tekmovanje prve pomoči in CZ V Murski Soboti je bilo peto republiško tekmovanje ekip prve pomoči in civilne zaščite, ki sta ga organizirala republiški sekretariat za narodno obrambo in republiški odbor RK. Nastopili so tekmovalci 52 ekip prve pomoči iz vse Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa iz občine Ljubljana-Bežigrad. Ustavljena proizvodnja umetnih lepil Obrat za proizvodnjo for-maldehidnih smol lendavskega podjetja Ina — nafta, ki oskrbuje skoraj 70 odstotkov jugoslovanske lesne predelovalne industrije s to surovino, že nekaj dni ne obratuje zaradi pomanjkanja surovin. Tovarni petrokemičnih proizvodov v Kutini in Pančevu sta lendavski obrat prenehala oskrbovati s sečnino zaradi okvare v proizvodnem procesu in zaradi prednosti, ki jo ima na tem področju trenutno kmetijstvo. Lendavski kolektiv se sprašuje, kdo mu bo povrnil škodo in ugled, ki ga je imel pri odjemalcih. kranj radovljica Kranj — Prvi sejem in razstavo sredstev za obrambo in zaščito v Savskem logu v Kranju sta v ponedeljek dopoldne obiskala tudi direktor uprave civilne zaščite ministrstva za notranje zadeve in načelnik oddelka civilne zaščite ministrstva narodne obrambe iz Švice. Oba sta gosta zveznega centra za civilno zaščito iz Beograda in sta z desetdnevnim obiskom pri nas vrnila obisk naših predstavnikov v Švici. Med ogledom sejma in razstave v Kranju sta se zanimala za nekatere izdelke naših podjetij. — A. Z. — Foto: Perdan Največ je infekcijskih bolezni Na zadnjem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva so razpravljali tudi o karantenskih boleznih v Sloveniji. Medtem ko kuga in rumena mrzlica za naše področje ne predstavljata nobene nevarnosti, pa to za črne koze in za kolero ne velja. Tako kot- smo videli in doživeli lani z epidemijo črnih koz, je , pojav teh dveh bolezni pri nas vsak čas mogoč. Vsekakor pa je položaj sedaj veliko boljši, če bi se črne koze spet pojavile, ker je prebivalstvo bilo cepljeno. Tudi kolera je za nas nevarna bolezen, saj se opaža, da je na pohodu po svetu že sedmo leto. Samo lani je V Tržiču priznanja mladinske organizacije Na slavnostni seji konference občinske organizacije ZMS Tržič, ki je bila v petek, 25. maja, je predsednik občinske konference ZMS Tržič Jože Klofutar podelil priznanja občinske konference ZMS mladim družbenopolitičnim delavcem. Priznanja so prejeli: Zdenka Maglica in Janez Gosar iz taborniškega odreda Kriška gora iz Križev, Francka Šorn iz Pod-ljubelja, Janez Perko iz Tržiča ter karavla kokrškega odreda na Ljubelju. -jk Aktiv Peka najboljši V počastitev meseca mladosti so bila v Tržiču od 14. maja dalje športna tekmovanja med mladinskimi aktivi in specializiranimi organizacijami v rokometu, streljanju, kegljanju, košarki, namiznem tenisu in šahu. Ob upoštevanju dosežkov v vseh omenjenih panogah je bila najboljša ekipa mladinskega aktiva Peko, druga je bila ekipa taborniškega odreda Kriška gora iz Križev in tretja ekipa tabornikov Severne meje iz Tržiča. Najboljši posamezniki in ekipe v posameznih disciplinah so dobili nagrade in priznanja, ekipa aktiva tovarne Peko pa prehodni pokal meseca mladosti. -jk * KMALU PAVILJON murha na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju v Evropi zbolelo za to boleznijo čez 100 ljudi. Vsekakor zahteva taka neprestana nevarnost izbruha bolezni učinkovitejšo epidemiološko in infekotološko službo kot kdajkoli prej. Pri dosedanjih pojavih teh vrst bolezni pri nas sta se obe službi izkazali in sta bili s skrajnimi napori kos položaju, težave pa bi vsekakor nastopile, če bi katera od teh bolezni resnično izbruhnila. Pregled obolevnosti za nekatere druge bolezni pri nas kaže, da smo s cepljenjem skoraj popolnoma zatrli bolezni kot so davi-ca, otroška paraliza, skorajda ni več oslovskega kašlja in ošpic. V dolgem času pa verjetno ne bo več tudi rdečk in tetanusa. Ob tem naj omenimo še izredno sijajen dosežek slovenske zdravstvene službe glede tetanusa. Umrljir vost za to boleznijo je pri nas le 2-odstotna, medtem ko za Veliko Britanijo poročajo, da je 50-od-stotna. Tudi tifus in paratifus sta v Sloveniji obolenji, ki jih je najmanj. Lani smo na primer v Sloveniji imeli le 7 primerov obolenj tifusa, kar je doslej najmanjša obolevnost. Vse drugače pa je z infekcijskimi boleznimi. Statistika govori, da je v Sloveniji od približno milijona prvih pregledov v ambulantah kar pol milijona zaradi infekcijskih bolezni predvsem dihal in prebavil. Množičnost tega pojava seveda zahteva določene ukrepe zdravstvene službe, še posebej, ker je to področje obolevnosti bolj malo raziskano. Spor zaradi disco kluba 32 bližnjih in daljnih sosedov okrog Mežaklje na Bledu se je lani pritožilo na kabinet predsednika republike zaradi disco kluba na Bledu. Motil jih je nočni hrup. Pristojni organi radovljiške občine so zahtevali o tem mnenje blejskih krajevnih organizacij. Krajevne organizacije, kakor tudi svet za turizem in blagovni promet občinske skupščine so menili, da v turistični kraj kot je Bled disco klub vsekakor sodi, da pa je seveda zanj treba najti primerno,lokacijo. Na zadnji seji radovljiške bbčinske skupščine je bilo pojasnjeno, da bo disco klub na Bledu poslej v prostorih preurejenega lokala Union na Bledu. A. Z. Zakaj cesta ni ustrezno zavarovana Aprila letos se je na novem delu pokljuške ceste zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Eden od odbornikov radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji vprašal, zakaj cesta ni ustrezno zavarovana; tako na nekaterih kritičnih odsekih ni varnostne ograje, ponekod pa manjkajo tudi opozorilni znaki. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da cesta še ni povsem gotova, čeprav je odprta za promet. Sicer pa so bili decembra lani vsi varnostni in podobni ukrepi na cesti napravljeni. Med zimo pa so se nekatere oznake na cesti poškodovale. Rečeno je bilo, da bodo v začetku junija na cesti ponovno uredili oziroma obnovili signalizacijo. Odborniki so poudarili, da je cesto treba urediti tako, da bo ustrezala predpisom o varnosti. A. Ž. Kranj, 29. maja — Komite občinske konference zveze komunistov je __^ __________________ popoldne organiziral seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Danes (sreda) popoldne se bodo pri regionalnem kltibu poslancev za Gorenjsko sestali poslanci republiškega in gospodarskega zbora slovenske skupščine. Razpravljali bodo o zakonu o gozdovih. Pri občinskem sindikalnem svetu se bo jutri popoldne sestala komisija za življenjske in delovne pogoje in obravnavala letovanje socialno šibkih občanov v letu 1973 in program socialne politike v delovnih organizacijah ter občinski program socialne politike. — Jutri in v petek dopoldne pa se bodo sestali tudi predsedniki nadzornih odborov in blagajniki sindikalni« organizacij. Razpravljali bodo o nalogah na svojem področju. V petek se bo sestala komisija za podeljevanje nagrad občine Kranj-Člani komisije bodo sklepali o predlogih za podelitev nagrad. A. Z. Občinski sindikalni svet bo jutri in v petek organiziral v hotelu Jelovica na Bledu dvodnevni seminar z® predsednike in tajnike osrtovnih sindikalnih organizacij in za člane predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seminarju bo govora o družbenoekonomskih odnosih in uresničevanju ustavnih dopolnil, o drugi fazi ustavni" sprememb, položaju in perspektivi radovljiškega gospodarstva, o vlogi sindikatov v splošnem ljudskem odporu ter o vlogi, nalogah in organiziranosti sindikatov nasploh. Gorje, 29. maja — Krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze v Gorjah sta zvečer v domu TVD Partizan v Gorjah organizirali javno tribuno. Na tribuni so razpravljali o krajevnih problemih s področja komunalne dejavnosti (ceste, kanalizacija, vodovod)4 o urbanizaciji, razvoju turizma v Gorjah in nazadnje o organiziranosti krajevne skupnosti po ustavnih določilih ter o sodelovanju skupnosti s socialistično zvezo in drugim1 organizacijami in društvi. A. Z. Pretekli teden je bila na osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču Prisryf slovesnost, na kateri so v podmladek šolskega rdečega križa sprejeli učence prvih razredov. Najmlajši Rdečega križa so prejeli na slovesnosti članske izkaznice, razen tega pa so jinj starejši vrstniki izročili skromna darila, jih pogostili ter pripravili kraj kulturni program. V četrtek je bila v Tržiču seja aktiva komunistov v kulturni skupnosti-Na seji so ugotovili, da aktiv izvaja zastavljeni program in naloge, ki mu J1 je naložila občinska konferenca ZKS. Prav tako so na seji obravnaval udejstvovanje mladih v kulturi. Pretekli teden je bila tudi seja sveta za prosveto in kulturo pri trŽ$jj občinski skupščini. Člani sveta so kritično in temeljito ocenili položaj 1 težave Delavske univerze Tržič ter menili, da je treba rešitve, ki so jih pred i gale družbenopolitične organizacije, Delavska univerza sama ter skupsci" občine, čim prej uresničevati. "J trzio IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 objavlja naslednja prosta učna mesta: Za delovne enote v Ljubljani monter centralne kurjave 30 učnih mest vodovodni instalater 20 učnih mest monter klima naprav 20 učnih mest elektroinstalater za jaki tok 80 učnih mest elektroinstalater za šibki tok 3 učna mesta ključavničar 35 učnih mest strojni ključavničar 1 učno mesto kovinostrugar 6 učnih mest kovinobrusilec 1 učno mesto orodjar 1 učno mesto rezkalec 1 učno mesto modelar 1 učno mesto izolater 3 učna mesta trgovci tehniških strok 6 učnih mest Za delovno enoto v Mariboru monter centralne kurjave 12 učnih mest vodovodni instalater 6 učnih mest, monter klima naprav 12 učnih mest Za delovno enoto v Idriji -ključavničar 5 učnih mest Za delovno enoto v Kopru monter centralne kurjave 12 učnih mest vodovodni instalater 5 učnih mest monter klima naprav 2 učni mesti Za livarno v Ivančni gorici l»var 6 učnih mest strugar 1 u5no mesto modelar 1 učno mesto Kandidati, ki želijo postati naši vajenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let. da bodo dokončali osemletko, da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali. Zdravstveno bodo pregledani pri našem zdravniku. V času učne dobe prejemajo vajenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 500 din II. letnik ^ 550 din III. letnik 600 din Poleg redne .mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del na-grad§, do kirtere&a so upravičeni, če so v šoli ali pri delu dosegi*-odličen uspeh še 40 % od osnovne nagrad® prav dober uspeh še 30 % od osnovne nagrade dober uspeh še 20 % od osnovne nagrade Vajenec je udeležen tudi pri skupinski normi. Vajencem, ki niso doma iz Ljubljane ali iz bližnje okolice »V nimajo možnosti stanovati pri svojcih ali znancih v Ljubljan . preskrbi podjetje oskrbo v enem izmed internatov v Ljubljan1-Razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in med osnov' nim delom vajenske nagrade, krije v celoti podjetje. . Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu podjetja zagotavlj vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas. Prijave sprejemamo Za delovne enote v Ljubljani in livarno v Ivančni gorici: Kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova 37. Za delovno mesto v Mariboru: IMP — obrat Maribor, Maribor, Gregorčičeva 17 Za delovno enoto v Kopru: IMP — obrat Koper, Koper, Ul. 15. maja št. 4 Za delovno enoto v Idriji: IMP — Tovarna Idrija, Idrija, Vojkova 4. 9 O 1 - 1% ^ Sreda — 30. maja 1973 Župnik Ocepek Maks, tako pa ne bo šlo! 22. januarja 1973 je bil pogreb našega člana Štefana Zupan-ca iz Železnikov. Kakor vedno, se je na čelu sprevoda postavil naš praporščak s praporom ZB, ob njem pa člani naših organizacij. Pred pričetkom pogreba pa se je na čelu sprevoda pojavil ministrant s križem. Ker je bilo to proti ustaljeni navadi, 8mo ministranta poslali nazaj, nakaV seje pričel pogreb s praporom na čelu. Kmalu nato pa je župnik Ocepek začel med sprevodom kričati in prišel na čelo sprevoda do praporščaka. Vpil je, da je to cerkveni pogreb in da bo šel križ naprej, ali pa da se bo Qn odstranil. Na čelu sprevoda je bil tudi vod gasilcev s svojim Praporom. Da se izognemo incidentu, smo člani ZB od cerkve °dšli s praporom naprej na pokopališče sami in počakali tam ter se po končanem cerkvenem obredu poslovili od pokojnika. » 7. maja 1973 je bil napovedan pogreb naše članice Mete Cemažar iz Ojstrega vrha. Na željo svojcev se je pogreba udeležila tudi delegacija ZB NOV s praporom. Ob napovedanem času smo se člani ZB s praporom postavili na čelo sprevoda in čakali, da pride župnik Ocepek in prične s pogrebnim obredom. Namesto njega pa je prišel cerkovnik in članom ZB, zastopniku SZDL in praporščaku dejal: »GOSPOD ŽUPNIK SO NAROČILI, DA JIH NE BO, CE S PRAPOROM MISLITE ITI NA CELU POGREBA PRED KRIŽEM«. Da se izognemo incidentu, smo s Praporom sami odšli naprej na pokopališče in tam počakali sprevod. Župnik Ocepek je obred opravil oziroma prišel na mesto šele, ko so ga svojci šli iskat in mu zagotovili, da smo odšli s praporom ZB naprej. Ko je nato župnik Ocepek na pokopališču opravil obred, smo se od pokojne poslovili še zastopniki organizacije. 16. maja 1973 je bil napovedan pogreb našega člana in očeta dveh padlih borcev Jožeta Kristana iz Železnikov. Svojci so želeli, da se sprevoda udeležijo tudi prapori ZB, ZVVI in gasilcev. katerih član je pokojni bil. Ker je župnik Ocepek že pri naročilu pogreba zahteval, da bi prapori šli za križem, so svojci pokojnega dosegli tak kompromis, da župnik ne bo prišel do hiše, od koder bo šel pogreb, temveč da bo krsto s pokojnikom Počakal v cerkveni lopi in nato v cerkvi opravil obred. Tako se Je tudi zgodilo. Pogreb je prišel do cerkve brez župnika. Na čelu bili: dva prapora ZB, prapor ZVVI in dva gasilska prapora s kastnim vodom gasilcev. Ko je župnik v cerkvi opravil obred, Je prišel iz cerkve in poslal ministranta s križem, da bi šel na čelu sprevoda. Tega je zadržal reditelj, ki je pogreb vodil, in Povedal župniku, da so ga svojci umrlega pooblastili, da pogreb ^odi tako, da bodo prapori na čelu pogreba. Župnik Ocepek na to ni pristal in se takoj nato s svojim spremstvom od krste odstranil. Takoj so utihnili tudi zvonovi, čeprav je žena pokojnega £a nove zvonove dala precej lepo vsoto denarja. Pogreb se je kjjub temu končal v najlepšem redu in ob izredni udeležbi občanov. . Zaradi navedenega družbenopolitične organizacije Železniki—Češnj ica pošiljamo g. župniku Ocepku Maksu naslednje Pismo: UŠTELI STE SE, G. ŽUPNIK OCEPEK MAKS! Pozabili ste, da danes ves svet teži k sodelovanju in miru in vse VUdstvo dela na tem, da se tudi stari spori zgladijo, pa to ne glede na l.^sko prepričanje, vrsto družbene ureditve ali pa barvo kože. Tembolj te stvari — dejstva morali upoštevati pri nas v naši ureditvi, v teh *rajih, ko vendar veste, da smo se v NOB za boljšo bodočnost in svobodno borili od kraja vsi. Zato, ravno zato, ker tega niste upošte-VaH in ste hoteli spreminjati pri nas že davno ustaljene navade, ste nQpravili tako nafjako. Škodo za to imate vsekakor Vi, ne pa mi. Pohabili ste, da je SMRT tisti najtežji dogodek, ob katerem naj bi se Končali vsi spori, pa tudi če ti predstavljajo boj med različno ideolo-&lJo. Pozabili ste, da zastonj pridigate, da imate za to vaše delovanje /?fta navodila, da delate to zaradi drugih itd. To so fraze, katerim <*anes ne naseda nihče več. . Zelo zgrešeno ste ocenjevali položaj, če ste gledali število vernikov „ ljJ?a ce'° mislili, da so tisti, ki hodijo k verskim obredom, že nasport-l,ki današnje ureditve. Ne, g. župnik Ocepek! Naši ljudje niso poza-l«» kako so živeli nekdaj, kako pa živijo danes v tej ureditvi, za katero 0 Se borili in toliko žrtvovali. Če bi Vas slepo sovraštvo ne zapeljalo vso to umazanijo, ne bi pozabili, da so se v NOB borili ne samo ate-l> ampak vsi pošteni ljudje naše domovine, med katerimi ni bilo vernikov. Mi borci in člani družbenopolitičnih organizacij in društev tega Popada z Vami nismo začeli, niti ga z najmanjšo gesto nismo izzvali ta leta smo vse svoje umrle člane na zadnji poti spremljali z našim \r?B?Tom se tako poslavljali od njih. Tako delajo tudi drugod. pa^ar NISMO NITI POMISLILI, DA BI MED SVOJIMI ČLANI, ŠNF so bili 77 ATEISTI ALI PA VERNIKI, DELALI KAK RAZLIKE. Vedno smo v teh gledali udeležence naše velike ur *e ste izrabiti verska čustva ljudi in zasejati razdor in so- V(rf °' toda vedite, da to vsaj pri nas do sedaj kaj posebno ni uspeha °t nfi?n}ur- Če Vas danes malone od kraja obsojajo tudi verniki, ste Štv ° • POV!iem sami. 2e davno bi lahko vedeli, da kdor seje sovra- Je sovraštva tudi deležen, oziroma, da take posledice ali sad take ^ve mora tudi požeti. n Zato vedite, da Vam tega ne pišemo samo borci, ampak je to mne-kat^rete*neča a vse^ občanov. Proti sebi ste obrnili tudi take, za ofjsere ,ne bi računali, da se bodo obrnili proti Vam in Vaša dejanja ljarJr -Pa*ale so izJave> da se nam jih upira pisati To so izjav-zel l' ki ste jih s svojo nehumanostjo, če se blago izrazimo, tako «o razočarali. Kako zelo ste ostali osamljeni, Vam je najbolj pokazal obrrf na^e&a člana Kristana, ko zaradi praporov na čelu niste ste a dokončali in ste odstopili. Zato, prav zato, g. župnik Ocepek, lju*r u^eli. Ko ste se spustili v take podvige, ste pozabili na to, da naši nif,Je niso več narod hlapcev, ampak so narod samoupravljavcev, ki tn/!imiir ne bo dopustil, da bi blatil to, kar je priborjeno s krvjo in URo žrtvami. klon 7° Ste zadnjem pogrebu po opravljanem pogrebu v cerkvi od-Poh fpremstvo na pokopališče in prekinili zvonenie. ste povsem cp» ?Jl Vaš Pravi obraz. Niste hoteli za prapori ZB, ZVVI in gasil-NosTl 1EMI SIMBOLI naSe BORBE IN UUDSKE SOLI DA R-°b z i s ste videli, se je ta pogreb končal v najlepšem redu in °pra l t dni udeležbi, čeprav Vi svojega poslanstva niste do konca Poka i f'ato /nislimo, da Vam je ta pogreb med ostalim povedal in Dn 2 dovolj, da pri nas v kalnem ribaril dolgo ne bo nihče, najmanj Po vser» tem, g. Ocepek, Vi Predsednik KO SZDL Železniki Stane Koblar, 1. r. Predsednik KO ZB NOV Železniki Marjan Šmid-Drzni, 1. r. Predsednik KO SZDL Železniki — Cešnjica Franc Demšar, 1. r. Predsednik KO ZB NOV Železniki — Cešnjica Polde Markelj-Gapšer, 1. r. Predsednik krajevne skupnosti Železniki dipl. ing. Lojze Žumer, 1. r. Imenice Višje kmetijske oskrbnine V kranjski občini prejema kmetijsko oskrbnino 21 občanov, ki so podarili svojo zemljo družbeni lasti. Doslej je bila. najnižja kmetijska oskrbnina 464 din, najvišja pa 886,25 din. Ker se po občinskem odloku kmetijske oskrbnine usklajujejo z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov, je svet za zdravstvo in sodi al no varstvo na svoji zadnji seji na predlog Centra za socialno delo potrdil sklep o zvišanju kmetijskih oskrbnin za 17 odstotkov in sicer od 1. januarja letos naprej. V proračunu občine Kranj je za kmetijske oskrbnine letos zagotovljenih 10 odstotkov več denarja kot lani. Od 190.000,00 din v proračunu bo 167.000,00 din izplačano kmetijskim oskrbovancem in njihovim svojcem, 10.000,00 znaša prispevek skladu zdravstvenega zavarovanja, ostalo pa je predvideno za plačilo stroškov zdravljenja in za noVe primere. Po novem bo kmetijska oskrbnina za 1 do 2 ha znašala 723,95 din, za 5 do 6 ha 881,90 din, nad 9 ha pa 1.039,85 din. Višje rejnine in in družbeno denarne pomoči Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel predlog Centra za socialno delo za zvišanje rejnin in družbene denarne pomoči. V občini je trenutno 29 rejencev v 26 rejniških družinah. Rejnina za predšolske otroke je bila doslej 500 din, za otroke starejše od 15 let 600 din, za slušno in govorno prizadete otroke v zavodu pa 800 din. Zaradi porasta življenjskih stroškov pa je po mnenju Centra rejnine treba zvišati za 14 odstotkov. Nove rejnine, ki veljajo od 1. maja letos, so takele: za predšolske otroke je rejnina 570 din, za šolske 640 din, za otroke stare nad 15 let 690 din in za govorno in slušno prizadete otroke 800 din.' Svet je potrdil tudi predlog za zvišanje stalnih družbenih denarnih pomoči občanom, ki jim je ta denar edini vir preživljanja. Od 1. maja letos bodo stalne denarne pomoči znašale 500 din. Višji je tudi cenzus za dodelitev družbeno denarne pomoči, in sicer 500 din dohodka na družinskega člana. Tekmovanje v patruljno orientacijskem teku Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin je minulo soboto v počastitev dneva mladosti pripravil v Cerkljah tretje občinsko prvenstvo v patruljno-orientacijskem teku. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip, vsaka ekipa pa je bila sestavljena iz petih članov. Poleg ekip krajevnih organizacij ZRVS so se tekmovanja udeležile tudi ekipa mladinskega aktiva in turističnega društva Cerklje, ekipa gimnazije, šole za blagovni promet in tabornikov. Tekmovalna steza je bila dolga devet- kilometrov. Člani ekipe so na poti reševali naloge iz topografije, gibanja po karti in s kompasom, streljali s polavtomatsko puško in se pomerili v teku na 1700 metrov. Med ekipami ZRVS je bila najboljša ekipa krajevne organizacije ZRVS, med gostujočimi pa ekipa mladinskega aktiva Cerklje. Prva ekipa ZRVS je dobila prehodni pokal, posamezniki pa torbice za zemljevide. Ekipa mladinskega aktiva Cerklje je dobila pokal v trajno last, posamezniki pa knjigo Življenje v naravi. A. Ž. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju potrebuje: 5 polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavk za delovna mesta bolniških strežnic 1 nekvalificirano delavko ali polkvalificirano kuhinjsko pomočnico 1 kvalificirano ali polkvalificirano kuharico Pogoj je poskusna doba tri mesece. Prošnje sprejema uprava bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju, Kidričeva cesta 38 a. Veletrgovina Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta za delo v novi Mlečni restavraciji v Kranju: 1. 2 točajki 2. 2 natakarici 3. 2 kuharici 4. 2 slaščičarki Pogoji: pod 1., 2. in 4. kvalificirani delavci ustrezne stroke, pod 3. polkvalificirane kuharice Interesenti naj oddajo pismene vloge najkasneje v 15 dneh po objavi na upravo podjetja. Nastop dela je 21. julij 1973. Podjetje sprejme v uk tudi učence za gostinsko stroko v Restavraciji Globus v Kranju. Proizvodno montažno podjetje Instalacije Skofja Loka objavlja prosto delovno mesto ekonomskega tehnika za obračun OD Pogoj za sprejem v delovno razmerje je končana ESŠ in po možnosti 1-letna delovna praksa. Nastop službe je 1. julija 1973. Prijave pošljite na Posle,r.i odbor podjetja. Razpis velja do zasedbe. Svet delovne skupnosti Ekonomsko administrativnega Šolskega centra Kranj razpisuje prosto delovno mesto učitelja ekonomsko komercialnih predmetov za nedoločen čas. Pogoji: dipl. ekonomist. Nastop službe 1/9-1973. Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 išče nove zunanje sodelavce in vabi interesente, ki bi se želeli honorarno zaposliti kot inkasanti na področju Škofje Loke, Bleda, Lesc in Radovljice. Kandidati naj se pismeno prijavijo na gornji naslov ali osebno zglase v kadrovski službi založbe. V poštev pridejo upokojenci(-ke) in gospodinje. Prednost pri izboru bodo imeli interesenti s prakso. Verificiranje Zdravstvenega sveta Gorenjske Danes popoldne bo v sejni dvorani . občinske skupščine na Jesenicah ^P^it^j/T^^^^^^^B redna seja obeh zborov občinske of'oSne j' k«teri bodo med drugim razpravljali o investicijskem programu aflovani«L e ,Jt^enice- ponovno o poročilu podjetja Kovinar, o poročilu jsKega podjetja ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Skupščina občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi Zdravstvenga sveta Gorenjske. Svet sicer deluje že od lani, saj se je takoj po ukinitvi Zdravstvenega centra v letu 1971 začelo iskati primerno obliko, ki bi nadomestila ta vsekakor potrebni organ zdravstvenih služb. Svet, ki se je formiral v skladu z novim zakonom o zdrav-» stvu, je že lani opravil precej dela, če omenimo samo delo pri razdeljevanju investicij zdravstvenim zavodom Gorenjske v lanskem letu. Svet je torej začel z delom na pobudo zdravstvenih organizacij, njegova glavna naloga pa je predvsem v uravnovešanju razvoja zdravstva v regiji, v prizadevanjih za kar najbolj enak nivo zdravstvenega varstva na Gorenjskem. Svet za zdravstvo in socialno var- stvo in pa kranjska občina sta že takoj po ukinitvi Zdravstvenega centra skušala zagotoviti kontinuiteto dela prejšnjega organa, vendar pa zaradi nasprotovanja zdravstvenih institucij iz gornjega dela Gorenjske ta strokovni vrh zdravstvene službe v regiji ni mogel začeti delovati. Kasnejše razprave med drugim tudi na svetu gorenjskih občin pa so pokazale, da se je treba pri vodenju zdravstvene politike v regiji vsekakor oslanjati na strokovna mnenja sedanjega »ilegalnega« zdravstvenega sveta. Tudi skupščina zdravstvenega zavarovanja je med drugim priporočila kar najprejšnjo verifikacijo zdravstvenega sveta. V Kranju so to storili ta četrtek na seji skupščine, v kratkem pa'bodo verjetno formalno priznale zdravstveni svet Gorenjske še ostale občine. L- M. alpina O LAS 3 Sreda — 30. maja 1973 Gimnazijčeva razmišljanja v pisani besedi Na pobudo aktiva ZMS in MKUD gimnazije v Škofji Loki se je minuli četrtek, 24. maja, popoldan v dvorani Loškega gledališča zbralo 25 dijakov in dijakinj iz 16 slovenskih gimnazij. Gre za mlade literate, avtorje peščice nejboljših spisov in pesmi, ki so jih po pregledu množice poslanih del izbrali člani posebnega uredniškega odbora. Že pred časom je namreč loška gimnazija sorodnim ustanovam v republiki poslala vabilo k sodelovanju v literarnem veče- ru, posvečenem tisočletnici mesta. Odziv je bil precejšen, najizvirnejše prispevke pa smo, kot rečeno, imeli priložnost spoznati med nedavno prireditvijo v škofjeloškem hramu boginje Tal i je. Predvsem velja povedati, da bi kulturni dogodek zaslužil več pozornosti kakor jo je dejansko zbudil. A žal razen šolarjev, profesorjev in mentorjev ni mislim nastopajočih prišel prisluhnit niti en »navaden« občan. In vendar bi ob poslušanju esejev, glos in pesmi lahko zvedeli Razstava ročnih del marsikaj novega, poučnega. Če drugega ne bi spoznali, o čem vse razglablja naš mladi rod, kaj ga muči, bega in privlači, s kakšnimi problemi širše narave se ubada in kje vidi izhod iz stisk sodobnega sveta. To ni nepomembna zadeva, saj zmeraj več psihologov, sociologov in pedagogov skuša prodreti v dušo najstniške generacije, ki bo čez deset, petnajst let, prevzela v svoje roke krmilo družbenega življenja. Kdor bi ji vsaj včasih dovolil stopiti iz prisilne anonimnosti, bi spoznal, da so posplošene kritike današnje mladeži, ki sem ter tja priletijo raz govorniških odrov in z zborovanj (ne)poklicanih apostolov izumetničene morale, dostikrat brez sleherne podlage. Očitno je, da zna osem-najstletnik pogosto bolje oceniti določene družbene procese in ekscese kakor pa predstavniki rodu, ki so tem ekscesom, botrovali in ki jim zdaj ne zanjo biti kos. Samokritično posega vase in v zmešnjavo okrog sebe, išče napake in skuša oživiti poteptane vrednote, katerih cena nenehno pada. Ne nazadnje pa si bi kak okostneli aktivist lahko spet enkrat slišal lepo zvenečo slovensko besedo, ki jo je kot kvazisvetovljan že zdavnaj črtal iz lastnega (osiromašenega ) slovarja. V odvir dvodnevnega srečanja slovenskih srednješolcev sta sodila tudi obisk visoške domačije pisatelja Ivana Tavčarja in razgovor v Domu pod Planino Trebija, kjer so udeleženci izmenjali izkušnje ter skovali načrt bodočih tovrstnih snidenj mojstrov peresa. I. G. Aerodrom Ljubljana- Pula Letališko in turistično podjetje, Kranj p. p. 33 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje sprejema in odprave potnikov 2. referenta HTV 3. kadrovskega referenta 4. tajnico generalnega direktorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: k 1. visoka ali višja izobrazba prometne ali podobne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih mestih, znanje angleškega jezika; k 2. višja izobrazba tehnične smeri z ustreznim strokovnim izpitom s področja varstva pri delu, najmanj 2 leti izkušenj, vsaj pasivno znanje angleškega jezika; k 3. srednja izobrazba upravno- administrativne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj; k 4. višja ali srednja izobrazba upravne, kadrovske ali druge ustrezne smeri, vsaj 3 leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih, znanje angleškega jezika. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po objavi. S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Prejšnji teden je bila v zadružnem domu na Primskovem zanimiva razstava ročnih del, ki ni zbudila veliko zanimanja le pri starejših, razumljivo ljubiteljicah te že skoraj kar pozabljene spretnosti in izvirnosti, marveč tudi med šolarji in njihovimi učitelji. Štefka Toporiš iz Kranja, ki je sicer predsednica delavsko-pro-svetnega društva Primskovo in je 24 let živela v tem kraju, je s kolegico Slavko Pikec razstavila številne vezene izdelke. Številni, z gorenjskimi in drugimi motivi vezeni prti, blazine, servieti in slike so bili prava paša za oči. Štefka Toporiš, gospodinja, se s tem ročnim delom ukvarja že 36 let oziroma vse od tretjega razreda osnovne šole, ko se je naučila te spretnosti Pravi, da je zadnje čase zanimanje za ročno delo spet oživelo in posebno mlada dekleta se večkrat oglašajo pri njej in jo sprašujejo po nasvetih. Težava je le ker skoraj ni vzorcev in je za vsako izvirnost treba precej časa in truda. Štefka Toporiš izdelke nerada prodaja. Pravi namreč, da se to delo z denarjem skorajda ne da izmeriti. Vseeno pa od časa do časa, vendar ne zaradi zaslužka, marveč zaradi tega, ker ne more odreči prošnji, komu le ustreže. S Slavko Pikec tokrat drugič skupaj razstavljata, sicer pa je Štefka imela že tri razstave in lani je dobila posebno priznanje za sodelovanje na razstavi cvetja v Cerkljah. Za ljubitelje oziroma ljubiteljice tovrstnih izdelkov pa povejmo, da bosta Štefka Toporiš in Slavka Pikec v nedeljo, 3. junija, razstavljali v osnovni šoli v Dražgošah. Vsem, ki jih to delo zanima, bosta tudi rade svetovale. a. 2. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. socialne delavke 2. vodje vrta 3. skladiščnika Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati za delovno mesto pod 1. višjo šolo za socialne delavce, za delovno mesto pod 2. šolo za kmetijske tehnike in za delovno mesto pod 3. trgovsko šolo. Poskusno delo je 4 mesece. Rok za priglasitev je do vštetega 11. 6. 1973. obvešča vse svoje stranke, da ima od 1. 6.1973 dalje redni delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 6.30 do 14.30 in prav tako tudi vsako prvo soboto v mesecu. Dežurna služba pa posluje vsako sredo od 14.30 do 18. ure — ob prostih sobotah ne bo dežurne službe. Občinsko sodišče na Jesenicah Številka: Su 50/67 Datum: 23. 5.1973 Oklic V postopku za napravo nove zemljiške knjige za katastrsko občino Jesenice objavljamo, da bodo po končanih poizvedbah posestni listi s popravljenimi seznami zemljišč, kopijami katastrskih načrtov in zapisniki o poizvedbah, razgrnjeni v prostorih Občinskega sodišča na Jesenicah, C. Maršala Tita št. 37, soba št. 13/1, v času od 1. junija 1973 do vključno 30. junija 1973. Ce bodo vloženi ugovori zoper pravilnost ali popolnost posestnih listov, se bodo uvedle nadaljnje poizvedbe dne 1. julija 1973. Ugovori zoper pravilnost ali popolnost posestnih listov se smejo vložiti ustno ali pismeno pri geodetski upravi na Jesenicah, Cesta Maršala Tita št. 37. Ivan Jan: (odlomek iz kronike) Pred V. jubilejnim srečanjem gorenjskih aktivistov, ki bo 3. junija v Podljubelju Korenine upora kljub sovražnikovi moči in nasilju niso usahnile Tudi po tem dogodku so prizadete skupine kokrško-sa-vinjskega odreda imele največ opravka z mobilizacijo, četudi je bilo sredi zime. Odredne patrulje so mobilizirale po Tuhinjski dolini, v Moravški dolini, v okolici Mengša, prišle pa so tudi do Skaručne. Zaradi majhnega števila partizanov in zaradi ostalih neugodnih okoliščin, pa je bilo glede mobilizacije, ki naj bi se odvijala po vsej pokrajini, v okolici Storžiča tedaj dokaj slabo. V trdih zimskih časih in po občutnih izgubah partizanov, je bilo to težko delo. Zlasti še, ker novinci niso bili vajeni naporov in niso bili odporni proti težavam, ki jih je prinašalo partizanjenje. Poleg mraza so v snegu ostajale tudi sledi. In da bi bilo še teže, so partizane zasledovali različni vohuni in Nemcem naklonjeni ljudje v prepričanju, da bo s partizani zdaj zdaj konec. Najnevarnejši med vsemi pa so bili raztrgane!, ki so jih Nemci običajno rekrutirali iz vrst tistih, ki so pobegnili od partizanov. V tem času se je odred zaradi zasledovanja moral večkrat in naglo premikati. Konec decembra 1942 je padel nov sneg, kar je okoliščine še otežalo. Odred oz. kamniški bataljon se je po spopadih na Kostanjski planini sešel šele prve dni januarja 1943. potem, ko so se Nemci umaknili. Nemci, ki so zasledovali te enote, so 31. 12. 1942 popoldne našli odredno taborišče blizu Ko-lovca. V kratkem spopadu — napadla jih je 3. orožniška rezervna četa Alpenland ter orožniki iz Kamnika — je bil ubit en nemški podoficir, eden pa je bil ranjen. Po nekaterih poročilih zvemo, da partizani tedaj niso imeli žrtev, medtem ko drugo — nemško — poročilo pravi, da je padel tudi en partizan in da je bilo tudi več ranjenih. Po tem spopadu se je bataljon uspešno umaknil. Premaknili so se na Zapolje. Sneg jim je pri tem delal velike preglavice. Na raznih križiščih so zasledovalcem zmešali sledi tako, da so jih nalašč obrnili v druge smeri. Kamniški bataljon je največ novincev nabral med 5. in 6. januarjem 1943. Takrat je iz kamniških in moravških vasi prišlo v bataljon oziroma v odred okoli 70 novincev. To je bila dotlej najobsežnejša partizanska mobilizacija na tem območju. Sicer bi ta skupina prišla v kamniški bataljon že ponoči na 25. december 1942, zveza pa je bila pri Bleku na Sv. Trojici. Toda dogodki na Kostanjski planini so prihod novincev na ta datum preprečili. Zdaj je enota močno narastla in v kamniškem bataljonu je bilo okoli 130 borcev. Ta velika skupina novincev je prisegla v zaneženem taborišču na Kolovcu. Ob tej priložnosti sta govorila politkomisar Jakob Molek-Mohor in Janez Brlec-Nace. Kmalu nato so se premaknili v Gozd pri Črni nad Kamnikom. Tudi ta pohod je bil zaradi visokega snega in hudega mraza zelo naporen, kajti mraz je dosegel tudi —20 stopinj Celzija. V mesecu decembru je bilo predvsem v kamniškem okrožju mobiliziranih v partizane 21 novincev, ki bi sicer morali v nemško vojsko. Nemška poročila za te fante govore, da so bili s strani partizanov mobilizirani nasilno, v resnici pa so bili to že prvi rezultati političnega delovanja aktivistov na terenu. Nekateri nasilni ukrepi so bili nad sorodniki rekrutov izvršeni le zaradi njihovega kritja. Kaže, da so Nemci takemu načinu partizanske mobilizacije v tem času nasedli, v resnici pa so bili vsi ti novinci prostovoljci. Nemci so sami ugotovili, da je bilo težišče partizanskega delovanja v tem zimskem času na Gorenjskem predvsem v kamniškem okrožju in da v okolici Tuhinjske doline deluje več partizanskih skupin. Nemška poročila tudi govore in potrjujejo, da je bilo dalje na Gorenjskem od 1. do 18. januarja 1943 mobiliziranih v partizane 196 rekrutov. Toda zdaj poročilo že omenja, da so se nekateri fantje pridružili partizanom prostovoljno z namenom, da bi se tako izognili odhodu v nemško vojsko. Nemške policijske in orožniške enote so zaradi začete partizanske mobilizacije spet zasledovale kamniške partizane. V teh dneh so partizani neprestano hodili po vseh vaseh, ki so jim bile dostopne in jemali s seboj novince. Tako so n. pr. 9. januarja 1943 tudi v Krašnji mobilizirali 5 fantov, v noči na 11. januar pa so s področja domžalske občine odvedli s seboj 10 fantov. Začetek 1943. leta je bil sploh prelomna doba druge svetovne vojne. Tedaj je šla h koncu bitka za Stalingrad, Rdeča armada je prehajala v ofenzivo vse do Rostova in Harkova, zahodni zavezniki so dobili pomorsko bitko za Atlantik, njihovo letalstvo je vse pogosteje bombardiralo nemško in italijansko zaledje in tudi v Severni Afriki so aglo-amerikanski zavezniki razbijali nemško armado. V Jugoslaviji pa so Nemci in Italijani tedaj pripravljali močno IV. ofenzivo, ki se je v Bosanski Krajini začela 20. januarja 1943. Zaradi vsega tega je hitlerjeva vojska potrebovala vedno več vojakov. Tudi na Gorenjskem se jim je zato mudilo z mobilizacijo. Ker pa so to mobilizacijo zavirale in krhale partizanske enote, so jih neprestano zasledovali. OB KONCU NAJTEŽJEGA OBDOBJA Konec 1942. in začetek 1943. leta je tudi za področje tega odreda predstavljal prelomnico prav tako, kot je bil to sploh čas prelomnice II. svetovne vojne. Kaj lahko in moramo reči ob koncu 1942. leta? Kakšne so bile izkušnje iz tega najtežjega obdobja vstaje in revolucije? Kolikšne in zakaj je bilo toliko žrtev? Kakšno vlogo je dotlej odigrala Komunistična partija? Predvsem je treba ugotoviti, da Nemci kljub moči in nevarnim vdorom ter napadom niso uspeli v bistvenem: niso mogli uničiti osvobodilnega gibanja in predvsem njene udarne pesti — partizanskih enot. Takoj pa je treba dodati, da so bile na tem terenu partizanom zadane hude rane. Zdravili so jih le z največjim1 napori in tveganji ter postopoma. Iz številnih nemških elitnih policijskih enot, ki so bile prisotne na tem območju vse od začetka vstaje, lahko razberemo, kako občutljivo področje so bile Karavanke vse tja do Kamniških planin in dalje proti Štajerski. Nasproti močnim, izkušenim in izurjenim nemškim enotam, ki jim )e poveljeval do skrajnosti pedanten aparat, so stale in rasle majhne, neizkušene, toda na vse pripravljene partizanske čete. Pri njih je bilo vseskozi čutiti pomanjkanje vodilnega kadra, ki je rasel hkrati z nastajajočimi enotami. Velikokrat je bilo treba menjati taktiko: zdaj se združevati, zdaj se razbijati na majhne skupine, naglo menjavati teren in podobno, veliko se je bilo treba učiti od okupatorja. Še več pa je bilo treba imeti moralnih moči, kajti okupator se je poleg vojaških pogonov in hajk posluževal tudi brezobzirnega nasilja nad vsem, kar je služilo širjenju vstaje Tako so požigali ljudi in hiše ter cele vasi, kakor Kostanj» Gradišče, Koreno, Hom, Dražgoše, Kokro in še druge. Poleg tega so prav v tem letu najbolj množično streljali talce, še več ljudi pa so aretirali, jih zapirali in mučili. Širili so razno lažno propagando, se posluževali domačih raztrgancev, Werman-schafta, vaških straž Karnter Volksbunda, raznih vohljačev, v veliki meri pa tudi organizatorjev bele garde, ki so se pojavili v vrstah domače buržoazije. Vse to so vpregli v boj protl upirajočim se Gorenjcem. Vojne stiske in pritiski pa so pokazali tudi slabiče, ki tega boja niso zdržali in so klonili ter šli po poti izdajstva. Najhujši tak udarec je doživela v začetku 1942. leta ie zelo razmahnjena organizacija KP in OF v kranjskem okrožju zlasti s takozvano Kumerdajevo izdajo. Zaradi močnih in izurjenih nemških enot, ki so nepopustljiv° zasledovale prve gorenjske partizane, §o na tako neugodnem terenu kakor so Karavanke tja do Kamniških Alp, od časa do časa dosegali občutne uspehe. V zvezi s tem je valovila tudi partizanska taktika lt\ njihova ofenzivnost oziroma defenzivnost. Nemci so namre storili vse, da bi bila Gorenjska čimprej godna za priključite k Rajhu. Prav zaradi tega je bilo med partizani, ki so or?1 ledino vstaje, toliko žrtev. Zlasti občutljive vrzeli in zastoji razvijanju partizanstva in osvobodilnega gibanja nasploh. s, nastajale med vodilnim kadrom. Ti voditelji so bili vsi ° kraja predvojni komunisti, prekaljeni borci za pravic delovnih ljudi. S svojim delom so uspeli v osvobodilno gibanj pridobiti tudi druge. (Dalje v naslednji številk') POGOVORI O STRAZISČU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi Gorenjska poje Moški pevski zbor DPD Svoboda Primskovo 'ahk* 'mskovem P" Kranju se aktiv z razmeroma zelo ^Vom'c1 delavsko-prosvetnim dru-ca : J?voboda, katerega predsedni-in J.e .