„Gorica"
izliaja vsaki (orek iti soboto. Ako
pado na (a diieva praznik, dan
poprej.
IJredništvo
se naliaja v „Narodtii Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Nefrankiraria pisma
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujeju  pisma   brez   podpisa.
Rokopisi
^jpisov se ne vračajo.
GORICA
„Ciorira"
stane na leto 10 K, za pol leta
5 K, za četrt leta 250.
ljira\ ni>t\ o
se naliaja v „Narodni Tiskarni?,
ulica Vetiurini   St. 9.
Xa <i«las>'
se placuje oil čvetorostopnc petit
vrste po It vin.. za večkratni
natis primeren popust.
1'osamezne številke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih goriških trafikah.
Št. 32.
V Gorici, v torek dne 20. aprila 1909.
Leto XI.
ilčifeljsko vprašanje.
To vprašanje je uže Iepo vrsto let
na dnevnem redu, in ker je samo na
sebi velike važnosti ne le za učiteljstvo,
marveč za celo deželo, jc naravno in
umljivo, če inn posvetimo tudi mi ono
pozornost, ki urn gre. Žal, da se ne
razpravlja solsko vprašanje po easopi-
sih in shodih glede svojega pravega
bistva, glede realnega vspeha in napredka
v šoli. marvcč jedino le glede na gmotni
stan uciteljstya in njega poslcdice!
1A za, politične časopise in politike
je rä'vno ta stran vprašanja tista, kateri
morajo obračati svojc posebno pozor-
nost.
Uže pred kakimi desetimi ali dva-
najstimi leti se je ucitcljstvo navalilo
na deželne poslance ter zahtevalo od
njih, naj jim dovolijo in priborijo vsaj
nckatera zboljšanja manjšcga pomena.
Jedva so to dosegli. predlozili so novo-
izvoljcnetnu deželneniu zboru nove za-
hteve, s katerih izpolnitvijo bi bili -
tako so vsaj ustno zatrjevali -povscm
zadovoljni in bi potein na to stran mi-
rovali. Tudi tern žcljam učitcljstva seje
v polni meri zadostilo. za kar se imajo
v prvi vrsti zahvaliti naši stranki, po-
sebno pa g. dr. (ircgorčič-u. To ostanc
ncovrgljiva resnica, četudi se nekateri
listi s svojimi nasprotnimi trditvaini na
glavo postavijo.
A novi solski zakon je jedva za-
dobil Najvišjo odobritev in stopil v ve-
ljavo, predlozili so zbornici deželnih
poslancev nove zahteve, po njihovem
ninenju - malenkostne. v resnici pa
take, ki bi obtežile penzijski zalog v
malih letih tako, da bi moral dež. zbor
naložiti doklade na direktne davkc v
njill pokritje. V zadnjem zasedanju za-
htevali so namreč, naj se zniža služ-
bena doba od 40 na 35 let ter naj se
všteje stanarina v pokojnino. Dezelni
zbor, ki sc je dal natanko poueiti, kake
posledice bi imele te „malenkostne" za-
hteve na deželne finance, je v zadnjem
zasedanju odklonil te prošnje rekoč,
naj razpravlja in sklepa o njili novi
zbor.
A to ni še vse. Pri zadnjih volit-
vah so se učitelji previdno, a zato to-
liko bolj strastno  vrgli v volilni boj in
pomagali liberalno-agrarni stranki do
zmagc. Njihov general se je sam po
volitvah pobahal: „No, sedaj pa vidijo
klerikalci, kaj zamore učiteljstvo". Po-
nosni na ta vspeli, povabili so tudi
svoje vrstnike s Kranjske v (iorico, kjer
so predlozili liberalnim in agrarnim po-
slancem dne 7. septembra i 908 svoj
račun v podobi zahteve: „Kot m i n i-
m a I n i d o h o d k i z a 1 j ti d s k o
u e i t e 1 j s t v o imajo v e 1 j a t i i s t i
d o h o d k i, k i j i h imajo pri p 1 a č i
i n p e n z i j i d r ž a v n i u r a d n i k i
od XI. do VIII. einovnega re da'1,
namreč 1900 do 5400 K na leto. To je
najmanj, kar zdaj zahtevajo; av
kratkem se razkoračijo najbrže še bolj
široko.
Kaj pomeni ta   najmanj za na-
šega kmeta, to smo v   „Gorici" uže po-
jasnili,   Ako   bi   država   sprtujHrs*
p o 1 o v i c o s t r o š k o v z a 1 i/TflgjcŽ*
u č i t e 1 j s t v o.   b i   m oral/ PjL&^-
v a t i    ii a s i    t r i j e    s I o v-j?*^>lri$t$
o k r a j i     š e    n a j m a n j    ^ 5 (T   y .tb
s t o t ii c    doklade    n a    v-^«^*1 z C
r a v n e    d a v k e    1 e    v    p o k^i t'j e
u č i t e 1 j s k i h   p r e j e m k o v :  v n a-
s p r o t n e in s 1 u č a j u  ako bi država
nie   ne   prevzela   pa   najmanj   300
od sto.
Take so pa zahteve le slovenskih
učiteljev, zahteve'italijanskih so skrom-
nejše. Zadnji — vsaj treznejši nied
njimi sprevidevajo sami, da dežela
ne more prenasati večjega bremena za
ljudsko šolstvo, nego je prenaša uže
sedaj. Zato pa bi bili zadovoljni. ako
bi se šolski zakon spremenil v toliko,
da bi sel lehko s polno plačo v pokoj
ucitclj, ki je dovršil 00. leto svoje sta-
rosti in ima najmanj 35 službenih let.
Sami priznavajo jasno in javno, da uci-
telj nastopi lahko svojo službo z 18. -
20. letom in bi priše! v pokoj primerno
še mlad, namreč s 53. do 55. letom. ako
bi se znižala službena  doba na 35   let.
A pri tern razpravljanju v Gra-
dišči so si prisli ueitelji in učiteljice
navskriž. Poslcdnje zahtevajo jednako-
pravnost z učitclji. isto plačo in sploh
jednake dohodke in pravice. kar jim pa
učitelji odrekajo. Razprava je bila jako
živahna, in leteli so različni „kapellini"
in   drugi   moderni   lišp   učiteljicam na
glavo in trpke resnice učiteljem v hrbet.
To nas sicer malo briga: pač pa na-
stane tudi za nas vprašanje. je-li mo-
goee vstreči željam učiteljic.
