JM DOLENJSKI LIST Marija Ivanić, pletilja metliške BETI »V Metliki bi pozdravili delavsko menzo« Volilna enota 2 tovarne BETI v Metliki je za kandidata v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Metliki izbrala tovarišico Marijo Ivanić. Naprosili smo jo, da je za nekaj minut zapustila pletilni stroj, in začeli pogovor. »Vi ste tu predsednica aktiva ZMS, kajneda?« »Da.« »Verjetno ste eden najmlajših kandidatov. Koliko ste stari?« »V jeseni bom izpolnila 20 let.« »V katerih organizacijah in organih pa Se delate?« »Sem članica DS, predsednica idejno-vzgojne komisije pri občinskem komiteju ZMS, pri gasilcih delam... Ah, kdo bi vse našteval!« »Kateri problemi v Metliki so po vašem mnenju zelo Pereči?« »Govorim kot ženska, zato bom vse povezovala s problemi žena, V Metliki bi morali nujno urediti vprašanje anizbene prehrane. Kar poglejte: dekle pride z dela do/ ov, rada bi počivala, pa mora najprej pripravljati kosilo. im, da °i ustanovitev delavske menze pozdravili vsi, ne samo zaposlene ženske. Nadalje dekleta zelo pogrešamo zdravo, kulturno razvedrilo. Televizija, kino, ples še ni vse. — Za ženske, zlasti matere 2 majhnimi otroki, je velik problem nočno delo. Zdaj delamo še v treh izmenah, potrebno pa se bo pogovarjati o samo dveh izmenah.« »Kaj bi imeli pripomniti k svoji kandidaturi?« »Morda je prav moja kandidatura dokaz, da smo ženske že prišle do besede, da smo voljene v upravne, samoupravne in druge organe in ostalo. To je končno le velik napredek, mar ne?« Smo v drugem delu predvolilnih priprav. Zborom volivcev in kandidiranju slede razgovori izbranih kandidatov z ljudmi, ki so jih predlagali. Ponekod gredo organizacije Socialistične zveze spet na širše sestanke, kjer razlagajo ljudem j Med kandidati dosedanji razvoj svojega kraja in občine, I hkrati pa konkretno razpravljajo o nalogah, ki čakajo nove občinske skupščine. Zanimiva so ta srečanja, kot so zanimivi pomenki z ljudmi, ki jih bomo volili v nove občinske skupščine. Preberite, kaj so nam povedali nekateri izmed predlaganih kandidatov. Že zdaj, ko še niso odborniki, so polni skrbi, kako bi ukrenili to in ono, da bi tudi pri njih hitreje razvijali gospodarstvo, kulturo in prosve-to, zdravstvo pa varstvo otrok, matere in družine. Vseh nismo mogli obiskati, vendar pa vam že razgovori, ki jih objavljamo danes in ki jih bomo priobčili tudi danes teden v zadnji številki pred I volitvami, dovolj nazorno povedo, da so občani povsod izbrali preudarne, poštene, za napredek in socializem vnete kandidate. :iij^mmm;;;M na travnikih pod poslopjem kmetijsko predelovalnega kombinata v Novem mestu že začele razcveta-ti rože, je inženirka DANICA BELOPAVLOVIC resnega obraza slonela za pisalno mizo. Globoko zamišljeno v strokovno delo smo jo zmotili in jo kot kandidatko za občinsko skupščino prosili, naj nam kaj 'pove o svojem dosedanjem življenju in delu, da bi jo lahko predstavili našim bralcem. — 2e šest let sem v službi kot inženirka gozdarstva pri KGPK, ki me je štipendiralo. Razen kopice strokovnega de. la mi vzamejo mnogo prostega časa razne funkcije. Sem članica organov samoupravljanja v podjetju, med drugim tudi predsednica upravnega odbora, članica občinskega komiteja ZKS, članica šolskega sveta na ESš, zdaj pa so me predlagali še za kandidatko za občinsko skupščino. Delo in odgovornost bodočih od- bornikov bosta zelo velika in bosta terjala stalen stik z volivci, da bodo lahko njihova innenja in probleme posredo- Danica BeloDavlovič vali ljudskemu odboru in skušali zagotoviti rešitev. V moji volilni enoti so zelo pereča komunalna vprašanja: vodovod, elektrifikacija in u-reditev poti v novih naseljih. Menim pa, da bi morali voliv-ci prispevati svoj delež, bo- disi s prostovoljnim delom ali s prevozi, ker je na tem predelu tudi nekaj kmečkega prebivalstva. V vsem mestu je pereča vprašanje otroškega varstva, zlasti za dojenčke. O tem smo doslej premalo resno razmis. ljali. Prav nerazumljivo pa je, da še do zdaj nismo mogli dobiti zunanjega igrišča za otroke iz kandijskega vrtca, čeprav so ta problem obravnavale že vse organizacije. Človek bi pričakoval večje razumevanje do otrok, ki nimajo kotička v naravi, velik in naravno bogat zasebnikov vrt v neposredni bližini pa je z o-grajo zaprt in neizkoriščen. V zadnjem času je trgovina v Novem mestu zelo napredovala. Nekatere so že modernizirali, nekaj jih bodo v krat-' kem, vendar bi trgovine potrebovali tudi prebivalci posameznih večjih naselij v mestu, ki so se razvila v zadnjem času. Važno je, da vsak problem rešujemo kompleksno in na smemo ozko gledati na kako stvar, če hočemo uspeti. Razgovori z volivci v novomeški občini Predvolilna dejavnost v novomeški občini se nadaljuje. Tako je bilo zadnje dni več razgovorov z volivci, ki so jih pripravile krajevne organizacije SZDL, krajevni politični štabi in ZMS. Tako je bil tak pomenek v Cadražah, na Otočcu, za mladino v »Labodu« in Šentjerneju itd. 20. maja bo tov. inž. Pepca Perovšek, kandidatka za zvezni zbor, v Novem mestu s predstavniki kmetijskih organizacij razpravljala o nekaterih najvažnejših vprašanjih s tega področja. Navzoči bodo tudi organi upravljanja in politični aktivi iz kmetijstva, sodelovali pa bodo tudi kandidati za poslance republiškega splošnega zbora in gospodarskega zbora. 29. maja bo poslanski kandidat Nace Nagode skupaj z nekaterimi drugimi kandidati za republiške poslance razpravljal z volivci in političnim aktivom socialnega zavarovanja in varstva, popoldne istega dne pa bo tak razgovor z volivci in političnim aktivom iz zdravstva. 29. maja bodo razpravljali predvsem o uresničitvi plana v I. tromesečju in nadaljnjih prizadevanjih v gospodarstvu na razgovoru, ki ga bo vodil kandidat za zvezni gospodarski zbor inž. Ciril Mravlja. Udeležili se ga bodo predvsem člani organov upravljanja in volivci iz gospodarskih organizacij. Zborovanje bo v novomeškem sindikalnem domu. 1. junija pa se bo sestal politični aktiv skupaj z vodstvi vseh šol in kulturnih ustanov na razgovore, ki jih bo vodil Mitja Mejak: govorili bodo o problemih šolstva in kulture v občini. Razen tega bo 18. maja v Žužemberku razgovor z volivci, ki ga bo vodil kandidat za republiškega poslanca Stane Dolenc. Taka razgovora bosta 19. maja tudi v škocjanu, Šentjerneju in Mirni peči. Danes pa se bodo sestali v Novem mestu člani vseh sektorskih štabov za volitve; pregledali bodo doslej narejeno delo in se pomenili o novih nalogah do volitev. V prihodnjih dneh bodo člani teh štabov stopili skupno z odborniki krajevnih organizacij SZDL tudi do članov SZDL v najmanjših krajih, da bodo tako vsi občani obveščeni o volitvah in seznanjeni z vsem, kar je treba o tem vedeti. Volja in navdušenje za delo na ESŠ Vedno večji gospodarski razvoj zahteva nove strokovnjake, posebno na ekonomskem področju. Potrebujemo ekonomiste, ki bodo z velikim znanjem, ki si ga pridobijo v šolah, hitro spoznali proizvodne procese in postali strokovnjaki za svoja delovna mesta. Dober ekonomist mora biti tudi dober družbeni delavec, saj se že med šolanjem spozaiava z osnovami marksizma in socialističnim gospodarstvom, ki temelji na naših dosedanjih izkušnjah. Za pravilno usmeritev dijakov na srednjih ekonomskih šolah sta dolžna skrbeti tako šola kakor tudi mladinska organizacija. Ekonomska srednja šola v Novem mestu je poslala lani svoje prve absolvente v gospodarske organizacije in ustanove. Prišle so že prve pohvale, vendar po tako kratkem času o splošnem Gostilna pa takšna! V Semiču se hitro povečuje število zaposlenih. Promet je vedno večji, hkrati s tem pa je vedno več tudi turistov. Videti je, da semiško gostinstvo tega ne občuti. Gostišče Semič še zdaleč ne ustreza najosnovnejšim pogojem gostinskega obrata, še manj pa razvojni stopnji turizma v tem kraju! Komisija, ki je pregledala gostinske in turistične objekte pred sezono, je ugotovila, da gostišče Semič ni primerno za obratovanje. Samo s preureditvijo obstoječih gostinskih prostorov bodo lahko izpopolnili vrzel, ki je s tem nastala. ze sedaj pa bo treba razmišljati o gradnji novih gostinskih objektov. Nov železobetonski most v Soteski Prejšnji četrtek je Cestno podjetje iz Novega mesta zakoličil) prostor, kjer bodo zgradili čez Krko v Soteski nov železobetonski most. Stal bo nekaj metrov niže od sedanjega lesenega, ki so ga zgradili takoj po osvoboditvi, a Je pred kratkim postal neuporaben. Načrt za novi most je že izdelan. Vsi okoliški prebivalci že težko čakajo na novi most, saj je zdaj promet po cesti Žužemberk — Dolenjske toplice čez Podhosto zaprt, kar je posebno hudo za Novolesov obrat, ki ima prostore na desni strani Krke ob sedanjem mostu uspehu absolventov še ne moremo govoriti. Lahko pa rečemo, da se prosvetni delavci in mladinska organizacija na ESS v Novem mestu zavedajo svoje dolžnosti pri vzgoji mladih ljudi, bodočih ekonomistov. Mladinska organizacija na ESS ima ob podpori profesorjev in ravnatelja veliko vlogo na zavodu. Poseben pomen pripisujejo mladinskim uram, ki so bile uvedene v zadnjem času. Na njih dijaki sami pripravljajo teme za debato, razen tega pa razpravljajo o vseh problemih, ki zanimajo tako dijake kakor tudi profesorje. Tako so postale mladinske ure resnične tribune dijakov, na katerih se pogovorijo odkrito o vseh stvareh, ki jih teže. Predsednik ZMS na šoli Božo Ostanek je povedal, da imajo tudi več krožkov. Posebno skrb posvečajo šolski zadrugi, ki razmnožuje razno gradivo za šolo, obrazce i drugo. Sredstva, ki jih pri tem dobijo, porabijo za svoje potrebe, del sredstev pa tudi za brezobrestna posojila slabše situiranim dijakom. Dramatski krožek pripravlja proslave, v načrtu pa imajo tudi več prireditev, s katerimi se nameravajo pokazati Širši javnosti. Uspehi na športnih področjih so jih opogumili, da pripravljajo lastno šolsko športno društvo, saj imajo za to dobre pogoje. Uspešno dela tudi foto krožek, šahovski pa se bo pridružili bodočemu športnemu društvu. Med najbolj delavnimi skupinami na šoli je marksistični krožek, ki deluje že tri leta. Vodja krožka Anica Jane-žič je povedala, da se člani sami pripravijo za teme, o katerih se pozneje vedno razvije živahna debata. Posebno se zanimajo za vprašanja religije, saj je večina dijakov s podeželja in le počasi zavzemajo pravilno stališče glede vere. Primanjkuje jim literature, ker so vezani v glavnem na študijsko knjižnico in ne morejo študirati doma. Nameravajo ustanoviti tudi osnovno organizacijo ZK, ki naj bi se zaradi plodnejšega dela povezala z organizacijo na učiteljišču. »Vedno večjo vlogo dobiva tudi šolska skupnost,« je o-menila predsednica Marija Ma-lovič. Dijaki sami rešujejo probleme uspeha, discipline in druge stvari. Najvažnejši sklep skupnosti je bil, naj boljši dijaki pomagajo slabšim, ker se učni krožki zaradi »vlakarjev« niso obnesli. Pokazali so se že prvi rezultati, saj se je učni uspeh na šoli precej izboljšal. Dijaki so sami nastopili proti neupravičenim izostankom in so tudi na tem področju zabeležili precejšnje uspehe. Razredne probleme rešujejo razredne skupnosti, širše pa skupnost cele šole. Predsednik sodeluje tudi na redovalnih konferencah. Dijaki novomeške ESS so v dobrih stikih z ostalimi šolami in sodelujejo predvsem pri izenačevanju učnih programov, ki so na posameznih zavodih zelo različni. S prakso se seznanjajo na seminarjih, razen tega pa imajo tudi obvezno prakso v podjetjih po prvem in tretjem letniku. Po drugem pa odhajajo v brigade. Lanska samostojna delovna brigada na Rogu je dobro uspela in jo nameravajo organizirati tudi letos, brigadirje pa bodo poslali še na zvezno akcijo in v brigado Rdečega križa. Lahko rečemo, da je izven-šolsko življenje na ESS zelo pestro, vendar bi bilo lahko še veliko boljše, če ne bi imeli takih problemov s prostori. Učilnice so zasedene od jutra do poznega večera m imajo dijaki na razpolago za vse svoje delo Je skromno sobico, pa še to navadno šele zvečer. Tako avtomatično odpadejo od dela dijaki, ki se vozijo v šolo. Volja in navdušenje pa rešujeta probleme, ki so včasih videti skoraj nerešljivi. Janez Korošec Jože Gorjup: Spanncheimovski letni dvorec (lesorez) — Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici NAČRTI IN POTREBE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE »MIRANA JARCA« 0 ustanovi z neprecenljivim kulturnim bogastvom »Nič lepšega ni, kakor biti v tej knjižnici, v kateri se hrani toliko zgodovinskega gradiva ... Zelo moramo biti hvaležni tistim, ki so zanj prispevali svoj delež.« (Aleksandar Ranković) JTake in podobne vtise in misli lahko preberemo v spominski knjigi, ki jo novomeška študijska knjižnica »Mirana Jarca« hrani v spomin kasnejšim rodovom kot dokument, ki naj govori o pomembnosti in vlogi bibliotekarstva skozi čas. Morda bo za bralce zanimivo, če jim poskusimo dejavnost knjižnice »Mirana Jarca« prikazati z vidika, ki jim je glede na njihovo poznavanje knjižničarstva še najbolj pristopen. Studijska knjižnica »Mirana Jarca« je poleg NUK v Ljubljani ena največjih knjižnic svoje vrste v Sloveniji. Trenutno' hrani okrog 100.000 rokopisov, knjig, grafik in drugega gradiva ter je ena izmed štirih študijskih knjižnic v Sloveniji, ki prejemajo po en izvod kakršnegakoli tiska v naši republiki brezplačno. Knjižnica hrani dragocenosti domače in tuje literature in teži za tem, da se izpopolnjuje z vsemi pristopnimi gradivi. Seveda ima pri tem večkrat vezane roke, saj so njene želje večje kakor pa možnosti. Njenim prošnjam, ki jih je z namenom-, da bi dobila sredstva za nakup nekaterih zbirk in knjig, naslavljala na najrazličnejše pristojne organe, je bilo pogosto u-streženo. Med drugim je republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti kupil za knjižnico »Mirana Jarca« leksikalno delo Thieme-' Beckerjev »Allg. Kunstlerle-xikon«, ki je veljal 740.000 dinarjev. Ta sklad je študijski knjižnici že večkrat pomagal. Tako je odobril načrt za ureditev knjižničnih prostorov do 1965. leta in v ta namen dodelil posojilo in dotacijo 2 milijona dinarjev, 1 milijon dinarjev pa prispeval za ureditev čitalniških prostorov. Z letošnjo adaptacijo je dobila čitalnica v novomeški študijski knjižnici 54 sedežev, 12 sedežev pa ima študijska soba, ki je hkrati tudi delovno mesto za uslužbence. To bo omogočilo tudi večji o'i'sk bralcev. Rričakujejo, da se bo število obiskov, povečalo od lanskih 14.000 na 15.000 letos, izposodili pa bodo tudi več knjig na dom. Do 30. aprila so izposodili na dom 250 knjig, medtem ko so jih za branje v čitalnici v tem času izposodili že 5800. Povečana dejavnost knjižnice potrjuje neobhodno vlogo te u-stanove pri izobraževanju, na drugi strani pa upravičeno kaže na potrebe, da je treba v ta namen preskrbeti nove prostore, zlasti še* ker namerava študijska knjižnica v doglednem času odpreti tudi mladinsko knjižnico. Knjižnica je že naredila u-strežne korake, da bi prišla do primernih prostorov za nadaljnjih 25 let. Menijo, da trenutno najbolj uresničljiva rešitev, da dobi ustanova še prostore sosednje stavbe. V njej bodo vse javne novomeške knjižnice — ljudska, mladinska in študijska, Pred nedavnim so te prostore že začeli adaptirati. Tam, kjer je bila prej postaja LM, bo ljudska knjižnica, ostale pritlične prostore pa bo zastd-la mladinska knjižnica. V pritličju stavbe bo še splošna časopisna čitalnica, medtem, ko bo v . prvem nadstropju študijska knjižnica. Obe stavbi bosta med seboj povezani z novim mostovžem. Načrt predvideva, da bo nova stavba povsem urejena do leta 1965. Studijski knjižnici trenutno občutno manjkajo prostori za knjižne depoje in delovna ' mesta; tako ima en uslužbenec svoje delovno mesto še v manjši čitalnici, štirje pa so se namestili med depoji, kar onemogoča poslovanje knjižničarskega osebja. V stavbi so še tri zasebne stranke, ki zasedajo del pomembnega prostora za knjižnico z vsemi sanitarijami. 2e zavoljo tega, ker stavba ni bila grajena v stanovanjske namene, še bolj pa zaradi večje zaščite knjižnega in drugega bibliotečnoga bogastva je nujno, da se stranke izselijo. Vprašanje že zadovoljivo rešujeta ObLO in republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Studijska knjižnica »Mirana Jarca« v Novem mestu bo po končani preureditvi brez kakšnih večjih problemov s prostori lahko nadaljevala s svojo dejavnostjo celih 25 let. Odprta vsak dan od 7. do 20. ure (razen sobot), bo še laže nudila možnosti za po-šolsko izobraževanje in ostale oblike izobraževanja slehernemu občanu. Zato v Novem mestu res »ne more biti dolgčas nikomur«, ki želi izpopolniti svoje znanje. I. Z. Tisti večer je jedel z nami karlovški Anžon, znana prikazen v pogorji. Iz karlovškega mlina mu je bil oče izgovoril strm in malo rodoviten breg, bratje pa so mu pomagali, da je na tem bregu postavil leseno kočo, v kateri je prebival. Kar je potreboval si je s trudom pridelal v teh svojih melinah, kjer je vsako leto prekopal nekaj ledine. Ostalo pa mu je še toliko senožeti, da je redil kravico v hlevu. Postranskega zaslužka si je pridobival s tem, da je hodil na Tolminsko po nože in nožičke, če je dobil kako naročilo. Bil je velik čudak, ali ljudje so ga imeli radi. Tudi k Presečnikovim je zahajal in umelo se je, da mora sesti za mizo in jesti. Prihajal ni samo zaradi tolminskih nožičkov, prihajal je tudi zaradi Lize. Star je bil nad petdeset let, a njegova večna želja je bila, da bi mu Bog odkazal ženico, ki bi malo jedla — glavno je moral snesti sam, ker je bil visok kot hrast in širok kot hiša —- in veliko delala. Tudi otrok je hotel imeti, ker je zakon zato vpeljan, da se dobe otroci, kar vam je, častite gospe, itak komaj znano. Karlovški Anžon je bil tisti večer gospodarju prinesel naročeno nožičko, po katero je bil »bruhnil« na Tolminsko, Lizi pa ruto rumenih hrušk, po katere je bil »bruhnil« na Cerkljansko. 