St. 210 Mm Izhaja, izvremsi pondeljek, vsa Asišfcega St. 20, I. nadstropje, pisma se ne sprejemajo, rok Prof. F. Peric. — Lastnik tiskara znaša za mesec L 7.—, 3 mesec Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — t utrnili umi tirati emirata ortk 2. septembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XL!X n.i ^ij. Uredništvo: poSiljajo ured -vračajo. — Oti — Tlak tiskarne Eui sst Narodnim >1 leta L 32.— in celo leto L 60,— i uredništva in uprave it 11-S7- EDINOST Posamezne Številke v Trstu (n okolici po 20 ceni — Oglasi se računajo v Urokosti eoe kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cenL osmrtnice« zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Meti oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pe L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije te poSiljajo izključno uprav« edinosti, v Trstu, ulica s*/ Frančiška Asiškega Štev. 30, L nadstropje. — Telefon uredništva in upravo li-i57. Važne Izlave generala Bodrero Te dri je imel general Bodrero, italijanski minister na jugoslovenskem dvoru, razgovor s poročevalcem «Slovensfeega Naroda*. Italijanski general in diplomat je odgovarjal na razna vprašanja poročevalčeva glede vprašanj, ki se rešujejo, oziroma ki naj bi se rešila med obema drža- vama. UUđ, „ . 1 Glede vprašanja razmejitve je geneiral Bodrero naglašal, di je v splošnem ze dosežen sporazum med obema vladama, beda,] je vprašanje v rokah obojestranskih topografov, ki bodo na licu mesta do očali mejo. Vladi sta se pa že sporazumeli, da bosla vplivali na topografično komisijo, naj izvrši svojo nalogo v konciiijantnem duhu. V kolikor se komisije ne bodo mogle zediniti, bosta reševali obe vladi končno-veljavno. General Bodrero pa je uverjen, da topografi rešijo tozadevna dela v splošno zadovoljnost. Odgovor generala Ha vprašanje glede dekreta italijanske vlade, ki omejuje lastninsko pravico v obmejnih krajih, smo posneli v nedeljski številki našega lista. Tudi z ozirom na to vprašanje je Bodrero uverjen, da se reši povoljno ter da ni v njem nikake nevarnosti. Ko se uredijo še preostala sporna vprašanja, bosta obe vladi — je nadaljeval general — skušali pojačiti medsebojne trgovske odnošaje. On ima pred očmi gospodarsko penetracijo z obeh strani. Vse to se bo moralo učvrstiti in urediti v pravem konciiijantnem duhu. V zvezi s tem, je izjavil general Bodrero, da se neke bančne skupine že trudijo' za investicijo italijanskih kapitalov v Jugoslaviji. Trgovci in industrijalci sami se že zbližujejo in iščejo medsebojno pomoč, ; Poročevalec je vprašal generala, ali se mu vprašanje razmejitve ne vidi malenkostno in brezpredmetno za Italijo s stra-tegičnega stališča in ali ni tu prilika, da izkaže svojo široko, koncilijantno naravo, svojo kulturo duha v tem, dejansko malenkostnem vprašanju, socijalno pa v resnici važnem za jugoslovansko prebivalstvo? Razumljivo je, da je Bodrero previdno odgovoril in da ni podal določnega odgovora. Izjavil je, da se doslej še ni pečal s tem vprašanjem in da je bilo v rokah posebnih komisij. Vendar je priznal, da kot vojn:.: ve najbolje, da ta vprašanja nimajo strat gičnega pomena, ker bi večji eskariri zračnih letal, ki bi prekoračila državno mejo, sploh ne videli meje, razen če bi se približali zemlji do 200 m. Upa pa, da bo po dolgotrajnih pogajanjih splošnega političnega in trgovskega značaja mcgel tudi ta geografična vprašanja rešiti v konciiijantnem duhu. Se enega zelo kočljivega in za našo narodno manjšino velevažnega vprašanja se je dotaknil poročevalec ljubljanskega lista. Vprašal je generala, kaj je s kulturnim zbliževanjem. Ali ne misli v bodoče ukreniti nikakih korakov v tem oziru? Na ti vprašanji je odgovoril minister Bodrero: « Vidite, sedaj ste se dotaknili moje srčne želje, ki jo delim z našim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Stvar je orga-nizatorično nekoliko težje narave. Poskušal bom organizirati posete vaših dijakov v Italiji, kar se mi vidi, da bi bilo zelo koristno za vaš narod. Vi ste zelo talentirani in vaši duševni prirodi se bi prilegalo življenje in živahnost italijanskega zna. čaja. Od te strani pričakujem resnične oploditve naših medsebojnih kulturnih od-nošajev. Mislim, da potrebuje človek poleg telesne gimnastike, še duševno, ki se jo dosega z medsebojnimi poseti. Mislimo tudi prirediti posete, nadalje posete političnih osebnosti, skratka izmeno kulturnih in političnih posetov. Vsem novinarjem, ki so se doslej obrnili name, sem ugodil vse mogoče olajšave za potovanje v Italijo*. Poročevalec «Naroda» naglasa, da je general Bodrero govoril z veliko iskrenostjo in ljubeznijo. Uveril da se je, da ima pred seboj pravega diplomata, ki se zaveda svoje zbliževalne misije med Italijo in Jugoslavijo. To mnenje je upravičilo. Bodrero je bil že na solunski fronti ob strani sedanjega kralja Jugoslavije. Nci lastne oči je videl junaštvo jugosloven-skega vojaka in se je seznanjal tudi z njegovo duševnostjo. Pri izvrševanju svoje visoke službene naloge v Jugoslaviji je mogel general Bodrero spoznavati deželo, nje bogastvo, vrline naroda in tudi dušev-nost nje državnikov in diplomatov. Njegova lastna opazovanja so mu dala uver-jenje, da sta ta narod in njegova država v polni meri vredna italijanskega iskrenega prijateljstva — spoznanje, da bo to prijateljstvo donašalo velike koristi tudi Italiji. Zato je povsem upravičeno mnenje, da general Bodrero resnično in iskreno želi, da bi se ugodno rešila vsa sporna vprašanja med obema državama. Posebno tudi vprašanje kulturnega zbliževanja! To je vprašanje, ki nam je posebno pri rcu v skrbi, ker se dobro zavedamo, da bi po takem zbliževanju padle tiste pre-graje, ki so jih postavili med obe plemeni noo«novani predsodki vsled medsebojnega "nepoznavanja. Med