Štefka Toporiš. Društvo dela 8taln i v Zadružnem domu. Ima več P°seb • med katerimi velja eJ omeniti moški pevski zbor, folklorno skupino in dramsko sekcijo. Moški pevski zbor je bil ustanovljen 1970. leta in je z vztrajnim in prizadevnim delom pod vodstvom Julke Mandeljčeve dosegel že nekaj lepih uspehov. Poleg nastopov na domačem odru, na različnih prosla- £bor iz Holandije drevi v Kranju gl6(j l^1 °b 20. uri bo v Prešernovem Skego , koncert najboljšega de-diie5 nmladinskega zbora iz Holan-UNn xški mladinski zbor STICH- k Haa^ ags matrozenkoor I92g v Je bil ustanovljen leta je rjJ: svojem 45-letnem delovanju Števil vr znan P° vsej Evropi. Poleg levi, • ^ koncertov, radijskih in te-krat S snemanj doma je že več-Itali;;Z xVspehom gostoval v Švici, Poljski MmeiJi' Belaji. Franciji in 2 velu,- . n°g°krat je zbor sodeloval rijev .'mi orkestri pri izvedbi orato-§kj .u1 kan tat, ki zajemajo tudi de-Honegr da so mislili na strica Josipa. Ostalo pa je le ki1 °u 'Josinu m pr.' "gibanju. Nihče ni stikal po kleteh, ne pri •Jq5 80 sehli rf nas ne drugih hišah v mestu. Samo tam, |tls,P je po Ma bi nas selili, se nam pa ni bilo treba bati. Stric kočnik i/1Vem ali po pravici veljal za nemškega človeka. * *urt je bil v naši hiši kakor doma. jj^i. Nen^0^urt je bil eden tistih ljudi, ki se nikjer ne počutijo VgjPjatelje JJO tujci- zato si" povsod brž poiščejo znance • Znai';!;ar.Pnlepil se je, čeprav ne bi mogel reči, da je bil PriJetno klepetati in vedel je, kdaj je treba oditi, zato smo ga radi sprejemali. Vsi. Še Anton skraja ni imel neprijazne besede zanj. Najprej je bil pri stricu Josipu. Stric je že vedel, čemu ga je povabil v hišo. Nikoli si ni bil z oblastjo v laseh, pa naj je prišla od koderkoli. Hiša starega samca pa Kurtu ni mogla nuditi tistega, kar je iskal, prijetne domačnosti, družinskega vzdušja in pogrnjene mize. Zato ga je Josip pripeljal k nam. V naši hiši se je Kurt zares počutil kakor doma. Tudi pogovarjal se je lahko kakor doma. Le kadar je govoril z očetom, je poskušal po naše. Malo je znal, a je besede tako čudno obračal, da me je vselej silil smeh. »Moja šena,« je rekel. In: »Moja otrok.« Doma je bil na Koroškem, je rekel, pri Osojskem jezeru. Ni bil Slovenec, o ne. Windisch, a še to samo na pol. Po babici. Z njo se je pogovarjal po naše, ko je bil še otrok, je rekel. Potem je babica umrla in ... »... nisem imela več nobene gelegenhajt,« je rekel očetu. Vedel je, da nas otroke s tako govorico zabava, pa ni bil zato prav nič hud. Če smo se smejali, se je smejal z nami, kakor dobrodušni striček, ki je zadovoljen, kadar so otroci veseli. Vendar je imel najraje, da očeta ni bilo v izbi. Spakovanje ga je delalo pavlihovskega. Še meni se je zdelo, da mu jemlje ugled. Samo kadar je govoril nemški, je bil resničen, je bil vojak, ki sem ga požiral z očmi kakor nekoč Antona. Še bolj. Kurt je bil poročnik in je nosil na prsih Narvikschild, nemškega orla s planiko in sidrom in letalsko eliso. Če sem ob njegovi snažni, zlikani uniformi in zloščenih škornjih pomislil na Antonove vrečaste hlače in na dolge ovijače, me je obšlo nekaj takega kakor sram. Dobro da Kurt Antona ni videl, ko je bil ta še vojak. Sicer se pa Kurt ni vedel posebno vojaško, prav gotovo ne kot osvajalec. V naši izbi je bil videti prav človeški. Rad si je odpel pas in ga obesil na kljuko za vrati, rad je sedel v gugalnik, rad nam je delal druščino pri mizi. Kazal nam je slike, da smo kmalu poznali vso družino, tudi pokojno babico, ki je bila Windisch. Pripovedoval nam je vesele dogodke iz vojne na Norveškem... pa iz vojne v Franciji... bral nam je pisma kameradov, ki so ostali na severu ... ali v Parizu ... očetu je ponujal cigare ... in meni je prinesel knjigo o letalcih ... Rekel je, da bom tudi jaz lahko letalec, da imajo zanje šole. To je bilo slišati neverjetno, ker je bilo onkraj mojih želja. Zares mislim, je rekel Kurt, nemško nebo je prostrano. Prvi, ki je pokazal sovraštvo do poročnika, je bil Anton. Lahko da se je že dolgo nabiralo v njem, na dan je prišlo iznenada, da smo bili vsi presenečeni. »Se je spet pasel?« Tako je vprašal, ko je zvečer stopil v izbo, kjer je bil v zraku še vonj po Kurtovih cigarah. »Kdo naj bi se pasel?« »Ta prekleti gestapovec.« Če se je Antonu kaj zamerilo, je bil surov. Mama ga je mirila in je branila poročnika Kurta. »Ne bodi krivičen,« je rekla. »Sam veš, da je Kurt prav prijeten človek.« »Lakotnik,« je rekel Anton in pokazal na drobtine, ki so ostale na mizi, na črevo, ki ga je bil Kurt spretno potegnil s klobase, in na steklenico z žganjem. »Prekleti ušivec. Pri naši mizi si polni rit.« »Kako spet govoriš, Anton?« Pri nas še nikoli nikomur nismo očitali, koliko je pojedel, ne domačemu ne tujemu. Novakovi nismo Šteli grižljajev, toliko smo že imeli. »Nič tvojega ni pojedel,« je rekel oče. »Ni nam še taka sila, da človeka ne bi mogli postreči,« je rekla mama. »Ni. Pa boste še skrivali pred njimi.« »Zakaj bi skrivali?« je rekla mama. »Ce bo treba, bomo,« je rekel oče. »Kakor kobilice so. Vse bi požrli.« Bilo je prvikrat, da se nisem mogel odločiti... ne med Antonom in Kurtom, med njima mi še ni bilo treba izbirati, in če bi mi bilo, bi prav nič ne pomišljal... tehtal sem Antonovo sovražnost in prijaznost poročnika Kurta, ki mi je prinesel knjigo o letalcih in ki mi je ponujal prostrano nemško nebo. Nihče mi še ni toliko obljubljal. Ga je že kaj razjezilo, sem mislil na brata, pozabil bo. Anton pa je skoraj vsak dan povedal kaj sovražnega. »V trgovini si prekleti debelbritniki kar kljuko podajajo,« je rekel. »Vzamejo pa vse, kar je mogoče kupiti.« »Kaj ne plačajo?« »Z usranimi markami.» »Denar je denar,« je rekla mama. »Vsak je lahko umazan.« Odlomvk iz romana Iva Zor-manft Draga moja Iza, ki ga {'e izdal Zavod Borec. Delo je lilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. %JS jrik _ 1J Sreda — 30. maja 1973 iS0-Si&1* lipj$bled LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Avto-moto društvo Radovljica obvešča občane, da ima spremenjen čas uradnih ur, in sicer: ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. Iz pisarne AMD prodam Prodam tri mesece stare PIŠKE Mlakarjeva 58, Šenčur 2864 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, OTROŠKO POSTELJICO, BETONSKO ŽELEZO in gradbeni LES. Svetina Franc, Breg 39, Žirovnica 3264 Po ugodni ceni prodam 100-litrski AKVARIJ. Zg. Duplje 70 3265 Prodam ŠIVALNI STROJ singer z okroglim čolničkom. Britof 330, Kranj 3266 Po zelo ugodni ceni prodam KOSILNICO i rus. Podlonk 30, Železniki 3267 Ugodno prodam lepo dolgo belo OBLEKO (za 8 let). Cesta talcev 10, Kranj 3268 Prodam nov VOZIČEK z lestvicami. Hotemaže 44, Preddvor 3269 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Boštjančič, Begunjska 11, Kranj 3270 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠOTOR za tri osebe. Šubic Franc, Korbarjeva 7, Kranj 3271 Prodam POHIŠTVO za spalnico in jedilnico. Ogled v soboto ves dan. Jamšek Majda, Jahačev prehod 2, Kranj 3272 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesniee. Strahinj 38, Naklo 3273 Prodam dobro SENO za košnjo in vzidljiv KOTEL. Carman, Cerklje 112 3274 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pšata 11, Cerklje 3275 Prodam KRAVO ali dam v rejo. Zg. Brnik 73, Cerklje 3276 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 8 in 10 mm. Glinje 5, Cerklje 3277 Nujno prodam »mini« KUHINJO z vdelanim bojlerjem, odtokom in kuhalnikom, primerna za manjše stanovanje in usnjene ležalne SEDEŽE za avto: Smukavec Marija, Dolenčeva 4, Orehek, Kranj 3278 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Zerovnik, Voklo 13 • 3279 Prodam skoraj nov 16-colski GUMI VOZ. Šenčur, Gasilska 24 3280 Prodam novo SAMOKOLNICO. Dacar, Breg ob Savi 28, Kranj 3281 Prodam dvoje balkonskih VRAT in tri dvodelna sobna OKNA. Šolar, Ljubno 4, Podnart 3260 kupim Kupim STREŠNO OPEKO špi-čak, širine 30 do 32 cm. Peternel Ivan, Pot na Zali rovt 1, Tržič 3282 Kupim delovnega VOLA, težkega okrog 600 kg. Lenart 1, Cerklje 3283 Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 ri popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964. Ciperle Marjan, Preddvor 104 3251 Prodam ali zamenjam proti doplačilu za fiat 750, zelo dobro ohranjen FIAT 1300 lux, letnik 1971. Mohorič Leon, Bled, Za žago 6 3122 Zelo ugodno prodam FORD 12 M, letnik 1968, registriran do maja 1974. Reševa 10, Kranj (Primskovo) 3252 Prodam dobro ohranjen AVTO FIAT 750, letnik 1966/67. Vavpot Milan, Britof 131, Kranj 3253 Prodam NSU, letnik 1967. Škofja Loka, Blaževa 3, telefon 85-802 popoldne 3254 Prodam dobro ohranjen VW 1300, letnik 1966. Tenetiše 33, Golnik 3255 SLOVENIJA PROMET, sektor vozil in strojev Miklošičeva 20 prodaja po ugodnih cenah avtomobile WARTBURG s takojšnjo dobavo. Informacije po tel. 323-862 3256 Prodam FIAT 750, letnik september 1968. Skalica 11, Kranj Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 1. junija do 7. junija od 19. do 6. ure zjutraj bo dežuren dr. Karel Bernik, tel. 89 598 do Gorenje vasi, od tu naprej pa kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 85 440. Nujno iščem SOBO v Škofji Loki. Ivanka Likar POŠTA ŠKOFJA LOKA 3257 zaposlitve VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 obvestila CENTRALNE KURJAVE pečene barve — mat ali v sijaju na radiatorjih, kar je garancija za vaše udobje, SPET SPREJEMAM. Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168 3044 prireditve LETNI BIFE TD ZBILJE priredi drevi ob 19. uri na rekreacijskem centru ob jezeru ZABAVO s PLESOM. Igrajo turisti. Vabljeni! 3258 PGD ZALOG pri Cerkljah priredi v nedeljo, 3. junija, ob 14. uri GASILSKO PRIREDITEV. Sprejem nove gasilske opreme pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Sava Kranj. Sodeluje godba na pihala iz Kranja. Nato bo VRTNA VESELICA. Igral bo ansambel TRGOVCI. Bogar srečelov in kegljanje za več dobitkov. Vabijo gasilci 3259 nesreče Zaneslo avtomobil Na cesti drugega reda v vasi Virmaše pri Škofji Loki se je v petek, 25. maja, ob 20.30 pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Francu Frelihu (roj. 1949) iz Zabnice. V Virmašah je njegov avtomobil začelo zanašati v levem blagem ovinku, trčil je v tri cestne smernike, nato pa čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Friderika Kajžarja (roj. 1943) od Sv. Duha, ki je pravilno po svoji desni pripeljal iz smeri Škofja Loka. V nesreči je bil voznik Frelih huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 10.000 din. Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 27. maja, dopoldne je voznik osebnega avtomobila Ljubo Urbič (roj. 1932) iz Šenčurja vozil brez vozniškega dovoljenja po prednostni Smledniški cesti proti Kranju. V križišču z neprednostno Cesto 1. maja pa je pred njigovim avtomobilom izsiljeval prednost kolesar Ivan Ječnik (roj. 1909) iz Hrastja, tako da sta vozili trčili. V nesreči huje ranjenega Ječnika so prepeljali v bolnišnico. Zapeljal iz ovinka SGP Tehnik Škofja Loka Projektivni biro sprejme referenta za tehnično dokumentacijo Pogoji: ekonomski tehnik ali nižja administrativna šola, zaželena praksa v knjigovodstvu, nastop dela takoj, poskusno delo. Pismene priglasitve z dokazili o strokovnosti pošljite najkasneje do 9.6.1973 na SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2. Obletnica Lovra Kumra Minilo je leto dni, ko je tvoje plemenito srce ugasnilo.- Pomlad se je vrnila, vse zeleni in cveti, a tebe dragi Lovro ni. Pa tudi če te ni, sva s spominom vedno pri tebi. Vsem pa, ki kdaj obiščete njegov zadnji dom, iskrena hvala. Murgeljova Jožica in Jože V ponedeljek, 28. maja, ob 19. uri je voznik osebnega avtomobila Franc Kuplen (roj. 1944) iz Gozda peljal od Gozda proti Kranjski gori. Ko je v Globoki jami pripeljal v desni nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo, je zapeljal v desno s ceste kakih pet metrov globoko. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, na avtomobilu pa je škode za 20.000 din. Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 27. maja, ob 22.20 se je na cesti drugega reda med Brnikom in Kranjem v križišču s stransko cesto Voklo—Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jožef Gorenc (roj. 1943) iz Kranja je vozil od Brnika proti Kranju. V križišču z neprednostno cesto je pred njegovim, avtomobilom izsilila prednost voznica osebnega avtomobila Jožefa Rupnik (roj. 1942) iz Šenčurja, ki je pripeljala iz Voklega. V trčenju so bili huje ranjeni voznica Rupnikova, voznik Gorenc in sopotnika v njegovem avtomobilu Marija in Bojan Gorenc. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda mopedista V ponedeljek, 28. maja, popoldne se je v križišču s cesto drugega reda od Lesc proti Bledu pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik mopeda Vinko Kocjančič (roj. 1922) iz Grabč se je peljal od Lesc proti Bledu. V križišču s cesto drugega reda je izsilil prednost pred tovornim avtomobilom, ki ga je vozila Andreja Skenderovič (roj. 1932) z Jesenic. Mo-pedist se je zaletel v tovornjak in se hudo ranil. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. * . L. M. Sporočamo vam, da je v 78. letu starosti nenadoma umrl naš stric Silvester Golmajer mizarski mojster v Ljubnem na Gorenjskem Pogreb bo v četrtek, 31. maja 1973, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Ljubnem na domače pokopališče. Žalujoči: nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da sta nas tragično zapustila naša ljubljena štiriletna hčerkica in sedemletni sinček Mojca in Marko Peternelj iz Preddvora št. 21 Pogreb bo v sredo, 30. maja, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Preddvor. Žalujoči: mamica Milena, očka Hari, teta Angela in stric Zani ter drugi sorodniki Preddvor, 29. maja 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Miha Šmida Plenšakarjevega očeta se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, ga zasuli z venci in cvetjem, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti.. Še posebno toplo se zahvaljujemo krajevnim organizacijam ZK, ZB, SZDLi RK in KS ter njihovim predstavnikom za obilo cvetja, za počastitev s prapori in z go dbo na pihala ob pogrebu ter pevskemu zboru za lepo slovo s pesmijo. Najlepša hvala govornikoma za lepe, stvarne slovesne besede. Dr. Možganu se najlepše zahvaljujemo za skrb in nego ter lajšanje bolečin na smrtni postelji. Prav tako najlepša hvaljj sosedom, ki so nam v žalostnih urah priskočili na pomoč. Žalujoči Mihovi najbližji Jesenovec, Železniki, Šk. Loka in Ljubljana, 26. maja 1973 Ob boleči izgubi predobrega moža Franca Eržena Krištana iz Sp, Besnice se najprej iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč ob smrti, sorodnikom in prijateljem, trg. podjetju Merkur, ZB Bes-nica za vence, sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčno se zahvaljujemo zdravniku dr. Udirju za potrpežljivo lajšanje trpljenja v bolezni, g. župniku za pogrebni obred in domačim"pev-cem za ganljive žalostinke. Vsem hvala. Žalujoča družina Eržen V tragični nesreči je skupaj s svojo sestrico izgubil življenje naS dragi Marko Peternelj učenec 1. a razreda osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora. Na zadnji poti f?a bomo spremili v sredo, 30. maja, ob 16. uri. Za dobrim součencem žalujejo učenci in učiteljski kolektiv Preddvor, 29. maja 1973 ■ ^ %JI lur iol Sreda — 30. maja 1973 Kamnik DOM 30. maja amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 18. in 20. uri 31. maja amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 18. in 20. uri 1. junija premiera amer. barv. filma DIVJA DEŽELA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 30. maja amer. barv. film GROF YORGA VAMPIR ob 18. in 20. uri 31. maja jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 18. uri 1. junija jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 30. maja amer. barv. film RDEČE SONCE ob 20. uri 1. junija amer. barv. film RDEĆE SONCE ob 20. uri Radovljica 30. maja ameriški barvni film ROMANCA KONJSKEGA TATU ob 20. uri 31. maja ameriški barvni film DETEKTIV KLUT ob 20. uri 1. junija francoski barvni film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 20. uri Jesenice RADIO 30. maja amer.-ital.-špan. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI 1. junija ameriški barvni CS film ZBOGOM GOSPOD CHIPS Jesenice PLAVŽ 31. maja jug. barv. film IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO 1. jijnija amer.-ital.-špan. barv. film SAMOMORILSKI KOMANDOSI Kranjska gora 30. maja amer.-ital. barv. CS film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ 31. maja amer.-ital.-špan. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI Javornik DELAVSKI DOM 30. maja amer. barv. CS film PRAVI KAVBOJI v kiarn^dite ameriškega barvnega filma, BOTER Senter KranJ od 30. maja do 10. junija "redprodaja vstopnic pri blagajni kina Center V okviru praznovanj dneva mladosti so se na kegljišču kranjskega Triglava pomerili delovni invalidi medobčinskega invalidskega društva — podružnica Kranj ter starejši člani Triglava. Ob tej priliki je predsednik Konrad Pavli najzaslužnejšim invalidom-športnikom predal knjižne nagrade, ( dh) — Foto: F. Perdan Sindikalno prvenstvo v kegljanju in balinanju PodobnO kot prejšnja leta bo tudi letos pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju in balinanju za posameznike oziroma ekipe iz radovljiških sindikalnih organizacij. Prvenstvo v kegljanju bo organiziral kegljaški klub Bled na dvosteznem klubskem kegljišču na Bledu in bo trajalo od 4. junija naprej. Prvenstvo v balinanju pa bo organiziral balinarski klub športnega društva Radovljica na ba-. linišču v Radovljici in bo 3. junija ob pol devetih dopoldne. Na obeh prvenstvih bosta najboljši ekipi osvojili prehodni in spominski pokal občinskega sindikalnega sveta. Razen tega bodo na prvenstvu v kegljanju dobile spominske pokale tudi ekipe, ki bodo osvojile drugo in tretje mesto, za četrto in peto mesto pa diplome. Najboljši posamezniki v kegljanju pa bodo dobili športna odličja. Ekipe, ki bodo v balinanju osvojile drugo do peto mesto, pa bodo dobile diplome. A. z. Srečanje strelcev za dan mladosti Na željo strelcev iz kasarne Staneta Žagarja v Kranju je strelska družina Tone Nadižar iz Cirč pripravila za dan* mladosti prijateljski dvoboj 7-članskih ekip v streljanju z zračno puško. Po dokaj izenačenem tekmovanju je zmagala ekipa SD Tone Nadižar. V posamični konkurenci pa je bil prvi predstavnik gar-nizije. Rezultati — ekipe: 1. SD Tone Nadižar 1578, 2. JLA Kranj 1555; posamezno: 1. Brezovnik (JLA) 265, 2. Frelih (T. Nadižar) 253, 3. Praper (JLA) 240, 4. Inajc (T. Nadižar) 237, 5. Škratek (JLA) 233 itd. B. Malovrh V Tržiču spet SP Mednarodna motociklistična organizacija FIM je dodelila Tržiču spet eno od dirk za svetovno prvenstvo v motokrosu. Tako bodo prihodnje leto na znani