No.   goriško   mesto   bi   jim  lehko
vstreglo   kajti   mestna   uprava ima re-
alno   tako   majhne  stroške  z   ljudskim
šolstvom.   kakor   skoro    nobeno drugo
glavno mesto v Avstriji; ono dobiva za
ljudsko šolo več dohodkov nego ima za
njo  stroškov. Drugače  stoje  razmere v
Furlaniji,  kjer   posluje  rnnogo več uči-
teljic   nego   učiteljev, in   so doklade za
šolstvo še  precej   visoke (menda 52"/,,).
To bi pouzročilo teniti šolskemu okraju
občutnih   novih   stroškov. ki bi se mo-
ral i kriti le z dokladami na neposredne
davke. Zato   mttj   uverjeni.   da ljudski
zastopniki   iz   Furlanije   se   bodo s fi-
nančnih   ozirov  protivili   tej  premerabi.;
^a premembo bi govorilo morda to.,4an
^rinoge  učiteljice   imajo   pri   pouRn-..irl
Agoji   boljše   uspche  nego inWsikäwk
JYK-'itelj«   a   proti   premembi zopet to.da-
»¦žtnska,   ki   se   ne  lišpa in ne hodi po
*"'0lesih.   potrebuje za  stanova.ije.   hrano
in  obleko   manj   nego   ucitelj.   ki   ima
ndbino.
Kar se naših treh slovenskih okra-
jev tičc, smo prepričani. da govorimo
iz dna duše našega ljudstva. ako re-
Čemo : I) o t u k a j i n n e d a 1 j e ! X a
s t ro s k e n a s i h k m e t o v in p o-
:. c f. t n i k o v so ne sine dovoliti
p o t o in novi h p o s t a v n o b e n
v e č j i i z d a t e k z a ljudsko š o 1-
s t v o, če so zahteve še tako
o pr a v i če n e: k a j t i n i k do n i ma
d o1ž n o s t i s e be in dru ž i n o
u g o n o b i t i. d a d r u g g o s p osko
ž i v i. N a š i o k r a j i n e m o r e j o
prenasati n i t i s e d a n j i h s t r o-
š k o v in p o j d ^ j o p o d z 1 o. a k o
bodo o k r a j n i š o 1 s k i s v e t i m n o-
ž i I i 1 j ii d s k e sole i n s o 1 s k e
r a z r e d e. k a k o r* d e 1 a j o z a d n j a
) e t a.
Č e h oč e v1 a da uč i t e1j e m
p o m a g a t i. dobr o. t o n a j s e
p o d p i r a : a n a š e 1 j u d s t v o n a j
s e p u s t i p r i m i r u.
To sta 1 išče bodo in morajo za-
v z e t i p o s I a n c i S. L. S.. n a j 1 i b e r a 1 c i
in agrarci plesejo in kričijo kakor
jim drago. Če so učiteljem delili
obljuße. naj jim plačajo. pa iz svo-
jega žepa, ne iz žepa posestnika in
kmeta.
Dopisi.
Iz Št. Andreža. Neki „Aliroljub"
se je oglasil v „Soči" z dne 10. t. m.
pod naslovom : „ik Andrežkim klerikal-
cem". Koj od začetka v prvem odstavku
pravi, da jih blatimo. sramotimo ter
podlo obrekujemo in sicer zaradi ^Matu»^
ker smo povedali v dopisih v „(iorici"
resnico. Vscm Št. Andrežanom in nam.
ki stanujemo pri Barki. je znano. kaki
surovi so ti „Sočebranci". Jaz mislim.
da kdor ne živi z glavo v žaklju. vidi
in sliši. kaj uganjajo ti braniki sloven-
skG-:-nax:odnosti pri Barki. Torej le tiho
•^•ijjä^enju in sramotenju. kajti ako se
.^f'ßoica^napise. ni to nobeno blatcnje in
' ^fajTioFenje,
- • V drugem odstavku pravi ...Miro-
ljub". da smo plesali in pili v postnem
času v navzočnosti gospoda nunca. Ven
z imeni onih. kateri so plesali v navzoč-
nosti ali nenavzočnosti gospoda nunca,
da bomo tudi mi videli in vedeli. kdo
so bili.
V tretjem odstavku pa potrjuje
...Miroljub". da so „Sočebranci" napadli
nekega K. Nanut-a ter da so morali pred
sodnike. Saj mi nismo rekli. da bodo
..Sočebranci" ali K. Nanut zaradi tega
kaznovani. Hoteli smo le pokazati Ijud-
stvu. kaj in kaksni da ste.
S četrtim odstavkom pa ni kar
tako. „Slaba prede klerikalcem v St. An-
drežu". pise ...Miroljub". No. ...Miroljub"
naj se le poto.laži. Ni še tako hudo. ka-
kor on misli. Mi smo z našim delova-
njem in vspehom zadovoljni in ...Miro- •
Ijuba" zagotavljamo. da njegova srčna
željica. da bi mi zginili povrsja. se ne
bo še dolgo dolgo izpolnila. Od jeze mu
bodo poprej se lasje osiveli.
Nekdo.
Iz Brd.          Da   politične  oblasti
podpirajo ljudsko blagostanje, je pač
gotovo. Zato pa kaj rade dajejo dovo-
ljenje za otvoritev novih virov Ijud-
skega blagostanja, namreč d o v o 1 j e n j e
n a s t a v I j a t i n o v e k r č m e. v ka-
terih   se   mores   prepričati. da  v Brdih
LISTEK.
Dijak ¦ brivec.
B u r k i c a.  (Foslovenil  X.)
(Soba v hotelu.)
OSEBE :
Dijak.
K r č m a r.
V e c gospodov.
1. nastop.
Dijak. (Šteje denar.) Petinsedemdeset
kron! Prav dobro je to od tebe,
očka, ali po pravici rečeno: velika
neumnost. Ako imam denar, potem
sem gotovo preobjesten. In vrag
te vzemi, kar vse me srbi pod no-
gami. Napra.lii moram Salo. ((Ire
pomišljajoč gor in dol.) Aha, jo že
imam v glavi! V gledališču igram
jutri brivca, orodje sem si že pri-
skrbel. (Vzame zabojček, na ievi,
začne trkati na vsa vrata in kliče.)
Brivec! Brivca, gospoda, brivca!
Brivec, brivec!   Samo deset mimit!
2.  nastop.
(Gospodje pridejo skozi vsa vrata.
Več jih je le napol oblečenih in imajo
na nogah copate. Dijak jim da prostor
na sredi odra. Ko pride še zadnji go-
spod, jih pošteno namaže z milom. Ko
se to zgodi, zakriči nenadoma.) 0, pri
vragu, v hitrici sem šc nož pozabil!
Samo trenutek, gospoda moja. Stanujem
prav blizu!
3.   nastop.
(Gospodje.)
1.  g o s p o d. Tako dolgo izostaja !
2.  g o s p o d. To staro milo skcli. kakor
sol v rani!
3.  gospod. Samo da  nas   ni   hudoba
nabrisal.
4.  gospod. Potem izrujem lumpu.užesa
iz glave!
5.  g o s p o d. Seveda! Prav pošteno ! Da
bo pomnil!
6.  gospod. (Kliče.) Brivec!
1.  gospod. (Vstane, zakliče proti Ievi.)
Brivec!
2.   frosnod.  ^Vstano. 7.s\k\\Pc\ nrnti   Hpoii
3.  gospod. (Ravno tako. glasneje.) Vrag
od takega brivca!
4.  gospod. (Ravno tako, glasneje.) Še
ncumen postanem! Brivec!
5.  gos pod. To pa je že čez vso mero!
Policaja pokličem! (Pomesajo se.)
4.   n a s t o p.
(Prejšnji.)
I) i j a k. (Brez suknje pošteno namazam
z milom. pride od desne in kliče.)
NiČvredno človeče! Tako podia stvar!
(iospoda moja, to pa je že preve-
lika krivica! Če tu ne poseže poli-
cija vines, kam naj pa sploh po-
seže ?!
V s i. (V zmešnjavi.) He, krčmar, natakar.
policija.
5.   n a s t o p.
(Prejšnji. Krčmar.)
K r č in a r. (Presenečen.) Za Boga, go-
spoda moja!
V s i.  (Na  Ievi   presenečeno.) Za  Boga,
gospod krčmar!
Krčmar. Kaj   naj   pomeni   ta   grozni
rnnnt ?
2.  gospod. Z milom namazali!
3.  go s po d. Brivec je izginil!
4.  gospod. In sedaj stojimo tu!
5.  g o .; p o d. Kako   sol v rani skeli I
o. gospod. Ah. kako to   skeli. srbi in
trga!
D i j a k. Takoj. gospod krčmar, pripeljite
brivca sem. ali pa zapustimo hotel;
zahtevamo  odskodnino    in   nikdar
več ne   prestopimo praga   te  hiLe!
((jospodom.) Kje se dobi še ime za
tako počenjanje ?!
V s i. N'.\ nikdar in nikoli!
I) i j a k. (Krcmarju.)-Torej!
Krčmar.   \ridim,   kako    stoje   stvari.
Samo trenutek, gospoda! Dva brivca
pokličem, ki vas  obrijejo  na moje
stroske.
I) i j a k. In tisti lump?
Krčmar. Kakor hitro ga  dobim. vain
ga pripeljem.
Vsi. (Glasno.) 0, jej, jej! Gorje! Trikrat
gorje!
(Zaveze pade.)
cvete prav bujno ljudska bogatija v že-
pih krčmarjev. Prav gotovo pomagajo
„reševati" vsi obiskovalci krčem ob ne-
deljali in praznikih družabno vprašanje
in to do ranega jutra pri „niori" in
drugih igrah s kvartini in litri. Razume
se, da takili vprasanj e ne more re-
šiti naenkrat treba večkrat priti sku-
paj. Tudi je treba .uvaževati. da je po-
trcbno mladini od 17 leta dalje. če ne
že prej, taka vprašanja kakor o blago-
stanju ljudstva zdruzena z alkoholskitn
v najobilnisi meri ucepiti v kosti. kožo
in mozeg z različnimi pripravatni. Da
se to godi pod strogim nadzorstvom
poklicanih činiteljev. jo jasno kot beli
dan. le žal da so isti na južnem te-
Čaju. .Mi Hrici smo bogati! Pijemo. po-
jemo. plesemo itd. ...Mižerije" mi ne
poznarno! Kdor nam ne veruje. naj
pride se prepričat. Zakaj bonio ..spa-
rali"? Saj nas mora rediti ..komun". če
ne homo mogli sami se preživeti!
Marijino Celje. o. aprila je umrl
najstarejši mož naše duhovnije Stefan
M a r k i č iz Strmeca v starosti SS let
3 meseeev in 25 dnij. Isti dan je
prekoračila najstarejša žena nase du-
hovnije Terezija Paravan iz Čolnice °2
leto. 5 marca t. 1. smo položili v
naročje matere zemlje zemeljske ostanke
Štefana Bajt iz Melinkov. ki je dose-
gel starost 87 let °- meseeev in 11 dnij.
— 2. marca smo pokopali S3 letno
Nežo J e r o n č i č iz Kostanjevice. —
Letošnja huda zima je zlasti na stare
ljudi pritiskala.
Ko pa že pisem o starih. naj ome-
nim. da je enega izmed naših starčkov
doletela na velikonocni pondeljek redka
cast. (j. kurat je bil naprošen pripeti
slovesno v navzočnosti g. podžupana
pred cerkvijo po sv. masi 83- letneniu
starčku Petru Kralj jubilejni križec.
In to je tudi po primemem nagovoru
storil. Peter Kralj je bil namreč pod
Radeckijem vojak v Italiji. kjer je bil
tudi dvakrat v vojski. Zdaj mu se sveti
jubilejni križec na prsih. S solzami ve-
selja v očeh je zaklical trikratni: „ži-
žio" na presvetlega cesarja, na kar so
isto tudi okoli stoječi storili.
Sneg. katerega smo letos tudi mi
v prav obilni meri dobili. je konečno
vendarle skopnel. in ljubo solnčice kaj
blagodejno zemljo ogreva. Dal Bog. da
bi jo tako blagodejno ogrelo. da bi nam
vsega v obilni meri obrodila!
Cerkljanski hribi. Dopisnik iz
Cerkna se je v odgovor dopisniku s
Planine v Vašem cenj. listu „üorica" z
dne 13. II. t. 1. grozno razjaril ter se
vrgel z vso silo v tistikrat še za kopelj
premrzlo „Sočo". To je bila velika klo-
basa. a kdor veliko govori, navadno rad
skazi. in tako se je tudi tukaj dogodilo.
Kdo Vas je vpras'al, kaj je predlagal
Podobnik. in koliko je nam dovoljenega
od cest. odbora cerkljanskega? Koliko je
nam dovolil podpore naš si. cest. odbor.
smo uže sami poprej vedeli kot ste Vi
pisali in smo tudi vedeli. načegavpred-
log. Koliko bo stalo popravilo naše poti.
so uže drugi. ki bodo to določevali.
Prasali tega Vas nismo. Edino kar smo
hoteli vedeti je bila podpora. o kateri
steVi povedali možem VaŠegarnišljenja,
ki so s Planine, da ste omenjenih 200 K
dobili Vi za Pianino. Povedali so nam
tako, za kar imamo gotove price. Ako
pa Vas boli. da ste rabili v odgovoru
na naš dopis tako surove besede. se pa
zgovorite z možmi, ki so to povedali.
Zakaj se lepotičite kakor sraka s pavjirn
perjem, da delo naših mož vtikate v
Vaš zagovor! Vi pišete konečno, da je
bil oni dopis iz farovža in da imate za
to gotove price. Povemo Vam, da to ste
zopet sam izvlekel iz malhe ali pa ka-
teri Vaših adjutantov. Naš častivredni
g. dr. Fr. Sal. Knavs, dekan. je oblju-
bil. da plača on društvu „Aibkarna" v
Planini 500 K in tudi priljubljeno kam-
rico v podstrešju za Vase nepotrebno
drustvo bo on plačal, kakor hitro do-
kažete, da ste pisali resnico, da je
dopis iz farovža. Torej požurite se, g.
dekan bode ostal mož beseda.   Nam ni
Tega Cenc ni vreden. Se manj pa vse-
bina dopisa v „Sočr z due 11. 3. Tako
torej. dragi Cenc, najboljše govoriti
resnico. in mirna Bosna.
Iz Temnice nam poroCajo: čotudi
je minulo uže par meseeev. odkar smo
irneli pri nas občinske volitve. nam ven-
dar gospodari se vedno stari župan.
Oni namreč, ki so volitve vodili. ulozili
so proti istim utok, ki pa ni se danes
reSen. Skrajni čas bi pa bil. da bi bil
ta utok resen ter da bi se napravil ko-
nec sedanjemu neznosnenui stanju. Stari
župan namreč stresa vedno in vedno
svojo jezico nad vsemi oniini. ki ga niso
volili. Ce pride kdo k njeinu po živin-
ski potni list, pa se zadere nad njim.
Cos. naj gre k Pepotu v Kostanjevico po
živinski potni list, ko vendar ve. da
Pepo v Kostanjevici ni župan in ne more
omenjenega lista izdati. Seveda dobi
stranka od župana navsezadnje vendarle
živinski potni list, ali vprasamo: Kako
pride ta ali ona stranka do tega. da
mora prenasati županove sitnosti? Te
dni je župan delil državno trte. Ali Ijudje
pravijo in se pritožujejo. da niso bili
obvesceni o tern, da se bodo trte delile
in se niso zaradi tega tudi zanje ogla-
sili. To vse so nerednosti. ki niso na
pravem mestu in vznevoljujejo po vsi
pravici ljudstvo. Zato pa naj se enkrat
napravi konec temu stanju s tern, da se
reši utok proti občinskim volitvam ter
da pride konečno do konstituiranja no-
vega staresinstva.
Political pregled.
Zahvala cesarju v Schönbrunnu.
\' nedeljo dopoldne se je zbrala
nad 00 tisoč broječa množica dtinaj-
skega prebivalstva pred eesarskim gra-
dom Schönbrunnom. Policija je morala
ob pol 10. uri zapreti vsa vrata v ces.
park. Navzoča so bila razna društva z
zastavami. Na določenem prostoru so
se zbrali dunajski občinski zastopniki.
Dr. Lueger je v svojem nagovoru izre-
kel vladarju zahvalo. da se je ohranil
mir. Cesar je odgovoril : ,.0d mladosti
sem navajen slišati. da ob vsaki iz-
redni priliki glasneje bijejo srea zvestih
Dunajčanov. \'eselim se tudi danes va-
šega čestitanja. Resni trenutki so mi-
nuli. Ponosen pa sem, ker sem videl
rodoljubno požrtvovalnost vsega prebi-
valstva v državi in pripravljenost ar-
made v branitev domovine in miru.
Zahvalim se vsem za izkazano zvestobo
in udanost!" Nepopisna navdušenost je
zavladala rnetl nešteto množico. ki je
zapela cesarsko pesem.
Novi  guverner avstro - ogrske banke.
V nedeljo je cesar sekcijskega na-
čelnika ogrskega fin. ministerstva dr.
Popovicsa imenoval guvernerjem avstro-
ogrske banke. Zadnja leta je to mesto
zavzemal sedanji avstrijski minister dr.
Bilinski.
Morilec gališkega namestnika Sicinski
obsojen na srart.
Porotniki so po dveurnem posve-
tovanju v soboto ob 4. uri pop. glavno
vprašanje. glaseče se na umor, eno-
glasno potrdili, in dodatno vprašanje,
na nepremagljivo silo, enoglasno zani-
kali. Na to so porotniki sklenili podpi-
sati pro^njo na socni dvor, naj obto-
ženca priporoči milosti vladarja. Na te-
melju pravoreka porotnikov je bil Si-
cinski obsojen na smrt. Branitelj jepri-
javil pritožbo ničnosti.
Darovi.
Za „Šolski Dom"
so plačali predsedništvu mesečnino za
marec: Franc Bitežnik, vodja „Centr.
posoj.", 2 K, Leopold Bolko, velepo-
sestnik 10 K, Anton Breščak, trgovec in
hišni posestnik 2 K, dr. Karol Capuder,
profesor 1 K, Karol Cigoj, deželni urad-
nik 2 K. Josip Cizel, profesor (za tri
mesece) 3 K, Jakob Cebular, profesor v
p. 2 K. dr. Josip Dermastia,  odvetnik 1
Fran Finšger. okrajni S. nadzorniw 4 K.
Anton Fon, hisni posestnik in trgovee 2
K. Josip Fon. državni poslanec 10 K,
Anton I-ras. š. svetnik 5 K.Anton Civajz.
profesor 2 K, Hedžetin Koritnik. trgovca
2 K. Teodor Hribar, poslovodja v „Kroj.
zadrugi" 5 K. Andrej Ipavec, profesor 3
K. Ivan Kalin. dež. uradnik 2 K. Jernej
Kopač, hiJni posestnik in trgovec 2 K,
Albin Kregau. trgovec 1 K. dr. Josip
Ličan, kn. nadsk. tajnik 2 K, Ivan Mer-
cina, vadnični učitelj 3 K, N. N. vdorici
20 K. Gustav Novak, š. svetnik 2 K. dr.
Anton Papež, profesor 2 K, dr. Franc
Pavletič, odvetnik 6 K, Svctoslav Prem-
rou. vodja ..Oor. zveze" 2 K, Ivan Rejec,
prefekt 2 K, Franc Setničar, kancelist 2
K, Franc Sivec, vadnični učitelj 3 K.
Anton Šantel. š. svetnik 5 K. Andrej
Tabaj. katehet 2 K. Josip Zornik, hisni
posestnik in trgovec 2 K, Franc Žni-
deršič. profesor (za dva meseca) 6 K.
Dalje gospe in gospodične: Finšger
(iabrijela, okr. s. nadzornika 2 K, Havel
Stefanija. učiteliica 40 vin., Kopač Ma-
rija. svečarjeva 5 K. Papež Milena, pro-
fesorjeva 1 K, Pavletič Berta, odvetni-
kova 2 K, Mantel Avgusta, §. svetnika
IK.
Omizje na Cjrčini 2 K.
Srčna hvala vsem darovalcem !
Domače in razne vesti.
Škofijska posvetovanja v Gorici.
Pri našem knezonadškofu so se k
posvetovanju danes sešli: ljubljanski
knezoškof dr. Jeglič, tržaški škof dr.
N a g 1. poreški škof dr. F 1 a p p in krški
^kof dr. M a h n i č. torej vsi škofje go-
riske metropolije. Visokim gostom kli-
čemo od srea: Dobro došli v solnčni
Gorici!
Duhovske premembe.          G. Ciril
V u g a, stolni vikar v Gorici, je imeno-
van za kurata v Potigori, na njegovo
mesto pride g. dr. Ignacij K o b a 1, ka-
plan v Dornbergu. G. dr. Peter Š o r 1 i
je imenovan za kaplana v Dornbergu.
Vsem gospodom želimo mnogo sreče in
blagoslova v novem delokrogu!
Doba mastnih let se zaCenja .
Veletržtvo s trtami na Krasu in po-
višanje učiteljskih plač nanajmanj 1900
K do 5400 K so vidni znaki, da se za-
čenja nova doba „mastnih let". A sedaj
prorokuje že „Soča", da pride 1. 1910
užitnina zopet v roke privatnih špeku-
lantov, s čimer bodo imele občine in
dežela na leto za stotisočake izgube.—
Posestniki in kmetje, veselite se nove
„mastne dobe". ko bo A. Gabršček po-
metal in gospodoval v deželni hiši! In
nasproti taki bahariji naj bi drugi po-
slanci ostali neobčutni ? Tudi oni po-
znajo Koseskega izrek, da kdor zani-
čuje se sam, podlaga je Gabrščekovi
peti. Ti peti se pa odločna upiranio,
dokler še jc duha v nas.
Drzen slepar se je zopet oglasil
v „Soči" z dne 15. aprila in hoče do-
kazati, da sta A. Gabršček in dr. Tuma
rešila dežclo pred groznim polomom
pri užitnini. Na naše opazke molči kot
tat v podstrešju, le eno si je privoščil,
da bi svojim bebcem dokazal, kako
ima on prav; a tudi s tem svojim no-
vim dokazom si bije sam sebi grdo po
zobeh. Nevcdnež trdi, da bi bila dežela
morala povišati davek na užitnino po
volji zakupnikovi, če bi bila dobila ve-
čino pooblastil zadevnih obrnikov v
svoje roke, ker bi bil privatni zakupnik
ponudil 10 od sto več, in ko bi hotela
imeti dežela pobiranje užitnine za se,
bi moral rasti, dokler bi bila v pasti
zakupnikovi. Kako modro! Recimo, da
bi bila dobila dežela večino pooblastil
v svoje roke, bilo bi dvoje mogoče: ali
bi dežela sprejela v svojo upravo po-
biranje vse užitnine za ceno 400.000 K,
ali pa bi moral dati privatni Spekulant
10 od sto veČ. V zadnjem slučaju bi
nesla užitnina erarju 40.000 K, dczeli
isto   toliko   in   občinam   tudi približno
K veü nego poprej. Od leta 1900 do
1904 bi nesla torej brez najmanjse ne-
varnosti za dcželo skupno ()00.000 K
vcč. in to iincnuje slepar resit cv
dcžele pred goto vim polo in o m !
Junasko preti tudi pisec, da bo še
govor o užitnini v deželni iiisi. No,
kdo bo spravil to tarn v razgovor? Ven-
dar ne A. Gabrščok, ki nosi v tem oziru
toliko masla na glavi ? Tudi 1. 1900 je
„Soea" bahato pretila s škandaloni v
deželni hi^i; a ko je prisla zadeva o
užitnini na dnevni red, je tekel ponižno
dr. Tuma h glavarju ter tnilo prosil, naj
stavi to vprašanje raz dnevni red. Tako
se bode godilo tudi „encrgičnemu, spo-
sobnemu" junaku in poslancu A. Ga-
brščeku. katereinu se klanjajo le Še
bebci, ki ga ne poznajo, in neznačaj-
neži, ki si ne upajo povedati mu v brk,
kar mu gre,
Vabilo na javni shod krščansko
socijalnega delavstva, ki bo v nedeljo
25. t. m. ob 3 in pol popoldne po bla-
goslovu v dvorani g. Breganta v Pod-
gori. Dnevni red: 1. Dclavsko zavaro-
vanje in strokovna organizacija; poroča
dr. Jan. Hv. Krek iz Ljubljana 2. Po-
ložaj delavstva; poroča tovariš J e r i h a
iz Vevč. Delavci, udeležite se tega shoda
v obilnem   številu.
Ski ica te 1 j i.
V Dol. Cerovero se bode vržila v
nedeljo dne 25. t. m. veselica „Kat.
izobraž. društva" na dvorišču g. Aloj-
zija Pr i n č i č a. Vspored priobčimo
prihodnjič.
Slovensko  gledalisče v Gorici. —
Danes v torek se uprizori psihološki
igrokaz „S i m o n e" od Catulle de Nion,
ki je dosegel v Ljubljani najlepši uspeh.
Opozarjamo na to novost pretekle se-
zone, vse ljubitelje prave umetnosti.
Glavne uloge igrajo gdč. VV i n t e r o v a,
g. N u č i č in ga. Bukšekova. Ostale
večje uloge imajo gdč. Kavcka, g.
D a n i 1 o in g. P o v h e. — V četrtek,
dne 22. aprila se igra izvrstnaangleška
burka „Char I eye va teta", ki je
splošno priljubljena rcpertoirna igra
vseh večjih gledališč in vzbuja cele
salve smeha. Trojica porednih visoko-
Šolcev je v rokah gg. B o h u s 1 a v a,
N u č i č a in I 1 i č i č a, večje uloge pa
imajo, priljubljeni in nadarjeni naš ko-
mikg. Povhe, g. Danilo, g. M o-
1 e k, izmed dam pa, gdč. Winterova,
ga. B u k š e k o va, gdč. T h a I e r j e v a
in gdč. Kavcka. — V soboto, dne 24.
aprila se igra veličasten A. Quimerov
igrokaz „V d o 1 i n i" iz katalonskega
kmečkega življenja. V nedeljo, 25.
aprila pr'de na vrsto izbornaslovanska
satirična veseloigra „V r o č a 11 a".
Pravico javnosti je priznalo mi-
nisterstvo za uk in bogočastje prvemu
in drugemu razredu ženskega liceja
zavodov šolskih sester „Notre Dame" v
Gorici.
Lovsko in strelsko drustvo za
Goriško je sedaj v položaju vsled po-
deljene državne podpore zapričeti izvr-
ševati svoj namen. V dosego tega usta-
novi, kjer se priglasi nad 15 čTanov,
podružnice po deželi ter jim podeli po-
trebno strelno orodje. da si člani na-
pravijo mala strelišča za streljanje z
vojaškimi puškami na kapice. - - Na-
prava takih strelišč ne zahteva skoraj
nikakih stroškov in je vsak le nekaj
zavarovan prostor za to pripraven. Na-
bava streliva je tudi tako po ceni, da
ne pride skoraj v poštev. Vabijo se
torej mladeniči in možje, ki imajo ve-
selje do streljanja, da pristopijo kotudje
podpisanemu društvu. Društvo ni po-
litično in ima namen le vežbati člane v
lepem in zdravem sportu -- streljanju
t^r negovati in podpirati lovske interese
članov. - - Praktičen pomen pa ima to
streljanje za mladeniče, ki jih izuri v
rabi pušk, predno oblečejo vojaško
suknjo in jim s tem pozneje olajša vo-
jaško službo, možem bo pa mogoče
povzročilo katero olajSavo pri orožnih
vajah, ne glede na to, da je streljanje
lepa in cena moška zabava. —   Poziv-
.(loružnice da sporoSijo dboru čimprcj
nabrano gradivo. ila se podružniea koj
ustanovi. Lovski in stroski na zdar!
Odbor „Lovskega in strelskega društva
v (iorici".
Vojaški koncert. hanes po-
pohulne od 5>a do <>'l, bodc igrala vo-
jaska godba v mestnem vrtu. Ti kon-
ccrti se bodo ponavljali vsaki torck.
Kaktao bo vreme v drugi po-
lovici aprila. Vremenski preroki, ki
sü po navadi motijo, prcrokujejo za drugo
polovico aprila to-le vreme: Do 19.
jasno in oblačno ncbo, večkrat tudi po-
polnoma oblačno, pa brcz dežja. 22. in
23. aprila bo najbrže dcžcvalo; 24. se
bode zrak ohladil in nastalc bodo nc-
vihte. ?5. aprila lcpo vreme. 26, najbrže
zopet dež; od 27. do 1. niaja bodo nc-
vihte in postalo bo zopet mrzlo. Naši
•čitatelji naj sc torcj sami prepričajo,
koliko se sme verjcti vremenskim pre-
rokom.
Konji na draibi. V četrtek
dne 22. t. in. ob 10. uri predpoludne se
bode vršila na živinskem trgu v (iorici
¦dražba 10 crarskih konj.
Zasačeni hazardisti. V nedeljo
ob 1. uri popolunoči je zasačila policija
v restavraciji, ki je bila poprej last,
„Dore" v nlici Morelli. več mladeničev,
ko so igrali prepovedane igre ter jim
zaplenila denar, ki je bil ravno takrat
v igri. Igralce kakor tudi restavraterja
A. S. spremili so redarji na policijo.
Igralce so zaslišali ter jih potem za se-
daj izpustili, restavraterja, ki je dovolil.
da so se v njegovi restavraciji igrale
prepovedane itrre, je policija izročila so-
dišču.
Zgubljeno. Na veliko soboto je
.zgubila neka žena iz Dol. Cerovega
mošnjiček, v katerem se je nahajala
precejšnja svota denarja. Izgubila je
mošnjiček od vipolškega mosta do trga
starega sv. Antona v (iorici. Pošteni naj-
ditelj naj prinese denar v naše uprav-
ništvo, kjer dobi primerno nagrado.
„Kolesarskc društvo Danica    v
(iorici napravi prvi izlet dne 25. t. m_
izpred gostilne Molar-ja točno ob 2. uri
popoldne skozi Št. Peter, Vrtojbo. Miren,
Sovodnje, §t. Andrež. Uljudno so napro-
šeni člani društva, da se istega vdeleže.
Pridruži se tudi novo kolesarsko društvo
„Miren" iz Mirna.       Odbor.
— Oböni zbor deželnega društva
trafikantov se bode vršil dne 2. maja
t. 1. v prostorih „Pri treb kronah" v (io-
sposki ulici s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika, 2. odborovo
.letno poročilo o društvenem delovanju,
3. poročilo o računskem zaključku, 4.
nadomestni volitvi enega odbornika in
društvenega tajnika, 5. predlogi članov.
6. razni predlogi. K obilni udeležbi
vabi        odbor.
Pod tovorni  vlak se je vrgel
.19 let   stari  Franc   Bajc  iz Trsta. Vlak
ga je strašno razmesaril.
Občinske volitve v Cerknicina
Notranjskem. Pri občinskih votitvah
v Cerknici na Notranjskem. kjer je bila
do sedaj prava pravcata liberalna trd-
njava, je zmagala te dni S. L. S.
Skandal v Messini. Mnogo
se je pisalo o ponesrečencib v Messini,
nabiralo milodare po celi livropi in
Ameriki. Nabralo se je mnogo milijo-
nov, ki so se poslali italijanski vladi v
pomoč ponesrečenim Messincem, da sc
jim da prepotrebnega živeža, da se ru-
ševine odstranijo, da se mrtveci izkop-
ljejo izpod rušenin in da se tako pola-
goma spet vspostavi mesto. Italijanska
viada je poslala v Messino mnogo svojili
uradnikov, inženerjev in drugih t'unkci-
jonarjev, da vse to urede. —• A sedaj,
po preteku štirih mesecev je v Messini
ravno tako razdejanje, kakoršno je bilo
uro po potresu in še hnjšc. Nič se ni
napravilo. Vladni odposlanci niso nič
napravili, vse zanemarili in surovo po-
stopali z messinskimi prebivalci, ki so
ostali pri življenju. Ljudstvo pa se ni-
ma komu pritožiti. Kje so tisti milijoni,
since! Mari se niso pobasali v žepe
raznih sleparjev! Ljudstvo messinsko
pa trpi in pričakuje poinoči. Te dni
sta se nenadoma podala v Messino ita-
lijanski kralj in kraljica. Kraljevska
dvojica je bila silno osupnjena. ko je
videla na lastne oči bedo in pa razva-
line take, kakoršne so bile koj po po-
tresu. Ljudstvo je drlo h kralju, ki si je
žalosten utiral pot po kupih zidu, blata
in desk. Pravilo urn je o korumpirano-
sti, brezdelnosti in brezvestnosti urad-
ništva, ki so ga iz centrale poslali „re-
sit" Messino. In kralj je dejal: „!:' vero!
e' vero! Non si e fatto nulla proprio
nulla!" „Res je! res! Nič se ni na-
redilo, prav čisto nič!" - „Še hujše je
kot prej!" In ko se je kralju pribli-
žal viSji inženir, da ga spremlja, mu je
Viktor l:manuel dejal osorno: „Lej vada
a lavorare e sara ineglio \" „Vi pojte
delat. pa bo bolje! Tako pripoveduje
admiral, ki je kraljevsko dvojico sprem-
ljal po mestu, v „Corr. d. It." Te besede
so prinesli vsi listi a jih vlada do danes
še ni upala dementirati. Kdor ve, kako
Viktor Hmanucl tehta svoje besede, si
laliko misli, kakšnc lumparije se gode
v nesrečni Messini.
Dogodki v Turčiii.
Homatijeso se v Turčiji. ako smemo
verjeti zadnjim vestem listov. predruga-
čile. Poročila prihajajo. da moc Mlado-
turkov narašča od dne do dne in ne-
številne mladourške čete z dežele stoje
nedaleč od Carigrada. ki čakajo povelja,
da udero v Carigrad, ako Staroturki !..:
odjenjajo od grozodejstev. Zdi se, da so
torej spet Mladoturki gospodarji situva-
cije v deželi. Le glavno niesto Carigrad
je še nekako središče upornikov. Vsled
poraza Staroturkov je stališče sultanovo
jako onicijano in bati se je. da ga Mla-
doturki ne pahnejo s prestola. Nekatera
poročila pravijo celo, da je sultan uže
pobegnil od strahu pred Mladoturki ki
mu strežejo po življenju, kajti Mladoturki
so prepričani, da je dejanski sokrivec
na uporu sultan sam in njegovi najožji
dvorniki, ki niso prijatelji ustave. ki bi
radi še nadalje brez kontrole praznili
državne blagajne in se mastili na ra-
inena ljudstva. -- Tu podajemo našim
čitateljem nastopne brzojavne cesti: Iz
Soluna se poroča, da so tamkaj popolni
gospodarji položaja Mladoturki. Priprav-
ljenih je do 20.000 mož za pomoč Mla-
doturkom v Carigradu. Mladoturki
bočejo po sili sultana odstaviti in mo-
goče se jim to tudi posreci. -— \'si
oni mogotci, ki so sokrivi upora, so se
poskrili iz strabu, ker so sprevideli, da
Mladoturki dobivajo vedno več terena.
Mladoturki hočejo pred- Carigrad po-
staviti 50.000 vojakov. V Carigradu
vlada velikansko razburjenje med pre-
bivalstvom. Pričakujejo seveliki dogodki.
¦— V Skoplju smatrajo zmago Mlado-
turkov za gotovo stvar in usodo sul-
tana za zappčateno. Za naslednika sul-
tanovega se imenuje Resad I:fendi.
Listi pišejo. da viada v .lildizu velika
potrtost. ----- Parlament najbrže ne bode
priznal sedanje vlade.
Anglija in Francija so se dogovo-
rile, da napravijo skupno brodovno ak-
cijo za varstvo livropcev vTurčiji. Skle-
nile so zato, da Rusija forcira preliod
skozi Dardanele, ker itak ni pričakovati.
da bi Turčija to mogla preprečiti. An-
gleška eskadra priplove kmalu v Pirej.
kjer počaka francoske in eventuelno
ruske ladje. Anglija hoče na ta jiačin
odškodovati Rusijo za njen poraz v
aneksijski zadevi. Avstrija se temu dej-
stvu ne bo upirala. ker je baron Aehren-
thal Izvolskemu že v Buhlavi obljubil.
da se odprtju Bospora ne bo uprl. Upi-
rala se je dozdaj temu le Anglija, ki pa
je zdaj drugih misli, ker so Mladoturki
njeni prijatelji, propadli.
Pariški turski poslanik je dobil od
svoje vlade oficielno obvestilo, da se je
med Turčijo in Bolgarijo v vseh točkah
doseglo sporazumljenje in da se bo pro-
Krolaska zadrnga
GORICA.
Za poletni čas
so   ravnokar  dosle   nizne   v  veli-
kanski izberi  krasne  novosti
HODKEGfl B2.H6H
za ženske in moSke obleke, zephyr
za bluze in luoske srajce, barve so
o'arantirane.
V zalogi ima tudi rumberško in
šlezijsko platno, namizne prte,
serviete, brisaike, žepne robce,
blago za neveste, za hotele in
restavracije itd.
Vabim vse P. X.  odjemalce naj-
spoštljivejše  v našo trgovino.
Prepricali se bodo, da je našii
tvrdka
PRVA
ne le po kakbvosti blaga, ampak
da snio tudi neprekosljivi kar se tice
dobpega ukusa.
Zagorauljam Vas scene  in solidne
— postrežbe in nizkih cen. ~^—
Zato prosim, da si ogled ate
naso novo trgovino in zaSogo.
Z odličimn spoštovanjem
iidaiii
Teodor Hribar.
Cospodarske vesfi.
Kebroyo leto. Lotos imamo ko-
brovo leto. Zato opoznrjamo na$e go-
spodarje že danes na to. da bo treba
hroSČe pretjanjati in pokončevati. V ju-
tranjih urah jih bo treba otresati /
drevja. pobirati in pariti z vrelo vodo.
Alrtve hrošče kaže tudi sii^iti. ker so
prav dohra pica za kuretnino.
Olede škropljenja trt z modro ga-
lico si moramo zapomniti. da iinanio z
jjalico odvračati strupeno roso in ne
pokončevati. Ako skropimo se-le poteni.
ko je bolezen že nastopila. ne bo dosti
pomagalo. Tako škropljenje je prepozno!
Zato je pa glavna stvar. da >e skropi
dosti zgotiaj.
Loterijske Stevilke.
17. apri"a.
Dunaj......77    22    I1»    15    52
Gradec......21    13   SO    lo   o2
SLOVENCI!
Zavarujte svoje imetje pri do-
maci „Vzajemr\i zavaroval-
nici v Ljubljani", ki ima svo-
jega  zastopnika v   Gorici,   v Ka~
pucinski ulici >t. 1.
HhiEmatogpaf Scion Central.
[ROGRAM :
Vidno od 18. do 24. aprila.
Pompeji. — Maščevanje ali 2
sestri. — Vesela povest iz pred-
pustne^a časa. — Radoveden mla-
denie. — Povest vsake^a dneva.
— Ovcja glava išče dvoboj.
Nepr klicljive znižane cene!
Predstave ob  delavnikih   ob 5, 6. 7
in 8 uri   zvečer. V   nedelj»)  predpoldtie
ob   '.,11  uri predp., popoldne ob  2.. 3.,
4., 5., 6., 7. in 8. uri.
Epilepsija.
Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va-
lentina in na drugih sličnih boleznih, ta
naj se obrne na privilegirano lekarno
Sc hwan en-Apotheke, Frankfurt A.
M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno ;
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavne-
mu občinstvu v mestu in na de-
želi. da sem prevzel od gospoda
vSt. Xosic-a brivnico na Travniku
st. 21, ter se priporočam za mno-
gobojni obisk. Ob enem prevze-
mem tudi maskiranje pri narodnih
društvih na deželi. — Postrežem
točno in solidno.
Franc Novak,
brivec.
Rflzpis dražbe.
Ker se pri današnji oddajni
obravnavi ni sprejela nobena po-
nudba za zgradbo novega šolskega
poslopja v Kalu, se razpisuje nova
zmanjševalna dražba za to stavbo.
Sklicna cena je 275Of> i(.
Načrt, preudarek in stavbeni
pogoji so na ogled v tukajšnjem
uradu  v  navadnih   uradnih   urah.
Rok za vlaganje pravilno ko-
lekovanih pismenih ponudeb po-
teče dne 29. t m. ob 10. üri
predpoludne
S ponudbami treba viožiti 5
odstctno varščino.
C. kr. okrajni šolski svet
V  Gnrii'i   dm»   17     nnriiü   1OHO
Ivan Bednarik
priporoöa svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica della Croce štev   6.
Pristni kranjski
laneiioljnati Firnež
Oljnate barve
v posodicah po ',2 1 kg- kakor
tudi v veejih posodab.
Fasadne barve
za hiše, po vzorcu.
Slikarski vzorci
== in papir za. vzorcz. ==
Jiaki
pristni anglcški sa vozovc,
sa pohistva in za podc.
Steklarski klej
(kit) priznano in stro^ovno
preizkušeno najbo'jsi.
Karbolinej ,p™e
MflVEC (gips)
za podobavje in za stavbo.
V
Lopici
domačega izdelka za zidarje
¦------ in za vsako obrt =====
priporoča
Ais liiptiaiB
v Ljubljani.
Prva kraj?ka tovarna
oljnatih barv, firnežev, la-
kov in steklarskega klej a.
Zahtevajte c e n i k e!
JOSIP BONANNI
naslednik T. Slabanja
srebrar in pozlatar u Gorici ulica Morelli IZ
oddkovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za
vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dom.
Prosiva   zahtevati listke!
13
oj
u
to
at
a
o
a
o
u
X,
o
d
^i
o
CS3
O
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze),
cevi za stranišča z vso upeljavo, stresna okna, vsakovrstne
okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano
meclcno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene
in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo,
jer vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
EllO kroilO ll a grade izpiačava vsakemu, kdordokaže s po-
trdili najine nove amerikanske blag-ajne, da je kupil pri naju za
100 kron bla^a.
o
tsq
o
>^
H
P
o
o
o
p
!»
0Q
>-i
P
P.
o
Prosiva   zahtevati listke!
= Izdeluje  tudi  stavbarska in cerkvenega   del a. -=
Iz^otovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino  se dobi pri
t
finfon Cernigo] ¦ Gorica.
Tržaška ulica 18.
ia Koran II11. BORICB ia Koran št 11
Sedlarska delavnica.
Zaloga razlicnih konjskih vpreg za   lahko  ali pa težko   vožnjo;   dalje  ima v   zalogi
različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovceke, torbice,   denare
nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo   različne koleseljne in kočje.
Popravila st izvšujejo točno. --  y^» CtTlt ZmCRTie. "^Wf
CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR!
Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate, oniislite si najnovejšo marko   „Original-Viktoria"   in   najboljšega izdelka.   Po
dolgoletnih skušnjah sva   prisla do prepričanja, pa   ostane  „Original" vedno le najboljši.
Qriginal-llictoria stroji deiajo - Po 10
letni uporabi brezšumno.
Orifiinal-Victoria stroi so nepiekosijm ™
domačo rabo in obrme namesie.
Original-Victoria stroi so  najpnpavnejši
zz umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago sirankam učiteljico, ki poučuje
brezplačno.
QriginahVictoriB stroi so ^bop izdeiek
vseh doseclaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj   jamčiva 10   let.
Nikdo naj ne zamudi priliko
ogledat si pred nakupom „Original-
Victoria" stroje.
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
civokoles „Puch" orožja, municije in
vseh iovskih priprav pri tvrdki,
Kerševani & Cuk — Gorica Stolni tpo [Piazza Duomol It 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r.
Tiska ^Narodna Tiskarna'1 (odgov. L. Lukezi c.)