plemeni ki jim je — kakor sta učila že velika italijanska državnika in misleca Cavour in Mazzini — že božja previdnost prisodila prijateljstvo in medsebojno sodelovanje. Kakor je razvidno jz gornjega odgovora glede kulturnega Zbliževanja, hoče Bodrero resno stremeti tudi po tem cilju. In ker moramo mi, kot Jugoslaveni in državljani Italije, iz vsa duše pozdravljati to zbliievalno misijo g. generala, želimo, da bi se on pri tem stremljenju pokazal poleg spretnega diplomata in državnika tudi kot globoko izpre-vidnega nar. psihologa« ki razume, kako duša vsakega zavednega naroda objema s svojo ljubeznijo in skrbjo tudi tiste svoje dele, ki jih politične meje delijo od njihove etične vkupnostil Preziranje tega čustvenega momenta bi bilo v stalno oviro kulturnemu zbliževanju med italijanskim in jugoslovenskim plemenom spričo dejstva, da je pol milijona Jugoslovenov priključenih k italijanski državi. Poleg tega čustvenega momenta je tu nadaljnje dejstvo, da ti jugoslovenski državljani Italije tvorijo s svojim ozemljem tudi teritorija-len most, rekli bi tudi tehnično sredstvo za zbliževanje. Važen moment je tudi to, da so ti đila ilfMii soudeležnild na jugoslovenski kultni, važen sestaven del te kulture. Kako naj bi prišlo do pravega kulturnega zbliževanja, če bi ta odlomek jugoslovenskega plemena, ki naj bo kulturen posredovalec med obema narodoma, trpel kulturno in narodno zatiranje?! Pod-Črtujemo tudi narodno, ker kultura je mati narodne pravičnosti! Tudi mi stavljamo svoje nade v misijo zbliževanja generala Bodrero. Nadejamo se, da bo ta mož tudi v tu gori označeni smeri zastavljal svoje vplive. To pa tem bolj, ker vemo, da se je general Bodrero že svoječasno o neki priliki izjavil, da hoče delovati za pravično postopanje s slovansko narodno manjšino v Italiji in je še dostavil: pomagajte mi pri tem tudi vi s svoje strani! Hussolini]eoo dvorezno politika Na eni strani Mussolinl zopat iuga ; na drugI lite sodelovanja liberalcev s sam oh valni ml izjavami Po sprejemu v občinskem domu se je ministrski predsednik odpeljal v avtomobilu proti Rimu, kamor je dospel ob 20.30. SIENA, 1. Včeraj se je v Abbadia San Salvatore vršilo odkritje spomenika padlim vojakom, ki ga je izdelal rimski kipar Ce-sare Pizzacarla. Odkritju so prisostvovali ministrski predsednik Mussolini, državni podtajnik on. Grandi, dalje on. Marchi, Accerbo, Lupi, Aldi-Mai, BartoI<*nei, Barnaba in gen. Ceccherini. Množica je priredila Mussoliniju lep sprejem. Do kraja, kjer se nahaja spomenik, se je razvil sprevod. Škof Chiusi je opravil sv. mašo, nakar je imel daljši nagovor. Govorili so še avv. Volpini, on. Baiocchi ter državni podtajnik Grandi. Po dokončanem obredu se je ministrski predsednik Mussolini podal v rudnike ži- NussoilnUeve Izlove „Giornale Oalla" Sodelovanje med fašisti in liberalci RIM, 1. 'Ministrski predsednik Mussolini je podal uredniku liberalnega lista «Giornale d'Italia* nekaj zelo zanimivih izjav o notranjem političnem položaju v Italiji. Glede »odelovania fašistov z liberalci je ministrski predsednik omenil, da je bilo že pred njegovo brzojavko županu Garbasso v Firenzah mnogo vidnih znakov tega sodelovanja. Predvsem prva in druga sestava vlade. Dejstvo, da so liberalci v komisiji, ki zastopa I talij o v Ženevi, v velikem številu zastopani, dovolj jasno doka je ministrski predsednik odgovoril v sem govoru. Rekel je, da bo predvsem govoril o razmerju med fašistovskim sindikalizmom in kapitalom. Toda prej mora definirati, kaj je narod. »Narod (država) je resničnost, ste vi. Pomnožite se, dokler vas ne bode 40 milijonov Italijanov, ki govorijo isti i?-zik, imajo iste običaje, isto kri, usodo in iste interese. Za narod smatram ljudstvo, ki ni deljeno v nepremostljive razrede. Nadalje je poudarjal Mussolini, da si morajo posebno rudarji biti na jasnem, kaj je bistvo fašistovskega sindikaliztna. To morajo vedeti posebno oni, ki čistijo najdražjo rudo, ki jo ima Italija, katera je tako uboga na rudah, Italija, katera je sicer bogata na tolikih drugih stvareh, kakor so n. pr.: nebo, solnce, poezija, cvetlice, geniji, junaki in tudi politikanti. Sklicujem se na to, kar je pred kratkim rekel ing. Luzzatti: Obstojijo skupni interesi, toliko za delavce, kolikor za delodajalce, Delodajalci ne smejo želeti, da bi delavske mase živele v gmotnih stiskah in v revščini. To ni ne v njihovem, ne v interesu naroda. Na drugi strani delavci ne smejo zahtevati od industrije onega, česar industrija ne more prenesti. Komaj tri leta so minila, odkar smo; v Italiji prišli na dan s tem geslom, in imeli smo že važne uspehe Nekoliko dalje je rekel ministrski predsednik: »Fašizem ni proti ljudstvu, ki dela. In zakaj ne? Predvsem ste vi Italijani in jaz vam izjavljam, da najprej ljubim Itali- polju zunanje in notranje politike. Prisega milice Glede normalizacije je Mussolini rekel, da je to zelo grda in dvoumna beseda. On r? ne pod normalizacijo to, da mora država vzpostaviti pogoje za mimo sožitje v mejah zakona in to za vse državljane, naj si bodo tega aH onega naziranja. Razlago za bojevito zadržanje fašizma je treba iskati v potrebi polemike in mladeniškem temperamentu fašistov, ki že dva meseca držijo molče rake v žepu, dasi padajo za njihovimi hrbti streli, kakor se je nedavno zgodilo v Rimu. Milica je sedaj spravljena v sklad z ustavo; več pa ne more nikdo zahtevati, kajti državna milica je organizacija prostovoljcev, milica bo prisegla 28. oktobra. .Nato je Mussolini omenil, da se vrača v deželo red in da je zadržanje fašistov na deželi izborno. Fašist, ki se le količkaj pregreši, gre v ječo. Glede takozvanih fašistov-ekstremistov, to je takih, ki se hočejo v boju zoper opozicijo poslužiti vsakih sredstev, je Mussolini izdavil, da jih ni. Celo poslanec Farinacci sam se je v svojih polemikah po listih zelo umiril. Ministrski predsednik Mussolini je mnenja, da so na podlagi ustave same reforme ustave dovoljene, kajti sicer bi ustava postala dogma in mrtev stvor. Vsi ugledni poetiki od Cavourja do Tittonija priznavajo, da se ustava lahko reformira. Notranji položaj Glede očitanja, da je sedanji režim diktatorski in da se more vsled tega obržati le s silo, je ministrski predsednik rekel, da ogromno število (900.000) faiistov dovolj jasno priča, da je s tem režimom narod zadovoljen. Kje je v Italiji danes kaka stranka, ki ima toliko pristašev? Ali je sploh kdaj bila? Ali so sploh jane in potem imam Se nekaj simpatije za obstojale vlade, odkar svet obstoji, ki bi slo druge narode na zemlji*. ; nele na popohen privoljenju? Res je, da se ... „ - , „ ; je prevratno gibanje v Italiji zopet pričelo, a Orne srajce si bodo posteljale z opozicijo to granje je treba pripisovati protidemago-Nadalje se je ministrski predsednik tako-! škim ukrepom vlade in tudi prevratnemu gi-le izjavil: «Gre za to, da stojimo trdno in banju ugodnemu ozračju, ki so ga ustvarili ne-v sklenjenih vrstah. Zagotavljam vam, da kateri demokrati. je kričanje drugih nadležno, toda popol- Glede sklicanj poslanske Aormce je m.ni-' ji.. rt n . „IkrtrT. Strski predsednik omenil, da jo bo sklical ob noma neškodljivo. O opozicijah ne bom imer^em časUi ker hoče, zbornica posluje. rekel, kakor je rekel Bismarck, da niso Ne bHga ^ $te¥ilo ^^^ sc gatovo vse skupaj vredne kosti kakega grenadirja ■ motjj0. Tudi poizkusi, da bi se parlamentarna s Pomorjaraskega, ampak zagotavljam vani,. većina razbila, bodo, kakor doslej, ostali brez da so brez vsake moči Oni dan, ko bi iz- uspeha. stopile iz tega nadležnega besedičenja z Nor tiskovni zakon namenom, da preidejo k dejstvom, bomo j o tiskovnem zakonu je Mussolini rekel, da napravili tz njih steljo za taborišča črnih t ne bodo novi ukrepi prej odpravljeni, dokler srajc». j se ne odobri nov zakon o tisku, ki jje po mne- Nekoliko pozneje je rekel Mussolini: nju vseh časnikov neobhodno potreben. Po-«Fašizem je v bistvu nepodkupljiv in ni P°lna tiskovna svoboda je izključena, kajti i- j _ --i :j^iJTiu časi se menjajo. Dandanes je zurnahzem po- pnpravljen prodati svojih idealnih pravic. ^^ podjet/c. za krožnik lece». . Zadnji del razgovora je min. predsednik po- Ob zaključku je Mussolini se enkrat po-, gyetil svoji osebi: Ako se me bo narod nekega udarjal, kake spretnosti nudi fašistovski dne naveliČal, bom odšel m da bi zaloputnil sindikalizem delavstvu v primeri s teori- | vrata za seboj In z mirno vestjo, kajti lotil sem jami socijalizma, ki da seje med delavstvo Se in rešil mnoga trnjeva in važna vprašanja, razredno sovraštvo*. ' 1 3 J "" od bančnega tja do mednarodnega polja. Mednarodni poštni tarif RIM, 1. S prvim oktobrom stopi v veljavo mednarodni dogovor poštnih zvez o znižanju dosedanje pisemske tarife za 50 odstotkov. Nove zaplenitve listov MILAN, 31. Tukajšnji prefekt je dal zapleniti tednik «11 Naso Rosso» radi neke vinjete, ki sramoti državo. CATANZARO, 31. Tukajšnji prefekt je odredil zaplembo revije «L'Oriente», ker vsebuje članek, ki bi utegnil razburiti javno mnenje in kršiti javni red. Proti vinskemu davku in potvarjanjn BIELLA, 1. Včeraj se je vršilo v Fari zborovanje vinogradnikov vsega Piemonta; zborovanje je bilo dobro obiskano. Udeležili so se ga tudi Buratti, Alice in Scotti. Po razpravi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva odpravo davka na vino, dalje, da vlada z vsemi sredstvi, ki jih ima na raz- polago, zatre potvarjanje vina. Končno vsebuje resolucija zahtevo, naj se zniža železniški tarif za prevoz namiznega grozdja tudi za počiljatve nad 20 kg. Novi veliki župani BEOGRAD, 31. Včeraj ob 10. uri so se vrnili v Beograd ministrski predsednik Davidovič, ministra dr. Korošec in general Hadžič. Ministrski predsednik je prinesel s seboj ukaze o novih županih, ki jih je kralj podpisal v Dečanih. Baltič je imenovan za Sarajevo, Vitomir Vašič za Šabac, Velimir Kjuzmanovič za Smederevo, Milan Nikolič za Užice, Svetomir Tomič za Valje vo, Dušan Stojšlkovič za Vranje. Vojni mfmster ne odstopi BEOGRAD,- 30. Radikali in samostojni demokrati že nekoliko dni prinašajo vesti o demisiji vojnega ministra Hadžića. «Slovencev* dopisnik je včeraj po seji ministrskega sveta govoril z zelo n«u>ho ministrskega kabineta, ki je najenergičnej-še dementirala to vest in izjavila, da ni še prišlo do nobenih nesoglasij med vojnim ministrom in ostalo vlado. Izprememba uradniškega zakona v Jugoslaviji BEOGRAD, 31. Vladni listi poročajo k spremembi uradniškega zakona: Ker je v glavnem zbran materijal za spremembo uradniškega zakona, se v pondeljek vrši prva seja posebne komisije, ki ima nalogo, da korigira uradniški zakon in izvede gotove spremembe. V to komisijo so pozvani: pomočnik pravosodnega ministra Strun-djalič, načelnik notranjega ministrstva Vaša Lazarevič, član glavne kontrole Milan Vasović, načelnik pravosodnega ministrstva Vasa Petrovič. Zelo značilno je, da danes vladna «Pravda» ostro protestira proti sestavi te komisije, češ da ji dva člana v komisiji ne ugajata, ker sta sestavljala sedanji uradniški zakon. Proga Užice-Vardište BEOGRAD, 31. Včeraj je bila na*svečan način izročena prometu železniška proga Užice-Vardište. Ministra za promet je zastopal pomočnik Avramovič. ŽENEVA, 1. Davi se je v dvorani «Refor-mation» otvoril 5. občni zbor Društva narodov. Navzočni so bili delegati 54 držav; Italijo so zastopali Salandra, Scialoja in Schanzer. ter dva namestnika. Hymans, kateremu pritiče predsedstvo za to zborovanje, je otvoril zasedanje ter orisal dosedanje delovanje Društva; poudaril je, da predstavlja danes Društvo narodov ustanovo, ki je neobhodno potrebna za mednarodno življenje. Govornik je zatrdil, da je sicer londonska konferenca rešila repara-ctjsko vprašanje, da pa obstoja še vedno vprašanje zaščite. Evropa ne more živeti v negotovosti, treba je dati miru trdno juridično in politično podlago ter ustvariti trajen režim Varnosti in miru._ Nov« Coolldgejev* izjave za politiko razoroževanja LONDON, 1. «Timesu» brzojavijajo iz Washingtona, da se je predsednik Coolidge izrekel proti predlogu za zvišanje števila topov in vojnih ladij preko meje, ki je določena za Združene države. Predsednik meni namreč, da bi ta korak s strani Združenih držav povzročil pomnožitve tudi inozemskih vojnih brodovij in to posebno* v evropskih državah baš v času, ko potrebuje Evropa najbolj svoje vire za ozdravitev svojega gospodarstva in za vzpostavitev trgovine. Predsednik Coolidge je tudi dostavil, da bi rad videl, da bi evropske države kaj ukrenile za ureditev svojih dolgov napram Združenim državam in Angliji, nego da se bavijo z vprašanji za zboljšanje svojih vojsk in mornaric . izpraznite« Dortmunda PARIZ, 1. Poluradna nota pravi: «V smislu obvez, prevzetih od Herrioia in Theunisa v pismu na kancelarja Marxa od 16. t. m., bo v najkrajšem času objavljen ukaz za izpraznitev dortmundske cone in drugih ozemelj izven ruhrske kotline, ki so bila zasedena po 11. janaurja 1923. Ker začne teči rok, ki je določen v londonskem dogovoru za gospodarsko izpraznitev, z dnevom prve ugotorvitve reparacijske komisije, da je Nemčija pokazala dobro voljo v izvrševanju svojih obvez napram zavez- nikom, se bo smatral 1. september kot iz/ hodišče za reparacijsko komisijo, t. j. dan, ko se uradno ugotovi razglas zakonov, ki so potrebni za udejstvitev Dawesovega načrta. 9. t. m. bodo prenehale poslovati carinarnice na meji med zasedenim o-zenu ljem in nezasedeno Nemčijo. Dne 20. septembra se bodo odpravile vse ovire svobodnega prometa med Po-rurjem in ostalo Nemčijo. Hezaupanle angleških listo« v londonski dogovor. LONDON, 1. Vest o podpisu londonskih do* govorov je sprejel tisk z nezaupanjem. «Daily Telegraph» razlaga glavne težkoče, ki bodo ovirale udejstvitev Dawesovega načrta. Med drugimi nezaupanje finančnih krogov glede emisije nemškega poso-jila radi nezadostnih I političnih garancij za izključitev morebitnih se-, paratnih nastopov posameznih držav proti Nemčiji in strah angleških industrijalcev pred škodo, ki bo nastala iz izvajanja francosko-nemških dogovorov in plačevanja reparacij s proizvodi, ki konkurirajo s proizvodi angleške ' industrije. ._ Brezuspešni konirarevolucijonarni upori v Georgiji MOSKVA, 31. Glasom uradnega poročila sovjeta ljudskih komisarjev iz Geor-gije je izvršila oborožena tolpa 29. avgusta zjutraj v protirevolucijonarnih namenih napad proti mestu Čjaturij. Tolpa je bila sestavljena izključno iz bivših častnikov, prinčev in veletrgovcev. Napad je bil hitro odbit, kolovodje pa aretirani. Napadalno akcijo so organizirali seveda avanturisti, pripadajoči tajnemu menjševiškemu odboru, in takozvani strankarski odbor, kateremu načeluje princ Andronikov. Ti so že ponovno izjavili, da bodo opustili sleherno borbo proti sovjetski oblasti. Tudi v drugih okrajih Georgije so skušali metij-ševiki povzročiti enake upore, # vendar pa jih je prebivalstvo samo pravočasno potlačilo. Vlada je podvzela stroge ukrepe, da ohrani potreben mir in red med prebivalstvom. _ Bolgarski komitaši na grški meji mirujejo? SOFIJA, 30. Bolgarska brzojavna agencija dementira vesti atenskih listov, glasom katerih so bile obmejne straže pri Petriču ojačene s 180 prostovoljci Teodorja Aleksandrova in da so oficirska udruženja formirala bataljone prostovoljcev v Plovdivu in Varni. Tudi ni res, da je izročil grški poslanik v Sofiji tozadevni protest bolgarski vladi. Nemiri na grško-al banski meji ATENE, 31. Atenska agencija objavlja: Grška vlada je bila že pred časom obveščena, da nameravajo albanske tolpe napasti grško ozemlje, le da bi pokazale tamkajšnje razmere kot neznosne. Poslednje vesti iz zanesljivih virov pravijo, da so se v Epiru vnovič pojavile albanske tolpe, izmed katerih je bila ena z načelnikom Peroussi pred dvema dnevoma obkoljena in pobita blizu vasi Taka, v okraju Mar-garrt. Poveljnik Perouswi je bil v boju ustreljen, njegov prvi pobočnik Assim pa ulovljen. Grške oblasti so ukrenile vse potrebno, da vzpostavijo red ter zavrnejo napade oboroženih tolp. Eksplozija v Carigradu CARIGRAD, 31. Smodnišnica Makrikey v bližini Sv. Štefana je zletela v zrak. Pri ' tej nezgodi je izgubilo življenje petnajst oseb. DNEVNE VESTI Umi llmm pm»hm Naš poslanec dr. Wilfan, ki se je ravnokar vrnil s konference interparlamentarne unije, je imel, kakor smo že poročali, v Bernu velik govor o manjšinskem vprašanju, ki je vzbudil občo pozornost. Zagrebški list «Riječ* od 31. avgusta t. 1. objavlja daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, v katerem se omenja nastop našega poslanca s sledečimi besedami: «Naš ponos je tukaj dr. Wilfan, eden izmed dveh slovenskih poslancev v italijanskem parlamentu. K besedi se je prijavil med prvimi, tako da je prišel že prvi dan na vrsto. Govoril-je nemški. Govoril je izredno elegantno in spretno. Kar se tiče govorniške oblike, spretnosti v izražanju pa tudi glede vsebine same, ni nobenega dvoma, da se je Wilfan izkazal v tem krogu starih parlamentarcev za enega izmed najboljših govornikov. Že njegova lepa in simpatična zunanjost osvaja. Kar se tiče manjšinskega vprašanja samega, pa je na duhovit način poudarjal vso njega za-j motanost. Velika razlika je med manjši-; nami, ki so nastale vsled prostovoljne izselitve iz ene države v drugo ter nimajo j nikakega stika z drugo sorodno državo, in pa manjšinami, ki ao postale vsled novih mej in so bile odrezane od svojih naravnih središč. Vsaj stare konsolidirane države bi morale prednjačiti s pravično rešitvijo vprašanja narodnih manjšin*. Posnemtjemo z zadoščenjem te vrstice iz TAgrebškega lista ne samo vvled tega, ker potrjujejo naše tozadevno poročilo v polnem obsegu tudi očividci, temveč tudi zato, ker je nastop poslanca dr. Willana v ponos predvsem našemu ljudstvu pod Italijo. Prepričani tmo, da tolmačimo čustva vseli zavednih Slovanov v Julijski Krajini, ako izrazimo na tam mestu pot-itm» WiHanu floboko hvaležnost za nje- govo delo v interparlamentarni uniji, za njegov sijajni govor v Bernu in za vse trudapolno prizadevanje za zboljšanje položaja narodnih manjšin v Evropi. Pokažimo, da razumemo važnost velike ideje zaščite narodnih manjšin s tem, da eno-dušno podpiramo prizadevanja našega po^ slanca, ki si je stekel na tem polju mednarodni glas enega najodličnejših pobor-nikov in zagovornilcov pravične manjšinske politike v Evropi, Nastop poslanca Wilfana v Bernu pa je obenem tudi velik osebni uspeh za njega samega, za kar mu sj>oročamo tem potom naše najiskrenejše čestitke. Znameniti govor našega poslanca obja* vimo, črm nam prispe prepis stenograf-skega zapisnika. Prireditev Šolskega druitua v Lonjerlu Preteklo nedeljo se je vršila na vrtu znan* fostibie «Pri Županu* prireditev lonjerske po-ružnice Šol. društva. Veselica je uspela to* liko v moralnem kolikor v gmotnem oziru kar najsrjajneje. Bil je pravi narodni praz{kik. Naš« občinstvo iz Trsta, okolice in tudi domači Lonjerci so v nedeljo zopet podali dokaz, da \m zanimanje za naše dobrodelne in kultura* prireditve v zadnjem času razveseljivo nai rastlo. Veselice, ki jih prirejajo naša vrla društva po tržaški okolicr, uspevajo sijajno, take da moramo šteti take prireditve med važn* dogodke v življenju našega naroda na teia ozemlju. In nedeljska: veselica lonjer«ke po« družnice šot društva 9pada na častno strati knjige o nalfem narodnem, kulturnem in do* brodelnem snovanju. V prvih popoldanskih urah je grozilo vreme, da nam pokvari ta p^* membni dan. Toda okoli Mirih popoldne si f* nebo zfasailo in veseličnl prostor se je poif<4 goma začet pobiti z vrlimi Lonjerci In goati ta raznih krajev okolice in mesta. Med občm s hrom smo opazili tudi predsednika Šolskega druJtva g. d.rja Abrama, podpredsednika nam iela oolit. društva 4, d.rja Čoka, tajnika Sol druttva g. Venturmija, voditelja slov. zaseArae iole pri Sv. Jakobu g. Andreja Caka in mnogo drugih odličnih ud dežnik o v. Malo po peti uri so bili vsi prostori na prostornem vrtu zasedeni in godba od Sv. M. Magdalene je otvorila veselico s par ubranimi komadi. To je ista godba, ki je sodelovala tudi pri proslavi petindvafsetletnice bazovske «Lq>e», in kakor 4am je tudi v nedelo v Lonjerju žela vsled preciznega izvajanja izbranih komadov obilo komentira kakor — znak dobrih sosednih od* noftajev. Sestanek občutkih tajniho*. V nedelo 31. avgusta se je vršilo v hotelu Monce-nisio v Trstu zborovanje občinskih • tajnikom, na katerem se je sklenilo ponovno interpelirati na ministrstvu radi asimilacije občinskih tajnikov, ne da se bi morali podvreči posebnemu izpitu, ki se ima vr- priznanja s ^ strani občinstva. Priporočilo^ ki ^ j 2. in 3. decembra t. L Izbrala se je deputacija, katera bo intervenirala osebno v spremstvu poslancev Julijske Benečije, da se uredijo stanovske razmere občinskih tajnikov v Julij-ski Benečiji. Tekme v veslanja. V nedeljo zjutraj so se v Barkovljah nadaljevale tekme v vesljanju za italijansko prvenstvo. — Kupo «Capuccio*> m 2000 (yole s stririmi veslači-seniores) si je priborilo društvo «Forza e Valore iz Poreča; kupo «di Campionato» m 2000 (outrigger s 4 4 veslači brez krmilarja-seniores) društvo «Bu-cintoro» iz Benetk; kupo Duca di Genova* m 2000 (skiff juniores) društvo «Cerea» iz Turi-na; kupo «Principe Amedeo m. 2000 (antrigger 2 veslača in krmilar) društvo «Querini» smo ga pred kratkim napisali, naj bi namreč godbe pri sodelovanju na prireditvah nastopale s slovanskimi komadi, se je uvaževalo, kar je gotovo tudi mnogo pripomoglo k uspehu vrle svctomagdalenske godbe.- Ob 5,30 so se začeli nastopi posameznih društev. Otvorila jih je vrla lonjerska «Zastava» s svojim izurjenim in mladim mešanim zborom. Mladim — zato, ker smo opazili, da je sestavljen skoro" izkiiučno iz mladine, kar bi -morali sicer brezpogo-fno odobravati, ko bi ne bilo škoda na drugi strani, da so se starejši pevci — kakor se nam je zagotavljalo — nekam preveč umaknili v ozadje. Skoda pravimo, ker se tudi pri narodnih prireditvah stare preizkušene korenike in naraščaj izvrstno spopolnjujejo, V ostalem pa upajmo, da so bile -pritožbe® morda malo pretirane. Poleg lo-njerske «Zastave» so nastopila sledeča društva: sv.-ivan. moš. zbor, «Slavec» iz Ricmanj. toivanski moški zbor, «Slavec» iz Ricmanj. Toliko «Zastava» kakor vsa ostala društva so izvršila svoio nalogo na največje zadovoljstvo občinstva, ki je dajalo izraza svojemu zadoščenju z burnim ploskanjem ob koncu vsake točke sporeda. Imeli smo zares prijeten este-tičen užitek, ki ga je še povečalo dejstvo, da so pevski zbori nastopili v precej povoljnih okoliščinah. Košati kostanji in Hpe spreminjajo v tej letni dobi prijazni vrt gostilne «Pri 2u-p?nu» skoraj v nekako dvorano, tako da so tudi akustične okoliščine povoljne in je ta vrt kakor ustvarjen za sfiščne prireditve. Vsled te£a so prišK zbori in posamezni glasovi do popolne veljave. Ista okoliščina je povoljno prispevala tudi k uspehu obeh šaljivih prizorov, ki jima je občinstvo sledilo v zbrani napetosti in z očividnim užitkom. Tudi ta del nedeljske prireditve v Lonjerfu sijajno uspel. Spored je bil izčrpan malo po sedmi uri, nakar se je začela živahna in prisrčna prosta zabava, ki se je raztegnila pozno v noč. Tudi j pevska društva, kr so sodelovala pri prireditvi, so se zadržala po končanem sporedu med občinstvom ter nam zapela nekolio lepih zborov na veliko zadoščenje občinstva, ki se kar ni moglo raziti in zapustiti prijaznega, gostoljubnega in zavednega Lonjerja. Lonjerskim dijakom pa gre vsa čast in priznanje, ki so ga biK deležni tudi s strani občinstva, katero je s svojim številnim obiskom podalo tudi to pot jasen dokaz, kako zna ceniti požrtvovalnost in zavednost naših dobrodelnih organizacij. Lo-njerski zavedni mladini, ki ji gre glavna zasluga za to krasno m pomembno slavnost, naj bo to spodbuda za nadaljnje vztrajno delovanje na poliu kulturnega napredka in vzvišene dobrodelnosti. Pa tudi druga društva nai črpajo iz zadnjih uspelih prireditev novo moč in nov pogum. Ob koncu naj še posebej podčrtamo razveseljivo dejstvo, da se je naše občinstvo začelo udeleževati prireditev v večjem številu, nego do sedaj. Tudi tu moramo stalno in pogumno naprej, dokler se zopet ne vzpostavi v polni meri oni Čut narodne dolžnosti, ki nam veleva, da moramo naša društva podpirati s tem, da redno hodimo na njihove prireditve. Se eno besedo o zunanjem vtisu nedeljske prireditve v Lonjerju. Veselica se je vršila po- Mol t poretaaiaai vratom. — Kdo ga je ra-Dym mestna stražnika, ki sta vriila sinoči o službo na trgu Uniti, sta bila obveičena, ail. svojo neki pijan nika sta se nega moža. da se nahaja v uL Makanlon, tik človek, ki je vas krvav palače je vas Jcrvav. Straž-podala brž tja ter res našla reče-Imel je ves vrat porezan. Prepeljali so ga v mestno bokuinico kjer se je predstavil kot Ivan Rea, stanujoč v ulici Cattedrale V svoji pijanosti se ni spominjal« kje so ga ranili. Isto tak o se ne spominja, kdo ga je ranil. Luszickega. 2 njim pa je morala tudi njegova obstreljena žena, dasi se je branila voziti se z morilcem. Ta žaloigra ima izvor v tem, da je bila lansko leto trgovina in gostilna oddana v najem pod gotovimi pogoji Luszickemu. On se je navidezno od početka vzorno vedel, dokler ga ni neki večer kanalski fašij, pod vodstvom Tazzo-lija, napadel, češ da širi protidržavno propagando. Luszicky je po tem napadu iskal baje zadoščenje, kjer se mu je pa zapretilo z izgonom, nakar je slednji kapituliral in se vpisal v fašistovsko stranko. Kmalu po tem dogodku je Luszicky igral dvolično vlogo. Posledica Julijana Taučer Fran Henrik Starec poročena Barkovlje, 1. septembra 1924. 528 & I Mali oglasi Iz triaške pokrajina Iz Tomaja. Minulo nedeljo je bilo oznanjeno j ie Luszicky igral v cerkvi po službi božji, da je v pondeljek, 25. te£a Je bila, da je gospa Gabrijelčič izgubila avgusta gospa Valerija Segnanovich, katera je koncesijo za gostilniško obrt. Po velikem 2 meseca bivala v našem kraju, radi slabega trudu si je gospa zopet pridobila dovoljenje, zdravja, med potjo na železnico izgubila Še v vendar pod pogojem, da mora sama izvrševati naši vasi srebrno ročno torbico, v kateri je °brt. S tem, razumljivo, je prišla ob veljavo bila zlata verižica s priveskom s St. 13 (dragi prejšnja pogodba. spomin pokojnika), srebrna verižica s prive- Luszichy bi moral, po neki spravi in odprav- skom zvezde s petimi žarki in bankovec 50 L ninit oditi dne 21. t. m., t. j. v nedeljo. Njegov Ker je gospe Segnanovich jako težko pogrešati odhod pa je povzročil žalibog strašne posle-dragi spomin, prosi poštenega najditelja, da izroči verižico Karabin erfem v Dntovljah pri- Pogreb pokojne Gabrijele se je vršil včeraj | državši zase bankovec in srebeno torbico popoldne na pokopališče v Avčah. Pokojnica » iz * Skopo. Neki N.V dom« i* Godce^ujoč >* bila obć^ priljubljena in povsod znana kot | ^ SAMOSTOJNA* dobra kuharica, ki bi oprava ljala tudi druga gospodinjska dela, se išče za takoj ali tekom enega meseca, k mali družini, v večjem kraju na deželi. Ponudbe pod ^Kuharica» na upravništvo. lili BILJARD, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod «Biljard» na upravništvo. 1112 iz Benetk; kupo «Principe di Napol U 2000 m. v Trgt Scorcola-S. Pletro it. 79, seje vd^u- dobra m izobražena gospa. Blag ji spomin! (4 veslači, outrigger s krmilarjem juniores) dru- ____::_• . ... , \ ' ' . . r is_1__si-i _x__»iIj <__j. _ štvo * Bari on* iz Bari; kupo «Citta di Vene- Via Chiozza št. 50, pritličje. 1113 zia» m. 2000 «aHa veneziana* (s 4 veslači pokonci, seniores) društvo «Bucintoro» iz Benetk; kupo «Duca d'Aosta», m. 2000 (z 2 veslačema brez krmilaria, double sculis-seniore s) društvo «Milano» iz Milana; kupo «S. M. il Re», m. 2000 (8 veslačev in krmilar outrigger, seniores) društvo «Eneo» z Reke. Zvečer se je vršil v palači «Dreher» banket. BruSfvšite vesti S. D. A. Vsi kolesarji, kateri nameravajo dir- žbi s svojimi tovariši podal na sprehod do Skopega. Ker se je preveč seznanil s teranom, si je v DutovUah padel s kolesa ter obležal v nezavesti. Bil je takoj odpeljan v tržaško bolnišnico, kjer je par ur pozneje podlegel težkim poškodbam. Vesti s Goriškega Iz Avč. (Grozen umor). - V družni Gabrijel-Čič-Gorjtrp se je odigrala preteklo soboto strašna žaloigra, ki je -pretresla ceh> soško dolino. Njihov najemnik Luszichy, oženjen, star 35 kati 8. t. m. v Postojni, naj se čim prej javijo £*! Poflak, ragodoj. državljan je v so- predsedniku, Via Torre bianca 39, I , leio. d °ŽOZZ? ^S^f0 Športno-izobraževal ni krožek pri Sv. M. Ma- &"*0 P°r gdaleni. Danes ob 8.30 zvečer redni iest'anek.j z J^- ^eljem G^^om^v Avčah, v svojo Priporoča se točnost. Podružnica Šolskega društva - Magdalena. Danes ob navadni uri izredna odborova seja. Tajnik. D. K. N. Tommaseo. Danes ob 17. seja sta sobo pod pretvezo, da se pobotajo z ozirom na svoj čas sklenjeno pogodbo v svrho najemnine, nanašajoč se na gostilniško obrt in trgovino, last gospe Gabrijelčič v njeni h&i v Avčah, katera pogodba pa se je morala iz nepredvidenih rega in nov^«*««. P«*» o^.rnike, | „^/^^^I^L^ jima je še druga hči, odnosno sestra, g.črna Poslovilni večer akad. ier. dr.«Adrija.» V znak protesta, ker se je Venera zaljubila v Solnce, priredi goriško akad. Ier. društvo -Adrija* svoj običajni poslovilni večer. Kdor IŠČE se čevljar za samostojen prostor, zmožen SLUŽKINJA, 20-letna, za. družino, Corso Garibaldi 29, vrata 6. išče. 1114 da se seje udeleže in prineso s seboj upravne knjige. — Tajnik. Godbeno dn«.,« M PH«k» naznanja. ^ 0aha- Takoj se je razvil med njimi zelo miren pogovor, med katerim pa je Lusziek? vedno sinn- Dri proslavitvi dvajsetletnice, v nedeljo, dne 7. septembra, sodeluje poleg drugih društev tudi godb. društvo Vrhovlje. vec. ljivo držal roko navzdol ob telesu. V gotovem Iz tržaškega wE£®R£9 samokres, ga naperil proti stari gospe sprožil Zidar padei s Z^ A^on VUint.n, | Š ^^IjZIOlO, $P«bm, kW&M® - ™ ---------—"" " nastopila takoj če bi krogla^dSa 1 cm višje ^ -GoriSki godbeni krožek,. i-—- miena ali i se hoče zabavati, kdor se že dolgo časa ni smejal, ker mu ne izplačajo vojne odškodnine, in kar je glavno, kdor še ni videl kako izgleda na Marsu, je dolžan priti v soboto, 6. t. m., ko je Mars strašil po nebeškem svodu, v Trg. dom v Gorici. Ker pa se je bati velikega navala, je treba, da se vsakdo pobriga, da pravočasno dobi vabilo, brez koterega je vstop nemogoč. Vabila se bodo razpošiljala. Zapomnite si dobro, 6. avgusta ne pozabite priti! «Splošno slovensko žensko društvo» v Gorici vabi vse odbornice m njih namestnice k odborovi seji v sredo, 3. septembra ob 3. uri popoldne v društvene prostore v ul. S. Ivana Št. 7. Prosi se obilne udeležbe. Miren. Telovadni odsek Slov. izobraževalnega društva v Mirnu priredi v nedeljo, 7. t. m. ob 4. uri popoldne na znanem obširnem dvorišču Čevljarske zadruge javen telovadni nastop. Nastopijo člani sledečih telovadnih odsekov: Batuje, člani; Črniče, člani; Dornberg, člani in članice; Gorica, člani; Idrija, člani in članice;Miren, člani, članice in naraščaj; Vrh-polje, člani; Rihenberg, članice. Spored: 1) Rajalni pohod; 2) proste vaje Članov; 3) proste vaie Članic; 4) proste vaie moškega naraščaja; 6) vaie s cvetličnimi kro£i; (ženski naraščaj); 7) orodna telovadba članov; za popravila in nove izdelke. Za informacije pisati na M. Juvančič, Postojna 101. 1115 PGZOR1 Podpisani priporoča svoj novourc-jeni lokal v ulici Milano 29, kjer toči vina iz najboljših kleti, kakor n. pr. istrsrko, kraški teran, pivo *Adria» in likerje, Marsalo, postelji In je oalu nato izdihnila. Ostane odprto vprašanje, kpQra je bil na- menjen tretji strel, ki je zadel njegovo |go, ki ro- tno se je Že prej nahajala z ajeoo______ Poskusen samomor v Bošketu. Slaninar An- ! hčerko v sobi. Žena je b% ustrezna v hrbet n Salvadori, star 35 let, stanujoč v ul. Enrico | in ie s kroglo v prah z otrokom zbežala isto- ton Toti št. 14, je bil v zadnjih petih dneh zelo i časno z g.Cno RJav žalosten in potrt. Njegovi domači so ga sicer , nato ustrelil sam 9 radovedno povpraševali, da je tako žalosten. On iz e v be. avo Morilec se |e . Ranil se je Tadovedno povpraševali, kaj se mu je pripetilo, J sicer težko, ali ne smrtno, In potem legel na pa jim ni hotel nič na- I posteljo. Krogla mu je prebila Hce na emi stra-tančnega povedati, vendar pa jim je bil nekaj : ni, obtičala v drugem tik pod očesom, vsled namignil, tako da so začeli domači brž sumiti, ! Česar najbrže izgubi vid- Brezdvomno bi si še da mu ne gredo kupčije dobro. DomaČi so ga j eno kroglo pognal v glavo, ali bi nastala še tolažili, naj si ne jemlje stvari preveč k srcu, j kaka druga žrtev, ko bi mu ne bil odpovedal polnoma mirno in brez najmanjšega incidenta, j čet da bo vse minilo in se potem vse obrnilo j samokres. Proti intru je prispel avtomobil ze-ako nočemo smatrati za incident dejstva, da ' na boljše. On pa se ni dal potolažiti, temveč 1 lenega križa iz Gorice, na katerega so naložili je prišlo okoli štirih popoldne osem fašistov ■ je pri vsaki priliki omenil, da če se ne bodo 1 (16—17-letnih mladeniče v) v uniformi in so i zadeve v kratkem spremenile, si bo vzel živ- Po končani telovadbi prosta zabava z godbo, petje, srečka-n]e it iv J.sto 4*6,— 101.60 84.:;o Trsi, Via Mazsini 46 (25) družba z om j. (2y) Trsf - Vtc Artisti 9 - Trii kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar n šii na veselični prostor ne da bi plačali vstopnine. Ostali pa so le en hip in so se potem povsem mirno odstranili. Končno naj povemo Še, da je oblastvo prepovedalo pesem «Oj planine^ radi besed «kinč slovenske domovine^, ki se nahajajo v besedilu. Kakor znano, je zadela to pesem ista usoda tudi na Goriškem, lake da je prišla na »indeks^ v vsej Julijski Krajini. Naš list je že tedaj pokazal, kako neupravičena in naravnost nesmiselna je ta prepoved. Upamo, da se tudi oblastvo prepriča o tem in to krasno pesem zopet dovoli, ker se s prepovedjo doseza le to, da ljudje res začnejo iskati v nedolžnem besedilu, kar v niem ni izraženo. Ali bi oblastvo ne storile? bolje, ko bi raje uvaževalo tu oni znani rek: ■Honny soit qui ma! y pense»? Kr. jugoslavenska Šolska ladja „Vila „V&bita" v nai; liki Kakor smo že poročali, je priplula v soboto, dne 30. p. m. iz Benetk v našo luko jugoslo-venska šolska ladja «Vila Velebita» s 54 kadeti kr. pomorske akademije v Dubrovniku, z ravnateljem tega zavoda in dvema profesorjema. Ladjo vodi poznani profesor in kapitan jdol^e plovbe, gosp. Nikola Gerechtshammer. Kakor častniki poslujejo: prvi častnik Mate Čep ulic, kapitan dolge plovbe; drugi častnik, Rudolf S rnič, pomočnik trgovske mornarice in £lavni urednik *Jugoslovenskega Pomorca«, ki je zelo dobro poznan v Jugoslaviji kakor po- ljenje. Zadeve pa se mu niso menda nič zbolj-iale, kajti včeraj na vse zgodaj se je odpravil z doma ter šel v Bošket in se zastrupil s kar-bolno kislino. Vendar pa mu ni bilo namenjeno umreti. Njegovo stokanje so namreč slišale nekatere ženske, ki so Sle ondot, ter mu priskočile na pomoč. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je pa opasno. Zagoneten dogodek v Lobjeijv*- Kdo ie ustrelil? V nedeljo proti večeru se je zgodil v Lonjerju krvav dogodek, ki je zavit v globoko skrivnost. Štirje tržaški mladeniči, in sicer Christoforo Facchina, star 19 let, Josip Pahor, Josip Fon-tanot in Silvan BariČ so se šli v nedeljo popoldne sprehajat v okolico. Okoli 16. ure so se vračali čez Lonjer proti Trstu. Ker so bili precej trudni, so legli tam v Lonjerju na teki travnik, da bi se malo odpočili. Ležali so morda šele par minut, ko so nenadoma zaslišali od blizu strel iz revolverja. Istočasno se je zgrudil Facchina — zadet od krogle — v naročje prijatelja. Krogla se mu je zarila v trebuh ter mu zadala nevarne poškodbe na črevih. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. — Mladeniči so bili na policiji zaslišani. Izpovedal so, da ne vedo kdo je ustrelil z revolverjem, ker niso videli strelca. Sploh niso niti od daleč sumili, da ima kdo namen streljati proti njim. Policijsko oblastvo je uvedlo stroge preiskave, da izsledi skrivnostnega strelca. Toda do sedaj se vršijo preiskave brez uspeha. t . t , ' xt i i ' i Deklica, ki ie pila strup.... za salo. Čudno in morski propagator in publicist. — Na ladu se ™ r .T . , , ... , ~ - - f, j l i i-*-* -t obenem nevarno salo si »e izbrala sinoči neka poucucjo kadeti v vseh pomorsko-politrčnih ' disciplinah, kakor n. pr. ladjedeistvo, manevriranje z jadri, nautika, razni alarmi za ogenj, zapuičanie ladje itd. Vsi kadetje govorijo lepo poieg svojega materinskega jezika italijanski in jangl^ški. Vso ladjo krasno reprezentira jugo-slovensko državo in je predmetom velikih simpatij vseh pomorskih svetovnih emporjih, kjer jt bila do sedaj. *Vila Velebita» je obšla s kadeti bakrske, kotorske in dubrovniške pomorske akademije, v teh zadnjih treh letih Benetke, Mesino, Neapelj, Genovo, Marseille, Barcelono, Algir, Malto, Kri, Patras, Pirej, Zante, Carigrad, Halki (Mala Azija), Drač in nove jugoslovenske luke. Ta ladia je bila zgrajena v letu 1908. v Kielu na Nemškem na račun hrvatske vlade. Stala je tedaj 208.000 mark. Ladja je parvi tip šolske ladje in figurira krasno s svojima dvema vitkima jamborjema, visokima 38 m, kjer se kadeti vsak dan veibajo z jadri in postajajo tako pravi pomorci. Ta ladja služi v ponos jugoslo-venski državi in se vsi mladi pomorci zaupno nadejajo, da bodo s časom mogli v obnovljeni jugosiovenski mornarici koristno služiti svojemu narodu. Včeraj so obiskali ladjo podzapovednik tržaške luke, podprefekt in eden višjih državnih hmkcijonarjev ter so se zelo laskavo izrazili o ladji sami in njenem poveljniku, ki }ih je ljubeznivo sprejeL Dne 3. t. m. odpluje «Vila Ve-Iebitax> proti hrvatskemu Primorju, potem poj-de v Dalmacijo in eventuelno v Brindisi, odkoder se vrne na zimsko sidrišče v b a krški luki. Kadeti so v našem mestu predmet vse obče pažnie ter se to v današnjih razmerah Karla Hinzi. siara Šele 17 let, stanujoča v ul. Pacina^ št. 5. — Okoli 9. ure se je sprehajala z nekim mladeničem po ulici Taricelli. Med potjo pa sta sc bila nekaj sptičkala, in tedaj deklica iznenadila fanta s "tem, da je izpila pred njim stekieničico karbolne kisline. Prepeljali so jo v mestno bolr-ižnico. Tam je povedala, da je izpila strup za šalo, oziroma da bi ganila fantovo srce.... Pretep ▼ vlekami. — Dva raajeaca. Včeraj opoldne je prihajal iz neke mlekarne v ulici roletto velik krik in vik. — V rečeno mlekarno, ki je last Frana Furlana, eo prišli trije vinski bratje ter začeli razgrajati, kot da bi bili doma. Lastnik jih je parkrat z lepa opozoril, naj nehajo. Bratci pa se niso mnogo zmenili za ta opominr marveč so še bolj razgrajali. — Tedaj pa je začel Furlan z njim zgida postopati. To pa jim je bilo odveč. Jezno so se spravili vsi trije nanj ter ga začeli obdelovati s pestmi. Se ob pravem Času pa je posegel vmes Furlanov brat Josip ter ukrotil pijance. Pred-no pa se mu je to posrečilo, je moral seveda prestati marsikateri udarec po hrbtu. Oba brata sta dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici. Vsi trije razgrajači so bili aretirani. Železničar aspfl Strup pred cerkvijo sv. Jakoba. Nekateri verniki so naili včeraj popoldne na stopnicah cerkve Sv. Jakoba nekega mladeniča, ki ee je bil zastrupil s kar-bolno kislino. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Imenuje se Fanst Lupoli, star 24 let, želejničar, stanujoč v ulici della Pieta it. 4. Vzroki, ki so ga dovedli do tega žalostnega koraka, niso znani. gf^fl^lgp Vssm sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno novico, da srno danes pokopali našo preljub-Ijcno soprogo, mater, hčer in sestro, gospo Gabrijelo Gorjup roj. soprogo Šolskega voditelja v Avčah katera je dne 30. avgusta 1924, ob 9. uri zvečer, nenadoma preminula, v starosti 35 let. AVČE, 1. septembra 1924. Dušan, sin. Rihard, soprog. Avguština Gabrijelčič, mati. Prof. Klavdija, sestft, abs. ing. Mirko, brat. 527 □ DDDDDOOOOODOOOOODDpOOD □ i □ □ □ BANCA ADRip^H Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež : TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME - MILANO - Z AR A. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jam« italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvaiia akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah In Dinarjih ttr |ih otorsebtfe najbolj« po dogovoru. — Sprejema m vftotM kajBftcs ter 1» obrastaj* po 4«/# notfo- !□ e~1TB~oo o p d o 0 ii o n n n b p n o o tt.ji đ ff g P P? Py ff o P d 0 ° ° a ° n o o a o n a d