2e nekaj let sem je prinašal Presečnikovi dekli te hruške in upal je, da ji polagoma z njimi omehča srce, da postane njegova žena. Liza je leto za letom hruške pohrustala, kozavega svojega Daniela pa vendarle ni hotela pustiti. Vzlic temu je gojil Danijel grdo jezo na Anžona in tudi ta večer je prišel prejkone samo zategadelj domov, ker je slišal, da je oni v hiši. Ni se mu videlo previdno puščati Lizo samo s snubačem, ki je imel njivo, kočo, »hlev in kravšeta«. Ko se je Liza' zopet vrnila v hišo, je hlapce znova zakričalo: »Le čakaj, ko boš moja, potlej boš videla, kdo bo tepel v hiši, stara rejta ti!« Oglasil se je Anžon počasi in važno: »Z žensko se lahko tudi drugače gpvori, jaz bi dejal.« To je Daniela močno razpalilo: »Kaj se boš ti za mene menil! Jaz bi dejal,« — ■ ' s^'fš' EDj tu je oponašal karlovškega govorico — »da človek lahko kaj stakne!« Ker je bilo še nekaj v skledi, je karlovški nekajkrat zajel, nakar je počasi položil žlico na mizo. Nato je brez jeze in z največjo mirnostjo odgovoril: »Če te Liza zato jemlje, da jo vsak dan otepeš s polenom, me malo briga, če te res vzame, bom vsaj vedel, da ni tako pametna, kot sem mislil, če se hoče na vsak način na poleno možiti, je to njen prav! Tako je!« »Molči!« se je penil Danijel. »Molči, ti prekleti gorjanec, če ne —!« In zopet je mirno odgovoril Anžon: »Kaj: če ne? Poglej vendar,« — tu je dvignil svojo desnico, veliko kot čoln — »kaj bodo govorile množice, če prideš pod tako roko. Pogineš kot glista pod podplatom! Obdrži torej svoj ,če ne', zase. To je pametna beseda!« Anžon je medtem zvlekel grohot svojega telesa izza mize ter se je postavil sredi hiše. Hlapce se ni dalo potolažiti: »Jaz naj bi tebi molčal?! Prid' sem, pa kmalu zveš, koliko velja moj ,če ne'. Vsakega naj bi se že bal!« Anžon je pristopil: »No, no, kaj pa bo, no?« V hipu je tičal Danijel v njem. »Poglej ga,« je govoril karlovški počasi, » v me je bruhnil! Ti žival ti!« Z obširno svojo roko ga je brez težave dvignil in vzdignil proti stropu, nakar ga je spustil, da je Danijel z vso težo svojega pijanega telesa tlesknil po hišnem tlaku. Oni pa se je zasmejal: »Zdaj vem, koliko velja tvoje ,če ne!« • Danijel je sicer težko padel, a zgodilo se mu ni nič. Takoj je zopet stal na nogah in bliskoma je imel v rokah dobro nabrušeno tolminsko nožičko. Ženske so od strahu zavpile in Boštjan je zakričal izza mize: »Z nožem ne!« Samo Anžon se ni razburil. Boštjanu je spregovoril: »Malo počakaj!« Nato se je obrnil proti Danijelu: »Torej z nožičko, z nožičko me češ, s tisto, ki sem ti jo jest s Tolminskega prinesel. Poglej no! Ali misliš, da za take reči bruham na Tolminsko? Poglej no!« Dasi so bili Anžonovi udi kakor hlodi, ki se dajo le težko in neokorno gibati, je vendar s čudovito hitrostjo s svojo levico ujel Danijela za roko ter ga z desnico nekajkrat lopnil po nji, rekoč: »Boš izpustil nožičko, ti hudnikovec ti!« Ker Danijel ni takoj izpustil, ga je s svojo roko samo nekajkrat kresnil po prstih, da jih je takoj kri podplula in da je nožička zarožljala po deskah. Nato ga je obrnil in mu z nogo pomagal, da je odletel na klop pod sklednik; tam je pričel hišni hlapec škripati in — jokati, kakor je to navada starega pijanca. Anžon je pobral nožičko ter jo položil pred Boštjana na mizo: »Ne dajaj takega otroku!« Obrne se k Lizi: »Čakaj, Liza, kaj sem že hotel reči? Vidiš, nič se ti ne lažem, pšenica je bila letos dobra in čedno se je mlatila. Proti krompirju tudi ni kaj reči in fižol je bil poln, kakor bi norel. Vse to je res in fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje. Zdaj pa poslušaj! V nedeljo bom pri deseti maši v Poljanah. Nekaj prej bom bruhnil od doma, da se pogovorim z gospodom Jernejem, če ti je všeč, pa pridi še ti. Morda bova že pri deseti maši prvič oklicana. Množice bodo malo govorile, pa bo še zmeraj bolje, kot bi se s polenom klepala svatovščina. če nočeš, pa pusti! A povem ti, da hrušk potem tudi ne bom več nosil. No, pa lahko noč!« Razstava otroških grafik v Brežicah Karla Pire (Leskovec): KONJ (rez v podolit) Občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev občine mrežice je v prvomajskih dneh oa 26. aprila do 4. maja priredil medobčinsko revijo kulturnih dejavnosti jugozahodnih slovenskih občin in gostov iz Karlovca, Samobora in Zagreba. Tako sodelovanje je prirođen pojav, saj določata slovensko - hrvaški reki Sotla in Kolpa z gor-jansko - žumberškim gorovjem ter avtomobilsko cesto, ki pri Novem mestu ostro pod pravim kotom zavije k Dolnjemu Posav-ju, z dolino Mirne svojstveno področje. Morda so revije v okvira okrajnih mej preživela oblika. V programu je bila tudi razstava otroških grafik, škoda, da razstavljajo skorajda le otroci osnovnih STROKOVNI POSVET PEVOVODIJ IN REŽISERJEV Novomeščani na republiško revijo 11. t. m. je bil v Cateških Toplicah posvet režiserjev in pevovodij, ki so s svojimi skupinami nastopili na medobčinski reviji kulturnih dejavnosti v Brežicah. Posveta so se udeležili: član republiškega sosveta za dramsko dejavnost tov. Janez šmon, podpredsednik Okrajnega sveta SPD Ljubljana tov. Janez Gartnar in zastopnik okrajnega SSPD Celje tov. Ferlinc. Pevski zbori, ki so nastopali na letošnji reviji v Brežicah so bili precej izenačeni po kvaliteti, razveseljivo pa je, da vsi goje množičnost. Nujno bo potrebno , rešiti vprašanje preobremenjenosti mladih pevcev glede na število tedenskih ur pouka, o čemer so govorili že tudi na Posvetu glashenih pedagogov °h celjskem festivalu, ker bo sicer pevska kultura kvantitativno in kvalitativno začela padati. Posebno je bilo prav tudi to, da so vsi zbori izbrali za nastop tudi narodne pesmi in da so mladinski zbori nastopili poleg starejših, ker tako mladi dobe občutek, da so pri svojem delu enakovredni starejšim. Tov. Ferlinc je podal tudi oceno zabavnih ansamblov. Vsi ansambli so imeli pravilno zasedbo za svojo zvrst, tudi pevci so bili dobri. V njihovo delo je bilo vloženega veliko truda in dobre volje. Pohvale je vredno tudi to, da 80 na tem področju, ki ga je revija obsegala, zabavni ansambli organizirani v Svobodah in prosvetnih društvih, česar npr. na področju sta-feKa celjskega SSPD še ni bl-10 mogoče uresničiti. Vendar VelJa za vse ansamble, ki so nastopili, da bi bilo potrebno izpopolnjevanje njihovih članov na glasbenih šolah, če hočemo doseči napredek. Posebno pozornost pa bi bilo potrebno posvetiti temu, da ansambli ne bi zašli v površnost pri izvajanju skladb, ker so zelo angažirani na raznih prireditvah. Glede dramskih prireditev je mnenje žirije sledeče: izrazito slabega dela na reviji ni bilo. Predstave so bile precej izenačene v kvaliteti. Republiška komisija se je odločila, da bo za okrajno revijo, ki bo v Novem mestu v začetku junija, upoštevala zares samo dobro izvedena dela. Pod vplivom radia, televizije in gostovanj je naša publika postala zahtevna. Torej amaterizma za vsako ceno ne potrebujemo, zato moramo skrbeti za kvaliteto. Gostovanja •poklicnih gledališč torej niso konkurenca, temveč pomoč amaterskim družinam. Razveseljivo je tudi, da smo na reviji videli veliko nastopajoče mladine in da so režiserji segali tudi po domačih delih. Republiška žirija je izmed šestih uprizorjenih dramskih del na brežiški reviji izbrala za republiško revijo Millerjevo dramo Vsi moji sinovi v izvedbi novomeške igralske skupine. Posebno všeč pa je bila tudi Levstik-Griinova Kastelka v izvedbi DPD Svobode bratov Milavcev iz Brežic in Gervaisova komedija Zaradi stanovanja v izvedbi Prosvetnega društva iz Leskovca pri Krškem. Obe predstavi republiška žirija priporoča za medokrajna gostovanja. Tekmovanje mladih matematikov Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu organizira za učence 8. razredov (popolnih) osnovnih šol tekmovanje v znanju matematike. Vsaka popolna osnovna šola lahko pošlje na tekmovanje toliko učencev, kolikor Ima oddelkov 8. razreda. Seveda ni nujno, da Ima vsak oddelek svojega tekmovalca, marveč je važno, da se udeleže tekmovanja res najboljši učenci v matematiki. Tekmovanje bo v nedeljo, 9. junija, ob 8. url v predavalnici Zavoda za izobraževanje strokovnih kadrov v Novem mestu. Učenci, bodo dobili pismene naloge ™ računstva in geometrije. Najboljši tekmovalci ■>i?ll° naKraJc"f z zneski 8000, 6000, 4000, 3000 in j-OOOclinarjev. poleg tega prejmejo ostali tekmovalci Knjižne nagrade. Tekmujejo učenci 8. razredov osnovnih šol občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto m Trebnje. Podrobna navodila bodo šole še prejele. 11fV b?' c,a "Pravilcljstva šol poskrbijo za dobro izbiro in pomagajo tem učencem udeležiti se tega prvega ln zanimivega tekmovanja mladih matematikov Dolenjske in Bele krajine. O rezultatih bo naš "st poročal. Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Novem mestu Med ostalimi prireditvami so posebno pozornost zbudili Belokranjci z »Belo krajino v pesmi, plesu in besedi«, kar-lovški zbor harmonikarjev in tamburaši iz Sombora. Še ene značilnosti naše revije ne smemo prezreti: nikjer v Sloveniji ni recitatorska dejavnost tako razvita kot na področju, ki ga je zavzemala ta revija. Zato bi veljalo to dejavnost gojiti še dalje. Tov. Janez Gartnar je nato dal priznanje tovarišem iz Brežic za brezhibno organizacijo revije. Na njegov predlog je bil sprejet sklep, da bo prihodnja revija kulturnih dejavnosti za leto, 1964 spet v Brežicah. Jakac razstavlja v Jajcu Ob 20-letnici II. zasedanja AVNOJ je bila včeraj v spominskem muzeju v Jajcu odprta mala galerija. V njej je razstava umetniških del Božidarja Jakca, znanega grafika in slikarja iz Ljubljane, ki razstavlja dela iz leta 1943, ko je šel na zasedanje AVNOJ v Jajce. Mala galerija v Jajcu naj bi postala središče različnih kulturno - umetniških manifestacij, predvsem pa kraj, kjer bi bila razstavljena dela s tematiko iz NOB in izgradnje socializma. Traje žepnih romanov Zbirka žepnih romanov pri »Ljudski knjigi« Prešernove družbe je pred nedavnim izdala troje del, po katerih bodo bralci radi segali. To so: »Zadnja pot Port Polisa«, kl jo je napisal Andre Kedros, roman lakote »Orkan« izpod peresa grškega pisatelja Ko-stasa Makistosa in utopična pripoved Isaaca Asimova z naslovom »Druga vlada galaktič-ne države.« šol Velika dolina, Pišece, Brestanica, Globoko, Cerklje, Lesko vec, Artiče, Krško in Brežice š. II ter da so zelo skromno zastopane ostale osemletke. Grafike na šolah najbrž so, saj je, menda vsem znano, da bo letos republiška razstava del mladih grafikov in kiparjev. Razstava v Brežicah je vzbudila nepričakovano zanimanje in zadovoljstvo. V viteški dvorani brežiškega gradu sta bili nameščeni dve razstavi: omenjena razstava otroških grafik in medklubska foto-amaterska razstava. (Sožitje ni najbolj posrečeno, kot tudi ne izbira prostora, vendar je bila ta rešitev zaradi pomanjkanja prostorov edina možnost.) Kljub privlačnosti fotografij je ostala razstava otroških grafik v ospredju, kar potrjuje, da delo neposredne ustvarjalnosti bolj privlači. Vsekakor je prireditveni odbor s sodelovanjem medobčinskega pedagoškega zavoda občin Brežice, Krško in Sevnica do- bro določil vsebinski okvir razstave, saj je prvič uspelo na tem področju razgibati ustvarjalno grafično domišljijo velikega števila otrok. Pohvaliti je potrebno seveda vzgojitelje, tiste brez likovne strokovne izobrazbe, še bolj kot tiste s tako izobrazbo, čeprav so med prvimi tudi taki, ki so pomagali s svojimi skromnimi sredstvi otrokom. Razstava obvezuje Svobode in prosvetna društva, da vnašajo v svoje delovne načrte likovno dejavnost v istem merilu kot dramsko ali glasbeno. Sprostiti ljudsko likovno ustvarjalnost je naša dolžnost. (V hrvaški Podravki slikajo kar cele vasi!) Spomnimo se velike večine amaterskih del, razstavljenih ob lanskoletni reviji v Krškem, in nekaterih odrskih scen z mnogimi vazicami pisanih in belih rožic, pa nam bo potreba likovne vzgoje očitna. Oblikovno - vsebinska primerjava fotografij in otroških grafik, razstavlje- Renata Volčanšek (Artlčc): »NAŠA VAS POZIMI« (izrezanka) nih v viteški dvorani, nas prepriča, da fotografija ni le zadeva tehnike. To je likovno oblikovanje, je vrsta grafike, zato veljajo zanjo isti likovno - oblikovalni zakoni. Po vsem svetu pa tudi pri nas se iz dneva v dan posveča vedno več pozornosti industrijskemu oblikovanju. Prav zato je likovna vzgoja tako pomembna. Orne-, nimo na primer, da je že zaradi tujskoprometne dejavnosti v dolenjsko-po-savskem področju nujno pravilno usmeriti lončarstvo in nekatere druge obrti. Prav tako nujno je vzgojiti smisel za značaj pokrajine, vrniti ljubezen do cvetja itd. Uspešen razvoj mnogih panog industrije zahteva visoko likovno kulturo. Italijani potrjujejo to dejstvo celo s Pirellije-vimi posođami za benzin. Razstava otroških grafik bo odprta še ves mesec; nato pa bo, dopolnjena z novoposlanimi deli, prenesena v Celje. Otroci razstavljale!, delajte tudi o počitnicah, da bomo na jesenski republiški razstavi ostalim Slovencem povedali, kako lepi so naši gričevnati kraji, kako čarobne so oblike vrb in bek, kako hladne poleti in tople v trgatvi modro-sive žilnate stena hramčkov, ob katerih so mogočne vinske preše z belimi kamni. Povedali jim bomo o lepoti prastarih lončenih in pletenih posod v brežiškem in novomeškem muzeju, o črni zemlji, ki jo orjemo z rdečimi traktorji, o temnih kozolcih sredi zlatih žitnih polj, o zalih krivuljah belih oblačkov, ki jih rišejo reaktivci po modrem nebu ob žarečem soncu. Prof. Miroslav Kugler Izobraževanje je stvar posameznika, kolektivov in celotne, družbe Slavko Smerdel, kandidat za poslanca kulturno-prosvet-nega zbora republiške skupščine v občini Videm-Krško, nam je v razgovoru povedal tole: — V obveznem šolstvu, tu mislim na osemletno šolanje, je prva naloga: omogočiti vsakemu otroku v komuni, da bo končal osemletko z izobrazbo, ki bo enakovredna v vseh osemletkah na področju občine. V manjših krajih, kjer nI popolnih osemletk, je treba zagotoviti prešolanje bodisi s prevozi bodisi z internati. V naši občini je še vedno nerešen problem srednjega strokovnega šolstva. V Vidmu-Krškem imamo tehnično srednjo šolo. Letos potrebuje za svoj obstoj iz občinskega proračuna 30 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo šla na škodo obveznega šolstva, vendar Stanko Zobarič (Vel. Dolina): »OK.IKMO NASA POLJA« (rez v podolit) tehnično srednjo šolo potrebujemo. Ker jo obiskujejo dijaki iz več komun, bi bilo treba urediti vprašanje sofinanciranja. Delavnice za storitve, ki jih ta šola odpira, sicer prispevajo nekaj sredstev, vendar to ni najboljša rešitev. Delavnica v šoli je samo neke vrste dodatek za praktično usposabljanje, ki naj poteka vzporedno s teoretičnim poukom. Nesprejemljivo je, da se dejavnost šole usmerja v proizvodno zadrugo. Izobraževanja odraslih ne smemo zapostavljati. Smatrati ga moramo za sestavni del celotnega izobraževanja. Vsak Izobraževalni zavod, bodisi osemletka bodisi strokovna šola, bi torej moral imeti tudi oddelek za odrasle. To je doslej urejeno samo v Vidmu - Krškem. Izobraževanja odraslih ne moremo prepuščati zgolj delavski univerzi in izobraževalnim centrom v kolektivih. Naš družbeni sistem podpira izobraževanje. Opaziti je, da so ljudje še vedno vse preveč za papirnate kvalifikacije, ki naj bi jim dale naziv. Vse premalo skrbijo za strokovno izpopolnitev," ki naj bi jim nudila primerno raven za delovno mesto, katerega opravljajo. Kljub temu so za takšno izobraževanje pripravljeni prispevati sredstva sami. Za ostalo, splošno izobraževanje, ki naj bi se odvijalo v obliki tribun, razgovorov o posameznih zanimivih temah na vasi in v mestu, v obliki šole za starše, šole za življenje in raznih občasnih predavanj, pa bo morala prispevati potrebna sredstva družba. Po- budo za takšne oblike splošnega izobraževanja naj dajejo društva in organizacije. Delav- Slavko Smerdel ska univerza pa naj jim pomaga le s pripravo predavateljev, ponazoril ln podobnega. Visoko priznanje Rdečemu križu # Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval Rdeči križ Jugoslavije z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Naša plemenita organizacija, ki letos slavi 100-letnico obstoja, je prejela odlikovanje za posebne zasluge v organiziranju in širjenju zdravstvenega izobraževanja najširših ljudskih slojev in za pomoč žrtvam vojne in elementarnih nesreč, prav tako pa tudi za humanitarno dejavnost na mednarodnem torišču, v boju za mir in za uresničitev enakopravnosti med narodi. In ker je Goring notranji minister, namiguje s tem vprašanjem na neposredno udeležbo Goringa pri požigu Reichstaga. Minister izjavlja, da je dal splošna navodila in da je dal tudi navodila, da se preišče konigsdorfsko prenočišče. Na ta način sam prizna, da se s konigsdorf-skim prenočiščem odkriva značilna razpoka v preiskavi. Dimitrov nadaljuje: »Vi ste izjavili, da so Reichstag zažgali komunisti. Ali ni ta vaša izjava vplivala na policijsko preiskavo?« Minister se skuša izviti: »Policija je dobila navodilo, naj vodi preiskavo v vseh smereh. Kot minister notranjih zadev sem dal splošna navodila. Ugotavljanje podrobnosti in dejstev pa je delo policije. Dejavnost komunistične partije in njen zločinski svetovni nazor sta govorila za to, da je treba iskati požigalce v tej smeri.« Dimitrov dostojanstveno izjavlja, da se komunistična partija bori in da se bo borila proti fašizmu in da bo iz te borbe izšla kot zmagovalka. In že vpraša ministra: »Vi ste kot minister notranjih zadev izjavili tisku 28. februarja, da je Torgler sodeloval pri požigu Reichstaga in da je van der Lubbe imel pri sebi člansko knjižico komunistične partije. Na kakšni osnovi je bila dana takšna izjava?« Goring poskuša pojasnjevati: »če so policijski agenti to izjavili tisti večer na mestu požara, tedaj pomeni, da je bilo to utemeljeno.« Toda Dimitrov že prehaja v nov napad: »Toda tu na sodišču so policijski agenti soglasno izjavili, da pri Lubbeju niso našli nobene partijske knjižice.