motokros progi v Podljubelju 9. junija nastopili najboljši mojstri tega športa v kategoriji do 125 ccm. Leta 1975 pa se Trži-čanom obeta še eno prvenstvo, in sicer v kategoriji do 250 ccm. Dve lepi priznanji za odlične organizatorje v Tržiču. - dh Jesenice II. in Martelanc prvaka Na kranjskem kegljišču so dva dni merili moči kegljači, ki so se potegovali za najboljšega v posamični in ekipni konkurenci na letošnjem gorenjskem prvenstvu za starejše člane. V ekipni razvrstitvi je bila najboljša ekipa starejših članov Jesenice II, pri posameznikih pa je Triglavan Martelanc zlahka opravil z vsemi devetnajstimi konkurenti. Rezultati ekipno: 1. Jesenice II 1722 (Cufar 476), 2. Triglav I 1694 (Ogris 451), 3. Jesenice I 1566 (Lan-gus 406), 4. Triglav II 1547 (Markun 407). Posamezno: 1. Martelanc (Triglav), 477, 2. Cufar (Jesenice 448, 3. Mahnič (Jesenice) 440, 4. Potušek (Triglav) 438, 5. Cenčič (Triglav) 437, 6. Likozar (Triglav) 425, 7. Zupan (Jesenice) 413, 8. Ogris (Triglav) 401, 9. Markun (Triglav) 400, 10. Zbontar (Jesenice) 399. -dh Naš komentar Imeniten uspeh Hvastija in Žagarja Tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria je navrgla kolesarjem kranjske Save velik uspeh. Franci Hvasti je v generalni razvrstitvi zasedel sedmo mesto, Slavko Žagar pa je bil deveti. To sta bili poleg reprezentanta Zakotnika (Rog) najboljši uvrstitvi Jugoslovanov na omenjeni dirki. Vse pa je že kazalo, da bosta celo najboljša. V zadnji etapi seje namreč izkazal Ljubljančan Zakotnik, ki se je močno prerinil v ospredje. Zaradi odlične vožnje in etapne zmage Vršič—Ljubljana se je ob koncu uvrstil na šesto mesto. Izredno lep dosežek je zabeležil Kranjčan Žagar, ko je zmagal v peti etapi s ciljem v Bovcu. Premagal je mnoga znana imena kolesarskega športa v Evropi. To je bil njegov največji uspeh. Tudi v ekipni konkurenci so se Kranjčani odlično izkazali, saj je kombinirana ekipa Sava-Odred osvojila četrto mesto. Ne glede na to je to velik, morda celo največji mednarodni dosežek kranjskega kolesarskega kluba. To je bila tudi najbolje uvrščena jugoslovanska ekipa. Nasploh pa je letošnja dirka prinesla doslej največji neuspeh slovenskim kolesarjem. Razen imenovanih treh so vsi močno razočarali, Še posebej državni reprezentanti, odpovedala pa je ludi ekipa ljubljanskega Roga, ki je bila favorit tekmovanja. Ker jim na dirki očitno ni šlo, so napravili v zadnji etapi nešportno potezo (odstopila sta Jože in Rudi Valenčič), tako da Rog sploh ni imel ekipne uvrstitve. Kolesarji Save so k nekaterim lepim letošnjim uspehom dodali še izvrsten uspeh na mednarodni dirki Alpe-Adria. Prizadevno delo trenerja in tekmovalca Francija Hvastija se je spet bogato obrestovalo. V klubu raste perspektiven kader tekmovalcev, ki zdaj pridno posega že po visokih uvrstitvah tudi v mednarodnem merilu. Za uspehe pa niso zaslužni le tekmovalci, pač pa tudi prizadevno vodstvo in tovarna Sava kot pokrovitelj, ki že nekaj let izdatno materialno podpira kranjski kolesarki kolektiv. J- Javornik V petek so v Kranju slovesno izročili namenu novo TRIM stezo. — Foto-F. Perdan Gorenjska nogometna liga Lesce ali Sava V predzadnjem kolu gorenjske članske nogometne lige so bili v soboto doseženi naslednji rezultati: Bohinj : Lesce 0:1, Korotan : Naklo 5:1, Šenčur : Britof 5:0, Tržič : Alples 6:0. Nalov gorenjskega prvaka si je prektično že zagotovil Tržič, ki vodi s štirimi točkami prednosti pred Jesenicami. V I. razredu so člani igrali takole: Podbrezje : Sava B 3:0 b. b., Plamen : Kondor 7:3, Primskovo : Preddvor 0:0. V vodstvu je Plamen iz Krope, ki ima 14 točk pred Preddvorom, ki ima enako število točk. V mladinski ligi so bili zabeleženi nasledili izidi: Tržič : Bohinj 3:3, Lesce : Triglav 2:2, Jesenice : Sava 1:2, LTH : Alples 2:1. Vodi Triglav z 22 točkami pred Savo 20. Pionirji obeh skupin so v soboto končali s tekmovanjem. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Bohinj : Lesce 2:0, Šenčur : Britof 3:1, Tržič : Alples 3:2, Naklo : Jesenice 5:5, Jesenice : Lesce 3:3. Lestvica — A skupina: Lesce 14 9 3 2 37:17 21 Bohinj 14 9 1 4 36:12 19 Alples 14 8 3 3 26:13 19 Jesenice 14 7 3 4 37:30 17 Naklo 14 6 1 7 36:25 13 Šenčur 14 4 1 9 14:28 9 Tržič 14 3 0 11 22:39 6 Britof 14 3 0 11 11:55 6 B skupina: Sava K) 8 0 2 50:12 16 Primskovo 10 7 1 2 38:16 15 Triglav 10 (j () 4 31:19 12 LTH K) r, 1 4 16:17 11 Preddvor 10 2 0 8 12:52 4 OŠ L. Seljak 10 1 0 9 6:37 2 V soboto, 2. junija, bosta igrala/a prvo mesto Sava in Lesce, za t reje mesto pa bo na sporedu tekma Primskovo : Bohinj. P. Novak %m lu 15 KRANO rraj m Sfanj CENTER oh 17 amer- l>arv. film BOTER 3,- "i 20. uri ob 17 amer- barv- film BOTER Y :ln 20- uri GRlSfe ameriški barvni CS film ^SOMOVA BANDA ob 16. in obon ' amer- barv- film BOTER \fu- uri *ranj STORŽIC filma S^j,3 premiera amer.-ital. barv. pridite K NAM NA KAVO 31 Un PRlhrE?^9 amer.-ital. barv. film 16 Vr • K NAM NA KAVO ob i'18: m 20. uri PHin«a, amer.-ital. barv. film 16 j« T® K NAM NA KAVO ob >n 20. uri Jržie 30 • PRVa maja amer.-ital. barv. film 2AHA^ STROJNICA DIVJEGA A3«0DA ob 18. in 20. uri PRVa ma->a amer.-ital. barv. film ZarAt^ strojnica divjega ob 18. in 20. uri filni«JWa Premiera ital. barv. CS 20 Uri VSAK0 CEN0 ob 18- in L^v J 4etrtek, 31. maja, ob 16. uri redJU predstava za višje raz-KpV, osnovnih šol — Ivan Potrč: tev L0VA KMETIJA; uprizori-^viru praznovanj 400-letnice taJ " uporov in v počastitev 60-e Ivana Potrča. ¥13 jhlanika. Zmaga za Rittbergerjain Marsovszkega Ze prva dirka nedeljske škofjeloške prireditve v razredu do 50 ccm je dala slutiti, da bo nad 30.000 gledalcev, kolikor se jih je zbralo ob progi, gledalo izredno zanimive boje. Po pozdravnem govoru predsednika loške skupščine in predsednika organizacijskega komiteja Toneta Polajnarja se je s starta pognalo 22 dirkačev. Najbolje je potegnil 24-let-ni Zahodni Nemec Herbert Rittber-ger na motorju kreidler. Ze v prvem krogu si je nagral toliko prednosti, da o zmagovalcu ni nihče več dvomil. Kljub slabemu začetku, bil je šele na sedmi poziciji, je Jugoslovan Adrijan Bernetič z drzno vožnjo nadoknadil zamujeno in se prebil na drugo mesto. Lep uspeh sta dosegla tudi Domžalčan Peter Verbič in do-' mačin Edo Dolenc. Prvega najdemo na petem, drugega pa na sedmem mestu. Škoda je le, da je na sobot- nem treningu padel najuspešnejši tekmovalec loških dirk Rudolf Kunz (ZRN), saj bi bil boj drugače v tem razredu še bolj zanimiv. Izidi do 50 ccm, 8 krogov, 36 km: 1. Rittberger (ZRN, kreidler) 19:10,04, povprečna hitrost 112,691 km/h, najhitrejši v drugem krogu 114,149 km/h; 2. Bernetič (Jugoslavija, tomos GP), 19:18,15, 3. Frazioni (Italija, morbedelli), 20:06,22, 4. Van Healter (Belgija, klaidler florett), 20:24,98, 5. Verbič (Jugoslavija, tomos GP), 20:26,55... 7. Dolenc (Jugoslavija, tomos GP) 20:42,33, 8. Mirkoš (Jugoslavija, tomos D 6), 20:46,51, 10. Baje (Jugoslavija, tomos D 6 GP) 21:51,50. V naslednji dirki kategorije do 350 ccm je prišlo do tragične nesreče. A vse do prekinitve, do 12. kroga, se je za prvo mesto bil ogorčen boj. Ze na startu je postalo jasno, da lahko zmagovalca iščemo med naturali^1' ranim Švicarjem madžarskega poj** kla Marsovszkym ter Švedom Pa"1' ssonom in Kaletschem (ZRN). slabem uvodu Marsovszkega je vod' stvo prevzel Šved Pahlsson, tesno z8 petami pa mu je sledil Kaletscfr Toda že v četrtem krogu ju je ujel 1& prehitel poznejši zmagovalec Maf' sovszky, ki vse do prekinitve vodstva ni več izpustil iz rok. Izidi do 350 ccm, predvidenih 15 krogov, 67,5 km: 1. Marsov* szky (Švica, jamaha TZ 3 23:52,54, povprečna hitrost l35Juf km/h, 2. Kaletsch (ZRN, jamaha^ 24:03,39, 3. Frohnmeyer (ZRN, J?' maha TR 3), 24:10,60, 4. Gilles (Švica, jamaha TR 3) 24:11,14, 5. SmJ (Avstrija, jamaha TR 2 B) 24:18,/* V tej konkurenci Jugoslovani nlS imeli predstavnika. D. Hutner Nedeljska katastrofa v Škofji Loki je skupno število smrtnih žrtev dirk za Nagrado Loke povečala na 7. Pred njo so na 4,5 kilometra dolgi stezi izdihnili švicarski tekmovalec Rainer Dietz (1966) ter naš Tone Kralj in Anglež John Bur-ges (1971). Dietzu se je, podobno kot tokrat Mauglia-niju, zaskočilo kolo — in si' cer pri zavoju v Plevni; Tone Kralj je s 125-kubičnii« strojem priletel v ograjo mostu čez Sušico, poleg Kovača, John Burgess pa je uro kasneje, v drugem krogu spopada motorjev do 500 ccm, na ovinku ob železniški postaji padel, nakar sta čezenj zapeljala še dva vo2" nika. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Gledalcem so doslej nesreče p*"1" zanašale. S krvjo obliti vprašaji Svečan sprejem v ZK Ob zaključku večdnevnega seminarja za nove člane ZK, ki sta ga organizirali občinska konferenca ZKS Tržič in Delavska univerza Tržič, je bil v petek, 25. maja, v mladinskem klubu v Tržiču svečan spre-, jemr na katerem so novim članom ZK razdelili članske izkaznice, politično literaturo in značke. Slovesnosti se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir, ki je mladim komunistom v krajšem nagovoru najprej čestital za sprejem v ZK in dan mladosti, potem pa jim je orisal naloge ZK. Nove člane ZK sta pozdravila tudi sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Bedina ter tehnični Sekretar Janez Piškur, ki je obrazložil rezultate ankete, ki so jo izpolnili seminaristi in s katero so želeli organizatorji seminarja zvedeti, kje se želijo mladi komunisti prvenstveno udejstvovati in kakšno je njfhovo mnenje o seminarju, -jk Slovesnost na Jamniku Okrog 700 učencev osnovne šole Lucijana Seljaka iz Straži-šča se je v petek dopoldne — na dan mladosti zbralo pri spomeniku narodnemu heroju Lojzetu Kebetu na Jamniku. Učenci so pripravili kulturni program, na slovesnosti pa je govoril član predsedstva ZKJ Vinko Hafner. Opoldne so imeli učenci srečanje v Nemiljah, kjer so jim vojaki pripravili skupno kosilo. A. Ž. Naj namesto običajnega uvoda čisto na kratko ponovimo dejstva, ki so sicer lep in zanimiv športni dogodek, dirko za Nagrado Loke '73, spremenila v tragedijo, kakršne zgodovina jugoslovanskega motociklizma ne pomni. Med vožnjo strojev razreda do 350 kubičnih centimetrov se je italijanskemu veteranu, 46-let-nemu Ermanuelu Mauglianiu, v .blagem ovinku pri Starem dvoru, kjer se hitrosti gibljejo okrog 220 km/h, nenadoma zaskočilo kolo. Dirkač in motor sta nekaj trenutkov drsela po tleh, nato pa ju je vrglo čez desni rob proge, v gručo gledalcev. Poleg Mauglia-nija so poškodbam podlegli Jese-ničanka Marija Kastelic, stara okrog 70 let, Marko Peternelj, rojen aprila 1966 in doma iz Preddvora, ter — uro kasneje, v bolnišnici — njegova štiriletna sestrica Mojca Peternelj. nadaljnjih pet oseb je ranjenih, od tega ena zelo hudo. Nesreča se je pripetila v petem krogu. Izkušeni Italijan, ki je imel za seboj že 22 let nastopanja, ni mogel storiti ničesar. Tudi organizatorjev ne zadene nobena krivda, saj gre za višjo silo, za okvaro v pogonskem mehanizmu občutljive ya-mahe. Dirko so v 12. krogu prekinili. Iz pietete do žrtev in ker je Predlog repu- 1 1«V1 • 1 vv* • bliski skupscini Visoka šola za organizacijo dela v Kranju Po ponedeljkovi seji ustanovne * skupščine Višje šole za organizacijo dela v Kranju, kjer so na podlagi programa razvoja šole in sklenjenih samoupravnih sporazumov z 41 delovnimi organizacijami ter izvolitvijo delegatov priporočili republiški skupščini, da sprejme dopolnitev zakona za preosnovanje višje šole v visoko, je v četrtek popoldne o tem razpravljala tudi kranjska občinska skupščina. Tako kot že 7. decembra lani so na seji občinske skupščine tudi v četrtek ponovno potrdili predlog o preosnovanju te šole v visoko. Hkrati so sklenili, da bodo s pomočjo občinske družbenopolitične skupnosti skušali razrešiti tudi nekatere tehnične pogoje, med katerimi so tudi prostori. Za razlago in utemeljevanje občinskega predloga za preosnovanje višje šole v visoko šolo za organizacijo dela v Kranju v republiških organih oziroma v republiški skupščini so pooblastili podpredsednika skupščine Janeza Sušnika. A. Ž. Kranjska planinca pri celovškem županu V soboto je bil v Celovcu občni zbor koroške gorske reševalne službe združen s sprejefrnom pri celovškem županu gospodu Leopoldu Guggenbergerju. Koroški gorski rešeyalci in celovški župan so v Celovec povabili tudi predstavnike kranjskega Planinskega društva in postaje gorske reševalne službe, katere člani so v preteklosti že večkrat sodelovali s koroškimi reševalci. Takšno sodelovanje je koristno in potrebno, saj v gore. ki razmejujejo deželi, radi zahajajo tako naši kot koroški planinci ^n alpinisti, in je zato sodelovanje v primeru nesreč dobrodošlo. Od Kranjčanov sta se celovškega srečanja in sprejema pri županu udeležila načelnik postaje GRS Kranj Emil Herlec in predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar. -jk postalo očitno, da niti najbolj napeti boji ne bi mogli več zbrisati mučnega vzdušja žalosti in strahu, je vodstvo AMD Škofja Loka odpovedalo vse preostale starte. Nedeljski pripetljaj znova v izjemno zaostreni obliki obuja k živ- . ljenju dilemo, ali so* tovrstne preizkušnje na vedno bolj izpopolnjenih specialkah sploh še dopustne ali ne. Trenutno namreč v Jugoslaviji ne premoremo steze, ki bi zagotavljala maksimalno varnost tekmovalcev in obiskovalcev. Loški primer je zgovoren dokaz: navzlic strogim zaščitnim ukrepom prireditelji niso (in tudi poslej ne bodo) uspeli preprečiti nezgod. Kajpak mora biti slehernemu jasno, da tveganja ni mogoče nikdar docela odstraniti. Tehnika in tekmovalec, oba sem ter tja zatajita. Padcev, poškodb in smrti pogumnih ljubiteljev hitrosti smo videli že veliko. Sestavni del napredka so, podobno kot same dirke, ki predstavljajo nepogrešljivega spremljevalca razvoja motorizacije. Junaki asfalta zavestno nosijo glave naprodaj, podobno kot, denimo, alpinisti, smučarski skakalci, boksarji, padalci in jadralci. Pač pa je treba preprečiti žrtve v vrstah opazovalcev. Treba je odstraniti vsako možnost, da bi napake voznikov kakorkoli ogrozile ostale navzoče. Zal to ni izvedljivo niti v Škofji Loki niti v Opatiji niti kjerkoli drugje v naši deželi. Izvedljivo je le ob posebej grajenih ,avto-dromih, sorodnih onim v Zelltvvegu in Monzi; pisto in tribune ločijo vmesni jarki, široki, travnati »tamponi«, mreže in ograje. Za povrh so ljudje zunaj mnogo bolj disciplinirani in previdni kakor v Jugoslaviji. 54 miličnikov in ničkoliko redarjev vzdolž loškega dirkališča je zaman skušalo krotiti objestneže, ki jim nobeno. opozorilo ni zaleglo. Bili smo . priče prizoru, ko sta dva možakarja prečkala cesto tik pred drvečim stro- jem. Zgolj naključje je hotelo, da prišlo do nove katastrofe. FIM, mednarodna motociklist'cn zveza, namerava v bližnji prihod0 sti prepovedati kakršnekoli vrhu" ske preizkušnje na običajnih, Pij, metu namenjenih asfaltnih P°v nah. Kakšna bo usoda opatijskega . škofjeloškega spektakla? V Slovenj sicer obstajajo dva ali trije ustr^Lt poskusni poligoni, vendar so j* oboroženih sil in za zdaj civili8* nedosopni. Kaj torej storiti? 8° ! nost domačega motošporta je zaV'0 j v neprodirno meglo. Ne s111®1!^ pozabiti, da so nezaupljivi Nemcl P tragični napaki v Kamniku, ko je tQ, radi malomarnosti šoferja avtort1 bila prve pomoči umrl Osvvald y' trich in ko nato kar tri leta m«0 znali razčistiti vprašanja krivde * izplačati 20 000 DM kazni, zan^, vali, naj se Jugoslovanom odvza". pravica prirejanja »nagrad« in »ve kih nagrad«. In kako bo zdaj? I. GuzeU Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Marondini Julijana, Podreča 65, Kranj, je izžrebala naslednje naročnike: Prebil Anton, C. svobode 28, Radovljica , Klun Jože, Jezerska c. 13, Kranj Bertoncelj Matevž, Sp. Jezersko 15 Jeglič Stanko, Bistrica 14, Duplje Lešnik Urška, Begunje 19 Česen Marija, Voglje 105, Šenčur Pristov Justi, Kamna gorica 22 Šnobelj Jože, Partizanska 5, Tržič Repnik Jože, Selo 28, Vodice Miklavec Angela, Vrba 7, Žirovnica Ropret Franc, Stefetova 18, Šenčur, je izžrebal naslednje naročnike: Rihtaršič Stane, Ševlje 5, Selca Rihtaršič Gabrijel, Stočje, Kropa Nadižar Jože, Smledniška 8, Kranj Rogelj Geni, Benedikova 8, Kranj Pogačnik ing. Mirko, C. JLA 6/lX, Kranj Odar Ana, Koritno 29,.Bled Šinkovec Jože, Visoko 85, Šenčur Lovrenčak Franc, Grahovše 21» Tržič Šilar Anica, Sr. Bitnje 102, Zabnica Mur Jože, Podgora 18, Gor. vas p V naslednjih številkah boi^o' javili še ostale izžrebance- jj* vanje bo v soboto, 16. J ^i0' Opis poti, po kateri bom? 1 vali, preberite v naslednji*1 .^jr sovih številkah. Vsem izir*e\)V cem bomo poslali še P° obvestila. SINIŠA TANASKOVIĆ, predavatelj zveznega centra za civilno zaščito v Beogradu: »Mislim, da je ta prireditev v veliko pomoč vsem, ki se organizirano v zadnjem obdobju ukvarjajo s civilno zaščito in zaščito pri delu. Posebno in-formativno-propagandni del je predstavljen tako, da lahko vsakdo opazi razvojj ki je bil pri nas dosežen v zadnjih nekaj letih, hkrati pa opozarja, kaj vse naj bi imele enote civilne zaščite in enote za zaščito in pomoč ter splošni ljudski odpor, da bi bile lahko vsak hip učinkovite. Prav bi bilo, da bi bila v prihodnje v okviru te prireditve še razna strokovna srečanja, kjer bi se lahko pogovorili o enotnem konceptu, normativih in tipizaciji. Menim, da bi tudi v prihodnje bil ta sejem lahko vsako leto in to samo v Kranju. Najbrž pa bi bilo bolje, če bi bil jeseni.« JOVAN PAVIČEVIĆ, vodja civilne zaščite v sekretariatu za narodno obrambo Kosovo: »Na raznih sejemskih in podobnih prireditvah v državi MAKS DIMNIK, direktor izobraževalnega centra Jesenice: »Marsikdo, ki si je ogledal to razstavo, je bil lahko presenečen, kaj vse pri nas že delamo za zaščito. Po drugi strani pa menim, da so nekatera zaščitna sredstva takšna, da jih ljudje neradi nosijo. Rekel bi, da niso najbolj po modi. V mnogih državah zadnje čase prav temu posvečajo precejšnjo skrb. Zelo posrečena pa se mi zdi zamisel za to razstavo, saj lahko tako potrošniki kot proizvajalci vidijo, kaj vse je potrebno za dobro in uspešno zaščito in kaj morda pri nas še manjka. Prav zato bi bile lahko v prihodnje tovrstne prireditve zelo pomembne na področju razvijanja in usklajevanja proizvodnje tovrstnih sredstev.« A. Zalar MME Letošnji prvi sejem in razstava sredstev za obrambo in zaščito v Savskem logu v Kranju od 25. do 30. maja nista zbudila veliko zanimanja le v strokovnih krogih in med mladino na Gorenjskem, marveč po vsej državi. To je namreč prva takšna prireditev, na kateri je prek 50 proizvajalcev iz vse države pokazalo proizvode s področja civilne zaščite in zaščite pri delu - ter obrambe. Čeprav organizatorji še niso postregli z ocenami te prve tovrstne prireditve, najbrž z gotovostjo lahko napovemo, da bo v prihodnje tudi ta prireditev v okviru Gorenjskega sejma Kranj postala tradicionalna. Uvodoma pa velja tudi poudariti, da je pobuda uprave Gorenjskega sejma, da organizirajo prvi sejem in razstavo sredstev za obrambo in zaščito, naletela na vsesplošno pohvalo in odobravanje. Sicer pa poglejmo, kaj menijo trije obiskovalci te prireditve. smo že lahko videli sredstva za obrambo in zaščito, vendar tako celovite predstavitve doslej pri nas še ni bilo. Presenečen in navdušen sem nad tem in mislim, da pobudniki in organizatorji zaslužijo vso pohvalo. Glavna prednost sejma in razstave je, da lahko sleherni občan vidi, kaj vse sodi danes v dobro organizirano civilno zaščito, zaščito pri delu in tudi v organizacijo splošnega ljudskega odpora. Posebno sem presenečen nad sredstvi in dosežki za požarno varnost. Skratka, ta razstava je lahko za zgled podobnim razstavam v Jugoslaviji.« Objavljamo imena prvih izžrebanih Glasovih naročni* spomladanskega žrebanja: