Letališče Moskanjci pri Ptuju 3. september www.polimaraton.si H^j natftkar/ica p Poiščite glasovalni kupon na strani 22! ■o Ptuj, petek, 5. avgusta 2011 letnik LXIV • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ B^S^ehcm^ www.radio-ptuj.si Po mestni občini Ptuj • Nevarno dirkanje z motornimi čolni in skuterji O Stran 3 V Štajerski Spodnje Podravje • Poletje 2011 Druženje na poletnih terasah Počitnice so se že močno prevesile v drugo polovico, do konca enega najbolj dopustniških mesecev so še dobri trije tedni. Dopust zunaj kraja bivanja je za mnoge postal preteklost, gospodarska kriza je tudi tu močno zarezala. Boks • Na sparingih bo z Dejanom Zavcem sodeloval tudi Rafal Jackiewicz O Stran 11 Vsaka slaba stran pa ima tudi svetlejšo. Počitnice ali dopust je mogoče kvalitetno preživeti tudi doma, v domačem kraju in okolici. A za spoznavanje domačega je še vedno čas. Prijetno lahko „počitniku-jemo" tudi na poletnih terasah številnih lokalov v mestu in okolici, vsakdanja kavica in klepet v družbi prijateljev so zagotovo trenutki, ki bogatijo in katerih se radi spominjamo. Kaj pa je lepšega, če se srečaš z ljudmi, ki jih imaš rad in s katerimi se rad družiš! Če pa je druženje obogateno s koncertom ali drugim družabnim dogodkom, pa toliko bolje. Ptuj je lep tudi skozi poglede s poletnih teras. Škoda, da je med njihovim obiskovalci premalo tistih, ki so odgovorni za razvoj mesta. Morda bi jih kakšna kavica več na teh terasah, kot je denimo „sredozemski" vrt na fotografiji, spodbudila k dodatnim razmislekom o usodi mestnega jedra. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Festival Art 2011 se je poslovil Atletika • Kolariče-va lovi zadnji vlak za Južno Korejo O Stran 12 Dober začetek in dober konec Na Ptuju se danes končuje strnjeno petnajstdnevno festivalsko dogajanje z okrog sto festivalskimi dogodki in nekaj sto umetniki s celega sveta, med njimi nekaj takih, ki so prvič obiskali Ptuj in Slovenijo. Zapuščajo ga z dobrimi vtisi, saj so se Ptujčani tudi letos pokazali kot nadvse dobri gostitelji. Glasbeni festival Arsana se bo zaključil s koncertom zbora Vox Arsana in ansambla Toti Big Band Maribor ob 20.30 na pokritem prizorišču minorit-skega dvorišča, festival sodobne umetnosti Art Stays pa se je poslovil z več razstavami v ptujskih in okoliških razstaviščih, kjer bodo letošnje umetniške stvaritve razstavili za cel mesec, do 5. septembra. Kljub finančnim zagatam, ki jih bo treba rešiti, da bo festival lahko živel tudi v bodoče in da bo leta 2012 lahko postregel še z nekaterimi presežki, je festival Art tudi letos uspel in imel občinstvo, kar je tudi njegov namen. (Nadaljevanje na str. 21) Foto: Črtomir Goznik ^j^arodno JLa bavne ■v lasbe Perutnina Ptuj n»®« MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj 2011 Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri Destrnik • Družabna in koristna srečanja Pri omici V domačih vrtovih se skriva bogastvo Da vedno večja odtujenost med ljudmi ni le značilnost življenja v mestu, ampak se vse bolj razrašča po vaseh, so ugotovili tudi vaščani in vaščanke Placarja v občini Destrnik. In na pobudo Danice Pernat so se odločili, da se bodo redno, enkrat mesečno družili v gostišču Pri omici; tovrstna srečanja pa ne bodo le družabna, ampak tudi koristna. Foto: SM Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je poudarila, da veliko majhnih kmetij in vrtičkarjev ne zna izkoristiti prednosti domače pridelane hrane; povezani bi lahko presežke prodajali skupaj, saj potrošniki vse bolj iščejo in zahtevajo zdravo domačo hrano. Tako so se v ponedeljek zvečer zbrali vsi tisti, ki jih zanima, kako lahko nekaj zaslužijo z majhno kmetijo ali celo samo z vrtičkanjem. Pernatova je namreč v goste kot predavatelje povabila svetovalko Majo Klemen Cokan, Ireno Rotar (vodjo projekta Oskrbimo Slovenijo) in podjetnika, ki se ukvarjata s prodajo kmetijskih pridelkov preko avtomatov, Petra Čvana in Matjaža Magajno. „V našem okolju je veliko majhnih kmetij, praktično vse hiše pa imajo vrt. In ko je sezona vrtnin, recimo, ostajajo viški, ki bi jih lahko prodali. Ne gre za velik denar, pač pa za manjše zaslužke, ki pa vendarle v današnjem času pomenijo veliko. Seveda pa ne more vsak sam prodati po nekaj jajc, kilo solate ali korenčka, bi se pa lahko zgledovali po primerih drugje v Sloveniji in uspešno tržili tudi majhne viške z doma- čih vrtov. O tem, kako se znajo takšne male kmetije ali le vrtič-karji povezati in prodati viške preko t. i. zelenih paketov sem brala v eni od naših revij in to se mi je zdela zelo primerna tema za srečanje zainteresiranih vaščank in vaščanov. Ob tem pa znajo naše gospodinje pripravljati še marsikaj drugega, od marmelad preko kompo-tov in sokov, ki bi jih prav tako lahko prodajali, sama pa sem pripravljena tudi ponuditi svojo kuhinjo v lokalu za pripravo teh izdelkov, ker zadošča zahtevam Haccapa in tako bi bilo zadoščeno tudi naši zakonodaji," je o namenu srečanja povedala gostiteljica Pernatova. Povezane male kmetije in vrtičkarji Zbrane je potem najprej pozdravila kmetovalka in kmetijska svetovalka iz Savinjske doline Maja Klemen Cokan, ki je povedala, da se kmetijski svetovalci veliko posvečajo velikim kmetijam, malim pa praktično nič, saj slednje niso niti v sistemu subvencij: „Po drugi strani je samooskrba v državi, tako na državnem kot mikro nivoju, izjemno slaba. Prav bi bilo, da bi se zgledovali po babicah in dedkih, ki so znali praktično vse, kar so potrebovali, pridelati doma, viške pa prodati. Moram vam povedati, da so potrošniki že zelo osveščeni in zelo iščejo zdravo, doma pridelano hrano, a je večinoma ne najdejo na trgovskih policah. Tu vidim vir zaslužka za takšne majhne kmetije." Irena Roter, ki se že tri desetletja ukvarja s prodajo in plasiranjem pridelkov domačih kmetov na trgovske police, pa je predstavila prakso srečevanja in trženja kmetov v Žalcu, ki poteka pod okriljem projekta Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci) z naslovom Oskrbimo Slovenijo: „Vedeti morate, da se hrana draži in da se bo po predvidevanjih v naslednjih treh letih podražila za 70 %. Danes je v svetu že 50 držav zaprlo vrata za izvoz doma pridelane hrane. Cilj naše akcije je povečati sa- mooskrbo v državi čim bližje 100 odstotkom, in to na osnovi čim bolj zdrave, eko pridelave. Ena do možnosti samooskrbe na lokalni ravni so tudi t. i. zeleni paketi. Gre za to, da se kmetje povežejo, vsak prispeva določeno količino nekega pridelka, kjer ima višek in potem se iz različnih pridelkov izdelajo zeleni paketi, tudi glede na želje potrošnikov. Bistveno za uspešno izvedbo pa je povezovanje in ne konkurenca med majhnimi kmetijami oziroma vrtičkar-ji ter zdrava hrana. V tovrstni povezani verigi vsak prispeva, kar lahko in kolikor lahko, seveda po določenem dogovoru, ne more biti kar stihijsko, drugi člen pa nato poskrbi za prodajo končnemu potrošniku. In s takšnim načinom pridelave in prodaje se ne posega v kmetijsko politiko, niti ne v uspešno delovanje velikih kmetij. Menim, da so v Destrniku idealni pogoji za vzpostavitev omenjene verige in prodaje zelenih paketov, saj imate veliko manjših kmetij in vrtov, zemlja je dobra, kmetijska tradicija zakoreninjena, na voljo so vam tudi prostori za srečanja ... Prav tako bi lahko začeli morda s skupno tržnico ob dogovorjenih dneh pred gasilskimi domovi, seveda v dogovoru z gasilci." Večina škropiv je izdelana iz bojnih strupov ... Zelo zanimive za zbrane na srečanju pa so bile informacije Petra Čvana, agronoma in podjetnika, ki se ukvarja tako s pridelavo hrane na domači kmetiji kot - vedno bolj - s prodajo zdravih kmetijskih pridelkov preko avtomatov in v prihodnosti iz premičnih prodajaln. Za začetek je Čvan postregel z nekaj šokantnimi podatki, s katerimi je poudaril velik pomen naravno oziroma eko pridelane hrane: „Ali veste, da 90 % strupov iz okolja dobimo prav preko prehrane?! Ali veste, da so fitofarmacevtska sredstva, ki so se zelo razmahnila po drugi svetovni vojni, pretežno izdelana iz bojnih strupov?! Res je, da daje konvencionalna pridelava s škropljenjem itd. velike pri-nose, vendar so ti pridelki zelo slabo hranljivi, poleg tega pa umetno gnojenje ne ohranja rodnosti tal. Dokazani primeri so, da je bil leta 1951 pridelan domač paradižnik po prehran-ski vrednosti enak današnjim 51 paradižnikom! Podobno velja za špinačo, ki danes vsebuje 80-krat manj železa kot nekoč. Nobena rešitev ni genski inženiring, kot se poskuša prepričevati ljudi, gensko spremenjene rastline prinašajo namreč preveč tveganja in še nepredvidenih škodljivih posledic, ne le zdravstvenih, tudi ekonomskih. V Indiji so množično propadle velike kmetije po uvedbi gensko tretiranega semena bombaža; takšna semena so namreč kaljiva le enkrat. Kako zelo pomembna je danes hrana, pove tudi podatek, da ima 10 korpo-racij v rokah prodajo kar 55 % vse pridelane hrane na svetu! In kdor ima v rokah hrano, ne potrebuje orožja, ker ima pod kontrolo vse ... Logika kapitala je enostavna, le poglejte: ista podjetja nam prodajajo seme, potem škropiva in umetna gnojila, za konec pa še zdravila za ljudi. Krog je sklenjen ... " Dobra prodaja pridelkov preko avtomatov Čvan je po predstavitvi ne-kakovostne in zdravju nevar- ne pridelave hrane poudaril, da je rešitev v tem, da kmetje in vrtičkarji pridelajo čim več različnih kultur doma, da poskrbijo za samooskrbo najprej svojega doma, potem pa povezani še za lokalno skupnost in celotno regijo: „In tu smo spet pri tem, kar je rdeča nit današnjega srečanja; bistvo je v sodelovanju in povezavi kmetov, pri čemer ima vsak v tej verigi svojo vlogo; en ima morda seme, drugi njivo, tretji čas, četrti hladilnico, peti bo poskrbel za prodajo ... Možnosti oziroma načinov prodaje je veliko, vse imajo svoje prednosti in slabosti. Morda je zaenkrat pri nas še najslabša možnost prodaje pridelkov preko spleta, kot ena najboljših pa prodaja pridelkov preko avtomatov, podobnih kot so mlekomati, vendar mora biti avtomat na zelo dobri, frekventni lokaciji. Sam sem povezan v skupino 18 kmetij in vsi skupaj prodajamo pridelke preko avtomatov v Ljubljani. Prodajamo skoraj vse, od kruha, preko sadnih in zelenjavnih sokov, zelišč, namazov itd. Promet je dober; en avtomat dosega prodajo enega manjšega hipermarketa z eko izdelki. V jeseni bomo ponudbo razširili s prodajo eko prehrambnih pridelkov s tremi urejenimi vozili kot premične prodajalne, za oskrbo okolice Ljubljane. V roku treh let pa nameravamo urediti vsaj 50 prodajnih točk z ekološko pridelano hrano in vzpostaviti odkupno-prodajno zadrugo. Seveda pa je treba poudariti, da so razmerja med nami določena s pogodbami, ki temeljijo na t. i. pošteni trgovini, kar je že praksa v Veliki Britaniji, pri nas pa še ne." SM Uvodnik Ptujsko dogajanje še brez »elite«? Festivalski in praznični dnevi bodo ta konec tedna v Ptuju dosegli vrhunec. Vrata zapirata glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti. Tudi letos sta v mesto ob Dravi prinesla številne vrhunske in prestižne kulturne dogodke. Nocoj pa na ulice in trge Ptuja prihaja drugačna zabava, zabava za široke množice. Vzabavljavškem vzdušju naj bi zaživelo devet mestnih lokacij, na katerih se bo zabavalo, če bo vreme vzdržalo, nekaj tisoč ljudi. Ptujska poletna noč kot zvesta spremljevalka ptujskega prazničnega dogajanja je v dobrih starih časih privabila tudi več kot 20 tisoč ljudi. Čez dan bo jutri vabila tudi športna ponudba - ulična košarka in druga rekreacija ter tradicionalna rancarija na Ptujskem jezeru, devetnajsta po vrsti. Po osmem avgustu bo ptujskemu mestnemu dogajanju počasi pojenjala sapa, zgodile se bodo še rimske igre kot poletni ptujski karneval s sprevodom po mestnih ulicah in trgih ter že 42. festival domače zabavne glasbe kot naj-strarejši festival mesta ob Dravi, pa tudi še nekaj drugih dogodkov. Čeprav gre za dogodke, ki so na nek način postali stalnica tega mesta in ljudi v njem, pa ni mogoče prezreti, da pa za nekatere Ptujčane, zlasti tiste, ki zasedajo ključne položaje v gospodarstvu, javnih zavodih in tudi politiki in ki naj bi predstavljali intelektualno jedro tega okolja, ti dogodki niso pomembni, iz njihovih ust, ne boste verjeli, pa je tudi najpogosteje slišati, da se na Ptuju ne dogaja nič. Kako si sicer razlagati dejstvo, da jih tudi letos ni bilo videti na nobenem, prav nobenem dogodku festivala Art, nekateri med njimi se imajo celo za kulturne mecene in uspešne kulturne menedžerje. Pa so v mestu gostovali izjemni umetniki! Zame osebno je bil vrhunec koncert ameriškega pianista in skladatelja Chrisa Jarretta, čigar predniki izvirajo iz Prekmurja, njegov brat Keith pa je najpomembnejši živeči jazz pianist. Morda pa je problem v tem, da je na Ptuju na teh dogodkih še vedno premalo smetane, da bi lahko občudovala njihove toalete, ali pa tudi strah, da v svoji percepciji mesta in z njim povezanega dogajanja ne bodo »razumljeni«. Težko je biti svetovljan, če še svojega mesta ne poznaš in ga nimaš rad! Majda Goznik Foto: SM Zbrani vaščani in vaščanke Placarja so z zanimanjem poslušali nasvete in praktične izkušnje, kako bi lahko z domačega vrta ali njive iztržili kakšen evro več. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • O plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru Nevarno dirkanje z motornimi čolni in vodnimi skuterji Mestni svetniki so se na četrti seji sveta 21. februarja lotili razprave o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Sedaj čakajo na mnenja vseh, ki se jih odlok dotika, tudi Zavoda za varstvo narave, saj še ni končano opazovanje vpliva plovbe na naravo oziroma živali; potekalo bo do konca septembra. Spremembe, ki so jih predlagali, naj bi prinesle bolj življenjske rešitve, tudi to, da bi lahko treningi klubov oziroma tekmovalcev, ki so člani Kajakaške, Veslaške in Jadralne zveze Slovenije, potekali tudi zunaj sezone, ki se začne na Ptujskem jezeru 1. maja in zaključi 30. septembra, da Tilen Vidovič in drugi ptujski tekmovalci več ne bi imeli težav s treningi, kot jih imajo sedaj. V bistvu gre za spremembe, ki zadevajo časovno in prostorsko opredelitev plovbne-ga režima, da bi vodna ponudba in navtični turizem postala pomemben člen v ptujski ponudbi. Sezono naj bi podaljšali tudi ladjici Čigri. Plovbno območje je reka Drava od sotočja pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero do območja 500 metrov pred jezom v Markovcih. Ptujsko jezero je v zadnjih letih naredilo veliko na prepoznavnosti, kar ima za posledico večji obisk ne samo iz Slovenije, temveč tudi tujine. Vse več gostov išče sprostitev na vodi v vožnji s kajaki in ka- Foto: Črtomir Goznik Na reki Dravi in Ptujskem jezeru lahko opazimo številne kršitve dovoljenih hitrosti, nadzora pa praktično ni. nuji, vedno več pa je tudi čolnov na motorni pogon. Ptujsko jezero je edino v Sloveniji, ki dovoljuje vožnjo vseh plovil na motorni pogon, ne glede na moč in dolžino, vendar z omejeno hitrostjo. Žal pa mnogi uporabniki ne upoštevajo omejitev iz odloka. Problem je, ker nadzora Foto: Črtomir Goznik Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj praktično ni; ne izvajajo ga inšpekcijske službe niti mestni redarji, kaj šele policija, saj nimajo s čim stopiti kršilcem na prste, ker nimajo s čim meriti njihove hitrosti niti nimajo usposobljenih ljudi, da bi lahko kaznovali kršitelje, so povedali občani, ki že nekaj časa opozarjajo na nevarne voznike na območju reke Drave in Ptujskega jezera, ki ne upoštevajo, da je v coni B najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini do prvega mostu 20 km, v nadaljevanju do sotočja pri Termah pa 6 km in da je plovba v tej coni prepovedana v razdalji 50 metrov od obale, kar je tudi označeno. »Ob občutno prekoračeni dovoljeni hitrosti večina ne upošteva že omenjene 50-me-trske razdalje od obale; vozijo se 10 metrov od obale s polno hitrostjo in pričakujejo, da jih bomo občani pri tem nedovo- ljenem početju, motečem za ljudi in živali, še občudovali,« je te dni nejevoljen povedal eden od občanov, ki se je o tem, kako vodne divjake zaustaviti, da ne bo prišlo do nesreče, zanimal v Mestni hiši, a pravega odgovora ni dobil. Skrbnik plovbnega režima je podjetje Javne službe, izvajalec v njihovem imenu pa BD Ranca Ptuj, ki pa nima možnosti, da bi kogarkoli ob kršitvah sankcioniralo, lahko zgolj opozarjajo, pravi predsednik BD Ranca Emil Mesaric. Kaznovanje je glede na zakonodajo v pristojnosti inšpektorja za celinske vode, v Sloveniji pa je za vse celinske vode samo eden in na Ptuj pride enkrat letno, kar je premalo. Po občinskem odloku je nadzor v pristojnosti mestnega redarstva in skladno z zakonom tudi policije. Emil Mesarič je ob obravnavi varnostne ocene v MO Ptuj že večkrat opozoril, da je treba tudi plovbo po Dravi in Ptujskem jezeru obravnavati kot cestni promet. Še vedno ostaja tudi le pri prizadevanjih, da bi ptujska policija dobila motorni čoln. Če bi bila policija na plovbnem območju, bi bil vzpostavljen red, je te dni, ko je na vodi gneča, povedal Mesarič. Dokler ne bomo sankcionirali prehitrih voznikov skuterjev in motornih čolnov, kar lahko naredijo le redarji in policija, bomo priče nespoštovanju določil plovbnega režima. Problem je tudi, da se mnogi zapeljejo celo v staro strugo in kanal, kar je tudi prepovedano in bi moralo biti sankcionirano. Ob lepem vremenu oziroma ob koncu tedna spustijo v pri- Svet je majhen Evropa se igra multikulturnost Cela Evropa je v zadnjih tednih osredotočena na grozljive slike posledic »terorističnega« napada na Norveškem. Cel svet se zgraža in sodi. Vsi skušajo pomagati tamkajšnji vladi, številne varnostne agencije so nudile usluge, da bi raziskale podrobnosti atentata oziroma razloge zanj. Po resnici povedano je analiza dogodka precej enostavna in se lahko razdeli na dva nivoja: »tehnični« in geosocialni. Prvi pomeni razumevanje samega dogodka, iz katerega lahko sklepamo le na površnost norveških varnostnih služb in veliko blamažo za to državo. Atentator je bil del sodobnega življenja, ki poteka dandanes po spletnih straneh socialnih mrež. Objavljal je svoje slike in namere. Pojasnjevalje svoje življenjske cilje na način, da je vse, kar danes preostane norveški policiji (ki je že nekaj mescev vedela tudi za krajo velike količine gnojila, potrebnega za izdelavo »domače« bombe), da se vpraša, zakaj ni prej ukrepala. Tamkajšnje oblasti lahko krivijo le same sebe zaradi pomanjkanja preventive. Vlada, ko bo minil časa žalovanja, bi morala politično odgovarjati pred parlamentom in pred javnostjo za najhujšo kršitev državnega miru od konca svetovne vojne. Drugi razlog, ki smo ga omenili, pa je geosocialni. To pomeni, da lahko najdemo v analizi sodobne družbe razloge za takšna početja. Atentator je želel »sporočiti« lastno nasprotovanje odprtosti Norveške do imigracije in da ne podpira tako imenovane multikulturnosti evropske družbe. V Evropi je socialno ozračje nemirno. Kaj se dogaja? Celinski voditelji vrsto let gradijo našo veliko skupnost na temeljih »multikulturnega dialoga«, kar pomeni, da se moramo soočati z ostalimi svetovnimi civilizacijami na enaki ravni in sprejeti tudi druge poglede, ker - teoretično - imajo v sebi vedno nekaj dobrega, iz česar moramo izvleči nova spoznanja, in ker imajo tudi drugi narodi stališča, ki jih moramo mi, Evropejci, sprejeti. V vsem tem ni nič slabega in vsak normalno razgledan človek se bo strinjal s predpostavkami, vendar Evropa od druge svetovne vojne naprej živi v stalni krizi samopodobe. Počuti se kriva za velike napake oziroma zgodovinske zločine in zato se boji jasnega nastopa v mednarodni politiki. Da bi izpadla »politično korektna«, sije izmislila pojem mul-tikulturnega dialoga, vendar je sam po sebi »dialog« mogoč le, če so strani, ki komunicirajo, na enakem nivoju. Biti na enakem nivoju pa pomeni, da ima vsak o sebi jasno predstavo o tem, kdo je, zakaj obstaja, kakšno zgodovino ima za seboj, kakšne vrednote predstavlja in kaj mu je smisel življenja. Evropa kot celinska skupnost tega nima in multikul-turni dialog je do danes izpadel kot neka velika predstava, v kateri se moramo imeti vsi radi in zaradi katere moramo sprejeti vse možne vale imigracij, ki ne spoštujejo naše kulture, temveč zahtevajo uvoz svoje. Zato prihaja do kratkega stika v naši družbi. Evropa je v tem trenutku kot izgubljena, v krizi. Nima pojma, zakaj obstaja in kakšna je njena zgodovinska vloga v svetu. V krizi pa se nahaja, ker nima več močnih, karizma-tičnihpolitičnih voditeljev, ki bi ji pokazali pot. Nimamo več De Gasperjev, Shummanov, Adenauerjev. Zagotovo jih ne nadomeščajo - z vsem možnim spoštovanjem do njihovih težkih nalog - birokrati, kot so Van Rumpuy ali Ashtonova. Da bi Evropa spoznala sama sebe, da bi imela lastno podobo, potrebuje temeljno filozofijo, zunanjo politiko, smisel obstoja. Evropa se mora zavedati, da predstavlja tisočletno zgodovino, principe in da ima vrednote, ki se lahko kosajo z ostalimi po svetu. Šele ko bomo spoznali tole preprosto resnico, se bomo zavedali našega pomena, bomo prepoznali sami sebe in se bomo lahko igrali »multikulturnega dialoga«! Dokler tega ne bomo razumeli in dokler ne bomo rešili celine pred propadom politične kvalitete, tvegamo, da se nam vse poruši zaradi notranje napetosti. To je ozračje, ki pripelje do nesmiselnih nacionalizmov, ki so vedno prisotni v našem prostoru, a jim vendarle ne smemo dati dodatnih razlogov, da pridejo do močnejšega izraza. Tudi atentator iz Osla je produkt vseh teh problemov. Tehnično gledano bi se lahko preventivno ukrepalo, a zvoniti po toči ni smiselno. Nam, evropski narodom, preostane le možnost razumevanja in odgovornost »preventivnega« političnega ukrepanja, da bodo voditelji razumeli splošno, globlje sporočilo. Laris Gaiser stanišču Ranca na jezero in reko Dravo tudi do 40 motornih plovil. Emil Mesarič pričakuje, da bodo mestni svetniki (prav tako tudi markovski, saj plovbni režim sporazumno določata obe občini) še letos sprejeli spremembe in dopolnitve odloka, ki prinašajo bolj življenjsko uporabo reke in jezera, z njim pa želijo omejiti tudi vožnjo skuterjev, ki naj bi bila dovoljena le na enem območju, in da bodo ptujski policisti končno dobili čoln, da bo možen nadzor nad vozniki motornih čolnov in vodnih skuterjev, ki povzročajo težave. Ptuj • Ob prazniku mestne občine Sodelovanje pomembnejše od tekmovalnosti „V tem trenutku posvečamo največ aktivnosti in pozornosti pripravi ustrezne dokumentacije za pridobivanje državnih in evropskih sredstev za posamezne investicije. Te so povezane predvsem z izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke, so pa še nekatere druge za izboljšanje kakovosti življenja v MO Ptuj," je pred letošnjim praznikom MO Ptuj povedal župan MO Ptuj Štefan Čelan. Gospod župan, kaj prinaša letošnje praznovanje praznika MO Ptuj? „V zadnjih letih smo v počastitev občinskega praznika program dogodkov zelo razširili in popestrili. Skoraj štirinajstdnevno dogajanje bo zagotovo potešilo pričakovanja različnih socialnih struktur od naših najmlajših do tistih v tretjem življenjskem obdobju. Veseli me, da se iz leta v leto kakovost ponudbe izboljšuje. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da se v našem mestu v poletnih mesecih zvrsti veliko prireditev z mednarodno udeležbo." Čeprav v zadnjih letih v teh prazničnih dneh ni bilo nekih odmevnih dogodkov, takšnih z rezanjem vrvic, se v najstarejšem slovenskem mestu vendarle dogaja veliko. Kaj bi želeli ob tej priložnosti še posebej izpostaviti? „Res je, da se je burni investicijski ciklus, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, nekoliko zaustavil. Z vidika varovanja osnovnih človekovih dobrin je po moji oceni trenutna kriza dobrodošla. Kaj nam bodo jutri pomagale asfaltirane ceste in pozidana rodovitna polja, če bomo ostali brez pitne vode in kakovostne hrane. Pred nami je prvo leto izvajanja štiriletnega programa, ki smo ga ob lanskih volitvah predstavili našim občankam ^^ Audi SEfl • TEHNIČNI -=t*" PREGLEDI C H RYS LEIÍ 0 fP Mercedes-Benz nance Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 www.dominko.si Foto: Črtomir Goznik Stefan Celan, župan MO Ptuj in občanom. V tem trenutku posvečamo največ aktivnosti in pozornosti pripravi ustrezne dokumentacije za pridobivanje državnih in evropskih sredstev za posamezne investicije. Te so povezane predvsem z izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke. Na področju predšolske vzgoje gradimo dodatne HHHHEEEE V0D0V0I - JGREVANJ - -ADAPTACIJE KOPALNIC Mmm faiÉ Q© m prcmmlLm Mu) In Zdenko GASENBURGER s.p. Slovenja vas 62, 2250 Ptuj Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341 email: zdenko.gasenburger@siol.net, www.gasenburger-sp.si kapacitete v vrtcu Podlesek, ki bi morale biti na razpolago letošnjo jesen. V četrtni skupnosti Spuhlja se gradi športni park. Na področju cestne infrastrukture pa potekajo dela na rekonstrukciji regionalnih cest skozi Novo vas in Podvince. V dominikanskem samostanu potekajo pripravljalna dela za izgradnjo sodobnega kongresno-kultur-nega središča. V prostorih nekdanje vojašnice pa bomo v kratkem dobili nove prostore za Zgodovinski arhiv in enoto zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine." Kaj lahko ob tej priložnosti poveste o nekaterih turističnih projektih, ki jih mesto snuje že nekaj časa, oziroma kako na splošno gledate na razvoj turizma, še posebej v tistem delu, ki je povezan s športom? „Kljub številnim investicijam, ki smo jih izvedli v zadnjih letih na področju turizma, nas čaka še veliko dela, če želimo živeti od te dejavnosti. Z novim vodstvom poslovne skupine Sava smo opravili delne pogovore in se seznanili z njihovimi načrti na področju nadaljnjega razvoja turizma v našem mestu. Oboji se namreč zavedamo, da je potrebno še veliko vlaganj v no-čitvene kapacitete, če želimo v naše mesto pridobiti večje in večdnevne dogodke. Kleparstvo Robert Hercog, s.p. Hermanova ulica 3, Ptuj Telefon: 02 787 88 30 Gsm: 031 500 598 Iskrene čestitke za praznik MO Ptuj! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje! Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik fj TEHCEiMTE Puhova 15, 2250 Ptuj Telefon 02 7879 610, faks 02 7879 615 info@tehcenter.si, www.tehcenter.si TRGOVINA Črna metalurgija Barvna metalurgija Tehnični izdelki PROIZVODNJA Procesna oprema za železarne Oprema za aluminijsko industrijo Deli in oprema za avtomobilsko industrijo Procesna oprema za rudarstvo Deli za energetiko Strojna obdelava in ključavničarske storitve Ostrenje in izdelava novih orodij Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj! Posebno področje pa predstavlja tako imenovani športni turizem. V zadnjih letih smo v Termah Ptuj na tem področju veliko pridobili. Z izgradnjo športne infrastrukture smo pogoje za razvoj tovrstnega turizma znatno izboljšali. Veseli smo številnih pohval, ki smo jih prejeli od nogometne in košarkarske reprezentance o naši kakovostni ponudbi. Razveseljuje pa tudi podatek, da smo z obstoječo ponudbo zadovoljili zahteve mnogih mednarodnih klubov, ki so si naše mesto izbrali za bazične priprave. Kaj vse nam ponujajo vodni športi, je moč videti na našem »Ptujskem morju«. Ob številnih državnih prvenstvih na vodni površini se vedno bolj uveljavlja tudi mednarodni turnir v odbojki na mivki. Prvi v Sloveniji smo postavili žičnico na vodi in jo kronali s postavitvijo svetovnega in Guinnessovega rekorda v deskanju na plavajoči vodni tirnici." Pred kratkim ste obiskali Rusijo. V kakšni povezavi oziroma s kakšnim ciljem? „Obisk v Rusiji je večpomenski. V oktobru 2011 bo rusko ministrstvo za energetiko preko svojega inštituta odprlo predstavništvo za evropske trge. To je prva tovrstna institucija v Evropi, ki bo imela sedež na Ptuju. Osnovni namen te institucije je v povezovanju ruske in slovenske znanosti ter ruskega in slovenskega gospodarstva. Rusko ministrstvo za energetiko me je povabilo k sodelovanju pri izvedbi tega dogodka. Na zadnjem obisku v Moskvi smo dorekli vse podrobnosti okrog izvedbe znanstvenega simpozija, kulturnega programa in odprtja predstavništva. Drugo pomembno področje pa je povezano s privabljanjem ruskih investitorjev v naše mesto. Seznanil sem se z ruskimi investitorji, ki želijo vlagati v našem okolju. V letošnjih jesenskih mesecih ali spomladanskih mesecih naslednjega leta pričakujem širšo delegacijo potencialnih investitorjev, ki si bodo ogledali našo ponudbo." Kaj spodbudnega lahko občanom Ptuja kljub krizi poveste v teh prazničnih dneh? „Naše mesto je skozi svojo dolgoletno zgodovino doži- TMD Invest, d. o. o., se predstavlja Kakovost je njihova glavna referenca TMD Invest, d. o. o., ki ima sedež na Prešernovi 30 na Ptuju, spada med srednje velike projektivne biroje. Ponaša se že z osemnajstletnimi izkušnjami, z zaupanja vrednim kolektivom 14 zaposlenih, ki pri svojem delu stavijo na kvaliteto, znanje, zanesljivost, poštenje, partnerstvo. Pomagajo pa si tudi z zunanjimi sodelavci, odvisno od kompleksnosti posameznega projekta. Na leto v povprečju pripravijo od 120 do 150 projektov, je povedala nova direktorica TMD Investa, d. o. o., Polonca Dre-venšek Ranfl, univ. dipl. ing. gradbeništva, ki so jo lastniki izbrali, da nadaljuje delo dosedanjega direktorja in solastnika Janeza Meznariča; ta se je 1. maja letos upokojil. Delo biroja do potankosti pozna, v njem je delala že kot študentka in si nabirala potrebne izkušnje in znanje. Hišna projektanta sta arhitekta Gregor Kraševac in Andrej Pilih, ki sta podpisana pod vsemi referenčnimi projekti TMD Investa. Vsak objekt je najprej zaznamovan z idejo arhitekta, to je tudi tisto, kar se vidi navzven, čeprav so pri vsakem projektu pomembne tudi vse druge faze, pove direktorica. Dejavnosti podjetja so izdelava projektne dokumentacije za posamezne faze (IZ, IP PGD, PZI, PID), izdelava projektne dokumentacije za najrazličnejše objekte, od najenostavnejših objektov (vrtne lope, garaže, stanovanjske hiše ...) do zahtevnejših objektov (upravne stavbe, šole,vrtci, gledališča, industrijske stavbe ...), objekti nizkih gradenj: kanalizacije, ceste, kolesarske steze, krožišča, avtobusna postajališča, stadioni; priprava investicijske dokumentacije, geodetske storitve, izdelava delov projektne dokumentacije (vodilna mapa, urbanistični del, arhitektura, konstrukcija, elektroinstalacije, strojne instalacije, zunanja ureditev, nizke gradnje, popis del za vse dele projektne dokumentacije, elaborati, študije), ob tem pa še urejanje in svetovanje pri pridobivanju projektnih pogojev, soglasij, priprava vloge za gradbeno dovoljenje, gradbeni nadzor in sodelovanje v komisijah za tehnični pregled objektov. Na kratko povedano, za investitorje pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, jih vodijo od samega začetka, ideje, do trenutka, ko , objekt vstopi v funkcijo oziroma zaživi. Delajo za zasebne a investitorje, veliko pa tudi za občine na Ptujskem, za katere i pripravljajo vso projektno dokumentacijo, opravljajo tudi | nadzor nad gradnjo, da imajo stik tudi z neposrednim iz- Polonca Drevenšek Ranfl, direktorica družbe TMD Invest, d. o. o. vajanjem posameznih investicij, to pa tudi pomeni, da morajo biti na tekočem z vsemi novimi tehnologijami, poznati vso računalniško tehnologijo, saj se načrti že dolgo več ne rišejo na roko. V vseh letih dela so si pridobili veliko zaupanje lokalnih skupnosti, njihova referenca je kakovostno minulo delo, ki jih vodi v nove posle. Svoj delokrog želijo še razširiti, vstopiti v širši slovenski prostor, pri tem jim bo v veliko pomoč tudi lična brošura, v kateri predstavljajo svojo dejavnost oziroma reference. Med te sodijo novogradnja OS s telovadnico v Zetalah, OS Kidričevo - prizidek za potrebe de-vetletke, OS Mladika - mansarda, OS Videm - mansarda, petoddelčni vrtec na Hajdini, poslovni objekt MP d. o. o., Ptuj, Tovarna biodizla Rače, poslovni objekt Peronk&Petek Ptuj, poslovno-stanovanjski objekt z lekarno Gorišnica, ZJ ZD Ptuj - nadzidava trakta A in veznega trakta ter številni drugi. V tem trenutku zaključujejo projekt sedemoddelčne-ga vrtca in treh oddelkov šole za občino Domžale, pred kratkim so oddali projekt Stare steklarske za MO Ptuj v sodelovanju z odgovornim vodjem projekta, arhitektom Lovrencem Cvetkom. V gradnji pa je kulturno-poslovni center Majšperk, pred začetkom gradnje pa je večnamenski kulturni center Juršinci, turistično-prireditvena dvorana Cirkulane in še nekateri drugi objekti. Največja referenca pa so zadovoljni kupci, ki se vračajo. Ni dovolj samo kakovostno izdelana dokumentacija, pomembna je tudi kakovostna izgradnja objekta, da se v njem investitor dobro počuti in da objekt tudi dobro funkcionira v racionalnem in vseh drugih pogledih, poudarja direktorica Polonca Drevenšek Ranfl. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Že tretje leto zapored predstavlja festival Art vrhunec ptujskega poletnega festivalskega dogajanja. Novogradnja vrtca Podlesek velo veliko različnega gorja in kriz. A so se vedno našli ljudje, ki so v takšnih trenutkih znali poiskati nove poti. Prepričan sem, da tudi v sedanjih generacijah živijo takšni, ki v krizah vidijo priložnost za nove in boljše poti. Vse tiste, ki se nam želite pridružiti pri iskanju čim boljših rešitev za dvig kakovosti življenja naših sokra-janov, vabim k sodelovanju. Mnogi sodobni znanstveniki in filozofi so spoznali, da je za uspešen družbeni razvoj veliko pomembnejše sodelovanje med sposobnimi skupinami in ne tekmovanje med najsposobnejšimi posamezniki." MG REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO agr(9leimter rezervni deli, trgovina, d.o.o. Ptuj Ormoška cesta 21 , 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 11 F / ¡Aarta.puenik@amis.net NOVO: LINIJA KERASTASE Ob prazniku mestne občine Ptuj vam čestitajo: MZP Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.O.O. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim poslovnim partnerjem ter strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. GRADBIRO d.o.o. www, gradbiro.si, Gradbiro@siol.net PROJEKTIRANJE Urbanistična dokumentacija ► Načrti hiš, poslovnih objektov ►Tipski projekti, legalizacije ► Nadzor del, koordinatorstvo ►Varnostni načrti NEPREMIČNINE ► Posredovanje nepremičnin ► Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIM!, KVALITETNIMI in STROKOVNIMI STORITVAMI Milošič Danilo elektronika Milošič Danilo elektronika Miložič Danilo s.p. Vareja 2A, 2284 Videm pri Ptuju PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tuš mobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, svojim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. 'Trgovina s ted^tiiom očim čestita ob občinskem prazniku ter vas vabi s pestro izbiro moškega, ženskega in otroškega tekstila ter obutve. Kodrič Minka s.p.. Ob železnici 14,2250 Ptuj, gsm.: 051412 059 IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! Delovni čoi: - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337 mail: antolic.marko@siol.net Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami. Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o. Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax: 02 773 0451 www.simam.si, info@simam.si Vredni ste najboljše storitve ! Ob občinskem prazniku želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče. RENAULT Ob občinskem prazniku čestitamo vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj pgtowjivto skupina Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 Silina d.o.o., Ormoška c. 23, tel.: 02 749 35 12 www.petovia-avto.si a tila fkotila fk www.markomark.si Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku. Od tod in tam Ptuj • Prvi festival otroške ustvarjalnosti Foto: Črtomir Goznik Z zaključno prireditvijo - spletom pesmi, glasbe in plesa ter filmom o festivalskem dogajanju, na dvorišču minoritskega samostana, ki je bila 3. avgusta - se je končal 1. festival otroške ustvarjalnosti Aye. Potekal je od 29. julija do 3■ avgusta v Sončnem parku in na ptujskem gradu z dvanajstimi delavnicami, v katerih so se družili otroci, njihovi starši, dedki in babice, in predavanji o energijah narave■ Festival, ki mlade in njihove starše vabi v naravo, stran od televizorjev, v spoznavanje mesta in njegovih kotičkov ter promocijo Ptuja v najširšem pomenu besede, je postal sestavni del projekta EPK 2012■ S svojo vsebino in naravnanostjo je obogatil festivalsko vsebino projekta, saj otroške ustvarjalnosti ne spodbuja noben drugi ptujski festivalski projekt. »Namenjen je delovanju za pozitivne spremembe na Ptuju in spoštovanju naših prednikov, «je med drugim na zaključni slovesnosti povedala Natalija Resmk Gavez v imenu organizatorja festivala Aye, društva Čar griča, ki se je pri izvedbi festival povezal z zavodi s področja kulture in izobraževanja. MG Ptuj • Na sejmu manj kramarjev Letošnji Ožbaltov sejem, katerega sejemski dan je sicer 5. avgust, je letos k nakupu vabil predčasno, že 2. avgusta. Tistih, ki so si letos na njem rezervirali sejemski prostor, je bilo okrog sto, so povedali v Komunalnem podjetju Ptuj, na Jurijevem (23■ aprila) in Katarininem sejmu (25. novembra) pa jih je po navadi med 140 in 150■ Manj je bilo predvsem kramarjev, tistih, ki so prodajali stara oblačila in obutev, ker jih je po vsej verjetnosti presenetil letošnji datum sejma. Z njim so morali pohiteti zaradi prazničnega dogajanja in ker se bo praznično dogajanje na ptujski tržnici začelo že nocoj in trajalo bo vse do nedelje, 7. avgusta. Ne glede na to pa je bil tudi letos Ožbaltov sejem solidno obiskan, upati je, da je bil temu primeren tudi izkupiček prodajalcev■ Ptujski sejmi, ki segajo že v deveto in deseto stoletje, saj sije mesto prvič sejemske pravice pridobilo že konec devetega stoletja, se še vedno dogajajo v tradicionalni obliki, kljub temu da se v mestu že dolgo pogovarjajo o tem, da bi jih modernizirali - karkoli že to pomeni. MG KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si^^^^^Bq/«w Kolarič ¡¡.p. Iskrene čestitke ob prazniku M0 Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 Tel: 771-9511,779-4361, fes 779-4781, e-mail: pss.ptuj@sioi.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! Glej zeleno. NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VZDRŽEVANJE KOMUNALNE HIDROTEHNIKE delaj modro ! OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. Tenzor, d.o.o.. Mariborska c. 13, Ptuj j www.tenzor.si Poslovnim partnerjem, cenjenim strankam ter občanom Čfestitamo za praznik občine Ptuj. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTU|, d.d.. 8 Štajerski Gospodarstvo, obrt, podjetništvo petek • 5. avgusta 2011 Draženci • Perutnina Ptuj gradi Bioplinarna bo dokončana do konca leta Potem ko je lani kar precej zavrelo med krajani Suhe veje in TUrnišč, ustanovili so tudi civilno iniciativo proti gradnji velike Perutninine bioplinarne v Dražencih, je letos julija gradnja objekta stekla. Po besedah odgovornega moža za ta projekt, Bojana Pahorja, sicer tudi direktorja PP Energija, bo bioelektrarna začela poskusno obratovati v začetku naslednjega leta. Po kar burnih razpravah in nasprotovanju omenjene civilne iniciative je torej Perutnini Ptuj vendarle uspelo umestiti objekt v Dražence, kot pravi Pahor, pa se gradi tehnološko vrhunsko dodelan sistem, kar so zagotavljali že v času pridobivanja dokumentacije: „Naša najpomembnejša prednost je, da je to po vseh dostopnih primerljivih podatkih na globalnem nivoju edina komercialno uspešna tehnologija na trgu, ki omogoča uporabo več kot 30 odstotkov piščančjega gnoja v substratu; v našem konkretnem primeru celo 65 odstotkov. Druge tehnologije tega ne omogočajo, kar pomeni, da morajo za svoje uspešno delovanje uporabiti tudi do 70 odstotkov in več zelene bio-mase, največkrat žal koruzne silaže. Ker je za nas koruza strateška surovina (hrana), smo želeli njen vnos zmanjšati na najnižjo možno stopnjo. Sama tehnologija zaradi svoje patentirane modularne gradnje zavzema bistveno manj prostora in zaradi inovativne tehnike mešanja ter maksimalnega izkoristka substrata zahteva tudi manj vhodnega materia- la. Obstoječo tehnologijo smo zaradi lastne eksplicitne zahteve še nadgradili s sistemom za recikliranje procesne vode in redukcijo amonijaka ter s sistemom za čiščenje zraka, ki bo v celoti preprečil eventualno uhajanje emisij vonjav iz naprave. Nosilec tehnologije, podjetje Ruckert NatUrgas iz Nemčije, je sicer v letu 2008 dobil priznanje neodvisnega nemškega Kuratorija za gradnjo in tehniko v kmetijstvu (KTBL) za podobno napravo za najboljšo bioplinarno v Nemčiji. V Nemčiji je sicer trenutno že več kot 5000 delujočih bioplinskih elektrarn, zato smo res prepričani in upravičeno ponosni, da smo izbrali najboljšo razpoložljivo tehnologijo, ki pa smo jo še dodatno nadgradili." Vgrajena bo trenutno najsodobnejša tehnologija Glede dvomov in zahtev ter vprašanj, ki jih je bilo lani veliko slišati s civilne iniciative, pa Pahor pravi: „Že pred samim začetkom in celoten čas priprave projekta smo se, tudi zaradi informacij o podobnih Direktor PP Energija Bojan Pahor: „Nobena od devetih strank v postopku obsežnega procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja za bioplinarno Draženci ni imela pripomb na pravnomočnost gradbenega dovoljenja." Predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser je na vprašanje, ali je žerjav v Dražencih znak, da se je začela gradnja bioplinarne, odgovoril tako: „Gradbeni žerjavi so vedno realni odraz investicijskega premika v vsakem prostoru, kjer se pojavijo. Še posebej pa je to izrazito v sedanjem času, ko investicije niso več vsakdanji pojav. Zato še toliko bolj odražajo razvojno moč in zelo smo zadovoljni, da bomo območje Dražencev oplemenitili s projektom, ki smo ga snovali precej časa in ki nam bo omogočil izjemno inovativen prispevek na eni strani k sonaravnemu pridobivanju zelene energije, na drugi strani pa k strategiji, da bomo v Perutnini Ptuj v naslednjem obdobju uresničili tako imenovani tehnološki proces 'zero waste' na ravni celega koncerna. To pomeni, da bomo vso potrebno energijo za upravljanje koncerna proizvedli sami. To nam je med drugim omogočila tudi nova tehnologija, ki jo implementiramo v elektrarno v Dra-žencih, saj predstavlja bistven preskok v znižanju potrebnih količin zelene mase pri proizvodnji tovrstne električne energije." projektih drugod po Sloveniji, zavedali, da je projekt občutljive narave in da ga je zato treba še posebej previdno načrtovati. Zato projekta nismo nadaljevali, dokler nismo bili popolnoma prepričani v izbor prave tehnologije in drugih vključenih tehnoloških rešitev. Posledica tega je podpis pogodbe z nosilcem naslova „Najboljša bioplinarna v Nemčiji leta 2008" ter vključitev omenjenih sistemov v tehnologijo. S tem smo več kot izpolnili vse zakonske zahteve v Sloveniji in EU ter zagotovili, da je vplivno območje delovanja naprave najmanjše možno. Smo eni redkih, če ne celo edini med 'bioplinarji', ki smo pravnomočno okoljevar-stveno dovoljenje (t. i. IPPC-dovoljenje) pridobili pred izdajo gradbenega dovoljenja, kjer so bila vsa vprašanja, še posebej tudi vsa vprašanja lokalnega okolja, argumentirano pojasnjena. Stroka je temu pritrdila in zato izdala IPPC-dovoljenje, poskrbeli pa smo tudi za zmanjšanje emisij formaldehida na vrednost pod 20 mg/m3; tako da smo dodatno investirali v najnovejši in najmodernejši sistem za zniževanje formaldehida v emisijah. Čeprav veljavna zakonodaja v EU in Sloveniji dovoljuje 60 mg/m3 formaldehida na izpu- hu, sistem za zmanjševanje formaldehida Cl.Air, ki ga bomo instalirali, celo zagotavlja izpuste pod 20 mg/m3 Večino vhodnih surovin bo zagotavljala PP Gradbeno dovoljenje za bi-oplinarno je bilo izdano 20. junija letos: „Nobena od devetih strank v postopku obsežnega procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja za bi-oplinarno Draženci ni imela pripomb na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, tako smo zemeljska dela lahko začeli en mesec kasneje, 11. julija. Dela potekajo intenzivno in v skladu s prilagojenim terminskim načrtom. Objekt bo imel nazivno moč 999 kW električne energije in okoli 1,1 MW toplotne energije. Slednjo bomo delno pretvorili v paro, ki jo bomo poleg vroče vode za sušenje uporabljali za peletiranje krmil v bližnji Tovarni krmil in s tem nadomestili fosilna goriva, ki smo jih za sušenje in za peletiranje uporabljali doslej." Skoraj ves vhodni material oziroma surovine za predelavo bodo v Perutnini zagotavljali kar sami; od tega bo, kot je povedal Pahor, večina (nad 65 odstotkov) piščančjega gnoja in do 15 odstotkov koruzne silaže: „Okoli 10 odstotkov je flotata, preostalih 10 odstotkov pa predstavlja glicerin, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji biogoriva iz oljne repice. Predpogodbe za dobavo materiala z dobavitelji so podpisane." Bioplinska elektrarna je sicer v celoti v lasti družbe PP Energija, d. o. o., ki je tudi edini investitor celotnega projekta, za izvedbo pa bodo poskrbeli z lastnim finančnim vložkom in najetimi krediti, medtem ko sredstev iz evropskih skladov niso pridobivali. SM Perutnina Ptuj oziroma podjetje PP Energija je v Dražencih, tik ob avtocesti, že začela gradnjo bioplinarne, ki naj bi poskusno začela obratovati v začetku naslednjega leta. Ivanjkovci • P&F usmerjen le v vinogradništvo Sadjarstvo naprodaj - dogovori v teku Poleg vinogradništva je v lasti podjetja P&F Jeruzalem Ormož tudi okrog 150 hektarjev vinogradov in njivskih površin, v Ivanjkovcih pa imajo tudi skladišča in hladilnico, kar omogoča kvalitetno skladiščenje jabolk. V obratu je zaposlenih 18 delavcev, v sezoni pa se jim pridružijo še sezonski. Podjetje P&F se je odločilo za prodajo obrata, ker je strategija družbe že od samega začetka prevzema novega lastnika primarno usmerjena v vinogradništvo kot glavno dejavnost. Skladno s tem je bil zastavljen cilj, da se posamezne dodatne dejavnosti, med katere spada tudi obrat sadjarstva, srednjeročno proda ustreznemu kupcu, nam je povedala direktorica Andreja Komel. Zato se obrat sadjarstvo izloča v novo podjetje, kar bo zagotavljalo pravno nasledstvo vsem zaposlenim. „Ločitev je potrebna, da se bo sadjarstvo Foto: Viki Ivanuša Jabolka že počasi zorijo. lažje spremljalo kot celota, hkrati pa bo na takšen način omogočena prodaja celotne dejavnosti. Pri iskanju ustreznega kupca iščemo podjetje, ki bo nadaljevalo predelavo jabolk ter tej panogi dalo nov zagon in razvojno perspektivo. Pri tem nam je od vsega najpomembneje, da se pri prodaji ohranijo vsa delovna mesta, celo z dodatno možnostjo novih delovnih mest v prihodnje. Takšen način prodaje se je s prodajo Mešalnice Ljutomer družbi Jata Emona, d. o. o., izkazal kot najprimernejši iz vseh omenjenih vidi- kov," je povedala Andreja Ko-mel in dodala, da so dogovori z zainteresiranimi že v teku. Zagotovila je tudi, da bodo delo v sadovnjakih, vse dokler bodo lastnik, še naprej opravljali v duhu dobrega gospodarja. Ob tem je spomnila na dejstvo, da so v zadnjih dveh letih v obrat vložili okrog 1,5 milijona evrov, in sicer za pro-titočne mreže ter drugo opremo. Pri prodaji jabolk še vedno na ustaljen način sodelujejo tudi z velikimi trgovci. Nespremenjeni pa tudi v prihodnje ostajajo pogoji sodelovanja (tako za obrat kot hladilnico) z okoliškimi pridelovalci, od katerih odkupujejo jabolka in zelenjavo. So pa spremenili način sodelovanja s sezonskimi delavci, ki so jim dolga leta pogodbe podaljševali praktično vse leto. Dejansko pa delavcev od meseca maja do konca julija ter nato v zimskih mesecih ne potrebujejo, zato so se z letošnjim letom odločili za optimizacijo. Oblikovali so ekipe in Andreja Komel je zatrdila, da bodo z dosedanjimi sezonskimi delavci redno sodelovali tudi v prihodnje, ko jih bodo potrebovali. Viki Ivanuša Foto: SM Foto: SM Juršinci • Ob 17. občinskem prazniku Najprej kulturni center, nato igrišče V občini Juršinci, kjer te dni potekajo številne prireditve ob letošnjem prazniku, so v zadnjem letu izvedli kar nekaj naložb, druge pa so v teku; med njimi ena finančno najzahtevnejših - prenova velikega multikulturnega centra v središču občine, ki se je začela prav v teh dneh. „V letu od minulega praznika smo uspešno zaključili dogradnjo občinske stavbe, v kateri imata zdaj nove prostore pošta in občinska uprava - pridobili smo zelo potrebno sejno sobo," je najprej povedal župan Alojz Kaučič. V teh dneh pa se zaključuje zunanja adaptacija celotne občinske stavbe s prizidkom, ki dobiva novo fasado. Zaključena je tudi gradnja nove čistilne naprave v naselju Juršinci s kapaciteto 500 populacijskih enot (PE), ki je že v poskusnem obratovanju in na katero se bodo v prvi fazi navezali javni objekti - šola, vrtec, občinska zgradba, pošta in zdravstveni dom: »Ob dokončanju se bo nanjo navezal še dom upokojencev in potem seveda celotno naselje Juršinci. Izgradnja čistilne naprave je zahtevala okoli 160.000 evrov, denar smo zagotovili iz proračuna oziroma pretežno iz zbrane komunalne takse.« V izgradnji je tudi dobrih 800 metrov ceste v Zagorcih, ki bo zahtevala 125.000 evrov: »Denar za to bomo dobili iz države, izvajalec, Cestno podjetje Ptuj, pa bo izplačilo prejel v dveh obrokih - pol letos in pol Prve aktivnosti za začetek izgradnje so se začele že v letu 2008, gradbeno dovoljenje je bilo izdano 2010. Takrat je Občina Juršinci uredila vso potrebno infrastrukturo za bodoči dom - od širitve ceste z dveh in pol na pet metrov do naslednje leto marca. V načrtu za letos je še ureditev cestnega odseka proti Zavcu v Sakušaku. Pripravljamo tudi projektno dokumentacijo za ureditev vaškega središča v Gabrniku, kjer se bodo modernizirali cesta, most, krožišče, uredili pločniki z javno razsvetljavo in zgradila čistilna naprava. To naložbo nameravamo realizirati skupaj z Direkcijo RS za ceste, večino lastnega deleža denarja pa bomo zagotovili s prijavo na javni razpis, ki je napovedan za letošnjo jesen. Upamo, da bo ureditve pločnika z javno razsvetljavo ter kanalizacijskega omrežja. Objekt gradi kot najugodnejši izbran izvajalec podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote, gradnja pa se je začela letos zgodaj spomladi. Zaen- tudi res objavljen, saj imamo v tem okviru še okoli 600.000 evrov neporabljenih sredstev,« je pojasnil Kaučič in še dodal, da bo ureditev središča Gabr-nika najverjetneje v delu naslednje leto ali leta 2013. Prav tako v občini čakajo na napovedan razpis za razvoj vaških središč, na katerega bodo prijavili projekt ureditve peš poti proti Gomili z modernizacijo vozišča in javno razsvetljavo v dolžini 2,5 kilometra; projekt je ocenjen na 600.000 evrov. krat vse teče v skladu s termin-skimi načrti, in če bo tako še naprej, naj bi se prvi uporabniki v novi dom vselili še pred koncem letošnjega leta. Prednost pri namestitvi bodo imeli občani Juršincev, sicer pa bo v novem domu lahko stanovalo ■ ; í^ííiW j yg^^h j te Sicer pa se je v Juršincih 1. avgusta začela dolgo pričakovana temeljita prenova velikega objekta v središču občine, iz katerega bo nastal kulturni center s prostori za društva in vinoteko: »Rekonstrukcijo bo izvajalo podjetje GP Project ing. Vrednost pogodbenih del znaša 963.000 evrov, večino sredstev pa smo si že zagoto- 56 ostarelih, ki bodo lahko izbirali med eno- in dvoposteljnimi sobami s samostojnimi sanitarijami. Kot so še sporočili iz Doma upokojencev Ptuj, bo v juršin-skem domu, ki je njihova dislocirana enota, na voljo tudi dnevni center oziroma dnevna oskrba za pet uporabnikov, ki bodo sicer živeli doma v svojih družinah, čez dan pa bodo lahko prihajali v dom. V novogradnji je predviden tudi velik prostor s kuhinjo in s skupnimi prostori za fizioterapijo, delovno terapijo, družabne aktivnosti ter ostale dejavnosti. Okolica doma bo urejena kot park, namenjen tako počitku kot druženju in raznim drugim aktivnostim, v katerih se bodo uporabnikom lahko pridružili tudi drugi občanih vseh starosti. Občina Juršinci je v neposredni bližini doma že uredila manjši športni center z lovskim domom in ribnikom, zelo blizu so tudi cerkev, zdravstveni dom z zdravnikom in zobozdravnikom ter lekarno in trgovino, tako da bodo imeli uporabniki juršinskega doma številne storitve praktično na dosegu roke. SM j® „St .'»»»«MBfifedi B\v* i i; Vi^ia J'J_ m vili iz prejšnjega razpisa RRP; gre za 714.000 evrov. Razliko bomo dodali iz proračuna, po načrtu pa bo kulturni center končan naslednje leto poleti.« V središču Juršincev je že zrasla nova stavba doma upokojencev, ki naj bi vrata za uporabnike odprl prav kmalu. Občina je že pred samo izgradnjo uredila celotno infrastrukturo do lokacije doma in mimo njega do športnega igrišča ter ribnika, kar je vse skupaj zahtevalo 120.000 evrov. Prav na tej lokaciji, za domom upokojencev, kjer trenutno že obstaja asfaltirano igrišče in igrišče za odbojko na mivki, pa bo občina po besedah župana Kaučiča v prihodnje uredila pravi športni center z velikim nogometnim igriščem: »To je ena od vizij razvoja naše občine, lokacija pa je za kaj takega res idealna. Za ureditev igrišča bomo, če bo šlo vse po sreči, odkupili še del zemljišča v smeri proti gozdu, kjer se bodo lahko uredile tribune za gledalce. Sicer pa je eden od prihodnjih ciljev tudi ureditev širokopasovnega omrežja; v tem projektu nas je skupaj povezanih devet občin, vendar letos na razpisu nismo bili izbrani za sofinanciranje. Vsekakor pa bomo pri tem projektu vztrajali še naprej in slej ko prej nam bo uspelo.« V predalu pa do nadaljnjega ostaja razširitev vrtca oziroma nadgradnja na obstoječem objektu šole in vrtca, kjer naj bi se naredile nove igralnice. Občina je namreč na zadnjem razpisu šolskega ministrstva pristala šele na 72. mestu. Bodo pa zato letos za otroke odprli novo, večje zunanje igrišče z igrali, za katera so del sredstev zbrali z dobrodelnim koncertom. Kot je povedal Alojz Kaučič, bodo še naprej posodabljali tudi cestno omrežje, upajo pa še, da bodo lahko čim prej začeli tudi urejati vaško središče od krožišča v Juršincih do cerkve, kamor je med drugim vključena tudi ureditve parkirnih prostorov na lokaciji sedanjega propadajočega objekta Pirat. »V načrtu je še ureditev vadbenega centra za gasilce, lovce ipd. v Mostju, česar se bomo lahko lotili po končani komasaciji zemljišč. N glede na vse našteto pa bomo načrte in projekte izvajali postopoma, glede na razpoložljiva sredstva ter pričakovane razpise - zadolževanje občine namreč vsaj zaenkrat ni predvideno,« je pogovor zaključil župan Alojz Kaučič. SM USPEH USTVARJANJA BOLJŠEGA JUTRI JE V POGUMU IN VOLJI PRIDNIH (NAŠIH) LJUDI. Z NJIMI PREMAGUJEŠ OVIRE, Z NJIMI ZMAGUJEŠ, Z NJIMI SI LAHKO VELIK IN MOČAN. OBČANKE IN OBČANI. S TO MISLIJO, VAM OB PRAZNOVANJU 17. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE. VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V SOBOTO, 6.8.2011 OB 17.00 URI V VEČNAMENSKI DVORANI. Val župan j Alojz Kaučič y Juršinci • Dom upokojencev raste Prvi uporabniki že konec leta Čeprav je bilo še pred začetkom izgradnje novega medgeneracijskega centra v središču Juršincev kar nekaj zapletov okoli izbire izvajalca, pa novogradnja doma zdaj zelo hitro napreduje in že kaže prve končne obrise objekta. H Župan Alojz Kaučič: „Letos se je začela finančno zahtevna in temeljita prenova kulturnega centra v središču občine, ki bo dokončan naslednje poletje." Med večjimi načrti sta širokopasovno omrežje ter ureditev velikega nogometnega igrišča pred lovskim domom (na posnetku). Foto: SM Foto: SM Ormož • Arheološka izkopavanja pred začetkom gradnje Dediščino preteklosti je treba spoštovati Ormož je velika zakladnica arheologije, saj je bila na prostoru, kjer danes stoji mesto, že v času pozne bronaste dobe in v začetku železne, okrog 800 let pred našim štetjem, naselbina, ki se je raztezala v okvirih današnjega mesta. Zato je ob gradnjah v centru mesta vedno treba arheološko raziskati predele pod današnjimi objekti, kjer so še ostanki takratnega naselja, ki je dominiralo nad strugo Drave in se je razvilo prav zaradi svojega strateškega položaja. Minuli teden so pričeli izkopavanja v Skolibrovi ulici za žu-pniščem. V bližini so leta 1979 že odkrili ostanke objekta iz pozne bronaste dobe z ognjišči in eno pečjo in manjšo količino gradiva. Gre za območje ob severnem obzidju, ki je varovalo mesto pred vsiljivci. Arheolog Branko Kerman iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki je v času našega obiska nadomeščal vodjo izkopavanj Ivana Žižka iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je povedal, da je izkopavanje v začetni fazi. Odgrinjajo zgornje plasti, ki pa so vse uničene, saj je na tem mestu stal objekt. Verjetno bo med izkopavanji več jasno in Foto: Viki Ivanuša Dijaki in študenti v počitniških dneh sodelujejo pri arheološkem izkopavanju. Foto: Viki Ivanuša Arheolog Branko Kerman iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota se bodo pokazale strukture iz prazgodovine. Na vprašanje, kaj pričakujejo, da bodo našli, pa je povedal, da so po navadi na takšnih najdiščih stvari zelo slabo ohranjene in najdejo le jame oziroma luknje kolov nekdanjih hiš, ki so tvorili del objekta. Težava je predvsem v tem, da je bil prostor ves čas poseljen in so se številni ostanki uničili in izbrisali. Ob navdušenju stroke pa običajno laiki, ki se jim mudi graditi, niso preveč navdušeni, ko pred gradnjo pridejo še arheologi. To gre razumeti, saj jih je strah, da bi se ob morebitni najdbi lahko čas izvedbe zavlekel in stroški povečali. Branko Kerman ima zelo rad svoje delo in pravi: „Fascinan-tno je, da živimo na razvalinah preteklih časov. Okolje bi moralo arheološka izkopavanja sprejemati z velikim veseljem, saj gre za njihovo dediščino, pomembno dediščino kraja. Kraj, ki nima dediščine, kulturnih spomenikov in obeležij, ki so jih zapustili predniki, je žalosten kraj. Če se dobro dogovorimo, postavimo roke, določimo območje izkopavanja in finančne okvirje, težav z izkopavanji ne Trije kralji • Trinajsti poletni tabor Prijeten in aktiven teden med vrstniki Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je med 25. in 30. julijem organizirala 13. otroški počitniški tabor na Pohorju, 12. zapored na Treh kraljih. Na Pohorje so lahko popeljali 35 otrok, vendar sta dva zadnji dan letovanje odpovedala in tako jih je bilo le 33. Za otroke je skrbelo pet spremljevalcev. „Namen je organizirati tabor, v katerem bodo aktivnosti vsakemu otroku dale možnost, da preživi prijeten in aktiven teden med svojimi vrstniki, hkrati pa se na nekem področju izkaže in potrdi, pokažejo pa se tudi njegova nagnjenja, sposobnosti, nadarjenosti in podobno. S temi aktivnostmi želimo spodbuditi mlade, da tudi sicer svoj prosti čas preživijo prijetno in zabavno, vendar na zdrav način," je povedala Maja Vaupotič Botolin iz LASa. Program dela ostaja okvirno ves čas enak - dopoldnevi so namenjeni krajšim pohodom, popoldanske aktivnosti pa so različne od športnih, kulturnih, ustvarjalnih in družabnih, prav tako pa tudi večeri. Pri otrocih razvijajo skrb zase, za osebno higieno in za urejanje prostorov, pri čemer je potrebno malo motivacije, zato izvedejo ocenjevanje urejenosti sob. Imajo tudi kotiček z zdravstveno-vzgojnimi zloženkami. Sicer pa se imajo otroci možnost likovno udejstvo-vati, lahko oblikujejo, letos so tudi šivali, vezli, tkali, prepletali vrvice, oblikujejo lahko literarne sestavke tudi za bilten, ki ga izdajo po prihodu domov. Predzadnji večer pripravijo predstavitev sob in te točke so zares izvirne, je povedala Maja Vaupotič Botolin: „Predvsem tisti, ki se v tabor vračajo, takšnih je bilo letos kar 23, si že doma pripravijo točke in razmišljajo o njih." Počitnikarji si ogledajo tudi kraje v okolici. Letos so šli preko Črnega jezera, kjer so po poti opazovali zaščitene rastline, gobe, lišaje, mahove in se pogovarjali o gozdnem bontonu, vse do Osankarice, kjer so si ogledali muzej in film o Pohorskem bataljonu. Okoliške kraje jim pomaga spoznavati tudi Franc Hribernik, ki je letos predstavil zahodni del Pohorja in svoj novi projekt. Ukvarja se namreč z označevanjem najvišjih vrhov slovenskih občin. Otroci imajo radi tudi družabne aktivnosti v manjših skupinah. Zabavali so se s kvizom, ki ga je za njih pripravil Marjan Škvorc, kurili so taborni ogenj in pekli krompir v žerjavici, se podali na pohod z baklami ter skrbeli za svojega skritega prijatelja. Tabora se je bi smelo biti." Poleg terenskih pregledov se Kerman ukvarja tudi z aeroarheologijo, ki vključuje snemanje iz zraka. Zaradi vegetacijskih sprememb na površini posevkov se spremembe z zraka jasno nakazujejo v obliki krogov, kvadratov in raznih vkopov. Na podlagi teh podatkov lahko območje arheološko interpretiramo. Izkopavanja pri župnišču bodo trajala okrog mesec dni, ko bo križniški red tukaj začel graditi pastoralni dom. Viki Ivanuša udeležilo tudi šest fantov, ki so se navduševali tudi nad športnimi aktivnostmi, pri katerih je prednjačil nogomet, zanimalo pa jih je tudi lokostrelstvo, jutranja telovadba, pohodništvo. Da tabor iz leta v leto uspeva, je zaslužna širša skupina ljudi -poleg članov LAS še Rdeči križ Ormož, Zdravstveni dom Ormož, ki prispeva sanitetni material, Lekarna Ormož ter Kmetija Meško iz Velike Nedelje, ki otroke založi s sadjem. Tabor pa spremljajo tudi mediji, kar staršem veliko pomeni, saj lahko neposredno slišijo, kako se godi njihovim otrokom. Tudi če ne slišijo ravno svojega otroka, ker je precej sramežljivih, je to le vez z otroki, ki pomaga pre- DVIGNITE 5 Tednikova knjigarnica 342 - UDK javno pravo. državno pravo. ustavno pravo Domnevam, da vam, spo-i»— štovani bralci, deluje današnji naslov Knjigarnice precej nenavadno. Tak je nalašč, ker je tudi knjiga, ki vam jo tokrat H k.vSRI. . , . priporočam, manj običajno čtivo v rubriki, ki jo ravnokar VBima fcol.1 Brjiik» 5uit»n prebirate. Pa gremo lepo po vrsti: 342 ne berite kot število tristo dvainštirideset, marveč rtJjjH^ je P° bibliotekarsko pravil- no prebrana vsaka številka posebej, torej tri stin dva in pomeni oznako iz univerzalne decimalne klasifikacije knjig (kratica UDK), ki se je razvila po letu 1945 in skuša zajeti, sistematično urediti in razvrstiti vse duhovno (knjižno, tiskano in drugo) bogastvo v svetu s posredovanjem, označevanjem pojmov s številkami, števili in znaki, ki so enako razumljivi vsem narodom. Po UDK-sistemu so zložene knjige v knjižnicah, praviloma strokovne in poučne monografije, mnogokrat tudi leposlovje in ostalo knjižnično gradivo. Na primer: uporabne vede, medicina in tehnika nosijo šestico, pod 60 (šest nič) najdemo knjige o splošnih vprašanjih uporabnih ved, s 61 so označene medicinske, zdravstvene knjige. 611 pomeni anatomijo, 611.2 (šest ena ena pika dva) dihala, natančneje 611.16 je nos ... UDK-sistem je hkrati enostaven in hkrati zapleten, mnogokrat težko doumljiv predvsem mladim bralcem in tistim uporabnikom knjižnic, ki jim je branje predvsem kratkočasna dejavnost. Oh, vrstic bo odločno premalo, če se mi bo pisalo preveč zadržalo pri UDK-sistemu. Skratka: zdaj veste, od kod in kako je vzet naslov Knjigarnice. Na polici z oznako 342 je najti drobno, v bele trde platnice vezano knjigo Dvignite se!, droban nadnaslov pravi, ali bolje - reklamira: Besedilo, ki prebuja množice po svetu. Na naslovno platnico je oblikovalec pritisnil še NUJNO in pod tem je vzklik, da je treba prevzeti štafeto in se razjeziti. Knjiga obsega 63 strani z uvodom in spremnimi besedami vred in je zelo vredna branja. Točno je naročena za današnji čas, pomišljam, ko ob nekem omizju ugotavljamo, kako je mogoče, da se gospodje mirno odpeljejo v črnih limuzinah izpred tovarne v stečaju (Da ne bo pomote, tovarna je bila ne tako daleč nazaj dobro stoječa slovenska znamka.), potem ko delavcem tri mesece dolgujejo plače, ko so jim odtegovali kreditne obroke, a jih niso posredovali bankam, kjer so se delavci zadolžili, ko tem istim delavcem niso plačevali ne prispevkov za pokojnino, ne za zdravstveno zavarovanje ..., po vsem tem, ko so jih ti iz tistih velikih limuzin in z mobiteli venomer na ušesih spravili na cesto, po vsem tem se tipi mirno odpeljejo, pa niti en sam samcat kamen ne prileti v njihove črne limuzine! In OMM (ogabna mrha menedžerska) še odgovarja, da je ob vsem tem ni nič sram in nima slabe vesti! Pa prosim vas lepo, kaj so to za eni ljudje brez moralnega praga! Na, pa sem besna in pišem same klicaje. Očitno knjiga deluje! Napisal jo je triindevetdesetletni modrec, diplomat, upornik, mislec Stephane Hessel (1917 v Berlinu), več o njem lahko preberete v sami slovenski izdaji knjige Dvignite se! (iz francoščine prevedla Agata Tomažič. Ljubljana: Sanje, 2011. Zbirka Dokumenta). Naj vas izbrani odlomek pritegne k branju in premišljevanju: ... V Londonu, kjer sem se leta 1941 pridružil generalu de Gaullu, sem izvedel, da je Svet sestavil nek program, ki ga je sprejel 15. marca 1941, da bi osvobojeni Franciji služil kot skupek načel in vrednot, na katerih bo temeljila moderna demokracija v naši državi. Ta načela in vrednote potrebujemo bolj kot kdaj koli. Naloga nas vseh je skrbeti, da bo naša družba ostala takšna, da bomo nanjo ponosni: da ne bo družba ilegalnih priseljencev, izgonov, sumničavih pogledovanj na prišleke, da to ne bo družba, v kateri pokojnine in prejemki iz socialne blagajne niso samoumevni, družba, v kateri so mediji v rokah bogatunov - skratka vse, s čimer ne bi soglašali, če bi bili sledili načelom Narodnega sveta odpora .. Socialne pridobitve, ki jih je izbojevalo odporniško gibanje, so danes v temeljih ogrožene ... Izvirni naslov knjige je: Indignez vous! Liljana Klemenčič živeti teden tistim, ki so otroke prvič poslali zdoma. V penzionu Jakec so v času tabora potekala gradbena dela, saj ga preurejajo v hotel. Za otroke so izjemno prijazno skr- beli, jim celo zakurili, da jih ni zeblo. Ormoške otroke imajo še posebej radi, ker pravijo, da so vljudni, prijazni, lepo vzgojeni in topli po srcu. Viki Ivanuša Tabora se je udeležilo 33 otrok in pet spremljevalcev. Foto: arhiv LAS Kajakaški sprint Vidovič med najboljšimi na svetu Stran 12 Tenis Mlade Slovenke najmanj četrte Stran 12 Odbojka na mivki Ptujski zmagovalci državni prvaki Stran 13 Rokomet Želja Velikonedeljčanov -manj stresna sezona Stran 13 Atletika Kolaričeva lovi zadnji vlak za Južno Korejo Stran 12 Mali nogomet Žetalski pokal je odšel v Maribor Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Aluminij z zmago v novo prvenstvo Z zadnjo pripravljalno tekmo proti ruskemu Sibirsku so nogometaši Aluminija imeli generalko pred pričetkom letošnjega prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. V minuli sezoni so osvojili prvo mesto, vendar se potem niso odločili za nastopanje v slovenskem elitnem razredu. Razloge za to so pogasnili na straneh našega časopisa. Sicer pa je tako, da je težje braniti kot napadati prvo mesto. V tem vidi težavo tudi njihov trener Bojan Flis, ki je dejal: »Braniti prvo mesto ne bo enostavno. Pri nas je prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru. Ne vemo še, kako bodo novi fantje zakrpali vrzeli, ki so nastale ob odhodu nekaterih igralcev, ki so bili nosilci igre. Sicer pa vemo, kdo nam prihaja v goste. Za uvod gostimo Belo krajino iz Črnomlja, ki bo na prvo gostovanje prišla z obrambno taktiko. Odgovoriti moramo na njihovo igro. Igrati hitreje ter prebiti obrambni blok. Bolj bomo podjetni, aktivnejši, več bo priložnosti, ki jih moramo izkoristiti. Če bomo uspešni, potem bo dobro. Sicer pa igramo doma in si presenečenja ne moremo privoščiti.« In ravno pripravljalne tekme Aluminija so pokazale, da bo največ težav v napadu, oziroma zaključku akcij. Če je to bil problem, ali težava, ko so igrali z močnejšimi nasprotniki ali vsaj po rangi boljšimi v svojih državah, potem je dobro. Proti slabšim tekmecih v ligaškem tekmovanju bi se moralo odpreti tudi v napadu. Igra Kidričanov je hitrejša kot v pretekli sezoni. Tako naj bi bilo več igralcev, ki bi lahko zadeli v polno. Ob pravih klasičnih napadalcih je tukaj samo izkušeni Marko Kmetec, sicer igralec številnih klubov v prvi ligi ter eno let tudi kralj Foto: Črtomir Goznik Aluminij bo v neprijetni vlogi favorita letošnjega prvenstva v drugi ligi. slovenskih nogometnih strelcev. Po vsem videnem naj bi bil Marko tisti, ki bo vstopal v igro v drugem delu, kjer izkušnje pridejo do izraza. Nekako se bo pogrešal Matej Vračko, napadalec, ki je igral večino tekem od začetka. Ni se nadejal zadetkov, vendar je bil tisti, ki je izmučil obrambo. Kolikor je bil grajan, se komaj sedaj vidi, koliko je bil potreben ekipi. Vrzeli po odhodih Djokiča, Purišiča in Pučka naj bi zapolnili mlajši, kot so: Ku-rež, Kokol in Spahič. Pred tekmo z Belo krajino je igralec in športni direktor Marko Kme-tec dejal naslednje: sami ste videli, da lahko dobro igramo tudi proti boljšim, kvalitetnejšim nasprotnikom. Letos smo igrali samo težke pripravljalne tekme. Cenimo vsakega nasprotnika, tudi Belo krajino, vendar pričakujemo zmago v uvodnem srečanju novega prvenstva. Tu ne bi smelo biti nobene dileme. Sami se zavedamo, da je veliko tega odvisnega od samega starta v novo prvenstvo. Torej, igrali bomo na zmago in seveda na prvo mesto. Vzdušje v ekipi je odlično. Sicer pa to ni bil nikoli problem. Upam, da se bomo po tem veselili z našimi zvestimi privrženci.« Aluminij bo v dokaj neprijetni vlogi favorita tega prvenstva za naslov prvaka. In ni lepšega kot z uvodno zmago potrjevati napovedi nogometnih strokovnjakov. Danilo Klajnšek Boks • Dejan Zavec se pripravlja za Ameriko Na sparingih bo sodeloval tudi Rafal Jackiewicz rtksi^g Počasi začenjamo odštevati dneve do velikega dneva D oziroma 3. septembra, ko bo Dejan Zavec prvič v osemletni profesionalni karieri boksal v Združenih državah Amerike. Gre za dvoboj v Biloxiju, ki šteje na nek način za obvezno ubranitev naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF proti Andreju Bertu. Nasproti si bosta stala Mr Simpatikus in The Beast ali po naše Zver, ki glede na informacije s spleta zelo podcenjuje našega šampiona. Na njegovi spletni strani se še zmeraj nahajajo informacije le o dvoboju proti Vic-torju Ortizu, ki je do sedaj Berta v njegovi karieri tudi edini premagal. Naslednje veliko vprašanje pa je, ali ga bo premagal tudi Dejan Zavec. Mi vsi pravimo, da ja, prav tako pa so optimistično razpoloženi tudi v taboru našega boksarja. Ta je trenutno popolnoma usmerjen v delo v svojem nemškem klubu SES Boxing v Magdeburgu, kjer je po napornih fizičnih ali bazičnih pripravah (op. p., njegov kondicijski trener Tomi Jagarinec še zmeraj poudarja, da je Zavec v najboljši pripravljenost do sedaj; to naj bi se v borbi obrestovalo predvsem pri delu z nogami) sedaj na vrsti zadnji del v ringu. O njih je Dejan Zavec dejal: »Vse je podrejeno temu, da smo začeli taktično-teh-nične treninge, ki jih izvajam skozi sparinge ali treninge dvoboje. Seveda pa je sedaj pomemben ta prehod iz fizičnih priprav na vaje za eksplozivnost in natančnost. V ringu pa na nek način vadimo vse kombinacije, kako boksati Epski boksarski dvoboj Dejan Zavec vs. Andre Berto Biloxi, 3. september 2011 že od 899 EUR V soboto, 6. 8. 2011 ob 10. uri vas vabimo na uradno predstavitev programov za ogled dvoboja Dejana Zavca in Andrea Berta v našo poslovno enoto na Prešernovi 23. Več informacij na 041 658 636 ali uros@vivatreking.com in www.vivatreking.com Ker nam zaupa tudi Dejan! T Foto: Črtomir Goznik Tudi Jackiewicz bo pomagal Zavcu. proti Bertu oziroma na kakšen način ga bo najbolje razorožiti. Vse pa delamo z ekipo v tej smeri, da bom 3. septembra v življenjski formi.« V ringu gre za različne taktične variante, ki jih je Zavec na treningu v tem tednu izvajal proti gruzijskemu boksarju Sergiju Vartanovu. Prihodnji teden prihajajo na sparinge močnejši in izkušenejši boksarji. Prav gotovo pa bo prvo ime teh priprav Poljak Rafal Jackiewicz, s katerim je Zavec v svoji profesionalni karieri tudi edinkrat izgubil, ob njem pa bodo sodelovali še nekateri imensko manj znani boksarji iz Ukrajine in Poljske. Prav tako pa so v ekipi SES Boxinga v dogovorih za trening partnerje v ZDA in ti naj bi bili trije Mehičani, ki bodo tudi najbolje simulirali način borbe Andreja Berta. Nekateri po tiho, drugi pa bolj na glas razmišljajo, da bi si dvoboj v Beau Rivage Resort & Casino v Biloxiju med Zavcem in Bertom ogledali v živo. Kombinacij je veliko, kako potovati na dogodek v ZDA, a na spletni strani našega boksarja www.dejanzavec.com si lahko ogledate, kako potovati organizirano za tri ali pet dni na dvoboj, za kar se cena giblje med 890 in 999 evrov brez vstopnice. David Breznik Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj Rokomet • RK Drava Kolaričeva lovi zadnji vlak za Daegu ^"prememb Jutri in v nedeljo se bodo v Kopru na prenovljenem atletskem stadionu, edinem z modro atletsko stezo pri nas, zbrali najboljši slovenski atleti na državnem prvenstvu. Nekateri med njimi, tudi ptujski atletinji Nini Kolarič, bodo v Kopru lovili zadnji vlak za dosego norme za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu, ki bo konec avgusta v južnokorejskem mestu Daegu. Tja si želi tudi Kolaričeva, a bo morala skočiti 665 centimetrov, kolikor znaša B-norma mednarodne atletske zveze. Na vseh letošnjih tekmovanjih to najboljši ptujski atletinji ni uspelo, sama in njen trener Gorazd Rajher pa sta prepričana, da je Kolaričeva pripravljena odgovoriti tudi na ta izziv. V zadnjem delu julija je slovenska državna rekorderka tekmovala na dveh mitingih na Madžarskem in dosegla visoki uvrstitvi, a tako želene norme le ni bilo. Najprej je nastopila v drugem največjem Madžarskem mestu Debrecenu, kjer je bila s skokom 630 centimetrov druga, boljši rezultat pa ji je preprečilo deževno vreme, kar ji je povsem vzelo motivacijo, saj se v takšnih pogojih enostavno ne da skočiti daleč. Dlje (641 centimetrov) je Kolaričeva skočila v madžarski prestolnici Budimpešti, a tam jo je oviral veter sprejemljive smeri, ki je pihal zdaj v prsi, zdaj v hrbet, vse skupaj pa je botrovalo nenatančnim odrivom na odrivni deski. Na boljše pogoje Kolaričeva računa v nedeljo v Kopru, če pa ji tam ne uspe preskočiti 665 centimetrov, pa bodo ptujski atletski delavci v nedeljo 14. av- Foto: Črtomir Goznik Kolaričeva bo normo za svetovno prvenstvo lovila v nedeljo v Kopru, če ji ne uspe, pa bo poizkusila še naslednjo nedeljo na Ptuju, kjer si želi tudi podporo s tribun mestnega stadiona. gusta pripravili atletski miting na Ptuju, ko bo imela še zadnjo priložnost za dosego norme. Spomnimo, prav na Ptuju je Ko- laričeva pred tremi leti skočila državni rekord v skoku v daljino, ki znaša 678 centimetrov. Uroš Esih Kajakaški sprint • S Tilnom Vidovičem po SP Vidovič med najboljšimi na svetu Nemški Brandenburg se je zapisal kot srečno mesto za ptujskega tekmovalca v kajak sprintu na mirnih vodah Tilna Vidoviča, saj je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil peto mesto na 500 metrov in osemnajsto mesto na 200 metrov. Gre za potrditev izrednega talenta, ki ga je osem-najstletnik nadgradil z izredno velikim vložkom treningov, ki jih je v tej sezoni usmerjal njegov novi trener Stjepan Janič. Ta mu je pomagal do odmevnih rezultatov, prav tako pa so mu do teh veliko pomagali tudi v Brodarskem društvu Ranca iz Ptuja, katerega predsednik je ob uspehu Vidoviča dejal: "V društvu smo izredno veseli, da imamo takšnega člana, ki je tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu dosegel odlične rezultate. Vsaka čast Tilnu Vidoviču!" Ob veselju oziroma uspehih ptujskega ka-jakaša niso ostali imuni niti na Kajakaški zvezi Slovenije, saj se bodo v prihodnjih dneh odločali, ali bodo Vidoviča med 17. in 21. avgustom poslali na člansko svetovno prvenstvo v madžarski Szeged. Glede na nastope v tej sezoni si je ta test tudi zaslužil, mi pa smo se s Til-nom Vidovičem pogovarjali po uspešno izpeljanem največjem testu v njegovi dosedanji karieri, nastopu na mladinskem svetovnem prvenstvu v kajak sprintu. Kako komentirate nastop na svetovnem prvenstvu? Tilen Vidovič: Zelo sem zadovoljen, da sem naredil takšna rezultata. Moram izpostaviti, da je bilo zelo težko vse skupaj narediti in sem zelo vesel teh izvrstnih uvrstitev. Kako bi opisali svoj uspeh na 500 metrov, kjer ste osvojili peto mesto na svetu? Tilen Vidovič: Moram reči, da moje počutje v Brandenbur-gu resnično ni bilo najboljše, tako da sem bil že z uvrstitvijo v A-finale zadovoljen. Dal sem vse od sebe in peto mesto mi veliko pomeni. Seveda bi lahko bilo še boljše, vendar peto mesto je zares super rezultat. Na 200 metrov ste osvojili osemnajsto mesto. Ob pogledu na to tekmo sem dobil občutek, da v B-fina-lu namerno niste veslali na vso moč, ampak ste prihranili nekaj moči za kasnejši 3SB u i ^^K? 4 .tesffl UŽBE PTU < Tilnu Vidoviču je uspel nastop na svetovnem prvenstvu nastop v A-finalu na 500 metrov. Ali to drži? Tilen Vidovič: To kar drži. Se pravi B-finale na 200 metrov je bila preizkušnja pred A-fina-lom na 500 metrov, zato sem zares prihranil nekaj moči. Zares sem v tem nastopu veslal le prvih sto metrov, nato pa sem močno spustil vso zadevo in pristal na osemnajstem mestu. Mislim pa, da če bi se uvrstil v A-finale, bi lahko bil konkurent tudi za najvišja mesta. Tokratni nastop je bil za Tenis • Svetovno ekipno prvenstvo v tenisu selekcije U-14 Mlade Slovenke najmanj četrte Na Češkem, natančneje v Pro-stejevu, poteka svetovno ekipno prvenstvo v tenisu selekcije U-14. Na njem po odlično odigranem evropskem prvenstvu, kjer so osvojile 4. mesto, kar je pomenilo uvrstitev na SP, nastopajo tudi mlade Slovenke, med njimi pa je tudi Ptujčanka Nina Potočnik. Poleg Nine slovensko reprezentanco sestavljata še Manca Pislak in Hana Mraz. Slovenke naravnost blestijo, že uvod pa je nakazal, da lahko posežejo tudi po najvišjih mestih, kar se tudi uresničuje. Na samem finalu sicer nastopa 16 reprezentanc. Slovenska dekleta so najprej igrala v predtek-movalni skupini C, kjer so se za napredovanje borila z ekipami Avstralije, Maroka in Argentine. Naša ekipa je dobila prav vsa srečanja z najvišjim možnim izidom 3 - 0, kar samo priča o moči naše mlade ženske izbrane vrste. Slovenska dekleta so na samem turnirju šestopostavljena. Kot zmagovalke skupine C Slovenke v polfinalu igrajo proti Američankam, drugi polfinalni par pa je prav tako zelo zanimiv, saj si nasproti stojita Srbija in Hrvaška. Dodajmo še, da je ekipa ZDA 2. nosilka turnirja, Srbija 5., Slovenija 6. in Hrvaška 7. nosilka turnirja. Kot smo že omenili, barve Slovenije odlično zastopa tudi Ptujčanka Nina Potočnik, ki je do sedaj v igri posameznic izgubila le »set«. tp m m Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek je bilo konec dober mesec trajajočih počitnic za rokome-taše Drave. Le-ti bodo tudi v novi sezoni nastopali v 2. rokometni ligi -vzhod, ob kančku športne sreče, ki je v športu še kako potrebna in zaželena, pa bodo skušali nadgraditi lansko sezono, ko so predvsem v končnici dokazali, da so iz pravega testa. Seveda bo za razkritje ciljev še nekaj časa treba počakati; najprej je namreč dobro videti, v kakšni postavi bo sploh nastopala ptujska rokometna prihodnost, obenem pa bo treba pokukati tudi h konkurenci, šele nato pa se bo vsaj približno vedelo, kako in kaj v novi sezoni. V vsakem primeru pa je nekaj gotovo; dravaše bo v novo sezono popeljal novi trener Tomi Matjašič, 25-letni absolvent Fakultete za šport. Mlad, perspektiven trener prihaja iz bližnje Gorišnice, na Ptuj pa prihaja s spodbudnimi priporočili dr. rokometa Marka Šibile. Na prvem zboru v ponedeljek v športni dvorani Mladika je sicer pričakovano manjkalo nekaj »dopustnikov«, že kmalu pa naj bi bila igralska zasedba popolna. Tudi z Robertom Bezjakom in Matejem Bračičem, najbolj izkušenima rokometašema Drave, ki bosta, če bosta v najstarejšem mestu na Slovenskem ostala še naprej, prav gotovo v veliko pomoč mladim rokometašem, ki si šele utirajo pot med najboljše. O okrepitvah se v ptujskem taboru zaenkrat še ne govori, vse je namreč povezano s finančnimi sredstvi, toda če se bo ponudila priložnost v modre vrste zvabiti kakšnega perspektivnega rokometaša ali pa igralca s t. i. »dodano« vrednostjo, jo bodo v klubu zgrabili z obema rokama. Treningi bodo potekali vsak dan, petkrat tedensko, rokometaši iz Ptuja pa bodo pred prvenstvom odigrali vsaj pet prijateljskih obračunov (čeprav tekmeci zaenkrat še niso znani) s primernimi tekmeci ter se tudi tako karseda najbolje pripravili na sezono 2011 / 2012, v kateri se bodo v RK Drava še bolj naslonili na delo z mladimi. ZRK Mercator Tenzor Brez Andreje Neubauer? Foto: Črtomir Goznik vas največje tekmovanje do sedaj. Kakšni so bili občutki na tako velikem tekmovanju? Tilen Vidovič: Čisto preprosto bom rekel, da na tako velikem tekmovanju zares vidiš, kje si oziroma kam sodiš med svetovno elito. Res pa je tudi, da mi je psiha na tem tekmovanju delala povsem drugače kot na ostalih tekmovanjih do sedaj, vendar mislim, da sem svoje nastope zelo dobro izpeljal. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ptujčanka Nina Potočnik Priprave na novo sezono so v ponedeljek pričele tudi rokometašice ŽRK Mercator Tenzor, edinega ptujskega prvoligaša v kolektivnih športih. Nikola Bistrovič, ki bo dekleta ob asistenci Marjana Valenka vodil tudi v prihajajoči sezoni, napoveduje kvalitetno in trdo delo v pripravljalnem obdobju, ki ga bodo dekleta v celoti oddelala doma. Obdravske rokometašice bodo trenirale petkrat tedensko, vikendi pa bodo rezervirani predvsem za igranje prijateljskih tekem. Le-teh bo okrog 10, Ptujčanke pa se bodo med drugim udeležile tudi nekaterih turnirjev. Na prvem zboru ni bilo Križančeve in Sivke, ki pa sta se med tednom že priključili ekipi. Še vedno je nejasen status vratarke Andreje Neubauer, toda vse bolj se zdi, da je že odigrala svojo zadnjo tekmo v ptujskem dresu ter da se bo vrnila v ekipo Milleniuma. Razveseljivo pa je predvsem spoznanje, da v ekipi tudi v prihodnje ostajaj »prva violina« Stella Mateša in da se v matični klub po kar petih letih in na žalost številnih poškodbah, ki pa so sedaj na srečo preteklost, vrača Sanja Potočnjak V klubu bodo še večji poudarek kot do sedaj dali svojemu podmladku, na katerega velike upe polagajo predvsem za bodočnost. Res je sicer, da so v klubu šele pričeli priprave na novo sezono 2011 / 2012, toda računajo, da bi se s to ekipo brez posebnih pretresov morali boriti za mesta od 6. do 8., če pa se bo ponudila priložnost za kaj več, pa bodo seveda to skušali izkoristiti. Prvenstvo v 1. ženski rokometni ligi, imenovani Liga z dežele, se bo sicer pričelo 17. 9., Ptujčanke pa bodo v 1. krogu gostovale v Ljubljani pri nekoč veliki Olimpiji. Omenimo še, da so se v ptujskem ženskem rokometnem klubu odločili za zanimivo stvar. Monotonijo vsakdanjih treningov (tek in žoga) bodo dekleta, ki nastopajo v rdečih dresih, v soboto razbila z vzponom na Pohorje, kar bo nedvomno popestritev njihovih treningov. Seznam prijateljskih obračunov ŽRK Mercator Tenzor: 17. 8. (Žalec), Žalec - ŽRK Ptuj / 19. 8. (Podčetrtek - turnir), Gradec, ŽRK Ptuj, reprezentanca Slovenije ali Zagorje / 23. 8. (Varaždin), Koka - ŽRK Ptuj / 26. 8. (Ptuj), ŽRK Ptuj - Zagorje / 30. 8. (Ptuj), ŽRK Ptuj - Koka / 3. 9. (Zagorje - turnir) / 7. ali 10. 9. (Celje), Celje - ŽRK Ptuj tp Rokomet • Ekipa Carrera Optyl V. Nedelja Planinski kotiček Zelja je manj stresna sezona Rokometaši iz Velike Nedelje igrajo v 1. B. slovenski moški rokometni ligi, ki je drugi kakovostni slovenski razred. V minuli sezoni so v zadnjih krogih reševali obstanek v ligi in bili uspešni. Priprave na novo prvenstvo so pričeli v ponedeljek pod vodstvom novega trenerja Milana Baklana in njegovega pomočnika Dejana Ivančiča. Ob novem trenerju je bila tudi uprava kluba aktivna in ji je uspelo podaljšati pogodbo z dosedanjim sponzorjem Carrero Optyl Ormož. Vodstvo je tako zaključilo dve zelo pomembni točki, tako da so sedaj lahko vse moči uperjene v sestavo ekipe za novo sezono. Želja je obdržati ekipo iz prejšnje sezone ter s kako novo močjo poskušati zagotoviti ekipo, ki bi lahko odigrala prvenstvo brez stresov, kakršnih so bili deležni v minuli sezoni. Uspelo jim je tudi to, da so ekipo ohranili, oziroma da je nihče ni zapustil, ampak so dobili v svoje vrste nekdanjega rokometaša Aleša Mesarca. »Trenirali bomo vsak dan. Pri- Foto: Črtomir Goznik Milan Baklan prave bodo potekale pri Veliki Nedelji in v okolici. Telesna priprava je zelo pomembna, saj želimo kar v najboljši formi pričakati začetek tekmovalne sezone. Z nami po poškodbi po posebnem programu vadi Dejan Škripec. Ljubiteljem rokometa iz Velike Nedelje se bomo prvič predstavili 16. avgusta, ko gostimo ekipo iz Čakovca,« je dejal trener rokometašev Velike Nedelje Carrera Optyla Milan Baklan. Danilo Klajnšek Odbojka na mivki • Državno prvenstvo Ptujski zmagovalci državni prvaki Središče Kranja in Preddvor sta bilaq letos prizorišči državnega prvenstva v odbojki na mivki. Ta atraktiven šport v zadnjih letih tudi v Sloveniji pridobiva na popularnosti in največji turnir BeachMaster se vsako leto odigrana na Ptuju. Letošnji turnir je bil dobra napoved tudi za državno prvenstvo, ki ga je podobno kot ptujski turnir oviralo neprijetno vreme za igro. A kljub temu so najboljši slovenski igralci in igralke pokazali odlične predstave in v zaključnih bojih smo po pričakovanjih videli zares najboljše. V ženskem finalu sta se pomerili dvojici Simona Fabjan in Erika Fabjan (op. p. gre za naši najboljši igralki, ki v zadnjih letih zaradi sodelovanja na mednarodnih turnirjih nista igrali na državnih prvenstvih) ter Andreja Vodeb in Martina Jakob. Slednji sta slavili z rezultatom 21:16 in 21 :19 ter sta pozitivno presenetili s svojo igro v napadu in bloku, medtem ko sta sestri Fabjan naredili izrazito preveč napak, da bi lahko osvojili naslov državnih prvakinj. Ta je v moški konkurenci pripadel Janu Po-keršniku in Danijelu Pokeršni-ku, ki sta v atraktivnem finalu z 2 :1 premagala lanskoletna prvaka Jerneja Potočnika in Roka Satlerja. Poraženca sta dobila prvi niz z 21 : 18, nato sta brata Pokeršnik dobila drugega z 21 : 19 in sta v tretjem, odločil- Foto: Črtomir Goznik Na državnem prvenstvu uspešen tudi Ptujčan Jure Peter Bedrač. nem pokazala več želje ter sta zmagala s 15 :13. V moški konkurenci sta aktualna prvaka v polfinalu premagala tudi Ptuj-čana Jureta Petra Bedrača, ki je igral skupaj s Portorožanom Leoni Mohoričem. Slednja sta z 2:1 izgubila tudi tekmo za tretje mesto, vendar je zaradi poškodbe Mohoriča tudi četrto mesto za slednjo dvojico soliden dosežek. Svojo kvaliteto in trenutno odlično formo sta na državnem prvenstvu kronala z zmago dvojici Vodeb/Jakob in Pokeršnik/Pokeršnik, ki sta prejšnji teden slavili tudi na največjem turnirju v odbojki na mivki BeachMasterju 2011 na Ptuju. David Breznik KAMNIŠKA PLANINSKA POT / MENINA PLANINA / BRANA-TURSKA GORA-RINKE / NEDELJA, PONEDELJEK (14. 8.-15. 8. 2011) Ptujski planinci nadaljujemo hojo po Kamniški planinski poti. Tokrat se bomo zjutraj najprej odpeljali do planine Biba. Tu bomo izstopili ter se sprehodili do planinskega doma na Menini planini (1453 m) ter se nato povzpeli še na višji vrh Menine planine - Vivodnik (1508 m). Nato se bomo vrnili na planino Biba in se odpeljali v Logarsko dolino. Tu se bomo najprej mimo slapu Rinka povzpeli do Frichaufevega doma na Okrešlju (1396 m). Okrešelj je veličastna ledeniška krnica. Tu se konča Logarska dolina. Nad Okrešljem kipijo v nebo vrhovi Planjave, Brane, Turske gore, Rink in Mrzle gore. Do doma bomo potrebovali slabo uro. Sledil bo počitek za kosilo. Nato bomo pot nadaljevali do Kamniškega sedla (1884 m). Pot nas bo vodila skozi ruševje ter melišče do vstopa v skalo. Tu bo nekaj klinov in jeklenic, tako da se bomo ravno segreli za nadaljevanje poti. Koča na Kamniškem sedlu stoji na sredini sedla med Planjavo in Brano. Opazujemo lahko strme stene omenjenih gora. Za nami pa so Turska gora, Rinke in Mrzla gora. Lepo je viden tudi Okrešelj s slapom Rinka, mimo katerega smo se povzpeli. Za ta del poti bomo potrebovali uro in pol. Po počitku se bomo povzpeli na Brano (2252 m). Pot na Brano ni zahtevna, potrebna pa je previdnost, saj se bomo povzpeli po strmem severnem pobočju. Po isti poti se bomo tudi vrnili do planinskega doma, kjer bomo tudi prenočili. Brana leži v sredini Kamniških Alp. Z nje je zelo lep razgled na bližnje vrhove in Logarsko dolino. Po zajtrku bomo pot nadaljevali pod Brano čez Kotliče na Tursko goro (2251 m). Pot je izpostavljena, precej odprta na prehodu čez Kotliče. Iz Kamniškega sedla do Turske gore bomo hodili dve uri. Turska gora je le kak kilometer od Brane. Od podov se ločuje z grebenom, ki je zelo ozek in na njem ni veliko prostora. Z vrha se ponuja lep razgled na gore pred nami kakor tudi na tiste, ki smo jih že prehodili. Iz vrha Turske gore se bomo najprej spustili do odcepa za Okrešelj (Turski žleb) in se nato mimo vseh Rink povzpeli na najvišjo Krajnsko Rinko. Koliko časa bomo potrebovali, je odvisno od tega, če se bomo povzpeli še na katero od drugih Rink. Krajnska Rinka (2453 m) ima značilno stožčasto obliko in malo prostora na vrhu. Pobočja so zelo strma na južni strani, na severovzhodu pa strmo spuščajo visoke stene v senčno krnico z ledenikom. Pogled z vrha pa je enkraten. V Logarsko dolino bomo sestopili čez Štajersko Rinko ali Turski žleb. O tem se bomo odločili na sami turi. Oba sestopa sta zelo zahtevna in izpostavljena. Ta tura za tiste, ki imajo težave z višino (vrtoglavico) NI PRIMERNA. Odhod: nedelja, 14. 8. 2011, ob 5. uri z železniške postaje Ptuj Vrnitev: ponedeljek, 15. 8. 2011, do 21. ure (ŽP Ptuj) Oprema: planinska za visokogorje, glede na vremenske razmere, čelada je obvezna (možna izposoja) Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskih postojankah Cena: 25,00 evrov (prevoz, spanje, čaj) Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do 12. 8. 2011 (število mest je omejeno) Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Ljubitelji lepih planinskih izletov ste vljudno vabljeni. Vse ostale Informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado). S planinskimi pozdravi! Vodja izleta: Vlado Fridl Manj kot mesec dni do največjega rekreativno-kolesarskega dogodka v Sloveniji Komaj čakamo Poli maraton Kolesarjenje je zanimivo, zabavno in zdravo - se posebej, če nas je veliko Do 9. Poli maratona je se manj kot mesec dni. Naoljili smo že verige, pregledali kolesa in pridno nabirali kilometre, da bi največji kolesarski rekreativni dogodek v Sloveniji učakali povsem pripravljeni. Vendar organizatorji poskrbijo za vse ... Tudi za tiste, ki pedal niso poganjali, saj so trase Poli maratona tehnično nezahtevne in jih lahko prevozimo. Se posebej zato, ker vemo, da je na cilju zbrana vesela družba in izvrstna jedača. Prva sobota v Moškanj-cih je ravno to - zdravo veselje v gibanju, uživanje med ljudmi in izvrstnih jedeh. Poli maraton izstopa med slovenskimi rekreativnimi dogodki, ker ¡e izrazito netekmovalen, torej rekreativen, in nagradi vsak napor in vsakega, ki prevozi eno izmed treh prog. Bogat darilni paket, medalja za udeležbo, odlikovanja za posebne dosežke in končna pogostitev. Poleg vsega naštetega organizatorji resnično Zanimivosti 9. Poli maratona Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji Najbolj okusen maraton Na njem se zbere toliko kolesarjev, kot bi bila na kolesu tretjina Mestne občine Ptuj Je rekreativnega značaja - važno je sodelovati, ne zmagati Cilj ste dosegli, če ste ga prevozili in s tem storili nekaj zase Udeležencev na njem je toliko, da je pokrovitelj - MLM zanje izdelal kar celo tono medalj poskrbijo za Ali Inclusive ponudbo. Ob vsem animacijskem dogajanju za najmlajše na posebnem pokritem prizorišču in za malo večje pod še večjim šotorom smo tudi letos poskrbeli za vse. Tehnična pomoč pred, med in po kolesarjenju, osvežilni napitki, tako imenovana metla (vozilo) za onemogle kolesarje ali tiste, ki so se jim jekleni kolesarski konjički uprli, zdravstvena oskrba, spremstvo policistov na progi so le poudarki vsakoletnega doživetja v Moškanjcih. Ce jim dodamo še množico zadovoljnih kolesarjev in kolikor lahko poješ dobrot Perutnine Ptuj, dobimo zmagovalno kombinacijo vrhunskega doživetja. Množica navdušenih kolesarjev To so v preteklih Poli maratonih spoznali tisoči navdušenih kolesarjev, ki jih je k nam pripeljala želja po gibanju in uživanju. Na zadnjih osmih Poli maratonih je kolesarilo več kot 40.000 kolesarjev, med katerimi so bili vsi - od najmlajših pa vse do veteranskih izkušenih kolesarjev. Tudi regijska zasedba kolesarjev je vsako leto bolj pestra, saj so kilometre ptujskih cest prevozili kolesarji, ki so doma vse od slovenske obale, preko hribovja in gorovja, pa vse do ravnic na severu. Tudi hrvaški kolesarji in avstrijski so že našli pot do Moškanjcev in z zadovoljstvom ugotovili, da je Poli maraton pravo doživetje. Panoramsko doživetje za povrh Poleg kolesarjenja skozi čudovito naravo Ptujskega polja in Slovenskih goric ter zabavnega rekreacijskega druženja Poli maraton tudi letos ponuja pestro spremljevalno dogajanje. Najmlajši se bodo zabavali ob ogledu predstave Pi- * • - V ^ Komaj vas že čakamo - več informacij o prijavah, trasah in ostalih dobrotah Poli maratona na www.poli-maraton.si. ka Nogavička in gusarski kapitan ter ustvarjali v več delavnicah, kjer se bodo med drugim preizkušali tudi na spretnostnem poligonu ter se učili o varni vožnji. Več informacij o 9. Poli maratonu dobite na www.polimaraton.si, kjer se tudi že lahko prijavite. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini Poli maraton na Facebooku ter tako delite z nami svoje vtise s prejšnjih kolesarjenj. (PR) Nogomet • Prijateljske tekme, novice Starše - NŠ Drava Ptuj 1:3 (0:2) Strelci za NŠ Dravo Ptuj: Antolič 2-krat, Veselič NŠ Drava Ptuj: Simonič, Pukšič, Nikolaj, Druzovič, Topolnik, Nežmah, Krajnc, Čeh, Roškar, Wagner, Antolič Igrali so še: Kocen, Goričan, Zdovc, Letonja, Veselič Trener: Tomislav Grbavac Nogometaši NŠ Drava iz Ptuja so v sredo v Staršah z domačim nižjeliga-šem, ki igra v MNZ Maribor, odigrali naslednjo v nizu prijateljskih tekem. Brez pretiranih težav so slavili z 1:3, čeprav bi glede na igro in priložnosti moral biti končni izid bistveno višji v prid Ptujčanov. Toda ponovno je zatajila realizacija, ki mladim nogometašem v modrih v zadnjem času povzroča kar nekaj težav. Soliden je bil predvsem prvi polčas, ko je dvakrat zadel Antolič, v drugem delu pa je zadel Uroš Veselič, ki ga ljubiteljem nogometa na našem območju ni treba posebej predstavljati. Trenutno sicer s Ptujčani le trenira, toda obstaja kar nekaj možnosti, da bo ta odlični napadalec v novi sezono nosil dres novega predstavnika Štajerske lige. V soboto bodo Ptujčani v naslednji prijateljski tekmi doma ob 18. uri gostili tretjeligaša Palomo iz Sladkega Vrha. Zavrč - Publikum (mladi) 7:1 (4:1) Strelci za Zavrč: 2-krat Marinič, Fridl, Lenart, Kuserbanj, Darmopil z 11 m, A. Čeh Zavrč: Golob, Vinkovič, Lenart, Murko, Pečnik, Letonja, Šnajder, Marinič, S Čeh, Fridl, Matjašič Igrali so še: Sagadin, Kuserbanj, Gabrovec, Darmopil, A. Čeh, Filipo-vič, Domjan, Vočanec Trener: Miran Vočanec V prijateljski tekmi med Zavrčem in Publikumom mladimi smo gledali zgolj enosmerni promet proti vratom Publikuma. Zavrč je zadel sedemkrat, glede na priložnosti in neizkoriščeno enajstmetrovko pa bi morali črno-beli slaviti s precej višjo razliko. Gostje so namreč zadeli po naključju, pri Zavrču pa se je poznala odsotnost prvega strelca Murata, ki se bo vrnil že do naslednje tekme v soboto, ko se bo Zavrč doma pomeril z ekipo Novosibirska iz Rusije. Veseli predvsem spoznanje, da je nekaj minut na srečanju s Publikumom po res dolgi odsotnosti zaradi poškodbe odigral tudi Ivan Filipovlč, okrepitev Zavrča pred novo sezono. Apače - Majšperk 6:3 (1:2) STRELCI: 1:0 B. Bauman (18), 1:1 Plslak (17), 1:2 Tominc (40), 1:3 Tomlnc (50), 2:3 B. Bauman (60), 3:3 B. Bauman (64), 4:3 Fruk (70), 5:3 Fruk (73), 6:3 Verlak (80) APAČE: Lendero, Vidovlč, Vajva-her, Predikakam V. Bauman, Fruk, Šorovnik, Rumež, M. Bauman, Tran-šek, Zajc. Igrali so še: Pišek, Verlak. Trener: Sandi Verlak. MAJŠPERK: Zupanič, Pislak, Vo-dušek, Purg, Mrčinko, Bezjak, Tur-kuš, Žajdela, Kovačič, Tominc, Frlež. Igrali so še: Mlakar, Kojc, Smodiš, Bundalo, Korez, Gajšek, Vrbančič, Novak, Bela. Trener: Damjan Bezjak. V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Apač, ki so v lanski sezoni osvojili tretje mesto v 1. ligi MNZ, premagali novinca v tekmovanju 2. lige MNZ Ptuj, ekipo Majšperka. Gostom je po dobri igri pripadel prvi polčas in začetek drugega, nato pa so domačini le strnili vrste in so bili na koncu učinkoviti in so zasluženo slavili zmago. ... jäM V Üh t f Mm- • T*eti-> m"jm Foto: Črtomir Goznik David Veselič Nov vratar v Stojncih Nogometaši Stojncev, ki že dalj časa uspešno nastopajo v 3. slovenski nogometni ligi, so dobili novega vratarja. Konkurenco Davidu Veseli-ču bo delal Hrvat Antonio Vitez. Na preizkušnji v Stojncih sta tudi dva nogometaša, katerih imeni sta dobro znani nogometni javnosti. Prvi je Aleksander Magdič, ki je bil nazadnje član Šentjurja, drugi pa Orhan Sahiti, ki je pred časom med drugim branil tudi barve ptujske nogometne ekipe. Sicer pa priprave kluba izpod Borla potekajo po načrtu, le-te pa spremlja veliko število prijateljskih tekem. Tako so rumeno-črni v torek gostovali v Mariboru, kjer so se pomerili z Železničarjem in slavili z visokih 0:9, že v petek in soboto pa bodo gostovali na turnirju v Borovcih. Prvenstvo v 3. ligi se sicer prične 20. avgusta, Stojnčani pa bodo v 1. kro- gu gostili ekipo Koroške Dravograda. NK Majšperk Majšperk je lani dobil svoj nogometni klub, ki bo v prihajajoči sezoni zaigral v 2. ligi MNZ. Trenutno so še brezdomci, saj je njihovo nogometno igrišče v fazi Izgradnje. Nogometaši njihovega nogometnega kluba bodo že spomladi Igrali domače tekme na svojem Igrišču. Do takrat pa bodo Igrali v Lovrencu, ki je v bistvu tudi najbližje. Njihove pripravljalne tekme spremlja veliko ljubiteljev tega športa in tako se nI bati, da ne bo tako tudi takrat, ko bodo igrali doma. Sestavili so ekipo, ki jo kot trener vodi Damjan Bezjak, ki Ima na razpolago preko dvajset nogometašev, ki redno vadijo, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati začetek prvenstva, ko bo šlo zares. »Kot novoustanovljeni klub vemo, da se moramo dobro pripraviti. Fantje so prizadevni in tako je tudi meni lažje. Ne delamo si velikih iluzij. Igrati želimo dober, oziroma na oko lep nogomet. Naš cilj je sredina prvenstvene razpredelnice. Do pričetka prvenstva bomo odigrali še nekaj pripravljalnih tekem. Zadnja bo 17. avgusta, ko bomo gostovali v Rogatcu pri domačem Mons Claudiusu, ki bo kot neke vrste generalka pred prvenstvom. Takrat bomo videli tudi, kako smo opravili delo v tem času,« je dejal trener nogometašev iz Majšperka Damjan Bezjak, sicer odličen igralec nekaterih klubov (Drava, Železničar, Stojnci). tp, dk Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Moštvo NK Majšperk Mali nogomet Pokal v Maribor Športno društvo Rim iz osrčja Haloz je zelo aktivno. Njihova glavna dejavnost je mali nogomet. So udeleženci raznih lig in turnirjev. Minulo nedeljo pa so bili sami organizatorji tradicionalnega turnirja v malem nogometu, in to že 16. zapovrstjo. Prej so turnirje organizirali na travi, letos pa so prvič igrali na asfaltnem igrišču v športnem parku RIM v Nadolah. Kot vedno so njihovi turnirji dobro obiskani, tokrat pa je na njem nastopilo sedemnajst ekip. Po tekmah v predtekmovanju in četrtfinalih so se letos v polfinale turnirja uvrstile ekipe Insem At- mos iz Maribora, lanski zmagovalci Planjsko, Ptujska Gora in ekipa iz okolice Rogatca Gaberje. Prvo pol-finalno srečanje med ekipama In-sem Atmos in Planjsko se je končalo s 4:1 v korist prvih, v drugem pol-finalu med ekipama Ptujske Gore in Gaberja pa je več nogometnega znanja pokazala prenovljena ekipa Ptujske Gore, ki je slavila z rezultatom 4:2. Tekma za tretje mesto med ekipama Planjsko in Gaberje se je po rednem delu končala z neodločenim rezultatom 1:1, po streljanju kazenskih strelov pa se je zmage veselila ekipa iz Planjskega, ekipa Gaberja pa se je morala zadovoljiti s 4. mestom. Sledilo je še finalno srečanje med ekipama Insem Atmos in Ptujsko Goro, ki ga je ekipa iz Maribora dobila z minimalnih 1:0 in tako osvojila prehodni pokal ŠD RIM. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev pokalov in nagrad najboljšim, ki so jih letos podelili častni predsednik ŠD RIM Anton Frlež, predsednik ŠD RIM Robert Polajžer in predstavnik občine Že-tale Janez Vodušek. Rezultati - polfinale: Insem Atmos - Planjsko 4:1, Ptujska Gora -Gaberje 4:2 Tekma za 3. mesto: Planjsko - Gaberje 4:3 (1:1) po kazenskih strelih Tekma za prvo mesto: Insem At-mos - Ptujska Gora (1:0) TUrnir v Žetalah Nogomet, predvsem mali nogo- met, ima v Žetalah dolgo in bogato tradicijo. Organiziranje turnirja je vrhunec sezone. Da se v Žetalah že dolgo igra nogomet, pove podatek, da so letos organizirali 28. Srečkov memorial. Nastopilo je osemnajst ekip. Turnir so morali enkrat prestaviti zaradi dežja, ki pa ga tudi tokrat ni manjkalo med samim turnirjem, vendar so se ekipe odločile, da bodo kljub temu igrale. REZULTATI - CETRTFINALE: Frizerstbo MA Style - LOM -LES 3:4, ŠD Rim - ŠD Žetale 4:3, ŠD Gaberje - Golgeter Shop 1:5, Rdeča zvezda - Insem Atmos Maribor 0:8 POLFINALE: LOM LES - ŠD Eim 1:0, Golgeter Shop - Insem Atmos Maribor 3:1 ZA 3.MESTO: ŠD Rim - Insem At-mos Maribor 4:5 ZA 1. MESTO: Golgeter Shop -LOM LES 3:0 Danilo Klajnšek 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 18.00: Triglav - Maribor; SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - Mura 05; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - CM Celje, Domžale - Luka Koper; NEDELJA ob 19.00: Nafta - Olimpija 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA SOBOTA ob 17.30: Dravinja Kostroj - Šmartno 1928; SOBOTA ob 20.00: Krško - Garmin Šenčur; Simer šampion - Interblock; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Bela krajina, Kalcer Radomlje - Roltek Dob TURNŠKOV MEMORIAL Nogometni klub Apače na Dravskem polju bo v soboto, s pričetkom ob 13. uri, organiziral tradicionalni nogometni turnir - za Turnškov memorial, na katerem bodo ob domači ekipi nastopile še ekipe Oplotnice, Lovrenca in Mar-kovcev. IGORJEV POKAL Pizzerija pri Mici prireja turnir v malem nogometu na travi, in sicer za pokal Igor, ki bo v nedeljo, 7. 8. 2011, ob 9. uri v Janežovcih. Prijave se zbirajo do sobote do 20.30, takrat bo tudi žreb skupin. Turnir, ki bi moral biti minulo nedeljo, je bil zaradi premokrega igrišča prestavljen na to nedeljo. Info: 031 572 369 (Mario). 19. NOGOMETNI TURNIR V PODVINCIH Nogometni klub Podvinci bo v soboto in nedeljo organizator tradicionalnega, že 19. turnirja v nogometu v spomin na Janeza Petroviča. Na turnirju bo sodelovalo šest ekip, in sicer Podvinci Betonarna Kuhar, Podvinci Agrocenter Ptuj, Dornava, Rogoznica, Bukovci in Gorišnica. V soboto bo igralni čas dvakrat 30 minut, v nedeljo pa bosta tekmi za tretje mesto odigrani dvakrat 45 minut. PROGRAM PRIREDITEV: SOBOTA: ODPRTJE TURNIRJA ob 12.30 1. tekma: 13.00, NK Podvinci Agrocenter Ptuj - Dornava 2. tekma: 14.10, Gorišnica - Podvinci Betonarna Kuhar 3. tekma: 15.20, Podvinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica 4. tekma: 16.30, Gorišnica - Bukovci 5. tekma: 17.40, Dornava - Rogoznica 6. tekma: 18.50, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci NEDELJA: 1. tekma: 16.00, tekma za 3. mesto med drugouvrščenima ekipama po skupinah 2. tekma: 18.00, tekma za 1. mesto med prvouvrščenima ekipama po skupinah Spominski nogometni turnir Jožeta Lebarja - Juša V soboto se bo na stadionu ŠRC Ljutomer odigral že sedmi turnir v spomin na Jožeta Lebarja Juša, na katerem bodo nastopile štiri članske ekipe. Po že opravljenem žrebu sta polfinalna para Rakičan - Ormož (9.30) in Ljutomer -Središče ob Dravi (11.00). Tekma za 3. mesto bo ob 16.30, finale pa ob 18. uri. V okviru turnirja bo odigrana prijateljska tekma kadetskih ekip Ljutomera in lendavske Nafte (13.00), za tem pa se bodo mlajši veterani Ljutomera pomerili z nekdanjimi nogometaši prvoligaških ekip Mure, Beltincev in Nafte. Na hipodromu v Ljutomeru v nedeljo kvalifikacije za derbi V okviru praznovanja 55. praznika občine Ljutomer bodo na hipodromu prleške prestolnice to nedeljo velike kasaške dirke z osrednjo točko sporeda -kvalifikacijami za nastop na letošnjem kasaškem derbiju, ki bo 4. septembra v Ljubljani. Prijavljenih je osemnajst štiriletnih slovenskih kasačev - pomerili se bodo v dveh skupinah, po štirje najhitrejši iz obeh skupin pa se bodo uvrstili na najpomembnejšo rejsko dirko vsakega kasača. Preostala štiri mesta bodo zasedli kasači z najhitrejšim kilometrskim časom. Sicer bo v osmih dirkah nastopilo kar 85 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Ob kvalifikacijski dirki za derbi bo zanimiva tudi preizkušnja 5- do 10-letnih kasačev ljutomerske reje. Prva dirka se bo pričela ob 14.15. DK, NŠ Športne novičke Ekipa SD RIM z gosti Foto: Matej Gajser Zmagovalna ekipa turnirja v Žetalah Foto: Danilo Klajnšek NOGOMET • Mariboru tokrat ni uspelo Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 3. predkroga lige prvakov na domačem igrišču igrali neodločeno 1:1 proti Maccabiju iz Haife in se tako poslovili od lige prvakov, igrali pa bodo še v 4. predkrogu evropske lige. Izraelci so na prvi tekmi slavili z 2:1. Mariborčani bodo nasprotnika za evropsko ligo dobili danes. ALPINIZEM • Novi prvenstveni vzpon Slovencev Trije slovenski alpinisti, člani odprave v kitajsko gorovje Tian Šan, so konec minulega meseca opravili prvenstveni vzpon na goro Xuelian Northeast (6249 m), na vrh katere pred njimi še ni stopila človeška noga. Gre za velik uspeh slovenskih alpinistov. ATLETIKA • V Kopru bo zelo zanimivo Prihajajoči konec tedna bo Koper gostil letošnje odprto atletsko prvenstvo za moške in ženske. Prijave še niso povsem zaključene, zaključijo se v četrtek ob 12. uri, a se že ve, da bo v Kopru nastopilo kar nekaj slovenskih zvezdnikov. Med njimi bodo tudi Primož Kozmus, Matic Osovnikar, Jan Žumer, Marija Še-stak, Marlene Ottey, LaRue Brent ... Za naslov prvakinje pri dekletih se bosta v skoku v daljino verjetno pomerili obe Nini, naša Kolaričeva in Kokotova, ki sta od dobrih pogojih sposobni preskočiti tudi šest metrov in pol. Vrhunski rezultat se obeta v ženskem troskoku, kjer se bosta za naslov prvakinje pomerili domačinka Snežana Rodič in Marija Šestak. V metu kladiva bo v Kopru nastopil olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus, ki pričakuje met blizu 80 metrov. V suvanju krogle je kljub v zadnjem času številnim zdravstvenim težavam prijavljen favorit Miro Vodovnik. STA, izbor Ludvik Kotar Videm • Aktivni člani društev AS in Koranti Demoni Poslančeceva domačija nujno potrebuje streho „Ostrešje Poslančeceve domačije, ki jo vsa leta, odkar jo imamo v upravljanju člani športnega društva AS in Koranti Demoni, pridno obnavljamo in dograjujemo, je nujno potrebno prenove, ker že zamaka. Žal se seveda zatika pri potrebnem denarju," je po uspešno končani nogometni ligi AS najprej povedal predsednik športnega društva Bojan Merc. V nekaj letih so člani obeh društev na podirajoči se, zapuščeni kmetiji, ki je dobila ime po zadnjem moškem gospodarju, naredili že zelo veliko. Potem ko so bajto dodobra očistili in najprej za silo uredili notranje prostore, so se lotili tudi okolice in dograditve nekaj dodatnih objektov: „V sami domačiji je urejena razstavna soba z rekviziti in maskami Kurentov demonov, zelo veliko pa smo vložili tudi v ureditev osrednje sobe za goste, ki sprejme do 60 oseb. Položena je keramika, nabavljena oprema, vse je prepleskano, narejen je nov strop, letos smo dokupili še potrebne lestence. Fasado hiše smo prav tako prepleska-li, s pomočjo donatorja Ivana Vogrina iz Lenarta smo lahko Skoki s stoječega objekta (zgradb, anten, mostov in zemeljskih klifov oziroma pečin) sodijo med najnevarnejše ek-stremne športe. Gre za ekstre-mno zvrst padalstva, pri katerem tekmovalci uporabljajo posebne padalske nahrbtnike in poseben način zlaganja padala. Pričakujejo 15 tekmovalcev iz šestih držav: Anglije, Nemčije, Finske, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. V tekmovalnem delu, ki bo potekal v soboto, 6. avgusta, naj bi vsak z 90-me-trskega dvigala izvedel vsaj tri skoke, v nedeljo pa vabijo na revijalni del prvenstva. Ob tem vabijo še na spremljajoče dogodke, med drugim na hojo po vrvi, animacijske in nagradne igre, veliko pa bo tudi glasbe. Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, so z velikim veseljem pristopili v ta projekt že v letu 2010, veseli pa jih, da bodo gostitelji tudi letos in tudi prihodnja leta. Letošnje 2. odprto prvenstvo Slovenije v skokih iz višine bo osrednji športni dogodek tega poletja v Termah Ptuj. Pričakujejo veliko število obiskovalcev, glede na to da podobnih prireditev ne organizirajo nikjer drugje v Slovenije niti v sosednjih državah. V imenu soorganizatorja, podjetja JN Eventi, je direktor Foto: arhiv SD AS Zmagovalka lige AS, ki jo je istoimensko športno društvo letos uspešno izpeljalo že drugič, je bila ekipa ŠD AS. Člani društev ŠD AS in Koranti Demoni zadnjih nekaj let, odkar so dobili Poslančecevo domačijo v upravljanje, objekt pridno renovirajo in dograjujejo. Zdaj je nujne prenove potrebno veliko ostrešje, kjer pa brez finančne pomoči občine ne bo šlo (na posnetku je del Poslančeceve domačije, za katero je skrit še velik nadstrešek za 100 ljudi, ki prav tako potrebuje novo ostrešje). Ptuj • Drugo odprto prvenstvo Slovenije v skokih iz višine Preko sto skokov v dveh dneh V Termah Ptuj bo ta konec tedna ponovno živahno tudi zaradi skokov iz višine. Klub B.A.S.E. Slovenije, ki ga vodi Uroš Ule, pripravlja v sodelovanju s podjetjem JN Eventi ter ob podpori Term Ptuj, ki so na široko odprle vrata športnim dogodkom in s tem povezanemu športnemu turizmu, 2. odprto prvenstvo v skokih iz višine, najbolj adrenalinski športni dogodek v Sloveniji v letošnjem letu. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred 2. odprtim prvenstvom Slovenije v skokih iz višine Jernej Neubauer povedal, da so jih še lani s tem projektom gledali z velikim nezaupanjem, če ne bi bilo Term Ptuj in njihove podpore, pa se sploh ne bi zgodil. S predsednikom kluba B.A.S.E. Slovenija Urošem Uletom sta pričela priprave tega projekta leta 2004, prvič pa sta ga izpeljala leta 2009. Želja pa je, da bi ga vsako leto nadgradili, letošnjo nadgradnjo predstavlja balon, ki ga bodo dvignili 500 metrov v višino na sredini Ptujskega jezera, od tam pa se bo „letelo" s posebnimi letalnimi oblačili (wind suit) v Terme Ptuj, da se bo videlo, kaj človek s pravilno opremo lahko naredi. Letošnje prvenstvo si bo ogledala tudi komisija Red Bulla, saj si želijo, da bi v letu 2012 na Ptuju postavili 200-metrsko dvigalo, to pa je višina, ki tekmovalcem že omogoča salta in podobne vragolije. Častni pokrovitelj 2. odprtega prvenstva v skokih iz višine je Dejan Levanič. Varnost tekmovanja, ki ga bodo skušali izvesti v soboto, je na prvem mestu, je na tiskovni konferenci poudaril Uroš Ule. MG zamenjali tri vrata in okna. Ob hiši smo postavili še velik kozolec oziroma nadstrešek, pod katerim se lahko druži do 100 ljudi, postavili smo tudi staro prešo, ki ji moramo še narediti nadstrešek, prav tako je urejen zunanji kamin oziroma velik žar za peko. Poleg tega smo asfaltirali in ogradili nogometno igrišče za stavbo, zdaj pa pripravljamo teren pred hišo, kjer se bo v teh dneh položil asfalt, tako da bo še nekaj parkirnih mest več. Veliko, veliko ur prostovoljnega dela je bilo vloženo v vse našteto, moram pa povedati, da nam je finančno pomagala tudi občina," našteva delo v domačiji in okoli nje Merc. Poslančeceva domačija, do katere vodi asfaltirana cesta, je v tem času postala priljubljena destinacija ne le članov obeh društev, ampak tudi številnih gostov, saj prostore in urejeno okolico tudi oddajajo: „Lo-kacija je zaradi miru, urejenih športnih površin, neokrnjene narave in možnosti zabave zunaj in znotraj hiše zanimiva za večje in manjše družbe, ki želijo tukaj proslaviti bodisi rojstne dneve, kakšne obletnice, krste otrok, birme ali druga družinska slavja. Najemnina za vikend je nizka, znaša le 60 evrov, gostje pa si lahko hrano naročijo ali tudi pripravljajo sami, saj je urejena tudi manjša kuhinja. Ves denar od takšnih in podobnih prireditev smo v društvih vlagali v prenovo domačije, žal pa ga za celotno prenovo ostrešja sami nikakor ne moremo zbrati dovolj." Celotno ostrešje na vseh povezanih objektih domačije namreč meri dobrih 650 kvadratnih metrov in predračun za prekritje z opečnimi strešniki znaša kar 23.000 evrov. „Z županom Bračičem sva se že pogovarjala o finančni pomoči občine in res upam, da bo lahko prispevala nekaj denarja. Streha je danes namreč ne le grda na pogled, saj je sestavljena iz vseh mogočih barvnih odtenkov salonitnih plošč, delček pa je celo stare opeke, ampak je tudi že zelo dotrajana, spokana in pušča deževje. Škoda je, če bo zamakalo v notranjost, ker bo s tem uničeno vse, kar smo naredili znotraj, od opleska do stropov. Prizadevamo si, da bi novo ostrešje lahko položili že letos jeseni. Seveda bomo sami člani pomagali in nare- dili največ, kar se da, kar smo dokazali že doslej, vendar pa brez finančne injekcije iz proračuna ne bo šlo," poudarja Merc, ki se boji tudi kakšne morebitne toče, saj v tem primeru od strehe ne bi ostalo popolnoma nič. Žal društvi ali Občina kot lastnica objekta ne morejo kandidirati na nedavno objavljenem javnem razpisu za ohranitev kulturne dediščine na podeželju, ker Poslančece-va domačija ni kategorizirana kot kulturni spomenik. Razočarani pa so tudi, kot pravi Merc, nad razpisom LAS Haloze, kjer njihov projekt prenove domačije ni bil izbran za sofinanciranje, na kar so po malem vseeno računali, saj menijo, da za razvoj podeželja ni nič manj pomemben kot projekt izdaje knjižice o lutkah, ki pa ga bo LAS financiral kot enega od izbranih ... Ne glede na težave in zaskrbljene poglede, uprte v porozno streho, pa sta obe društvi zelo aktivni; Koranti demoni seveda predvsem v pustnem času, ŠD AS pa tudi med letom: „Letos konec julija smo kot organizatorji drugo leto zapored izpeljali poletno ligo malega nogometa tukaj v Vareji, v kateri je letos sodelovalo 13 ekip; dve iz sosednje Hrvaške, nekaj iz občine Videm, nekaj pa iz sosednjih občin. Nogometne tekme so se odvijale od maja do konca julija, vsak petek ponoči, končni zmagovalci lige so člani ekipe ŠD AS, prehodni pokal pa je prejela ekipa KMN Majolka, ki je zmagala na koncu turnirja. Turnir bomo izvedli tudi drugo leto, ekipe so se že prijavile. Sicer se naša nogometna ekipa udeležuje tekmovanj tudi v drugih ligah, kjer je zelo uspešna. Ob tem v Poslančecevi domačiji preko zime že vsa leta organiziramo turnirje v kartanju, jeseni pripravljamo domači jabolčnik ali tuklo z ročnim stiskanjem jabolk, prav tako so znane koline, pripravimo tudi martinovanje, letos smo kresovali in postavili mlaj ... , res se ves čas nekaj dogaja, tako da je včasih že naporno. Ampak vse se da, če smo entu-ziasti na kupu. Zato upam in verjamem, da bomo nekako uspeli rešiti tudi našo streho in da nam bo občina priskočila na pomoč." Kuharski nasveti Melone Melona je tipičen poletni sadež z veliko vode in ravno zaradi vode in finega okusa si z njimi v vročih poletnih dneh pogosto gasimo žejo. Poznamo več sort melon, vendar so najbolj priljubljene kantalupe, ki imajo mreži podobno si-vo-rjavo lupino in v notranjosti sočno in aromatično oranžno meso. Nekoliko manj znane, vendar enako okusne so melone, ki imajo v notranjosti zeleno-belo meso oziroma ogenove melone. V primerjavi z lubenico so melone dosti manjše, vendar so večji plodovi praviloma okusnejši. Kvaliteto melone lahko preverjamo tudi tako, da povonjamo zunanjo lupino, ki naj bo dišeča, brez vonja po plesni. Pri nakupu izbiramo melone, ki so čvrste, brez prask in otiskov. Melone serviramo vedno dobro ohlajene, kot predjed ali kot desert. Okus melone se lepo poda k šunki, pršutu, rakcem, perutnini, prekajenim ribam in prekajeni svinjini. Obstojnost melon je izredno kratka, zato jo doma celo hranimo na sobni temperaturi do dva dni ali v hladilniku do tri dni. Okusno meso melon uporabljamo tudi za džeme, marmelade in kompote. Iz melon pa lahko pripravimo tudi okusno pito, narastek ali okusno sadno solato. Od začimb se meso melon poda z ingverjem, sladkorjem in poprom. Polovico melone pa lahko uporabimo tudi kot posodo, v kateri ponudimo sadno solato ali na koščke narezano pomešano sadje. Melone pripravimo pogosto za na mizo, največkrat tako, da jih samo zelo ohladimo, pre-prežemo na polovico, iz njih poberemo pečke in vlakna, jih narežemo na kocke ali rezine in serviramo na stolčenem ledu. Lahko tudi tako, da polovico melone dobro izpraznimo, jo do polovice napolnimo z ledom in na led damo na kocke narezano melono, v katero Lastniki sprašujejo, kaj lahko storijo, ali lahko kar menjujejo hrano, ali lahko nekaj časa kuhajo sami in potem ponovno ponudijo že pripravljeno hrano. Težave imajo tudi lastniki muc in kužkov, ki morajo zaradi zdravstvenih razlogov in bolezenskih stanj jesti samo določeno vrsto dietne hrane, npr. ledvični bolniki, a te hrane no- Melone so tipičen poletni sadež. zataknemo nabodalca in tako postavimo na mizo. Iz melone lahko z dekorativnim nožem narežemo manjše kroglice, ki jih dobro ohladimo. Nato po dve, tri spustimo v kozarce za penečo vino in prelijemo z dobrim belim vinom. Čeprav so melone izrazito desertno sadje, jih najpogosteje postrežemo kot predjed. Narežemo jih na nekoliko debelejše rezance, ki jih zavijemo v tanke rezine pršuta. Preden melone zavijemo v pršut, jih prav tako dobro ohladimo. Zavijemo jih tako, da na vsaki strani melone gledajo iz pršuta. Zraven ponudimo opečen toast. Pršut lahko zamenjamo tudi s tankimi rezinami šunke. Če melone zavijemo v šunko, lahko okus dodatno popestrimo z dodatkom sira, oziroma ohlajene rezine melone najprej zavijemo v poljubni poltrdi sir, ki se da dobro zvijati, in nato še v tanke rezine šunke. Zraven ponudimo poljubno solato. Melona je primerna tudi za pripravo sadne juhe, ki je prav tako lahko dober osvežujoči obrok v poletni vročini. Melo-nino juho pripravimo tako, da Tačke in repki Težave z apetitom pri malih živalih Nabralo se je precej vprašanj s tematiko slabega ape-tita pri mucah in kužkih. Živali ali ne jedo že pripravljene kupljene hrane ali pa jo imajo rade samo kratek čas, potem pa jo zavračajo. v pol litra vrele vode zakuhamo podmet iz ene žlice škroba. Dobro prevremo in ohladimo. Ohlajeni tekočini dodamo pol litra pretlačene melone, primešamo malo belega vina in po okusu sladkamo. Za boljši okus lahko dodamo še limonin sok in konjak. Po možnosti ser-viramo v steklenih skodelicah in v vsako damo vsaj 2 koščka melone in kocko ledu. Če juho ponudimo tudi otrokom, jo začinimo samo s sladkorjem in limoninim sokom, po želji pa jo lahko pred serviranjem okrasimo s tolčeno sladko smetano. Smetano bi lahko zamenjali tudi z malimi kockami poljubnega navadnega biskvita. Če imate na domačem vrtu melone, jih je najbrž preveč, da bi lahko vse pojedli. V tem primeru lahko pripravite melonin kompot, džem ali marmelado. Marmelado iz melon pripravimo tako, da 2 kilograma melon prerežemo na polovico in odstranimo semena. Z večjo žlico dobro izrežemo melonino meso. Da se marmelada hitreje skuha, lahko meso zmeljemo. Melonini kaši dodamo 80 de-kagramov sladkorja in pristavimo, da zavre. Poberemo odvečne pene in počasi kuhamo slabo uro. Med kuhanjem večkrat premešamo. Kuhamo lahko tudi v pečici pri temperaturi 180 do 200 °C. Čas kuhanja v pečici je 10 do 15 minut daljši v primerjavi s kuhanjem na štedilniku. Še vročo marmelado pretlačimo in napolnimo v manjše, dobro očiščene kozarce. Tisti, ki imate radi mešanico sladki in slanih okusov, pa si lahko pripravite ribjo solato z melono. Pripravimo jo tako, da poljubne ribe skuhamo v vodi z dodatkom zelenjave in začimb. Kuhane odcedimo in ohladimo ter jim odstranimo kožo in kosti ter jih natrgamo na večje koščke. Dodamo poljubne olive, sesekljane kapre, malo vloženih kislih gobic in na male kocke narezano in ohlajeno melono. Melone naj bo količinsko enako kot kuhanega ribjega mesa. Dodamo še olivno olje, limonin sok, sol, poper in malo rožmarina. Tako pripravljeno solato damo pred serviranjem vsaj 10 minut v hladilnik in nato ponudimo na listih zelene solate kot hladno uvodno jed ali kot samostojno jed. Melona ponuja s svojim prefinjenim okusom in barvo mesa zagotovo vsakemu nekaj za njegov okus. Samo odločiti se je treba, v katere jedi, oziroma kako jo vključiti. Vlado Pignar čejo jesti. Pogosto vprašanje je tudi, če je v redu, da žival skozi daljše časovno obdobje uživa samo eno vrsto že pripravljene hrane in ali je vseeno, ali je brikete ali konzerve. Ješčnost živali je povezana z vrsto dejavnikov, vsekakor z izbiro ustrezne hrane, z zdravstvenim stanjem živali, sistemom hranjenja in še bi lahko Foto: E. Senear našteval. Izbira ustrezne hrane za našega ljubljenčka je zelo pomembna, saj le s pravilno uravnovešenim obrokom dobi naš ljubljenček vse potrebno za normalno in zdravo življenje. Če nabavljamo novega kužka ali muco, vsekakor svetujem, da poiščemo nasvet pri veterinarju, ki se ukvarja z zdravljenjem malih živali, glede izbire ustrezne hrane za našega ljubljenčka. Vedeti moramo, da hrana, ki je izrazito ješča in jo živali zelo rade jedo, ni vedno najprimernejša zaradi obilice dodanih ojačevalcev okusa in vedeti moramo, da cena hrane največkrat pogojuje tudi njeno kvaliteto. Že pripravljene hrane so na tržišču v obliki briketov in konzerv. V redu je, če hranimo s kombinacijo obojega, čeprav so briketi primarna in najpomembnejša hrana, konzerve pa so po navadi le za popestritev jedilnika. Lastniki živali pogosto gledajo na hranjenje svojih živalic preveč počlove-čeno s stališča pestre raznolike prehrane pri ljudeh in poskušajo to prenesti tudi na svoje živali. Prepogosto menjavanje vrste hrane pri živalih ni priporočljivo, saj je večkrat vzrok Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. prebavnim težavam z bruhanjem in driskami. Lastniki so zadovoljni, ker žival prvič zelo veselo poje obrok nove hrane v preveliki količini in prebavne težave so tu. Kakršnakoli zamenjava hrane mora biti postopna, z mešanjem stare in nove hrane nekaj dni. Živalim, ki dalj časa, lahko tudi vrsto let, jedo določeno briketirano hrano in se počutijo v redu, so dobre kondicije in zdravja, je nesmiselno menjevati hrano samo zaradi občutka lastnikov, da je žival uboga, ker uživa skozi enako hrano. Kombiniranje doma pripravljene hrane s kupljeno hrano sicer ni narobe, lahko pa vodi v možnost, da začne kužek ali mucek zavračati briketirano hrano. Vsekakor je živali obrok iz kuhanega mesa in testenin okusnejši od večine briketov in logično je, da si takih obrokov želi vnaprej in začne izsiljevati lastnika z neješčnostjo že pripravljene briketirane hrane. Pri uporabi dietnih hran, ki jih predpiše veterinar zaradi zdravstvenih težav živali, npr. diete za srce, ledvica, jetra, de- Kmetijska svetovalna služba Zdravilne rastline Kašelj Splošni nasveti: varujmo se mrzlih pijač, obolelosti grla, pljuč ter prehlada. Če gre le za odstranjevanje goste sluzi, si pomagamo s čaji, izvlečki, pripravki, sirupi in sokovi. Zdravljenje: (povzeto po patru Simonu Ašiču) 1. Čaji: angelika (z materino dušico), borovnica (listi, vsak večer 1 skodelico), hrastova skorja, ječmen (pest zrnja kuhamo pol ure v litru vode; pijemo toplo), jetičnik, kopriva (s švedskimi kapljicami), laneno seme, lapuh, lipa, lučnik (cveti), marjetica (cveti), materina dušica, oves (zjutraj in zvečer eno skodelico), plešec, pljučnik, repik, repuh, slezeno-vec, trobentica, trpotec, vijolica, vrednik, žajbelj. Čajne mešanice: ajbiš, bezeg (cveti), kopriva; ajbiš, lučnik, materina dušica, slezenovec; kopriva, pelin, šentjanževka. Za oslovski kašelj: kopriva, materina dušica, trpotec, zlasti pa vijolica. 2. Izvlečki: smrekovi vršički (s čajem, za pitje in grgranje) 3. Pripravki z medom: čebulo, česen ali hren skuhamo z medom in dodamo žličko žganja. 4. Pripravki z vinom: bezeg (jagode); česen (kuhamo z belim vinom in medom), rožmarin. 5. Sirupi: cvete marjetic poparimo, tako naj ostanejo čez noč, zjutraj jih precedimo, iztisnemo ter jim dodamo sladkor. Nato jih kuhamo v sirup. Liste trpotca sesekljamo in jih izmenoma s sladkorjem naložimo v kozarec; zalijemo z medom in damo za tri tedne na toplo. Nato precedimo, damo v steklenice in na hladno. Pijemo počasi po požirkih. 6. Sokovi: čebula (sok s sladkorjem), črna redkev Tudi na prehlad je treba že zdaj misliti in nabrati zdravilne rastline, ki nam jih narava še ponuja. Na nekatere zgoraj naštete pa bo žal treba počakati naslednjo pomlad. Izpadanje las To je lahko posledica bolezni ali pa podedovana lastnost. Hrana naj bo bogata z vitamini, predvsem z vitaminom B, jejmo veliko korenja, rib in zelenjave. Uporabljajmo blage šampone, še bolje le toplo vodo in jajčni rumenjak. Če nam lasje izpadajo, se izogibajmo barvanju in lakiranju! Ker je sedaj čas nabiranja zdravilnih rastlin, vam bom zaupala preizkušen recept proti izpadanju las. Rastline lahko naberemo in posušimo za zimski čas, vendar le toliko, kot jih bomo uporabili do naslednje sezone, kajti zdravilne učinkovine so v rastlini le eno leto. Recept: pest korenin repinca, pest brezovih listov, pest rožmarina, pest koprive (korenina in listi). Vse to skuhamo v 2 l vode (vre naj 10 minut), ohladimo, precedimo in s tem operemo glavo. Lasišče si dobro masiramo vsaj 5 minut. Las ne splaknemo ampak samo obrišemo in posušimo. Če so težave z izpadanjem, je to treba večkrat ponoviti. Ker brezove liste, rožmarin in pekočo koprivo vsi poznate, vam bom tokrat predstavila le repinec, ki raste pri nas. Morda ga poznate pod drugim imenom, nekateri ga imenujejo: kancelj, kloš, lepenj, lepir, pod-bev, ovčji prijatelj, reginec, starec, torika. Droga: korenina dveletne rastline, seme, listi. Zdravilne lastnosti: zdravljenje prhljaja, las, ekcemov, lišajev, glivic, aft, proti sladkorni bolezni, proti luskavici, drugim kožnim boleznim, turom, revmi ... Uporaba: čaji: sesekljana sveža korenina se prej namaka osem ur kopeli, obkladki: s poparkov listov umivanja: s poparkom korenin Terezija Meško Materina dušica belost, sladkorno bolezen in druge, pa moramo biti načelni in nepopustljivi pri odmeri hrane. Živali ne ponudimo drugih opcij prehranjevanja in kljub začetnim težavam z zavračanjem hrane, tudi nekajdnevnim, se stvari uredijo in žival hrano sprejme, kadar uvidi, da druge ne dobi. Res je to precej stresno za lastnike, ki se morajo upreti prosečim pogledom in teženju svojega ljubljenčka za drugačno hrano, vendar če potrpijo in so nepopustljivi v začetku, se jim to kasneje obrestuje, ko žival hrano sprejme, jo veselo je in si tako blaži bolezenske tegobe. Emil Senčar, dr. vet. med. Krvodajalci 23. maj: Brigita Novak, Obrež 121 b; Dragan Kokot, Svetinje 7; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Ivan Voršič, Ptujska c. 2 a; Vladimir Gregorec, Podgorci 41; Branko Pevec, Šalovci 9; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24; Marjan Jus, Ptujska Gora 2 a; Ignac Gojkošek, Draženci 85 b; Rudi Nah-berger, Zg. Leskovec 10 b; Ingrid Gole, Ul. 25. maja 3; Leon Kaučevič, Apače 177; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42 a; Mario Kuret, Kajuhova 9; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Gorazd Kmetec, Orešje 120; Franc Kokot, Tibolci 39; Janez Vertič, Ločič 1 b; Franc Zajc, Sela 34 a; Boštjan Ber, Ormoška c. 41; Vanja Bezjak, Ločič 27; Milena Fridl, Lancova vas 22; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Alenka Strelec, Prvenci 21; Borut Plohl, Ru-cmanci 48; Boštjan Kovačec, Kve-drova ul. 3; Boris Železnik, Žetale 46; Anton Gavez, Korenjak 11; Alojz Zo-rec, Minoritski trg 4; Robert Kodrič, Stojnci 42; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Dušan Koko, Ob gozdu 17, Kidričevo; Feliks Kodrič, Koritno 19 a. 26. maj: Olga Plohl, Rucmanci 48; Milan Plohl, Rucmanci 48; Branko Goršič, Dolga Lesa 8; Marjan Ciglar, Kicar 112 b; Dušan Vorih, Kvedro-va 2; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Sandi Svenšek, Žetale 105; Janez Avguštin, Slape 15 e; Denis Merc, Soviče 12; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Aleksander Čuš, Hlaponci 24 a; Robert Gajser, Stogovci 47 a; Andrej Golob, Dornava 136; Miran Pešl, CMD 7; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Petra Gabrovec, Moškanjci 46 d; Mirko Strmšek, Zg. Jablane 24; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d; Nejc Barovič, Pleterje 18; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurberku; Vida Gajzer, Grajenščak 39 a; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Daniel Petrovič, Podvinci 124 a; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Slavko Vek, Tovarniška c. 21; Damijan Plajnšek, CMD; Dejan Muršič, Zagojiči 19, Gorišni-ca; Lovrenc Šeruga, Lešje 5; Marjan Križanec, Lovrenc na Dr. p.; Stanko Solina, Jiršovci 59; Rok Klarič, Hra-stovec 21 b; Anton Brenholc, Rjavci 21; Dragan Radolič, Soviče 7 a; Bra-nislav Svenšek, Žetale 105; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a; Franc Ča-gran, Žamenci 6; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9; Tomaža Zemljarič, Kajuhova 12; Marjanca Čuš, Dolič 2 b; Simona Kukovič, Spuhlja 9 a; Branko Selinšek, Majšperk 38; Janez Požar, Lancova vas 60; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98 b; Dragutin Vugrinec, Dravinjski vrh 3 d; Srečko Korošak, Cesta talcev 42; Jožef Rubin, Arnol-da Tovornika 6, Maribor. 30. maj: Boštjan Petučnik, Grabšin-ci 12; Simon Zorec, Gomila 11; Tadej Lukman, Obrež 117; Danica Prapo-tnik, Breg 5; Janko Prapotnik, Breg 5; Boris Marin, Podgorci 74; Jožef Škvorc, Breg 1; Štefan Golob, Dornava 146 b; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5; Branko Pernat, Lovrenc na Dr. polju 9; Slavko Mar, Strelci 13 a; Marijan Milinovič, Cirkovce 49 a; Majda Golob, Kicar 140 c; Miro Kokol, Jane-žovci 12 b; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Tine Veg, Stogovci 15 a; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a; Janez Žni-darič, Lancova vas pri Ptuju; Boris Potočnik, Orešje 152; Sonja Plečko, Brezu 7 a 58; Vlasta Krajnc, Ločič 1 a; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 2; Boštjan Kos, Grajenščak 36 a; Slavko Perko, Juršinci 76; Uroš Klinc, Cirkulane 39; Janez Merc, Gromova 2; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22; Danilo Kekec, Leskovec 87 c; Sonja Bezjak, Streliška 41. Iščete svoj stil Irena ostaja v športnih oblačilih Irena Bezjak je stara 44 let, doma iz Markovcev, mama sina. V prostem času se posveča jahanju, pa tudi sprehodi s psom ji vzamejo nekaj časa. poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča, pospeši se odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi nezadostne prekrvavljenosti. Povečana pre-krvavljenost pa tudi omogoča medvretenčnim diskom, da dobijo dovolj hrane, je masažo hrbta predstavila kozmetičarka Tamara Galun. Zelo zanimiva je njena poklicna pot, je frizerka, prodajalka, inštruktorica jahanja in mentorica praktičnega pouka, usposabljanja dela v Biotehniški šoli Ptuj. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se je prijavila sama, da vidi, kateri stil je njen glede na vse, kar dela. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Ireni ugotovili mešani tip kože, to je tip kože, ki je sestavljen iz mastne in suhe kože. Mastna je na sredini obraza, na čelu, nosu in bradi, lica pa so po navadi suha. Pri vsaki koži pa je tako, da jo je treba negovati z ustreznimi kremami, za mešano pa velja, da jo negujemo ločeno po posameznih delih obraza. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in zma-sirali. Po strokovnih nasvetih bo gospa Irena poskušala kožo negovati tudi doma. V Frizerskem salonu Stanka se je Irena prepustila frizerki Sabini Vajda. Ker je želela ohraniti dolžino las, ji je postrigla samo konice ter pričesko osvežila s čokoladnimi prameni. Lase je posušila na krtačo, jih nakodrala s figarom, na koncu pa razmršila z rokami. Potem ko je prekrila obraz s pudrom v kremi, je vizažistka Minka Feguš najprej poudarila veki s svetlim in temnim roza senčilom, nato pa z vinsko rdečim črtalom obrobila zgornjo veko, spodnjo pa s črnim. Ličnice in ustnice je poudarila v bronasto rdečem odtenku. „Multipraktik smo včasih rekli aparatu, ki obvlada več različnih nalog. Kako pa bi rekli /i % A vf - \ » / -vr f Ikrj V 1 ■ ■ ¡k. V1» Y • \ Foto: Črtomir Goznik Irena prej Foto: Črtomir Goznik . in pozneje zreli ženski v najboljših letih, ki kar ne more nehati, ko začne govoriti o svojih poklicih in znanjih, ki jih obvlada? Med vsem, kar je naštela, me je najbolj navdušilo njeno delo inštruktorice jahanja. Poleg konjev in učenja jahanja razvaja tudi psa. Prijavila se je sama, saj jo poleg vsega, kar zna in s čim se ukvarja, zanima tudi to, kako bi jo spremenili v naši akciji Iščete svoj stil. Ne zato, ker krilo ali obleka ne bi pristajala njeni postavi, ampak preprosto zato, ker je Irena stoodstotni športni tip, sem jo od prvega trenutka videla le v hlačah. Na policah v trgovini Mura sem torej brskala med hlačami. Moja želja so bile sicer malo KOLEKTIV SALONA îïîosko m sensKo Slomškova 22 10 % popust v avgustu * drugačne hlače, ki pa jih je na policah bolj malo, zato sem se morala zadovoljiti s črnimi jeans hlačami. Kroj hlač je sicer malo bolj aktualen, vendar še vsi skupaj potrebujemo čas, da se na to navadimo - malo bolj široke hlače v bokih in dolžine do gležnjev. K hlačam se zelo lepo poda krajša jakna iz enakega materiala, ki ima malo krajše rokave in se v pasu zaveže s trakom. Ker so hlače in jakna temne, sem za popestritev izbrala enostavno ozko viskozno majico v pink barvi. Kljub športnemu stilu sem se odločila, da ji k tem oblačilom poiščem malo dr-znejše čevlje. V trgovini Alpina sem izbrala črne sandale z zelo visoko peto, ki so poskrbeli, da je Irena pokazala vso svojo moč tako športno kot ženstveno," je o Irenini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic se je gospa Irena odločila za masažo hrbta, s katero dosežemo sprostitev in poveča- Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (25.) Božanska matrika (1.) Oče kvantne teorije Max Planck je dejal, da obstaja kraj, kjer se pričnejo vse stvari, mesto čiste energije, kjer se rodijo zvezde, DNK in vse, kar je vmes. Ta kvantni potencial je imenoval »matrika.« Gregg Braden pa je v svetovni knjižni uspešnici Božanska matrika predstavil najnovejša znanstvena dognanja, ki potrjujejo starodavna mistična in religiozna prepričanja, da onkraj vidne ravni materije deluje kozmična sila, inteligenca, s katero tesno sodelujemo pri ustvarjanju vesolja in življenja v njem. Gregg Braden je več kot dvajset let delal kot višji oblikovalec letalskih in vesoljskih računalniških sistemov. Ob znanstvenih dosežkih so ga ves čas zanimala tudi starodavna mistična in religiozna besedila, v katerih je našel presunljive povezave med tradicionalnimi izročili in moderno znanostjo. Ko je javnosti predstavil svoja spoznanja, je čez noč postal svetovno priznani avtor številnih prodajnih uspešnic, med katerimi sta v slovenščino zraven Božanske matrike pre- vedeni še dve deli, Fraktalni čas in Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja. Druge njegove uspešnice so Prebujenje v točki nič, Hoja med svetovi, Učinek Izaije in Božja šifra. Braden je redni gost televizijskih in radijskih oddaj ter predavatelj na mednarodnih konferencah in nesporna avtoriteta, ko gre za vlogo duhovnosti v tehnologiji. Enotno polje energije Že stari Grki so verjeli v univerzalno polje energije, ki vse povezuje. Poimenovali so ga eter. Pitagora in Aristotel sta ga pojmovala kot esenco samega prostora in ga označila za skrivnostni peti element, poleg štirih znanih elementov (ogenj, zrak, voda in zemlja). S pojmom etra so se kasneje ukvarjali alkimisti, pa tudi številni znanstveniki kot Isaac Newton in Albert Einstein. Slednji je rekel: »Vesolje brez etra si ni mogoče predstavljati.« Pri tem pa je opozoril, da na eter ne bi smeli gledati kot na energijo v običajnem smislu te besede. Leta 1887 so izvedli Michel-son - Morleyjev eksperimet z etrom, da bi potrdili rezultate podobnega poskusa iz l. 1881. Znanstvenika, po katerih se eksperiment imenuje, sta predvidevala, da če obstaja eter, mora obstajati tudi energija, ki je vsepovsod prisotna, mirna in negibna. Predvidevala sta, da bi moral žarek svetlobe potovati počasneje, ko potuje zoper etr-ske vetrove, in hitreje ko potuje s tokovi. Ker nista odkrila nobenih etrskih tokov, sta sklepala, da eter ne obstaja. Ta nesrečna ugotovitev je zaznamovala znanost za naslednjih sto let, saj so znanstveniki napačno sklepali, da se stvari v našem vesolju dogajajo neodvisno druga od druge in da to, kar naredi nekdo na enem koncu sveta nima nobenega vpliva na drugi konec sveta. Eksperiment je postal izhodišče za svetovni nazor, ki je imel ogromen vpliv na naša življenja in na Zemljo. Od l. 1887 smo razvoj celotne civilizacije gradili na prepričanju, da je vse ločeno od drugega -sklep, ki so ga najnovejši poku-si ovrgli kot neresničnega! Leta 1986 so mediji poročali o eksperimentu E. W. Silver-tootha, ki so ga sponzorirale letalske sile ZDA in je bil pono- Foto: Črtomir Goznik Irena v oblačilih iz Mure mo prekrvavljenost mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. „S pritiskom in masažo teh mišic odpravimo mišične zatrdline (vozle), ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se pri masaži ogreje, raztegne, P. s. Z gospo Ireno se je ekipa akcije Iščete svoj stil poslovila od letošnjega poletja. Kandidatke in kandidate bo ponovno povabila k sodelovanju v prvih jesenskih dneh, ko bo na policah naših trgovin že tudi več aktualne mode za novo modno sezono jesen-zima 2011/2012. MG vitev Michelson-Morleyejega poskusa. Silvertooth je z novejšo, bolj občutljivo opremo zaznal gibanje v etrskem polju, ki je bilo natančno povezano z gibanjem Zemlje skozi prostor, točno tako, kot so predvidevali l. 1887. Kasneje so sledili še številni ponovitveni poskusi, ki so vsi potrdili obstoj etra. Sodobni znanstveniki še vedno iščejo novi izraz za eter (ker se jim ta zdi preveč kvazi-znan-stven), vendar pa se strinjajo, da mora v vesolju obstajati enotno polje energije. Max Planck, kvantni fizik, je l. 1944 dejal: »Predpostaviti moramo, da za to silo, ki jo vidimo kot materijo, obstaja zavestni in inteligentni um. Ta um je matrika vse materije.« Braden pa razlaga: »Obstaja polje energije, ki povezuje vse v stvarnosti. Temu polju pripada vloga zbiralnika, mostu in ogledala za vsa naša prepričanja.« Holografsko vesolje Hologram je tridimenzionalna laserska fotografija, ki vsebuje globino in paralakso, kar nam omogoča, da vidimo okoli predmeta in predmet v ozadje. Ko je nekaj holograf-sko, takrat to obstaja v celoti v vsakemfragmentu zase. Če razdelimo vesolje na štiri dele (vključno z galaksijami, ljudmi in atomi), potem bo vsak del odseval celotno vesolje, le na manjši ravni. Leta 1997 so znanstveniki na ženevski univerzi v Šivici izvedli poskus, o katerem so poročali po vsem svetu. Tradicionalni fiziki so bili mnenja, da se to sploh ne bi smelo zgoditi. Znanstveniki so vzeli majhen svetlobni delec foton, ga ločili na dva delca in ustvarili »dvojčka« z identičnimi lastnostmi. Nato so izstrelili oba delca v nasprotni smeri. Na razdalji 22. kilometrov so pred njiju postavili oviro. Ko je eden od fotonov na koncu svojega potovanja moral izbrati med dvema potema, je drugi foton vedno sprejel natančno enako odločitev, kakor da bi »vedel«, kaj je počel njegov dvojček. Eksperiment so večkrat ponovili in zmeraj dobili enake rezultate. Fotona sta se vedla, kakor da bi bila še vedno povezana, čeprav sta bila več kilometrov narazen. Za takšno vrsto povezave bi morala fotona drug drugemu pošiljati signale. Tukaj pa za fizike nastopi problem. Da bi sporočilo potovalo od enega do drugega, bi moralo potovati hitreje od svetlobe. Toda po Einsteinovi relativnostni teoriji nič ne more potovati tako hitro! Sklep, ki sledi, se glasi, da živimo v ho-lografskem vesolju, v katerem informaciji med fotoni sploh ni potrebno nikamor potovati, ker se (ne glede na razdaljo) že nahaja v fotonu. (Nadaljevanje prihodnjič) Slo glasbene novice Od danes do nedelje bo v Vinici, v krajinskem parku Kolpa, potekal najbolj seksi glasbeni festival daleč naokoli - Schengenfest 2011!Nastopilo bo več kot 23 skupin: Prljavo kazalište, Dubioza kolektiv, Kadsmo bili Bijelo dugme, Niet, Pankrti, Edo Maajka, Vlado Kreslin in Mali bogovi. S.A.R.S., Srečna mladina, Kultur Shock, Shyam, Superhiks, RevCo World, Lee Jay Cop, Voyage, Dirtswitch, Pink Studio, Low Peak Charlie, Liquf, The Qemists, Eight Bomb, CoverLover in Stara šula. Schengenfest je znan tudi po vrhunskem odru, ki bo letos še večji. To pa še ni vse, saj bo poleg bogatega glasbenega dogajanja potekal tudi zanimiv spremljevalni program z delavnicami, nagradnimi igrami, zabaviščnim parkom ter zabavo z didžeji. :k-k-k Slovenski raper Chorchyp svojo najnovejšo skladbo Fitnesser predstavlja tudi v video podobi. Snemanje spota je potekalo na slovenski obali, Fitnesser pa je že četrti single iz Chor-chypovega aktualnega albuma Pot samuraja. Avtor glasbe je Klemen Dovžan, aranžma je naredil Anže Langus Petrovič, besedilo pa je napisal Denis Porčič - Chorchyp. ■k-k-k Pred dobrim mesecem so slovenski glasbeniki raper Trkaj, pevec Erik Felicijan, producent Damjan Jovič ter multimedij-ska ekipa Bright v okviru festivala WCF (World culture festival) nastopili na 30. jubilejni prireditvi v Berlinu. Med več kot 150 državami so svojo rodno Slovenijo predstavili s pesmijo Svetje moj in množica je, četudi ni poznala ne jezika ne besedila, dobesedno ponorela. Rok Trkaj je v Berlinu nastopil tudi kot ambasador projekta Picture Slovenia, katerega namen je povečati prepoznavnost Slovenije po svetu. Pevec bo tako v okviru tega projekta v septembru obiskal tudi več drugih evropskih držav. MZ BT i 1 O -A D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. ERIK&TRKAJ - SVET JE MOJ ČUTIŠ TO 3. eva černe-MOJA POT 4. ŠPELA GROŠELJ - V TRETJE RADO GRE 5. JERICA HABER - ŽIVLJENJE SE SMEJI 6. AYLA - PEČAT 7. GAŠPER RIIFELJ - KRIV SEM 8. LEILA - TI SI 9. DAN D - TVOJE JE VSE 10. ADI SMOLAR - ČE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Festival Panonika harmonika 2011 V idiličnem okolju Gaja pri letališču Cerklje ob Krki (pri Brežicah) bo zadnji konec tedna v avgustu potekal drugi mednarodni festival harmonike, etno glasbe, vina, kulinarike in smeha, poimenovan Panonika harmonika. Osnovni namen festivala, na katerem se bo zvrstilo več kot 20 glasbenih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Makedonije (različnih glasbenih zvrsti, od narodno-zabavne do etno), je poudariti pomen in široko tradicijo igranja harmonike v različnih kulturah panonske nižine in pri tem spodbuditi druženje ter povezovanje narodov. Na festivalu bodo nastopili izvajalci, kot so Se-verina, Magnifico, Miroslav Škoro, Neda Ukraden, Ka-talena, Soddiha, Ansambel Franca Miheliča in mnogi drugi, odvisno od koncepta večera. Seveda pa je zelo pomemben del festivala podiranje Guinnessovega rekorda v številu harmonikarjev na enem mestu. K projektu so organizatorji pristopili resno in odgovorno, zavedajo se zahtevnosti naloge, saj vedo, da bodo uspeli le, če bodo stopili skupaj in sodelovali. Zato vabijo harmonikarje, da se jim pridružijo in postanejo del rekordnega ansambla harmonikarjev. "Harmonika že od nekdaj odzvanja po mestih, trgih in vaseh, se razlega preko gričev od zidanic do srca vsakega, ki jo sliši, kaj šele igra! Končno imamo priložnost spet stopiti skupaj Franc Mihelič: »Smo majhen narod v srcu Evrope, pa vendar največji po številu harmonikarjev.« in dokazati vesoljnemu svetu, da smo majhen narod v srcu Evrope, pa vendar največji po številu harmonikarjev," je pred letošnjim festivalom povedal priznani slovenski glasbenik s področja narodno-za-bavne glasbe Franc Mihelič. Organizatorji bodo v času festivala pripravili tudi bogat spremljevalni program, ki bo obsegal nekaj zelo zanimivih dogodkov. V soboto, 27. avgusta, bo potekalo tekmovanje v kuhanju golaža, obiskovalci si bodo lahko ogledali Etno tržnico in Tržnico prijateljev Panonike Harmonike, tržnico vinskih hramov ter kulinaričnih kotičkov Panonike. Ta dan bodo nastopile folklorne skupine, na voljo pa bo bogat spremljevalni program s srečelovom in dogodki ter dejavnostmi za otroke. V nedeljo, 28. avgusta, bo med spremljevalnim programom potekala povorka harmonikarjev, najdaljša na svetu. Za vse harmonikarje, ki se bodo udeležili podiranja rekorda, imajo organizatorji veselo novico. Med harmonikarji bodo namreč izžrebali srečneža, ki bo prejel novo, vrhunsko dia-tonično harmoniko Munda. MZ Filmski kotiček Prvi maščevalec: Stotnik Amerika Vsebina: Steve Rogers je krmežljav in suhljat mladenič, ki se med drugo svetovno vojno na vso moč trudi, da bi ga vzeli v vojsko, toda zaradi njegovega krhkega telesca in še bolj krhkega zdravja ga ves čas zavračajo, dokler nanj ne postane pozoren dr. Abraham Erskine. Slednji ima v rodni Nemčiji za seboj že en napol spodletel poskus s skrivnostno čarobno kocko iz Odinove skrinje magičnih predmetov, toda po prebegu v ZDA je formulo dovolj izpopolnil, da bi poskus izvedel še enkrat. Toda strašne moči, ki Captain America: The First Avenger Igrajo: Chris Evans, Hugo Weaving, Tommy Lee Jones, Stanley Tucci, Hayley Atwell Scenarij: Christopher Markus in Stephen McFeely po stripu Joeja Simona in Jacka Kirbyja Režija: Joe Johnston Žanr: akcijski film po stripu Dolžina: 124 minut Leto: 2011 Država: ZDA jo bo poskusni zajček dobil, ne more imeti kar vsakdo, temveč le oseba nadstandar-dnih moralnih kvalitet. Ko dr. Erskine z velikim veseljem ugotovi, da se Steve po poskusu ne bo obnašal kot opica s topom, ga pregovori v poskus, ki seveda odlično uspe. Stotnik Amerika je rojen, toda na drugi strani Atlantika njegov nasprotnik Rdeča lobanja kuje zaroto ne le proti Hitlerju, temveč celotnemu svetu ... Joe Johnson, ki je svojo kariero začel kot izdelovalec posebnih učinkov za Vojno zvezd sredi sedemdesetih, je do danes postal eden izmed tistih redkih režiserjev, ki zmorejo zgolj z izpiljenim občutkom za kompozicijo slike in ritmiko montaže slabe scenarije spremeniti v povprečne filme, povprečne scenarije pa v precej gledlji-ve in dobre filme. Scenarij za Stotnika Ameriko pa ima to dobro lastnost, da ni le zaporedje bombastičnih računalniško ustvarjenih prizorov, ki bi jih skupaj držal kot pajkova nit tanek in puhel izgovor za zgodbo, temveč vsebuje dobro, skoraj filigransko izdela- no okolje tistega časa in vanj je umeščena dovolj koherentna in mestoma ganljiva (pa tudi humorna) zgodba z dovolj trdnim jedrom, da nam dve uri švigneta mimo kot keks. Vsi strahovi, da bo šlo za osladno poveličevanje superi-ornosti ZDA, so na srečo odveč, kajti film si na trenutke dovoli ZDA celo kritizirati. Kot peti film iz Marvelove-ga vrtca stripovskih junakov je Stotnik Amerika zadnji dobil svoj film in glede na videno bi lahko rekli, da je morda tudi najboljši. Dobili smo simpatičen film z obilnimi primesmi Indiane Jonesa in malo manj Jamesa Bonda ter s kančkom pridiha sodobnih računalniških iger, kot zaokrožena celota pa lepo bren-ka na stare matinejske strune klasičnega avanturističnega filma. Res je sicer, da je poln računalniške grafike, a je ta na srečo le v funkciji zgodbe in ne obratno, zato je mestoma celo nevidna - glavni junak je v prvi tretjini filma tako osupljivo dobro računalniško shiran, da tega niti ne opazimo. In seveda, ni takšnega filma brez dobrega negativca, zato so paranormalni nacisti zadetek v polno. S tem je dolgoletni uvod v film Maščevalci, ki pride na platno maja 2012, tudi uradno končan, v njem pa se bodo zvrstili vsi do sedaj videni Marvelovi junaki - Iron Man, Hulk, Thor, Stotnik Amerika, Črna vdova, Loki itd. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na wwwcsmscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. RUMBI PODOBEN DRUŽABNI PLES ROTACIJSKO TELO, ELIPSOID KMEČKO POSLOPJE, SENJAK SAHIST (VASJA) PREBIVALKE TAJSKE AMERIŠKI ŠERIF (WYATT) FR. ZELIŠČNI LIKER MADRIDSKI NOG. KLUB NORDIJSKI BOG MAJHNA ČRKA POLOZAAJ V JOGI RUSKI ZGODOVINAR (ISAK) PLOVKA NA VODI METALEC KROGLE MERC OSEBNI DOHODEK OSLOV GLAS PEVKA (MAJDA) KRAJANKA UTIKA PRIPADNIK AMBOV NAŠ EKONOMIST REJC DELO, ZAPOSLITEV IT. NOGOM. (FRANCO) RASTLINSKA ŠIŠKA SOL ŽVEP. KISLINE PLANINA V SRBIJI UGANKARSKI SLOVARČEK: APPIA = avstrijska turistična agencija, BEARA = nekdanji jugoslovanski nogometni vratar iz Hrvaške (Vladimir, 1928-), CAUSIO = italijanski nogometaš (Franco, 1949-), CECIDIJ = rastlinska šiška, CHARTREUSE = francoski zeliščni liker, DIABOLIKA = satanskost, zlobnost, MINC = sovjetski zgodovinar (Isak, 1896-1991), PERDAN = francoski gledališki igralec in tenorist (Fran, 1855-1925). ■jeja 'e(oq '|®|ej 'ujy 'az|9 '3U||A| 'e>j!|oqe!p ']au 'euese 'aiueiepzi 'e^nn 'ejeeg 'zjas 'asnafljeiß 'isoupajd '}ej|ns 'ajy 'ejddv 'qoi 'e>|jepo|L| '§u 'je^s 'qq 'oajod 'u|po 'on 'e3|uja]e| 'wazpjaAe 'eamznjo^ :ouAejopoA 'BXNVZIUX 31 A31IS3H RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 6. avgust 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 7. avgust 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 8. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, . 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 9. avgust 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice ). SREDA, 10. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6 2250 Ptuj ' Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 11. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 12. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). Horoskop OVEN Zvezdni utrinki, ki bodo vidni ob jasnih avgustovskih nočeh, vam lahko izpolnijo kakšno srčno željo. Energije bo izredno veliko in tako boste uživali v valovih ljubezni. Na pravilen način se lahko postavite zase in naredite red. Med drugim vas bo vleklo med prijatelje! BIK Prodorna energija vam bo dala krila In zdi se, da bo v vaše življenje končno zapihal svež vetrič. Na delovnem mestu sledi prenova in imeli boste načrt, kako stvari spremeniti. Seveda na hitro ne bo šlo nič, ampak korak za korakom. Pri financah vas čaka dinamično obdobje. DVOJČKA Živahno in komunikativno bo. Imeli boste glavno besedo in dovolj izzivov, da vam ne bo dolgčas. Intelektualno lahko napredujete in imate tudi nek hobi, s katerim lahko spoznavate tiste reči, ki so vam neznanka. V ljubezni bo čudeže delal pogovor in naj govori brezpogojna ljubezen. RAK Poglobite se v neke raziskovalne dejavnosti in okrepil se bo občutek za varnost. Potrebujete notranji mir in tako boste lahko ustvarjali. Spomini se bodo okrepili in ob prijetni večerji v dvoje ugotovite, kako prijetno je življenje. Delavne obveznosti v službi vas bodo klicale. Denar: odlično! LEV Se vam ne zdi, da ste postali zelo zadovoljni in da tudi globoko v sebi občutite, da prihaja vaš čas. Tudi zvezde so na vaši strani in obdani boste s čarom ljubezenskega prahu. Stvari boste reševali tako, da od tega potegnete korist. Naredite tudi osebni urnik pomembnih dejavnosti. DEVICA Občutite nek nemir v sebi in tako boste našli način, kako se umirite. Nakazano je, da vam bo v tem tednu pod roke prišla knjiga, ki vas bo prijetno presenetila. Aktivno se boste lotili raziskovanja lastne osebnosti. Ne bodite preveč strogi do sebe, bolj modro je, da si zaupate. TEHTNICA Koristilo bi vam, plavanje v turkiznem morju - mnogi bodo tega deležni. Tisti, ki boste že pridno na delovnem mestu, pa si naredite dneve lepe. Trenutki sreče so lahko na vsakem koraku, le zaupati je treba. Partnerjeva pomoč vam bo koristila in od njega se nenazadnje mnogo naučite. ŠKORPIJON Skovali boste močan načrt in se lotili vseh stvari, kot jih občutite. Zazdelo se bo, da ste kot elastika in dokazali boste lastno prožnost. Na delovnem mestu ne boste popuščali, ampak boste stvari pripeljali do konca - tako bodo vidni rezultati. Za ljubezen pa bo veljalo, da se boste okopali v morju strasti. STRELEC Odpravite se lahko na neko potovanje in raziskujete vse tisto, kar vam je neznanka. Zavedli se boste lastne minljivosti in istočasno filozofsko dojemali svet in okolje. Vsako jutro bo za vas preporod in s tem dejstvo za nov začetek. Zanimivo bo, da vas v ljubezni pričakuje romantika. KOZOROG Globoko v sebi začutite neko moč in zdi se, da boste postali nekoliko bolj mistični. Mnogo informacij lahko izveste z duhovnostjo in ezoterič-nimi zakonitostmi. Čas je, da si občutke zapisujete in se sprostite. V ljubezni boste uživali in se predajali užitkom. VODNAR Svobodno dojemanje življenja vas bo okrepilo v lastnem razmišljanju. Nekoliko preveč boste prepričani vase in s tem spregledali smerokaze. Ljudje, ki so v vaši bližini ali prihajajo v križišča vašega vsakdana, so vam učitelji. Zavedati se morate, da človek sam sebi ni namen. RIBI Reka življenja bo postala nekoliko valovita, toda to bo izraz tega, da vam ne bo dolgčas. Bodite nekoliko bolj direktni v besednem izražanju. Veliko dinamične energije in samoiniciativnosti vas čaka v pogledu doma, služba pa bo čas, kjer boste združili prijetno s koristim. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Vse o modi in modnih trendih v Modnih čvekarijah ob četrtkih po 11. uri. PREKAPNICI OBREŽJE Trnovska vas • Drugi kmečki praznik Tmovskovasko-destrniski konjski par je privlekel Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike je zadnjo julijsko nedeljo, potem ko jim je teden pred tem pošteno zagodlo deževno vreme, vendarle uspelo izpeljati še drugi del kmečkega praznika, letos posvečenega mlačvi žit na tradicionalne načine prednikov. Ob prikazih različnih strojev za mlačev so organizatorji pokazali tudi, kako se mora narediti trdna kopica iz slame. (Turistično društvo Trnovska vas) popolno izvedbo preprečila konkretna poletna nevihta, ki je kosce prekinila med delom in zasluženo južino. Kakšna bo vsebina naslednjega, tretjega kmečkega praznika v letu 2012, je zaenkrat še vprašanje. „Vsebino praznika namreč določa društvo, ki bo izbrano za izvedbo. Če bomo to spet mi, bomo prikazali oranje njive s starimi traktorji," je še povedal Alojz Feko-nja. Pri organizaciji in izvedbi prikaza mlačve so sicer sodelovala in pomagala skoraj vsa ostala društva iz Trnovske vasi: Turistično društvo, Društvo kmetic, PGD Biš, Društvo upokojencev in Občina Trnovska vas. SM Novičke iz Term Ptuj (U SAVA HOTELS & RESORTS Obiskovalci drugega kmečkega praznika v Trnovski vasi so imeli kaj videti; najprej mlačev s cepi, potem na ročni trešma-šin (na posnetku). Žetev so namreč organizatorji uspešno izvedli že v prvi polovici julija, na mlačev pa so morali počakati kar nekaj časa. Ampak minulo nedeljo je bil športni park v središču občine poln tako obiskovalcev kot udeležencev prikaza najrazličnejših načinov mlačve in starih ter novejših orodij zanjo. Dneve čakanja na izvedbo zaključnega dela kmečkega praznika s prikazom mlačve pa so organizatorji izkoristili - kot je bilo slišati - več kot odlično. Ker so si zamislili, da bosta poln voz žitnih snopov na prizorišče dogajanja privlekla dva konja, v Trnovski vasi pa so imeli le enega primernega, so si drugega sposodili v sosednji občini Destrnik in seveda ni šlo kar gladko, saj sta se konja morala privaditi vleki in „timskemu delu". Tako so zadnji teden največ časa porabili za aktivne treninge skupne vožnje destrniško-trnovskega konjskega dvojca in na koncu jim je poskus celo uspel brez posebnih težav, seveda na konjskem nivoju, kar pa je težje reči za občinski nivo ... Zgodaj popoldne je tako na kraj dogodka najprej pripeljala vprega dveh konjev z velikim vozom požete pšenice, na katero so že čakali mlatiči s cepi, ki so pokazali, kako se je mlatilo nekoč na roke, prikazali so tudi otepanje in šopanje, nato pa mlačev na trešmašin z ročnim pogonom. Sledil je prikaz mlačve na trešmašin, ki ga je že poganjal star, hudo zasmrajen in zadimljen motor, nato pa še mlačve z dreišitlerjem, ki je že opravljal tri funkcije namesto človeških rok, saj je že ločeval zrnje od slame, sejanje pa je bilo še vedno potrebno. Obiskovalci so si nato lahko ogledali še mlačev z mlatilnico na pogon starega traktorja, vejanje z bintmašino, za konec pa še ročno mletje zrnja v žrmljah in nato še mletje v žrmljah na električni pogon. Veliko starih orodij in strojev, ki so jih od davne do bližnje zgodovine uporabljali kmetje pri mlačvi, so priskrbeli kar člani društva ljubiteljev stare tehnike, na pomoč pa so jim prišli tudi občani s svojimi še ohranjenimi „mašinami" ter druga društva. Ob prikazu mlačve skozi desetletja so obiskovalci lahko spremljali še postavljanje velike slamnate kopice, za katero je potrebnega kar nekaj znanja in dela, da stoji, kot je treba. „Namen tokratnega drugega kmečkega praznika je bil prikaz mlačve z najrazličnejšimi stroji, kot so se pač razvijali in izpopolnjevali skozi čas. Na začetku je bilo treba večino ali skoraj vso delo ob žetvi opraviti na roke, z razvojem tehnike pa se je ročno delo kmetov vse bolj zmanjševalo do danes, ko praktično že vso delo opravijo stroji," je ob robu prireditve povedal predsednik Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Alojz Fekonja in še dodal, da bodo člani društva že v začetku septembra organizirali rally starodobnikov po Slovenskih goricah, na katerem bodo med drugim ocenjevali najstarejše vozilo. Prvi kmečki praznik, ki so ga v Trnovski vasi pripravili lani, je bil posvečen košnji in spravilu trave in tudi takrat je nosilnemu društvu prireditve B.A.S.E. jumping Slovenija open Najbolj adrenalinski dogodek leta na Ptuju sobota, 06.8. in nedelja, 07.8. od 9.00 do 18.00 Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu Družinske vstopnice že od 35 €. Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas. Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. Za vas smo pripravili: MASAŽA MESECA - Ročna Aromatic Moor Mud masaža (25 minut ročna masaža + obloga hrbta) REDNA CENA: 38 €, CENA S POPUSTOM: 30,40 € Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX - anticelulitni postopek, nega telesa (cca. 60 minut) REDNA CENA: 48 €, CENA S POPUSTOM: 38,40 € Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si Termalni P irk Termalni Park »¿»O Ptujska poletna noč V petek, 5. avgu 6. avgusta, se bo lokacijah v stare od 20. do 4. ure zj številne glasbene z glasbo za vse ok avgusta, pa bo že vse do polnoči za tržnici. Ob kvalitetni gla matorjev,' modnih sta, in v soboto, 0 na kar devetih 1 mestnem jedru, utraj, predstavile skupine in DJ-ji use. V nedeljo, 7. >d 15. ure dalje in >ava še na mestni »sjMimo amu in drugih ste znova lahko pre-pester in nepozaben Mestne občine Zabava in kultura v najstarejšem mestu na Slovenskem! Mestni trg (okrepčevalnica Evropa, bar Florijan) PETEK, 5. 8.: Petovia kvintet, pevka Melita SOBOTA, 6. 8.: Ptujskih 5 z gosti Mestna tržnica, Miklošičeva ulica, Novi trg (PP Gostinstvo) PETEK, 5. 8.: Dejavu band, Ansambel bratov Gašperič, animacija: Fiesta Latina show (Plesna šola Mambo Ptuj), modna revija (kreator- ka Sanja Veličkovič) SOBOTA, 6. 8.: skupina Katrca, Avenue band, animacija: modna revija s finalistkami Miss bikini 2011, Plesna šola Pingi (Danijela Pekič, Jernej Brenholc) NEDELJA, 7. 8., od 15. do 24. ure: Tanja Žagar, Foxy teens, Ansambel bratov Gašperič, animacija: otroška modna revija - Pikapolonica Vrazov trg (Dom KULTure - Muzikafe) PETEK, 5. 8.: glasbena zasedba Kontraglas SOBOTA, 6. 8.: Marko & Dada - Pesmi o vinu (pevka Dada Kladenik in kitarist Marko Zaletelj) Vinarski trg (Hotel Poetovio, Super Li) PETEK, 5. 8.: noč DJ-jev na letni terasi lokala Romantika SOBOTA, 6. 8.: pevka Minea, skupina Skater Prešernova ulica (Hotel Mitra, Bar Sima in Bar Orfej) PETEK, 5. 8., in SOBOTA, 6. 8.: najlepše melodije od '60 let do 21. stoletja Slovenski trg (Klub ptujskih študentov, Bo cafe) PETEK, 5. 8.: DJ Kolaar, Moon Cowboys SOBOTA, 6. 8.: Sell Out, Elvis Jackson Parkirišče za avtobusno postajo - P center (Maska center caffe, FIT 2000) SOBOTA, 6. 8.: 5. tradicionalni SUMMER HOUSE PARADE; Paul Gardner (Soul Avengerz, London, UK), Blue&Deep, Rox, Bozho on the Sax, Sexy Animation Minoritski trg (bar Cheers) SOBOTA, 6. 8.: glasbena skupina Ulica heroja Lacka (gostilna Pri pošti) SOBOTA, 6. 8.: skupina Gitano band V soboto, 6. avgusta, bo pestro tudi dopoldansko dogajanje v mestu. Tako bodo od 9. do 13. ure na Mestnem trgu, Novem trgu in mestni tržnici potekale številne športne aktivnosti ob pomoči Zavoda za šport Ptuj in ptujskih športnih društev ter ustvarjalne delavnice za otroke. Organizator: Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci in hotelirji. Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa. Foto: SM Foto: SM Ormož • Selitev muzeja v polnem teku Muzej odprtih vrat Čeprav je do uradnega odprtja grajske pristave, ki bo 16. septembra, še več kot mesec dni časa, pa se tam že nekaj časa pošteno dogaja. Na pri- ■ v ^ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ v ■ "V ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ zorišču se nenehno menjujejo najrazličnejši mojstri, ki montirajo notranjo opremo ali priključujejo različne aparature. Potem ko se je preselila glasbena šola, se sedaj v nove prostore selijo tudi zaposleni v muzeju. Pisarniške prostore so že opremili in v njih preselili vse potrebno. Opremljenih je bilo sedem delovnih mest, čeprav so v muzeju trenutno zaposleni le štirje. V veliki meri so že opremljeni tudi razstavni prostori, v katerih namerava muzej do odprtja postaviti več razstav. Prostori muzeja se raztezajo v treh etažah, v kleti so dobili tudi obsežen depo za eksponate. Vodja enote Nevenka Kor-pič je povedala, da so najbolj veseli pedagoške sobe, ki je opremljena z otrokom primerno opremo, stoli in mizami za manjše in večje otroke, policami za izdelke, ki bodo nastali pri delavnicah, računalnikom, v prostoru pa se bo lahko pripravila tudi kakšna razstava. Včasih so svojo dejavnost za najmlajše - muzejske vikende - selili po različnih ustanovah v Ormožu, sedaj pa bodo to lahko počeli pod lastno streho in povabili tudi koga v goste, saj je prostor primeren za predavanja in opremljen z multi-medijsko podporo. Pomagali Foto: Viki Ivanuša Nevenka Korpič, vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je z novimi prostori izjemno zadovoljna. bodo lahko tudi tistim institucijam, ki nimajo primernih prostorov, saj želijo biti muzej odprtih vrat in prostor čim bolje izkoristiti. Razporeditev in oprema muzeja sta zelo funkcionalna, tako bodo hodnik uporabili za knjižnico, saj je poln predalov in skritih omar, kjer bodo lahko odlagali različen material. Na vhodu bo za obiskovalce sprejemna informacijska pisarna z garderobami. Levo jih z glasbeno šolo povezuje skupna bela dvorana, ki bo namenjena prireditvam, koncertom, priložnostnim razstavam, v njej pa bo prostora za 80 ljudi. Na desno pa vodi pot skozi nov muzej. V prvem prostoru se bodo obiskovalci seznanili z muzejskimi zbirkami, lahko bodo prebrali časopise ali kaj drugega, posedeli, poklepetali. V tem prostoru bodo raz- stavljeni tudi predmeti, ki so bili najdeni v izkopavanjih v grajskem parku pred gradnjo objekta. V naslednjem prostoru bodo vrteli predstavitveni film nastanka grajskega kompleksa, saj je veliko ljudi že pozabilo, kako je izgledala grajska pristava pred ureditvijo. V prostoru pa bo tudi maketa prazgodovinskega Ormoža. V razstaviščnem prostoru umetnostne zgodovine so zanimive viseče vitrine, v katerih bodo predstavljeni gotski kipi. Najpomembnejši del muzeja je arheologija, ki bo zajemala postavitev od rojstva do smrti. Razstava bo postavljena na zelo razgibanem razstavišču, v tleh pa bodo predstavljeni tudi grobovi. V zadnjem prostoru pa se arheologija sreča z etnologijo. Vse skupaj bo povezovala glina kot najpomembnejši material na tem področju. Postavitev se bo zaključila z lončarstvom v 20. stoletju. Zelo ponosni so tudi na restavratorsko-konzer-vatorsko delavnico, ki bo prav tako na ogled in je s pritličjem praktično povezana z dvižno ploščadjo, ki lahko po potrebi služi tudi kot dvigalo. Gre za stalne postavitve, pri katerih bo mogoče kakšne eksponate tudi dodajati. Nova lokacija za zaposlene pomeni tudi spremembo v organizaciji dela, saj imajo sedaj kar tri lokacije, poleg nove še ormoški in velikonedeljski grad, za katere morajo skrbeti in omogočati, da imajo obiskovalci dostop do zbirk. Viki Ivanuša Ptuj • Glasbene zgodbe Najmlajši spoznavali svet glasbe V ptujsko poletno festivalsko dogajanje oziroma festival Art Ptuj 2011 se je aktivno vključila tudi založba IN OBS MEDICUS, d. o. o., ki ima sedež na Ptujski Gori in se je v svojem začetku specializirala za medicinsko področje kot edina tovrstna založba v Sloveniji. Pripravila je predstavitev zbirke Glasbene zgodbe. Njen založniški program je bogat in raznolik. Marca lani so izdali zbirko Glasbene zgodbe za otroke nemške ilu-stratorke in avtorice Andree Hoyer, v slovenščino jo je prevedla Hana Jurič. Zbirka prinaša pet poučnih slikanic, v katerih spremljamo šolarja Nejca v različne ustanove, ki so povezane z glasbo in glasbenimi predstavami. Prva ima naslov V glasbeni šoli, druga Na koncertu, tretja V muzeju glasbenih inštrumentov, četrta V operi, zadnja pa Na baletni predstavi; zbirka kot celota predstavlja najnovejšo literaturo s področja glasbenega izobraževanja, priporočajo pa jo tudi glasbeni pedagogi. Kot dobro zbirko so jo ocenili tudi v Mestni knjižnici Ljubljana - Pionirski knjižnici in jo toplo priporočajo v branje. Pregledal jo bo tudi uredniški odbor v sklopu projekta Zlata hruška. Gre za priznanje, ki se podeljuje za kvalitetno vsebino, obliko, ilustracijo, tisk za knjige z mladinskega področja. Kot je povedala Nada Jurič iz založbe IN OBS MEDICUS, Foto: Črtomir Goznik V Muzikafeju so v času od 27. julija do 3. avgusta potekale Glasbene zgodbe, na katerih so otroci iz ptujskih vrtcev spoznali zbirko Glasbene zgodbe. je to zanje veliko priznanje, da se bodo potegovali za znak in priznanje zlata hruška, zelo pa so tudi zadovoljni z odzivom strokovne in druge javnosti na izdajo zbirke ter z obiski ptujskih otrok na predstavitvah zgodbic, ki so potekale od 27. julija do 3. avgusta v Muzikafe-ju na Ptuju. Glasba je za otrokov razvoj izrednega pomena, človeka pa tako ali drugače spremlja skozi celo življenje, zato je zelo pomembno, kako mu jo približamo. Zbirka Glasbene zgodbe otrokom na ne- vsiljiv način približa svet klasične glasbe oziroma je lahko ena izmed prvih kvalitetnih učiteljic na poti v glasbeni svet oziroma glasbeno izobraževanje, ki bi ga moral biti deležen vsak otrok tudi v Sloveniji. MG Od tod in tam Ptuj • Festival Art 2011 se je poslovil Dober začetek, dober konec (Nadaljevanje s strani 1) Kljub finančnim zagatam, ki jih bo potrebno rešiti, da bo festival lahko živel tudi v bodoče in da bo leta 2012 lahko postregel še z nekaterimi presežki, je festival Art tudi letos uspel in imel občinstvo, kar je tudi njegov namen. Uspešno bodočnost festivalu je na koncertu ameriškega pianista in skladatelja Chrissa Jaretta zaželel tudi Mirko Kekec, svetnik MO Ptuj, ki je bil prav tako kot vsi drugi navdušen, da se festival razvija v pravi smeri. V tej meri pa mu mora prisluhniti oziroma slediti tudi okolje, vključno z lokalno politiko. Ptujsko občinstvo so izjemno navdušili tudi mladi Novozelandci iz Auclanda (fotografija na strani 1). Orkester nastopa že od leta 1948 in je v tem času obiskal že 108 mest po svetu, bil je že tudi na turneji po ZDA, v tem mesecu pa ga čaka nastop v Berlinu, na festivalu Young Euro Classic. Vodi ga Antun Poljaninich, ki se je rodil v Dubrovniku, na dvorišču minoritskega samostana pa se je v torek zvečer za prisrčen sprejem na Ptuju zahvalil v slovenskem jeziku. Foto: Črtomir Goznik Poljska umetnica Monika Grycko se je prvič predstavila v Sloveniji. Med udeleženci festivala sodobne umetnost Art Stays, ki so letos prvič obiskali Ptuj, je bila tudi poljska umetnica Monika Grycko, katere skulpture so postavljene v prostorsko instalacijo in se premikajo med gotsko eleganco in pop artom. Prihodnji festival, Art 2012, bo potekal od 20. julija do 3. avgusta 2012. MG tU RAD IO PTUJ 89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. PETKOV VEČER Bodite nocoj t) družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.rad¡o-tedn¡b¡ Program TV Ptuj Televizija Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob lO.OO: Prvih 15 let ansambla Goličnik 2. del — koncert ob obletnici zasebnega glasbenega centra Goličnikz nastopajočimi: Slovenskih 6, ansambel Šepet in ansambel Modrijani; Mednarodni Gabrielin sklad za vse kulture sveta predstavlja — reportaža iz dežele miru; prakristjani rešujejoživali Mali oglasi STORITVE SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektrome-hanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika 031 371 187. IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, De-strnik, GSM 051 415 490. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca.Tel. 041 457 037. IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. v •/ muume «iii^» d NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MI-LUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. UGODNO prodam suha bukova drva, dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305. NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. BRESKVE - kalanke ali cepke, slive, rane sorte jabolk prodajamo na tržnici v Lenartu, vsak četrtek in petek. Se priporoča - Kmetija Železnik, telefon 031 432 832. PRODAM generalno obnovljene motorje lambordžini za kosilnico Gorenje Muta in klopotec, rabljen eno sezono. Tel. 051 376 732. UGODNO prodam kvalitetno mešano vino z oceno 17,50. Tel. 041 746 961. KUPIM bikce simentalce od 100 do 150 kg in jalovo kravo ali telico. Tel. 041 904 119. PRODAM cisterno za gnojevko, 3200 l, odlično ohranjeno. Tel. 041 312 624. PRODAM hrastove sode, različnih velikosti, za belo vino. Tel. 041 204 159. PRODAM dve telički simentalki, po izbiri. Tel. 031 840 282. PRODAM suho luščeno koruzo, cca. 1000 kg. Tel. 753 55 11. KUPIM gemaj, kvinton in stiskalnico do 200 l. Tel. 031 693 309. PRODAM 200-kg svinjo domače reje in ličkar za koruzo. Tel. 719 23 48. VRTAVKASTO brano, roto brano znamke Falconero s kardanom delovne širine 2 m, letnik 2007, ohranjena, kot nova, prodamo, cena 2,700 €. Tel. 041 978 309. PRODAM travno seme ljuljke - tetra flo-rum. Tel. 041 809 823. PRODAM dve telički simentalki za nadaljnjo rejo. Tel. 031 210 586. DOM-STANOVANJE V NAJEM oddam enosobno stanovanje, 5 km iz Ptuja, pošteni ženski brez otrok ali dvema delavcema. Tel. 02 751 32 31. DVE stanovanji - opremljeno dvosobno in delno opremljeno garsonjero v Ptuju oddam v najem. Kontaktna številka: 041 253 563 ali 041 694 136. V NAJEM oddam enosobno stanovanje starejši ženski v Ptuju. Telefon 779 52 51. NEPREMICNINE ODDAM v najem komplet opremljeno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 915 645. KUPIM manjšo starejšo hišo, Dravsko ali Ptujsko polje ali v bližnji okolici. Telefon 766 84 51. NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37. KUPIM manjšo hišo v okolici Ptuja. Tel. 031 693 309. PRODAM gradbeno parcelo v Gorišni-ci. Tel. 041 252 936. PRODAM odojke, težke od 22 do 30 kg, mesni tip, možna dostava. Telefon 041 484 591. PRODAM seme mnogocvetne ljuljke. Telefon 041 368437. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAM seno v kockah. Tel. 040 217 485. DELO (okvir) PIZZERIJA SLONČEK na Ptuju išče delavca/-ko za samostojno delo v kuhinji, možnost redne zaposlitve, strokovna izobrazba ni pogoj. Tel. 031 390 953 ali 031 301 116. RAZNO PRODAM 20 kosov novih panel za ograjo, dimenzije 2 m x 1,50 m. Telefon 041 900 231. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675. PRODAM klopotce raznih velikosti. Tel. 02 745 63 51 ali 031 683 355. ZARADI selitve prodam kombiniran hladilnik - metalik b, 5-delno omaro z zakonsko posteljo in omarico, trised z ležiščem in foteljema. Tel. 041 277 252. avto® SEJEM ORMOŽ d.o.o. ^^^ ^^ RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 7.8.2011 OD 9.00 DO 13.00 URE VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ... ...iN VSI KI BITO ŽELELI KUPITE INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI Prireditvenik Naj natakaraii naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a: 3 dnevni paket za dve osebi • 1 x nočitev z zajtrkom • 2xpolpenzion • 1xala cart večerja v novi Restavraciji Convent • Dvoposteljna sobavHotelu Convcnt***(*t • Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo Adria Ankaran Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali: 1 dnevnipaketza dve osebi • 1 x nočitev z zajtrkom • DvoposteljnasobavHotelu Convvent***(*} • Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo tering PTUJ Çii^ïlmi-rî. ¡bič Trenutni vrstni red: 1. DEJAN KOREZ-CAFE EUROPA PUB 2. DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA 3. IVANKA KRAJNC - POMARANČA 4. JANKO LAMPRET - DOLINA WINETTU 5. ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP 6. SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS 7. RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE 8. BREZNIK GELIKA - BAR GELIKA 9. BRIGITAZEMLJIČ-DIN DON 10. ANICA VERHOVŠEK- BAR KUHAR Akcija poteka od 1.7. - 19.8.2011. Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti. GLASOVALNI KUPON I I9) K^j nutukur/icu ^O^ETlA 2ott Glasuje Naziv in naslov lokala: Ime in priimek glasovalca: Naslov: _ Telefonska številka: Petek, 5. avgust 9.00 do 13.00 Velika Nedelja: počitniške delavnice DPM Velika Nedelja 9.00 do 21.30 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje: turnir v ruskem kegljanju; 18.00 šahovski turnir; 20.00 srečanje pevskih zborov; 21.30 baklada z godbo na pihala in zabava z ansamblom Tim Ptuj, galerija Magistrat: ART Ptuj 2011 - 9. festival sodobne umetnosti ART STAYS; odprtje razstave Valentino Menghi - Italija Ptuj, galerija Magistrat: veliko odprtje razstav 9. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti ART STAYS 2011; ogled vseh razstavišč z mestnim vlakcem Ptuj, Bastija, Miklošičeva ulica, klet: zaključek festivala ART STAYS 2011 Ptuj poročna dvorana MO: slavnostna seja ob prazniku MO Ptuj Juršinci: 17. občinski praznik; zabava z ansamblom Langa; Party s hoste-sami Ormož, grajsko dvorišče: festival aktivnih klubov O.F.A.K; My house, my castle - pre-opening house party v organizaciji Mladinskega centra in Kluba ormoških študentov Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: osrednja slovesnost ob občinskem prazniku MO Ptuj; slavnostni govornik - župan Štefan Čelan; podelitev priznanj; kulturni program - Pihalni orkester Ptuj, glasbeni utrinki festivala ART Ptuj 2011; zaključni koncert festivala ART Ptuj - VOX Arsana in Toti Big Band Maribor Lenart, Trg osvoboditve: poletni festival LenArt; pričetek Agatinih dnevov s predstavitvijo KD Delavec Mihovce; Dom krajanov: Poletje na vasi, slovenska premierna projekcija dokumentarnega filma Grundeinkommen - temeljni dohodek Ptuj, DomKulture Muzikafe: Ptujska noč; koncert skupine Kontraglas -Samo Ivačič, Robert Ožinger, Luka Herman Gaiser in Aleš Zorec 12.00 13.00 16.00 18.00 19.00 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 Sobota, 6. avgust Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo Haj natftkAr/ica,« pOHTjAaon.^ ...... V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja. 8.00 Ptuj, ribnik Rogoznica: 10. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem 8.00 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje 2011; nogometni turnir master cup kelme 2011; 16.00 kolesarski trim; 19.00 odprtje etnografske razstave; 20.00 monokomedija Janko Brumec - Hladen tuš 9.00 Ptuj, Mestni trg: odhod na pohod na najvišji vrh MO Ptuj - Dolgi kamen v Grajenščaku v organizaciji PD Ptuj 11.00 Grajenščak, Kmetijska šola: tradicionalna postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, PD Ptuj in Tehniške kmetijske šole 13.00 Ptuj, Ranca na Ptujskem jezeru: 19. ptujska Rancarija v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj 15.00 Ormož, Mestna graba: OFAK - ŠTUNF festivala; delavnica ustvarjanja kavarniške opreme; od 17.00 dalje na grajskem dvorišču 16.00 Juršinci, večnamenska dvorana: občinski praznik; slavnostna seja občinskega sveta; 17.00 osrednja občinska proslava; 19.00 pogostitev občanov in gostov v šotoru, družabno srečanje Pod topoli z ansamblom Malibu 20.00 Ptuj: Občinski praznik in Ptujska poletna noč na trgih in ulicah starega mestnega jedra 21.00 Rogaška Slatina, Evropska ploščad: pričetek festivala Musika; večer tanga - kvintet Astorpia in plesni par Nadiya Bychkova in Miha Vodičar 21.00 Ormož, grajsko dvorišče: festival O.F.A.K; SKA SKA SKA! otvoritveni koncert - Zion Park, Discoballs, Hog Hoggidy Hog Nedelja, 7. avgust .00 10.00 10.00 15.00 17.00 20.00 21.00 21.00 Spodnja Polskava: Spodnjepolskavsko poletje; državno prvenstvo v gasilski disciplini fire combat; 9.00 do 18.00 etnografska razstava; 9.30 kratek koncert gasilske godbe na pihala; 16.30 gasilski manever PGD Sp. Polskava; 17.00 velika gasilska veselica z ansamblom Pajdaši Ptuj, Golf igrišče: občinski praznik: 2. golf turnir mesta Ptuja Juršinci: občinski praznik; farno žegnanje; 14.00 in 17.00 družabni srečanji Pod topoli s Tadejem Horvatom in ansamblom Svetlini Studenice, grajska vzpetina: postavitev klopotca, polnitev modre kavčine Ptuj, ploščad bivše vojašnice na Vičavi - pred spomenikom: Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem; spominska svečanost ob 69. obletnici poslednjega in herojskega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, govornik Janez Merc; nastopajoči - Moški pevski zbor KUD Rogoznica in gledališki studio Ptuj, mestna tržnica: Ptujska poletna noč Rogaška Slatina, pri paviljonu Temperl: festival Musika; večer slovenske in balkanske ljudske glasbe s skupino Gemaj Ormož : monodrama Most na krvi gledališča Glej Ponedeljek, 8. avgust 21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: svečano odprtje projekta CID Ptuj - Kino brez stropa s projekcijo filma Circus Fantasticus 21.00 Ormož, veliko grajsko dvorišče: OFAK - ŠTUNF festivala; impro liga Banda Frdamana - After 80's party KINO PTUJ Petek, sobota in nedelja: 15.30 v slovenščino sinhronizirana animirana komedija Kung fu Panda; 17.10 animirana pustolovščina s podnapisi Avtomobili 2; 19.20 komedija Dekliščina; 21.30 Art program: kriminalna drama Skrivnost njihovih oči ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si N0TESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 in bela zalivka Možnost plačila do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. www.radio-ptuj.si RADIOPTUJ Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 8.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vllko.gerecnik@siol.net ©(ÔTOWORM [MIMO m© n« Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. SPOMIN Jutri, 6. avgusta, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in babica Ida Cvetko 24. avgusta bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi ata Ivan Cvetko IZ CVETKOVCEV 99 Dobrota vajinih src ne mine, hvaležnost bogati spomine. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečko v spomin. Vajini najdražji PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik Cenf> Oprema Barva CHEVROLET AVE01.416V ELITE 2007 3.900,00 £ PRVI LAST. KOV. SIVA CITROEN C31.41 EXCLUSIVE 2006 5.490, OOC SERV. KNJIGA KOV. MODRA PEUGEOT 4071.6 HDILIMUZINA 200S 7.300,OOC AVT. KLIMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE COUPE 1.6 E 1997 1.420,OOC SERV. KNJIGA K0V.B0RD0 OPEL CORSA1.0 CLUB 2003 2.450, ooe PRVI LAST. K0V.B0RD0 PEUGEOT 2061.41X-LINE 2005 3.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA FIAT PUNK) 1.2 SX 2001 1.850,ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 TDIAVT. 2004 14.800, OOC SERV. KNJIGA KOV. ČRNA KIACEED1.416V 2007 6.580,OOC PRVI LAST. KOV. T. MODRA JEEP GRAND CHEROKEE 2.7TD AVT. 4WD 2002 7.900, OOC AVT. KLIMA KOV. SIVA VOLKSWAGEN E0S1.4TSI 2010 18.900,OOC SERV. KNJIGA kov. Črna MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP. 19% 6.300,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA ALFA ROMEO 156 2.0TS SELESPEED 2003 4.750,OOC AVT. KLIMA Črna PEUGEOT 3071.4HDI XR 2005 5.250,OOC SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FORD FIESTA VIVA 1.3 2004 4.120,OOC PRVI LAST. KOV. SV. MOD. PEUGEOT 807 2.016V SX 2003 6.500,OOC AVT. KLIMA BELA CHEVROLET LACETT11.416V SE 2004 4.150,OOC PRVA REG. 2005 K0V.B0RD0 PEUGEOT 2061.1 XR 2001 2.250,OOC SERVO VOLAN KOV. MODRA RENAULT CLI01.5 DCIBILABONG 2003 3.480,OOC SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FIATPUNT01.2 SX 2001 2.350,OOC SERV. KNJIGA KOV. SV. ZELENA CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE 2006 6.250,OOC PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA 1.61 SX 1998 1.130,OOC SERVO VOLAN KOV. SREBRNA RENAULT QUICKSHIFT1WING01.216V DYNA. 2007 6.150,OOC SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C0MF0RT C4 PICASS01.6 HDI 2007 7.900, OOC PRVI LAST. KOV. ZLATA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A41,9 TDI KARAV. TIPTRDNIC 2000 3.980,00 AVT. KLIMA MODRA AUDI A6 2,0 TDI KARAV. 2007 16.880,00 ALU PLAT. KOV. ČRN BMW 318 TOURING 3.0 D CONFORT 2009 17.990,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA CTTROEN C31.4 HDI SX PACK 2008 6.450,00 KLIMA BELA CrmOEN C51.B HDI CONFORT KARAVAN 2009 13.980,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA FORD FOCUS 1,8 TDCIKARAVN TREND 2009 10.150,00 AVT. KLIMA SREBRN OPEL ASTRA 1,9 CDTI 2006 7.590,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA OPEL CORSA 1,216V ENJOY EASYTRONIC 2008 7.330,00 AVT. KLIMA SREBRN OPEL ZAFIRA 2,0 DTI COMFORT 2004 5.680,00 KLIMA KOV. ČRNA TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 ET40 TECHNO 2008 13.280,00 ALU. PLAT. KOV. SIVA VW POLO u 2004 4.330,00 KLIMA ČRNA VW PASSAT 2,0 TDI KARAVAN 2006 10.150,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA VW PASSAT 1,9 TDI BLUEMOTION KARAV. CONFORM 2008 12.980,00 ALU PLAT. KOV. SIVA VW PASSAT 2,0 TDI KARAV.CONFORIUNE 2009 14.380,00 ALU PLAT. KOV. SREBRN VW PASSAT 2,0 TDI KARAV. BLUEMOTION CONFORM 2009 15.880,00 NAVIG. KOV. SV. SIVA RENAULTTRAFIC 2.0 DC11.1 HI GRAND CONFORT 2007 7.480,00 KLIMA BELA ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! PTUJSKA TELEVIZIJA PGDD 10:05 Hrani in «ing 10:30 Ptujska kroni ka - pon. 10:45 Aye festival - otroške delavnice 11:00 Art Ptuj 2011-13. oddaji pon. 11:05 Napovedujemo: B.A.S.E. Slovenija, Ptuj 2011 11:15 Modro 11:50 Spo2najmose.com 14:50 Koncert Mis Znidarič 16:00 trt Ptuj 2011-13. oddaje pon. 16:30 Polka in irajalha 17:35 Hrana in vino 19:00 Art Ptuj 2011-14. Ddiaja 19:10 Aye festival - otroške delavnice 19:25 Napovedujemo: 6.Í.S.E. Slovenija, Ptuj 2011 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:15 Povabilo na kavo - pon. 20:45 Spoznavamo občino 21:00 Art Ptuj 2011 -14. Dddaja pon. Zlsia napovedujemo: BASE-Slovenija. Ptuj 2011 21:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPU Sobota 6.Í. 3:25 Otroška oddaja Gorišnica 10:25 Aye festival - otroške delavnice 10:40 Moto scena 11:00 Art Ptuj 2011—14. oddaja por. 11:10 Napovedujemo: B.A.S.E. Slownija, Ptuj 2011 11:20 Spoznavamo občine 12:00 Ptujska kronika 12:15 Aye festival - otroške delavnice 12:30 Modro 16:00 Ari Ptuj 2011-14. oddaja pon. 16:10 Polka in n ' PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:15 Aye festival - otroške delavnice 19,00 Art Ptuj 2011-15. oddaja 19:10 SpoznajmMe.com 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:15 Povabilo na kavo - pon. 20:45 Spoznavamo občine 21:00 Art Ptuj 2011-15. orldaja pon. 21:10 Beach master 2011 21:20 Koncert Tomaž Pengov 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:16 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK Hedolji 7.8. 9:25 Otroška oddaja Gorišnica 10:25 Ays festival - otroške delavnice 11:00 Art Pljj 2D11 —15. oddaja pon. 11:10 Spoznajmosi.com 12:00 Ptujska kronika-pon. 12:15 Spoznavamo občine 12:30 Moto scena 12:50 Lokacija Slovenija 13:00 Pregled tedna 13:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 14:20 Povabilo na kavo - pon. 16:00 Art Ptuj 2011-15. oddaja pon. 16:10 Pregled tedna 16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino 18:10 Koncert Trio i bimsa 19:40 Moto scena 20:00 Pregled tedna 20:20 Ptujska kronika - pon. 20:35 Koncert Torrafolk TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 5.8. SOBOTA 6.8. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Ob dnevu državnosti 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Revija odraslih pevskih zborov Trojica 13:30 Video strani 17:00 Utrip iz Ormoža 18:00 Lenart-FolkArt 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Koncert OŠ Benedikt 23:30 Video strani NEDELJA 7. 8. 8:00 OŠ Domava - V objemu šole 9:00 Hajdinčanke v gosteh na Grajeni 11:00 Videm - Ob dnevu državnosti 13:00 Kronika iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 2etev na Destmiku 18:30 Lenart-FolkArt 20:00 SIP TV praznuje 21:25 Video strani 8:00 Valeta OŠ Markovci 10:00 Lenart-FolkArt 11:30 Oš Domava - V objemu šole 12:30 Video strani 18:00 Dobrodelni koncert za živali 2009 20:00 Predstavitev zbornika TD Markovci 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Oddaja o kulturi 23:55 Video strani PONEDELJEK 8. 8. 8:00 Videm - Koncert pevskih zborov 9:20 Valeta Oš Markovci 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Videm - Ob dnevu državnosti 20:00 Predstavitev zbornika TD Markovci 21:30 10. Let Onkološkega društva 23:00 Video strani P Z vami že 15 let! P Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Donava NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK I ZA PETKOVO IZDAJO I DO ČETRTKA Z JUTRA. 1 DO S. URE 1 ZA TORKOVO IZDAJO j DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE Že leto dni v grobi spiš, a v naših srcih še živiš. Povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. SPOMIN 4. avgusta je minilo eno leto žalosti, L odkar si nas zapustila, draga Milena Selič IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 131 Hvala vsem, ki postojijo ob njenem preranem grobu, prinašajo rože in sveče ter jo ohranjajo v lepem spominu. Tvoji najdražji > Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih boš živel. SPOMIN 8. avgusta minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak, stric in boter Srečko Kurnik IZ PODVINCEV 117 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj. Njegovi najdražji Kako srčno si si želela, da še med nami bi živela, smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili, a smrt pač tega ni hotela, mnogo prezgodaj te je vzela, zdaj si spočij izmučeno srce, zdaj si spočij zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le drobna lučka še gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre Anice Pernek IZ SEDLAŠKA 86 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, številne sveče, za svete maše ter nam izrekali iskreno sožalje. Hvala g. župniku, govorniku, gospodu Janku za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z žalostjo in praznino v srcu: mož Andrej, hčerke Nada, Sonja in Jožica z družinami Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta tasta, dedka in pradedka Janeza Mlakarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli sožalje. Hvala osebju internega oddelka SB Ptuj, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem, p. Tarziciju Kolenku in p. Benjaminu Mlakarju za cerkveni obred, društvu upokojencev Dolena ter vsem sodelavkam in sodelavcem za vsestransko pomoč. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o. Žalujoči: njegovi najdražji Ptuj • Nizke gradnje Ptuj tik pred stečajem Se bo agonija zaposlenih danes končala? Delavci podjetja Nizke gradnje Ptuj (NGP), d. d., že dobra dva meseca in pol niso dobili plač - za mesec maj in junij - prav tako ne regresa. Trenutno so na „prisilnem" kolektivnem dopustu, vodstvo podjetja in sindikat pa menita, da je stečaj praktično neizogiben. „V našem podjetju je zaposlenih 80 delavcev. Do marca letos je podjetje poslovalo povsem solidno, plače delavcev so bile redne, poravnani so bili tudi vsi prispevki in druge terjatve. V likvidnostne težave nas je pahnil stečaj Cestnega podjetja Maribor (CPM) kot glavnega izvajalca projekta zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, kjer je naše podjetje nastopalo kot partner oziroma podizvajalec. Vodstvo podjetja se že nekaj časa skupaj s sindikatom dogovarja z Mestno občino Ptuj za direktno poplačilo terjatev do CPM. Kot je znano, je namreč občina Ptuj po stečaju CPM zaradi nedokončanih del unovčila bančno garancijo in kot podizva-jalsko podjetje smo upravičeni do določenega deleža poplačila iz te garancije za opravljena, a doslej neplačana dela. Po izračunih, ki temeljijo na zakonodaji, našemu podjetju iz bančne garancije pripada dobrih 210.000 evrov. S tem denarjem bi lahko poravnali plače in prispevke za naše zaposlene. Realizacijo tega plačila pričakujemo najkasneje v petek, petega avgusta. V nasprotnem primeru bo sindikat podjetja predlagal pristojnemu sodišču predlog za začetek stečajnega postopka, kot smo se odločili po enotedenski stavki konec julija na zboru delavcev," je najprej povedal predsednik sindikata Marjan Zebec. V nekajmesečnem času agonije, ki je bila širši javnosti precej prikrita, čeprav se je o razsulu podjetja NGP že kar precej govorilo, se je zgodila tudi kadrovska sprememba na vrhu podjetja; dosedanjega direktorja Mitjo Omulca je po direktivi lastnika Janeza Škober-neta prvega avgusta zamenjal Dušan Slapnik, ki pa ga delavci ne priznavajo kot uradnega novega direktorja; Mitja Omulec pa zaenkrat v podjetju ostaja kot njegov svetovalec. Omulec je nad situacijo, v kateri se je znašlo podjetje, povsem nič po njihovi lastni krivdi, globoko razočaran in pravi, da bo vse zakulisne zgodbice, ki so oziroma bodo podjetje tudi po njegovem mnenju pripeljale v stečaj, povedal šele po morebiti neuspešnih zadnjih razgovorih z županom Štefanom Čela- Foto: arhiv NGP 80 zaposlenih v NGP, d. d., Ptuj je ostalo že brez majske plače, njihovo razočaranje in obup pa se mešata z jezo na ptujskega župana in lastnika podjetja. Napoved vremena za Slovenijo Če srpana veter zvedri, vreme š ' ' Štefan Celan: Do podpisa nove pogodbe plačila nikomur! Ptujski župan Štefan Čelan je na vprašanje, ali bo Mestna občina Ptuj nakazala podjetju NGP, d. d., Ptuj zahtevani znesek 210.000 evrov iz naslova bančne garancije, zelo jasno in kratko odgovoril: „Ne, ker za to ni nobene pravne podlage! Mi nikakor ne smemo in ne moremo plačevati dvakrat za isto opravljeno delo. Cestnemu podjetju Maribor (CPM) je bilo plačano vse, če pa to podjetje kot nosilec izvedbe projekta ni nakazalo denarja ostalim partnerjem in podizvajalcem, ne moremo odgovarjati! Definitivno pa bo Mestna občina Ptuj v tistem trenutku, ko bodo vsi pogodbeni partnerji CPM, torej tako NGP kot VGP in Nivo Celje, podpisali nove pogodbe s solidarnostnimi določili ter nam dostavili že plačano dokumentacijo, ki jo zdaj skrivajo, nakazala ves denar na njihove račune. Pred tem pa nihče od njih ne dobi ničesar! V šestih mesecih nenehnih pogajanj vsa ta podjetja niso hotela podpisati nove pogodbe, na podlagi katere bi delo lahko teklo naprej. Naj povedo, zakaj ne!" Tako kot ostali akterji v ptujsko-podravski kanalizacijski zgodbi tudi Štefan Čelan pravi, da je vmes očitno veliko čudnih igric in izigravanja, da pa občina Ptuj nikakor ni niti malo kriva za morebiten stečaj NGP, niti za morebiten stečaj ali likvidnostne težave kateregakoli drugega vpletenega podjetja. Sindikalist Marjan Zebec: „Če v petek (danes, op. a.) ne bo izvedeno plačilo Mestne občine Ptuj, bo sindikat podjetja pristojnemu sodišču predlagal začetek stečajnega postopka!" nom glede poplačila terjatev iz naslova bančne garancije. Tudi sam je kot zadnji rok postavil petek, torej danes. Omulec: „Pred stečajem nas reši le čudež!" Neuradno je sicer slišati, da župan Čelan ne priznava (niti) terjatve v višini dobrih 210.000 evrov, kar sicer dolgoročno ne rešuje podjetja, bi pa zadostovalo za poplačilo vseh zapadlih obveznosti do zaposlenih. „Podjetje je do nedavnega poslovalo povsem dobro, sklenjeni imamo še dve pogodbi za izvedbe projektov v višini nekaj milijonov evrov Slovenski Bistrici in v Ljutomeru, vendar se bojim, da bo podjetje prej v stečaju in teh del seveda ne bomo mogli izvesti," pravi Omulec in nadaljuje, da so zaposleni zaenkrat zelo strpni, čeprav nimajo več za kruh, seveda pa se njihova jeza, razočaranje in obup iz dneva v dan večajo, kar je razumljivo: „Mi smo Čelanu po stečaju CPM ponudili tudi možnost, da dela kot glavni izvajalec pripeljemo do konca, vendar do dogovora kljub nešteto sestankom ni prišlo. Mislim, da tukaj župan tvega zelo veliko, saj je celoten projekt vreden dobrih 36 milijonov evrov in je vezan tudi na evropska sredstva. Še danes in še vedno smo pripravljeni pre- Bivši direktor, zdaj svetovalec Mitja Omulec: „Po delilniku nam pripada 210.000 evrov iz naslova unovčene bančne garancije, s čimer bomo lahko poplačali obveznosti do naših delavcev, ki so delo pošteno opravili. Sicer pa nas pred stečajem, za katerega nismo niti malo krivi, lahko reši le čudež!" vzeti vlogo glavnega izvajalca za dokončanje tega projekta, čeprav ne vem, zakaj tega ne sprejme, oziroma je kratkoma-lo prekinil pogovore pred dopustom z besedami, da bo to rešil drugače. Skupno nam je ostalo nepoplačanih terjatev iz omenjenega projekta kar za 1,1 milijona evrov in teh izračunanih 210.000 evrov, ki nam jih pripada po delilniku, upoštevajoč vse ostale nepoplača-ne partnerje oziroma podizva-jalce, je pravzaprav najmanj, do česar smo upravičeni. Če se niti glede te vsote ne bomo uspeli dogovoriti z županom Čelanom, bomo javnosti predstavili še veliko drugih podatkov in informacij. Trenutno mi je kot sicer bivšemu direktorju in tudi kot človeku, ki je več kot 20 let delal skupaj z vsemi delavci NGP, najpomembneje, da zagotovimo vsaj plače zaposlenim za dobro in pošteno opravljeno delo," je zaključil Mitja Omulec. Se bodo zrušila še ostala močna podjetja? Vzdušje v napol prazni poslovni stavbi NGP, kjer se kljub dopustu vsak dan še zbere nekaj delavcev, pričakujoč odrešilno novico, je katastrofalno in odraža stanje, v katerem je podjetje. Delavci, ki želijo biti neimenovani in so seznanjeni s stanjem, so jezni, ne jezni, ampak prav besni na ptujskega župana, še bolj pa tudi na večinskega lastnika Škoberneta, ki po njihovem mnenju firmo namenoma pelje v stečaj. Vendar pa na Ptujskem vre tudi v drugih, še do nedavnega močnih podjetjih, ki so sodelovala v projektu izgradnje kanalizacije. Očitno bo vsa zgodba dobila veliko širše okvire, o čemer bomo še poročali v naslednjih številkah našega časopisa. SM Danes bo delno jasno. Popoldne lahko v hribovitem svetu nastane še kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od24 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. V soboto bo sprva sončno, pihal bo jugozahodnik. Popoldne bo več spremenljive oblačnosti, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo krajevne nevihte. V nedeljo bo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami. Drugod bo sončno, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. ... osvežitev v pomaranči v A. Črna kronika Vlomi, tatvine Neznan storilec je v nočnem času z 29. na 30. julij z mrliške vežice v Jurovskem Dolu odtujil okoli 70 metrov bakrenega valjanca in okoli 40 metrov bakrenih cevi. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov. Neznan storilec je 31. julija v popoldanskem času skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Slovenske Bistrice. Odtujil je več kosov razne zlatnine. Premoženjska škoda znaša okoli 2.000 evrov. Neznan storilec je v času med 30. in 31. julijem vlomil v stanovanjsko hišo v Skokah ter iz stanovanja ukradel več kosov zlatnine in nekaj gotovine. Premoženjska škoda znaša okoli 1.500 evrov. Na meji našli ukradeni vozili 30. julija ob 19.30 se je z vozilom VW multivan na mejni prehod Gruškovje na vstop pripeljal državljan Češke. Pri pregledu številke šasije je bilo ugotovljeno, da je ta prenarejena. Ugotovljena je bila dejanska številka šasije, vozilo s to številko pa je bilo zabeleženo kot ukradeno v Nemčiji. Multivan so zasegli, zoper voznika bo podana kazenska ovadba. 2. avgusta ob 9.00 je 30-letni državljan Češke pripeljal na mejni prehod Gruškovje, da bi vstopil v Slovenijo. Pri pregledu številke šasije osebnega avtomobila je bilo ugotovljeno, da je ponarejena. Na osnovi originalne številke šasije so policisti ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno leta 2009. Vozilo Škoda superb 19tdi so zasegli, zoper državljana Češke pa bodo podali kazensko ovadbo. Z motornim kolesom povozil psa 30. julija ob 1. 40 je 16-letni voznik motornega kolesa izven naselja Majšperk s prednjim kolesom zadel psa, ki je pritekel na vozišče. Pri tem je padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval. Pes je na kraju poginil. Napihala sta ... Policisti Policijske postaje Ptuj so 28. julija ob 23.10 v Žabjaku ustavili 37-letnega kolesarja in mu odredili preizkus z alkotestom. Ta je pokazal 1.57 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kolesarju so izdali plačilni nalog in ga pridržali. 19-letni voznik motornega kolesa iz okolice Ormoža je 27. julija ob 22.10 v naselju Mala Vas zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na desno bankino in nato izven vozišča, kjer je padel in se telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico na Ptuju in nato v UKC Maribor. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ker gre za voznika začetnika, bodo policisti podali obdol-žilni predlog pristojnemu sodišču. Prekrškarju zasegli avtomobil 27. julija ob 10.30 so policisti Postaje prometne policije Maribor v Slovenski Bistrici pri kontroli 42-le-tnega voznika osebnega avtomobila ugotovili, da ima izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako je vozil neregistriran avtomobil, na katerem so bile nameščene druge registrske tablice, vozilo pa je bilo tehnično neizpravno. Zaradi prekrškov mu je bil avtomobil zasežen. Vozila brez vozniške Policisti Policijske postaje Ptuj so 2. avgusta ob 12.50 v okolici Ptuja ustavili 31-letnega voznika osebnega vozila, ki ni posedoval vozniškega dovoljenja. Osebno vozilo, ki ga je vozil, so mu zasegli, zoper njega bodo podali obdolžilni predlog. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo z varnostnim ukrepom že odvzeto, so policisti Policijske Postaje Lenart 2. avgusta ob 18.40 v okolici Lenarta 51-letnemu vozniku zasegli osebni avtomobil in s tem preprečili, da bi ponovil prekršek ali nadaljeval z vožnjo. Zoper voznika bodo podali obdolžilni predlog. Foto: SM