« Ker ga je Dimitrov ulovil na laži, Goring postane ves rdeč in začne kričati: »Prepričan sem, da je treba samo v krogu ljudi z vašim zločinskim svetovnim nazorom iskati požigalce.« Dimitrov zada odločujoč udarec: »Ali je 'gospodu ministrskemu predsedniku znano, da partija, ki temelji na tem »zločinskem svetovnem nazoru«, zmagovito upravlja šestino zemeljske oble — Sovjetsko zvezo?« »Zal,« uide ministru. Dimitrov zada ministru nov udarec: »Ali je ministrskemu predsedniku znano, da je Nemčija v diplomatskim stikih s to državo in da Sovjetska /veza s svojimi naročili daje delo in kruh stotisočem nemškim delavcev? Je to znano?« Predsednik sodišča hiti, da bi pomagal Goringu in zahteva od Dimitrova, »da prekiiie s komunistično propagando«. Dimitrov ne popušča: »Goring vodi tukaj nacionalsocialistično propagando. Komunistični svetovni nazor ni zločinski.« Goring se ne more več obvladati. S peno na ustih se zakadi proti Dimitrovu in s stisnjenimi pestmi kriči: »Nisem prišel sem, da me zaslušujete kot sodnik in da mi dajete lekcije. Vi ste razbojnik, ki bi že davno moral viseti na vislicah!« Predsednik sodišča poskuša znova rešiti položaj sodišča in ministra. Zato se obrača k Dimitrovu: »Ali vidite, kako z vašo komunistično propagando jemljete potrpljenje priči in jo izzivate, da tako ravna?« Dimitrov poda izključno politični smisel tega prizora z mirno in zelo pomembno pripombo: »Zelo sem zadovoljen z odgovorom gospoda ministrskega predsednika.« Goring za trenutek pozabi, da je na procesu samo priča in da so njegove pravi ce točno orne jene. Ves besen ukazuje policajem, naj Dimitrova odpeljejo iz dvorane. Dimitrov pa že izrablja ta trenutek in s sarkastičnim nasmehom izgovori besede, ki so postale zgodovinske: »Vi se bojite mojih vprašanj, gospod ministrski predsednik!« Policaji s silo vlečejo Dimitrova, ki protestira. Sodišče hitro oblikuje Goringovo povelje in sklene, da se Dimitrov odstrani s procesa. Sredi vika in krika, v katerem se je končal ta dvoboj med predstavnikoma dveh svetov, se čuje besno ministrovo vzklikanje: »Vi ste razbojnik! Jaz se vas ne bojim! Pazite se! Prišli mi boste v roke, ko boste izven tega sodišča!« Svet je ostrmel nad to razburljivo sceno. Priča — minister pred vrhovnim sodiščem žuga obtožencu in. ga meče iz sodne dvorane! Nikjer na svetu priča nima te pravice. Pred nobenim resnim sodiščem se kaj takega ne bi moglo zgoditi. In prav zaradi tega, ker-se to dogaja v nacistični Nemčiji, svet priznava, da je v tem neenakem dvoboju zmagal obtoženec — Dimitrov. Na dan 8. novembra se je pojavil pred sodiščem kot priča naslednji minister — Goebbels, minister propagande, ki skuša popravili vtis, ki ga je povzročil nerazsodni Goringov nastop, o katerem se je takoj raznesel glas tako v Nemčiji kot tudi v inozemstvu. Goebbels je prepričan, da ima vse adute v svojih rokah. Ta politična lutka smatra samega sebe za najbolj sposobnega »propagandista« nacistične ideologije in zato Goebbels že po prvih vprašanjih Dimitrova hrabri sam sebe in izjavlja: »Itu/umein, kaj hoče Dimitrov. Izkušnje v propagandi, toda jaz sem prav tako izkušen. Mene ne bo vrgel iz ravnotežja.« Goebbels prav tako ne dvomi, da so Reichstag zažgali komunisti. Pred sodiščem trdi, da je bil presenečen, ko je zvedel za požig Reichstaga. Domitrov ima samo en namen: hoče, da se proces vzdigne na visoko politično raven. Zato vpraša ministra, ali je res, da so nekateri nacisti in tudi nacistične skupine ubijali delavce? Goebbels se skuša ogniti temu vprašanju in izjavlja, da je fiihrer — Hitler — grajal to početje in kaznoval vse, ki so to počenjali. ŠKANDAL PO POROKI ODKRITJE SOVJETSKIH OBLASTI TO 18 LETIH „Našli smo Hitlerjevo truplo44 Ostanke nemškega diktatorja so identificirali na podlagi natančnega pregleda zobnih protez Po poroki med princeso Aleksandro in škotskim bogatašem Angusom Ogilvvjem je prišlo med Veliko Britanijo in Grčijo do hude krize. Višek krize je bil uradni protest grškega zunanjega ministra Ave-roffa pri britanskem veleposlaniku v Atenah. Razlog: grško kraljico Fre-deriko, ki se je kot gost udeležila poroke, so demonstranti v Londonu pozivali, naj doseže oprostitev številnih političnih kaznjencev, ki so še izza državljanske vojne zaprti v grških kaznilnicah. Pred hotelom, v katerem je kraljica prebivala, se je vsak dan zbrala velika množica Grkov, ki živijo v Angliji. Nosili so lepake v angleškem in grškem jeziku, v katerih so zahtevali oprostitev svojih mož, sinov in bratov. Voditeljica vseh teh demonstracij je bila učiteljica Bettv Ambatie-los. Pred 16 leti je bil njen mož v Grčiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi podpiranja partizanov. Na sliki: Bettv Ambatielos zahteva svobodo za svojega moža. Po osemnajstih letih so sovjetske oblasti te dni potrdile, da so ob koncu minule vojne našli zoglenelo Hitlerjevo truplo v podzemskem bunkerju v Berlinu, v katerem je diktator preživel zadnje dni svojega življenja. O Hitlerjevem koncu je prvi spregovoril sovjetski maršal Sokolovski v razgovoru z ameriškim pisateljem Corne-liusom Rvanom (avtorjem romana »Najdaljši dan«, v katerem opisuje potek invazije zaveznikov v Normandijo). Rjan pripravlja sedaj knjigo z naslovom »Zadnja bitka«, v kateri govori o padcu Berlina. V ta namen se je pred kratkim odpravil v Moskvo, kjer je intervjuval vse žive sovjetske poveljnike, ki so bili ob koncu vojne v Berlinu, in si ogledal številne tajne sovjetske dokumente, ki zadevajo končni napad sovjetskih čet na Berlin. Ryanu so sovjetske oblasti tudi dovolile fotografirati mnoge tajne dokumente. Med maršali, s katerimi se je pisatelj osebno razgovarjal, so tudi Ivan Konjev, Konstantin Rokosov-ski in Vasilij Čujkov. Verzija o odkritju Hitlerjevega trupla, kot jo je So- kolovski razložil Ryanu, je v kratkem naslednja. V berlinskem bunkerju so našli — zavito v odejo — zoglenelo truplo, za katero so takoj pomislili, oa je verjetno Hitlerjevo. Na desni strani glave so opazili sled revolverske krogle; ista krogla je tudi odbila nekaj zob. Sovjetski poveljniki so poiskali Hitlerjeve osebne zobozdravnike, ki so na podlagi svojih kartonov doka- zali, da je truplo Hitlerjevo. Poleg tega truplo ni bilo do kraja zoglenelo. Sokolovski je Ryanu tudi priznal, da imajo sovjetske oblasti v rokah zadnjo Hitlerjevo oporoko, ki naj bi bila tretja, ki jo je napisal diktator. Pričenja se z besedami: »Poročil sem se z Evo Braun ...« O nadaljnji vsebini te oporoke pa sovjetski maršal ni želel ničesar izpovedati. Churchill odhaja Bivši britanski ministrski predsednik VVinston Churchill na prihodnjih skupščinskih volitvah ne bo kandidiral in se bo po preteku sedanjega mandata povsem umaknil iz političnega življenja. Tako je odločil sam. »Kmalu bo prenehala najburnejša, najsenza-eionalnejša in najčudovitejša parlamentarna kariera sedanjega, morda pa tudi vseh časov,« — tako je to odločitev komentiral britanski tisk. Ko je Churchill sporočil svojo odločitev konservativni stranki v svojem volilnem okrožju Vudwoord, je med drugim omenil, da ima teža- ve, odkar si je tako nesrečno zlomil nogo. Gibanje mu je v veliki meri onemogočeno, kot je sam dejal. Znani britanski diplomat in politik se je posebno izkazal med protinacistično vojno, saj je bil tvorec protihitler-jevstte koalicije in organizator uspešne obrambe britanskega otočja pred nacistično invazijo. Proti nacizmu se je boril tudi v parlamentu tridesetih let. Vendar ni znan samo kot politik in strateg. Bil je dober mornariški častnik in časnikar, odličen govornik, slikar ter dober poznavalec britanskega jezika. V teh posodah je bil bencin, s katerim so polili in zažgali Hitlerjevo truplo. Slika je iz sovjetskih arhivov posneta pa je bila v maju 1945, takoj po padcu Berlina Dokumenti so izginili, nacistični zločinec pa živi kot milijonar »Dajte nam čas za hlačke...« Na posvetovanju s predstavniki industrije v Moskvi je premier Hru-ščov govoril o tem, kako kaže v gospodarskem razvoju. Med drugim je dejal: »Nekateri naši mlajši pa tudi starejši pisci so potovali v tujino in videli tam ženske hlačke v barvah, kakršnih pri nas ne vidiš, pa. so pričeli vzdihovati: .Glejte, to je Amerika!' Če smo pred Američani poslali v vesolje ladje s kozmonavti in so naše vesoljske ladje naredile ne le tri kroge, temveč so plule po vesolju skoraj štiri dni, tedaj lahko rečemo: »Tovariši, dajte nam samo čas, pa bomo naredili tudi hlačke za vaše žene, in sicer take. kakšr-nih ne boste videli nikjer drugje ...« Skupina novinarjev in zgodovinarjev je imela te dni v nekem hotelu v Bonnu tiskovno konferenco, na kateri je obvestila javno mnenje o novem primeru bivšega vojnega zločinca. Ta ni samo ušel roki pravice, temveč tudi nemoteno živi m dela velike kupčije v Bremenu. Gre za primer trgovca milijonarja Kurta Becherja. Obstajajo namreč dokazi, da je sodeloval pri vojnih zločinih v času nacistične okupacije Madžarske in Sovjetske zveze. Na tiskovni konferenci, na kateri sta govorila švicarski novinar Emmeneger in Američan Zaugg, je bilo izraženo mnenje, da je Becherjev primer mnogo hujši od Rajako-witschevega. Govornika sta se tudi vprašala, kako je mogoče, da je izginil eden najbolj obtežilnih dokumentov za trgovca Iz Bremena, bivšega esesovskega častnika, čigar Test za zaročenca Dokaj nenavaden test je pri-pravila svojemu zaročencu Melissa Galing, hčerka nekega newyorškega odvetnika. Sama bosta odplula z jahto na Cejlon, toda šele na cilju se bo Melissa odločila. Voda, sonce in zrak ji bodo pomagali ugotoviti, aH ima svojega zaročenca dovolj rada, da bi se i njun poročila, ali ne. ime je tudi vpleteno v znano zadevo zamenjave madžarskih Zidov za kamione in drugo blago. Omenjeno obtežilno gradivo za Becherja je prišlo na dan med preiskavo proti nekemu drugemu nacistu, zdaj pa je nenadoma brez sledu izginilo. Državni tožilec v Essenu je sicer izjavil, da je bil obveščen o vsebini tega doku menta, vendar ni vedel povedati, kam je ta dokument nenadoma izginil. Medtem se v Koblenzu za- govarja enajst nacističnih obtožencev zaradi pokola 50.000 Zidov v Ruteniji. Glavni obtoženec je 50-letni Georg Hau-ser, bivši stotnik SS. Ta sodni proces sodi brez dvoma med najdaljše. V sedmih mesecih je bilo doslej 58 razprav, zaslišanih pa je bilo 154 prič. , Na razpravi je prišlo na dan, da je obtoženi zločinec Hauser osebno pobil več kot 200 ljudi, med njimi tudi nekaj duhovnikov, prisostoval pa je pokolu več tisoč Zidov. Nervoza zaradi tišine Vsako sodobno stanovanje bi moralo imeti vsaj eno sobo, kjer bi lahko otroci do mile volje kričali, vreščali, skakali in kjer bi se lahko prepirali tudi starši, se obmetavali s krožniki ali kako drugače sproščali svojo jezo na drugega. Otroci in starejši se preveč zadržujejo, da 01 jih sosedje ne slišali, to Pa škoduje zdravju. — Tako jB predlagal dr. John Hcron »8 kongresu arhitektov v Si«' neyu (Avstralija). Doktor se ukvarja s proučevanjem bo-ja proti nevrozi. v,3 JHHHRHH Ponedeljek zjutraj na novomeškem Glavnem trgu Veterinarji na pohodu 14 0 š,' maJa zjutraj je v Novo mesto dopotovalo več kot S u, nt0v beograjske, zagrebške, sarajevske in ljubljan-Silež rinarske fakultete, ki so se dan poprej v Zagrebu g Pooi zbora jugoslovanskih veterinarjev. Veličasten je % in na fante m dekIeta' ki s0 v uniformah, z nahrbt-Sdih JfBorćun obrazov začeli partizanski pohod po znanih SjJB Dolenjske, Bele krajine in Kočevske, kjer je med rfi;a vU*PeŠno delovala partizanska veterinarska služba, «1o i U' ko so narodi Jugoslavije še prelivali kri za Pohori|0l>0ditev izPod okupatorjevega jarma. Vse i lma(iin veterinarjev štirih jugoslovanskih fakultetom 23661 s kraJSimi svečanostmi pred Živinorejskim J'lemu k ,Novem mestu, kjer so se študentje svojemu 5>bu nf vT*0gU' veterinarju, narodnemu heroju Dušanu 1 J v not 1 s Polaganjem venca na ploščo, ki je vzi-rarti« r)ortn'iosti zavoda. Ko je pevska skupina PD »Dušan $ svet - vodstvom Toneta Marklja zapela pesem »Prečuju NOR6 * ^rapi erni"> Je 0 pomenu veterinarske službe »Mete d spresovoril docent ljubljanske veterinarske fa--ftoda j' Janez Batič. Zatem je komandant partizanskega jjflnski nnvf31 vstop v dv°Je avtobusov, s čimer se je par-t pri h°d nadalJeval Proti avli s Ploščo narodnih hero-<«terinn^:- Jski imjižnici »Mirana Jarca«, kjer so mladi »R1 položul venec. t udele^Vn°Stni tr'Duni na Glavnem trgu v Novem mestu pćdstavnuv06 po'loda P° partizanskih poteh pričakovali ^čine in 0Dlasti in političnih organizacij novomeške Avnega 8?'e' med katerimi smo opazili tudi predsednika fa°Ua g . ra Zveze združenj borcev SRS tov. Janka V novomr'fkdl' ki ^° -ie obkrožila množica ljudi in dija-^slico in u - srednjih in drugih šol, je zaželel dobro-Ple krajinJS^eŠen p0nod P° partizanskih krajih Dolenjske, Serge^T? K.oeSevske predsednik ObLO v Novem mestu r*dal zastavo°rZeVSki' ter ^ v imenu g°stolJUDne občine Ju,'kjer8-8 trga ^e Dri8ada krenila proti Dolenjskemu 0 ^terinarski6 b''a okroS 10- ure dopoldne odprta razstava cforii eđe službl v Sloveniji med NOB. Razstavo je D« Dolenc ulvih. Pobudnikov te službe med NOB prof. Mi-rfedali izbor ri e^enci P°hoda in gostje so si z zanimanjem f^be in se v o mentov 0 delu partizanske veterinarske f Prireja Dote i'1 V sP°minsko knjigo obiskov razstav, ki 1 *° kraiSp ki muzej. #tje spet sen]- 0gledu novomeških zanimivosti so štu-f\izanski nnh * avtobu-se in nadaljevali svoj štiridnevni *T 2o> Beli k ° Pruti D"lenJskim Toplicam, Jelendolu, rfoldne KraJ'ni in Kočevju, kamor bodo prispeli Jutri ' AV JE BRILJANTNI PRSTAN? jw-"ivikem. živilskem trgu #slo prejšnji teden do Prepira med prodajal-in neko stranko. Ne-^A' *a je kupila ribo in pro-il»i?Qdaialca. da bi ji od-J: drobovje. Mož Je odprl •♦Most velike ribe in osup-V- ribi je bil platinast ^ 1 velikim brlljnntom. ^'Prodajalno mize- se je f o\na vloga komik Bob Hope potaknu »edno uečjega tiF nesTe6 v ZDA in je zo-^jfO'asml po suoje: ^jpmobil je spremenil jtJ'«lje?ija mnooih Ameri-i t>se večjem StetitlM { ferainja tudi — načto «- vnel precej razburljiv razgo vor. Gospa je trd;ia, da jt prstan po vseh pravilih seda, njena last, saj je ribo že ku pila in celo plačala. Prodaja lec pa je bil drugačnega mnenja; največ, v kar bi privo lil, tako Je reic-l, je to, da bi se prstan s soglasjem o-beh prizadetih prodal, izkupiček pa razdelil med oba. O teim pa gospa ni hotela niti - slišati, podprli so jo tudi drugi kupci, nakar je postal pogovor tako »živahen«, da so morali posredovati policaji, ki so o'dvlckli prodajalca, ribo in gospo na policijsko postajo. NI še znano, kako se je zadeva končala, toda zelo verjetno je, da se bo prstan zna šel na uradu za najdene predmete. Takole delajo v trebanjskem KOVINSKEM PODJKTJU: jeklena konstrukcija bo km»W sposobna za pot k naročniku — Več o mladih trebanjskih kovinarjih preberite danes "• trebanjski komunski strani Ni vse zlato... V Zahodni Nemčiji je bilo lani okrog 710 tisoč tujih delavcev, medtem ko pričakujejo, da bo njihovo število porastlo letos na 850 tisoč. Zaradi brezobzirnega izkoriščanja in neenakopravnega položaja teh delavcev — med njimi je tudi precejšnje število Jugoslovanov — se je oglasil že tudi del nemškega tiska. Tako piše liberalni »Frankfurter Rundschau«, da dobi samo manjše število delavcev stanovanje v domovih, ki so jih zgradile tovarne ali podjetja. Drugi so prepuščeni svobodnemu stanovanjskemu trgu, kjer jih brezobzirno izkoriščajo in jim zaračunavajo za stanovanje pretirano visoke najemnine." V delavskih domovih pri tovarnah sprejemajo v glavnem samske delavce in le v zelo redkih primerih zakonske pare brez otrok. Toda pozneje prihajajo žene in otroci in čestokrat v eni sami sobi živi po več družin. Tuji delavci v Zahodni Nemčiji ne morejo biti člani sindikata in v tem primeru ob pogostnih stavkah tudi ne dobijo ustrezne podpore. V takšnih primerih morajo uporabljati svoje prihranke ali pa oditi na delo; s tem pa se nemškim delavcem zamerijo kot stavkokazi. Toda to je samo ena stran medalje. Tovarnarji in drugi delodajalci se kaj~ pogosto borijo za tuje delavce, največkrat pa jim ne znajo zagotoviti niti najosnovnejših pogojev za normalno življenje. Ameriška ekspedicija na vrh »strehe sveta« je uspela Te dni sta dva ameriška alpinista prvič stopila na vrh najvišje gore sveta, 8840 metrov visokega Mount Everesta. To je četrta skupina, ki se je povzpela na Mount Everest. Prva sta prispela na vrh leta 1953 Novozelandec Edmund Hillary in šerpa Tensing Nor-key. .-V ameriški ekspediciji so med drugimi tudi trije zdravniki, psiholog, fizik, raziskovalec ledenikov, sociolog in zgodovinar, t'.n član te ekspedicije je marca izgubil življenje v višini 5500 metrov pod ledenim plazom. Ameriška ekspedicija je imela namen, da preizkusi iz- boljšani tip maske za kisik, ki naj bi zmanjšala utrujenost in psihične posledice redkega ozračja v velikih višinah. Razen dosega najvišjega vrha sveta je bil namen te ekspedicije proučevati posledice velikih višin, vremena, žarčenja in fizičnih ter duševnih obremenitev na alpiniste med vzponi v velikih višinah. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! Urošu Tršanu - srečno! - -v...v -....... ......v.-.™*.;*........................ Ze pred nekaj meseci je odšel na novo službeno dolžnost v Biograd (Dalmacija) zdravnik novomeške bolnišnice in velik ljubitelj planin dr. Uroš Tršan. Prijatelji in znanci ga niso pozabili; še vedno ga vidijo takega, kot smo ga poznali v Novem mestu: s širokimi zamahi rok, v neprestanem gibanju, rahlo sključenega naprej, polnega navdušenja in vere v človeka. Vsi, ki ga poznajo, govore o njem s spoštovanjem; njegova skromnost in nenavadna življenjska energija sta prešli že skoraj v pregovor. Ustanovitelja Kluba dolenjskih jamarjev se posebej spominjajo tudi vsi člani kluba, saj so dosegli v odkrivanju dolenjskih podzemeljskih lepot že prenekateri uspeh. Dobremu zdravniku kirurgu in odličnemu prijatelju žele vsi znanci in prijatelji z Dolenjske mnogo sreče v novem delovnem okolju.' Spominjajo pa se ga tudi z besedami znanega bavarskega alpinista An-drela Heckmeira: »Gorečnost in neomajna predanost velikemu cilju nista nikoli zaman, temveč dasta vedno neizmerno korist: doživetje, kot neminljivo in neuničljivo last za vse življenje, čim trši je boj in čim večja je nevarnost, tem obilnejše in lepše je plačilo.* S. L. - Obljubljam vam, Kozolec, da bom upošteval vašo prošnjo za zvišanje place. * I FERDINAND LANGEN: I ^ 1 Šestdeset tisoč steklenic Nekega dne sem se zaposlil pri firmi Potter. Bil sem presenečen, ko sem izvedel, s čim vse se Potter ukvarja. Njegova tovarna ni izdelovala samo marmelad in konserv z juhami in klobasami, kot sem bil mislil, ampak tudi maslo in limonado. Z izdelovanjem limonade pa so ravno tedaj nehali, ko sem jaz prišel. Torej so prenehali z limonado. V skladišču jim je ostala še cela gora steklenic. Takole okoli šestdeset tisoč jih je bilo. In s temi praznimi steklenicami Potter ni vedel kaj početi. Zato jih je sklenil prodati. To nalogo je zaupal meni. Tako sem se znašel pred problemom, kako prodati šestdeset tisoč steklenic. Toda problem ni bil tako zamotan, kot se mi je zdel v prvem hipu. Moja žena je poznala v bližini moža, ki se je ukvarjal s preprodajo starih oblek, šivalnih strojev in praznih steklenic. Tega moža sem obiskal. Slednjič sem ga pripravil tako daleč, da je prišel v skladišče in si ogledal steklenice. Nato me je hladno pogledal. — To ni nič zame, — je dejal ledeno. — Po štiri cente vam dam steklenico, — sem dejal. — Ne, nič zame, — je dejal mož. . — će hočem s steklenicami sploh kaj početi, moram najprej odlepiti etikete z njih. To pa je zvezano z vehkimi stroški. — No, pa po tri cente za steklenico, — sem dejal. — Ceneje res ne morem dati. Naposled sva se zedinila na dva centa. Potter je bil zadovoljen. — Dobro ste opravili, — mi je dejal Potter. — Tako bomo prejeli vsaj nekaj denarja, ki smo ga vložili v te vražje steklenice, zopet nazaj. Naslednjega dne se je pojavil mož, ki je kupil steklenice, v skladišču z ročnim vozičkom. Naložil si je voziček do vrha in izginil. Drugi dan se je vrnil, zopet naložil svoj ročni voziček — in tako je teklo dan za dnem, teden za tednom. Po približno treh mesecih me je Potter poklical k sebi. — No lepa zgodba s temi steklenicami, — mi je dejal. ■— No, seveda, sem prikimal. — Svinjska zgodba, — je nadaljeval Potter in glas mu je pričel drhteti. — Ali morda veste, koliko steklenic imamo danes, po treh mesecih, v skladišču? Ne, tega' pa res nisem vedel. — Se takole šestdeset tisoč, — mi je dejal Potter. — Kako je to mogoče? — sem dejal začudeno. — Saj vendar sam vidim, kako vsako jutro odvleče poln voziček steklenic. — Že res, — je dejal Potter. — Kaj pa počne z njimi? Tudi tega nisem vedel. — To vam bom zdajle natanko povedal, — je dejal Potter a grozečim glasom. — Pravkar sem se prepričal. Mož in njegovi pomočniki nosijo steklenice nazaj v špecerijske trgovine, gostilne in kavarne, skratka povsod tja, kamor smo prej dobavljali našo limonado. In koliko dobijo za vsako steklenico? Dvajset centov kavcije. — To se pravi, da zasluži pri steklenici osemnajst centov, — sem presenečeno vzkliknil. , • — Tako je, — je nadaljeval Potter. — Kaj pa počno trgovine, gostilne in kavarne s praznimi steklenicami? Pošiljajo jih zopet v naše skladišče, kjer jih vaš" trgovec s steklenicami naloži na svoj vražji voziček in jih odpelje. Kam? Zopet v špecerijske trgovine, gostilne in kavarne, odkoder jih pošljejo zopet k nam in odkoder jih zopet ta vražji trgovec ... Že isti dan sem pobral svoja šila in kopita. — Zaradi teh strašnih ptičev ne moremo poslušati niti radia! V 3 ali 4 letih 265-hektarski sadjarski nasad Inž. Marjan Zupan je vodja sadjarske proizvodnje "pri kmetijski zadrugi v Vidmu-Krškem. Kandidira za odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine v Vid-mu-Krškem. Ker je sadjarski strokovnjak, se je najin razgovor vrtel največ okoli obsežnih načrtov za razvoj sadjarstva na velikih površinah, ki jih videmsko-krška zadruga že uresničuje. — Tovariš inženir, najprej prosim nekoliko več o načrtih za sadne plantaže v okolici Stare vasi! — Sodobno sadjarstvo na večjih površinah je za zdaj v naši kmetijski zadrugi in komuni v prvem planu, kot pravimo. Podnebni in talni pogoji so nadvse ugodni, razen tega pa je prvi, poizkusnl objekt te vrste, posestvo Matija Gubec v Leskovcu, dobro prestalo preizkušnjo. Načrti zajemajo 300-hektar-sko površino v ravninskem predelu od Stare vasi do Save in do občinske meje proti Brežicam. Okoli 100 hektarov je že zaokroženih, preostanek pa bo še v letošnjem letu. Na tem področju nameravamo urejati vzporedno z obnovo sadovnjakov tudi nama- kalni sistem. Za 265 hektarov sadjarskih nasadov so elaborati že vloženi, sredstva pa bodo prav kmalu odobrena. Za ograjo, za ureditev cest in vodnega režima, za posaditev sadik in izgradnjo potrebnih objektov potrebujemo 305 milijonov dinarjev. V treh do štirih letih bo vse to urejeno. Sredstva za lokalno udeležbo so zagotovljena, v republiki pa je naš načrt dobil častno prvo mesto. — V razgovorih s kmetovalci s področja Rake in Bučke, kjer je precej sadovnjakov, smo zasledili živo zanimanje za to panogo. Kakšni so načrti za to področje? — Te površine so na vrsti kot druge. Zajemajo področje od Leskovca do Rake in proti Bučki. Večjih, strnjenih površin za eno kulturo ni, teren pa je hribovit. Tam bomo zadevo reševali drugače. Stari vinogradi, ki že propadajo, so pomešani z majhnimi površinami, z gozdovi in sadovnjaki. Dolgoročnega programa še nimamo. Del teh površin bo uporabnih za sadjarstvo, del za sodobno vinogradništvo, nekaj pa je takšnih, ki bodo primerne le za pogozdovanje. Stari vinogradi propadajo. Cviček je vedno bolj iskano vino, zato bomo na predelih, ki zagotavljajo kvaliteto in omogočajo intenzivno vinogradništvo, vinograde obnavljali. Preostanek bomo uporabili za sadjarstvo. Lepa možnost pa se obeta z orehovimi nasadi. Nekatere Forte orehov niso preveč občutljive, vmogradniške lege pa bi bile primerne za polmjenzivne nasade orehov. Te priložnosti ne gre zametovati. Orehi zagotavljajo največjo možno količino pridelka tolšč na SPODNJE lUilijoni za trgovino V Trebnjem že drugo leto tečejo razgovori o ureditvi trgovske mreže v občini. V ta namen so z lansko združitvijo obeh trgovskih podjetij že prišli na dan prvi sadovi. V okviru združenega podjetja so namreč kmalu opravili specializacijo prodaje predmetov za široko ln ožjo potrošnjo, kar je med potrošniki naletelo na zelo ugoden odmev. Po perspektivnem programu je bila nameravana gradnja sodobne samopostrežne trgovine, to pa iz objektivnih razlogov (podeželski kraj, sredstva itd.) nekaj let še ne bo uresničljivo. Na.protno si je trgovsko podjetje »GRADIŠČE« v Trebnjem zasnovalo drug načrt, ki je v danih pogojih laže uresničljiv in seveda cenejši: s primernimi Investicijami izpopolniti in urediti trgovsko poslovanje v sedanjem obsegu lokalov, le da Je treba te lokale sodobno urediti ln končati specializacijo prodaje. Omenjeno podjetje bo že letos investiralo okrog 10 do 15 milijonov (lastna sredstva ln sredstva ObLO) v dela pri razširitvi in sodobni ureditvi svoje poslovalnice št. 2 (Trebnje). Iz zastarelega in slabo osvetljenega ter v trgovske namene skoraj neprimernega lokala bo nastala svetla, prostorna ln sodobnim zahtevam ustrezajoča trgovina, ki bo prodajala Izključno prehrambene predmete. Poleg tega bodo pod Isto streho uredili tudi priročna in stalna skladišča, ki bodo sposobna sprejeti večje zaloge blaga. Ker je poslovalnica št. 2 na zelo vidnem mestu (v samem središču ob glavni cesti), bo ko bo preurejena, v okras naselju. Te dni že pripravljajo načrte za preureditev poslovalnice. Skoraj gotovo je, da bo dela izvajalo podjetje »PIONIR« iz Novega mesta. V podjetju »Gradišče« so pro-pričani, da bo poslovalnica s prehrambenimi predmeti poslovala že okrog 1. septembra, najkasneje pa 29. novembra. V prihodnjem letu Je predvidena podobna preureditev poslovalnice št. I v Trebnjem, nakar bodo prišle na vrsto prodajalne v ostalih krajih. hektari, drevje pa, ko se izrodi, predstavlja veliko vrednost kot lesna surovina. Orehova hlodovina vma namieč ceno od 40 do 120 tisoč dinarjev kubični meter, upoštevsje premer debla. Na področju, ki sem ga prej omenjal, se nam obetajo večje površine, ker je že zdaj precej ljudi, ki Izrojene vinograde ponujajo zaradi visokih davkov. Ukrepati bomo lahko začeli šele, ko bo na razpola-• go 50 do 100 hektarov površin, šele nato se bomo odločali za usmeritev: ali v vinogradništvo, ali v sadjarstvo, ali v pogozdovanje. — Kakšne pa so možnosti in pogoji za sadjarsko proizvodnjo zasebnih kmetov? — Zasebni kmetovalci si od sadjarstva ne morejo kaj prida obetati. Naš kmet je gojil sadno drevje doslaj le mimogrede, zato intenzivnega sadjarstva ne pozna. Stara miselnost in izgovori: če so uspevali oče in rodovi pred menoj, bom tudi ja^ nekako »zlezel«, pomenijo resno oviro. Kmetu je torej treba ponuditi nekaj novega, nekaj, s čimer se še ni ukvarjal. To je črni ribez. Na Kozjanskem na primer imajo v kooperaciji že okoli 100 hektarov črnega ribeza, ki se zelo obnese. Ker je za kmeta črni ribez nova kultura, sprejme vse, kar mu svetuješ in poveš, ter to upošteva. Stara miselnost ostane brez vpliva in ne more škoditi. — Pri tako obsežnih načrtih zadruge bo prav gotovo ostalo precej ljudi brez zemlje in dosedanjega kruha. Kako se lotevate tega? — Ta težava se pojavlja v nižinskem in v hribovitem predelu. Na 265 hektarski površini pri Stari vasi bomo potrebovali v sodobni sadjarski proizvodnji le okoli 50 kvalificiranih delavcev. Na okoli 200 gospodarstvih pa živi tam približno 600 do 800 ljudi. Nekaj je že zaposlenih, nekaj gospodarjev bo obdržalo del površin. Laže in temeljiteje jih dobo obdelovali ter živeli bolje kot doslej, ker bodo i-meli tudi nižjo obdavčitev. Tistim kmetom, ki bodo oddali vso zemljo, bo treba zagotoviti rento. Nekateri bodo prišli tudi v poštev za zaposlitev. Mi jih potrebujemo le petdeset. Ker je podružblja-nje kmetijstva v pravem pomenu besede naloga vse družbe, zadruga sama teh problemov pač ne more reševati. Pomagati bodo morali vsi kolektivi Iz gospodarstva. 2e doslej smo pri podružbljanju ugotavljali, da so dali zemljo najteže iz rok polproletarci. To je razumljivo, ker jim kmetija predstavlja vir dodatnih dohodkov. V delovnih kolektivih smo doslej na žalost ugotavljali odpor do ljudi iz podružbljenih zemljišč, čeprav smo jim prav te nudili kot nove, toda čiste pro-letarce. V podjetjih bo torej treba zaostrovati odnos do polproletarcev in pri zaposlovanju dajati prednost novemu proletariatu, ki ga ustvarja proces podružbljanju kmetijskih površin. • Na posameznih področ- • jih bodo zasebni kmetje • gospodarili še dolgo. Tam • bo morala zadruga njiho- • vo proizvodnjo na razne • načine podpirati. Zadruga • je gospodarska organizaci- • ja, ki njihove pridelke od- • kupuje, pa tudi družba kot • celota je zainteresirana, da • je zasebna proizvodnja čim • večja in čim popolnejša • povsod tam, kjer ima bo- • dočnost. čas, ko bomo lah- • ko zasebnemu kmetu pove- • dali: na tem področju boš • ostal zato, ker za družbeno • kmetijstvo ni zanimivo, pa • že zori in ni več daleč. Miloš Jakopec Prejšnje zadružno posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu je zdaj samostojen obrat kmetijske zadruge Videm-Krško. Zdaj pripravlja nov, 300 hektarov velik sadovnjak v Stari vasi na levem bregu Save, medtem ko ima v Leskovcu 52 hektarov breskev in hrušk. Povprečen pridelek je znašal lani 2 vagona sadja na hektar, čeprav drevje še ni v polni rodnosti. — Na sliki: pogled na del starega in novega plantažnega nasada v Leskovcu Kaj pa otroško varstvo na Senovem? Na Senovem deluje otroški vrtec, v katerem je 32 otrok, vsega pa je na Senovem 70 predšolskih otrok, ki bi jih bilo treba zajeti v ustanovah otroškega varstva. Za zdaj še ni evidence, koliko mater je zaposlenih, vsekakor POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO pa bi prav te najbolj potrebovale otroško varstvo. Po eni strani drži,, da nI čutiti pritiska na otroški vrtec, po drugi strani spet pa prosvetni delavci na osemletki ugotavljajo, da Je veliko laže poučevati otroke, ki so bili že pred rednim šolskim po- ukom deležni kolektivne vzgoje v varstveni ustanovi. Hkrati s problemom varstva predšolskih otrok pa bo treba načenjati tudi varstvo otrok zaposlenih staršev, ki že obiskujejo osemletko. O-semletka je brez primernih prostorov za izvenšolsko dejavnost pionirjev. Vse troje bi se dalo rešiti v eni ustanovi, v kateri bi bil otroški vrtec, prostori za šolske otroke zaposlenih staršev ln prostori za izvenšolsko dejavnost pionirjev. Ker stavbe, ki bi bila za to primerna, nI, jo bo pač treba zidati. Predvolilni razgovori v breilšVj občini Socialistična zveza v Brežicah pripravlja na področju vse občine v maju in juniju razgovore kandidatov za poslance republiške in zvezne skupščine z volivci. Razgovori na terenu bodo v času od 11. do 23. maja, razgovori v delovnih organizacijah pa bodo končani do 10. junija. V neposrednih stikih s svojimi volivci bodo kandidati za poslance spoznali ožjo in širšo problematiko brežiškega volilnega območja. V razgovorih bodo poleg kandidatov za republiške in zvezne poslance sodelovali tudi kandidati za odbornike občinske skupščine. Nujno so potrebna sredstva za topole na Vrbini Na Vrbini pri Brežicah je KGP Brežice že uredilo okoli 40 hektarov sodobnih topolo-vih nasadov. Drevje Je v kratkem času zraslo že do 20 metrov visoko. Trenutno so v težavah zaradi škropilnice za zaščitno škropljenje, ki bi nesla tako visoko. Doma jih ne izdelujemo, kot vse kaže, Jo bo treba uvoziti, ker sicer grozi nasadu uničenje od škodljivcev. V sodelovanju s Tovarno papirja ln celuloze bodo sedanji nasad širili še naprej, trenutno pa so najpomembnejša sredstva za soudeležbo. Počasen odkup površin že zavira nadaljnje širjenje nasadov. Drevesnica Je že urejena, na razpolago pa je dovolj sadik. Za soudeležbo na natečajih za širjenje nasadov nujno potrebujejo okoli 80 milijonov dinarjev sredstev. Ta investicija je namenjena odkupu zemljišč, za nakup mehanizacije in za agromelioracije. Razgovori o sodelovanju sr Tovarno celuloze in papirja v Vidmu-Kr- škem, ki bo topolovino potrebovala kot surovino, so v končni fazi, pogodba pa bo kmalu podpisana. i Z zadnje seje ObLO Brežice Na zadnji seji ObLO Brežice so potrdili zaključne račune proračunskega ln tnvesUcijskc-ga sklada za leto 1962 ln razpravljali o pravilniku, notranji organizaciji, delovnui razmerjih ln delitvi dohodka uprave ObLO. Ta pravilnik so tudi potrdili. HetUnlcl Dobova, Obrtnemu kovinarskemu podjetju Dobova, KGP Brežice ln Stanovanjski skupnosti Brezice so bila dana poroštva za posoJUo, Turističnemu dru4tvu Pisece pa je ljudski odbor prenesel v u-pravljanje hlSo. v kateri bo društvo uredilo turistično postojanko. Razpravljali so o odpovedi direktorju nploSnega kovinskega podjetja »Kovina« - BlzclJ-sko Franca Hudlne, ki so ca odborniki razrešili dolžnosti direktorja, kot vrstica dolidnosti pa so na njegovo mesto Imenovali Franca Bnlona i. BlzelJ. skega. Zakaj dražje meso? Svet za blagovni promet ObLO Brežice je na zadnji seji razpravljal o preskrbi z mesom. Dejstvo je, da je bila preskrba v zadnjem času zelo slaba, mesa je bilo premalo, tako da so se mnogi potrošniki pritoževali. Za preskrbo mesa v Brežicah skrbi kmetijska zadruga Brežice, ki preko zadružnih dogonov dobavlja živino klavnici, ta pa osmim mesnicam. V zadnjem času živine na zadružnih dogonih ni bilo zadosti, kolikor pa je je bilo, je bila zelo draga. Odkupna cena živini je bila še pred dobrim mesecem 140 do 190 din, zdaj pa je porasla na 220 in celo na 250. dinarjev zaradi tega, ker sedaj ni več težav s krmo in proizvajalci živine ne prodajajo. Na sejem v Brežicah, ki je bil 6. maja, je bilo pripeljano le 7 glav živine, odkupljena pa je bila zaradi previsokih cen samo ena krava. S tem nastaja vprašanje, kako preskrbeti potrošnike z mesom, saj je potrebno dnevno okoli 1000 kg mesa. V zvezi s problematiko preskrbe in višjih odkupnih cen od individualnih proizvajalcev je kmetijska zadruga predlagala zvišanje prodajnih cen mesu, in sicer govedini od 430 na 480 din, teletini od 470 na 540 din (pri tem pripominjamo, da obstaja uredba o prepovedi klanja telet, ki se tudi strogo izvaja) ter s v in in i od 500 na 550 dinarjev. Glede na opisano stanje je svet za blagovni promet predlagal, naj kmetijska zadruga meso nabavi v Ljubljani pri izvoznem podjetju »Gruda-eksporl«. Navedeno podjetje namreč Izvaža pitana goveda v Italijo, vendar sum" zadnje polovice, prednje polovice pa prodaju na domačem tržišču. Cena je 430 din, tako da pod 480 din takega mesa ne morejo prodajati v mesnicah. S tem bi nekako bila rešena problematika preskrbe mesa, prav pa je, da P°" trošniki to vedo. Svet za blagovni promet je razpravljal tudi o tem, d» bi pristojni organi začasno prepovedali izvoz, dokler se stanje v preskrbi z živino ne popravi. Z. V. Inž. Marjan Zupan Tudi na kmetiji je treba s časom naprej Klub študentov sevniške občine VZGOJNO, POMEMBNO IN UPORABNO ZA TURIZEM • V občini Videm-Krško je veliko kulturnih spomenikov, ki so zanemarjeni in ne služijo svojemu namenu. Začnimo v občinskem središču: cerkev, zidana v čistem baročnem slogu, je precej okrnjena, ker je bil prelepi zvonik pred leti prodan Odpadu in zamenjan z zasilnim. V Valvasorjevi hiši - je bil nekdaj muzej, danes stanujejo v njej stranke in domu je predvo jaška vzgoja. Nič boljše ni z Lesko vškim gradom, v katerem je že vrsto let pribežališče tistih, ki ne morejo drugod najti stanovanja. V Vidmu-Krškem je Hočevarjev mavzolej, v neposredni bližini je odkrito naselje Neviodunum, kjer -bi se dal urediti lep lapidarij, v katerem bi bile razvrščene izkopanine. Kostanjeviški grad s stalno simpozijsko razstavo je zelo pomemben kul-turno-zgodovinski objekt, vreden pozornosti. Vse našteto bi po preureditvi ali restavriranju lahko bilo pomembna kulturna posebnost, ohranjena iz preteklosti, hkrati s tem pa bi lahko bilo tudi sredstvo za oživljanje turizma. Tujci, ki v vedno večjem številu prihajajo k nam, si želijo ogledati naše posebnosti. Valvasorjeva hiša na primer bi se dala preurediti v muzej, kjer bi bila opremljena soba, kakor je bila tedaj, ko je v njej prebival Valvasor, preostale prostore pa bi preuredili v primeren razstavni prostor za občasne razstave. Na podobne načine bo treba reševati ostale kulturnozgodovinske spomenike, ki počasi propadajo. Skrajni čas je, da se tega lotimo resno in načrtno! Franc Radišek je mlad kmetovalec, doma iz Orehovega pri Šmarju v sevniški okolici. Doslej je bil odbornik zbora proizvajalcev ObLO Sevnica, zdaj pa kandidira v občinski zbor občinske skupščine v Sevnici. Razgovor se je raz-predel za mizo na vrtu. Sence ni bilo kaj prida, ker je brajda šele razprla živo zeleno listje. — Kako kmetujete, česa vam manjka in česa je dovolj? SEVNIŠKI V K SI'M K — Kmetija kar gre, ker nas je doma dovolj za delo. 9 V tednu Rdečega križa je bila v brestaniškem Domu TVD proslava 100-letnice te organizacije. Dr. Cakš jo v govoru prikazal človekoljubni in zdravstveno prosvetni pomen organizacije, zatem pa so se na odru prvič pokazali cl-cibančkl Iz vrtca, ki so izva-Ball spored. Nastopili so tudi člani podmladka RK, pionir- v vsako hišo: »OLENJSKI LIST! hektarov je vsega z gozdom vred, obdelovalne zemlje ni niti 4 hektare. Treba je s časom naprej. Tudi na kmetiji mora človek uporabljati to, kar da z man.' dela več uspeha. Težko je samo to, ker je preveč parcel. 2 hektara njiv imamo na 12 parcelah. Samo večje površine se dajo obdelati s stroji, drugače preveč stane. — Slišati je, da pšenica ne kaže posebno dobro? — 60 arov sem je poslal letos. Italijansko in francosko. Dobro je prezimila, čeprav sem se bal, kako bo, in dobro kaže. Po 42 stotov na hektar je pridelam povprečno. Imam precej sadovnjaka. Obnovljen je, ni še roden. Glavna je živinoreja. Sest glav goved redim. ski pevski zbor, moški pevski zbor, recitatorji in domača godba. Po proslavi so prejeli petkratni krvodajalci srebrne značke. Prostovoljne prispevke Je organizacija RK namenila za izgradnjo okrevališča na Debelem rtiču. Vsem, ki so na tej proslavi sodelovali in kakorkoli pomagali, se krajevna organizacija RK toplo zahvaljuje, zlasti pa dr. Cakšu, ki kljub naporni službi najde čas za koristna zdravstvena predavanja. F. M. — In sodelovanje z zadrugo? Kakšno je: se zatika ali gre gladko? — Naše njive in travniki za podružbljanje ne pridejo v poštev. Ta konec ima premalo hektarov, pa še razrezan je Franc Radišek z železnico, s cesto in s Savo. Ljudje so malo po službah, delajo na pol doma, na pol v fabrikah, pa nI iz obojega nič. Zaokroževanje zemljišč pa je dobra stvar. Ne samo za družbena posestva, tUdI za nas zasebnike ne bi bilo odveč. Slišal sem, da so si kmetje v okolici Cerkelj pri Brežicah to uredili že pred vojno. Kmetije se iz roda v rod preveč drobijo. Samo na večjih površinah se da pridelati več in ceneje. — Ali vas davki močno pe-klijo? Mladi književniki pridejo v goste Prek Društva slovenskih književnikov smo se dogovorili za gostovanje mladinskih pesnikov in pisateljev, ki bodo priredili literarni nastop v soboto, 18. maja, ob 17. uri v sevniškem Gasilskem domu, ob 19.30 uri pa v Prosvetnem domu v Loki. Vse bližnje šole opozarjamo na pomemben dogodek in vabimo tudi ostale ljubitelje umetniške besede, da pridejo na literarni večer. — Davki, no, saj veste; ne »odrajtaš« jih lahko, gre pa vseeno. Za višinske predele pa bo treba še popravljati, čeprav smo novi odlok o občinskih dokladah že sprejeli. — Odbornik ste bili, kako je ljudski odbor gledal na kmetijstvo? — Premalo smo govorili o kmetijstvu in premalo naredili. Povsod drugod so prej kot mi sprejeli odlok o zaščitnem škropljenju, o agro-minimumu in drugem in jih tudi izvajali. Pri nas so ostajali samo na papirju. Letos smo dobro zastavili, pa spet ni gnojil. Kmeta preveč prepuščamo samemu sebi. Pred leti smo več delali z njim: gradili smo gnojne jame, delali smo načrte za hleve, za dvorišča, govorili o boljših sortah živine in še marsikaj. Mi smo zaledje zadruge, za odkup in vse drugo. Na kmetiji ne nese več pridelovati vse, kot je bilo nekoč. Specializirati se je treba tudi pri nas; v to plat bi morala zadruga bolj delovati: svetovati in usmerjati. Lani smo študentje s po-dročja sevniške občine ustanovili svoj klub, vendar do letošnjega leta iz objektivnih vzrokov ni prav zaživel. Po letošnji II. redni letni skupščini, ki je bila februarja v Ljubljani, pa je že začel delati. Njegova naloga je med drugim tudi, da seznanja svoje člane s problematiko v gospodarstvu, kulturnem in političnem življenju v sevniški občini in da skupaj z različnimi organizacijami Sodeluje pri reševanju teh problemov. Zanima se tudi za materialno stanje svojih članov. Klub je 6. aprila organiziral prvi akademski ples v Sevnici. Uspeh je bil popoln, zato nameravamo akademski ples organizirati vsako leto. Zahvaljujemo se občinskemu ljudskemu odboru in prostovoljnemu gasilskemu društvu za pomoč pri organizaciji plesa, enako tudi Gostinskemu podjetju v Sevnici. V okviru predvolilne dejavnosti smo na posebnem sestanku seznanili člane s potekom volitev in s kandidati za republiške' in zvezne zbore. Sestanek je Vodil tajnik ObLO Sevnica tov. Vintar. 28. aprila se je klub udeležil letnih športnih iger študentov celjskega okraja. Tekmovali smo v malem rokometu, namiznem tenisu in šahu. Osvojili smo tri druga mesta: v malem rokometu, namiznem tenisu in v skupni razvrstitvi, eno tretje mesto pa v šahu. Ker smo na teh igrah prvič sodelovali, je to vsekakor spodbuden uspeh. Ne moremo pa mimo tega, da ne bi omenili velike neodgovornosti in neresnostl nekaterih članov, ki so obljubili sodelovanje na tekmovanju, niso pa obveze izpolnili. Zato so morali nekateri člani nastopiti v več disciplinah, kar je slabo vplivalo na končni uspeh. Zeljo sodelovati z raznimi organizacijami in pomagati pa je klub tudi praktično pokazal: naš član tov. Vidic je prevzel vodstvo foto krožka na sevniški osemletki. . Kot vidimo, je začetek dela spodbuden, in upamo, da bomo uspešno tudi nadaljevali. Turistični lokali pred sezono Nedavno je bil izvršen pregled vseh gostinskih lokalov na območju občine Brežice. Ugotovljeno je bilo, da so gostinski obrati v glavnem pripravljeni za letošnjo sezono. Ce pričnemo ob avtomobilski ceiti, najprej omenimo »Motel«, ki posluje šele dobri dve leti in je vsekakor zadovoljil domače in tuje turiste. Letos nameravajo postaviti še en tak obrat v neposredni bližini, ker je sedanja zmogljivost obrata premajhna za številne turiste. Problem pa je nastal zaradi parkirnega prostora :n bo treba razmisliti, kam usmeriti ob nedeljah in praznikih toliko avtomobilov. V neposredni bližini je odprt sodoben gostinski obrat pri kopališču ob Krki, ki ustreza vsem sanitarno-tehničnim Predpisom. Tudi tu nastaja vprašanje parkirnega prostora, vendar je stanje nekoliko boljše, ker je sedanji parkirni prostor precej povečan. čateške Toplice lahko sprejmejo tudi do 500 gostov, od tega 300 na vrtu in 200 v zaprtem prostoru. Predviden je nov hotel za tuje turiste, z bazenom in pritiklinami. Re-snica Pa. je, da so Cateškim Toplicam merodajni forumi posvetili premalo pozornosti in da precej zaostajajo za Loka postaja lepša Pred prvim majem so v Loki prenovili dvoje hišnih fasad, ki sta precej olepšali ce lQtno naselje. Zdaj je še bolj vidna občinska stavba, kJer imata svoje prostore krasni in matični urad, fasada Pa še zdaj ni urejena. Nasproti je stara šola, na kateri ie vzidana spominska plošča Prvemu slovenskemu pisate-i|u. ki tudi kliče po obnovi. prav tako nekdanja orodjar-04 gasilskega društva in gospodarsko poslopje zadruge. Vse to, kar še ni urejeno, bomo morali z združenimi močmi in sredstvi čimprej spraviti v red, če bomo hoteli Loko napraviti privlačno za turiste. S. Sk. Smarješikurii in rMenjsIkimi Toplicami, ki so v zadnjih letih dobile veliko sredstev. Grad Mokrice je nekoliko preurejen, tako da bo tudi zahtevnejši turist lahko zadovoljen s preskrbo. Park je lepo urejen, potrebno pa bi bilo nastaviti čuvaja, ki bi pazil na čistočo in urejeval park. Manjka tudi cvetličnih nasadov, ki bi park nekoliko poživili. Urejen je parkirni prostor na desnem bregu Krke pred mostom, kjer je Turistično društvo Brežice zasadilo topole. Zdaj urejajo kioske za preskrbo kopalcev, uredili pa bodo tudi nove kabine ter sanitarno-tehnične pritikline. Tu nastaja problem sedanjega gostinskega obrata, ker lastnica nima sredstev za ureditev, v najem pa ga pod nobenim pogojem ne da. Obrat bi prevzelo gostinsko podjetje, ki bi ga z manjšimi adaptacijami lahko preuredilo v prijeten gostinski obrat. Dejstvo je namreč, da ob nedeljah v poletnih mesecih vse od izliva Krke v Savo pa tja do Krške vasi in proti Bu-šeči vasi pride toliko turistov, da ne morejo parkirati vseh avtomobilov. Bližina Zagreba privabi cele družine, ki prebijejo nedeljo na našem področju. Bila bi velika BREŽIŠKE VESTI gospodarska škoda, če ne bi znali izkoristiti tunama, ki se nam sam ponuja. Perspektive za levi breg Save, to je Pišece, Bizeljsko in predal pod Orlico so v tem, da bodo v najkrajšem času začeli asfaltirati cesto Brežice — Bizeljsko — Kum-rovec, kar bi bila zelo prijetna Izletniška tura za Zagrebčane v zvezi z avtomobilsko cesto Zagreto — Ku-mrovec. Tudi o tem naj bi razmislili pristojni činitelji. V. Z. Zasebni kmet dopolnjuje družbeno proizvodnjo Branko Voglar, direktor O-brtno komunalnega podjetja v Vidmu-Krškem, kandidira za odbornika občinskega zbora občinske skupščine. — Kako gledaš na razvoj kmetijstva? Čeprav nisi kmet, je vprašanje u-mestno, ker kandidiraš na podeželju. — V dosedanjih stikih z volivci sem zasledil stališča, ki niso povsem utemeljena. Brez dvoma je v zadnjih letih družbena kmetijska proizvodnja močno napredovala. Tudi napake so in jih ne tajimo. Za obsežno, rekel bi, »industrijsko« proizvodnjo v kmetijstvu nam pač manjka izkušenj. Iskanje napak pri kmetijski zadrugi je marsikdaj zlonamerno, na vasi pa jih neredko tudi močno povečujejo. Pozabljajo, da se tudi zasebnemu kmetovalcu marsikaj podre, čeprav se že desetine rodov ukvarjajo s kmetijstvom — Kakšna vloga je namenjena zasebnemu kmetovalcu, kako sodiš o tem? — Bližnja preteklost, zlasti pa obdobje zadnjih treh let, oboje je dokazalo, da ima zasebni kmet popolnoma določen prostor v kmetijski proizvodnji. Ni več njen nosilec, ampak postaja koristno in nepogrešljivo dopolnilo družbenega kmetijstva. V naši občini je precej naprednih kmetovalcev, ki so to doumeli. Koristno in uspešno sodelujejo z zadrugo, ki jim nudi strojne, strokovne in osule Proslava 100-letnice Rdečega križa v Brestanici Na povabilo sekcije bivših političnih zapornikov in in-ternirancev občine Brežice so se 29. aprila zbrali preživeli internirancl iz koncentracijskega taborišča Dachau na prijeten tovariški večer v gostišču »Grič«. V živahnem razgovoru smo obujali spomine na prestano trpljenje in gorje, pa tudi na srečno rešitev. Obravnavali smo tudi probleme in naloge bivših internirancev ter sklenili, da postane 29. april, ko smo bili 1945. leta osvobojeni, naš praznik, ki ga bomo praznovali vsako leto. — Zastava, ki je na sliki, je bila sešita še pred osvoboditvijo ter jo je tov. Ivo Čelkar ohranil vse do danes. usluge. Na sorazmerno majhnih površinah dosegajo lepe hektarske donose, gojijo mlado živino in pujske za družbena pitališča in pridelujejo krmo. O uspehih, zlasti pa o hektarskih donosih, ki jih dosegajo s pomočjo in ob sodelovanju z zadrugo, se jim včasih še sanjalo ni. — Kako sodiš o davčni politiki? — Nagli razvoj industrije »Videmski celulozar« prvič v Valvasorjevi tiskarni Pred kratkim je izšla 1. številka V. letnika VIDEM-SKJEGA CELULOZARJA, glasila Tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ v Vidmu-Krškem. Uredniški odbor napoveduje, da bo poslej glasilo izhajalo redno vsak mesec (na 6—8 straneh). Zanimivo je, da je to številko natisnila domača Valvasorjeva tiskarna v Krškem, kar je lep uspeh dosedanjega razvoja tiskarstva v občini Videm-Krško. Tiskarna je pred kratkim kupila v Ljubljani stavni stroj, ki bo začel delati v Krškem čez kake 3 mesece. Zmogljivost Valvasorjeve tiskarne se je s to pridobitvijo močno povečala. Branko Voglar in drugih panog ustvarja vedno več ust, ki zahtevajo hrano. S starim načinom kmetovanja temu ne bi bili kos. Predvsem zaradi tega smo morali začeti s sodobnim kmetijstvom na velikih površinah. Zasebni kmet je dopolnilo te proizvodnje, kot sem že povedal. Na tržišču, so pri prodaji njegovih Izdelkov razlike zaradi oddaljenosti od večjih potrošnih središč. Ljudski odbor je z novo lestvico občinskih doklad te razlike že poizkusil izravnati. Nova skupščina bo morala s tem nadaljevati ln popravlja«-ti napake, ker s prvim poizkusom prav gotovo nismo mogli zadeti. MILOŠ JAKOPEC POSAVJE KOVINSKO PODJETJE V TREBNJEM: Iz malega raste veliko Neenakomerno udarjajo kladiva pp kovini. Rezki zvoki, pomešani z »godrnjanjem« stružnic in sikanjem varilnih aparatov polnijo prostor in ušesa delavcev. Na pol sklonjena mišičnata telesa mladih kovinarjev, ki so pred eno uro pomalicali in »použili« svoj tobačni- obrok, so spet podobna jeklenim robotom, katerim je vsakemu posebej dana določena naloga. Skoraj molče opravljajo svoj posel. Če je potrebno, se sporazumevajo s pogledi. Kajti besedo, še tako glasno, prevpije pesem dela »od šestih do dveh, od dveh do...« Tak je tukaj delavnik, enoličen, pa vendarle zanimiv, zanimiv že zategadelj, ker je veselje pogledati tja, kamor vsak dan odlagajo plodove svojega dela — izdelke. Zvenket kovine, ki pod udarci kladiv spreminja svojo podobo, je za prebivalce Trebnjega vsakodnevna budnica, ki jo poslušajo že skoraj dve leti. Točneje: od poletja 1961, ko so z odlokom ObLO Trebnje ustanovili servisno delavnico kovinske stroke, ki se je kasneje, močno povečana, preimenovala v »KOVINSKO PODJETJE«. Danes je Kovinsko podjetje v Trebnjem objekt, na katerem gradi občina pomemben temelj svoje prihodnosti, zlasti v smislu gospodarskega razvoja. Naposled pa je to podjetje tudi zbiralnica nove delovne sile, ki je v trebanjski občini ni malo, saj bi na podlagi njegovega dosedanjega dela in uspehov, ki jih kronajo vedno nova in nova naročila, težko začrtali skrajno mejo njegovih razvojnih možnosti. S potrebami pogojena rast Vrnimo se v leto ustanovitve podjetja! Kovinska obrtna servisna delavnica je spočetka zaposlovala 5 ljudi. Ukvarjali so se s kleparstvom, vodovodnim inštalaterstvom in ključavničarstvom. Sprva so delali pretežno za usluge. Ker je bila delavnica daleč naokrog edina, ki se je ukvarjala s tako dejavnostjo, so začela prihajati tudi naročila. Izdelovali so najrazličnejše manjše in večje predmete. Vedno večje število naročil je narekovalo, da so začeli razmišljati, kako bi povečali število zaposlenih in ustrezno k temu uredili prostore. S povprečno zaposlenostjo 10 delavcev v letu 1961 je obrtna delavnica, ki se je medtem že preimenovala v Kovinsko podjetje, Izdelovala po naročilih najrazličnejše jeklene konstrukcije, električne dro- čilo za nov artikel. Za potrebe kemične in farmacevtske industrije so izdelali prototipski mešalec in sušilno omaro, s čimer so praktično že začrtali smer novi dejavnosti, o kateri bomo več spregovorili kasneje. Razumljivo je, da je povečana dejavnost z Istočasnim povečanjem števila zaposlenih terjala čedalje večje stroške. Podjetje se je nenadoma znašlo pred ozkim proizvodnim grlom. Obratna sredstva bo bila že tako majhna, da so komaj komaj »lezli«. Ce so hoteli Izpolniti naloge in naročnikov ne pustiti na cedilu, so se morali hitro odločiti za rešitev. Začeli so na 80, podjetje pa utegne zanesljivo izpolniti in celo preseči letni proizvodni plan, ki predvideva za 120 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Prototipi in vse ostalo Nedvomno bo podjetju v novih prostorih omogočeno, da se bo lotilo serijske proizvodnje vseh prototipskih izdelkov, ki so jih po lastni konstrukciji izdelali v sedanjih pogojih, pa tudi nove. Kajti vse kaže, da je podjetje prisluhnilo potrebam kemične in farmacevtske industrije, ki želi z dodatnimi izpopolnjenimi pripomočki poenostaviti najrazličnejše tehnološke procese. Prototipov so do zdaj v Kovinskem podjetju izdelali žs več. V »Farmisovem« obratu »Krka« v Novem mestu že nekaj časa deluje 6u£ilna omara, ki je skrajšala sušenje granulatov od 36 ur na 30 do 40 minut. Omara dela po principu vplhovanja toplega zraka, ki ga lahko segrevata para ali električna energija.. Omare izdelujejo v dveh velikostih z zmogljivostjo 30 steklarnah za kalupe. Za sušenje izkorišča naprava dimne pline, ki jih piha na pesek pod manjšim pritiskom. Istega izvora so tudi površinski vibratorji za potrebe gradbene industrije. Novi prototipski vibratorji tipov »MONTA«, »RAPID« in' »SAT« ki jih uporabljajo za betoniranje rebričastih stropov, masivnih plošč, tlakov in cementnih prevlek, bodo uspešno nadomestili težke in manj okretne »IGLA« vibratorje, ki jih je gradbena industrija doslej uporabljala. Trebanjski vibrator ima zmogljivost 40 kv. m zvibrirane površine na uro. TA PROSTOR SMO ODSTOPILI KOVINARSKEMU PODJETJU V TREBNJEM Kovinsko podjetje je svoje izdelke letos uspešno prikazalo tudi na zagrebškem vele-sejmu. Z dobro kvaliteto in iznajdljivostjo pa je že prestopilo prag mnogih domačih tržišč. V zadnjem času je našlo stike celo z deželami Azije in Afrike in začelo resne pogovore o izvozu nekaterih izdelkov. Odprl pa se je tudi italijanski trg, kamor bodo iz Trebnjega izvozili za 70 milijonov dinarjev izdelkov. I. Z. Ključavničar Anton Gašparac z varilnim aparatom Predvolilno delo se nadaljuje Eden izmed mnogih izdelkov. Kovinarskega podjetja: vibrator najemati kredite, da bi čim bolj povečali obratna sredstva. V tem »letu kreditov«, ko Je število zaposlenih znašalo že 56 in so plan presegli za celih 32 milijonov, se je še bolj izkazala potreba po razširitvi delovnih prostorov. Pripravili so načrte za rekonstrukcijo, saj so bili že tako na tesnem, da so morali v zimskem času v proizvodne namene preurediti celo podstrešne prostore, medtem ko so bili delavci zunaj na hudem mrazu. Avgusta v nove prostore Osrednja naloga podjetja v letu 1963 je opraviti rekon- ln 60 kg granulatne mase. Kovinski prah, grobe ln fine kemikalije, najrazličnejše umetne mase in ostalo se odlično zmešajo v mešalcih, k! so jih za potrebe farmacevtske ln kemične industrije izdelali v Trebnjem. Obstajata dve vrsti teh naprav: z zmogljivostjo 100 in 200 litrov. V teh mešalcih, ki so izdelani v treh oblikah (karo, dvojni stožec/ kocka), se dajo mešati materiali z različnimi specifičnimi težami. Za potrebe farmacevtske Industrije služI tudi avtomatska prototipska naprava za polnjenje in zapiranje tub. Ena naprava zapre v eni uri 1400 do 1600 napolnjenih tub. »Jeklena pletenina« pozimi — Take hale izdelajo v podjetju v zelo kratkem času, toda ne v škodo kakovosti. Podjetje je najprej zaslovelo po takih izdelkih gove, strešne konstrukcije, konstrukcije za gradbeno industrijo, ventilacijske naprave in ostalo, razen tega pa še vedno opravljala usluge. Ob koncu leta si je podjetje pisalo ustvarjeni bruto produkt v višini 8 milijonov dinarjev. S tem je začelo pomembno razvojno pot, kronano z uspehi, ki so ponesli ime »Kovinsko podjetje« daleč preko meja občine. Leto kreditov Začetek gospodarskega leta 1362 Je postavil Kovinsko podjetje pred nove naloge. Plan so predvideli v višini 40 milijonov dinarjev, dosegli pa naj bi ga, če bi Jim uspelo zaposliti večje število novih delavcev. Po naročilih so začeli izdelovati kompletne objekte, hale in lope, sprejeli pa so tudi vec ko-operacijskih del, ki so predvidevala izdelavo težjih konstrukcij za potrebe kovinske industrije. Ob koncu leta 1962 se Je podjetje odlo- strukcijo proizvodnih prostorov in se v začetku avgusta preseliti v nove delovne prostore. V ta namen že dograjujejo novo proizvodno halo blizu železniške postaje v Trebnjem, v katero bodo investirali nad 35 milijonov dinarjev. Kolektiv je rekon-strukcijska dela sprejel z velikim razumevanjem in s prostovoljnim delom izkopal temelje za halo. Nova proizvodna hala bo omogočila sprostitev vseh proizvodnih In drugih zmogljivosU. V njej bo-do vsa težja dela mehaniziran;!. Med drugim bo imela mostni žerjav z nosilnostjo do S ton, opremljena pa bo z vsem potrebnim strojnim parkom. Uvijalni stroj, ki ga bodo uporabljali v proizvodnji, bodo celo doma izdelali. Pri hali bo prizidek za upravne prostore, kuhinjo, sanitarije in centralno kurjavo, medtem ko je sama hala postavljena tako, da jo je vsak čas možno povečati. V letu 1963 se bo Merilo zaposlenih lahko povečalo V teh dneh so- v Trebnjem začeli izdelovati tudi sušilno omaro za kremenčev pesek, ki ga uporabljajo v livarnah in V majskih dneh so tudi volivci trebanjske občine dokončno izbrali svoje kandidate za predstavniška telesa. V Trebnjem zatrjujejo, da so se zadnji zbori volivcev v marsičem razlikovali od prejšnjih, nasploh pa lahko ugotavljajo večjo predvolilno disciplino, ki so jo občani dokazali s polnoštevilno udeležbo na predvolilnih zborih. Predsednika občinskega odbora Socialistične zveze v Trebnjem, tovariša Toneta Goleta, ki je prisostvoval večjemu številu minulih zborov, smo naprosili, naj pove kaj več o predvolilnih akcijah. — Tovariš predsednik, kako bi vi ocenili zadnje zbore volivcev? — Najbolj razveseljivo je to, da so občani upoštevali dnevni red, se pravi, da so razpravljali po točkah dnevnega reda. Kritike na podlagi poročil so bile zelo TREBANJSKE NOVICE objektivne. Slabosti so grajali, dobre strani pa hvalili. Nedvomno so s tem postavili kažipot novi občinski skupščini. — So bili predlogi političnih organizacij dobro izbrani? — Da. Občani pa so ponekod dodali še novega kandidata. — Katero vprašanje je občane tudi zanimalo — razen volitev? — Arondacija zemljišč. Občani so želeli, naj se jim jasno predoči, do kdaj bo arondacija končana in do kod bo segla. — Pripravljate v času do volitev še kakšne akcije? — V dneh pred volitvami nameravamo organizirati poglobljene razprave o občinskem statutu s posebnim poudarkom na krajevne skup- nosti. Poleg teh bodo tribune občanov, na katere bodo povabljeni tudi kandidati za poslance v republiški skupščini. Občinski komite ZMS bo v tem času pripravil zbore mladih volivcev, kandidati za poslance pa bodo obiskali gospodarske organizacije, v katerih kandidirajo. Skratka — do volitev bo v naši občini še živahna aktivnost. Ob prvem rojstnem dnevu ZA LETOŠNJI PRAZNIK OBČINE TREBNJE ISKRENO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ObLO TREBNJE IN VODSTVA VSEH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ TER DRUŠTEV. + ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO VSI DELOVNI KOLEKTIVI V TREBANJSKI OBČINI. Trebanjski »TOPLOVOD«, ki je obrat ustreznega podjetja v Ljubljani, je praznoval svoj prvi »rojstni dan« v sredo, 15. maja, torej na sam občinski praznik. Je eno tistih podjetij, ki ob dobro zastavljenih načrtih hitro povečujejo svoje zmogljivosti in proizvodnjo. To povedo naslednje številke: lani so ustvarili 7 milijonov dinarjev bruto proizvoda, v letošnjem planu so s 25 milijoni naredili velik napredek, predvidevajo pa, da bodo ob koncu 1963 zanesljivo dosegli 50 milijonov bruto proizvoda, kar bi bil izredno spodbuden uspeh za celoten 12-članski kolektiv. Kot vsako mlado podjetje je tudi »TOPLOVOD« rasel in še rase ob vlaganju investicij v izgradnjo. V letih 1962—1964 bodo za investicije porabili blizu 24 milijonov dinarjev, s prihodnjim letom pa bi bila končana tudi prva razvojna faza podjetja. Trebanjski obrat je sedanjo proizvodnjo usmeril predvsem v izdelovanje »U« baterij, ki se uporabljajo pri dovodnih električnih 'tastala-cijah. Te baterije proizvajajo serijsko: Razen tega so začeli serijsko izdelovati tudi najrazličnejše druge izdelke; talne pokrove, ventilna vrata in drugo. V zadnjem času so osvojili tudi proizvodnjo »žaluzij« — to je posebne klimatske naprave, ki jo uporabljajo v rajrazličnejše namene. To naj bi bil v dogled-nem času tudi edini glavni »Toplovodov« artikel. Glede prodaje obrat v Trebnjem nima posebnih težav, ker proizvaja predvsem za potrebe montažnih podjetij. Vsi komercialni in drugi posli se trenutno opravljajo še prek centralnega podjetja, saj trebanjski obrat še ni sposoben popolnoma brez opore stopiti na lastne noge. V trenutnih okoliščinah, ko morajo raz--mišljati o dokončni ureditvi delovnih prostorov, o kadrih in naposled tudi o proizvodnji, je to popolnoma razumljivo. Takole nastaja nov industrijski obrat v Trebnjem — tovarna farmacevtske embalaže, obrat »FARMISA«. Predvidevajo, da bo poskusno obratovanje steklo 5c to leto. 1® DOLENJSKI LIST Štev. 19 (G85) ,Podružbljanje zemljišč in obnova vinogradov' Presenečenje pevcev v Metliki Franca Jakljeviča so izbrali za kandidata kmetijske skupine v zboru delovnih organizacij bodoče metliške občinske skupščine. Tovariš Jak-ljevič tokrat ni prvič kandidat, saj je bil že prejšnja leta izvoljen v občinska, okrajna in republiška predstavniška telesa. Zatorej mu delo odbornika ni tuje, pa tudi naloge bodočih odbornikov, zlasti tistih, ki bodo voljeni v kmetijsko skupino, zelo dobro pozna. Na vprašanje je (ob obisku) odgovarjal kot upravnik KZ Metlika, ki ima v letošnjem letu in v bližnji prihodnosti obsežne načrte za hitrejši razvoj kmetijstva, predvsem na družbenem sektorju. Vprašali smo ga: »Kakšno perspektivo ima kmetijstvo v občini?« »Mislim, da je čez vse važno vprašanje podružbljanja zemljišč. Kmetijska zadruga je pri tem dosegla že dokaj lepe uspehe. Dokaz je samostojno zadružno posestvo v Mestnem logu. Tam, kjer je bilo včasih močvirnato zemljišče, poraslo z nizkim grmi- čevjem, se danes razprostira okrog 100 ha kmetijskih površin, sposobnih za strojno obdelavo. Prvi posevki so že obrodili, predvsem pa uspevata pšenica in krompir. Posestvo je usmerjeno v živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo. V ta namen je treba zagotoviti med drugim tudi močno krmno bazo. Dobimo jo lahko le na večjih površinah. Zato ima zadruga namen, da naredi iz Mestnega loga velik zemljiški kompleks v velikosti nad 250 ha. Zdaj imajo tam svoje parcele še kmetje in ostali občani. Zadruga namerava to zemljo odkupiti. Medtem ko s površi- Franc Jakljevič Na Kolpi naj zaživi ribolovni turizem Z željo, da zajame v turizem tudi sladkovodno ribištvo, je Dolenjska turistična zveza 11. maja organizirala na Vinici v Beli krajini prvo strokovno posvetovanje o ribolovnem turizmu. Poleg zastopnikov ribiških zvez oziroma družin iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Vinice in Starega trga so se posvetovanja udeležili tudi zastopniki hrvatskih ribiških družin iz Ozlja, Karlovca, Duge Rese in Vr-bovskega, mimo tega pa še nekateri zastopniki domačih in sosednjih občin. Uvodni referat tov. Stojana Jakovljeviča iz Novega mesta je pokazal, da ribolovnega tu- METLIŠKI TEDNIK rizma na Kolpi — vsi razgovori so se strnili samo na to mejno reko med Hrvatsko in Slovenijo — doslej pravzaprav ni bilo. Propaganda za to vrsto turizma je bila minimalna, tujci so zahajali semkaj le slučajno, in še te je motil različni ribolovni režim na obeh straneh Kolpe. Nekje je namreč tuj gost plačal za dnevno ribolovno dovolilnico ?000 din, drugje pa je lahko že za 200 din odlovil kapital-nega sulca. Poleg tega vode ^ skoraj nihče poribljaval, razpaseno je bilo krivolov-stv°. čemur je vzrok tudi skrajno pomanjkljiva čuvajska služba. Zato je treba začeti na obeh straneh Kolpe vzgajati člane družin v zares športne ribiče, treba je narediti načrt za vla- ganje mladic salmonidov in uvesti ponekod tudi sanacijski način vlaganja, to je vlagati odrasle ribe, ki jih lahko že naslednji dan turist športno odlovi. letni prirastek salmonidov je namreč komaj 30 do 35 kilogramov na hektar vode, in če odlovimo več, je nevarnost, da vodo izropamo. Prav zato bi bil povprečno na vsakih 10 kilometrov vode potreben čuvaj-strokovnjak. Temu naj bi pomagali še pomožni čuvaji, ki bi jih dobili iz vrst ribičev. Vsi navzoči so bili mnenja, naj se na vsej Kolpi čimprej uvede enotni ribolovni režim. S tem bo reki dan tudi gospodarski značaj in bo tako ribolov postal donosna turistična dejavnost. Ker bo potrebno skupno financiranje, je treba zagotoviti zadostna denarna sredstva, hkrati pa določiti višino denarnega prispevka ribiških družin, zvez oziroma občin. Nujno je izdelati točen načrt vlaganja in odlova rib, sprejeti je treba enotne predpise za člane, za domače in tuje turiste, izdati enotne ribolovne dovolilnice, pritegniti k sodelovanju uprave vodnih skupnosti, turistična društva itd. Ves ta enotni ribolovni režim pa bi bil za sedaj omejen samo na Kolpo in ne bi zajel njenih pritokov in drugih vod. Da bi vse to čimprej izvedli, so navzoči izvolili desetčlanski turistično-ribolovni odbor za področje Kolpe s sedežem na Vinici. Odbor naj že do konca maja izdela okvirni delovni načrt in poišče denarna sredstva, ki naj omogočijo, da bo že letos na Kolpi zaživel ribolovni turizem, -ar —i--. nami, katerih lastniki niso kmetje, ne bo večjih težav, pa se bodo bržčas pojavile težave z ljudmi, ki jim je zemlja glavni vir dohodkov. V naši občini je že tako, da je še premalo možnosti za zaposlitev v industriji, obrti in drugih panogah, zato se dobršen del moške delovne sile drži zemlje.« »Kako pa je z obnovo vinogradov?« »Tudi vinogradništvo je panoga, ki jo je potrebno razvijati. Kmetijska zadruga ima na Vinomeru obrat, ki se bavi z vinogradništvom. Vinogradi na tem predelu so dotrajani (stari 60 in več let), sem in tja tudi slabo negovani (vmes pa tudi. dobri in donosni), zato je ObLO s posebnim odlokom določil, da jih je treba obnoviti. Glavno nalogo je poveril kmetijski zadrugi. Ta je že izdelala obnovitvene načrte za 90 ha vinogradniških površin. Obnavljati jih bodo začeli letos (po terasastem sistemu) in v pri-zagotoviti med drugim tudi hodnjih štirih letih bodo zri-golali nad 60 ha vinogradov. Zadruga je za obnovitveno dejavnost dobila okrog 100 milijonov dinarjev kredita. Trenutno so v teku dela pri planiranju. Izredno veliko težavo ima zadruga s podružb-ljanjem vinogradniških površin. Z nekaj kmetovalci so pogodbe že sklenjene, z drugimi pa pogovori še potekajo. Najteže je s kmetovalci, ki jim je vinograd glavni vir dohodka. Belokranjci so zelo »zaljubljeni« v svoje kleti oziroma zidanice, ki jih name- rava zadruga na obnovitvenem področju tudi odkupiti, čeprav trenutno še nima sredstev, za ta namen. Obnova vinogradov je velika stvar, zato so to akcijo z velikim razumevanjem sprejeli tudi ObLO in politični organi. Bodočnost belokranjskega vinogradništva Je le v obnovi, zato upam, da bo akcijo vsestransko podprla tudi nova občinska skupščina.« Prijetno presenečenje so pripravili metliškemu občinstvu izvajalci programa na proslavi v počastitev delavskega praznika 1. maja. Po kratkih uvodnih besedah 6 pomenu, uspehih in bodočem delu delavca se je pričel koncert. Metličanom so se tokrat prvič predstavili pevci mešanega zbora PD Janez Marentič iz Metlike, ki ga vodi glasbeni pedagog Franc Župančič. Posebno razveseljiv je bil tudi prvi nastop okteta belokranjskih študentov. Ta mladi zbor, ustanovljen pred kratkim, je v program vključil slovenske ljudske pesmi in nekaj črnskih duhovnih pesmi. Zbor vodi Silvo Mi-helčič ml. Zaključno besedo so imeli mladi tamburaši osnovne šole Metlika pod vodstvom Silva Mihelčiča st, ki so zaigrali nekaj nadvse uspelih skladb, ki jih je za orkester priredil dirigent —LI „Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti potrebujemo..." KMETIJSKO GOSPODARSTVO 5 K 0 F J A LOKA sprejme takoj v delovno razmerje več moških sezonskih delavcev za kmetijska dela in gradnjo poti Osebni dohodek in terenski dodatek po dogovoru. Interesenti naj se zaradi dogovora osebno z.'glasijo na sedežu gospodarstva na Suhi pri Skotji Loki *H naj pošljejo pismene ponudbe na naš gornji naslov. FRANC BRANCELJ, učitelj na metliški osemletki, kandidira za odbornika kulturno-prosvetne skupine v bodoči občinski skupščini. V pogovor smo se zapletli v upraviteljevi sobi, kjer je tovariš Brancelj rad odgovoril na nekaj vprašanj. »Koliko časa ste že v prosvetni stroki?« »15 let.« »Naštejte nekaj najvažnejših problemov kulture in pro-svete, ki jih bo morala reševati občinska skupščina, in povejte, kako bi se vprašanja lotili vi!« »Menim, da je v metliški občini osrednji problem splošna kultura, ki jo gojijo razna društva in sekcije. Občinski ljudski odbor je doslej-gledal na to dejavnost z velikim razumevanjem, ki se je kazalo bolj v moralni podpori kot materialni pomoči. Če hočemo v bodoče uresničiti nalo- ge, je nujno, da nova občinska skupščina ustanovi poseben sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. To je potrebno že zategadelj, ker noče nihče več zavihati rokavov in delati zgolj zaradi lastnega zadovoljstva, če bi imeli vsaj manjša sredstva za financiranje društev in dfugih kulturno-prosvetnih organizacij, bi laže našli oziroma pritegnili tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni zastaviti plug v Franc Brancelj kulturno ledino. Poseben problem v šolstvu predstavljajo učni načrti, ki so enaki za področje vse Slovenije, ni pa povsod enakih možnosti, da bi jih dosledno in kvalitetno izvajali. Zlasti je težko za podeželje, kjer v danih pogojih ne moremo uskladiti zahtev in možnosti. Na drugi strani so učenci podeželskih šol delovna sila na kmetijah in jih težko pridobimo za delo v svobodnih dejavnostih. Ob vsem tem pa rešujemo vprašanje združevanja Osemletk in prešolanja otrok. Občinska skupščina bo morala temu posvetiti vso pozornost, zlasti še, ker bo treba zagotoviti prevoz otrok iz oddaljenih krajev. In še nekaj! Osemletki v Podzemlju in na Suhorju sta slabo opremljeni z učili. V težnji za modernim poukom bo morala vsaka šola dobiti slej ko prej tudi moderna učila.« Ureditev mesta je ogledalo prebivalcev Na zadnji seji upravnega odbora ,Turislično-olcp-ševalnega društva v Črnomlju so razpravljali zlasti o tem, kako olepšati zunanji videz mesta in turističnih objektov. Ugotovili so, da je najbolj pereče vprašanje parkov in javnih nasadov. Sredstva, vložena v te namene, gredo v precejšnje milijone. Žal pa so še vedno glavni oblikovalci parkov in javnih nasadov kokoši... člani upravnega odbora so zato zahtevali, naj u-pravni organi stro/.e nastopijo zoper ustnike kokoši, ki povzročajo škodo. Tudi svinjski hlevi, greznice in kurnice niso nič kaj vabljiva turistična posebnost Črnomlja. Na seji so menili, da je skrajni čas, pričeti dosledneje in odločneje uresničevati odlok o komunalni ureditvi Črnomlja, ki ga je sprejel ljudski odbor. Hudo prizadeti so čebelarji Bela krajina se je letos sko-roda poslovila od svojih čebelic. Na posvetu čebelarjev v Črnomlju so ugotavljali, da Je zaradi letošnje dolge in hude zime pomrlo nad 60 odst. čebeljih družin, precej pa jih je močno prizadetih. Belokranjski čebelarji takšne katastrofe ne pomnijo. - Ocenili so, da je dosegla škoda samo na področju Bele krajine okoli 50 milijonov dinarjev. Nekateri čebelarji so ostali po- Dve želji iz Starega trga Nemalo razprav in vroče krvi je bilo doslej v Starem trgu ob Kolpi zaradi avtobusne zveze s Črnomljem. Na sestankih, na zborih volilcev, pa tudi v razgovorih je neredko slišati zahtevo: »Avtobusno zvezo naj nam dajo.« Res je, da je za prebivalce NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Starega trga to vprašanje pomembno, saj so zdaj skorajda odrezani od sveta. Pri občinskem ljudskem odboru se s tem problemom resno ukvarjajo in upajo, da bo avtobusna zveza na progi Stari trg — Črnomelj prav kmalu stekla. Se nečesa si želijo prebivalci: v Starem trgu so opremljeni prostori in instrumentarij za zobno ambulanto. Do konca lanskega leta je prihajal v ambulanto dentist iz Črnomlja. Prebivalci želijo, da bi prihajal zdaj vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Zaradi oddaljenosti in slabih prometnih zvez je resda težko hoditi v Črnomelj. J. S. polnoma brez čebel. Ob pogledu na prazne panje jih obdaja žalost, smrt njihovih malih prijateljic pa jih je močno prizadela, saj so živele dolga leta z njimi. Najbolj so prizadeti kraji ob Kolpi. Smrekove mane, ki je bila gosta in težko prebavljiva, je bilo tam v pozno jesen dovolj. Umrljivost je bila neprimerno večja v panjih, ki so se hranili z medom, laže pa so prezimile družine, ki so jih čebelarji hranili s sladkorjem. Na strokovnem posvetu so čebelarji razpravljali največ o tem, kc. ko bodo še letos napeli vse moči, da bi ne glede na pridelek medu vzgojili čimveč rojev. Odločili so se, da bodo krmili čebelice s sladkorjem. Posveta se je udeležil tudi čebelarski strokovnjak iz Agromelja iz Ljubljane inž. Babnik. »Potrebujemo pomoč, da bomo ublažili letošnjo čebelarsko katastrofo,« so poudarjali čebelarji. Jože ško) Vozniki-amaterji: odlično! Obvestilo invalidskim upravičencem občine Črnomelj V avto šoli za voznike amaterje pri Avto-moto društvu v Črnomlju je pravkar opravilo vozniški izpit 28 tečajnikov od 29 vpisanih. To je vsekakor presenetljiv uspeh. Avto šola je sedaj na Vinici, kjer jo obiskuje 32 kandidatov. Predvidevajo, da bodo opravljali izpite 17. maja. Na Vinici ima namreč Avto-moto društvo iz Črnomlja svojo sekcijo. Okoli 20. maja se bo šola preselila v Semič, ker je tudi tam veliko zanimanje, saj je že zdaj prijavljenih več kot 40 kandidatov. Največ preglavic ima upravni odbor Avto-moto društva s praktičnimi vožnjami kandidatov, ker imajo le eno vozilo Fiat 600, ki je neprestano na vožnji. Zaradi velikih potreb nameravajo kupiti še enega lič- ka. Sredstev je dovolj, samo garaže nimajo zanj. Pripravljajo se na gradnjo garaž, ki bodo gotove še letos v jeseni, veljale pa bodo blizu 800 tisoč dinarjev. Za varnejši promet Na predlog komisije za vzgojo in varnost prometa so v Črnomlju postavili 10 cest-noprometnih znakov in 4 dopolnilne table. Prometne znake so postavili zlasti na križiščih, kjer je bilo doslej največ nesreč, ter tam, kjer je, največ nevarnosti. Po vsem mestu so s prometnimi znaki ln dopolnilnimi napisi uredili parkiranje vozil. Parkirni prostori so posebno za večja motorna vozila v središču Črnomlja premajhni. Po noveliranem Zakonu o vojaških vojnih invalidih, ki je izšel v Uradnem listu II.It.I št. 13 in ki se bo uporabljal od 1. julija 1963 dalje, se bo invalidnina osebnim invalidom od VIII. do X. skupine in družinskim invalidskim upravičencem izplačevala v bodoče za vse koledarsko leto naprej, osebnim invalidom od I. do VII. skupine pa se bo izplačevala tako kot do sedaj. Zaradi tega obveščamo vse invalidske upravičence občine Črnomelj, da dvignejo vso zaostalo invalidnino, vključno tudi za mesec junij, najkasneje do 5. junija, nato pa izplačilno knjižico oddajo odborniku osnovne organizacije ZVVI na svojem terenu, ki bo pobrane knjižice najkasneje do 8. junija 1963 oddal na pristojnem krajevnem uradu. Invalidskih izplačilnih knji- žic osebnih invalidov od VIII. do X. skupine kakor tudi družinskih invalidskih upravičencev ne bomo vračali, ker bodo invalidnino za čas od 1. julija do 31. decembra 1963 prejeli v juliju po nakaznici, osebnim invalidom od I. do VII. skupine pa bomo popravljene vrnili in bodo invalidnino dvigali po knjižici kot doslej. Obenem obveščamo tudi vse invalidske upravičence, ki imajo invalidske zdravstvene knjižice, da jih oddajo odborniku ZVVI skupno z izplačilno knjižico zaradi žigosanja, ker brez tega v prihodnje ne bodo veljavne. Ko bodo žigosane, jih bomo vrnili upravičencem. Iz pisarne Referata z« invalidske zadeve ObLO Črnomelj Predstavljamo vam kandidatke Pred volitvami smo obiskali tovarišice Silvo Cvel-bar, ekonomistko v obratu »Krka«, Marijo Butala, ki je zaposlena kot tekstilni tehnik v podjetju »Labod«, ter prof. Emo Muser, ravnateljico Zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Vse tri so kandidatke za občinski zbor delovnih skupnosti novomeške komune. Tovarišice so odgovorile na tri vprašanja, iz katerih bodo bralci lahko spoznali, koga bodo volili in kakšne poglede imajo bodoče občinske odbornice na razvoj celotne občine. 1. NAŠIM BRALCEM BI VAS RADI PREDSTAVI- Marija Butala LI; POVEJTE NAM KAJ O SEBI IN O TEM, KAKO STE SPREJELI KANDIDATURO. SILVA CVELBAR: — Doma sem iz Gorenje vasi pri šmarjeti. Srednjo šolo sem obiskovala v Novem mestu, nato pa me je »Krka« štipendirala na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pred dobrim letom dni sem nastopila službo. Dobro se zavedam, da sem s sprejetjem kandidature prevzela nase veliko odgovornost in da me čaka mnogo dela. MARIJA BUTALA: — Jaz sem Belokranjka. Med vojno sem izgubila starše, ko sem bila stara tri leta. Nekaj časa sem se šolala v Črnomlju, potem pa sem od domače občine dobila štipendijo za študij na srednji tekstilni šoli v Kranju. V službi sem dve leti. V organizacijah sem vajena delati, saj sem tajnica sindikalne podružnice, članica ZK in ostalih organizacij, kot odbornica pa prvič kandidiram. -EMA MUSER: —Moj rojstni kraj je Novo mesto, kjer sem preživela otroška in gimnazijska leta. Filozofsko fakulteto sem študirala v Ljubljani. Med vojno sem bila v italijanskem zaporu, nato pa v partizanih, dokler me niso Nemci ujeli in odpeljali v internacijo, kjer sem bila do konca vojne. Po osvoboditvi je tovarišl-ca Ema službovala na odgo- rfovomešca kronfe Dva dneva pred prvomajskimi prazniki Je prišel na Loko zabavni park. ki še vedno gostuje v našem mestu. No. zabavišče je dokaj skromno, ima le vrtiljak, strelišče ln nekatere igre, vendar ga mladina rada obiskuje. Pri lastnikih zabavišča smo zvedeli, da ostanejo v našem mestu še do konca tedna, potem pa Jih bo pot vodila drugam. Promet Imajo ob nedeljah še kar dober, med tednom pa je največ obiskovalcev iz vrst mladine. ■ Pred dnevi so lepaki po mestu opozarjali, da gostuje pri nas znani hipnoUzer ALA-DIN. 11. maja je imel »čudo- KINO KRKA PREDVAJA 17., 18., 19. in 20. maja 1963 ameriški barvni wostern film r cinemaskopu »NA MUHI« Režija Pred Wercer. Igrajo: Pred MacMurrav, Dorothjr Malone. * 22. in 23. maja sovjetski barvni tlim v kine- maskopu »VRSTNICE« * 24. in 25. maja — program za DAN MLADOSTI domači film »JUNAKI ŠPORTNIH AREN« V filmu sodelujejo: Cerar, Vla-sič, Korač, Mihallč, Sltbar, Bobek, Sekularae, MltUS in drugi. Kamera beleži vrhunske dosežke v športu. delnik- Aladin kar dve predstavi; ob 16. uri za mladino in ob 20. za odrasle. Začuda je bil obisk kar dober, kar za nekatere druge prireditve ne moremo trditi. Med programom je pokazal razne spretnosti in odkril nekaj »skrivnosti« tudi novomeškemu občinstvu. ■ 14. maja je organizirala koncertna poslovalnica pri glasbeni šoli v Novem mestu koncert mlađih solistov. Nastopili so Olga Skalar z violino. Andrej Jarc pri klavirju, Nada Sevšek kot mezzosopra-nistka ln Edvard Sršen - bariton. Vstopnice so bile v predprodaji, vendar posebnega zanimanja, žal, ni bilo, čeravno se mnogi pritožujejo, da v našem mestu nI pravega kulturnega življenja. ■ Zelo dobro je bil založen novomeški živilski trg v ponedeljek, 13. maja. Na veliko veselje gospodinj tudi cene padajo. Tokrat so prodajali be-rivko na merice po 40-50 din, solato v glavicah po 40 din ali 250 din kg. krompir po 40 din, orehe po 170 din, smetano v skodelicah po 90 din, sirčke po 10 din, sllvovko po 650 din, jajca po 24 din, tulipane po 10 in 15 din, šmarnice v šopkih po 14 din ter šopke španskega bezga po 30 din. Tudi to pot je bUo še vedno precej prometa s sadikami ln semeni. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Nada Teršar s Cankarjeve 19 — Katarino, dr. Milena Janžekovič iz Ulice Majde Sile 4 — deklico. Porok in smrti ta teden v mestu ni bilo. Ponesrečil se Je Stane Falkner, radiomehanlčni vajenec iz Jerebove 6, ki je pri košarki dobil udarec v desno nogo. i Ji To nam prav gotovo ni v čast! Delavci Vrtnarije pri Komunalnem podjetju Novo mesto se trudijo za ureditev ln olepšavo mesta, oskrbujejo zelenice, negujejo nasade in cvetje, nekaterim pa njihovega dela ni mar in uničujejo, kar so oni napravili. V Ragovem logu so bile mize in klopi, na katsrlh so ljubitelji narave in miru radi po-Bedall, pozimi pa so zlikovci skoro vse odnesli... Na klopi z naslonjali se mladi navadno vsedajo tako. da držijo noge na sedalu, sedijo pa na naslonjalu. Taka klop Je umazana ln neuporabna za vse tiste, ki so vajeni normalnega sedenja. Zaradi takega početja mladine so morali zdaj namestiti klopi brez naslanjal. Po mestu Je bilo tudi več kovtnastih košev za odpadke, pa jih tudi ni več; kar na lepem so zmanjkali. Lipam, ki rasto v Ragovem logu, so mladi polomili cele veje in jih odnašali domov. Pri tem verjetno niso pomisli na nepopravljivo škodo, ki so jo napravili. Tudi stanovalci v bližini zelenic nimajo pravega odnosa, saj mnogi kar skoz okna mečejo na negovano trato konzervne škatle in odpadke. Razen tega tudi pri lepljenju plakatov ni pravega reda. Samo Komunalno podjetje je u-pravičeno lepake postavljati In jih odstranjevati, otroci pa jih trgajo kar sami in jih zmečejo po ulicah. Vse to Novomeščanom prav gotovo ni v čast. Žalostno pa je to. da največkrat škode ne narode majhni otroci, temveč že skoro odrasla mladina, ki Iz objestnosti počenja take stvari. To se ponavlja Iz leta v leto, zato bi bilo morda prav, če bi koga plačali za to, da pazil na parke, nasade in na klopi ter sproti izterjeval kazni za vsako vandallstlčno početje. Silva Cvelbar vornih mestih v Metliki, Trbovljah, Kočevju, Postojni in od leta 1951 spet v domačem kraju. — Kandidaturo sem sprejela z zavestjo, da bom lahko v ljudskem odboru prispevala k reševanju vprašanj negospodarskih dejavnosti, ki so dostikrat potisnjene v ozadje. 2. KAJ JE PO VAŠEM MNENJU BOLEČA TOČKA NAŠE KOMUNE? SILVA CVELBAR: — Prepočasen razvoj industrije in kmetijstva! Temu bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti in temeljito preštudirati, kaj bi se dalo še narediti. Glede ostalega menim, da bi Novo mesto potrebovalo primeren prostor za družabno življenje. Čedalje več strokovnjakov prihaja k nam, nuditi jim pa skoro nimamo kaj. Mnogi gredo, ker jim manjka kulturnega razvedrila. Občina in naša podjetja štipendirajo mnogo ljudi. TI v zadnjem času končujejo študije, prihajajo v službe, stanovanj zanje pa ni. Drugje so več gradili in manj vlagali v štipendije, zdaj nam izpred nosa pobirajo strokovnjake, ker jim dajo stanovanja; mi pa smo zanje žrtvovali toliko denarja ... MARIJA BUTALA: — Na to vprašanje ne morem dati povsem točnega odgovora, ker sem v Novem mestu v službi šele leto dni, stanujem ih živim pa tu šele nekaj mesecev. Morda je še kaj bolj perečega, za kar jaz ne vem, zdi se mi pa, da je stanovanjski problem ena izmed najbolj bolečih ran naše komune. Opažam, da tudi v športnih organizacijah ni pravega življenja, zato bi bilo prav, da bi skušale delo poživiti in pritegniti še več ljudi. EMA MUSER: —Predvsem bi bilo treba pospešiti stanovanjsko izgradnjo in se s pomočjo krajevnih skupnosti lotiti vprašanj družine ln varstva otrok. Na področju šolstva bi morali hitreje krepiti materialno bazo za re- formo šole. Za rešitev tega vprašanja bi morali mobilizirati "vse družbene činitelje v občini, pa tudi gospodarske organizacije. V tem vprašanju sem odgovorila samo glede tistih problemov, ki jih najbolje poznam, to so negospodarske dejavnosti. 3. KAJ BI VI STORILI, CE BI BILI PREDSEDNIK OBČINE? SILVA CVELBAR: — Na to vprašanje je težko odgovoriti. Problemov je nešteto, denarja pa malo, zato bo imel vsak občinski predsednik zelo težko delo. Na vsak način pa ne bomo smeli forsirati samo ene panoge, druge pa zanemarjati, če hočemo doseči napredek na vseh področjih, moramo imeti strokovnjake. Brez njih ne gre! Teh pa ne bomo dobili, če jim ne bomo nudili stanovanj. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na družbeni standard in vse, kar spada zraven. MARIJA BUTALA: — Ker se spoznaim predvsem na industrijo, bi skušala najprej urediti stanje v Industriji obutve, kjer bi bilo treba vpeljati boljšo organizacijo dela, da bi podjetje uspevalo. Morda pa je takih podjetij še več! Na samska stanovanja za mlade ljudi tudi ne bi smeli pozabiti. To vprašanje je sprožila že mladinska organizacija, pa ne vem, če je kaj uspeha. Mislim tudi, da bi bilo treba v Novem mestu zgraditi pošteno dvorano za kulturne prireditve. EMA MUSER: — V danih možnostih bi bilo treba dati prednost razvijanju gospodarske moči komune. Predvsem bi morali čimbolj izkoristiti že obstoječe zmogljivosti in manj vlagati v nove investicije. V gospodarstvu je potrebno strokovno Izobraževanje neposrednih proizvajalcev, kakor tudi vodilnega kadra, da bi s sodobnejšo organizacijo dela hitreje dvigali produktivnost. Seveda pa je materialna osnova ko- Novomeška kokfa Te dni je trgovsko podjetje »Hmeljnik« v Novem mestu začelo z lastno proizvodnjo kokte. Koncentrat dobivajo iz Ljubljane, vse ostalo pa naredijo sami. Vsak dan napolnijo 14.000 stekleničk te pijače, ki se je pri nas že zelo udomačila. Podjetje Hmeljnik oskrbuje z lastno-kokto vso Dolenjsko, Belo krajino, Spodnje Posavje, prodaja pa jo tudi na Hrvaško v Karlovac in Zagreb. Ce bi hoteli zadovoljiti potrebe kupcev, pa bi morali proizvajati mnogo več. Samo v Karlovac bi lahko prodali vsak dan 36.000 stekleničk kokte, to pa je tridnevna proizvodnja. Podjetja iz Karlovca pošiljajo novomeško kokto v gostinske obrate vsega Primorja tja do Dubrovnika. Za stekleničko kokte, postavljeno v klet prodajalca, plačajo 27 din, v novomeških gostilnah pa jo prodajajo po 50 din(!0 ali tudi več. Razen tega je podjetje uredilo tudi lasten pretok piva. V osmih urah napolnijo okoli 3200 steklenic piva. Mirko Vesel Ema Muser mune vprašanje zase. Z malo denarja se ne da mnogo storiti! Ria Bačer 70 let življenja in dela Jožeta Morettija Pred nedavnim je v krogu svojih dragih in ob številnih čestitkah širokega kroga sodelavcev in znancev praznoval 70-lttnlco življenja tov. Jože Moretti iz Novega mesta. * Rodil se je v Begštajnu na Koroškem. Kot 15-leten lam se je odšel učit za ključavničarja v Belo pec na Kranjskem. Ker ga je mojster izkoriščal za vse drugo, je pobegnil na Jesenice in se zaposlil v železarni. S tem korakom, ki je bil začetek revolucionarne poti našega jubilanta, je Jože začel sodelovati v boju delavskega razreda za njegove pravice. Svojim načelom in samemu sebi je ostal zvest do konca. Ker ga je ze stara avstrijska oblast imela zapisanega kot pripadnika rdečega gibanja, se je moral pogostokrat seliti, zasliševali so ga in preganjali, končno Pa je moral leta 1921 zapusUtl tudi železarski poklic. Vseskozi do upokojitve je nato delal v službi socialnega zavarovanja. Revolucionarnim tradicijam Je ostal zvest tudi v času na-rodnosvobodllnega boja. Ze pred vojno Je sodeloval v Novem mestu, kamor je prišel leta, 1936, z naprednim gibanjem. Za partizansko vojsko Je vzgojil hčerko, ki je odšla v NOV leta 1942, in mlajšega sina, ki Je postal borec NOV leta 1943; on in starejši sin pa sta med zadnjo vojno prešla trnovo pot zasliševanj, preganjanja in tujih taborišč. Jožeta so takoj po vdoru Nemcev v Novo mesto 1943 odpelJaU v Nemčijo, kjer Je dočakal konec vojne. Tudi lam se nI spo-prijaziul z usodo, ampak Je med ujetniki še naprej delal kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja. Pred vojno je bil znan delavec v napredni organizaciji. Svobod. Po osvoboditvi ga srečujemo kot člana in aktivnega-delavca v domala vseh tiiužbe-nih organizacijah, zelo dobro pa ga poznajo pri Rdeoem križu, kjer aktivno deluje ?e izpred vojne. Sedemdesetletnemu Jožetu Morettlju, nosUcu zlatega odličja Svobod, zU.lega znaka RKJ in zlatega znaka Planinske zveze Jugoslavije, iz srca čestitamo za lepi Jubilej in mu želimo, da bi čil. krepak ln neuklonljiv, kakršen je, še dolgo živel! Lepo darilo za šolarje je mladinska povest T. SKI.lsK.YK.IA • JADRA NA ROBU • SVETA 790 dinarjev Izdala Dolenjska založba O NEKATERIH PEREČIH PROBLEMIH NOVOMEŠKIH GASILCEV Lahko se je smejati, težje pa pomagati Iz časopisnih poročil smo zvedeli, da je na avtomobilski cesti blizu Medvedjeka zgorel štiritonski tovornjak, last podjetja SAP Ljubljana, ki ga je vozil šofer Lojze Per. Avto je bil naložen z raznim pisarniškim materialom za trgovine v Sevnici. Ker se je vnel zadnji del karoserije, je večina tovora zgorela. Nastalo je za več kot dva milijona din škode na vozilu, 1,800.000 din pa na materialu. Gasilci iz Novega mesta so preprečili vsaj še za 2 milijona dinarjev škode, čeprav so gasili samo s preprostimi sredstvi. Ob tem primeru se je znova pokazalo, da novomeški gasilci, ki delujejo tako rekoč na območju vsega bivšega okraja, potrebujejo moderno orodje in opremo ln pošteno prevozno sredstvo. Ko so gasilci iz Novega mesta prišli na kraj požara, so videli, da nimajo ničesar, s čimer bi se mogli učinkovito postaviti v bran ognju! S seboj so imeli le nekaj ročnih gasilskih aparatov. Tu bi bila nujno potrebna avtoci-sterna, ker pa je niso imeli, so pričeli kopati zemljo ob cesti in graditi med prednjim ln zadnjim delom vozila požarni zid, da se ogenj ne bi razširil na prednji del, zatem pa gasiti še z vodo, ki so jo nosili v vedrih kakih 400 m daleč. Poklicali so na pomoč poklicno gasilsko brigado Iz Ljubljane, ki jc kmalu prišla in polila še zadnje ogorke avtomobila, zatem pa odšla, ker nI bilo več nevarnosti. Kmetje so takoj pritekli na pomoč, prenehali pa so * delom, ko so se pojavili novomeški gasilci. Opazovali so jih od strani ln delali neumestne pripombe, ki jih ne gre ponavljati. Ce bi imeli naši gasilci dobro in moderno opremo, bi bila vsa stvar precej drugačna. Novomeško gasilsko društvo z vsem svojim .aparatom žal ne more zagarantirati popolne požarne varnosti. Res ima novomeško gasilsko društvo šest avtomobilov ln več motornih briz-galn in druge opreme, vendar je večina inventarja zastarela. Vseh šest avtomobilov ne velja za dve dobri specialno opremljeni* gasilski vozili. Prav tako bi nujno potrebovali vodno avtoclster-no z vgrajeno brizgalno. 2al je nobeno gasilsko društvo na Dolenjskem In v Beli kraji- ni nima, krajev brez vode pa je pri nas zelo veliko. Kako pogasiti požar v kraju, kjer ni vode? Zadnje čase si prizadevamo, da bi se tudi v Novem mestu ustanovila poklicna gasilska enota. Tako smo si zamislili ob začetku gradnje novega gasilskega doma. Toda tudi taka enota ne bo mogla uspešno delati brez potrebne opreme. Novomeškim gasilcem tudi ni jasno, zakaj so v Novem mestu odstranili nekaj M" (Irantov. Zlasti nerazumljivo je to, da so odstranili hidranta pred stavbama Obl.O in študijske knjižnice, ki sta pomembni In polni vnetljivih stvari. S takimi problemi se bori gasilsko društvo, zato volja do dela popušča, namesto da bi naraščala. Enkrat se 1)0 treba dokončno pogovorili o tem, ker tako ne gre več dalje! Problemov ne smemo I« prelagati, temveč jih jo treba rešiti. —r— NAS OBISK MINERSKI POZDRAV Hoo-ruk! Hooo-ruk! Hoooo-ruk! Bum-aaaaa! Detonacija trga ozračje. Ku-biki zemlje in kamenja se duše pod težo brun in vejevja. Zemlja je odprla nedra človeku. Morala jih je odpreti. Tudi tukaj velja zakon močnejšega, če bi imeli podatek, koliko razstreliva je potrebno samo za zgraditev avtomobilske ceste, bi onemeli spričo tolikšne rušilne moči. Poleg tega: železnice, prekopi, predori, tovarne; da naštejemo samo nekatere značilne objekte. Iz pravilnika o minerjih in miniranju smo povzeli tale odstavek: »Miniranje smejo izvrševati le kvalificirani minerji z opravljenim strokovnim izpitom in pismenim pristankom pristojnega inšpektorata dela.« So tudi točno določena pravila o številu izstrelkov in jakosti eksploziva. ■ib-ietnl miner, JOŽE MU-Hlč iz Regerče vasi pri Novem mestu je poklicni miner od leta 1954: Zaposlen je pri cestnem podjetju v Novem mestu. Pravijo mu tudi »leteti« miner, saj zavzema njego, vo delovno področje skoro vso Dolenjsko: Novo mesto z okolico, smer Soteslca—Žužemberk, Trebnje—Mokronog, Smednik, cesta preko Gorjan. cev itd... Minerski poklic je zelo iskan, saj sta pri cestnem podjetju v Novem mestu samo dva poklicna minerja. Toda prisluhnimo, kaj pravi Mu-hič sam: »Kot vsak poklic zahteva tu. di naš celega človeka. Poudarjam celega, ker se pri delu, ki ga opravljamo mi, zmotiš lahko samo enkrat. Poleg tega moramo biti zelo previdni, da ne pride do nesreče. Posebno je težko z mladinci-bri-gadirji; mladi ljudje so nestrpni, vse hočejo videti. V svojem poklicu sem imel že nevarne primere, ki pa so se na srečo končali brez hujših posledic. Želel bi še, da imajo delavci, s katerimi delam, več razumevanja za to delo.« Mirne sive oči in resni obraz govore o tehtnosti besed, ki jih je povedal Jože. Še eno vprašanje: »Kakšno razstrelivo uporab. Ijate pri svojem delu in koliko?« »Največ uporabljamo var-nostno-zaščitno razstrelivo kamnetit, ki ima v primerjavi s klasičnim trotilom manjšo rušilno moč in je varnejši pred udarci in vročino. Toda tudi ta eksploziv je nevaren, saj pri odstrelku, ki združuje navadno pet »polnjenj« in približno 5 kg kamnetita, vrže v zrak tudi do 80 kubičnih metrov kamenja.« Jože se je kmalu po osvoboditvi zaposlil v kamnolomu v Pogancah pri Novem mestu, kot navaden delavec. »Davno je že od takrat,« se spominja Jože. S pridnostjo in učenjem je prišel do minerskega poklica, ki mu reže boljši kos kru. ha. Zdaj ima prijeten dom, Seno in štiriletno hčerkico. Pri njegovem težkem in nevarnem 'delu mu želimo predvsem veliko sreče! S. L. 2 zmagi Novomeščanov Atletska tekmovanja v Novem mestu Zaključek ligaških strelskih tekmovanj V maju bo v Novem mestu več zanimivih atletskih tekmovanj. Poleg atletskih tekmovanj na Šolskih športnih dnevih, ki jih bodo izvedle srednje in osnovne šole, bo zanimivo predvsem prvo atletsko tekmovanje novo ustanovljenega kluba, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 10. url na zletnem stadionu. Mlajši mladinci in mladinke bodo tekmovali za točke v moštvenem prvenstvu Slovenije. Prireditev bo pokazala, koliko so atleti v zadnjem času vadili. 23. maja bo na zletnem stadionu v Novem mestu medobčinsko srednješolsko prvenstvo v atletiki in na Loki hkrati prvenstvo v košarki. Tekmovanje bo izbirno za republiško atletsko prvenstvo Slovenije in bo v počastitev dneva mladosti izvedeno v Novem mestu. Prireditev bo gotovo privabila večje število gledalcev dne 25. maja ob 10. uri na zletnl stadion, saj se bodo takrat zbrali najboljši atleti srednjih in strokovnih šol iz vse Slovenije, da se pomerijo med seboj. Pionirji in pionirke osnovnih šol bodo imeli medobčinski atletsko-telovadni mnogoboj in športne igre v začetku junija, med tem časom pa bodo lahko po vseh šolah Izvedli šolska razredna prvenstva in občinska prvenstva v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Atletika ima vidno mesto v šolskih učnih načrtih za telesno vzgojo, zato moramo izvesti čimveč atletskih tekmovanj. J02E GLONAR Občinski strelski odbor je imel 12. maja zaključek občinskih tekmovanj z zračno puško. Na svečani zaključek so bili povabljeni predstavniki najboljših družin ter najboljši strelci. Izid tekmovanja je naslednji: »Novoles«, Novo mesto 18 točk in 13.894 doseženih krogov, »Železničar« 16 (12.987), »Borac« 12 (13.111), »13. maj« 12 (10.023), »Frešern« 8 (9656), »Milan Majcen« 8 (7488), »Vinko Paderšič« 2 (3409), »Darko Verce«, Žužemberk, 0 (2459), »Lojze Dragan«, IMV, Novo mesto, 0 ( 2678). SD »Novoles« je zasedla prvo mesto in prejela prehodni pokal ter diplomo, naslednji dve družini pa sta prejeli diplome. Poleg tega je ObSO pohvalil mladine« in pionirje strelce, ki so na okrajnem prvenstvu v Ljubljani zasedli drugo oziroma deveto mesto. Zato je ObSO tem ekipam poklonil strelske značke. Obenem so najboljši strelci v letu 1962 prejeli značke dobrega strelca. Med njimi so tudi ženske, in sicer: Julka Bratuš, Jožica Ribič, Branka Za-harija, Angelca Pogelšek, Cvetka Knap in Majda Šuštar. Obvestilo: ObSO opozarja vse SD, da se v tem tednu prične 11-gaško tekmovanje z MK puško po programu razpisa. ObSO vabi vse nastopajoče, da se resno oprimejo tega tekmovanja ter pravočasno dostavljajo poročila. M. F. V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! ŠAHOVSKO PRVEMSTV0 DOLENJSKE Jutri ob 18. uri se prične člansko prvenstvo dolenjskega tekmovalnega področja, ki obsega občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Ker igralci težko dobijo dopuste ta zaradi manjših stroškov bo prvenstvo poenostavljeno tako, da bo nastopilo samo šest igralcev, od tega trije iz Novega mesta, dva iz Črnomlja in eden Iz Trebnjega. Igrali bodo v malem salonu hotela Kandija. Zmagovalec turnirja pridobi pravico udeležbe na polfinalnem prvenstvu Slovenije. Ker ima Igor Penko že to pravico zaradi odlične uvrstitve na lanskoletnem prvenstvu SRS, na tem turnirju ne bo igral. BRZOPOTEZNO PRVNESTVO NOVEGA MESTA Na brzopoteznem prvenstvu Novega mesta za maj je nastopilo 25 Igralcev. Zato je bilo predtekmo-vanje izvedeno v treh skupinah, iz katerih so se najboljši uvrstili v finale. V finalu je zmagal Slavko Sitar, ki je premagal vse nasprotnike razen Klevišarja, s katerim je v zadnjem kolu remlziral. Sledijo Malnerič s 6,5, Gajski 5, Klevišar 4, Radovanovič in Tisu 3,5, Avsec 3, Marija Butala 2 in Abramovič 1 točko. SIMTJLTANKA V BRŠLINU V internatu v Bršlinu je odigral Slavko Sitar simultanko proti 15 nasprotnikom. Končni rezultat je bil — 14:1 za Sitarja. DOLENJSKA : PRIMORSKA Drugega junija bo v Velenju dvoboj sindikalnih reprezentanc Dolenjske ln Primorske na 50 deskah. Dolenjsko reprezentanco bo sestavljalo 30 igralcev lz Novega mesta, 12 iz Vidma-Krškega, 8 iz Črnomlja in po 5 igralcev iz Brežic in Trebnjega. Kolikor bodo občinski sindikalni sveta plačali prevoz, bodo sindikalne organizacije, katerih člani so igralci, plačali Igralcem stroške prehrane. Dvoboj Dolenjska : Primorska je organiziran ob zaključku sindikalnega šahovskega prvenstva SRS pod pokroviteljstvom podpredsednika republiške zveze sindikatov SRS Leopolda Kreseta. Poleg tega dvoboja se srečajo še reprezentance Ljubljana : Maribor in Gorenjska : Celje, ki pa bodo nastopile na 100 deskah. Tako bomo v Velenju drugega junija priče manifestacije slovenskega sindikalnega šaha. SLAVKO SITAR Folklorna skupina učencev osnovne šole Metlika, ki uspešno oživlja stare belokranjske običaje v plesu. Poleg domačih plesov plešejo tudi kola drugih jugoslovanskih narodov. Sodelujejo na vseh proslavah ob državnih praznikih in na šolskih prireditvah. Za svoje, delo zaslužijo veliko pohvalo. Dragocena točka za Brežice v Mežici nam je prinesla še eno zmago, čeprav smo bili, utrujeni od tekme z ŽOK Maribor in napornega potovanja. Po pripovedovanju številnih domačinov je bilo lo srečanje najlepše v letošnji odbojkarski sezoni, kar jih je bilo odigranih v Mežici. Pred tekmo smo bili Novomeščani zelo optimistično razpoloženi, toda le nulo je manjkalo, da nismo odšli iz Mežice premagani. Pri vodstvu 2:1 v nizih za nas smo začeli Igrati lagodno, ker smo bili prepričani v zmago, saj smo v zadnjem nizu vodili že s 13:7. Ta lagodnost nas je tako uspavala, da se še dobro zavedeli nismo, ko Je požrtvovalnim Igralcem OK Mežica ob glasnem navijanju domače publike uspelo rezultat izenačiti ter odločiti niz v svojo korist s 16:14. Tako je bil rezultat 2:2. V petem, odločilnem nizu se Jo razvila dramatična borba za vsako točko. Nam v začetku ni ln ni šlo. Posledica je bila, da so Mežičani vodili 2e 10:3. Skrajni čas Je že bil, da uredimo svoje vrste, kar nam Je s požrtvovalno, borbeno ta tehnično dovršeno igro uspelo. Zmagali smo 15:10. Za TVD Partizan so igrali: Sl-mič. Medic,, inž. Lapajne, Berger, Koprivnik, Kuslč, Goleš. Prod približno 300 gledalci je zelo uspešno sodil tekmo Obcrsnel lz Maribora. V nedeljo, 19. maja, bo Igral TVD Partizan z ZORISOM (RuSe) na Loki ob 10. url. JANKO GOLES Brežiški rokometaši so v nedeljo, 5. maja, igrali prvenstveno rokometno tekmo v Mariboru proti ekipi RK »Kovinar«. Rezultat je bil 6:6 (4:0). Gostje so pokazali sijajno igro v prvem polčasu, saj niso prejeli gola, dali pa so štiri. Imeli so dobro obrambo. V drugem polčasu se je pa igra zelo spremenila. Kovinarji so napeli vse sile. Njihov odlični vratar je rešil Mariborčane poraza; ubranil je kar tri sedemmetrovke. VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST! Gledalcev je bilo okoli 500. Igrišče ugodno za igro. Sodnik L. Vrbančič je zadovoljil. NOGOMET Po skoraj dveurnl zamudi so gostje iz Rogatca premagali brežiške nogometaše. »NK BREZICE : »NK BRATSTVO« (ROGATEC) 1:4 (1:2). Tekma Je bila odigrana na mestnem stadionu v Brežicah. ROKOMET — vzhodna slovenska 11 ga Slovenj Gradec 26, Rudar (T) 25, Kovinar 21, Branik 19, Celulozar 15, Celje 12, Brežice 11, Beltinci 10, Radeče 7, Rudar (V) 4. —AB— 11. maja je bil v Šentjerneju dvoboj med osnovno šolo Katja Rupena iz Novega mesta ta tam-kašnjo osnovno šolo. čeprav je bila vremenska napoved neugodna ta je zjutraj močno deževalo, smo videli kakih 40 kolesarjev, ki so se pogumno odpravili na pot. V Šentjerneju je ves čas tekmovanja sijalo sonce, učenci tamkajšnje šole pa so toplo pozdravili novomeške šolarje. Za uvod so podarili gostom šopek tulipanov, Novomeščani pa so jim podarili umetniško sliko. Ob 11. uri se je začelo tekmovanje. Tekmovali smo v nogometu, atletiki, namiznem tenisu, šahu in streljanju, dekleta pa razen tega še v rokometu. Sentjernejska dekleta so zmagala v streljanju, de- čki ja v nogometu ta šahu, medtem ko so ostala mesta oetaesll novomeški mladinci., REZULTATI (vse v točkah) — dečki: nogomet 2:1, atletika: tek na 50 m 5:5, skok v višino 7:3, krogla 7:3, namizni tenis 5:0, šah 3:5, streljanje 125:124. Deklice: rokomet 4:4, atletika: tek na 50 m 5:5, skok v višino 5:5, krogla 4:6, streljanje 108:125. To je bilo zanimivo srečanje mladih športnikov. Za ljubitelje naštetih panog pa še novica: danes, v četrtek, bo na Loki medšoisko občinsko prvenstvo med Žužemberkom, Šentjernejem, Dol. Toplicami, novomeško osnovno šolo ta drugimi šolami. Tekmovali bomo v mnogoboju, nogometu ta rokometu. mIg. PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO! (PONATIS KNJIŽICE UNTV. ASISTENTA DR. MITJE BARTENJEVA »PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO« - IZDAL GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE) Razen tega pa pridejo v postov tudi še druge bakterije v ustih. Te bakterije cepijo ostanke ogljikovih hidratov, ki zastajajo zlasti med zobmi, na mlečno in ocetno kislino. Prav ti dve kislini pa zatem topita sklenino in kasneje tudi zobovino samo! Da zastaja hrana v zobnih vdolbiiucah in žlebičkih, je povsem razumljivo in prav tako tudi, da se tamkaj najprej začenja gnilobni proces. Drobci hrane pa zastajajo tudi v pokah sklenine. Te poke nastajajo zaradi naglega menjavanja temperature v ustih. Če na primer otrok po vroči juhi popije kozarec mrzle vode, se sklenina ne more tako hitro razširiti in nato brž zopet skrčiti. Ker ni prožna, pač poči, taka poki-ca pa je lahko začetno mesto gnilobnega procesa. Gnitje zob je torej kemično-zaje-dalski proces. Kemično zato, ker gre nedvonuio za kemični proces, zaje-dalski pa zato, ker ga v neposrednem smislu povzročajo pač bakterije. IV. NEPOSREDNI IN POSREDNI VZROKI ZOBNE GNILOBE Rekli smo že, da so neposredni povzročitelji zobne gnilobe ali pi-škavosti — bakterije. Toda povzročijo jo lahko le, če so v ustih tudi še posredni ali pospeševalni (predisponirajoči) činitelji med katere štejemo predvsem hrano. Vsaka hrana seveda ni škodljiva v tem smislu, da bi povzročala pi-škavost ali pospeševala nje nastajanje. Maščobe npr. so do nje povsem indiferentne, beljakovine jo pa zavirajo. Škodljiva so predvsem vsa tista hraniva, katerih glavni del sestavljajo ogljikovi hidrati (sladkorji, moke, krompir itd.). Ogljikovi hidrati delujejo škodljivo že v ustih samih, pa tudi pozneje, po prebavi, ker kislijo vse telesne sokove in torej tudi slino. V Ameriki so naredili zanimiv poskus. Skupina prebivalcev v nekem mestu 8 tednov ni uživala hrane z ogljikovimi hidrati (kruha, krompirja, slaščic, testenin itd.). Po 8 tednih so se hranili spet povsem normalno, nato 8 tednov zopet brez ogljikovih hidratov. Enaka skupina prebivalcev nekega drugega mesta pa je ves ta čas uživala normalno hrano. Po 8 letih so pregledali vse preizkusne osebe in kaj so ugotovili? Tisti, ki so se ves čas hranili z ogljikovimi hidrati, so imeli mnogo več piškavih zob kakor pa tisti, ki so se večkrat po 8 tednov vzdržali hrane z ogljikovimi hidrati Znano je, da imajo peki in slaščičarji mnogo več piškavih zob kakor mesarji. Peki pojedo pač mnogo kruha in slaščic, razen tega se jim ob pripravljanju kruha lepi na zobe tudi moka, ki je je v obliki prahu vse polno v delavnici. Ta moka razpade najprej na enostavne ogljikove vodike, ti pa zatem na kisline, ki nato pripomorejo k nastanku gnilobnega procesa. Jedila iz moke so torej tisti činitelj, ki bakterijam omogoča, da izdelujejo uničujoče kisline. Ugotovili so, da je beli kruh škod-Ijivejši od črnega. Beli se namreč lepi na zobe, na njih tudi ostane in razpada, črni kruh pa je grobozr-nat in že s tem opravlja t. i. fiziološko čiščenje, razen tega pa se ne lepi na zobe. še posebno škodljivi so bonboni, karamele, čokolada in marmelada. Ugotovljeno je tudi, da so ogljikovi hidrati tem škodljivejši, čim dlje se zadržujejo v ustnih votlinah. S temeljitim čiščenjem zob vsekakor skrajšamo čas zadrževanja ogljikovih hidratov v ustih, s čimer seveda zmanjšamo tudi nevarnost zobne gnilobe. Prav zaradi tega si je potrebno zobe očistiti po vsakem večjem obroku, posebno še po večerji, da se ostanki hrane ne zadržujejo v ustih čez noč. Zelenjava, i sadje in beljakovine zmanjšujejo možnost zobne gnilobe. Te vrste hrano je namreč treba temeljito gristi, s čimer tudi že očistimo zobe, po drugi strani pa V tej hrani vsaj ni toliko ogljikovih hidratov, niti se ne lepi na zobe. športno srečanje šol Šentjernej :' Novo mesto JVD PARTIZAN NOVO MESTO : Z"K MARIBOR 3:1 (15:9, 16:11, K-K, 15:7) V soboto, 11. maja, smo Novomeščani igrali v Mariboru prvenstveno tekmo slovenske lige v odbojki z 20K Maribor. Zmagali ™Jo z rezultatom 3:1. čeprav so D1'< pred tekmo Igralci Maribora tavoriti, ker so nas lansko leto Premagali na pokalnem prvenstvu inAn sm0 lo srečanje vseeno od-,o«ili v svojo korist. Tekma ni bila lePa, ker se Je mnogo grešilo tako "a eni kot na drugi strani. Najbolj ""Pet Je bil drugi niz, v katerem ™j. Mariborčani vodili že s 14:7, m ^e bi,a Potrebna za osvojiv niza ie ena toek!1| nam pa J« devet. Prt rezultatu 14:7 je "Petan ekipe SImič prosil za ml-vili °^mora. v kateri smo napra-t ' na"t za nadaljevanje tekme ali iv?« om°c,li. da igramo na vse t z umirjeno in tak-točkn . smo nlzali toSko 28 borč°nP „PremaE"U zivfine Mar1-šlo rin zadnjem nizu je pri-neki i? "}elJubega incidenta, ko je nom„ ,ckrvon gledalce vrgel moj-XV0d"tku ka™n v glavo. Za-ko,»,f "Eovarjanja sodni-tudi J°d0*'tvam Je bil izključen Pred nrlhmralec ZOK- Tckm0 J° bro £rtn 2no 200 Krilci zelo do-dlovi^ 711 mednarodni sodnik An-«'ovtc iz Maribora. S?S»N *NOVO MESTO : lliun