Št. 265 (15.709) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSINNA PlAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% NEDEUA, 1. DECEMBRA 1996 Vsak glas žeto dragocen Sandor Tence Tržaška desnica, v kateri imajo, danes kot vCe-tej, glavno besedo faSisti (ali postfasisti kot jih Nekateri imenujejo) je sv°je pravo lice pokazala teed nedavnim tržaškim diskom predsednika ^lade Prodija. Namesto, aa bi s stvarnimi argu-teenti in na pristojnih institucionalnih sedežih °Potekala njegovi polivki, je pred županstvom Priredila žaljiv in sramo-tijui shod, ki ga ne pom-tefflo niti iz Ahniranteje-vih Časov. Razjarjeno množico Priletnih žensk in starih riiancev bivše MSI je z °dra glasno hujskal proti Prodiju tudi kandidat za Predsednika Pokrajine Vodarin, ki pravi, da za-sj°pa zmerno in sredin-sko politiko, kar pa ne Ogovarja resnici. Volil-116 Številke in tudi sesta-Va pokrajinskega sveta v Primeru zmage desnice tesno dokazujejo, da je Vodarin - kot vsi bivši demokristjani CCD in t-DU ter Berlusconijevi Pristaši - le okras Nacio-flaluega zavezništva. Kaj . eCa nevarnost, o kateri )e v petek vehementno spet strašil Berlusconi, okrajini se v primeru '■'Odarinove zmage obeta tena, zelo črna usoda. O tej nevarnosti, ki realno preti Trstu, mo-tejo razmisliti tudi volil-Cl Stranke komunistične Prenove ter Severne lige \n Vsi tisti, ki so pred vema tednoma iz tega ter onega razloga bojkoti-^ali volitve. Ne gre Vsekakor le za »sveto« Zavezništvo proti desni-te> ampak hkrati tudi za Podporo odprtemu in de-teokraticnemu Trstu, ki ®a Poosebljata Adele Pi- 0 in v Miljah Giorgio Rossetti. Razprtij na levici ne pe podcenjevati in prav H se P° volitvah za-seXe razčistijo in poja-Vkn’ ^es neverjetno pa 1 oilo, da bi razhajanja v ornokratiCnem taboru, asti v Miljah, odprla P0 zmagi kandidata Pola obosčin> kar bi prekini-.. Povojno svetlo tradi-)o tamkajšnjih napreden uprav. volišču torej danes p jOomo imeli dvomov. SpH.Pora Pinovi in Ros-priju ni samo dolžnost-i-i’.Predstavlja politično p07°-> uPanje, da bo n , railna, kot je bila Sn,.°C’ občutljiva za ožitje in kulturo dialo- neo te,ga vidika bo da-taH vsak glas za demok-Dotroif kandidata še kako ben in dragocen. POLITIKA / VOLITVE ZA POKRAJINO IN MILJSKO OBČINO Trst bo danes izbiral med Oljko in desnico Kandidata levosredinske koalicije Rineva in Rossetti TRST - Tržaški volilci bodo danes izbirali med odprto in napredno opcijo, ki jo pooseblja Oljka, ter zaprtostjo in togostjo, za katero se, kljub navideznim lepim besedam, zavzema desničarski Pol svobošcirp Perspektive odprtosti, sodelovanja s sosedi in strpnega vzdušja odražata kandidatka za predsednico Pokrajine Adele Pino in miljski županski kandidat Oljke Giorgio Rossetti. Prva se bo pomerila z Renzom Codarinom, Rossetti pa z Robertom Dipiazzo. Codarin se je med volilno kampanjo, razen zadnjih dni, ko ni imel druge izbire, izogibal vsakršnemu neposrednemu soočenju s Pinovo. Očitno se je bal ali pa ni imel stvarnih in resnih argumentov o vlogi in pomenu Pokrajine; svoj predvolilni boj je raje namenil vsedržavnim temam. Volitve bodo samo danes do 22.ure. Na njih lahko sodelujejo tudi volilci, ki so pred dvema tednoma bojkotirali vo-lišCa. Na S.strani ITALIJA / FINANČNI ZAKON IN EVRODAVEK Veltroni zanika nov manever Ljudska stranka pa ga ne izključuje - Za opozicijo odloča Bertinotti RIM - Ali bo spomladi potreben dodaten javnofinančni manever? Nekateri v vladni večini te možnosti ne zanikajo, medtem ko jo podpredsednik vlade Veltroni za zdaj zanikuje. Včeraj je raje govoril o uspehih, ki so bili doseženi v boju proti inflaciji in z vrnitvijo lire v evropski monetarni sistem, vse skupaj pa je zacinil z optimistično napovedjo, da je najhuje mimo in da se Italiji odpira novo obdobje gospodarske rasti. Polemike okrog evro-davka se medtem niso polegle, sredinske sile vladne koalicije še vedno moti po njihovem mnenju nepravičen odnos vlade do srednjega sloja, medtem ko je za Bertinottija stvar že rešena in je zato potegnil na dan novo orožje, boj proti brezposelnosti, ki da bo nova preizkušnja za Prodijevo vlado. Opozicijski prvak Berlusconi očita vladi prav to Bertinottijevo izsiljevanje in udinjanje sindikatom, kar je ožigosal na včerajšnji manifestaciji proti finančnemu zakonu v Turinu. Na 2. strani ZSŠDI o težavah, s katerimi se otepa zamejski spori LJUBLJANA - Na povabilo OK Slovenije so se sestali predstavniki zamejskih športnih organizacij iz Italije in iz Koroške. Prisoten je bil tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Deželni tajnik ZSS-DI Ivan Peterlin je v svojem poročilu orisal stanje slovenskega športa v zamejstvu kot porazno. »Športna sfera, je dejal, se namreč čuti zaigrana na oltarju istih hotenj, ki so prikazana z večjim pompom in napisana z bolj markantno jokajočo tragiko. Obe krovni organizaciji ne izpolnjujeta svojih obveznosti v smislu, da dodeljena sredstva ne prihajajo na naš naslov v takem obsegu kot bi morala.« V takem položaju ni mogoče izdelati nobenih projektov, kar pelje samo v stagnacijo. Na 21. strani Iz Rima glas v prid Glasbene matice RIM - Minister za šolstvo Luigi Berlinguer in podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Pie-ro Fassind sta goriškemu senatorju Darku Bratini potrdila voljo, da se naši narodnostni skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini omogoči glasbena vzgoja v njenem lastnem jeziku, in sicer z ustanovitvijo slovenske sekcije znotraj tržaškega konservatorija "Tartini". Možnosti, da bi Glasbeno matico spremenili v državni konservatorij, namreč ni, ker zakon ne dopušča dveh takšnih javnih ustanov v eni in isti deželi. Berlinguer in Fassino sta Bratini povedala, da bi se dalo naCrt speljati v razmeroma kratkem času. Na 3. strani Na Deželi možnost manjšinske vlade VIDEM - Tudi včerajšnji pogovori niso razčistili deželne politične krize, čeprav obstajajo stvarni pogoji za izvolitev »na pol« manjšinske deželne vlade. Oljke. Na pol manjšinske v smislu, da bi leva sredina (z Dinijevimi pristaši ima 30 glasov) lahko računala še na zunanjo podporo štirih svetovalcev SKP. Največ pomislekov nad to rešitvijo imajo pri Demokratični stranki levice, ki se zelo boji, da bo nova vlada zelo krhka in šibka. Bolj zadovoljni z manjšinsko ali polovično rešitvijo (deželni svet šteje 60 svetovalcev) pa so pri Ljudski stranki, kjer se otepajo političnega »objema« s SKP. Na 2. strani Oropali zlatarno Golti Market TRST - Štirje roparji, ki jih še niso zasledili, so včeraj nekaj minut po 9. uri vdrli v novo zlatarno Gold Market v Ul. Mazzini 9 in odnesli plen približno 300 milijonov lir. Pri napadu so ranili solastnika Pepija Kralja s Križa, ki so ga s snaho Ude Košuta, s sodelavcem Vittoriom Francijem in tremi strankami zaprli v pisarno, kjer so jim grozili s pištolo. Pobegnili so z dragocenimi zlatimi predmeti, policiji in karabinjerjem pa ni uspelo, da bi jih ujeli. Na 5. strani «01/0 Borim žrebanje TERME PALAČE Portorož Termalno rekreacijski center doživetje v vseh letnih časih Promocijski paketi za 2, 5 in 7 dni od 98.000 lir Informacije: Tel. 00386/66/747-380, 747-041 draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 - Tel. 7606012 Starodavne dobrote, moderna tradicija. Izbrane Čokolade - Visoko mednarodno slaščičarstvo. , Darilni predmeti v ekskluzivnih kombiniranih konfekcijah. TRST- V.le XXSettembre, 5/b - Tel. 771064 * ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH * DEŽELA / POGAJANJA ZA PREMOSTITEV POLITIČNE KRIZE FINANČNI,ZAKON / PO VRNITVI LIRE V EMS Oljka snuje »na pol« manjšinsko koalicijo Še nejasni obrisi morebitnega sporazuma s SKR Veltroni napoveduje gospodarski zagon Berlusconi pa kritizira odvisnost vlade od sindikatov in Bertinottija, ki postavlja nove zahteve VIDEM - Tudi včerajšnji pogovori niso razčistili deželne politične krize, čeprav obstajajo stvarni pogoji za izvolitev »na pol« manjšinske deželne vlade Oljke. Na pol manjšinske v smislu, da bi leva sredina (z Dinije-vimi pristaši ima 30 glasov) lahko računala še na zunanjo podporo štirih svetovalcev Stranke komunistične prenove, ki vsekakor vztrajajo pri tehnični in ne pri politični podpori morebitni novi vladi. Največ pomislekov nad to rešitvijo, če o rešitvi sploh lahko govorimo, imajo pri Demokratični stranki levice, ki se zelo boji, da bo nastajajoča vlada zelo krhka in šibka. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker se je Oljka na deželni ravni komaj rodila, drugič pa, ker obstajajo še nekatere temeljne programske razlike med levo sredino in komunisti. Nekoliko bolj zadovoljni z manjšinsko ali polovično rešitvijo (deželni svet šteje 60 svetovalcev) pa so pri Ljudski stranki, kjer se otepajo političnega »objema« s SKP in zato sprejemajo zunanjo oziroma tehnično podporo Bertinottije-vih pristašev. V primeru izvolitve manjšinske vlade (deželni svet se bo sestal v torek) sta kandidata za predsedstvo Dežele Giancarlo Cruder (na sliki), predstavniki Ljudske stranke, ki bi moral seveda odstopiti z mesta predsednika sveta, ter Renzo Travanut (DSL), ki je svojčas že vodil deželni odbor po odstopu Fontaninijevega. O tem pa bodo odločali, ko bodo razčistili vsa še odprta politična vprašanja. Ni izključeno, da se bodo s politično krizo v Furlaniji-Julijski krajini ukvarjali tudi v Rimu. Podpredsednik vlade VValter Veltroni se je med svojim petkovim obiskom v Trstu obvezal za pogovor s predsednikom SKP Armandom Cossutto in s tajnikom Faustom Bertinottijem. Ne gre za nobene pritiske, pravijo pri deželni DSL, ampak za preverjanje možnosti, da bi tudi krizo FJK skušali na nek način rešiti po vzoru Prodijeve vlade, ki jo SKP parlamentarno podpira. RIM, FIRENCE - Podpredsednik italijanske vlade VValter Veltroni optimistično ocenjuje, da je Italija »na koncu predora« in da je država pred novim gospodarskim zagonom. Dodal je tudi, da v tem trenutku nihče ne govori o novih manevrih, čeprav drugi koalicijski partnerji, kot na primer Ljudska stranka, ne izključujejo te možnosti, če bo spomladanski manever nujen za dosego maastrichtskih kriterijev. Veltroni je vsekakor optimist in postavlja v ospredje dosežene uspehe, kot so znižanje inflacije na raven iz šestdesetih let, močan padec tržnih obrestnih stopenj in rekordno visok primarni javnobilančni presežek (torej tisti, ki ga do- bimo, če ne upoštevamo izdatkov za obresti na javni dolg). Temu je treba dodati še 0,5-odstotno povišanje bruto domačega proizvoda v letošnjem tretjem trimesečju in seveda vrnitev lire v evropski monetarni sistem, kar po Veltronijevi presoji dokazuje, da se je začel nov ekonomski zagon, sicer počasen, težak, a vendarle otipljiv. Prihodnje leto bo po njegovih predvidevanjih leto razvoja, ki bo Italiji omogočilo, da se bo približala datumu evropske monetarne unije z dostojnim spričevalom. Prav zato se strogost politike Prodjeve vlade, je dodal Veltroni, ne bo končala 31. decembra letos. Postati mora stalnica, zato bo leta 1998 treba refor- ______RIM / SODNA PREISKAVA O TRANSAKCIJI CIRIO-FISVI-UNILEVER_____ Scalfaro: Predsednik Prodi je že jasno odgovoril Včeraj zaslišali generalnega direktorja kija Pietra Ciuccija - Prva predhodna razprava bo sredi decembra RIM - »Zaenkrat ni nihče na zatožni klopi, saj je predsednik vlade Prodi (na sliki) postregel s popolnoma jasnimi odgovori, zato možnost, ki jo omenjate, nikakor ni aktualna.« To je odgovoril državni poglavar Scalfaro na vprašanje časnikarja v Kairu, ali bi moral italijanski premier odstopiti, ko bi proti njemu sprožili sodni postopek v zvezi s prodajo živilskega koncerna Cirio-Bertolli-De Rica finančni družbi Fisvi. »V Italiji vlada zadovoljiva stabilnost, dialektika je le sestavni del žive demokracije,« je še izjavil predsednik republike. Javna tožilka Giuseppa Geremia je v okviru preiskave o odtujitvi državnega koncerna včeraj drugič zaslišala generalnega direktorja Irija Pietra Ciuccija kot »z dogodki seznanjeno osebo«. Ciucci, ki je bil leta 1993 finančni direktor Irija, je po triurnem zasliševanju izjavil časnikarjem, da je bila transakcija speljana izključno v interesu državnega zavoda. Na vprašanje, ali je bil ta res ob 400 milijard lir, kakor piše v ekspertizi Renata Castalda, je odgovoril, da se ta navedba zelo verjetno ne nanaša na omenjeno operacijo. Nazadnje je zatrdil, da se ni udeležil nobenega sestanka med predstavniki Fi-svija in Unileverja in da je bila prodaja olja Unileverju v ponudbi izrecno omenjena. V resnici sloni možnost sodne ovadbe zoper Prodija (in pet bivših članov Irijevega upravnega sveta) ravno na sumu, da je zdajšnji premier to vedel, ko je bil konzulent nizozemskega kolosa. Prva sodna razprava pred sodnikom za predhodne preiskave Eduardom Landijem bo predvidoma v ponedeljek, 16. decembra. mirati socialno državo, kar pa ne pomeni krčenja izdatkov za socialno varnost, pač pa njihovo U' ravnovešenje v funkciji večje učinkovitosti. Kot rečeno, so glede dodatnega spomladanskega manevra bolj prožili sredinski partnerji vladne koalicije, za katere je značilna tudi večja kritičnost do odnosa, ki ga je vlada pokazala do srednjih slojev družbe-»Vlada ne sme obravnavati srednjega sloja, ki plačuje davke, kot kosti, ki jo je treba oglodati,« je včeraj izjavil podpredsednik senatorjev Ljudske stranke Severine La-vagnini, kar pomeni, da problem evro davka kljub popravkom v korist samostojnega dela še ni povsem rešen. Med stanovskimi organizacijami, ki zastopajo samostojne delavce, je namreč se vedno precej nezadovoljstva zaradi razlikovanja med odvisnim in neodvisnim delom, medtem ko neokomunist Bertinotti ocenjuje, da gre pri polemiki o evrodavku za »nevihto v kozarcu vode«-Očitno je z davkom za Evropo kar zadovoljen, zato je zdaj postavil na dnevni red brezposelnost in zagrozil, da bo »vlada po odobritvi finančnega zakona živela le, če se bo borila proti nezaposlenosti.« Lider opozicije Berlusconi, ki je govoril na manifestaciji proti fi' nančnemu zakonu v Turinu, pa je kritiziral prav odvisnost vlade 0“ neokomunistov in sindikatov, zaradi katere da napravi Prodi korak naprej in takoj nato dva nazaj. VIDEM / VČERAJ SNEŽILO TUDI V NIŽINSKIH PREDELIH Dež, sneg in nizke temperature že naznanjajo prihod mrzle zime Slabo vreme zajelo predvsem Dolino Aoste, snežilo po je tudi v FJK VIDEM - Val slabega vremena, ki je zajel predvsem severno Italijo, ni prizanesel niti Furlaniji Julijski krajini. V noči od petka na soboto je sneg pobelil ne samo višinske, ampak tudi nekatere nižinske predele dežele, kot na pr. Videm in okolico. V Karniji je včeraj okrog 9. ure snežilo, rahle padavine pa niso povzročile posebnih težav prebivalstvu in avtomobilskemu prometu. Le na cesti, ki po Reklan-ski dolini pelje do Ne-vejskega sedla je bila včeraj za avtomobile potrebna zimska oprema, vse ostale ceste in gorski prelazi v deželi pa so bili prevozni brez težav; v Piancavallu pa so ljubitelji smučanja že včeraj lahko stopili na smuči in zavijugali po smučarskih progah. Včeraj pa je snežilo predvsem v Dolini Aoste, v dobrem delu Pije-monta, v severni Lombardiji in na Tridentinskem, kjer se je smučarska sezona tudi uradno začela. Največ težav pa je sneženje povzročilo v Dolini Aoste (na sliki), kjer je snežna odeja (v sami Aosti je zapadlo 80 cm snega) ohromila promet na skoraj vseh cestah, iriontblanški predor pa je bil zaprt; vremenoslovci so napovedali, da se bo vreme še poslabšalo, predsednik Dežele pa je do nadaljnjega odredil zaprtje vseh Sol. Kdo bo oproščen davka za Evropo RIM - Okrog 44% samostojnih in 40% odvisnih delavcev je v stiski zaradi nizkih dohodkov, toda s pomočjo odtegljajev v dohodninski prijavi se bodo vsaj izognili evrodavku. Izvedenci finančnega ministrstva trdijo, da je delež davkoplačevalcev v spodnjih dohodninskih pasovih na vseh delovnih področjih visok, svoje podatke pa naslanjajo na prijave (Irpef-Ilor) avtonomnih in podrejenih delavcev za leto 1992. Takrat je bilo 40,6% davčnih zavezancev zgoščenih pod pragom 15 milijonov lir letnega dohodka, delež prijavljenih dohodkov je bil 11,8%, delež čistih vplačanih davkov pa je znašal 3,1%. Pri višjih pasovih je izračun za leto 1992 naslednji: 15-22 milijonov lir (zdaj v dobršni meri podvrženih evrodavku) - 16,2% davčnih zavezancev, 13,1% obdavčljivih dohodkov in 8,7% vplačanih davkov; 22-40 milijonov lir (po nekaj stotisočakov za evrodavek) - 21% davčnih zavezancev, 40% ob' davčljivih dohodkov, 36% vplačanih davkov; , 40-80 milijonov lir (davčno breme z evrodavkom vred že občutno) - 9,2% davčnih zavezancev, 21 /° obdavčljivih dohodkov, 26% vplačanih davkov; več kot 80 milijonov lir (najvišji pas) - 2,5 A> davčnih zavezancev, 14,6% obdavčljivi dohodkov, 26,5% vplačanih davkov. . Ko bi dohodki, ki so leta 1992 spadali v srednje visoki dohodninski pas, ostali do danes nespre^ menjeni, bi bili zdaj avtomatično oproščeni evro davka. V tem pasu so bili upokojenci (povprečn 15,5 mil. lir), navadni delavci (21,3 mil. lir), aVvl. n omni kmečki delavci (17, 7 mil. lir), kmetij s podjetniki in nekateri trgovci na drobno. VOLITVE / DANES ODLOČILNA BALOTA2A ZA POKRAJINOIN ZA MILJSKO OBČINO Kandidaturi Pinove in Rossettija sta odraz demokratičnega Trsta Trst bo danes spet izbiral med odprto in napredno usmeritvijo, ki lo pooseblja levosredinska Oljka, ter zaprtostjo in togostjo, za kate-r° se, kljub navideznim 'spim besedam, zavzema desnica. Perspektive odprtosti, sodelovanja s sosedi in strpnega vzdušja odražata kandidatka za predsednico Pokrajine Adele Pino in miljski županski kandidat Oljke Giorgio Rossetti. Prva se bo pomerila z bivšim demok-ristjanom Renzom Co-darinom, Rossetti pa z Robertom Dipiazzo. V Prvem krogu je za Pok-rajino prevladal Coda-rm (48 odst. glasov), Pi-nova pa ni brez možno-sti, še posebno ne, če bo dobila del glasov SKP in Severne lige. Codarin se je med volilno kampanjo, razen zadnjih dni, ko ni imel druge izbire, izogibal vsakršnemu neposrednemu soočenju s Pino-vo. Očitno se je bal ali ni imel stvarnih in resnih argumentov o vlogi in pomenu Pokrajine; svoj predvolilni boj je raje namenil vsedržavnim temam, dema-goškim geslom in žolčnim napadom proti Prodijevi vladi. Kandidat Pola svoboščin se je volilcem predstavil kot zastopnik zmernega Trsta, dovolj da pogledamo številke pa vidimo, da bodo v primeru njegove izvolitve prevladali predstavniki in usmeritev Nacionalnega zavezništva, ki je pri nas ohranilo svojo fašistično in skrajno nacionalistično dušo. Prav zaradi tega je Codarin volilcem pravzaprav ves čas skrival sestavo morebitnega pokrajinskega odbora, v katerem bodo v primeru zmage Pola svoboščin imeli glavno besedo Finijevi pristaši. Volitve bodo samo danes do 22.ure. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom oziroma odrezkom iz prvega volilnega kroga. Kdor potrdila ni dobil na dom ali je izgubil odrezek ga lahko do zaprtja volišč dvigne na županstvu. Današnje balotaže se lahko udeleži tudi tisti, ki je bojkotiral volitve izpred dvema tednoma. Glasovanje je tokrat silno preprosto. Najbolje, da volilec prekriža pravokotnik, v katerem sta natisnjena ime in priimek kandidata. Preferenc ne pišemo, tudi zato, ker na glasovnici ni natisnjenih drugih imen. Štetje glasov se bo začelo takoj po zaprtju volišč, tako da bodo neuradni rezultati znani že ponoči. ADELE PINO KREUS RENZO CODARIN GIORGIO ROSSETTI ROBERTO DIPIAZZA Poziv Slovenske komponente DSL k udeležbi Slovenska komponenta Demokratične stranke levice se obrača na volilke in volilce z vabilom, da upoštevajo pomen današnjih volitev za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta. Kljub temu, da se na prvi pogled ne zdijo razlogi za udeležbo na volitvah dovolj tehtni, se moramo zavedati, da je vsak neoddan glas, žal, avtomatična mdirektna podpora desničarskemu kandidatu. Z našo udeležbo na volitvah pa moramo vendarle preprečiti, da bi n.pr. vlogo koordinatorja med tržaško in okoliškimi občinami, vlogo podeljevanja prispevkov Kulturnim, športnim in drugim 0rganizacijam ter sodelovanja na Konferenci krajevnih uprav za načrtovanje Medobčinskega Kraškega parka, itd. (to so le nekatere izmed sedanjih kompetenc pokrajinske uprave], vodila desničarska pokrajina z odborniki Nacionalnega zavezništva. To se bo zgodilo, če bo zmagal Codarin; zato je nujno zbrati vsak možen glas za kandidatko Adele Pino. Vsi moramo prispevati, da se v Trstu nadaljuje dolgotrajen proces strpnosti, zbliževanja in mirnega sožitja. Iz tega vidika je udeležba na volitvah za obnovo pokrajinskega sveta kot za zmago demokratičnega zavezništva v Miljah gotovo nujna. KAKO BO SESTA VLJEN NOVOIZVOLJENI POKRAJINSKI SVET Sestava novoizvoljenega pokrajinskega sveta bo znana takoj po izvolitvi predsednika Pokrajine. V primeru izvolitve Adele Pino bo koalicija Oljke štela štirinajst svetovalcev, deset pa bo pripadalo desni opoziciji. V primeru zmage Renza Codarina bo Pol svoboščin dobil štirinajst svetovalcev, levosredinska opozicija pa deset. ZMAGA OLJKE DSL: Igor Gabrovec, Willy Mikac, Dino Fonda, Claudi o Mutton, Fulvio Vallon, Sandy Klun, Fulvio Mitri in Matija Jogan. Ljudska stranka: Giovanni Cola, Maria Pia Montedu-ro in Giorgio Dimario. TS 2000: Vladimir Vremec in Nevo Radovič (oba SSk). Zeleni: VValter De VValder-stein. Nacionalno zavezništvo: Vinicio Scapin, Angela Brandi Locchi in Sergio Dressi. FI-LpT: AntoniettaVascon, 'Maurizio Bucci in Silvia Acerbi. CCD-CDU: Renzo Codarin in Claudio Grizon. SKP: Dennis Visioli Severna Liga: Mario Bus-sani. ZMAGA DESNICE Nacionalno zavezništvo: Vinicio Scappin, Angela Brandi Locchi, Sergio Dressi, Marco Vascotto, Aldo Debelli, Fulvio Sluga in Sergio Giacomelli. FI-LpT: Antonietta Va-scon, Maurizio Bucci, Silvia Acerbi, Fulvio Tamaro, Elisabetta Fachin in Sergio Battisti. CCD-CDU: Claudio Grizon. DSL: Igor Gabrovec, Willy Mikac in Dino Fonda. Ljudska stranka; Giovanni Cola. TS 2000: Adele Pino in Vladimir Vremec (SSk). SKP: Dennis Visioli, Bruna Zorzini Spetič in Gubana Zagabria. Sev. Liga: Mario Bussani. ^jlM / SPOROČILO SENATORJA DARKA BRATINE AFERA TKB / SODNA PREISKAVA RAZKRIVA NOVE RAZSEŽNOSTI Minister Berlinguer in podtajnik Fassino potrdila obvezo do GM Prihodnji teden morda razplet usode po likvidaciji TKB SDGZ: nasveti za plačilo davkov in zbor zunanjetrgovinske sekcije »Zdaj iščemo tako rešitev, ki bi slovenski manjšini omogočila, da Uveljavi pravico do javne glasbene vzgoje v lastnem jeziku. Sola naj bi oobila svoje mesto v okviru konservatorija "Tartini"«. To je povedal mi-uister za Šolstvo Luigi Berlinguer v intervjuju za naš Časnik 13. novembra, torej dan potem, ko je tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia seznanil javnost z mini-strovim odgovorom na njegovo julij-sko interpelacijo, v katerem piše, da »ni nobene hipoteze, da bi spremeni-1 slovensko glasbeno Solo "Glasbena matica" v državni konservatorij s slo-Venskim uCnikom jezikom«. No, minister Belinguer - a tudi Podtajnik za zunanje zadeve Piero assino - sta v teh dneh goriskemu senatorju Darku Bratini, ki se je z njima ločeno sestal, potrdila pripravljenost, da se pri Tartinijevem konser-vatoriju ustanovi sekcija s sloven-s mi učnim jezikom, in to že v razmeroma kratkem Času. V tehničnem pogledu je zadeva vsekakor izvedljiva, sta poudarila, medtem ko bi bila ustanovitev Se enega (slovenskega) državnega konservatorija v Trstu oziroma v Furlaniji-Julijski krajini nemogoča zaradi zakonskih omejitev. Ponudba je torej tu, treba jo je naglo in s pridom izkoristiti, da bo »drugojezicna manjšina«, kakor je našo narodnostno skupnost označil Menia, končno izposlovala tržaški Glasbeni matici sprejemljivo alternativno rešitev za njeno uradno priznanje. Sprejemljiva bo seveda pod pogojem, da bo slovenska sekcija pri Tartiniju povsem avtonomna, kot je sredi novembra naglasil ravnatelj GM Bogdan Kralj. Zastavil je tudi se vprašanje, kako bo z gorisko in Spetr-sko glasbeno Solo in s Solo v Zabni-cah; te so izrecno omenjene v parlamentarnih zakonskih predlogih St. 167 in 229, ki zadevajo "Norme o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini". TRST - Teden se je zaključil brez posebnih novosti v zvezi z afero TKB, Ce izvzamemo sodni razplet, ki je privedel v zapor Danila Ervasa zaradi korupcije funkcionarjev Inps pri dodelitvi Tržaški kreditni banki izplačila pokojnin jugoslovanskim državljanom, kar verjetno odpira nove scenarije pri preiskavi, ki jo vodi namest-nih državnega pravdnika raffaele Tito. Povsem odprta ostajajo vprašanja, ki zadevajo prihodnost banke in razplet likvidacijskega postopka. Konzorcija slovenskih in hrvaških bank upnic TKB se se nista izrekla v zvezi z italijanskim predlogom, po katerem naj bi večji del svojih kreditov spremenili v kapitalski vložek za novo banko. Nerešeno je tudi vprašanje plačila davkov IRPEF, ILOR in IRPEG za varčevalce TKB z zamrznjenimi raCu-ni. SDGZ obvešCa interesente, da je ministrstvo za finance sporočilo, da pričakuje mnenje zakladnega ministrstva in Banke Italije, preden bo izdalo odlok za preložitev teh plačil. Zelo verjetno bo torej odlok prišel po izteku roka, ki zapade jutri, 2. decembra. Kdor nima dovolj sredstev za plačilo davkov, naj plača kolikor more, saj se morebitne zamudne obresti računajo samo na neplačane vsote, svetuje SDGZ. O vprašanju plačila davčnih predujmov je vCeraj prof. Samo Pahor v sporočilu društva Edinost svetoval vsem, ki imajo zamrznjena sredstva na TKB, naj posredujejo Deželnemu ravnatelju dohodkov in vladnemu komisarju »izjavo, v kateri odklanjajo vsako odgovornost za zamudo... ker je ta odvisna od višje sile, in pooblaščajo pristojno oblast, da zaseže pri likvidatorju banke vsoto, ki so jo dolžni plačati. Pri tem je treba zahtevati, da pristojna oblast izstavi dvojezično potrdilo, kakor tudi, da opremi vsak odgovor s psrevodom v slovenski jezik.« Postopek, ki ga svetuje društvo Edinost, je torej drugačen od rešitve, ki jo priporoča SDGZ: pri tem ne gre pozabiti, da znaša globa zaradi neplačanega davka do 45 milijonov lir... SDGZ je sklicalo za jutri ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbor vseh mednarodnih operaterjev, Id so včlanjeni in dejavni pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Na dnevnem redu so pereča vprašanja povezana s krizo Tržaške kreditne banke, ki Se najbolj prizadevajo prav zunanjetrgovinska podjetja, ki so delala s to banko. Kot je Združenje že večkrat poudarilo, blokada in morebitno zaprtje TKB neposredno prizadeva vso naSo skupnost in tudi mestno in SirSo stvarnost, pa tudi razne kategorije oškodovancev: uslužbence, delničarje, varčevalce, mala podjetja, izredno prizadet pa je prav sektor zunanje trgovine, saj je dosedanja mednarodna vloga tržaške banke nesporna in edinstvena.O tem in o Se drugih odprtih vprašanjih bo tekla razprava v ponedeljek, prav bi bilo, ugotavljajo pri Združenju, da se bi je udeležilo CimveC elanov in tudi zainteresiranih nečlanov SDGZ. NOVICE Umiki trgovin v decembru Sekcija trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju sporoča, da bo v mesecu decembru možno razširiti odprtje trgovin tudi na nedelje in nekatere praznike. Vse trgovine bodo lahko fakultativno odprte danes, 1. decembra, in ob nedeljah 8., 15. ter 22. decembra. V nedeljo, 29. decembra, bodo morale biti vse trgovine obvezno zaprte. 24. decembra ter 31. decembra bodo trgovine lahko odprte z neprekinjenim umikom v mejah maksimalno predvidenih 44 ur na teden. Trgovine bodo od 1. do 31. decembra lahko kot vsako leto fakultativno odprte (če to želijo) tudi na dan svojega običajnega tedenskega počitka. Združenje obvešča vse trgovce, da so tiskani novi napisi za umike trgovin. Te in ostale informacije glede umikov dobijo interesenti na sedežu SDGZ v Trstu', ul. Cicerone 8. V Miljah za najmlajše V gledališču Verdi v Miljah bo danes ob 16.30 v okvira niza miljskih predstav za otroke nastopilo gledališče La Contrada, ki se bo predstavilo z zgodbicami iz zbirke Tisoč in ena noC. »Stezice« o kritiki in avtokritiki Izhodišče današnje oddaje »Kam vodijo nase stezi-ce»bo komedija Borisa Kobala Afrika ah Na svoji zemlji, Širša tema pogovora pa nosi naslov »Kritika in avtokritika med Slovenci v zamejstvu«. Gostje Martine Kafol bodo Martin Brecelj, Boris Kobal, Ravel Kodrič, Ivan Vere in Sergej Verč. Oddaja bo v živo, na TV Koper ob 18. uri. Kdor bi rad posegel v pogovor, lahko med oddajo pokliče na telefonsko številko 00386/66/38433. Teden otroške knjige v Minervi Knjigama Minerva (v Ul. San Nicolo 20) bo ob bližnjih božičnih praznikih, ki so tradicionalno namenjeni otrokom, priredila 1.Teden otroške knjige, ki bo od jutri do sobote, 7. decembra. Najzanimivejši dan prireditve bo v torek, 3., ko bo skupina Immagine v Čitalnici knjigarne (v 1. nadstropju nad knjigarno) odprla laboratorij za najmlajse. Med tednom pa bo v knjigami otrokom na razpolago širok izbor knjig, pričakalo pa jih bo tudi marsikatero presenečenje. Natečaj za socialnega delavca v Dolini Uprava Občine Dolina sporoča, da je na občinski oglasni deski objavljena lestvica kandidatov, pri-pušCenih k pisnima nalogama natečaja za mesto socialnega delavca - 7. funkcionalna kvalifikacija, ki bosta 3. in 4. decembra. Na lestvici je tudi navedeno točkovanje naslovov. r GLEDALIŠČE / DANES V SALE2U, V SREDO V BARKOVLJAH -i Poredušov Janoš zre s posmehom v bodočnost • Igro napisal, režiral In interpretira Evgen Car »Ob svoji petdesetletnici tudi sam delam nekak obračun življenja in dela. Odločil sem se za pripoved o PoreduSovem Ja-noSu, ki jo posvečam vztrajnim in zvestim prekmurskim kmetom, kakršen je bil tudi moj oče. (...) Moj moto pa je bil zmerom delati, delati in samo delati in imeti potrpljenje. Seveda se tudi jaz v teh letih sprašujem, ali sem naredil kaj koristnega. Ali bi lahko naredil več in ali sem dosegel vse, kar sem si mislil, ko sem odhajal iz Prekmurja. Zdi se, da sem in da bi se lahko ustavil. Pa mi nekaj reče, da je najboljše še pred menoj, zato zopet neustrašno nadaljujem pot. Hodim, hodim, poln zaupanja in pričakovanja, visoko na nebu sije sonce in zdi se mi, da ne bo nikoli zašlo.« Tako je med drugim zapisal Evgen Car v spremni besedi svoji monodrami, ki jo te dni predstavlja tržaškemu občinst- vu. Brez poveličevanja ali tarnanja igralec Mestnega gledališča ljubljanskega prikazuje kmetovo življenje, iz katerega izstopa samozavest v svojo grudo vraščenega Slovenca. Vsaka oblast izkorišča s puhlimi frazami plemenitost tradicij, na katerih sloni požrtvovalnost takih ljudi in skuša s praznimi obljubami pridobiti njihovo zaupanje. Trdota vsakdanjega dela pa rešuje poštenega človeka, ki mu ni dano, da bi živel kot ptice pod nebom, ampak se mora za svoj pridelek krepko potruditi. Kmetova pot je neizprosno jasna: od zore do mraka, od pomladi do zime so setve in žettre. Z lastnim pridelkom bo preživel sebe in družino, od svojega pa lahko tudi daje za to, kar se mu zdi pomembno. In če bi dal za nepomembno stvar, bi sam za to napako tudi plačal. Zato stari tip kmeta še stoji na trdnih tleh, »na svoji zemlji«. Asociacija s Kobalovo komedijo, ki jo te dni gledamo v KD, se vsiljuje sama po sebi, saj sta si stari Stanko in stari Janoš v svoji doslednosti in navezanosti na osnovne vrednote podobna. Kljub različnim sociološkim in žanrskim izhodiščnim prijemom je sorodnost problematike na dlani. V obeh primerih pomeni življenjski obračun po eni strani resignacijo v usodo, po drugi pa je jasno izražena zavest o pravilnosti izbir. Žlahtni prekmurski »kome-dijaš« Evgen Car je svojo pripoved dialektalno obarval, tako da se zdi tekst na začetku težko razumljiv. Vendar je igralčev pristop tako neposreden in neugnano prepričljiv, da se že po prvih stavkih gledalec povsem vživi v prikaz trpkih ugotovitev. Avtor in igralec se namreč nad usodo ne joče, ampak s posmehom zre v bodočnost. B.K. Mozaik o razstavi Maria Magajne v Ljubljani Danes ob 20.50, bo na valovni dolžini slovenskih televizijskih programov Deželnega sedeža RAI za Furla-nijo-Julijsko krajino, na sporedu tretji TV Mozaik. Oddajo bo tokrat sestavljalo pet prispevkov. Prvi prispevek bo predstavil ljubljansko razstavo Maria Magajne. Sledil bo prispevek o uspešni komediji Borisa Kobala »Afrika ati Na svoji zemlji«. V tretjem prispevku se bodo lahko gledalci sprehodili po filmskem setu, nakar se jim bo predstavila mlada umetnica Tatjana TavCar. Oddajo bosta tokrat spet s smehom zaključili branjevki Vanka in Tonca. Evroregije kot instrument integracije Tržaška sekcija Evropskega federalističnega gibanja in Institut mednarodnega prava pri Tržaški univerzi prirejata, v sodelovanju s krožkom Istria, konferenco na temo »Evroregije kot instrument integmcije«, ki bo v petek, 6. trn. ob 11. uri v dvorani »Bachelet« na pravni fakulteti Tržaške univerze. Govoril bo prof. Giorgio Conetti z Milanske univerze; poročila bodo podali mvnatelj tržaške fakultete mednarodnega pmva prof. Luigi Daniele, vsedržavni tajnik Evropskega federalističnega gibanja Giuseppe Trebbi in član vodstva krožka Istria Marino Vocci. Posegli bodo tudi pisateljica in docentka Puljske univerze Nehda Milani, novinar II Piccola Paolo Rumiz in svetovalka v bocenskem pokrajinskem svetu Alessandm Zendron. OPČINE / POMAGAJMO OTROKOM Pobude Sklada Mitja Čuk ”V pričakovanju Božiča11 V Marijanišču in Zadružni kraški banki na Opčinah /črt*' 1 7* čag'. Pod božičnim drevescem... ^ skupaj z nami je lažje izbirati darila! Kakovost, ugodnost in varčnost so ti na razpolago. Pisan in prazničen božič med "panettoni" in penečim se vinom, košarami, paketi in med tolikimi darili... med katerimi je pravo darilo tudi zate! Široka ponudba za vse potrebe in za različne namene. Vesele praznike vošči tvojim klientom, da se te spomnijo; tvojim prijateljem in sorodnikom, da jih presenetiš in razveseliš... v tvojem Cash and Carry~u, ki mu zaupaš! GROSISTIČNI SELF SERVICE ZA ŽIVILA IN DRUGE PROIZVODE C*C? (Nh m 0rrM • Podaljšani urniki v mesecu decembru • Priprava božičnih košar po naročilu • Posebne darilne konfekcije za podjetja, kliente in uslužbence • MONFALCONE (TRŽIČ) - GO • Ulica Schiavetti, 8 - Tel. 0481. 71 13 80 Popolna in prestižna izbira • Točna in skrbna postrežba • Cene in kakovost velikih priložnosti • Nove ideje za darila • • UDINE (VIDEM) • Ulica Verona, 26 - lat.V.le Palmanova -Tel. 0432.5216 30 Sklad Mitja Cuk, ki je nastal pred sedmimi leti na Opčinah z namenom, da pomaga prizadetim otrokom, je tekom let svoje delovanje razširil na vse pomoči potrebne slovenske otroke v Furlaniji Julijski krajini. Sklad, ki od leta 1991 izdaja revijo Škrat, skrbi za pomoč, obstoj in razvoj dejavnosti, ki so ne-menjene otrokom v stiski in se (vedno teže) preživlja z nezadostnimi javnimi prispevki, pobudami in darovi ter prispevki posameznikov. Ob letošnjih bližnjih praznikih pa je pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine poskrbel za vrsto pobud pod naslovom »V pričakovanju Božica«, ki bodo v MarijaniSCu na Opčinah in v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Danes ob 11.30 bodo v MarijaniSCu odprli (odprte pa bodo do 15. t.m.) kar tri razstave: razstavo otroških in mladinskih knjižnih izdaj iz Furlanije Julijske krajine v slovenščini in slovenskem narečju, razstavo umet-niško-obrtniških izdelkov Vzgojnozaposlitvenega središča (VZS) Mitja Cuk, ki je dejavno od leta 1988 in začasno nameščeno na Colu ter razstavo ob peti obletnici revije Škrat. Razstave bodo na ogled vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure, danesl-decembra pa tudi od 16-do 19. ure. Vzporedno z razstavami se bodo zvrstile tudi druge pobude: predstavitve knjig (jutri ob 18.30 bo predstavitev knjig KD Studenci) in učbenika, predvajanje filma, nastop igralske skupine in tudi koncert. V sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah pa bo 9. decembra ob 20.30 odprtje likovne razstave Aleksandra Starca, ki bo na ogled vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, ob delavnikih tudi od 17. do l9’ ure. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 19’ t.m., bo umetnika predstavila Jasna Merku. SKD Vigred prireja miklavževanje in Miklavžev sejem Tudi letos bo dmštvo Vigred priredilo miklavžev sejem, na katerem bo lahko vsakdo dobil primemo knjižno darilo ob priliki Miklavža, naj bo to za otroke, za mladince oziroma za odmsle. Na razpolago bodo knjige za bralce vseh okusov. Prijatelji in člani dmštva pa so pripravili mzna ročna dela, ki bodo lahko kot dar razveselili vsakogar. Nekatera so primerna za praznične dni, dmga pa uporabna čez celo leto. Letos je dmštvo izdalo tudi svoj koledar s fotografijami naših kmških vasi. Izkupiček prostovoljnih prispevkov zbranih od koledarjev in ročnih del bo šel za popm-vilo bodočega društvenega sedeža Stalce. Razstava bo odprta od torka, 3., do ponedeljka, 23. decembra od 18. do 20. ure v dmštvenih prostorih v Sempolaju. V četrtek, 5. decembm, ob 18. uri pa bo v osnovni šoli Stanko Gmden v Sempolaju miklavževanje. Miklavža bodo sprejeh otroci in igralci dmm-skega odseka dmštva. Vabljeni otroci in starši. V Lonjerju najprej knjižni sejem, nato pa še miklavževanje V pričakovanju Miklavževega dne, bo v lonjerskem društvu ves teden kar pestro-Tudi v Lonjerju se bo namreč odvi)0‘ knjižni sejem, ki bo ponudil možnost obiskovalcem, da si ob prazničnem času nabavijo knjižna darila. NajrazličenjSe knjige bodo zainteresiranim na razpolago v torek, 3.12., sredo 4.12. in četrtek, 5.12. od petih tja do osmih zvečer. Miklavž pa je svoj obisk v lonjerskem društvu najavil za petek, 6. decembra, to se pmvi da bo malčkom, ki ga bodo srečali v Lonjerju namenil ravno njemu p°' svečen dan. Na saneh bo Miklavž prispe1 vLonjer ob 18.30. Kdor bi se rad v lonjerskem dmštvu srečal z Miklavžem, naj p° možnosti to sporoči Miklavževi asi stentki na tel. 910850 (Vesna). Med dru gim pričakuje otroke pred prihodoin Miklavža kup veselja in smeha, kaj P šele igre. Ta pobuda KD Lonjer-Katina predstavlja eno začetnih pobud, ki J! ~ dmštvo namemva v zimskem času Po diti za otroke. Med dmgim pa se član dmštva pripmvljajo na bližajoči se ob zbor, ki bo na vrsti v prvih prihodnjega leta. ČRNA KRONIKA / OB 9. URI ZJUTRAJ ŠTIRJE ROPARJI VDRLI V GOLD MARKET ORO Rop v središču: 300 milijonov lir plena v novi zlatarni Pretepli so solastnika Pepija Kralja - Pripoved Ude Košute - Kralj Zlatarno v Ul. Mazzini 9 so odprli pred poldrugim mesecem (foto Balbi/KROMA) Z bliskovitim in drz-ftim podvigom so včeraj ziutraj štirje neznanci oropali pred poldrugim Mesecem odprto zlatarno v Ul. Mazzini 9, ki je last 36-letne slovenske trgovke Ude Košuta por. Kralj in njenega 64-letne-ga tasta Pepija Kralja s Križa, in pobegnili s plenom približno 300 mi-bjonov lir. Do veCera še niso zasledile roparjev, Čeprav se je lov začel le nekaj minut potem, ko so Pobegnili iz zlatarne. Pri napadu so lažje ranili Kralja, ki se bo moral zdraviti 15 dni. Zlatarno Gold Market URO so odprli 18. oktobra letos; vstop v elegantno trgovino je prost, vrata s° odprta, blago pa je razstavljeno v notranjih blindiranih izložbah, da si publika lahko prosto °gleduje razstavljeni nakit, drage kamne in thagocene okrasne pred-niete iz zlata in srebra. Ude Košuta, ki je naši javnosti znana kot dolgoletna upraviteljica tržaške knjigarne, je kot Vsako jutro odprla zlatar-1)0 nekaj minut pred 9. uro. »v trgovini sta bila ^oj tast in svak, ki z na-jbi sodeluje - gre za 50-tetnega Vittoria Francija po rodu iz Milana. Jaz sem Se Čistila police in prodajni pult. Vstopile sb tri gospe, Tržačanke so bile, in so si ogledovale izložbe, ko so nenadoma planili štirje roparji. Vse je odvilo bliskovito: začelo se je nekaj minut po 9. uri, ob 9.13 je bilo vsega konec in smo že sprožili alarm...« Kako pa to, da so bila vrata odprta, ni to nekaj nenavadnega v zlatarni? »Vrata so odprta, ker je to pac tak način prodaje, vse blago je razstavljeno za blindiranim steklom v zaprtih izložbah in vstop je prost, tako da stranke vstopajo in si mirno ogledujejo izleženo blago kot v vsaki drugi trgovini. Vekakor sem zaslišala pok ali moCno kričanje, še sama ne vem kaj. Nalašč so nas tako presenetili in prestrašili, ko so vdrli v trgovino. Prvi ropar je pritekel sredi trgovine in moj tast bil 'za pultom, ker se je ravnokar vrnil iz kopalnice. Eden od roparjev je stopil do njega, mu zvil roko in ga večkrat udaril in ga vrgel na tla. Bili so štirje, imeli so tri pištole, zapodili so nas vse v pisarno za trgovino: mene, ’nono-ta’, Vittoria in stranke, tri uboge gospe. Zahtevali so ključe in smo jih sever da morali izročiti, kaj drugega naj bi storili? Morali smo se spraviti na tla, ugasnili so luC, odklopili telefon, eden od roparjev s pištolo pa nas je stražil, medtem ko so ostali začeli pobirati zlate predmete iz predalov. Preden so zbežali, so nam veleli, naj vsaj 5 minut ne kličemo na pomoč. Mi smo sprožili alarm, ki je povezan z družbo Telesorveglianza, slednja je poklicala kvesturo, na kraj so prihiteli policisti in tako se je končalo...« Kaže, da so roparji pobegnili peš do bližnjega psarkirišCa, od koder naj bi se odpeljali z avtomobilom. VeC izvidnic jih je dalj Časa zaman iskalo po središču in tudi na cestnih blokih jih niso zasledili. Na kvesturi so zaslišali vse priče, tudi tri stranke, 58-letno Nives Germani, 62-letno Lidia Meneghel in 30-letno Mariso Galvani, za katere se je ogled zlatega nakita nepričakovano sprevrgel v morečo izkušnjo. Ude Košuta pravi, da so roparji govorili čudno mešanico jezikov, nekaj besed po špansko, druge morda v srbščini ali hrvaščini, med seboj pa so se menda pogovarjali v italijanščini z moCnim južnaškim naglasom. »Eden je spregovoril nekaj besed po špansko: Andale, vamos... a se mi zdi, da se je potvarjal, da bi nas zmedel. Med seboj so roparji prav gotovo izrekli stavek v italijanščini z Juga. Oblečeni so bili v temne obleke, trije so bili manjši, eden pa višji, na glavi so imeli kape, obraze so si prekrili v volnenimi oglavnicami in rutami.« Plen znaša približno 300 milijonov lir: »Pobrali so najlepše predmete, najbolj dragocene prstane, verižice, zapestnice, broške. Tristo milijonov lir, na sreCo pa je trgovina bila zavarovana,« nam je povedala Ude Košuta, ki jo je napad oCitno šokiral: »Veš, ko se znajdeš pred naperjeno pištolo...« Zlatarna je očitno trgovina, v kateri je lahko tudi nevarno, in prodajati zlato ni isto, kot prodatati knjige. Ude Košuta si ne daje miru predvsem, ker so tako grobo napadli tasta: »Peljali so ga na pregled v bolnišnico - na sreCo ni nic hujšega, zdraviti se bo moral 15 dni, vse ga boli in še zlasti rama. Ne morem razumeti, zakaj so preteplFnonota’, saj ni ničesar napravil, razen Ce jim ni morda kaj zabrundal in je to roparja razjezilo.« Zlatarna v Ul. Mazzini 9 je včeraj bila zaprta, spet jo bodo odprli v ponedeljek, morda pa celo danes. Tolminska jelka na Goldonijevem trgu Na Goldonijevem trgu že stoji postavna jelka, ki jo je Občini Trst v prijateljskem duhu darovala mestna skupščina Tolmin. Jelko bodo te dni okrasili v božičnem slogu, v soboto, 7. decembra, pa si bosta pod njo izrekla voSCila oba župana In jih raztegnila na ves obmejni živelj. Pred tem se bosta v spremstvu delegacij Sesla na županstvu, izpred katerega bo j 7 ure pisan sprevod odrinil proti Trgu Goldoni. V njem bosta najmanj dve godbi, ki bosta vseskozi izvajali najlepSe božične skladbe. Danes ob 10. uri pa se bo začel tradicionalni Miklavžev semenj v Drevoredu XX. septembra, medtem ko je že od petka na Trgu sv. Antona odprta prodajna razstava božičnih predmetov in okrasov, kd jo vsako leto prireja Tržaška trgovinska zbornica. Razstava, na kateri so na voljo tudi domače gastronomske ponudbe, bo odprta vse bo božičnih praznikov. Solidarnost Dijaškega doma Prejeli smo in objavljamo: Uslužbenci Slovenskega.dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu smo, zbrani na sestanku delovnega kolektiva, razpravljali o delu in vlogi do-JRa ter o finančnem stanju našega Združenja, ki sicer ni prav rožnato, n-i pa ta trenutek še tako hudo kot v Marsikateri drugi slovenski ustanovi. N tem trenutku izrekamo našo isk-reno solidarnost uslužbencem TKB v Zelji, da se tragedija z banko Cimprej razreši in začne novo perspektivno Poglavje ter uslužbencem, novl-narjem, tiskarjem, raznašalcem in y®6m, ki so ostali brez plače in vzgajajo pri delu, da lahko naš Primor-M dnevnik izhaja, gre naša zahvala, solidarnost in priznanje za vztrajanje. V obeh primerih pozivamo drža-vd našo vlado in vse naše prijatelje v Nej, naj storijo hitro kaj bolj konkret-nega za našo manjšino. Težko je razumeti in opravičiti stanje o razpoložljivih in neizplaca-Mn milijardah za Primorski in ravno-, 0 0 13 razpoložljivih in še ne iz-PlaCanih milijardah na deželi, o do-, namenih, ko se nam podira svet °koli nas. Delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma BIVŠI NARODNI DOM / VIŽJA SOLA MODERNIH JEZIKOV V atriju bodo vgradili ploščo Spominjala bo na zgodovino za Slovence pomembnega poslopja V Višji Soh modemih jezikov za tolmače in prevajalce, ki ima svoj novi sedež v poslopju bivšega Narodnega doma v Ul. Filzi, se je v petek in včeraj odvijalo zasedanje, ki je bilo namenjeno tehnično zahtevnemu delu prevodov filmskega govora iz izvirnega v drug jezik (na sliki KROMA). Redno delovanje Višje šole modernih jezikov, ki deluje v sklopu Tržaške univerze, pa bo steklo z novim akademskim letom. Na slovesnem odprtju, ki bo meseca januarja, bodo v atriju poslopja odkrili ploščo iz na-brežinskega marmora, ki bo obiskovalce spomnila in opozorila na zgodovinski pomen tega poslopja, ki je bilo pravo kulturno središče delovanja slovenske narodnostne skupnosti v Trstu vse do dne, ko so ga fašisti leta 1920 zažgali. Ploščo bodo po besedah ravnatelja Višje šole Johna Doddsa namestiti na dobro vidnem mestu v atriju in ne na pročelju poslopja, da bi je »neznanci« ne poškodovati. Na slovesno odprtje akademskega leta in odkritje spominske plošCe bo Višja šola poleg župana Illyja in drugih predstavnikov občinskih oblasti prav gotovo povabila slovensko narodnostno skupnost in njene predstavnike. Na včerajšnjem dragem dnevu zasedanja, ki ga koordinira Christopher Taylor z Višje šole modernih jezikov, so predavati priznani strokovnjaki prevajanja filmskih govorov iz izvirnega v drug jezik. Med temi bi omeniti Giannija Galassija, direktorja prevajlskih služb znane amerišle televizijske nanizanke »Zdravniki v prvi vrsti«, Maria Paolinellija, ki je »prevajal« vrsto znanih filmov Špike Leeja in Oliverja Stoneja; o svojih izkušnjah je predavala tudi Veronica Pivetti, sestra bivše predsednice poslanske zbornice, posebni gost dneva pa je včeraj bil Etio Pandolfi, igralec in režiser, ki je svoj glas že večkrat »posodil« številnim filmskim igralcem. Ob vsem tem pa ravnatelj John Dodds poudarja, da se šola skupno s sorodnim zavodom iz Fortija že veC prizadeva za Cim boljše prevode filmskih govorov, da bi paC gledalci ob gledanju tujih filmov tudi največ pridobiti. INFORMACIJA SSŠ Izidi volitev za tržaški pokrajinski šolski svet Sindikat slovenske šole želi posredovati nekaj podrobnejših informacij v zvezi z izidom volitev v tržaški pokrajinski šolski svet. Za komponento Didaktičnih ravnateljev državnih šol je v pokrajinskem šolskem svetu eno mesto. Volilo je 76% volilnih upravičenčev. Na volitvah se je predstavila ena sama lista z geslom »Per una scuola demo-cratica« in izvoljena je bila didaktična ravnateljica Leda Zocchi. Za komponento Ravnateljev državnih nižjih srednjih šol je na razpolago eno mesto. Volilo je 69% volilnih upravičenčev, ki so podprti edino listo z geslom »S.N.A.L.S.: la forza delle tue idee« in izvoljen je ravnatelj Marcello Buda. Za komponento Ravnateljev državnih višjih srednjih šol sta se za eno mesto potegovali dve tisti; prva z geslom »ANP: Presidi e direttori per 1’auto-nomia e la difigenza« in druga z geslom »S.N.A.L.S.: la forza delle tue idee«. Volilo je 87% volilnih upravičenčev, ki so izvoliti kandidata prve liste ravnatelja Rodolfe En-glara. Za komponento Učnega osebja državnih otroških vrtcev so se za eno mesto potegovale tri liste; lista z geslom »S.A.M. - GILDA per valorizzare la scuola e la funzione docente«, slovenska lista z geslom »ZIV-ZAV« in tista -z geslom »Realta nuova - Sinascel Cisl -Uil scuola: condivide-re per costruire«. Volilo je 72% volilnih upravičenčev. Z 42 glasovi je bila izvoljena kandidatka prve liste Marina Signorile. Listi »ZIV-ZAV«, ki je prejela 40 glasov, je tako le za las spodletel podvig, da bi izvolili v pokrajinski šolski svet še eno predstavnico slovenskih šol, t.j. vzgojiteljico Caterino Ciuk. Za komponento Učnega osebja državnih osnovnih šol se je za 7 mest potegovalo 6 list. Volilo je 78% volilnih upravičencev, ki so izvolili tri kandidate liste z geslom »S.A.M. -GILDA per valorizzare la scuola e la funzione docente«, dve kandidatki slovenske liste z geslom »CICIBANI« ter po enega kandidata list z geslom »Realta nuova - Sinascel Cisl -Uil scuola« in »C.G.I.L.: Valore scuola«. Izvoljeni so bili Gennaro di Meglio, Giorgio Bozzolini, Ros-sella Senci, Miriam Mikolj, Olga TavCar, Fabio Spadon in Enzo Burchiellaro. Za komponento Učnega osebja državnih nižjih srednjih šol je na razpolago 5 mest. Predstavilo se je 5 list in 68% volilnih upravičenčev je v pokrajinski šolski svet izvolilo tri kandidate liste »S.N.A.L.S.: la forza delle tue idee«, eno kandidatko slovenske liste »PRIJATELJI« in eno kandidatko liste »C.G.I.L.: Valore scuola«. Izvoljeni so bili Giuseppe Ughi, Gra-ziella Martino, Giorgio Cisco, Maria Peterlin in Liliana Mendola. Za komponento Učnega osebja državnih višjih srednjih šol je na razpolago 7 mest. Predstavilo se je sedem list in 54% volilnih upravičenčev je izvolilo eno kandidatko tiste »GILDA«, tri kandidatke liste »S.N.A.L.S.«, dva kandidata slovenske liste »TUDI MI« in enega kandidata liste »C.G.I.L.«. Izvoljeni so bili Elisa Loi, Aurora Agostini, Tiziana Marži, Franca Cernivez, Samo Pahor, Davor PeCenko in Bruno Piz-zamei. Za komponento Učnega osebja državnih umetnostnih šol sta se predstaviti dve listi in izvoljen je bil kandidat liste »SISM - Cisl« Gnido Stagni. Za komponento NeuCnega osebja državnih šol sta na razpolago 2 mesti. Volilo je 56% volilnih upravičenčev, ki so izvolili predstavnico liste »S.N.A.L.S.« in predstavnika liste »REALTA NUOVA -SINASCEL CISL - UIL SCUOLA«. Izvoljena sta bila Giacomina Co-ciani in Giovanni Bi-siacchi. Za komponento osebja Pokrajinskega šolskega urada je bila izvoljena Maria Luisa Mancini. Za komponento Staršev državnih in nedržavnih šol so na razpolago štiri mesta. 15% volilnih upravičenčev je izvolilo dva kandidata liste »Per una presenza atti-va in una scuola de-mocratica e plurali-sta«, enega predstavnika liste »Per una scuola aperta« in predstavnico slovenske liste »Starši«, izvoljeni so biti Franco De Mar-chi, Margherita Am-brosi, Franco Maran-gon in Maja Lapornik. Sindikat slovenske šole se še enkrat zahvaljuje vsem kandidatom in volilcem ter Čestita izvoljenim, katerim bo po svojih močeh pomagal pri opravljanju njihovega odgovornega dela. KINO Erotični škandal leta Nagrajen v Cannesu ’96 Prepovedan mladim pod 18. letom ARISTON - 10.00, 11.30 »In viaggio con Pippo« risanka; 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Crash«, r. David Cro-nenberg, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i. Liam Neeson. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un diva-no a New York«, i. Wil-liam Hurt, Juliette Bino-che. Ul. Cesare Battisti 14 Tel. 772494 TRST AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II profes-sore matto« i. Eddie Murphy. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Delitti in-quietanti«, i. S. Seagal. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gas-sman. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Verso il sole«, r. M. Cimino, i. W. Harrel-son. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moll Flanders«, i. Robin Wright, Morgan Freeman. MIGNON - 16.00 -22.00 »Casting per don-ne di calore«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.15 »Indepen-dence day«, r. Jan De Bont. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Reazione a catena« r. Andrevv Davis, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman.. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Al-bergo Roma«, r. Ugo Chiti, i. Alessandro Benvenuti, Debora Ca-prioglio, Claudio Bisio. M_____________IZLETI IZLET 50-letnikov dolinske občine odpade zaradi premalo vpisov. Morda bi se raje srečali na večerji, ki bo v nedeljo, 8. decembra v Društveni gostilni Dolini ob 18.30? Tel. do torka, 3. decembra, tel. 228559 - Nadja Ota. Ul. Cicerone 8 Tel. Fax: 634301 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja PLAČEVATI DAVKE ZARADI IZGUB? NE, HVALA! Reši se neizterljivih kreditov s predajo ”Pro soluto”. Postopek, ki je poplnoma zakonit in po predpisih; 1260. člen Civilnega zakonika in zakon 52/91 (factoring), ki ga lahko koristijo finančni posredniki člani UIC (Uffico Italiano cambi) z minimalnim družbenim popolnoma vplačanim kapitalom 1.000.000.000. lir po 106. členu Enotnega Bančnega Teksta (Testo Unico Bancario). Ta operacija je edini davčni instrument, ki dovoljuje, da se vpiše v bilanco pod geslo "Crediti inesigibili” (neizterljive terjatve) izgubo v kolikor upnik ni v preiskavi. Operacija je zelo koristna, ker takoj nudi možnost realne in pregledne bilance. CREDIT ESI srl Ulica San Lazzaro 17. TRST Podjetje je vpisano pod štev. 28205 v posebnem seznamu UIC Finančnih posrednikov. Tel. 040/634025 \M PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA obvešča, da je podaljšala ogled razstave Veronike in Milana Bizjaka v občinski hiši v Re-pniču še danes, 1. decembra. Urnik: danes od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clav-dia Clarija, Alenke Sosič in g. Zdenke. Urnik odprtja razstave: danes, 1., v nedeljo, 8. in 15. decembra od 16. do 20. ure, v soboto, 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempolaju v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5.,.v četrtek, .19., v soboto, 21., v nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure. SKD PRIMOREC -Trebče prireja MIKLAVŽEV SEJEM 2. in 3. decembra od 16. do 18. ure. V torek, 3. decembra, ob 15.15 bo predvajanje filmskih posnetkov otroških društvenih prireditev. SKD VIGRED vabi otroke in starše na MIK-LAVZEVANJE, ki bo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli S. Gruden v Sempolaju. SV. MIKLAVŽ se bo ustavil v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 5. decembra, ob 17. uri. Sprejeli ga bodo domači otroci in člani amaterskega odra J. Stoka z režiserko Saro Balde. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. decembra, ob 18. uri v dvorani restavracije Urdih - Al Carso v Mavhinjah MIK-LAVZEVANJE ZA OTROKE. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v sredo, 4. in četrtek 5. decembra od 19. do 21. ure. Otro- ci, ne zamudite srečanja s sv. Miklavžem! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI. Od 2. do 5. decembra MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od 16. do 20. ure. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo z uvodno besedo akademika Cirila Zlobca in zvoku kitare prof. Marka Ferija pospremila med bralce v četrtek, 5. decembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah esejistični prvenec Mirana Košute KRPANOVA SOL. Pridite, ne bo vam žal! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje na temo “EKVADOR, NARAVA PRADAVNINE, ki bo v sredo, 11. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! H3 OBVESTILA SKLAD MITJA CUK obvešča, da se v popoldanskem času odvijajo popoldanske pošolske dejavnosti in pomoč šolskemu delu, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj ter da je na sedežu Sklada trikrat tedensko na razpolago logopedinja. Vse informacije dobite v uradu Sklada na tel. št. 212289. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENtiVE vabi vse slovenske komuniste na sestanek, ki bo jutri, 2. decembra, ob 19. uri na Ul. Taraboc-chia 3 (sedež SKP). OBVESTILO ZA NATEČAJ - Slovenski raziskovalni inšitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko. Unijo. Višina nagrad je od 1.000. 000 do največ 2.000. 000 Lit. Razpisna določila so na voljo na sedežih Slorija v Trstu, Gorici, Čedadu in Kanalski dolini. Rok za predložitev prošenj poteče 31.decembra 1996. MALI OGLASI tel. 040-361888 DRUŠTVENA GOSTILNA na Opčinah prodaja po nizki ceni rabljeno opremo (stole, mize itd) in dva plinska štedilnika. Telefon 211125 ob urah kosila. FIAT TIPO 1400 digit 1989 sivo kovinske barve v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/212074. BMW 316, letnik '77 v dobrem stanju. Tel. št. 200267 ali 200282. SAAB 9000, letnik 1991, temnosiv z usnjenimi sedeži, s popolno opremo in novimi gumami, brezhibno vzdrževan, proda edini lastnik zaradi odhoda v tujino. Cena po reviji Quattroruote. Tel. dopoldne na št. 040/947948. ZOBOZDRAVNISKA ordinacija sprejme v službo asistentko, tudi brez delovne izkušnje. Življenjepis lastnoročno napisan, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, C.P. 568, Trst pod šifro “Asi- IZVOZNO/UVOZNO podetje potrebuje osebo za računovodstvo. Pisne ponudbe, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, Ul.Valdiri-vo 36, 34100 Trst, pod šifro “Honorarno." TRGOVINA jestvin sprejme v službo vajenca/ko. Pisne ponudbe, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Vajenec". 24-LETNO dekle s končano višjo šolo, lastnim prevoznim sredstvom in santarno knjižico išče resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704 - ob uri obedov. PRISRČNEGA mladiča pasme kraški ovčar oddamo po ugodni ceni. Tel. št. 228382. PODARIM ogrodje dveh lesenih postelj brez vzmeti in žimnic ter dve nočni omarici. Tel. št. 44631. V SREDISCU mesta dajemo v najem urade, DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 drugo nadstropje z dvigalom popolnoma opremljeno, s telefonskimi linijami. Lahko tudi parcialno. Tel. št. 0336/566154. DAJEM v najem parkirišča v samem centru Opčin. Tel. št. 212735. CECILIA ima v Boljuncu nov frizerski salon. Odprt je vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 17. ure, tel. št. 728351 KMEČKI TURIZEM ima Just Škerlj, Salež 44. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Ob torkih in sredah zaprto. V MEDJE VASI št. 16 je odprta osmica “Da Leghissa". Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. BORIS SPORTS CLUB - Športni center Briščfki vas vabi na praznovanje škotskega patrona sv. Andreja. Številne nagrade! ZAHVALA Svojci Romana Tomadina se iskreno zahvalujejo vsem, ki sb z njimi žalovali. Sv. maša bo jutri, 2. decembra, ob 18. uri v barkovljanski cerkvi. Trst, 1. 12. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) 2. 12. 1951 2. 12. 1996 Roman Pahor Ob 45-letnici njegove smrti se ga ljubeče spominjata hčerki Sonja in Nadja Trst, 1. 12. 1996 29. 11. 1994 29. 11. 1996 Minili sta dve leti, odkar si nas zapustila draga mama Milka Batič Z ljubeznijo se te spominjajo sinova Svetko in Aldo ter hči Meri z družinami Lonjer, 1. 12. 1996 y I/svurva - Z/atama' Fungone SEIKO LORENZ immERsion Nif^V ZA VAŠA BOŽIČNA DARILA Ulica Ginnastica, 28 - Trst __________Tel. 040/370585_____________^d\ Gostilna Bazovica - Ulica Gruden 56 -Tel. 9220034 Vas pričakuje v prijetnem podeželskem ambientu s kraškim in Ionskimi specialitetami. Ob večerih je na razpolago široka izbira pic. Sprejemamo rezervacije za božično kosilo in Silvestrovo večerjo. Obveščamo, da bomo v decembru odprti vsak dan t Nenadoma nas je zapU' stil naš dragi mož, oče in nono Alojz Paulina Žalostno vest sporočajo žena Dragica, hčerka Majda s Stankom, sin David s Silvo in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v torek, 3. decembra, ob 13. "uri iz mrtvašnice v Ul. Gosta-lunga v šempolajsko cerkev Prečnik, 1. 12. 1996 Dragi nono, ostal boš vedno v-naših srcih Aleksij, Alan, Aljoša, Mateja in Sandi Žalovanju se pridružujejo Roza in Felo Cosma ter družina Nussdorfer Ob težki izgubi dragega Gigija sočustvujejo s prizadeto družino Jolanda, Srečko in Aleksander z družino Ob nenadni izgubi dragega očeta in nonota Gigija Paulina izreka iskreno sožalje Davidu in Majdi ter družinama SK Devin Ob težki izgubi dragega Gigija Paulina izrekajo iskreno sožalje družinama Paulina in Cosma odbor SKD Vigred ZAHVALA Ob izgubi naše drage Darine Sedmak vd. Caharija se iskreno zahvaljuj6' mo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 1. 12.19®6 1. 12 1977 1. 12-1996 dr. Angelo Kukanja Tvoja žena, sorodniki in prijatelji se te vedno spominjajo. Trst, 1. decembra I999 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje SNG- Drama Ljubljana BOLHA V UŠESU Režija Vito Taufer ^ petek, 6. decembra, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 7. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 8. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C ZVEZA SLOVENSKIH EDIZIONI DELLA KULTURNIH DRUŠTEV LAGUNA vabita na predstavitevitalijanskega prevoda beležnice Alda Rupla PERCEZIONI E SFUMATURE Zaznave in odtenki Gledališče Miela - Trst Četrtek, 5. decembra 1996 ob 18. uri Knjigo bosta predstavila MARINO VOCCI in ACE MERMOLJA SKLAD MITJA CUK DRUŠTVO priredi od 1. do 19.12. 1996 SLOVENSKIH / pod pokroviteljstvom dežele IZOBRAŽENCEV 1 1 Furlanije - Julijske krajine Boris Kobal: V PRIČAKOVANJU AFRIKA ALI NA BOŽICA SVOJI ZEMLJI Danes, 1. decembra, ob 11.30 v MarijanišCu na Pri pogovoru o gledališki Opčinah odprtje treh razstav: uspešnici bosta poleg av- - obrtniško - umetniških predmetov VZS Mitja Cuk torja sodelovala Se Maja - otroške in mladinske slovenske literature iz naše dežele Lapornik in Martin Bre- - o reviji Škrat ob njeni petletnici Jutri, 2. decembra, ob 18.30 predstavitev knjig KD Studenci iz Benečije celj. Pogovor bo v Peterlinovi dvorani jutri, 2. decembra, ob 20.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Poredušov Janoš Režija, besedilo, igra EVGEN CAR Danes, 1. decembra, ob 18. uri v dvorani KD Rdeče zvezde v Salezu v sredo, 4. decembra, ob 20.30 pri Sireni v Barkovljah GLASBENA MATICA Trst Koncertna abonmajska sezona 96/97 GODALNI KVARTET TARTINI iz Ljubljane Črtomir SiskoviC - violina Romeo Drucker - violina Aleksander MiloSev - viola Miloš Mlejnik - Celo V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu - Trst Prodaja vstopnic in dvig abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta SKD I. GRUDEN Nabrežina Prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraske Panke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo KAMEN... V. Razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8., 14. in 15. decembra 1996 ^prtje razstave v petek, 6. decembra, ob 18. uri. ^rnik: sobota 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, Pedelja, 8. in 15. decembra od 10. do 12. ure ter 16.do 20. ure v župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini center. TRŽAŠKA KNJIGARNA MIKLAVŽ JE TUDI M tržaški knjigarni Za vse: za male ... in velike je prinesel darila in knjige Trst - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. St. 635954 #64 DENIS % SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2+3 | STIVAN __Te/. 040/208912 A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drž. cesta 202- III. km Rocol (Callala) anagr. st. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 If II | I POHIŠTVO OPREMA LESTENCI IN SVETILA KUHINJE ORODJA PREDMETI ZA dari la IN POROČNI seznami ^ BLAGO ?oV^TVOIN,%^ Obiščite nas POPOLNI ^ ^ojem načrti za domače in delovne prostore 34v>BIA progeTTI Drevored XX Settembre 36 126 Trst - Tel. 040-635852 - Fax 040-630989 KD FRANCE PREŠEREN KD VALENTIN VODNIK vabita na gledališki dogodek Eduardo De Filippo FILUMENA MARTURANO v glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč dramaturška priredba in režija MARIO URSIC glasba Gianpaolo Coral in Alojz Milic Sodelujejo: Suzi Bandi, Tanja PeCar, Deva Pincin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Armani ( za tehnično vodstvo) v nedeljo, 8. decembra, ob 17.30 v občinskem gledališču v Boljuncu Posebna predstava posvečena vsem breškim vasem!!! KD LONJER - KATINARA prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM v torek, 3., sredo, 4. in Četrtek, 5. decembra v lonjerskih drustvenh prostorih od 17. do 20. ure. V petek, 6. decembra, ob 18.30 pa bo otroke obiskal Miklavž. Podrobnejše informacije o srečanju vam lahko nudita Vesna (910-850) in Jana (910-178). SLOVENSKA SKUPNOST prireja v torek, 3. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo o položaju Slovencev v Italiji po zlomu TKB z naslovom: Ml NE GREMO V AFRIKO ZaCetek ob 20.30 Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi na 31. Zborovsko revijo ki bo danes, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med prireditvijo bo slovesna podelitev Gallusove listine dirigentu Ediju Racetu in predstavitev zbornika »Glas naših zborov« BARI 85 2 46 3 59 CAGLIARI 84 85 19 34 81 FIRENCE 21 28 27 14 56 GENOVA 71 55 17 88 20 MILANO 8 22 30 10 83 NEAPELJ 10 7 76 16 4 PALERMO 32 54 71 44 14 RIM 31 79 60 57 87 TURIN 32 31 18 42 54 BENETKE 54 80 ENALOnO 82 55 37 2 2 1 2 1 1 X X X X 1 2 KVOTE 12 82.967.600,- 11 2.287.700,- 10 184.900,- IZPOSOJEVALNI CENTER ČISTILNIH STROJEV ZA SAMOSTOJNO ČIŠČENJE STROJI ZA: pranje moquette, krtačenje, vodno pranje, pranje in sušenje tal, čiščenje s paro, pranje tapiserij, sesanje tekočin. »ČIŠČENJE - BOŽIČ 96« SOBOTA ZJUTRAJ za Bdrevno izposojanje - plačaš B dni SOBOTA OD 17. URE DALJE za Bdnevno izposojanje - plaCaš 1 dan 0<4 Trst UL Luciani 17 [vogal ul. Petronio pri Kulturnem domu], tel. 7600099 Od torka do sobote B.BO -12.30 in 10.00 -19.00. Zaprto ob ponedeljikih. VČERAJ-DANES Danes praznujeta zlato poroko Pepi in Slavica Nadlišek Se na mnoga zdrava leta skupnega življenja jima želita Pavel in Rožica z družinama Danes, NEDELJA, 1. decembra 1996 NATAŠA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 22.29 in zatone ob 11.36. OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Gaudeamus igitur! Naš sopran Erika Hrovatin je postala doktor ekonomije. Vivat! zbor Jacobus Gallus Boris presenetil si nas! Kot strela z jasnega si doktor postal. Čestita ti Klapa! Končno imamo v družini novopečenega doktorja iz ekonomije. Borisu Čestitajo Alenka, Jana, Cvetka in Zdravko MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 POHIŠTVO K0RM” JtovSCc TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo. Pohitite! Jutri, PONEDELJEK, 2. decembra 1996 ŽIVA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1002,8 mb pada, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo pooblaCeno, morje skorja mirno, temperatura morja 13,7 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nina Colja, Debora Pribaz, Giu-lia Monteduro, Filip Fer-luga, Jacopo Baldo, Ales-sio Caselli, Elena Breda. UMRLI SO: 86-letna Maria Selj, 75-letni Duilio Laureni, 75-letna Loriana Pup, 91-letna Stanislava Sosič, 65-letni Giovanni Lenarduzzi, 84-letni Dante Bulian, 94-letna Ludmilla Preselj, 86-letni Rodolfo Svevo, 69-letna Amalia Raicovich, 73-letni Renzo Cattarin, 77-Ietna Amedea Vidal. [ ] LEKARNE NEDELJA, 1. decembra 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Ma-scagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). GOLD/03 DECEMBER, mesec daril Pridi no zloti sprehod u novo trgovino m Velika izbira zlatih predmetov za vsak žep Izpostavljene cene V decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih TRST - Ul. Mazzini 9/E Od PONEDELJKA, 2. do SOBOTE, 7. decembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEV1TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGEP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO Trg Libertž 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ODPRTO PISMO SERGIA ROVISA Ključ imajo trgovci sami "Se zmeraj sem prepričan v kakovost goriške ponudbe" Ni dvoma, da se trgovcem v Gorici pišejo slabi Časi. Vse več je zaprtih trgovin kot posledici splošne gospodarske recesije in vse bolj številčne in agresivne prisotnosti velikih trgovskih centrov v mestu in neposredni okolici, pa tudi nezadostne pozornosti upraviteljev in pretiranih protagonizmov. Izginjajo (zapirajo) predvsem mali trgovci, tisti, ki so ustvarili in dolgo dajali peCat gospodarskemu utripu mesta. Tako ugotavlja v pismu, ki ga je javnosti, predvsem pa stanovskim kolegom, go-riškim trgovcem, ki še vztrajajo, naslovil Sergio Ro-vis, nekdanji predsednik združenja goriških trgovcev in sam lastnik znane trgovine na Travniku. Ro-vis je prepričan, da je kljub "obleganju" velikih prodajnih centrov, majhnemu posluhu upraviteljev, nezainteresiranosti in apatičnosti trgovcev samih in drugim negativnim trenutkom, mogoče zaustaviti nadalnje propadanje terciarne dejavnosti. KljuC za to imajo v rokah trgovci sami, ugotavlja Rovis, ki je to stališče izpostavil že ob različnih priložnostih. Potrebno pa je zavihati rokave in smotrno ovrednotiti to kar že danes prenovljeno mestno jedro ponuja. Treba je stopiti skupaj in skupaj oblikovati, namesto dosedanje neurejenosti, zaokroženo ponudbo, na osnovi kakovosti in primerne politike cen. Z drugo besedo, zganiti se morajo predvsem trgovci sami. VENO PILON lOO-letnica rojstva V sredo, 4. decembra, ob 18.30 bomo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) počastili stoletnico rojstva umetnika VENA PILONA. O umetniku bosta spregovorili dr. IRENE MISLEJ, ravnateljica Pilonove galerije v Ajdovščini in dr. MARIA MAS-SAU DAN, ravnateljica muzeja Revoltella v Trstu. Večer bo povezoval novinar MARKO VVALTRITSCH. Vabljeni1 lili Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI Režija BORIS KOBAL Jutri, 2. (Red A), torek, 3. (Red B) in sredo, 4. decembra 1996 izjemoma, tretja izvenabonmajska predstava, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20). Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor], 20.00 Dol (Gostilna Devetak], 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom) 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 StandreZ. NOVICE Teden v znamenju filmskih prireditev Teden, ki je pred nami bo v Gorici v znamenju številnih prireditev Kinoateljeja ob 100-letnici filma in stoletnici prvega predvajanja filma v Gorici. Osrednji - IZREDNI - dogodek bo v soboto, 7. decembra, toda od jutri do sobote se bo med Gorico in Novo Gorico vsak veCer marsikaj dogajalo, v kinodvoranah, trgovinah, javnih lokalih, na ulicah ali na gradbišču (kina Vitto-ria). Jutrišnji program predvideva ob 16. in 20. uri predstavitev Magije Disneyevih filmov na cd romu (dogajanje bo v trgovini Video One v ulici Cascino). V Novi Gorici pa bo, prav tako jutri, ob 20. uri, v Audio-video Centru (Bevkov trg) predvajanje nemega filma Greed. Podaljšan umik na pošti Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo ob bližnjih zapadlostih za plačevanje davka na osebne dohodke (IRPEF) in nepremičnine (ICI) prilagodili umik odprtja uradov. Tako bodo na pošti v Krminu jutri, v ponedeljek, 2. decembra, sprejemali vplačila na poštnem tekočem računu do 18. ure. Enak umik bodo upoštevali tudi 20. decembra. Trčenje pri Devetakih Tri osebe so bile lažje ranjene v prometni nesreči, ki se je zgodila v petek, okrog 22. ure na pokrajinski cesti med Devetaki in Poljanami. V ostrem ovinku sta trčila golf, ki ga je vozil 25-letni E. Volpato iz Ronk in renault clio, za volanom katerega je bil 21-letni T. Bregant iz Gorice. Poleg obeh voznikov je bil v nesreči ranjen tudi 21-letni M. Narduzzi iz Doberdoba. Vsi trije se bodo zdravili po deset dni. NA POKRAJINSKI SKUPŠČINI OLJKE Prestamburgo in Bratina predstavila obračun šestmesečnega dela Govor o pripravah na upravne volitve Na včerajšnjem organizacijskem in programskem srečanju Oljke sta poslanec Mario Prestamburgo in senator Darko Bratina predstavila obračun šestmesečnega delovanja v parlamentu in osvetlila ozadje nekaterih za Goriško zelo pomembnih vprašanj, medtem ko je koordinator Franco Miccoli pojasnil nekatere organizacijske aspekte v vidu bližajočih se upravnih volitev spomladi. Kakor znano, bodo volitve za obnovo pokrajinske uprave, občinskih uprav v Tržiču, Ronkah in še nekaterih drugih občinah in morda tudi v deželi, kjer bo težko zagotoviti stabilno vlado. Miccoli je podčrtal pravilnost in pomen političnega zavezništva Oljke, kar se je pokazalo z zmago na parlamentarnih volitvah. Na isti osnovi se je treba pripraviti tudi na upravne volitve. Skupni imenovalec, oziroma združevalni moment, mora bi-. ti program. Poslanec Prestaburgo je povedal, da je bil v prvem obdobju močno zaposlen v komisiji za kmetijstvo in v preiskovalni komisiji, ki je ugotavljala nepravilnosti in bankrot zadružne zveze Federconsorzi, kjer je opravljal naloge predsednika. V zadnjem mesecu pa je pobliže sledil zapletom in razpletom v zvezi z načrtom financar-ske šole in odločilno pripomogel, da so finančna sredstva ostala namenjena Gorici. NajveC so za ustavitev načrta, po Pre-stamburgovem mnenju, prispevali goriški upravitelji, zagovorniki gradnje spoornega objekta. Parlamentarci imajo na razpolago dosje št. 13, v katerem je navedena celotna zadeva z vsemi podrobnostmi, tudi podkupninskimi aferami. Prestamburgo je dejal da težkega gospodarskega stanja ne bo rešila nobena vojašnica, kakor ga tudi hipotetični center za raziskave ne bo. Bolj splošen prikaz o prizadevanjih je podal Darko Bratina in poudaril, da je uspeh treba soditi po rezultatih in ne na osnovi medijskega pojavljanja. Konkreten uspeh (v korist številnih podjetij na Goriškem) je v tem, da je bil končno, po nekajletnih prizadevanjih odpravljen spor z zavodom INPS, kar v denarju pomeni nekaj milijard lir. Pomembno področje udejstvovanja je področje zunanje politike. Rezultati se bodo pojavili sicer šele Cez Cas in se bodo ugodne posledice odražale tako v krajevnem, kakor v državnem merilu. S Prodijevo vlado je italijanska zunanja politika dosegla pomemben premik, zlasti kar zadeva srednjeevropski prostor. In prav v teh novih okvirih se odpirajo nove možnosti za Gorico in celotnega območja ob meji. Na sliki - foto Bum-baca - z včerajšnje skupščine Oljke v pokrajinski sejni dvorani. KULTURNI DOM / V SREDO 4. DECEMBRA Srečanje ob 1 OOJetnici rojstva slikarja, fotografa in filmarja Vena Pilona Pred sto leti se je v Ajdovščini rodil znani slovenski slikar, fotograf in tudi filmski igralec Veno Pilon. Uveljavil se je v letih po prvi svetovni vojni v Gorici, zatem pa ga je pot zanesla v svet. Dolgo je živel v Parizu, po drugi svetovni vojni pa je spet pristal v domači Ajdovščini, kjer je umrl leta 1970. V njegovi rojstni hiši deluje Pilonova galerija, kjer je bila pred kratkim, prav ob stoletnici rojstva, bogata antološka razstava. Sočasno so priredili tudi mednarodni simpozij o tem pomembnem likovnem ustvarjalcu. Stoletnico rojstva bodo v sredo, 4. t.m. ob 18.30 obeležili tudi na srečanju v goriškem Kulturnem domu, na pobudo uprave tega kulturnega središča. Govorili bosta ravnateljica Pilonove galerije dr. Irena Mislej in ravnateljica tržaškega muzeja Revoltella dr. Maria Massau Dan. Dr. Mislejeva bo predstavila Pilonov opus v celoti in pomembno vlogo Pilonove galerije, dr. Massau, ki bila pred leti zaposlena v pokrajinskem muzeju in dobro pozna likovno umetnost v Gorici med obema vojnama, pa bo osvetlila go-riško obdobje Pilonove ustvarjalnosti in načrt, da bi slikarja ki je živel in ustvarjal med dvema svetovoma, dostojno predstavili v Trstu. Večer bo povezoval novinar Marko VValtrit-sch. Posvet o naložbah v deželah srednje in vzhodne Evrope Na gospodarskem razstavišču se jutri pričenja tridnevni mednarodni simpozij o gospodarskih naložbah v državah srednje in vzhodne Evrope. Jutri ob 17.30 bo uvodna slovesnost, ki se bo zvečer, ob 21. uri, sklenila s koncertom na gradu. Delovni del srečanja se bo pričel v torek zjutraj . Poleg gospodarstvenikov, pravnikov in strokovnjakov, bodo na simpoziju sodelovali tudi diplomatski predstavniki, oziroma gospodarstveniki in pravniki iz Češke, Slovenije in Madžarske. Simpozij je pripravila skupina univerzitetnih profesorjev, pravnikov in komercialistov, ki preučuje različne vidike gospodarskih naložb v državah v tranziciji. B BENCIN Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA EP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. L. Isonzo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boi-to, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipugha KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trie- SKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 21. do 29. novembra 1996. RODILI SO SE: Lorenzo Paliaga, Ivana Cotič, Samuel Princi, Martina Trivellato, David Ramollari. UMRLI SO: 88-letni upokojenec Vittorio Quaino, 77-letni upokojenec Nicola Giunta, 76-letni upokojenec Bruno Citroni, 58-letni upokojenec Gastone Secu-lin, 75-letni upokojenec Vittorio Kavčič, 57-letni delavec Luigino Tegon, 75-letni upokojenec Igino Ortolan, 76-letni upokojenec Cosimo Colucci, 74-letna upokojenka Bruna Metelli vd. Tantin, 73-letna upokojenka Bruna Pelizon vd. Bazzaro, 86-letna gospodinja Lucia Baldassare vd. Conte, 79-letna upokojenka Alma Markovič vd. Cumar, 57-letna upokojenka Anna Maria Visintin. POROČILI SO SE: tehnik Stefano Biancuzzo in študentka Ari anna Brescia. OKLICI: šofer Goran Vukašinovič in gospodinja Snežana Mickovska, Roman Erich Miiller in Livia Edita Maria Scarabot. PRISPEVKI Vrhovke in Vrhovci rojeni leta 1924, so ob skupnem praznovanju zbrali 56 tisoč lir in jih namenili za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu. David Faganel daruje 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. H PRIREDITVE VESELO MIKLAVŽE- VANJE bo v sredo, 4. decembra ob 18. uri v rajonski dvorani v Selcah. Nastopili bodo otroci iz vrtca in učenci osnovne šole v Romjanu ter mladinska gledališka skupina "Tamara Petaros” z Opčin z igrico "Čudne želje”. Miklavževanje prireja društvo Jadro. KD KRAS Dol-Poljane vabi 5. t.m. ob 19. uri na MEK-LAVZEVANJE. Prireditev bo v društvenih prostorih na PalkišCu. Darila bodo sprejemali od 18. ure dalje. DRUŠTVO UPOKOJEN- CEV obvešča, da bo tradicionalno Silvestrovanje v soboto, 28. decembra v restavraciji “Al Fogolar” v Gaglianu pri Čedadu. Odlična večerja, glasba, jubilanti in zabava. Vpisovanje od srede 4. decembra pri poverjenikih in na sedežu društva. POGREBI Jutri: ob 10.10, Bruno Rusin, iz splošne bolnišnice v Ronke. □—OBVESTILA OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo tehnični urad od torka, 3. decembra odprt za občinstvo ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure, ob četrtkih pa od 11. do 13' ure. PONATIS slovenske beležnice ZAZNAVE Dl ODTENKI je v prodaji v Katoliški knjigarni v Ljudski knjižnici D. Fei-gel in na sedežu ZSKD. E3 CEsririg Ribiško društvo CAR' NIK čestita svojemu cla' nu VValterju Princiju in ženi Soccorsi ob rojstvu prvorojenčka SAMUELA. Malemu možu voSCi veliko sreče in zdravja v življenju in, če bo dano tudi mnogo ribiških uspehov. Kolektiv La Goriziana in Look Čestita kolegu VValterju Prinčiču in soprogi ob rojstvu sina Samuela KINO GORICA CORSO 16.30-19.15-22.00»Sleepers«. R. De Niro. TRŽIČ COMUNALE 16.00- 18.00-20.00-22.00»Cra-sh«. Jutri in v torek, vsakokrat ob 20.30, gl®' dališka predstava ”Can-dida” r" LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 Pri Sv.Ani, ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Re' publike 26, tel. 410341- ZAHVALA Občinska uprava J Šempetru ob Soči, gani., na ob tolikih izrazi sožalja in množični uo ležbi na pogrebu župana Adriana Cragnolina se zahvaljuje vsem, ki s° na katerikoli način p°c stili njegov spomin. Podžupan Claudia Montena Šempeter ob SoCi, 1. 12. 1996 drSU-SrSi” Mariji, Dariu in Marja", občuteno sožalje °n P i binone Rozalije (ZaIk®J PROSTORSKO UREJANJE ZA PRIHODNJE DESETLETJE DR, MARIO LAVRENČIČ Prvi splošni regulacijski načrt Občine Doberdob Posebno pozornost namenili ohranjevanju in varstvu okolja - Rezervat Doberdobsko jezero - Strožji predpisi glede tehnoloških naprav Na ta pomemben korak smo se dolgo pripravljali Podrobno preverjanje stvarnosti Doberdobski občinski SVet je pred nekaj tedni odobril novi'regulacijski nacrt, ki sta ga po navdilih občinske uprave izdelala ^hitekta Bragana in Robu-stelli. Doslej so se posegi v Prostor urejali na podlagi Zazidalnega načrta. Nova določila Dežele, pa tudi Potrebe da se na daljši rok Uredi prostorsko naCrto-vanje v občini, so občinsko upravo nekako prisili-^a> da se je odločila za iz-uelavo prvega splošnega regulacijskega načrta, ki je Prvo fazo že prestal in bo v kratkem v objavi, oziro-ura na razpolago občanom za morebitne ugovore, priporočila in opazke. Pripravljalna faza novega re-Bulacijskega načrta je bajala kar dolgo, saj je-bilo baba marsikatero vprašanje podrobno preučiti. V manjših občinah krajani namenjajo veliko pozornosti vprašanju gradbenih posegov. Občinski odbor, ki je z županom na Čelu vodil pripravljalno fazo izdelave regulacijskega načrta, je menil da ni potrebno Siriti gradbenih con, saj Število prebivalstva občine ne raste. Skušali pa so v naj-vecji možni meri upoštevati potrebe krajanov po urejanju in posodabljanju domov. Posebno pozornost so med pripravo urbanističnega instrumenta namenjali vprašanjem ovrednotenja in zaSCite teritorija v svoji celovitosti. V manjših krajih in zaselkih torej ne bo velikih sprememb. Predvideni so predvsem posegi na starih tipičnih stavbah, za njih sanacijo in obnovo, oziroma prenovo. V pomembnejših središčih in zlasti v Doberdobu so bile, v skladu s smernicami in določili Dežele, ki se seveda oslanja na državne zakone in priporočila, določene cone, kjer naj bi v prihodnje zgradili objekte namenjene celotni občinski skupnosti ali pa skupnostim v posameznih krajih. Taka območja so v Doberdobu, Jamljah in na Poljanah. V regulacijskem načrtu so tudi jasno začrtane meje zaščitenih območij - rezervatov tako kakor jih določa deželni zakon, ki je bil odobren konec septembra. Novost novega naCrta prostorskega urejanja je tudi v tem, da so obrt- niško cono med Doberdobom in Poljanami skrčili na minimum. Ce bodo tudi v drugi fazi obveljale izbire občine, se bo v prihodnjih letih zunanji videz nekaterih območij precej spremenil. Tako naj bi kamnolom pri Devetakih zaprli že do konca stoletja, v nekdanjem kamnolomu pri Palkišču, kjer se izvaja sanacija, naj bi uredili odlagališče odpadnega materiala (a manjka še odgovor z Dežele). Prav tako naj bi za to služila dolina pred šolo v Jamljah. Občinska uprava se namerava odločno upreti gradnji novih elek-trovodov, plinovodov in drugih tehnoloških naprav in je poleg splošnih norm, v regulacijskem načrtu zapisalo še dodatna strožja pravila. Posebno pozorno je občinska uprava preučila predloge, ki so jih izpostavili kmetje, tako glede izrabe tal za živinorejo, kakor glede možnosti gradnje shramb, hlevov oziroma drugih gospodarskih poslopij. Te objekte bodo tudi v prihodnje lahko zgradili v naseljih, kjer večkrat ni mogoče povsem spoštovati splošnih pravil ki jih doloCa civilni zakonik glede razdalj, ki jih je treba spoštovati za nove gradnje. Bo pa zato potrebno več dogovarjanja med sosedi, ob meji se bo namreč lahko gradilo s pisnim dovoljenjem sosedov. Razprava na seji za prvo odobritev regulacijskega naCrta je bila zelo živahna in veliko je bilo vprašanj s strani opozicije. Med pomembnejšimi naj navedemo predlog svetovalca PodbersiCa, ki je predlagal možnost prenosa zemlje iz dolin na bližnje (istega lastnika v istem kraju) polje ali vinograd. Kljub velikim pomislekom, saj na Krasu^ni bilo kaj lakega v tradiciji, je občinski svet predlog sprejel, zadnjo besedo pa bodo seveda imeli pri nadzornem organu. Regulacijski načrt je, kljub nekaterim kritičnim pripombam in mestoma polemičnim tonom, v glavnem naletel na pozitivno mnenje občinskih svetovalcev. Načrt je bil sprejet z veliko večino in enim zadržanim glasom. Proti je volila le načelnica manjšinske skupine SSk Marija Ferletič. Na sliki -foto Bumbaca - Doberdobsko jezero, ki je zaščiteno kot naravni rezervat. IV Primoika: Stoletnica filma V dolgi stekleni verandi pivnice Dreher v alici Giardino (današnja trgovina parfumov Cosulich) je ob uri 8. decembra 1896 stekla prva film-ska predstava v Gorici, “tega dne so prvi sledile še tri projekcije, ki so povsem osvojile go-jisko publiko, ki je "uela prvič priložnost Izdati premikajoče se ngure na platnu. Stoletnice filma v Dorici so se spomnili Pri Kinoateljeju, ki bo v tam tednu pripravil yrsto zanimivih po-ud, ki bodo zanimale nd® Gorico kot Novo orico. 6 tem bo govora tudi na TV Primorki luanes ob 21.10 s ponovitvijo v ponedeljek n 18.30). Gostje vodi-alja Rudija Pavšiča odo Igor Devetak, fjlaš Doktoric, Maša tomadini in Nadja Velušček. NOVA KNJIGA /PREDSTAVITEV BO 10. DECEMBRA Bogota monografija o Bohinjski železnici bo izšla pri goriški založbi "Edizioni della Laguna” V Gorici široko zastavljeni projekt proslavljanja 90-letnice bohinjske železnice bo že 10. decembra zabeležil svoj prvi uspeh. Letošnjo pomlad ustanovljeni odbor, na Celo katerega so goriški pobudniki izvolili prof. Pia Nodarija, docenta na goriškem sedežu Tržaške univerze, si je zadal nalogo prirediti razstavo o tej železnici, izdati primerno publikacijo in tudi ovrednotiti še zlasti bodočo turistično vlogo te alpske proge. Podporo je odbor dobil pri fundaciji Goriške hranilnice, ima pa jo tudi v drugih krajevnih upravah. Razstava bo prihodnjega marca na goriškem razstavišču, kjer bodo priredili tudi novo sejemsko pobudo z naslovom Potovanje in hrana v Srednji Evropi. Organizatorji so s Slovenskimi železnicami že navezali stike za še veCje ovrednotenje potovanja z muzejskimi vlaki po progi, ki nas iz Trsta oziroma Gorice popelje čez Alpe k Bohinjskemu in Blejskemu jezeru kot tudi na avstrijsko Koroško. Končan je že tudi projekt sestave zbornika. Ta bo obsegal nad 300 strani, bogato bo ilustriran, izšel bo pri založbi “Edizioni della Laguna”. Uradna predstavitev bo v torek, 10. decembra v glavni dvorani univerze v ulici Alviano. Teksti v zborniku so v italijanskem jeziku, objavljeni bodo izčrpni izvlečki tudi v slovenskem in nemškem. Po uvodnih besedah predsednika fundacije Goriške hranilnice odv. Franca Obizzia in predsednika odbora prof. Pia Nodarija, so v zborniku prispevki številnih drugih avtorjev. Prikazana je zgodovina železnic na Avstrijskem nasploh in v naših krajih še posebej, dogajanje na Goriškem tako v italijanskem kot v slovenskem okolju, dogajanje ob progi med 1. in 2. svetovno vojno, opis pokrajine ob progi. Po- sebno pozornost imajo v zborniku spisi o tehničnih aspektih te proge, ki je bila ena najtežjih v vsem alpskem prostoru. Potrebno je bilo izdelati posebne lokomotive, Solkanski most je svojstvena gradbena mojstrovina, končna železniška postaja v Trstu je ena redkih zgrajena tik ob morju, itd. V spisih je govor tudi o bodočih perspektivah te proge. O njih pišejo predstaviki Slovenskih in Avstrijskih železnic kot tudi tukajšnji pisci, ki menijo, da je bodočnost prog v turističnem ovrednotenju. Posamezna področja so prikazali Fulvio Forti, Roberto Casanova, Carlo Donato, Alberto Luchitta, Marko VValtritsch, Cesare Quaiat, Marina Bressan, Roberto Carollo, Gorazd Humar, Rossella Fabiani, Leandro Steffe, Marino Degrassi, Mirjam Kastelic, Manfred Schuch in Alessandro Puhali. MW Predstava "Afrike” tudi v sredo Kobalova komedija Afrika ali na svoji zemlji v postavitvi SSG je doživela na Tržaškem izjemen uspeh, saj so bile vse predstave razprodane.V Gorici sta predvideni v rednem abonmaju dve predstavi, jutri, 2. decembra (red A) in v torek, 3. decembra (red B). Izjemoma pa so se prireditelji dogovorili še za dodatno izvenabonmajsko predstavo, v sredo, 4. decembra. Predstave bodo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) s pričetkom ob 20.30. Za informacije (in za rezervacije mest) je na razpolago pisarna Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). dr. Mario Lavrenčič Pred kratkim je tudi Dober-dobska občina, v skladu z na-vodili deželne uprave, odobrila splošni regulacijski načrt. Trenutno je v presoji pri nadzornih organih. Kako je priprava na sprej etj e tako pomembnega akta potekala in kako to ocenjujete? Predvsem moram povedati, da so priprave trajale kar dolgo, kar je pri tako pomembnem vprašanju pravzaprav nujno. Doslej smo v občini imeli zazidalni načrt in sprva smo menili, da bi z odobritvijo splošne variante k temu urbanističnemu instrumentu vprašanje nekako rešili. No medtem je posegla Dežela in nas, kot seveda druge občine, nekako prisilila v izdelavo Občinskega splošnega regulacijskega naCrta. Priprave so se pričele, ko je Dežela obljubila denar. In kako ste v nadalj-nem postopku ravnali? Potrebno (zdaj lahko rečem tudi koristno) je bilo preveriti, v nekem smislu pregledati celotno območje občine. Sklicali smo srečanja s kmetovalci in predstavniki društev, prisluhnili predlogom in željam, k sodelovanju smo povabili občane. Menim, da smo pripravili dober in predvsem uravnovešen načrt. Seveda so možni še manjši popravki. Načrt ste odobrili kmalu po objavi novega deželnega zakona o parkih in naravnih rezervatih. Ste nova določila tudi že upoštevali ? Namenoma smo počakali na objavo novega deželnega zakona, ki se je rojeval ob velikih polemikah in predvsem težavno, v Uradnem vestniku in določila o varovanih območjih upoštevali v našem regulacijskem načrtu. Tako smo prihranili tudi nekaj stroškov za varianto, ker bi kasneje tako ali drugače morali zaščiteno območje vnesti v naš načrt. Sicer pa je glede okolja v Občinskem regulacijskem načrtu kar precej novosti? Rekel bi predvsem , da smo zaostrili kriterije o posegih v prostor za najrazličnejše daljnovode, plinovode, vodovode itd., ki že močno bremenijo naš prostor, kakor tudi prostor drugih sosednjih občin na Krasu. Ste ob tem upoštevali tudi načrt družbe SIOT glede posebnega hranilnika ob naftovodu pri Jamljah? Zadeva kakor vem, ni več aktualna, ker so načrt zavrnili v Rimu in hranilnika ne bodo, kot se zdi, sploh gradili. Določila, ki smo jih sprejeli pa seveda veljajo za naprej. Sprejetje strožjih norm je bilo pravzaprav nujno, ker. upravljamo teritorij, ki je v nekem smislu strateške važnosti za tehnološke naprave. Občane v glavnem zanima, kako bo z gradbenimi posegi. Konkretno kako bo z gradnjo novih hiš oziroma preurejanjem in posodabljanjem obstoječih? Ker je pri izdelavi regulacijskega načrta treba upoštevati določene kriterije, tudi gibanje števila prebivalstva, ni predvidena velika gradbena ekspanzija. Sicer pa smo v mejah možnosti in ob spoštovanju splošnih določil skušali upoštevati potrebe prebivalcev, ki so za to zaprosili. Znano je, da je bilo glede obrtniške cone med Poljanami in Doberdobom, pred leti, veliko kritičnih pripomb o umestnosti nastajanja take cone na izrazito kraškem teritoriju. Kaj predvideva načrt, ki ste ga pred kratkim odobrili? Obstoječe stvarnosti seveda ni mogoče izbrisati, zapreti tovarne ali izvesti podoben drastičen ukrep, ki bi bil v nasprotju z zdravo pametjo. Tovarna je tam in deluje že nekaj let. Seznanjeni smo z nekaterimi pobudami, ki so v teku. Upoštevali smo ta dejstva, vendar pa smo možnosti nadaljne-ga razvoja omejili na minimum. Skratka, skrčili smo zazidalno območje. Novih delavnic in drugih proizvodnih prostorov ne bo. (Pogovor zapisal Vlado Klemše). POOBLAŠČENI PRODAJALEC PREGRINJAL ZA FOTELJE IN DIVANE PONCHO GABEL IN DRUGIH ZNAMK * pernice * pregrinjala za pernice * zavese GORICA - Ulica Morelli 19/B - Tel. 0481/533432 LESNINA L E G N A M I GIOVANNI BRAMOsri 34170 GORICA ul. delVIndustria 23 - 25 tel. 0481/21112 fax 0481/520945 AREA ARREDAMEIMTI ČEMER VGRAJENIH KUHINJ NEPOSREDNO 00 PROIZVAJALCA VELIKI POPUSTI GRADIŠČE DB SDCi [GRADIŠČA] Ul. Udine 5 [DR. CESTA T5-UD] Tel. D4B1/9GDD3G NA PRIJETNI DRUŽABNOSTI Sovodenjski upokojenci člani občinske zveze SPI/CGIL razvili prapor V občinski zvezi okrog dvesto članov POHOD / V SAMIH TREH DNEH. Od izvira do izliva Soče Prvi dan suho, zatem samo moča - Utrujeni o zadovoljni Sovodenjski upokojenci, elani sindikata SPI-CGIL, ki organizirano delujejo že nekaj Časa, so se pred kratkim ponovno zbrali in razvili društveni prapor. Bilo je 20. novembra. Kar precej ljudi (v sovodenjski občini je preko 400 upokojencev, polovica teh je včlanjena v sindikat SPI-CGIL) je prišlo v Kulturni dom. Tam so v prejšnjih mesecih že imeli nekaj podobnih srečanj. Tokratno pa je bilo izjemno. Po uvodnih besedah tajnika sovodenjske občinske zveze sindikata Zdravka Petejana, ki je naglasil potrebo po izmenjavi mnenj med upokojenci, koristnost patronažne službe INČA, katere funkcionar je na voljo upokojencev vsak torek, med 16.30 in 18. uro, ter sodelovanje sindikata upokojencev z drugimi društvi v vasi in na Goriškem nasploh, je govoril Se Giuliano Ulian, ki odgovarja za ta sindikat v go-riskem okraju. O splošnih vprašanjih, ki dandanes zanimajo upokojence, tudi upoštevaje to kar prihaja iz fi- nančnega zakona za leto 1997, je govoril pokrajinski tajnik sindikata SPI Franco Mania. Ob koncu posega je izročil tajniku Zdravku Petejanu prapor, na katerem so napisi v italijanščini in slovenščini. Za dobro organizacijo večera so poskrbeli Elso Milocco, Zdravko Petejan in Miro Kuzmin. V dvora- ni je sledil nastop pevcev - upokojencev iz sovodenjske občine, v spodnjih prostorih pa je bila zakuska, kjer so se ljudje sproščeno pogovorili. V Sovodnje so za to priložnost prišli tudi predstavniki sindikata upokojencev iz Podgore, Doberdoba, Pierisa, Folja na in Ronk. (MW) Ste že pomislili s kakšnim korakom je treba hoditi, da prideš v treh dneh od izvira Soče do rta Sdobba, kjer se ta Čudovita alpska reka zliva v Jadransko morje? Koliko kilometrov je po cesti in koliko po stezah? Od 4. do 6. oktobra letos so se podviga lotili Marjan, VValter, Erik in Claudio in ga tudi uspešno dokončali. "Utrujeni in uničeni, premočeni, vendar pa zadovoljni, da smo pot uspeli opraviti v dogovrje-nenj roku in potolkli rekord Furlanov, ki so hodili celih pet dni” Svojega podviga niso nameravali posebej razbobnati, so pa zato poskrbeli vaščani na Vrhu, kjer sta Marjan in VValter doma in tako smo se skupaj usedli za mizo da bi zapisali nekaj vtisov. "Časa za opazovanje in občudovanje res ni bilo veliko”, ugotavlja Marjan Grillo, ki je prvi začel kovati načrt o 'miniek-spediciji in ki je postopoma prepričal še preostale tri. Težko je bilo prepričati prvega, druga dva pa sta prišla kar sama, ker sta hotela dokazati, da seveda zmoreta prav toliko. Pohod so si fantje razdelili na tri odseke: prvi dan od izvira SoCe do Tolmina, drugi dan od Tolmina do Sovodenj, tretji in zadnji dan od Sovodenj do morja. Najtrši oreh je bil prvi dan. Vreme je bilo še kar, a kaj, ko je pot pošteno dolga, čeprav so se nekaj kilometrov po strugi spustili s čolnom. Drugi in tretji dan pa je neusmiljeno deževalo-Zaceli so seveda v Trenti, Cisto tam, kjer iz skale privre Soča. Ob 5. uri zjutraj, hodili pa so do 11. ure zvečer. Dogovor je bil, da se reko spremlja po stezah, Cim bliže. Zapletlo se je nekje med Trento in Bovcem, kjer so se fantje dobesedno izgubili, no, pravzaprav, izgubili so stezo in so se morali kar nekaj kilometrov vrniti. Drugi dan so hodili samo od 5. do 18. ure, morda bi nekaj manj, ce ne bi bilo vmes mejnega prehoda, še krajši pa je bil "sprehod” od Sovodenj do izliva, približno devet ur. Na vprašanje kako izgle- da reka iz neposredne blizi- JAMU UI Artikli za centralne in vodovodne instalacije R. T. I. lastnik Mario Jarc Aluminijasti radatorji RiCAMju TROPICAL in FLORIDA TERfflBr- 'flg Toplotne črpalke !DF*iS - : ,j| GRUNDFOS 1 j Kvalitetno blago % po ugodnih cenah! Obiščite nas in se boste o tem prepričali ! ul. Pascali 1 • Gorica • tel. 0481 / 537536 odprto od ponedeljka do petka VSE ŠPORT n9-Tel. 0481/531884 TRGOVINE OBUTVE Raštel 7 Tel. 0481/535162 K2 - ul. Oberdan 7 Tel. 0481/535520 OTROŠKA OBUTEV Raštel 8 - Tel. 0481/33465 SOVODNJE / NARAVA JE NEPREDVIDLJIVA Prave pomaranče z domačegi Drevesce je letos bogato ob a vrta rodilo Goriška je znana po razmeroma blagem podnebju, vendar pa ne toliko, da bi na odprtem uspevalo tudi južno sadje. Rastline pa vCasih prijetno presenetijo. V Sovodnjah, v Skrij ah, si te dni na vrtu Vilkota Fajta lahko ogledate z debelimi plodovi bogato obloženo pomarančo. Zares prijetno boste presenečeni, saj so takšni prizori v naših krajih bolj redki. Ce ze vidiš limono ali pomarančo, s plodovi, je to v zaprtih prostorih ali rastlinjakih. Vilko j e debelce kupil pred nekaj leti in ga gojil v primerno veliki ne fantje pravijo, da so bili pravzaprav prijetno presenečeni. Sem pa tja so naleteli na kakšno črno odlagališče, hujšega pa ni bilo opaziti. Ob tem sicer dodajajo, da je bila njihova pozornost usmerjena predvsem v hojo in manj v opazovanje, ker bi sicer cilja v postavljenem roku ne dosegli. Marjan Grillo, VValter Grillo, Erik Pelicon in Claudio Colussi - so imeli tudi sponzorja, celo dva, oba domaCa: podjetje T x F Pol" ska in znana gostilna Devetak (Uštili). Rekord jih je malce omamil in ob koncu pogovora je Marjan, ki je tudi elan planinskega društva in jamarskega kluba dejal, da že razmišlja kako bi se dalo v štirinajstih dneh priti peš lZ Trsta na Dunaj. Morda za drugo leto in seveda Ce dobi ta prave prijatelje. (V.K.) posodi. Pozimi je bilo treba rastlino spravljati in zavarovati pred mrazom, spomladi spet premikati na primerno mesto, zalivati itd. Potem je grmiček kar pošteno zra-stel, vedno veC je bilo dela, težavnejše premikanje. Končno je padla odločitev, da se rastlina presadi na odprto in prepusti usodi. Namesto da bi pomaranča shirala, oziroma, da bi jo vzel mraz, se je zgodilo Čudo: obrodila je kot Se nikoli doslej. Debeli in lepo obarvani plodovi -foto Bumbaca URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA (Biotroi fucto Ul. Rastello26-GORICA Tel. 530020 SKUPAJ SO PRAZNOVALI SOJetniki iz Števerjana V soboto, 9. novembra, ob praznovanju sv. Martina, so se srečali Ste-verjanci in Steverjanke, ki so se rodili leta 1946. 50-letnico so praznovali najprej s sv. mašo in nato na martinovi večerji. Drugi dan so si privoščili izlet na Koroško, obiskali znano slovensko gostilno v BilCovsu, nato si ogledali Gosposvetsk polje in tamkajšnjo cerkev. Pot jih je PeJia!i tudi v Sveče, kjer je Ziv in deloval kipar Franc GorSe. 1 ■ Teden nazaj, natančno preteklo nedeljo, se je lira po štirih letih in dveh mesecih »izgnanstva« vrnila v družbo najtrdnejših evropskih bankovcev, v evropski monetarni sistem, ki ga je bila oktobra leta 1992 prisiljena zapustiti zaradi pretiranega razvrednotenja. Večina komentatorjev je to vrnitev ocenila za obVezno dejanje, brez katerega Italija ne bi mogla nadaljevati svojega vključevanja v tretjo fazo evropske monetarne unije, ki se bo začela z uvajanjem skupne valute evra od 1. januarja 1999. Do takrat nas ločita še dve trdi leti, ki bosta posuti z odpovedovanjem, z zategovanjem pasu, socialnimi trenji in sploh s poslavljanjem od navad in razvad preteklosti. Toda pojdimo po vrsti. Z vrnitvijo lire v sistem fiksnih razmerij med evropskimi valutami je bil določen tehnični nihajni pas, v katerem se poslej lahko giblje. Osrednji paritetni teCaj za marko znaša 990 lir, od katerega lahko lira odstopa za 15 odstotkov navzgor ali navzdol, kar v realnih številkah pomeni, da se lahko giblje med 841, 5 in 1-138, 5 lire za marko. Kot vidimo, je manevrski prostor velik, zato v nor-nialnih razmerah ni bojazni, da ga italijanska valuta ne bi mogla obvladovati. To jasno dokazuje fudi obračun po prvem tednu vrnitve lire v EMS, saj se je bankovec tesno držal paritete in se proti koncu tedna tudi nekoliko okrepil. Poleg pozitivnega tržnega odziva, je imela vrnitev lire v EMS tudi pomembne politične UCinke, v prvi vrsti na ugled Italije in na prepričljivost njenih Prizadevanj za dosego evropske konvergence. . Minuli teden )e bil tako teden pohval za Italijo, s katerimi ni šte-dil niti v°dja naj-Vecje evropske fi-pancne institucijo, Nemške “ u n d e -sbank. Prav Hans Tiet- Cvet v gumbnici, a tudi hipoteka na prihodnost, kije ne bo mogoče odpisati pilili Vlasta Bernard mayer pa je te dni v vrtincu polemik in ostrih notranjih in zunanjih kritik na njegovo monetarno politiko. Najbolj žolčni napadi prihajajo iz Francije, saj voditelji tamkajšnje centralne banke Tiet-mayerja obtožujejo, da s svojim ekonomskim liberalizmom uničuje evropsko blaginjo, da povzroča naraščanje brezposelnosti in revščine. V obrambo prvega moža Bundesbanke je včeraj moral poseči nemški finančni minister Theo VVaigel, ki je opozoril, da porasta zaposlenosti ni mogoče doseči z vodeno politiko medvalutnih razmerij, kajti le-te določa trg na osnovi temeljnih ekonomskih kazalnikov. Da bi bili ti kazalniki cim ugodnejši, pa je potrebna zanesljiva ekonomska, finančna in monetarna politika, ki mora težiti k stabilnosti. Nemci torej terjajo stabilnost, ker niso pripravljeni plačevati slabosti svojih partnerjev po uvedbi skupnega bankovca. Zato so jim kot pogoj za uvedbo evra predlagali tako imenovani pakt stabilnosti, okrog katerega pa še ni soglasja vseh v p 1 e - tenih držav. Zanj se je sicer izrekla tudi Italija, kajti v političnem smislu je tak dogovor veC kot nujen, ker - vsaj na papirju - preprečuje možnost kasnejših sporov in trenj v krogu držav monetarne unije. V resnici bo prav pristop k paktu o stabilnosti ekonomskih in javnobilanCnih gibanj v po-samez i h državah tisti, ki bo dokoC-no razsojal o pripravljenosti kandidatk za vstop v monetarno unijo v prvem ali pa v drugem krogu. V praksi to pomeni, da bi na primer Italija z najnovejšim in s prihodnjimi (za katere rimski vladni krogi ne skrivajo vec, da bodo potrebni) javnofinančnimi manevri oziroma IH | evrodavki lahko tudi dosegla konvergenC-ne kriterije (to so v Maastrichtu določena merila izravnavo a z 1 i k e d ržava-;mi, ki bodo uvedle skupno valuto) z a takojšnjo :i: vključitev v monetarno unijo, vendar ni reCeno, da bo potem doseženo stopnjo konvergence tudi ohranila. Od tod zamisel o paktu stabilnosti, ki bo Članice monetarne unije silil v trajno spoštovanje kriterijev. Na dlani je torej, da se italijanske težave z morebitno vključitvijo v monetarno unijo niti približno ne bodo končale. Petindvajset let lahkomiselnega upravljanja javnega denarja, potrate, kupovanja volilnega konsenza in zadolževanja države paC ni mogoče odpraviti v nekaj letih javnobilanCne strogosti. Ta strogost bo morala postati stalnica, od katere za nobeno ceno ne bo mogoče odstopati. Cena odstopanja namreč ne bi bila samo izločitev Italije iz Evrope, ampak tudi njeno hitro nazadovanje na raven tretjerazrednih držav. Vrnitev lire v EMS torej ni cilj, ampak startna točka Italije za odhod v Evropo in za njen obstanek v družbi močnejših evropskih partnerjev. Tistega, kar se je zgodilo Italiji po vključitvi lire v evropski denarni sistem leta 1979, ko ni uspela uravnovesiti svojih jav- je zato morala 13 let pozneje svojo valuto umakniti iz njega, si tokrat ne bo mogla privoščiti. Ze takrat se je namreč Rim obvezal, da bo na kratek rok zagotovil monetarno stabilnost na evropskem povprečju in da bo v tej funkciji strogo nadzoroval javne finance, proizvodnost, plaCe in cene... Trinajst let pozneje je moral priznati poraz, zato se danes ne kaže zgražati, Ce evropski partnerji rimskim obljubam verjamejo samo -kadar so izpolnjene. Danes so pred Italijo neprimerno zahtevnejše obveze od tistih, ki jih je bila sprejela leta 1979. Zdaj odstopanja od tečajnih razmerij (katerih nihajni pasovi se bodo v kratkem bistveno zožali) ne bo smelo biti veC, sodelovanje v monetarni uniji pa ne bo trdno vezano samo na stabilnost in konvergenco finančnih, ampak tudi realnih spremenljivk. To pa je področje, na katerem je Italija trenutno najbolj občutljiva, saj je njena gospodarska rast skoraj neznatna, Čeprav je v tolažbo najbrž pravilna ocena, da je trenutek naj-veCjega zastoja že presežen in da je nov pospešek že na obzorju. Glede ostalih pogojev - in ti nam dovoljujejo, da zaključimo svoje mišljanje v bolj optimističnem tonu - pa se Italija danes približuje zastavljenim ciljem: njeno veliko gospodarstvo je bolj urejeno kot ob izstopu lire iz EMS leta 1992, nih financ in zunanji dolg je skoraj od- Jlllf pravljen, tekoCa bilanca beleži rekordni pre- ^k„4avn-= pri‘- zmanjšal, inflacija pa se je tako znižala, da že približuje nemški stopnji. Vse to seveda pomaga k trdnemu teCaju lire, s tega gledišča pa je njena vrnitev v evropski monetarni sistem na koncu koncev vendarle cvet v gumbnici. ________GORICA / TEDEN DNI V ZNAMENJU FILMA_ Stoletnica prve filmske projekcije v Gorici Prve filmske podobe iz Sklada Simonelli Prav na predvečer stote obletnice prve goriške filmske projekcije bodo na platnu prvič stekle podobe iz Sklada Simonelli. Spet se bo nekaj prvič zgodilo. Fond Simonelli sestavlja zbirka filmskih trakov iz Časa med dvema vojnama, ki so jih elani Kinoateljeja odkrili v Gorici ob raziskovanju sledov otroštva kinematografije na Goriškem. Bila je mana za lačne žalodce. Sklad arhivskega filmskega gradiva prevzema danes ime Goričana Cristal-da Simonellija - ki je filmske trakove hranil v lesenih, s starimi Časopisi obloženih zabojih, in skrbno negoval njihovo organsko sestavo, da ni Cas zabrisal slik na njej - in njegovih potomcev, ki so si želeli edino, da bi te dragocene slike Gorice in Goričanov ostale v rodnem mestu. Le-teh ni malo, saj prinaša nekaj tisoč metrov do danes pregledanega traku skoro za uro dokumentarnih posnetkov s krajevno relevanco. Ne moremo ob tem zamolčati dejstva, da bo praznik ob stoletnici ne le priložnostna obeležitev s projekcijami in obvezno prikuho besed, ampak bo ljudem, ki živijo v Gorici in v deželi, vrnjen del morda zamrlega spomina. Torej prevzem novih raziskovalnih nalog na filmskem področju. Goriško združenje Kinoateljeja - ki mu bo prihodnje leto teklo dvajseto leto vztrajnega delovanja - jih bo izvajalo v sodelovanju z mnogimi, ki so v zadnjih letih že pokazali namero, da bi nastala Cim bolj popolna slika danes stoletne krajevne filmske zgodovine. Da je Gorica filmu predano mesto, bo pričeval tudi posnetek spretnega in brezimnega amaterja, ki si je v »zgodovinski« zimi med 1928 in 1929 s kamero pred začudenim očesom ogledoval težak led in sproščene Goričane, ki se neprevidno drsajo po poledeneli SoCi pod pevmskim mostom. Tudi ta posnetek bo viden med sobotnim večerom ob nekaterih drugih v izboru iz Fonda Simonelli. Naj povemo, da so to javnosti še nepred-stavljeni filmski posnetki, če »izvzamemo« primere, ko je lastnik Simonelli do še pred dvajsetimi leti kdaj pa kdaj razgalil svoje malo filmsko bogastvo v družinskem krogu. Včasih so se mu pridružili privilegirani sosedje. To so bile priložnosti, ki močno spominjajo na začetke filma, ko so prve projekcije uživali izbranci večinoma v malih krogih. Film pa je v samo nekaj letih postal množičen pojav. Prav tako bo odslej Sklad Simonelli namenjen vsem, ki iščejo podatke o vsakdanjem obrazu krajevne preteklosti. Čeprav so dogajanje med vojnama pogosto preslikovale ideološko bolne oCi, je v vsakem kadru zajeto vse v vidnem polju filmske kamere, ne le dogodek, ki ga je snemalec hotel posneti. V njem lahko ugotovimo podrobnosti, tako da bo sporočilo filmskega zapisa bolj obširno in bolj zgovorno. Igor Devetak PROGRAM Ponedeljek, 2. Decembra 1996 18.00 - 20.00 Gorica - Video One (ul. Cascino 14) Predstavitev: Magija Disneyevih filmov na cd-romu. 20.00 Nova Gorica - Audio Video Center (Bevkov trg 8) Nemi ekran: Greed (1926), Erich von Stroheim. Torek, 3. decembra 1996 16.00 - 20.00 Gorica - Quark (ul. XIV maggio 17) Surfanje z vodičem: Filmski naslovi na Internetu. 19.00 Nova Gorica - Audio Video Center (Bevkov trg 8) Srečanje Film 100 Gorica: predstavitev ^odovinske raziskave in publikacij ob stoletnici. 20.00 Nova Gorica - Audio Video Center (Bevkov trg 8) Nemi ekran - Večer francoskega nadrealizma: Un cMen andalou (1929), LBunuel: Entracte (1924), R. Clair. 21.30 Gorica - Caffe Vittoria Bierhaus (Travnik 42) Romani, ki so postali film; berejo Via libera. Sreda, 4. decembra 1996 18.00 Gorica - UbreriaEditrice Goriziana (Korzo Verdi 67) Filmske publikacije ob stoletnici v deželi. Srečanje z avtorji 20.00 Nova Gorica - Audio Video Center (Bevkov trg 8) Nemi ekran: Človek s kinooaparatom (1929), Džiga Vertov. Četrtek, 5. decembra 1996 19.00 Nova Gorica PDG (Trg Edvarda Kardelja) Odprtje razstave: Kinematograf v Gorici 1896/1918. 20.45 Gorica - Kulturni dom (ul. Brass 20) v Gorica Kinema-Gorizia Cinema: Bratje Skladanowsky (1996), Wim VVenders in študentje filmske akademije v Miinchnu. 22.30 Gorica - Dvorišče kinodvorane Vittoria (Travnik 41) Projekcija na odprtem in kuhano vino: Nosferatu (1922). F.W. Mumau Petek, 6. decembra 1996 20.00 Nova Gorica - Mala dvorana kulturnega doma (Bevkov trg) Flashback Filmi Karola Grossmanna (1905-1906): Ljubljana, Premiata ditta S. Spina (1909); Cleveland, Božidar Jakac (1930). Slovenci v Hollywoodu - Predstavljajoč Valenčič: A Bullet fbr Joey (1955), Levvis Alen. 21.00 Gorica - Bar Balu (Trg Cavour 6) Lumterovi in Edisonovi filmi; Neme filmske komike; Filmska glasba v živo. Izvajata Robert Vatovec in Eva Brakjovič. Sobota, 7. decembra 1996 18.00 Gorica-Korzo Italia Film na ulici: Risanke iz obdobja nemega filma: Triki Georgesa Mtilesa. 20.45 Gorica - Kulturni dom (ul. Brass 20) Na predvečer stoletnice - Posebni dogodek Serpentinski ples; Gradez in oglejska laguna (1910), Cines; Porušena Gorica (1916), Sascha Film; Iz vojnih analov (1918), Luca Gomerio; Fond Simonelli: podobe Gorice in Goričanov; Le Jongleur de chapeaux (1909), Pathe. Pogled na prehojeno pot 8. decembra pred sto leti je prvič dosegla Gorico magija Jdnematogra-fa. Prizorišče tega neverjetnega spektakla živih slik je bila veranda pivnice Dreher na korzu Verdi. Začudena publika je lahko na filmskem platnu občudovala podobe iz vsakdanjega življenja v gibanju. Takratni filmski spektakli so obsegali le nekaj minut prizorov iz preprostega vsakdanjega življenja, pogosto v slabi tehnični izvedbi. Filmski operaterji so potovali od mesta do mesta po habsburški monarhiji, podobno kot tisti, ki so postavljali stojnice na sejmih. Prva predstava je pritegnila številne gledalce, Jd so presenečeni »gledali, kako se je vsaka posamezna figura v sliki premikala na svoj naCin, skupaj pa so sestavljale razgibano in živo sliko«. Program je med drugim obsegal »tekmovanje med ženskami, otroško gimnastiko, kopalko in prihod vlaka«. Prav slovita sekvenca vlaka je najbolj navdušila očarano publiko, ki se nam v njeni razčust-vovanosti danes lahko zdi nekam naivna. Razmeroma hitro si je film poiskal lastno in kompleksnejšo obliko izraza. Filmi so postajali vse daljši in razvijati so zaceli svojevrstno obliko pripovedi; zgradile so se prve kinodvorane in publika si je začela oblikovati lasten filmski okus. Tudi Gorica je postala zgodnje prizorišče razvoja nove umetnosti in filmskega podjetništva. V kratkem Času je mesto dobilo dvorane in tudi že razslojeno filmsko publiko s svojimi žanri in svojimi filmskimi zvezdami. Od takrat je film doživel številne evolucije, bodisi tehnične kot tudi estetske, ki so globoko zaznamovale svet percepcije, obnašaj-skih vzorcev in komunikacije modernega človeka. Danes, sto let po rojstvu sedme umetnosti, je po za- slugi informatike svet komunikacije pred novo revolucijo in tako si tudi film na novo zastavlja vprašanja bodisi o novih sredstvih produkcije in ustvarjalnosti, kot tudi uporabe, oziroma potrošnje. Praznovanje stoletnice je zato tudi priložnost, da se ozremo po prehojeni poti in se obe- Porušena Gorica - žrtev onemogle italijanske besnosti v KINO CENTRAL v šleželneni gledališča, 5>err,e tri eni i Zgodovinski dokument Iz svetoviis vojne J ». Porast™ Osrlto. -- 2. M»«(o Oorlci, - 2. 'iaterem \o e^iflotilrtlo vno.it. 4. t; 5-3 tra SadJjjketjs 10,4» e grrsiei pttkX 4txih — C. ItvHjaci »a ofcstr- » bolele siesta. ?. tiitl StoreRl -T inck gracait. — 3. Bel »Ilce detla GbcuMstlea; bito dv$ao Ulotako retttreijeeo Silit, 9. 5fs - S- OjTiSti-■eijetai« aaj- itša, t!v$ao HloUSto ratttr»$|eeo Silit. 9. Mi« ropaSr ali';* Alvcre#, mila ri.-kt« t GerZrt, ~ >3. lit* t a’iti Citirat« it. S Jo usJe! 3C S tat intrrlcit. 3S tno noslopjo t tiilrl PzSra.-c* J* tatSeta vrigaba grarau. li. fUiraicct bico, — 33. Od granate tadeto riiKSto p» iraiecl biče, — 3 3. Od granate iad*to riihko pitJ- pj* 0« granate rattitieco sb«»r*aj6 pobara. H. - 1» Ptj-ifeodofiait »iia » titisl .Moretti tt, S. -• is. Vrt kat-. Sutere.-a ji to foio ndefa graaata. 37, Itallbark* Jtroglj« »adenafo iaUtt tu<$ haJ$: pod$ct$a. - 38. 30 $ er: y-uuts. — 33. tt ^vitu jracau. — 20. Cvriiito ri.-.toast*. — 23. Uttri Mjšidj shtpJ.r r.tao toikc obraoai t. — 27 f >2y. i mtgt lrgla;«;oca gora »isleg OaSatj« jo bria Srltau«. Avtentični posebni poaneU-i, nem zazremo v nove izzive, ki nam jih ponuja prihodnost. Torek, 3. decembra, od 16. do 18. ure v trgovini Quark v Gorici (ul. 24. maja 17). Potovali bomo po filmskih naslovih na internetu, ki jih posijajo velike hollywoodske filmske družbe. Prav informacije in sekvence iz filmov pričajo o novih povezavah filma z elektronskimi in digitalnimi mediji. Ko še ni bilo stalnih filmskih dvoran, so se filmske predstave dogajale v restavracijah, barih in drugih javnih lokalih, večkrat z glasbeno spremljavo v živo. V baru Balu v Gorici (Piazza Cavur 6) se bodo v petek, 6. decembra, ob 21. uri odvrteli filmski trakovi, ki so še posebej zabavali in presenečali naše predhodnike: filmi bratov Lumiere, Edisonovi poizkusi in klasične komike nemega filma. Sledil bo glasbeni večer s pianistom Robertom Vatovcem in pevko Evo Brajkovič. V četrtek, 5. decembra pa se bomo na dvorišču kina Vittoria v Gorici (Travnik 41) lahko prepustili atmosferi prvega hororja, filma F.W. Mur-naua Nosferatu (1922). Mrazu in srhu groze iz preteklosti bo kljubovalo kuhano vino iz sedanjosti. Pogled v prihodnost bo pred-stavljaja demonstracija novih CD Romov Disney Interactive, v videoteki Video One v Gorici (Ul. Cascino 14), v ponedeljek, 2. decembra od 16. do 18. ure. Otrokom in odraslim bomo povedali, kako se bomo na računalniku igrali in učili skupaj z Disneyevimi junaki. Večerne (ob 20.45) projekcije sobote, 7. decembra, pa bodo ena za drugo edinstvene: motiv serpentin-skega plesa iz dobe ped bratoma Lumiere, Gradež in oglejska laguna iz leta 1910, avstrijski dokumentarni film iz leta 1916 Porušena Gorica -prvič v Gorici (!), posnetki vstopa Italijanov v Gorico iz Vojnih analov pionirja italijanskega dokumentarnega filma Luca Gomeria, podobe iz trakov Fonda Simonelli in Pathejeva komika - edina obstoječa barvna kopija, danes last uspešne Slovenske kinoteke v Ljubljani - iz leta 1909 le Jongleur de chapeamc. Projekcije bo spremljal pri tolkalih spretni Bric Zlatko Kavčič. Natančno opolnoči pa bomo nazdravili ob goriskem rojstnem dnevu filma - Muze luči. Maša Tomadini Nadja Velušček Ferrarovi Bratje pometajo z romantiko mafijskega junaka BRATJE (The Funeral, 1996), režija Abel Ferrara. Igrajo: Christoper VValken. Isabella Rossel-lini, Vincent Gallo, An-nabella Sciorra, Chriss Perm. Abel Ferrara je bil na letošnjem festivalu v Benetkah obvezovanec filmskih kritikov. V njegovem filmu, tako malo »ameriškem«, tako zelo »evropskem«, so cenili enotnost zgradbe in dogajanja, igralce, fatalnost tragedije. Beneška žirija pa je dala prednost pasteriziranemu Michaelu Collinsu, ki ga je režiral sicer oskarjevec Neil Jordan. Razumljivo, čeprav neopravičljivo, ker so Ferrarovi filmi navadno malce neužitni, težko jih požiraš. Odmikajo se od filmskega spektakla in svetle naracije, ker prikazujejo ponavadi »temno stran meseca« brez umetne osvetljave. Tak je na primer The Bad Lieute-nant (1992), v katerem igra Harvey Keitel farizejsko katoliškega policista oz. malega gangsterja z licenco, tak je tudi Snake Eyes, ki smo ga v Benetkah gledali pred dvema letoma, nikakor zaradi Madonne. Vedno si v dvomu, če bi Ferra-rovemu filmu verjel, ga sprejel ali bi se od njega oddaljil. Odločiti se moraš zanj, ker te on sicer ne vabi. Mafijske družine v fil- mu niso nobena novost. Tempio ne kaže skozi Vendar Ferrara ubira nobeno (raz) oblicn0 drugačno pot kot Scorse- opno, vsaj to misli,Tl0' se, ki je do mafijcev ven- Naši junaki so pravi re darle nekam prizanesljiv, veži, reveži po duh > gleda jih s simpatijo, iro- bedni po srcu, bedaki za nijo. To so- naši pridni radi nesmiselnosti svoj fantje, pravi, tudi če od ga početja, pokazani časa do časa kdo izmed kot slabiči, negoto njih malo pretirava. Ma- svojih dejanj, v primer) fijci so seveda kot nalašč vi s svojimi ženami pm za filmski spektakel: sk- usranci. o_ rivnost krvne zaveze, Ferrara pomete z zakon rodbine, zvestoba mantiko mafijskega J in prevara. Ponavadi pa naka, ki kljub svoji ne8^ jih ne gledamo v vsak- tivnosti ali ravno zarao(j danjosti njihovega ob- nje služi svoj prostor p stajanja, ampak v izjem- soncem. Bolje je, Qa . nosti njihovih dejanj. V jih sploh ne bilo, m1^ Ferrarovem filmu pa se Chez, in ravna doslecm - malomafijska družina Aleš Dokto Prvič doslej v zamejstvo dve Bloudkovi plaketi BLOUDKOVA PLAKETA ŠZ SLOGI KRONA IZREDNEGA LETA Vojko Miot: Nagrada Slogi za vzhajno delo z mladimi Prav nic tvegana ni trditev, da Je Športno združenje Sloga pov-Sern logičen dobitnik ene od letošnjih Bloudkovih plaket. Združenje je letos praznovalo 25-letnico izredno plodnega de-jovanja, ob tem pa je bilo prav Jubilejno leto zaznamovano z izvrstnimi tekmovalnimi dosežki. Moška odbojkarska ekipa je dosegla napredovanje v B2 ligo, v rsti ligi pa od letos igra tudi žen-ska vrsta tega društva, ki pa je Pri tem v iskanju višje kvalitete ^družilo moči s SZ Bor. Tema dvema najvidnejšima dosežkoma lahko dodamo Se uspehe na mladinskem področju in izredno mzpredenost na teritoriju, ki ga SZ Sloga pokriva. Od teh dosežkov do predloga za priznanje m priznanja samega pa je pot razmeroma kratka. Kljub vsemu temu pa so bili pri Slogi zelo Prijetno presenečeni in seveda ^edno ponosni, da bodo od letos tudi oni vpisani v zlato knjigo dobitnikov najvisjih priznanj Ua Športnem področju v Sloveniji. Nekaj dni po svečanosti v Ljubljani smo se o tem pogovarjali s predsednikom Športnega združenja Sloga Vojkom Mio-tom. Letošnje leto bo v vaših analih prav gotovo zapisano z zlatimi Črkami. Petindvajsetletnico združenja ste praznovali z izrednimi tekmovalnimi dosežki, kot posladek pa je pred koncem leta prišla še Bloudkova plaketa. Kaj pomeni to priznanje tebi in kaj društvu? To veliko priznanje sem sprejemal z mešanimi občutki. Bil sem izredno zadovljen in zame kot predsednika in tudi za vse ostale odbornike Sloge predstavlja to priznanfe izredno zadoščenje in potrdilo, da je bilo naše delo pravilno zastavljeno. Istočasno pa mi je bilo na svečani podelitvi priznanj v Ljubljani žal, da ob meni niso bili prisotni vsi tisti, ki imajo za to prizanje nedvomno precej veC zaslug kot jaz. Prepričan sem namreč, da priznanja nismo dobili za lansko izredno uspešno sezono, temveč za celotno obdobje, v katerem je Sloga rasla in se razvijala. V obrazložitvi za priznanje je zelo kratko napisano, da ste plaketo prejeli za prispevek k razvoju zamejskega športa. Kako bi utemeljil priznanje, Ce bi moral sam napisati obrazložitev? Morda ne bi pisal o prispevku k razvoju zamejskega športa, kar je seveda tudi povsem pravilna ugotovitev, temveč bi predvsem poudaril, da nam priznanje pripada zaradi naše vztrajnosti v vseh teh petindvajsetih letih našega obstoja. Poleg tega pa bi poudaril tudi naše delo med mladimi in stalno delo na teritoriju, na katerem smo prisotni. Naš prvenstveni cilj je namreč v tem, da šport približamo Cim večjemu številu mladih, ki živijo na področju, kjer delujemo. V tem smislu tudi razumem motivacijo za priznanje. Vendar, ali je v letu rekordov, srebrnega jubileja in priznanj res vse tako blešCeCe? Ce se po eni strani letos lahko veselimo velikih tekmovalnih dosežkov, dveh ekip v B2 ligi, velikega števila mladih elanov, pa je tudi dovolj razlogov za zaskrbljenost. Zaradi vseh teh do- Na svečanosti v Ljublajni so bili iz zamejstva (od leve) predstavnik ZSŠDI Livio Valenčič, Mario Šušteršič, predsednik Sloge Vojko Miot in tajnik Sloge Ivan Peterlin sežkov je finančno in organizacijsko breme za celotno društvo najhujše doslej, vse to pa na žalost sovpada tudi z najveCjo finančno krizo. Kratkoročno to lahko prizadene obe naši najbolj reprezentativni ekipi, na daljši rok pa tudi celo društvo. Mislim, da je izredno pomembno, da imajo mladi pred seboj nek cilj, neko špico, saj jih drugače zelo težko pritegneš. To špico predstavljata prva moška in prva ženska ekipa in zato bomo storili vse, da se to ne podre. Tu ne gre samp za naše društvo, temveč za precej širše projekte, kot je na primer skupna ekipa z Borom. Zaradi težav lahko na tem področju pride do zastoja, po drugi strani pa nas kriza sili v še večje združevanje in si zastojev ne smemo privoščiti. Kje vidiš izhod iz teh težav? Prepričan sem, da nam bo vsem težavam navkljub uspelo sezono speljati do konca. O perspektivah pa bomo govorili proti koncu prvenstva. V tem času naj bi se nadaljevali začeti pogovori o širšem sodelovanju v odbojki, seveda pa mora biti naš cilj tudi Cim boljši rezultat. To je namreč pogoj za nekoliko bolj vedro prihodnost. Ne moremo računati, da bi sponzorje dobili samo zato, ker smo zamejska ekipa. Tudi za sponzorje predstavlja vedno večje merilo rezultat. Ce se ob tem povrnem k Bloudkovi plaketi, moram še povedati, da za nas to pomeni dodatno injekcijo optimizma in znak, da pri naših naporih nismo tako osamljeni, kot se nam včasih zdi in da tudi širša slovenska javnost z zanimanjem sledi našemu delu. To pa je v obdobju, ko manjšina preživlja izredno hudo krizo na vseh področjih, zelo pomembno. (ig) Iz zamejstva doslej petnajst nagrajencev aodelievaniem Bloudkovih nriznani naibolišim .< ^oeju v Sloveniji. Podeljujejo se nagrade n dosedanji dobitniki iz zamejstva 1966 - plaketa SZ Bor 1983 - nagrada ZSSDI 1985-nagrada SPDT 1986 - plaketa Samo Kokorovec 1987 - nagrada Bojan Pavletič (na grade ni sprejel) 1988 - plaketa SZ Dom 1989 - plaketa Aldo Rupel 1990 - plaketa Aleksander Rudolf 1991 - plaketa Mario Maganja 1992 - plaketa Arianna Bogateč 1993 - plaketa SK Kras 1994-plaketa OK Val 1995 - plaketa Branko Lakovič 996 - plaketa SZ Sloga in Mario Šušteršič Med dobitniki Bloudkove plakete je bil leta 1984 tudi eter Brleč, ki je sicer iz Domžal, plaketo pa je dobil *'°t hener Sama Kokorovca. ZA PLAKETO JE PREDLOG PRIŠEL Z RADIA SLOVENIJE IN DŠNS Mario Šušteršič: Priznanje spodbuda za še bolj zagnano delo v športu Skupinski posnetek vseh letošnjih nagrajencev Med letošnjimi dobitniki Bloudkovih plaket iz zamejstva predstavlja Mario Šušteršič določeno izjemo. Priznanje je namreč dobil na predlog Radia Slovenije, s katerim že več kot 27 let sodeluje kot dopisnik iz zamejstva, in pa s sodelovanjem Društva športnih novinarjev Slovenije. Šušteršič (letnik 1941) je v zamejskih športnih krogih dobro znan, saj je bil med ustanovitelji Športnega združenja Bor, kjer je bil nato aktiven športnik in praktično od ustanovitve tudi odbornik v glavnem odbora z najrazličnejšimi zadolžitvami. Trenutno je tajnik Odbojkarskega društva Bor, že veC kot trideset let pa je tudi dopisnik našega dnevnika. Ob prejemu velikega priznanja smo se z njim pogovorili predvsem o njegovem sodelovanju z Radiom Slovenija. Že več kot trideset let si aktiven v zamejskem športu, ob tem pa je tvoj glavni konjiček športno novinarstvo. Kako in kdaj si zaCel? ZaCel sem kot dopisnik Primorskega dnevnika v začetku Sestedesetih let, ko sem poročal o naših tekmah. Tu bi se rad spomnil Marjana Dolgana, ki je bil moj prvi mentor in ima največ zaslug, da sem nato vztrajal kot dopisnik za različne medije. Kako pa si zaCel sodelovati z ljubljanskim radiom? Do tega je prišlo precej slučajno. Gianni Furlanic je leta 1969 študiral v Ljubljani na Visoki Soli za telesno kulturo in takrat o zamejskem Športnem dogajanju že pisal za Delo. Zvedel je, da pri Radiu Ljublja- na iščejo sodelavca za zamejstvo in predstavil me je takratnemu uredniku Stanetu Ureku, ki me je nato tudi vpeljal v radijsko poročanje. Na radiu Slovenija imaš od takrat stalno rubriko »Tržaško športno pismo.« Koliko pisem, Ce lahko tako reCem, si že poslal? Točne evidence nimam. Toda do leta 1990 je bila oddaja na sporedu vsako nedeljo, od osamosvojitve Slovenije pa sodelujem v poprečju dvakrat mesečno. Zato mislim, da je bilo teh pisem precej preko tisoč. Vendar pa moje sodelovanje ni bilo omejeno le na poročanje iz zamejstva. Za slovenski radio sem bil na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu, na smučarskem SP v Bormiu leto kasneje in vsako leto v Planici. Polege tega sem občasno priskočil na pomoč ob nastopih italijanskih športnikov in ekip v Sloveniji. Vsako leto poročam tudi o gira in dragih športnih dogodkih v Italiji, ki zanimajo tudi slovensko javnost. So imeli v Ljubljani kakšne posebne zahteve pri izbiri tematike? Pri tem sem imel povsem proste roke. Ali je takrat Slovenijo sploh zanimal zamejski šport? Začetek je bil precej težaven, saj so mnogi v Sloveniji trdili, da je zamejski šport ena sama rekreacija. Toda rezultati našega športa so dokazali, da ne gre zgolj za rekreacijo, saj smo v nekaterih športih prerasli tudi Slovenijo. Pa v Sloveniji poznajo naš šport? Informacija o našem športu v matici gotovo ni zadostna. V vseh teh leti sva stalno poročala samo dva (ob Šušteršiču še G. Furlanic za Delo, op. ur.), zato mislim, da prav podrobno Slovenci z našim športom niso seznanjeni. Slovenska javnost pa kar dobro pozna našo špico. Večina ve za Sonjo Milic, Sama Kokorovca, Arianno Bogateč in Jadran, ostalo pa je širši javnosti nekoliko manj znano. Sam sem bolj malo poročal o rezultatih in sem skušal naš šport predstavih predvsem tematsko, da bi v Sloveniji Cim bolje spoznali problematiko in organiziranost zamejskega športa. Ob tem moram tudi povedati, da so bili vsi športni uredniki na radiu Slovenija zelo dov- zetni za zamejski šport, kar mi je v veliki meri olajšalo delo. Tvoji stiki s Slovenijo pa so na splošno zelo tesni. Bil si dolga leta tudi član odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, že dolgo pa si tudi v odbora Društva športnih novinarjev Slovenije. Kako je prišlo do tega? S tem, da sem stalno sodeloval z Ljubljano, sem si ustvaril tudi dokaj širok krog znanstev v slovenskem športnem svetu. V teh letih sem si tudi stalno prizadeval, da bi v osrednjih športnih organih in raznih odborih svoje mesto dobili tudi zamejci. Ta moja trma je tudi obrodila sadove in zdaj je praktično povsod predvideno tudi mesto za predstavnika zamejstva. Sam sem bil tako tri mandatne dobe elan odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, kjer me je pred dvema letoma zamenjala Sonja Milic, katero je imenovalo ministrstvo za šolstvo in šport RS. Poleg tega pa sem tudi že precej Časa v odbora Društva športnih novinarjev Slovenije, kjer sem eden od dveh podpredsednikov. V DSNS je poleg mene včlanjenih še 14 elanov iz zamejstva. Običaj je, da predlog za Bloudkova priznanja za zamejstvo pride iz manjšinskih vrst Tebe pa je predlagala Ljubljana... Ze veC let je nepisano pravilo, da je vsako leto med dobitniki Bloudkovih priznanj tudi posameznik ali organizacija iz zamejstva. Tega predlaga ZSSDI, ki je tudi posredovalo predlog za SZ Slogo. No, letos se je prvič zgodilo, da sta v zamejstvo šli dve priznanji. Moram pove-dati, da sem ponosen, da je predlog zame prišel iz Ljubljane, in sicer z Radia Slovenija ih ob sodelovanju DSNS. Kot pripadniku slovenske manjšine v Italiji mi to izredno velike pomeni, saj to potrjuje moje prepričanje, da vsaj na športnem področju med zamejstvom in matico ni meja. To priznaje pa je zame tudi spodbuda za še bolj zagnano delo pri iskanju Se bolj tesnih vezi med zamejskim športom in športom v Sloveniji. Pogovarjal se je Rado Gruden Sveča počasi izgoreva. Notranjost spominja na staro slovensko idilo: tema v sobi, prasketanje na ognjišču, duh po starem, tišina. In sveča na mizi. Sinoči je gorela luč, danes očitno varčujejo z elektriko, pa tudi sicer daje ta sveča prostoru nekaj romantičnosti; pomirjujoče vpliva na človeka in vliva mu občutek domačnosti, da še pomisliš ne, da sediš v gostilni. Prazni, seveda; danes sem tu edini gost. In nekaj mesecev gostov tu ne bo več. Nismo v slovenski gorski vasici. Valovi, ki zunaj silovito butajo ob obalo, opozarjajo, da je tam ocean, nekaj tisoč kilometrov prostranega morja, vse do druge obale. Aine sledi mojim mislim in z menoj zre v temo, ki jo tam spodaj prekinja samo komaj zaznavna bela pena valov, ki jim skalovje onemogoča, da bi mirno nadaljevali svoj tek po gladini oceana. »Sosednja fara je Boston,« pravi Aine, pol za šalo in pol zares, zamišljeno, s pogledom uprtim v temo. Res, sosednja fara je Boston, mesto v obljubljeni deželi za desettisoče Ircev, ki so tam iskali izhod iz revščine in bede, ki sta od nekdaj kraljevali na tem robu irske deleže. Smo v Kenjju, zemljepisno in politično v Evropi, dejansko pa zelo daleč od tega, čemur pravimo Evropa. Vas, nekaj desetin razpršenih hiš, se imenuje Dun Chaoin - ime so poangležili v Dunguin. Trgovine, ki bi bila vredna tega imena, tukaj ni; časopisa ne moreš kupiti; pošto so zaprli pred leti; avtobus v prvo večje naselje, An Daigean, Din-gle po angleško, kjer sta pošta in trgovina, vozi ob petkih. Da, prav tako, ob petkih. Zjutraj odpelje domačine na nakupe, na pošto, v banko ali po drugih opravkih, popoldne jih pripelje nazaj in do naslednjega tedna stika z zunanjim svetom ni več. Tako ostajajo še sanje in pogled na ocean ter večna dilema teh ljudi: tvegati ali ne tvegati; oditi v neznano ali ostati v bedi. Tu spredaj, nekoliko južno, je An Blascaod Mor, Veliki Blasket. Najzahod-nejši otok Evrope. Nenaseljen od leta 1953. Simbol revščine. Simbol ljudske kulture irskega naroda. Simbol tega, kar Evropa ni in česar Evropa zviška svoje razvitosti ne priznava za svoje. Prav zato tudi simbol neomadeževane narave. Veliki Blasket je bil naj-zahodnejši naseljeni otok evropske celine. Pretekli čas je postal obvezen leta 1953, ko so izselili vse prebivalce. V zadnjih dveh stoletjih ni na otoku nikoli živelo več kot 200 ljudi; ko so ga izselili, jih je bilo samo še dvajset. Preživljali so se z ovčjerejo in ribolovom, njihova edina zveza z Irsko pa so bili veliki čolni: leseno ogrodje, prekrito s plat- nom in premazano s katra-mom. Kos so bili tudi visokim valovom oceana, seveda-če so bili veslači - najmanj trije so bili potrebni -dovolj močni. Do majhnega pristana v Dun Chaoinu je bilo treba veslati dobre pol ure, ob razburkanem morju tudi uro ali več, ob visokih valovih in močnem vetru pa je bila zveza prekinjena. Na otoku storitev ni bilo; nobene trgovine, nič pošte, elektrike in telefona, voda pa samo iz vodnjaka. Imeli so šolo, vendar so bile težave z učitelji: nihče se ni hotel tja preseliti. Se največji problem pa je bil zdravnik: v primeru bolezni so morali svojci s čolnom do Dun Chaoina, nato pa peš kakih 15 kilometrov v An Daingean po zdravnika. V najboljšem primeru je to trajalo nekaj ur, seveda če vreme ni nagajalo. Včasih, kadar je pihal močan veter, ki je na otoku tako silovit,, da domačini celo teden dni niso mogli skozi hišna vrata, pa je bilo tudi to zelo težko. Prav to je bil glavni razlog za izselitev prebivalstva. Leta 1952 je bila namreč zima zelo ostra; ne zaradi mraza, ki na zahodni irski obali zaradi Zalivskega toka nikoli ne pritisne, ampak zaradi vetra. V vasi je zbolel mladenič, vendar celih 20 dni domačini niso mogli s čolnom do obale, da bi poklicali zdravnika. Tisti slabi trije kilometri morja so postali nepremostljiva ovira. Mladenič je tako umrl. To je bil zadnji pogreb na Velikem Blaske-tu: oblasti so se odločile za evakuacijo in v nekaj tednih na otoku ni bilo več prebivalcev. Vsaka družina je prejela hišico in nekaj zemlje v Dun Chaoinu in okolici, razšla se je neka skupnost in izginilo je tudi kulturno bogastvo, ki ga je ta skupnost predstavljala za irski jezik. Sedaj Veliki Blasket sameva; le poleti ga obišče peščica turistov, ki si radovedno ogledujejo razpadajoče hiše in zaraščene poti. Na veliki zahodni plaži pa samevajo tjuljni, od nekdaj priljubljeni prebivalci Velikega Blasketa, pa tudi nujni za preživetje: njihovo meso in njihove kože so bili dragocen vir preživetja domačinov. Danes jih nihče ne ogroža več in peščena plaža je samo njihov dom. Se vedno buljim v temo in glavo mi polnijo misli na Veliki Blasket in njegove nekdanje prebivalce. K Aine sem prišel, da bi izvedel za njeno zgodbo. Sinoči je bilo tu prehrupno, preveč nas je bilo, pa tudi ona je bila prezaposlena z gostilno: ona v kuhinji, njen mož Michael pa je stregel. Hrana je bila revna, a zelo okusna. Fižol, krompir, ovčje meso, domač kruh, pa še vino. Francosko buteljčno vino, kot tujek, znak prodora potrošniške civilizacije v to naravno okolje. Tudi danes mi ponudi LET TE RS FR O M vino. »Ne, hvala,« vljudno odklonim: vino je drago in nočem, da bi zaradi mene odpirala buteljko. Tako mi postreže s čajem, ki se v tem hladnem večeru kar prileže, in začne pripovedovati svojo zgodbo. Začelo se je pred 25 leti. Takrat je bila komaj omožena in Michael je bil brezposeln. Živela sta v Kildaru, mestu v srednji Irski, kjer ni bilo prostih učiteljskih mest. V tistem času so oblasti žaprle šolo v Dun Chaoinu. Sklep je sodil v okvir racionalizacije .šol, poleg tega sta prav takrat odšla oba učitelja v pokoj. Sklenili so, da bodo vseh 70 otrok vozili v sosednjo vas z avtobusom v šolo. Ta je bila velika in lepa, zato bo pouk uspešnejši, so dejali. Domačini pa se niso vdali; le peščica jih je bila pripravljena pristati na vladni diktat, večina pa je zahtevala ohranitev šole. Krčevito se je oprijela te zahteve, kajti šola je bila takrat za Dun Chaoin edini znak civilizacije, edini stik z omikanim svetom, skoraj odrešenje. Krajevne oblasti so tej zahtevi nasprotovale. »Le kdo mislijo, da so,« so zaničljivo govorili na občini in vztrajali pri zaprtju šole. Na krajevni ravni vprašanja ni bilo mogoče rešiti in tako je postala šola v Dun Chaoinu nacionalni problem. Po vsej Irski se je začel val protestov in celo v Dublinu so prirejali koncerte, na katerih so zbirali sredstva za ohranitev šole. »Blasket je zelo pomemben za irsko kulturo in to ime je spodbudilo tako množično mobilizacijo, kakršne ni pričakoval nihče,« pravi Aine in ob spominu se ji orosijo oči. Odbor za ohranitev šole je takrat razpisal natečaj za učitelja. Michael pa se je prav v tistem času odpravljal v Nemčijo, učit angleščine. Ta razpis je bil zanj velik izziv: imel je možnost izbire med odhodom v tujino, v neznano, vendar visoko civilizirano okolje, v mestni vrvež z vsem, kar tako življenje prinaša, in med potjo v samoto, na obrobje, v mir, vendar brez udobnosti, ki bi jih lahko terjal od življenja. Izbral je drugo možnost. Prijavil se je in zaradi odličnega znanja irščine je’ zmagal na natečaju. »S tem pa so se težave šele začele,« pravi Aine. Mesto učitelja ni bilo plačano; odškodnina, ki jo je Michael prejemal je bila manjša od polovične učiteljske plače, poleg tega pa ni jamčila nobenega socialnega zavarovanja. »Preživela sva zelo težko obdobje: dve leti in devet mesecev sva živela v teh pogojih. Potem so se stvari iz- boljšale...« Zgodilo se je nekaj običajnega: volitve in sprememba vlade. Fianno fail, konservativna stranka, je izgubila na volitvah in oblast je prevzela koalicija, ki so jo sestavljali kmečka stranka Finn Gael in laburisti. Novi minister za šolstvo je bil med tistimi, ki so že tri leta vodili kampanjo za ohranitev šole in seveda je držal besedo. Dun Chaoin je tako ohranil svojo šolo. Sedaj jo obiskuje 25 otrok in Michael je še vedno učitelj. Z ženo Aine je tudi odprl gostilno, Aine pa se poleg tega še ukvarja z domačo obrtjo. Tako se preživljata, brez razkošja, vendar brez pomanjkanja. Tri otroke imata. Sedaj so že odrasli in iskali bodo zaposlitev. To > pa je že novo poglavje; v Dun Chaoinu zaposlitve ni. Dun Chaoin je v zadnjih desetletjih doživel tudi kratko obdobje vzpona in izobilja. To je bilo ob koncu šestdesetih let, ko so 7 tem kraju snemali filnn Ryanova hči. V vas se je naselilo nekaj sto igralcev, statistov, tehnikov in drugih članov snemalnih ekip-Vsaka hiša se je spremenila v gostilno, vsaka spalnica v hotelsko sobo. Denar je pritekal kar v potokih in takrat so številni domačini popravili hiše, kjer danes ponujajo turistom tradicionalni BGrB, Bed and break-fast, pa tudi večerjo ti skuhajo, če se pravočasno zmeniš z gospodinjo. Vendar je bilo bogastvo kratkotrajno; prineslo je sicer asfaltirano cesto, za seboj pa ni pustilo nič drugegu. Oziroma, pustilo je val prometa po tej ozki cesti, ki se vije vzdolž obale, in še sedaj prihajajo sem turiste »Prihajajo, pa se niti ne ustavijo. Poleti sem v enem dnevu naštela tudi 70 velikih avtobusov,« potoži Aine. In kar mislim si, koliko hrupa povzročijo avtobusi v tem paradižu, kakšen tujek je to v okolju, kjer sta butanje valov m vreščanje galebov edin0 zvoka. Avtobus pripelje po ozki.cesti ob severni oba i polotoka, pelje do rta, kjer se ustavi, potniki izstopi]0’ vodič jim pove, da je on stran luže »sosednjo žU pnija Boston«, sledi fot° grofija na n a j zah od n e j šen evropskem rtu, nato p spet v avtobus in po južn^ obali nazaj. Smer je °^n'eAn na, kajti na tej cesti se dv avtobusa ne moreta sreča ■ To pa je tudi glavnino rizma. , Potem je tu še irski »kulturni« turizem. Ti kraJ predstavljajo nekak svetišče irskega jezika kulture. Veliki Blasket F namreč domovina irs pisateljev, onih, ki so PJS v irščini. Kajti »veliki,(< s . tovno znani irski pisatelj večni dilemi so pisali v angleščini: Joy-ce, Yeats, Beckett, Shaw... Irski jezik je bil tako majhen in tako nebogljen, Pa tudi mlada irska država, ki je nastala Sele v začetku lega stoletja, ni imela dovolj moči, da bi uveljavila irscino kot svoj nacionalni jezik. Tako je Se danes angleščina pogovorni jezik, irscina fe sicer uradni jezik, vendar pa nekakšna govorna poslastica za redke izbrance. Pogovorni jezik je ostala samo na zahodu, na Polotokih Connemari in Kerryju, prav tam, kjer smo sedaj. Tu jo Se vsi govorijo in tu je zibelka slovstva v irskem jeziku. Pisatelji, ki so tu živeli, so bili v glavnem samouki. Nekateri so bili celo nepismeni in so njihove pripovedi zapisali drugi. Prvi podatki o teh piscih segajo v sredo prejšnjega stoletja, zadnji v čas po drugi svetovni vojni, tik pred evakuacijo otoka. Imena so mi povsem neznana, tudi izgovarjati jih ne znam. Sele Počasi razumem, da Ni Shuilleabhdin ustreza Priimku, ki ga Angleži pišejo 0’Sullivan, pa da Pd-braig ustreza imenu, ki ga sicer poznamo kot Patrick. Ti pisatelji so napisali obilico knjig in skoraj vse so prevedene v angleščino, nekatere pa tudi v druge jezike. Pišejo o teh lepih krajih, o morju in o vetru, o tjuljnih in o ovcah, o življenju. Pišejo z občutkom, vrednim najglobljega misleca. V rokah imam eno teh knjig. Drobno knjižico, dnevnik Eibhlis Ni Shuil-leabhdin z naslovom Pisma z Velikega Blasketa, zapisan v času od leta 1931 do leta 1942, ko se je pisateljica izselila. Bila je učiteljica, in, ko je zapustila otok, so zadnji trije učenci ostali sami, »igrali so se z zajčki«. V tem dnevniku je mnogo morja in mesečine, mnogo narave in res ogromno mi-ru- Vojna ni načela tega obrobnega dela Evrope, grozot tu ni bilo in ljudje zanje niso vedeli. Njihova glavna skrb je bila, da zaradi razburkanega morja na veliko noč niso mogli k masi in da župnik ni mogel na otok, da bi blagoslovil domove. Kako daleč je bila okrvavljena Evropa z bojišči in koncentracijskimi taborišči, kako daleč svet, kako daleč »sosednja fara Boston«! Le dejstvo, da žu-Pnik ni mogel na otok, je bilo vredno posebne strani v dnevniku... Ta »kulturni turizem« sestavljajo povečini Irci. To »mo bogati ljudje, so uči-tel)i> profesorji in intelek- balci, ki poleti preživijo teden ali dva v teh domačih gostilnicah, podnevi se sprehajajo, kdaj pa kdaj zaidejo na plažo, uživajo naravo in seznanjajo svoje g Sr 1» Or otroke z irsko zgodovino in z ljudskim izročilom. V teh gostilnicah gostu ponudijo tudi knjigo, seveda knjigo domačega pisatelja, v iršči-ni ali v angleškem prevodu. Tu ni časopisov, televizor je redkokdaj prižgan, otroci se igrajo na travnikih, le v največji gostilni, kjer imajo tudi bilijard, je nekaj življenja, ki spominja na sodobnost. No, kakorkoli že, v juliju in v avgustu je tu kar živahno. Aine pravi, da je takrat gostilna polna in to je v bistvu ves dodatni zaslužek. Gostje tudi kupujejo njene obrtne izdelke, predvsem pletenine, v vasi pa je še obrtna delavnica, v kateri izdelujejo lončene predmete; značilne so visoke in ozke skodelice kave, ki pa so na vrhu zelo Široke. Ko jih prvič približaš ustom, moraS paziti, da se ti kava ali čaj ne pocedi po bradi; potem se nanje privadiš. V tej obrtni delavnici je zaposlenih 40 ljudi, kajti skodelice so zelo značilne in jih prodajajo povsod po Irski. To pa je tudi edina »industrijska« dejavnost na polotoku. Da, seveda, tu je še kulturni center. Lepa, velika, nova struktura na položni površini, ki se spušča proti oceanu. Ko jo pogledaš od daleč, misliš, da gre za vojašnico: veliko in nizko poslopje temnozelene barve je res podobno vojaškemu objektu. Ko pa ga obkrožiš in ga pogledaš z morske strani, ti postane jasna njegova namembnost: steklena stena se odpira proti zahodu in od tu je pogled Edina zveza z Irsko so bili veliki čolni: leseno ogrodje, prekrito s platnom in premazano s katramom na Veliki Blasket res enkraten. Kulturni center je bil zgrajen v okviru programa vrednotenja irske dediščine. Ko so domačinom predstavili idejo, so bili vsi navdušeni. Potem se je navdušenje začelo krhati, kajti domačini so ocenili, da ne gre za strukturo, ki bi bila namenjena njim, ampak za objekt za množični turizem, ki kraju ne bi zagotovil ne kulturnega vrednotenja in ne zaposlitvene ravni. Tako je nastal odbor za boj proti kulturnemu centru in duša tega odbora je bila prav Aine. »Najprej so nam obljubljali 80 delovnih mest, nato so število zmanjšali na 40, nekaj mesecev kasneje na 17, končno na 11, in sedaj je v centru samo eno delovno mesto,« pravi Aine. Popravim jo, kajti v centru sem le videl nekaj življenja: trgovinico s knjigami in spominki, pa tudi restavracijo, v kateri smo bili hitro postreženi in kjer je bila hrana res okusna. »No, morda sta dva zaposlena, vsi ostali so 'part time'«, se popravi Aine, na mojo pripombo, da je tudi delna zaposlitev vendarle dobrodošla, pa le skomigne z rameni. Očitno ni prebolela dejstva, da so v tem primeru oblasti povozile domačine, ali pa jo moti, da je restavracija v kulturnem centru odžrla gostilnam še tisto malo zaslužka, na katerega so lahko prej računali tudi izven sezone. Kakorkoli že, center je vendarle pomemben, saj v njem spoznaš Veliki Blasket, njegovo tradicijo in kulturo. Vse je prikazano nazorno, nevsiljivo, vendar tako, da se tudi površnemu obiskovalcu vtisne v spomin. Saj končno skozi okno vidiš otok pred seboj in si lahko predstavljaš, kako je tisto, kar vidiš v muzeju, izglodalo tam čez, ko je bilo tam še nekaj življenja. Aine je drugačnega mnenja in nočem je gnjaviti s svojimi pomisleki. Za Dun Chaoin je žrtvovala svoja najlepša leta, odpovedala se je udobnosti življenja v mestu in boljšemu zaslužku, da je tu našla svoj mir. Nočem ji ga kaliti, nočem ji vzbujati dvomov ali izzivati njenih čustev, saj sem, konec koncev, slišal njeno zgodbo. ^Zato sem tudi prišel sem. Sveča je medtem izgorela. Aine je vstala, odprla predal, vzela novo svečo in jo prižgala. Cas je, da se poslovim. Zunaj je tema kot v rogu; o kaki javni razsvetljavi ni govora, le tu pa tam seva nekaj svetlobe skozi okna redkih hiš. Do hiše, v kateri prenočujem, se seveda vračam peš. Ne morem reči, da pred seboj vidim cesto; le slutim jo in po asfaltu hodim s hitrim korakom. Valovi ob moji desni divje butajo ob steno, veter žvižga med hišami. Tu se končuje Evropa, tam čez se začenja, Amerika, vendar se počutim na robu, ne na prehodu. Tam spodaj, ob obali, je velika jama. O njej govori stara irska legenda. Tu je nekoč živela lepa princesa. Tuji princ jo je hotel za ženo, oče pa mu je ni hotel dati. Dogovorila sta se, da bosta z bojem rešila ta spor, princeso pa sta medtem zaprla v jamo, da bi se ji med bitko ne pripetilo kaj hudega. Začela se je bitka, bila je krvava, ko se je končala, se je zmagovalec (ne spominjam se, ali je bil. to oče ali zaročenec) podal po princeso in je z grozo ugotovil, da je medtem plima zalila jamo in lepa princesa je utonila. Pripoved, ki ne pušča nobenega upanja. Konec koncev vsebuje zgodba o Ryanovi hčeri, ki se, čeprav osramočena, vendarle z možem odpelje novemu življenju naproti, več optimizma. Staro in novo. Nekoč je bila vdanost v usodo neizbežna, potem je skozi vrata posijal žarek upanja. Kdor mu je sledil, je odšel iz bede, vendar je moral tudi zapustiti domači kraj in oditi v neznano, kjer ne bo več butanja valov in vreščanja galebov. Ce ostane doma bo hrepenel za vsem, česar tu ni; če odide, ga bo strlo domotožje. To pa je bila in je še večna dilema slehernega mladega človeka na tem robu zemlje, na obrobju Evrope. Bojan Brezigar Ilustracije iz knjige: Muiris Mac Conghail The Blaskets, people and literature Country house, Dublin 1987 16 Nedelja, 1. decembra 1996 NEDELJSKE TEME Glasbene skupine manjšin v Evropi Pred kratkim je pri bruseljskem informacijskem centru Evropskega urada za manj razširjene jezike izšel tretji del podatkovne zbirke o kulturnih dejavnosti v manjšinskih jezikih evropske unije, ki pokriva dejavnosti glasbenih skupin. Gre za del obširnega pilotskega programa, znotraj katerega je bilo Ze obdelanih nekaj tem kulturnega delovanja manjšinskih skupnosti, točneje gledališko dejavnost (prvi del te podatkovne zbirke so objavili leta 1993, dopolnjena izdaja pa je izšla leto kasneje) ter dokumentacijske centre kulturnih dejavnosti (1994). Tudi tretji del te zbirke predstavlja na zelo pregleden naCin podatake številnih manjšinskih glasbenih stvarnosti, in to v angleščini in francoščini. Seznam je urejen ne na podlagi državne pripadnosti posameznih skupin, a na osnovi uporabljenih jezikov s strani posameznih glasbenih skupin, zato nekatere izvajalce lahko zasledimo večkrat v različnih "jezikovnih” poglavjih. Med številnimi sodelavci te knjige urednik VVolfgang Jenniges navaja tudi dva zamejska Slovenca iz Italije, in sicer Bojana Brezigarja in Damiano Ota. Popotovanje v glasbeni svet manjšin se prične s predstavitvijo albanskega jezika. Pod to kategorijo lahko zasledimo le rock skupino Marriti Band iz S. Sofie d’ Epiro pri Cosenzi, ki se je ljubiteljem italijanske lahke glasbe predstavila tudi na znanem festivalu Arezzo Wave prav z lastnimi kompozicijami tako v albanskem in italijanskem jeziku, v opisu skupine pa lahko zasledimo tudi podatek, da pojejo tudi v indijanskem jeziku Sioux Dakota! Asturijski jezik glasbeno zastopajo poleg ene rock predvsem folklorne glasbene skupine. To razmerje velja tudi za večino drugih manjšinskih jezikov. Mednarodno najbolj uveljavljen bretonski glasbenik Alan Stivell, ki je v sedemdesetih letih uspešno združil zvoke keltske harfe z glasbili rockovske zasedbe, se pojavlja tako v bretonskem kot v gael-skem in valizanskem odseku, saj popularizira s sodobnim glasbenim pristopom vse omenjene keltske jezike, prav tako pa lahko med bretonskimi skupinami lahko zasledimo valižansko skupino Bob Delyn A’R Ebillion, kornvelsko zasedbo Ros Keltek in luksemburško Eurocantico (ki poje tudi v katalonšcini, valižanšCini, nemščini, baskovšCini, fri-zijšCini, furlanšCini, gaelšCini, iršCini, galicijšCini, luksem-buršCini in flamščini!). Katalonsko glasbeno kulturo razvijajo poleg v španski Kataloniji tudi v Franciji, Andorri in v sardinskem Algheru. Med katalonskimi glasbenimi skupinami lahko zasledimo skupino Acordionistes del Pireneu (Pirenejske harmonikaše), ki pa imajo svoj sedež v obmorski Barceloni, skupino Galic iz Alghera, ki se ukvarja z zmesjo progresivne in etnične glasbe, medtem ko sta težišči skoraj istoimenskega glasbeno-kultur-nega društva Galic tradicionalna katalonska in sardinska glasba, katalonsko zvezo glasbenih šol, ki združuje 30 različnih glasbenih šol, v katerih deluje 200 pevcev in 1500 glasbenikov, zbor Stupendams iz Barcelone pa goji poleg katalonskih pesmi tudi srbohrvaške. Korzičani se sami bavijo z ohranjanjem lastne glasbene tradicije, korziške skupine pa poslušajo celo v Kanadi, Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu. Valižanska rock scena je trenutno ena najpopularnejših glasbenih sredin Združenega kraljestva. Večina valižanskih rock skupin se na začetku predstavlja prav s produkcijo v valizanskem jeziku, saj imajo za lastno promocijo na razpolago med drugim tudi festival Eistedfodd, ki omogoCa tako nastop pred številno publiko in tudi potrebno medijsko pokrivanje dogodka. Sicer pa se veliko skupin bavi s tradicionalno valižansko glasbo in imajo številne oboževalce ne samo v domačih logih, ampak tudi med tujimi ljubitelji kelt- ske glasbe. Danci v Nemčiji razvijajo ob pihalni'godbi tudi tradicionalno in versko petje, s katerim se bavijo tudi številne nemške manjšine tako v Italiji, Belgiji, Danski, Franciji in Luksemburgu. Med nemškogo-voreCimi skupnosti lahko zasledimo tudi Cimbre v Italiji (Polifonica parrocchiale cim-bra iz Luserne pri Trentu ter pevca Pierangela Tamiozza iz Caldogna pri Vicenzi) in govorce luksemburškega "letze-buergescha”. Baskovski govorci živijo tako v Franciji kot v ©paniji, zato so naštete glasbene skupine izraz obeh baskovskih kulturnih središč. Poleg številnih folklornih skupin in zborov lahko zasledimo pri Baskih tudi nekaj rock skupin, med katerimi velja omeniti skupino Ne-gu Gorriak, ki pogosto nastopajo tudi v tujini. Frankopro-vansalska manjšina v Italiji je v podatkovni bazi zastopana s tremi skupinami (Lou Tinta-maro de Cogne, Orchestra da Camera di Aosta in Orchestre d’ Harmonie du Val d’Aoste), ki se bavijo predvsem s klasično in tradicionalno glasbo, kar je tudi značilno za Frizijce v Nemčiji, medtem ko se Frizijci na Nizozemskem ogrevajo tudi za blues, pop, funk in punk. Furlansko glasbeno stvarnost zastopata le dve "avtohtoni” skupini (Corale Caminese iz Camina al Tagliamento ter Goro de "La Biele Compagnie” iz Pocenie) ter poliglotska luksemburška Eurocantica, kar pa še zdaleč ne predstavlja celotne glasbene stvarnosti v furlanskem jeziku, v katerem se izražajo tudi nekatere rock skupine. Tudi v irskem poglavju se predstavljajo predvsem skupine, ki gojijo tradicionalne glasbene zvrsti, kar je mogoče opaziti tudi pri galicijskih in grških skupinah. Ustvarjanje v hrvaškem jeziku zaobjema predvsem gradiščanske skupine iz Avstrije, ki pokrivajo tako rock s skupino Bruji in folklorne zvrsti, ki jih gojijo tudi Bakovski (to so elane Hrvaškega akademskega kluba) Tamburaši na Dunaju, omeniti pa velja tudi skupino Hrvatov iz Moliseja Maja. Med skupinami, ki gojijo hrvaško glasbeno tradicijo se je znašel tudi MPZ "Valentin Vodnik” iz Doline, ki se seveda pojavlja v bazi podatkov tudi med slovenskimi glasbenimi skupinami. Korn- velški jezik sodi med manj razširjenimi manjšinjskimi jeziki v Evropi, kljub temu pa se kar sedem glasbenih skupin bavi z glasbo v tem jeziku. Prav tako presenetljiv je tudi podatek, da se alpski Ladinci skupin Frak in Le lingue morte bavijo s karaibskimi ritmi reggae glasbe, funka, rapa, sicer pa je večina ladinskih skupin pristašev glasbene tradicije. V luksemburškem "letzenbuerge-schu” se glasbeno udejstvujejo • tako skupine, ki gojijo tradicionalno folklorno glasbo, skupina Tutti Futti, ki deluje v Franciji, pa poleg omenjenega jezika uporablja tudi jezike številnih drugih jezikovnih skupnosti, ki živijo v okolici mesta Thionville. Flamska skupnost v Franciji se v podatkovni zbirki podatkov predstavlja s tradicionalnimi zasedbami, ki so tudi ogrodje okcitanskemu in valonskemu glasbenemu ustvarjanju. Romsko glasbo zastopajo tri skupine in sicer Alexian Group Santina Spinel-lija iz Lanciana pri Chietiju, Erik Marchand et le Taraf de Caransebes (ki združuje bretonsko in romsko glasbo) ter skupino avstrijskih Romov S amer Band. Med sardinskimi skupinami lahko zasledimo poleg skupine Tazenda, ki je zaslovela s svojo originalno "zmesjo sardinske muzikalnosti in jezika ter rock glasbe, še nekaj skupin, ki definira lastno glasbo kot "ethnic progressive”, "ethno jazz” in "vvorld mušic”. Tudi lužiški Srbi so v podatkovni zbirki malo zastopani, saj lahko zasledimo le podatke dveh rock skupin. P°' glavje, posvečeno slovenskemu jeziku, izčrpno predstavlja zborovsko dejavnost na Tržaškem in Goriškem delujočih 43 zborov in Zveze cerkvenih pevskih zborov, preko katere je mogoče kontak-tirati še drugih 42 zborov. Presenetljivo je dejstvo, da ni v seznamu prisotna glasbena dejavnost Slovencev na Koroškem. Seznam glasbenih skupin zaključuje pregled glasbenin skupin, ki se bavijo z glasbo v finšCini, švedščini in yiddish. Iz omenjenega pregleda lahko, kljub določenim p0' mankljivostim, ki bodo seveda podlaga za novo, dopolnjen0 izdajo, razberemo bogato m raznoliko glasbeno ponudbo evropskih manjšin znotraj Evropske Unije. Manjšinski jezik se v glasbeni produkciji te skupin zrcali ne glede na izbrano zvrst, vsekakor pa J® večina manjšinskih stvarnos i še vedno moCno povezana 6 tradicionalnimi oblikami gla sbenega poustvarjanja, kot so npr. pevski zbori, zlasti ke ima takovrstno delovanje ne samo važno vlogo pri 0 ranjanju glasbene tradicije’ ampak odigra nepogreSljlV ^ funkcijo na področju sociahza cije in združevanja pripa nikov manjšinske skupnosti- Peter RustJ8 S trebuham za kruhan od duoma do čarnega pakla« Konec junija 1946 sta Kalija in Belgija podpisali protokol o premogu, Ki je neposredno zanihal skoraj 5 tisoč Slovencev iz Nadiskih in Terskih dolin, Rezije in z idrijskega območja. Gre v bistvu za sklep, da bo Italija - v smislu protivrednosti zaradi poraba v vojni - zagotovila belgijskim premogovnikom 50 tisoč svojih delavcev. V zameno pa bo dobila določeno vsoto Premoga in sicer 2.500 ton premoga na mesec, Pod pogojem da bodo jtalijanski rudarji v jstem Časovnem obdobju ‘zkopali 1.750.000 ton Črnega zlata. , Odveč je podčrtati, da je takratno italijansko državno vodstvo na "kozi teh ljudi sklepalo gospodarske posle z Belgijo v Prepričanju, da bo tak-sna sirokosrcnost zagotovila Italiji pozitivni ioiidž v Evropi. V belgijskih rovih so ji ljudje zboleli in malokdo izmed njih je zdrsal celo delovno dobo. ',eliko jih je zbolelo že P° prvih letih dela: na-Padla jih je silikoza, ve-Kko pa jih je tudi podle-§t° poškodbam v številnih nesrečah in eksplo-2ijah pod tujo belgijsko Zemljo. O tem pričajo podatki. Med letom 1946 in 1963 ie v belgijskih premogo- vnikih izgubilo življenje 2.417 delavcev, od teh je bilo 867 Italijanov (tudi Benečanov). Najhujsa nesreča se je pripetila 8. avgusta leta 1956 v Mar-cinellesu, kjer je v globini 975 metrov umrlo 262 oseb, od teh je bilo Italijanov 136. Med njimi tudi Benečan, Giuseppe Matteucig iz Gorenjega Tarbija. Podlegel je poškodbam, ki jih je zado-bil v reševalni akciji, ko je iz globine pomagal izvleci ranjence in trupla umrlih kolegov. Življenje v Črnem peklu je bilo neznosno in nečloveško. V rovih so delali 8 ur, brez primerne prehrane in trenutka za počitek. Sendviče so skrivali v malih pločevinkah in jih obesili pod strop, da bi jih podgane ne pojedle. Tisti Benečani, ki so se vrnili iz belgijskih rudarskih centrov (Campi-ne, Centre, Borinage, Charleroi in Liege) vedo povedati, kaj vse so prestali in kasno je bilo tamkajšnje življenje. Vse pa so prestali samo zaradi prepričanja, da bo pekla vendar konec in da se bodo vrnili v domače kraje, med svoje. Ko so zbrali dovolj denarja, so zapustili Črne rove, da bi si v domačem kraju ustvarili družino in si zgradili hišo. Nekaterim je to uspelo, drugim ne, saj jih je pljučna bolezen tako zdelala, da so postali stoodstoni invalidi, veC jih je tudi umrlo. »S posvetom in razstavo želimo tukajšnji stvarnosti prikazati del beneške zgodovine; tiste, ki so jo ustvarili naši oCetje in dedje v belgijskih podzemeljskih globinah«, je povedal Ren-zo Mattelig, ravnatelj Zveze Slovencev po svetu, ki je dala pobudo za mednarodni posvet z naslovom »S trebuhan za kruhan - od duoma do Čarnega pakla«. »S sobotno manifestacijo, ki se uokvirja v 50-letnico podpisa pogodbe med Italijo in Belgijo, se želimo oddolžiti našim “minatorjem”. Sicer je to le del cilja, ki smo si ga zastavili. Ob zahvali in spoštljivem spominu tistih, ki jih ni veC med nami, želimo prikazati mlajšim generacijam, kakšno je bilo življenje teh ljudi, beneških emigrantov. V ta namen smo pripravili obsežno razstavo, ki jo bomo ponudili vsem šolam iz naše dežele. Ne smemo namreč pozabiti, da ti ljudje, ko so se iz belgijskega Črnega pekla vrnili v Benečijo, so predstavljali osnovo za naše narodnostno prebujenje. Takrat so se zaceli organizirati prvi prazniki sv. Barbare, zavetnice radarjev, rasla je dejavnost kulturnega društva Ivana Trinka, začela se je Kamenica. In prav naši “minatorji" so bili zaradi ekonomske gotovosti manj ranljivi in podvrženi ustrahovalnim napadom močnih in organiziranih protislovenskih krogov,in so stali v prvi vrsti pri vseh slovenskih pobudah. Čeravno so znali bojše vihteti s krampom kot s peresom, so dali velik prispevek k skupni stvari in tega ne smemo nikoli pozabiti.« Iz teh krajev je v Belgijo odšlo kakih 5.000 delavcev. Koliko pa se jih je vrnilo nazaj? »Točnih podatkov ni. Lahko rečemo, da se je za vrnitev v domače kraje odločilo kakih 60 odstotkov, to se pravi 3000 oseb. Tisti, ki so ostali v Belgiji, pa so se organizirali v krožke in sodelujejo z našo zvezo, v katero je včlanjenih 400 družin beneških rudarjev. Seveda so še dragi, ki niso včlanjeni, so pa iz naših krajev. Ob tem bi dodal, da so številni rudarji, ki so se vrnili v Benečijo, odločilno prispevali, da je naša izseljeniška organizacija rasla in se organizacijsko urtrdila.« Slovenska izseljeniška stvarnost pa bo prišla do izraza tudi na rednem kongresu Zveze Slovencev po svetu, ki bo v ponedeljek, 9. decembra v Podbonescu. Na njem bodo sodelovali predstavniki zveze iz Kanade, Južne Amerike in Avstralije, številčnejše pa bo zastopstvo emigrantov iz Evrope. Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije (danes Zveza Slovencev po svetu) so ustanovili leta 1968 v švicarskem mestu Orbe. V statutu novosutano-vljenega društva so zapisali, da je namen društva združevati izslejence slovenske narodnostne skupnosti iz Terskih, Nadiških, Rezijanske in Kanalske doline in pospešiti med njimi social-no-ekonomske in kulturne študije za globlje poznavanje problematike omenjenih dolin. Rudi Pavšič Na fotografijah:zgoraj desno barake, v katerih so živeli beneški rudarji v Belgiji in rudnik v Marcinelli: levo spodaj pa plakat ob 50-let-nici podpisa pogodbe med Italijo in Belgijo in skupina beneških rudarjev v belgijskem Hautrageju G. Floreancig, deset let garanja v premogovniku Med številnimi Benečani, ki so prestali nečloveške pogoje v belgijskih premogovnikih, je tudi Giuseppe Floreancig. »Odšli smo z enim samim ciljem: zbrati dovolj denarja, da bi se lahko vrnili v svoje domače kraje. Izredno težke razmere v rudniku, nas niso strašile. Vedeli smo, da je to edina rešitev, ki smo jo imeli, da se preživimo in da preživimo družino. Zame je trenutek odhoda v Belgijo prišel leta 1948, ko sem dopolnil 18 let. Zapustil sem rojstni KlodiC. Z vlakom sem iz Vidma prišel v Milan, od tu pa smo se napotili v Belgijo. Nastavili so nas v neko klet, v manjši temni sobi nas je bilo osem. V teh prostorih sem preživel celih sedem let. Sreča je bila, da sem se poročil in da mi je po zakonu pripadlo manjše stanovanje, kjer so bili pogoji boljši in bližji človeškemu dostojanstvu: Leta 1958 sem se odločil, da se vrnem v domači kraj. Bil sem še mlad in niti na mi-slel mi ni prišlo, da me je destletno garanje v premogovniku toliko zdelalo in da bom postal invalid. O silikozi, ki je uničila moja pljuča, sem zvedel nekaj mesecev po prihodu v Benečijo, med zdravniškim pregledom. Na pomoč mi je prišel Izidor Predan, ki je poskrbel, da sem kot invalid dobil določeno odškodnino in kasnejšo invalidnino. Z družino smo se namestili v kraju Moi-maccu, v bližini naših dolin. V Benečiji takrat ni bilo nikakršne možnosti za zaposlitev, tudi organiziranost naše narodnostne skupnosti je bila le v povoju, kljub veliki volji in nesebičnosti oseb, kot je bil Izidor Predan-Doric. Skupaj z njim smo organizirali prva srečanja ob sv. Barbari, zavetnici rudarjev, prirejali smo izlete v Slovenijo in podobne pobude. Okoli nas se je zbirala vse večja skupina ljudi, ki so ob socialni spoznavali tudi narodnostno problematiko Benečije. Nastal je prvi Dan emigranta, ki smo ga organizirali v manjši dvorani. Kasneje smo v Švici ustanovili Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Problematika naših ljudi, ki so zapuščali domaCe kraje za delo v tujini, je dobivala vse trdnejše okvire in o njej smo zaceli organizirano razpravljati in se soočati. Povedati sicer velja, da naše prizadevanje ni bilo vedno razumljeno in spoštovano v širšem manjšinskem kontekstu.« (r.p.) Slovenci po svetu Centrale Chretienne Inas-Cisl Čedad: cerkev sv. Frančiška Sobota, 7. decembra ob 15. uri Mednarodni posvet S trebuhan za kruhan Od duoma do čarnega pakla Referati: Adriano Martinig, Slovenci po svetu Carlo Biffi, vsedržavni predsednik patronata Inas-Cisl Italo Rodomonti, glavni tajnik CSC (Belgije) Odprtje fotografske razstave Nedelja, 8. decembra -11.00: sv. maša v farni cerkvi v Spe-tru in položitev venca k spomeniku rudarja -14.00: Gagliano (Čedad) družabno srečanje Od Kopra sukna mokra Čas, ko so se zo lepote in probleme morja začeli zanimati tudi slovenski pisatelji Trst se je z relativno hitrimi koraki razvil v publicistično središče (zlasti t. i. socialističnega tiska) že v 90-tih letih minulega stoletja. V tem obdobju so imeli slovenski bralci na voljo vrsto časopisov, med katerimi se je uveljavilo tudi precej strokovnih glasil. V Trstu je pognal korenine prvi list socialnodemokratske stranke Delavski list (1890-91), ki v Ljubljani tedaj ni smel iziti. Delavski list je v svoji predzadnji številki podaljšal naslov v Delavski lik zora, kar potrjujejo podatki iz protokolov in uradnih aktov pobcijske direkcije v Trstu. Številne zaplembe tega neohranjenega lista pa potrjujejo tudi tukajšnjo težavnost njegovega izhajanja. Precej odmeven pri bralcih je bil Slovanski svet, ki ga je lastnik in izdajatelj Fran Podgornik leta 1891 prenesel iz Ljubljane v Trst. Ta slavjanofilsko usmerjeni polmesečnik oziroma tednik je imel veliko bralcev v poznejšem ljubljanskem (1888 - 1891) in dunajskem obdobju (1895 - 1899). Kot zanimivost velja omeniti, da je Podgornik večinoma sam pisal uvodne politične članke. Povrhu je vrsto let polemiziral z Rimskim katolikom zaradi staroslovenskega bogoslužja, prinašal poročila iz slovanskih dežel, tiskal v ruščini prevode iz slovenščine in objavljal članke o ženskem vprašanju. Za dobro voljo je zaCel leta 1891 »briti norce« dvakrat na teden Brivec, Getu 20. stoletja. Gospodarsko okrepljeni so se začeli bolj posvečati pomorstvu. Leta 1905 so dobili v Trstu svojo prvo finančno ustanovo - Jadransko banko, kar je pospešilo naraščanje števila slovenskih ladjarjev. Leta 1910 so tržaški Slovenci ustanovili delniško družbo Grljan-Miramar, ki je kupila dva potniška parnika; leta 1917 pa so skupaj s Hrvati ustanovili znano paroplovno družbo Oce-ania, ki je zaCela poslovati z desetimi večjimi in petimi manjšimi parniki. Vidna in uspešna gospodarska rast je imela vsestransko ugodne odmeve. Aškerčevi Jadranski biseri Nenazadnje so se za lepote in probleme morja začeli zani- humoristicni list s podobami, ki pa je še istega leta prenehal izhajati, in nato ponovno oživel ter nadaljeval z delom v letih 1896-1902. Izjemnega pomena je bilo rojstvo lista za ženske pravice Slovenka (1897 - 1902). Pod uredništvom Marice Nadliško-ve je ta edini slovenski in celo mati tudi slovenski umetniki in književniki. Morje si je prvič utrlo pot v slovensko književnost realizma. V tem kontekstu velja omeniti pesmi Simona Jenka (zlasti najbolj znano BuCi morje Adrijansko!), ki so odigrale nadvse pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske narodne zavesti. Širšo in bogatejšo Še bolj se je problemom morja posvetila slovenska proza. Ze prva slovenska povest Sreča v nesreči (1836), ki jo je napisal Janez Cigler, prinaša nekaj zanimivih pomorskih zgodb. Vsem znani Levstikov Martin Krpan, ki je tihotapil morsko sol iz Kopra na Notranjsko in se torej spopada s tihotapstvom oziroma posredno izpričuje, da so morale Benetke v drugi polovici 18. st. popustiti pred angleško konkurenco in omogočiti dostop cenejši angleški soh tudi v istrska pristanišča. Zgodovinski zapisi pa pričajo o trgovskih poteh, ki jih je imel Koper s Kranjsko in Štajersko. Koprčani so nekoč imenovcdi cesto, ki vodi iz mesta na križišče v Škocjcmu in od tod proti severovzhodu, Kranjska cesta (Via del Cragno), slovenske trgovce, ki so trgovah zlasti z žitom in kožami, pa Kranjce (Cranzi) ah tovornike (mussolah). Sicer pa starejši Notranjci in Kraševci še danes poznajo pregovor: Od Kopra sukna mokra! jugoslovanski list s pomočjo širokega kroga sodelavcev prerasel v kakovostno literarno revijo in se razširil prek primorskih meja. Z naprednim in vseslovensko razvejanim uredniškim konceptom je Slovenka pozorno spremljala slovenski slovstveni prostor in tudi marsikaj prispevala v njegovo zakladnico. Razmere tržaških Slovencev so se bistveno spremenile v za- motiviko o morju pa je nekoliko kasneje vnesel v slovensko poezijo predvsem Anton Aškerc. Svoja potovanja v Trst in okolico (1906 - 1907) je s pridom izkoristil za zbiranje ljudskega blaga med slovenskimi ribici v Barkovljah, Sv. Križu, Devinu, itd. Svoje »zbirateljske« zapiske je nato tenkočutno prelil v svojo pesniško zbirko Jadranski biseri (1908). Aškerčeve pesmi o slovenskem življu Slikar in karikaturist Hinko Smrekarje takole videl konec avstrijske nadvlade v Trstu ob morju so obogatile slovensko pezijo. Te pesmi so približale morje skoraj vsem Slovencem in vnesle v narodovo zavest novo pomembno komponento oziroma prepričanje o pristnih pomorskih koreninah. Za Aškercem so morje v poeziji častili tudi drugi uveljavljeni pesniki, npr. Oton Zupančič, Vo-jeslav Moje, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel in zlasti Igo Gruden, doma iz Nabrežine pri Trstu. Cankar, Kristan in drugi Vzporedno z gospodarsko in kulturno rastjo je pri Slovencih raslo zanimanje za morje in vse, kar je bilo povezanoz njim. V prvem desetletju pred prvo svetovno vojno so o vprašanju izhodišča na morje razpravljali tedanji vidni slovenski politiki, na primer Tuma, Slane, Regent, Lončar, itd. Vtise o nekdanjih tržaških Časih je v znameniti karikaturi Vsenemški most med Adrijo se maje izrazil slikar Hinko Smrekar, vse pogosteje pa je začel obiskovati Trst tudi Ivan Cankar. Veliki pisatelj je s preprostim stavkom rojakom izrazil globoko čustvo narodne pripadnosti: »Kdor pride iz Ljubljane k vam, Čuti, da pride domov, da stoji na domačih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enakih misli« (citat iz predavanja Očiščenje in pomlajenje). V Trstu se je proti koncu prejšnjega stoletja pojavil list Delavec (podnaslov: Glasilo slovenskih prometnih službani-kov in obrtni j skih delavcev), ki je izhajal trikrat na teden, Četrti teden v mesecu pa je kot njegovo dopolnilo izhajal mesečnik Svoboda z istim podnaslovom. Najbolj se je uveljavil glavni urednik ih pisec obeh listov Et-bin Kristan. V obdobju, ko je začel izhajati Delavec, je leta 1898 zaCel izhajati tudi Rdeči prapor. Vzrok je bil v sporu med Ljubljano in Trstom v zvezi z uredniki lista Delavec, ki jim je izvršni odbor odpovedal službo. Po rešitvi spora je bil dosežen kompromis in Rdeči prapor je že od osemnajste številke prvega letnika zaCel izhajati pod imenom Delavec - Rdeči prapor (podnaslov: Glasilo jugoslovanske socialne demokracije). Omeniti velja, da se je ta list z naklado 2.000 izvodov razširil iz Trsta tudi na Kranjsko in Štajersko, v Ljubljano pa se je preselil šele z enainštiride-seto številko leta 1905. Ko se je Delavec - RdeCi prapor odselil iz Trsta, je leta 1908 zaCel izhajati tednik Delavski list (1908 -1909), ki ga je kot glasilo slovenskih socialistov na Primorskem urejal Ivan Regent. Najstarejši strokovni delavski list, ki je nanizal deset letnikov, je bil International (1906 - 1915). S svojo dvo- in celo trojeziCnostjo (občasno je objavljal tudi hrvaške članke) je bil značilni predstavnik skupne borbe slovenskih in italijanskih delavcev za debelejši kos kruha pred prvo svetovno vojno. Polnih osem let se je namreC boril za izboljšanje delovnih in gmotnih razmer pekov. Povrhu se je ta list posvečal tudi perečim vprašanjem delavcev v pivovarnah, sodarjev, itd. Med najbolje urejevanje delavske liste, ki so imeli dolgo življenjsko dobo, sodi 14-dnevnik Železničar (1908 -1915), glasilo slovenskih železniških nameščencev. Ta list so najprej tiskali v Kopru, nato v Trstu in naposled v Ljubljani. Urednik in izdajatelj je bil Josip Kopač, kot sedež uprave pa je naveden Dunaj. Tretji po pomenu med strokovnimi listi je bil Stavbinski delavec (1911 -1914). Izdajatelj je bil Teodor Meisser na Dunaju, odgovorni urednik Josip Petejan, dejansko pa ga je urejal R. Golouh. Številni delavci na Tržaškem so bili zaposleni v kamnolomih. Tudi oni so imeli svoj strokovni list Kamnarski delavec (1912 -1914), ki je izhajal kot glasilo Zveze kamnarskih delavcev v Avstriji in prinašal slovenske in italijanske Članke. List je bil tiskan na Dunaju, toda urejevan v Trstu (odg. urednik ivan Batič). Najprej Brivec, potlej Škrat Poleg omenjenih listov je bi- la s Trstom povezana še cela vrsta drugih delavskih listov, ki jih velja vsaj bežno omeniti. Mednje sodijo Avstrijski poštni rog (1909 - 1913), »Glasilo jugoslovanskih poštnih in brzojavnih uslužbencev«; list Svetilnik (1901 - 1903), ki v podnaslovu pojasnjuje, da namerava pisati za »najnižje sloje«, v uvodniku pa sporoCa, da se v »poli-tiške boje« ne bo spuščal. Svetilnik je objavljal večinoma prevode, ki naj bi ustrezali »najnižjim slojem«, in pa oznanila o delovanju »Marijine družbe«. Katoličani oziroma njihovo »krščansko socialno krilo« je v letih 1908 -01910 izdajalo svoj list Zarja. Leta 1908 je kot priloga Zarje izhajal Družinski prijatelj, ki je sicer že prej izhajal samostojno. Ta »poučno zabavni list s podobami za slovenske družine« je izdajal priljubljeni duhovnik Jakob Ukmar. Poleg naštetih delavskih listov, ki zgovorno ponazarjajo proletarski značaj mesta ob morju, je izhajalo do prve svetovne vojne v Trstu še nekaj omembe vrednih listov, ki zaokrožajo podobo precejšnje pestrosti. Na prehodu v novo stoletje je izhajal Gospodarski list (1898 - 1901), za njim je izdajala ista kmetijska družba Vinarski in vrtanrski list (1901 -1902). Precej dolgo življenjsko dobo je imel Novi list (1898 -1908) s prilogo Mladi novicar, ki pa je izhajala le štiri leta. Med letoma 1903 in 1906) je za Brivcem poskrbel za smeh in dobro voljo list za politično satiro Škrat. Zanimivo je dejstvo, da so se slovenski trgovski krogi predstavili prvič šele leta 1913 in sicer s Trgovskim listom (1913 -14) s podnaslovom Časopis za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo nasploh. Kot izdajatelj in odgovorni urednik tega tednika je v prvem letniku naveden Andrej Munih, v drugem pa Franc Zelenik. Tiskala ga je Edinost, skoraj redno pa je prinašal obširne Članke iz teorije in prakse, gospodarske in tržne preglede ter borzna poročila. Pomembna dokumenta družbenega življenja v Trstu sta Društveni gla- snik (1911 - 1914), ki ga je za svoje elane izdajala Slovanska Čitalnica, in Vestnik tržaške sokolske župe (1912 - 1914). Ne nazadnje pa velja omeniti, da je bil Trst v Času pred prvo svetovno vojno gostitelj dvema političnima dnevnikoma. Prvi je bij Jutro, ki se je leta 1912 preselil iz Ljubljane v Trst. Drugi dnevnik Jugoslavija (1914) je izšel tik pred vojno v dvaindvajsetih številkah, prav tako v Trstu, od koder se je preselil v Prago. Slavko Gaberc Nadaljevanje prihodnjič Št. 1. V Trstu, sak,ta ® ;-\mu'rja 1870. —«i- JEdinnaV izkitj* vaško dmgo ia 6etrV> **bc-Ut to vrij« *« crtt> let gt. 4 kr. «L kal . . laafe*'' *<> plačuj* ** aovada« X* oitHMiit*. k»kof Ufi« ..petlaaiee'1 ** i ' ' meto por ■mte: « kr. k* «r tlak* t femt . „ „ „ S krat Z* vrv* črke $x» proatorv. Tvčnj P«-»Ml*ae Iterilkr e,-.til4#ejO t*. 7 kr. r Ulekaravl. v TMu ptnl lili »tV, n* li-lcrdrrfpM >; IVrt-ditm Vok-Ua . x* ow;,«;«• k»u 'tk„U ti M IM.Mimiki H- d'-ai-lhtoV. *. tivri .Imtl-rtm- plačujejo.>kiUvxj«i l<»t Wrvi ..dulce far niču tej' t«1 j»a fl-vfn-kvgn tmiiltt uatclud', previV- piti, |>rthra ^ /u;.! »kuro imlH-iIeu k:ij t« tak« . . ,,, hiiffvdk«. kat« o> zdaj v: jMitutM"'* ^l*lk Itesua beseita iilc.llvsiiotit. .................... vm«. Tribia. Iml,ra Imjl JlinU« ;*'"1, * ****“ " zahtevajo, da »tioyeh.sk va-sopiiti isishividt-vei tu [xitrelK>, skleholo * JV pomično društvo ,Kdinokt» k a. v«, l.r.ji /‘"J AtftoK, KI bode -\^m «* vrimn.-v »vle ««an*lv. a ko r w im‘" ^ -r vt, ^ „L_,; Žil «m«vak. le za ^ z društvom enake 'namere; h) on bode x^obotJoljftl/eu, m‘kak Pancaro, Villa, Vega, Bettarini, Berretta, San-na. 0‘Neill (Cozza od 84. min.), Muzzi, Silva (Tinkler od 74. min.). Inter se je v zadnji mi-nnti in po strelu z bele točke izognil porazu pro-ti Cagliariju v vnaprej igrani tekmi 11. kola nogometne A lige. Caglia-rijev branilec Vega se je ^°ge dotaknil z roko v kazenskem prostoru, vendar je Zamorano nad njim prej storil očiten prekršek Mirno lahko torej zapišemo, da si Inter točke ni zaslužil. Pa ne samo zaradi nejasnosti ob odločilnem zadetku, ampak tudi zato, ker je bil Cagliari vseskozi boljši tekmec. Na sredini igrišča so 0‘Neill, Sarma in Berretta popolnoma zasenčili svoje bolj reno-mirane nasprotnike, ki so igrali tako lagodno, da so jih gledalci ob koncu pošteno izžvižgali. Iz povprečja sta se skušala izvleci samo Zanetti in Djorkaeff. DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Napoli, Juven-tus - Bologna, Perugia -Vicenza, Piacenza - Milan, Reggiana - Lazio, Udinese - Parma, Verona - Sampdoria. »ELITNA LIGA« / DANES DOMA Juventina proti Ronchiju odločno naskokuje zmago Štandreška ekipa pričakuje pomoč svojih navijačev C2 LIGA Napadalec Serioli že danes proti Fanu Triestina mora zmagati Napadalec Serioli, ki ga je Triestina najela v sredo od Cittadelle, bo v rdečem dresu debitiralo že danes proti Fanu. Po enotedenskem počitku je obličje tržaškega tretjeli-gaša precej spremenjeno, današnja tekma proti solidnemu nasprotniku (trinajst točk, tri manj od Triestine), pa bo pokazala, ali Seriolijev prihod odtehta odhoda Mosce in Gubellinija. Triestina je najele tudi branilca Corina, ki pa danes še ne bo igral, k sreCi pa se v negotovo obrambno vrsto vrača Ubaldi. Po porazu v Pontederi je jasno, da potrebuje Triestina danes zmago, Ce se res želi, kot pravi, še naprej potegovati za napredovanje. »Takoj naj povem, da si poraza v nedeljo v Sacilu nismo zaslužili in da smo imeli predvsem v prvem polčasu vsaj tri izredne priložnosti za gol. Ce bomo torej proti Ronchiju igrah tako kot v nedeljo v Sacilu, mislim, da se nimamo Česa bati. Odločno se bomo potegovali za zmago,« je dejal pred današnjim domačim srečanjem z Ronchijem predsednik Juventine Dario Prinčič. Proti ronški ekipi je torej zmaga nujna in tudi dosegljiva. RonCani imajo namreč točko manj od naše ekipe (dve zmagi in kar pet neodločenih izidov). Moštvo ima sicer zadovoljivo obrambo, solid- no »sredino igrišča«, v napadu pa izstopa le Juculano. Vzdušje v štan-dreškem moštvu je dobro. Poškodovanih (razen Kavsa, ki je že več časa odsoten) in izključenih igralcev ni. Trener Zuppicchini bo tako imel na razpolago vse nogometaše. Ron-chi bo gotovo prišel v Standrež, da bi osvojil točko in bo najverjetneje ubral obrambno taktiko ter skušal presenetiti Standrežce s protinapadi. Ob podpori številnih domačih navijačev pa smo prepričani, da Juventina ne bo dovolila presenečenja in da bo vklnjižila najmanj točko. domači šport Danes Nedelja, 1. decembra 1996 NOGOMET ELITNA LIGA- 14.30 v Standrežu: Juventina - Ronchi PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Briščikih, Ervatti: Primorje Adriaker - Pon-ziana; 14.30 v Maranu Lagunare: Maranese - So-vodnje ZAdružna kreditna banka 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Rabuiese 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vilešu: Villesse - Kras; 14.30 v Trebčah: Primorec - Medea; 14.30 v Dolini: Breg - Aurora 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini: Breg B - Servola; 14.30 v Villi Vi-centini: Villa - Mladost; 14.30 na 1. maju: Union -Gaja NARAŠČAJNIKI 10.00 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Zarja; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Mossa NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Gaja - Zaule Rabuiese; 10.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Audax SanfAnna ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Primorje - San Sergio A ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley 93 - Bor KOŠARKA KADETI 11.30 v Trstu, Melara: Libertas - Jadran DEČKI 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Polet; 11.00 v Trstu, »1. maj»: Bor - Barcolana Jutri Ponedeljek, 2. decembra 1996 KOŠARKA MLADINCI 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Breg Ključ. Mijot; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor - Servolana AMATERSKA PRVENSTVA / V PROMOCIJSKI LIG! MLADINCI / DEŽELNO PRVENSTVO Bo za Primorje trava trši oreh od Ponziane? - Zarji ne bo lahko Sovodnje končno z Bregantom - Vesna lahko računa na zmago Kljub porazu štandreška Juventina zadovoljila Proseško Primorje izgubilo proti močnemu Ronchiju PROMOCIJSKA LIGA Maranese - Zarja sredo v zaostah tekmi igrala ne J10 proti Mossi (1:1) in s tem in 6 tocko manj od Zarje, ki je na jHestu lestvice. Ekipa Maranese izkarala* nsvniila ip 1H me /^arm. Vodstvo kluba je zate ^nerja Del Frateja in letos nek ^Pilo ekipo. Na domačih tleh je Marane Premagan, edina dva poraza je v Sovodnjah in Koprivnem. 1 ?reh za Zarjo, ki po odličnem 'S1? več tako učinkovito. Sice: Priznati, da je trener Palcin ^UTlll n tpVmaVi tofroiro c rineta' r^uao nekaterih nogometaš to tudi danes ne bodo v popo to> okrnjena bo predvsem < ^tTUkP! T"t/"tž'V/-i/-lxr'Tn Trr-»r»o?lv —-JO . torovan z enoneueijsu-u p igranja. Prav zaradi tega bi verjetno zadovoljili tudi z nei tozultatom. Voditelji kluba : ^četnih uspešnih rezultatih jjlevali, da je glavni cilj Zarje i m si delijo drugo mi °i proti kateri so doživeli ei t ?a Primorje bo Ponzii ^ka ovira, saj rdeče-mmei ___________•• . • "o edine zmage je pnšl n ’ doma pa je že doživel toanico, Cussignacco). „ , vodstvo kluba naj bi zultate »krivo« predv eCina meni, da je bila ( Peščenega igrišča na Roun J^vnatih površinah ne z ^Dejstvo je, da je prosešl dp'iT?tov° bo odsoten le ' Vp. ^ s Sovodnjami vei tikolaVedal<< Sodniku- M. Dussoni (Zarja): bo danes igral? Staranzano - Sovodnje Tretjina tega prvenstva je že mimo, Sovodnje pa je še na dnu lestvice s pičlimi osmimi točkami na lestvici. Današnja tekma v Starancanu pa bo vse prej kot lahka, saj tudi Staranzano krvavo potrebuje točke. Ima namreč le točko več od Sovodenjcev. Končno bo v sovodenjskih vrstah lahko igral tudi novi nakup Bregant, ki ni mogel igrati do 1. decembra zaradi izključitve. Bregant bo vsekakor velika okrepitev za sovodensko obrambo, ki je bila doslej dokaj ranljiva, saj je v 10 tekmah prejela kar 15 zadetkov, največ v tej konkurenci. »V Starancanu nas čaka zelo tečka naloga, toda moramo igrati na vse ali nič, kajti nujno potrebujemo zmago. Tudi točka bi lahko bila premalo,« nam je dejal športni direktor Sovodenjcev Gianni Marson. 1. AMATERSKA UGA Vesna - Zaule Zaule, la že lani niso igrale najbolje (9. mesto, 37 točk), so letos začele katastrofalno. Po neodločenem rezultatu brez gola v 1. kolu s Forgario se je začela serija porazov in vodstvo je zamenjalo trenerja Notaristefana že po 6. kolu. Njegovo mesto je prevzel Fulvio Flora, ki je prav v nedeljo nazdravil prvi zmagi. Ta uspeh je gotovo vlil ekipi zaupanje, pa čeprav so Zaule s štirimi točkami še vedno na repu lestvice. Gostje bodo prišli v Križ vsaj po točko. Po dveh prepričljivih zmagah v gosteh pa Križani računajo nadaljevati s serijo zmag tudi zaradi tega, ker trener Nonis nima večjih problemov s postavo. 2. AMATERSKA UGA Primorec - Medea Medea, ki je lani končala prvenstvo C skupine na 4. mestu s 44 točkami, je tudi letos odlično začela. V prvih petih tekmah je zbrala kar 13 točk, nato pa je zašla v krizo, saj prihaja v Trebče po treh zaporednih porazih. Prav zato gostje računajo na prekinitev negativne serije, ker bi v primem ponovnega poraza biti odrezani od boja za napredovanje. Trebenci že Sest kol ne izgubljajo. Doslej so doma še nepremagani (štiri tekme 12 točk). Jim bo danes uspelo osvojiti peto zmago? Navijači upajo v to, čeprav trener Leone ne bo mogel računati na Birso in Procenteseja, ki sta izključena. Villesse - Kras Vilešani so se lani za las rešiti izpada (12. mesto, 23 točk), letos je zgledalo, da jim bo spet trda predla. Začeti so s štirimi zaporednimi porazi. Do prve točke so prišli v 5. kolu z neodločenim rezultatom z Marianom, nato pa so proti CGS, Pro Cervignanu in Portualeju osvojiti kar devet točk in se prebiti do 9. mesta na lestvici. Po petih zaporednih porazih pa je Kras v nedeljo vendarle prebil led in prišel do prve prvenstvene zmage kar proti prvouvrščenemu Pro Romansu. S tem podvigom je Kras pokazal, da se lahko kosa z vsaki nasprotnikom in zato med navijači vlada veliko upanje za današnji nastop, čeprav trener Valdevit ima probleme s postavo zaradi poškodb. Obenem pa sta še izključena vratar Rebetz in napadalec Indiano. Breg-Aurora Tudi proti solidni Anconi Brežani niso odpovedali in z osvojeno točko obdržali prvo mesto na lestvici, pa čeprav skupno z Domiom, ki bo prav danes gostil tretjeuvrščeno Ancono. Plavim se torej nudi lepa priložnost, da s peto zmago na domačih tleh utrdijo položaj na lestvici. Aurora je lani izpadla iz 1. AL skupina C (15. mesto 20 točk). Sodec po dosedanjih rezultatih bi zgledalo, da gostje niso še preboleli tega izpada. V osmih tekmah so zbrali le osem točk, od katerih sedem v prvih štirih tekmah. To dokazuje, da Aurora igra v zadnjih tekmah nezbrano in zato upamo, da Brežani bodo znati to izkoristiti. Glede postave trener Podgornik ne bi smel imeti večjih problemov. Gotovo bo odsoten Vuk zaradi udarca v oko, ki ga je dobil prejšnjo nedeljo. (B.R.) Staranzano - Juventina 2:1 (2:1) JUVENTININ STRELEC: Ballaben. JUVENTINA: Zagato, Tarta-glia, Prinčič (Gimona), Lupie-ri, Milotti, Screm, Pibiri, Romano, Pahor, Ballaben, Ma- Kljub tesnemu porazu je Juventina povsem zadovoljila. Standrežci so povedli z Balla-benom, usodne pa so jim bile zadnje minute prvega polčasa, ko so prejeli dva gola. Tudi v dragem polčasu se je Juventina dobro upirala gostiteljem, stanja pa ni uspela izenačiti. Od naših posameznikov bi tokrat pohvalili Macuzzija. Ronchi - Primorje 3:0 (0:0) PRIMORJE: Murri, Blanco (Hrovatin), Lovrečič, Braini, Bukavec, Guštin, Fogar, Moi-mas (lozza), Padoan, Franzot, De Simon (Milkovič). Proti močnemu Ronchiju, ki vodi na lestvici, so proseški mladinci zelo dobro igrati v prvem polčasu in tudi zasluženo skleniti prvi del tekme z neodločenim izidom. 2e v prvi minuti dragega polčasa so gostitelji povedli. Pri tem se je poškodoval vratar Murri, tako da ga je moral zamenjati branilec Hrovatin, ker je medtem trener Primorja izvedel že vse tri menjave. Ronchi je nato uveljavil svojo premoč in dosegel še dva zadetka. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Žarka Bukavca. (Gorazd) ZAOSTALA TEKMA Juventina - Primorje 2:1 (0:0) V zaostali tekmi tega prvenstva je štandreško moštvo zasluženo premagalo Primorje z zadetkoma Gambina in Trampuša, za Prosečane pa je bil uspešen Franzot. POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Sovodnje - Serenissima 2:2 (1:1) STRELCA ZA SOVODNJE: De Comelli in Donati. SOVODNJE: Tomšič, Fajt, Jarc, Izzo, peteani, Bemardis, Pisk, De Comelli, Florenin, Donati, Devetak (Miklus). Sovodenjci so po zelo dobri igri prislili vodilnega na lestvici, moštvo Serenissime iz Pra-damana, na delitev točk. Gostje so prvi povedli. Naši nogo- metaši pa so močno reagirali in stanje izenačili z De Comel-lijem. Serenissima je spet povedla v dragem polčasu, proti koncu srečanja pa so gostitelji zasluženo izenačiti z Dona-tijem. Za dobro igro in zasluženo točko je treba pohvaliti prav vse sovodenjske igralce, saj so igrali brez standardnega vratarja Tommasija, ki je zaposlen s člansko ekipo. Tomšič pa je povsem oslidno opravil svojo nalogo in proti koncu celo rešil sovodenjsko ekipo pred kapitulacijo. NA TRŽAŠKEM Isonzo Turjak - Vesna 3:2 (2:0) VESNINA STRELCA: Pus-sini in Šušteršič. VESNA: Graden, Cossutta, Glavina (Cettina), Toncich, Steffe, Germani, Buhi, Castel-lana (Urdih), Šušteršič, Pussi-ni, Beno (Blokar). Križani bi si zaslužili vsaj točko, saj so bili v drugem polčasu določno boljši od gostiteljev. Naj omenimo, da je pri izidu 2:3, domači vratar ubranil enajstmetrovko kriškeg anapadalca Šušteršiča. 3. AMATERSKA LIGA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM ~i Doberdobci v Villi Vicentini, gajevci »ciljajo« na hi točke, Breg B doma Villa - Mladost Po izredni smoli, ki so jo imeli v nedeljo na domači tekmi proti Strassoldu, bodo danes Doberdobci gostovati v Villi Vicentini, da bi se oddolžili za nedeljski poraz. Odsotna bosta sicer Argentin in Sartori, ki sta bila izključena na nedeljskem srečanju, vseeno pa je doberdobska ekipa resno namenjena, na danes osvoji vse tri točke in ohrani tako stik pri vrhu lestvice. Danes bi bilo za Mladost lahko to kolo dokaj ugodno: vodilni Begliano igra doma proti tretjeuvrščeni Romani, prav tako prvi z lestvice Fogliano gosti pri nevarnem Strassoldu. Vsi ti računi pa bodo zares »brez krčmarja«, če bodo Doberdobci danes »kik-snili«. Union - Gaja »Zeleno-rumeni«, ki so startali med glavnimi favoriti, zaostajajo že sedem točk za vodilno S. Andreo. Res je, da je prvenstvo še dolgo (še 14 tekem), vendar 7 točk ni malo. Gaja mora zato nujno zmagati, čeprav igra v gosteh. Kljub temu da Union letos igra bolj zanesljivo kot prejšnja leta, ne bi smel delati preglavic gajevcem. Pod-lonjerci so poleg nedeljskega neodločenega rezultata z Venusom premagali s tesnim 1:0 le Breg B in zadnjeuvrščeni S. Vito. Breg B - Servola Nedeljska prva prvenstvena zmaga je vlila precej poguma, pedvsem pa zaupanja nogometašem Brega in čeprav gostijo solidnega nasprotnika, vlada med Dolinčani optimizem. Servola, ki ima po Roianeseju najprodornejši napad (22 golov), je v obramoi precej ranljiva (14 prejetih golov). Brežani zato ne smejo pustiti pobude gostom, ki so prav v nedeljo nasuti S. Vitu kar sedem golov. (B.R.) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri »Afrika ali Na svoji zemlji« krstna uprizoritev, avtor in režija Boris Kobal. Ponovitvi: v torek, 17. in v sredo, 18. decembra, ob 20.30. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 V Četrtek, 12. decembra, ob 20. uri (red A) premiera opere »Rigoletto«. Od torka, 3. decembra dalje predprodaja vstopnic. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 1. decembra, ob 16. uri (red druga nedelja) zadnja ponovitev - ERT-CTB »Pesta d’anime« tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava St. 12 (modri). Jutri, 2. decembra, ob 20.30 (red prost) izredna predstava »Bobby sa tutto«. Režija Pietro Garinei, nastopata Johnny Dorelli in Loretta Goggi. V abonmaju - odrezek St. 5 (rumen). V torek, 3. decembra, ob 20.30 (red premiera). Rezervacija vstopnic za neabonente je že v teku. Gledališče Cristallo- La Contrada Od 6. do 22. decembra: »Non ti conosco piči« Alda De Benedettija. Nastopajo Lauret-ta Masiero, Micol Pambieri, Orazio Bobbio in Riccardo Peroni. Režija Patrick Rossi Ga-staldi. Rezervacije za abonente so že v teku, predprodaja vstopnic od 4. decembra. Gledališče Cristallo - Povem ti pravljico Danes, 1. decembra, ob 11. uri bo gledališka skupina Clac Teatro iz Milana predstavila »11 tamburo a cucu«. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471) SALEŽ KD Rdeča zvezda Danes, 1. decembra, ob 18. uri : SSG »Pore-dusov JanoS«, režija, besedilo in igra Evgen Car. Ponovitev v sredo, 4. decembra, ob 20.30 pri Sireni v Barkovljah. Milje Gledališče'Verdi: danes, 1. decembra, ob 16.30 »Le mille e una notte« v izvedbi La Contrada. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V nedeljo, 8. decembra, ob 17.30: Eduardo De Filippo »Filumena Martunano«. Režija Mario UrSiC. GORICA Kulturni dom Jutri, 2. (red A) in v torek, 3. (red B), ob 20.30 komedija »Afrika ali Na svoji zemlji«, avtor in režija Boris Kobal. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 2. in v torek, 3. decembra, ob 20.30: G. B. Shavv »Candida« v izvedbi Emmevu Teatro in Teatro Carcano. Režija L. Squarzina, igrata Marina Malfatti in Mino Bellei. KOROŠKA DOBBLA VAS Rutar-Lido: danes, 1. decembra, ob 11.00 -Adventno srečanje Društva upokojencev »Podjuna«. Kulturni program bo oblikoval MoPZ Trta iz Zitare vasi. Kulturni dom - SPD Srce: danes, 1. decembra, ob 16. uri predstavitev knjige »Dobrla vas in okolica« Marije Makarovič. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: danes, 1. decembra, ob 11. uri igrica »Kužek laja mijav mijav«. Ponovitev ob 14.30 v Kulturnem domu KUMST v Zitari vasi. ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom - SPD Danica: danes, 3. decembra, ob 19. uri predavanje ginekologinje Silvije Velik »Drži, da ženske zase manj skrbijo?«. CELOVEC Slovenska gimnazija: jutri, 4. decembra, ob 19. uri občni zbor Združenja absolventov ZG/ZRG za Slovence. Na Univerzi - predavalnica 2: v Četrtek, 5. decembra, ob 17. uri začetek simpozija v čast pisatelju Janku Messnerju. Nadaljevanje simpozija tudi v petek, 6. decembra, ob 15. uri. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela: V Četrtek, 5. decembra, ob 18. uri predstavitev itabjanskega prevoda knjige A. Rupla »Zaznave in odtenki«. Avtorja bosta predstavila M. Vocci in A. Mermolja. OPČINE Prosvetni dom - Knjižnica P. Tomažič in tovariši: V Četrtek, 5. decembra, ob 20. uri predstavitev esejističnega prvenca Mirana Košute »Krpanova sol«. ČEDAD Kongresni center v cerkvi sv. Frančiška: v soboto, 7. decembra, ob 15. uri mednarodno zasedanje »S trebuhan za kruhan - Dd duo-ma do Čarnega pakla«. GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane, solist Črtomir Siskovic. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Kulturni dom Danes, 1. decembra, ob 16. uri prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov zborovsko revijo. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 9. decembra, ob 20.30 - koncert pianista Michela Dalberta in violonCeli-stke Kirn Kashkashian. GORICA Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica Koncertna sezona 1996/1997 V soboto, 14. decembra., ob 19.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž- koncert »Vdih-iz-dih«, flavta, oboa, klarinet. Na sporedu Rei-necke, Loeillet, Poulenc, L Florjane. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 6. decembra, ob 20.30 koncert Orkestra iz Padove in Veneta, direktor in pianist Louis Lortie., RAZSTAVE TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu. Danes, 1. decembra, ob 11. uri vodeni obisk z dr. Lauro Vasselli. Kavama San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Ca-valiereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades». Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delTamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Gledališče Cristallo: juhi, 2. decembra, odprtje razstave o igralcu Aldu De Benedettiju. NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gru- den: v petek, 6. decermbra, ob 18. uri odprtje razstave kamnitih izdelkov »Kamen...«. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija. Bau Holding Kunstforum: Do 18. decembra razstavlja Farid Sabha. Kunsthalle Ritter: Do 22. decembra razstavlja Larvrence VVeiner »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Četrtek, 12. decembra, ob 20. uri. Silvesterska predstava: Torek, 31. decembra, ob 20. uri. e SLGVEMSK3 ZAHODNO U.EDAlIŠČt DRAMA __. J -U 1 J A >. i, G. Fevdeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB Sreda, 4. decembra, ob 19.30, abonma DIJAŠKI 3 VEČERNI in IZVEN. P. Shaffer: GORGONIN DAR Režija Mile Korun. Danes, 1. decembra, ob 19.30, za IZVEN (KONTO). VVilliam Shakespeare: HAMLET Jutri, 2. decembra, ob 18. uri, abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. David Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU. Četrtek, 5. decembra, ob 19.30, abonma ČETRTEK in IZVEN (KONTO) Petek, 6. decembra, ob 19.30: abonma PETEK in IZVEN (KONTO) Sobota, 7. decembra, ob 19.30, abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO) MALA DRAMA J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Sreda, 4. decembra, ob 19. uri, IZVEN (KONTO) E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Sobota, 7. decembra, ob 20. uri, za IZVEN (KONTO). SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana L. van Beethoven: FIDELO, Sreda, 4. decembra, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN (KONTO). Petek, 13. decembra, ob 16.30, za abonma PETEK. Sreda, 18. decembra, ob 19.30, za abonma SOU R Scerdin: ANA KARENINA Sobota, 7. decembra, ob 19.30, za IZVEN (KONTO). Pripravljamo premiero! A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK Dirigent Marko Gašperšič. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharieva 11. Ljubljana ODPRTO MLADINSKO L«< $ um it. MIAMNUIO £1 n mm E. Filipčič: VESELJA DOM Režija: Nick Upper Petek, 6. decembra, ob 19.30, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 BERTOLT BRECHT Galilejevo življenje Bertold Brecht: GALILEJEVO ŽIVLJENJE Torek, 3. decembra, ob 19.30, abonma RED U in IZVEN Sreda, 4. decembra, ob 19.30, abonma MLADINSKI 1 in IZVEN T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI. Petek, 6. decembra, ob 19.30, za IZVEN. E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Jutri, 2. decembra, ob 19.30, za abonma E in IZVEN. Cetrek, 5. decembra, ob 19.30, abonma RED B in IZVEN. T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA. Nedelja, 8. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MALA SCENA P. Shaffer: EQUUS Petek, 6. decembra, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana Joža Vombergar: VODA, ljudska igra. Danes, 1. decembra, ob 16. uri, za abonma red NEDELJSKI POPOLDANSKI in IZVEN. F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: PTIČKI BREZ GNEZDA Sobota, 7. decembra, ob 15. uri, IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ¥ Krekov trg 2 VELIKI ODER Barbara Hieng Samobor: MALA LILI Danes, 1. decembra, ob 17. uri, za IZVEN. E. Umek: CAPEK IN KLARA Nedelja, 8. decembra, ob 17.30, IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana lt#X. jtnrjL • HANC* M Ete t EN; Gledališče Ane Monro: KABARET LUCY JORDAN Jutri, 2. decembra, ob 20.30. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOB Rotovški trg 2, Maribor Zlatko Krilid: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU Za otroke od 3. leta dalje. Danes, 1. decembra, ob 11. uri. Grimm - Pavel Polak: SNEGULCICA Za otroke od 3. leta dalje. Nedelja, 8. decembra, ob 11. uri. CANKARJEV DOM || RAZSTAVE GLASBA Jutri, 2. decembra, ob 19.30: SREBRNI ABONMA: Mednarodni mojstrsko ciklus, Prva dama med italijanskimi pianisti: LAURA DE FUSCO. Program: F. Schumann, F. Mendelssohn-Bartholdy, S. Prokofjev, I. Stravinski. (Dvorana Slovenske filharmonije) Sreda, 4. decembra, ob 19.30: SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI. Dirigent Anton Nanut; solistki Ana Kavčič, flavta; Andreja Markun, klavir. Sobota, 7. decembra, ob 20, uri: Večer Črnskih duhovnih pesmi: THE SHIRLEV VVAHLS SINGERS. Torek, 17. decembra, ob 19.30: PIKAPOLONI- CA. VLADO KRESLIN z MALIMI BOGOVI in BELTINSKO BANDO. Predstavitev nove plošče CD. Gosti: Miha Dovžan, citre; otroški pevski zbor OS Zalog. (GD) GLEDALIŠČE Torek, 31. decembra, ob 22. uri: NOSTALGIČNA KOMEDIJA DRUGE PRIREDITVE Sreda, 4. decembra, ob 9.30: Inštitut Antona Trstenjaka: Seminar o smislu trpljenja in stiske ob izidu knjige Bernharda Haringa: Videl sem tvoje solze. Danes, 30. novembra od 9. do 14. ure : Infos, d. o. o., ZOTKS, Cankarjev dom: INFOS '96 - PARADA INFORMACIJ. GLASBA GLASBENA MLADINA SLOVENIJE ž.seriio Koncertnega cikla GM ODER 1996/97 Koncertirata klarinetist Dušan Sokja in pianistka Tatjana KauCiC: Jutri 2. decembra, ob 19. uri, v Glasbeni Soli v Črnomlju. Torek, 3. decembra, ob 19.30 uri, v Studiu 14, RA Slovenija v Ljubljani. Sreda, 4. decembra, ob 11. uri, v Kapeli na Kostanjevici v Novi Gorici. Četrtek, 5. decembra, ob 19. uri, v dvorani Glasbene Sole v Hrastniku. Sreda, 11. decembra, ob 20. uri, v Palači Gravisi -Barbabianca v Kopru. MKNŽ. Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 6. decembra: Bodo nastopoili varovanci založbe CRVPT iz Svetske, low-fi-country-garažarji COUNTRV TEASERS. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. (še danes) MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana Iz cikla 'Velika imena sodobne svetovne umetnosti' : razstavlja Michelangelo Pistoletto. (do 10.12.) GALERIJA ŠKU6 Stari tra 21 ■ LjufeUflO5 V galeriji je na ogled razstava umetnice Ktda rine Toman: 'Plodni dne- vi’ (do 12.12.) MERKATOR. Dunajska 107* Ljubljana Na ogled je razstava profesorja Franca Novinca slik (do 26.12.) RAZVEDRILO Nedelja, 1. decembra 1996 KRIŽANKA Vodoravno: 1- nasprotje toposti, 8. slovenski politik (Marjan), 10. jadranski otok, 11. dolina pod Triglavom v Julijskih Alpah, 12. pritok Rena v Švici, 14. kraj s prašičjo farmo pri Domžalah, 15. kozaški stotnik v carski Rusiji, 17- star Slovan, 18. skupina živali iste vrste, 20. začetnici namske pisateljice Aichinger, 21. začetnici norveškega pisatelja Duuna, 23. eno od ameriških Velikih jezer, 25. krajša oblika ženskega imena Beata, 27. ena °d svetovnih religij, 30. vinorodna rastlina, 32. prevozno sredstvo, 33. ozek pas kopnega med dvema morjema, 35. rimska boginja jeze, 36. puščavska pokrajina na jugu afriške celine, 38. japonska sviloprejka. Navpično: h norveški smučarski skakalec (Vegard), 2. samostanski brat v razmerju do drugega samostanskega brata, 3. začetnici angleškega filmskega igralca Daltona, 4. Podzemni hodnik, 5. Avari, 6. sinova žena, 7. grški kozji rod, potomci Urana in Gaje, ki jih je Zevs pahnil v Tartar, 9. posoda za odpadke, 10. angleški polarni raziskovalec (John), 13. francoski departma z glavim mestom Evreux, 16. avstralska papiga s čopastim jezikom, 19. italijansko mesto s poševnim stolpom, 21. cirkulacija, 22. slovenska pevka (Marjana), 24. ime nekdanje sovjetske atletinje O soline, 26. hunski poglavar, imenovan bič božji, 28. osrednji prostor v rimski hiši, 29. izumrla novozelandska ptica velikanka, 31 • pokrajina v Vietnamu, 34. norveška pop skupina, 27. kemijski znak za americij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 (euieuret ‘TieLp3[B>j; ‘eij ‘euizo ‘o;ab ‘epp |nm{s| ‘eag ‘aiig ‘qq ‘VI ‘don ‘prv ‘prosa ‘treqi ‘arev ‘UeiA ‘qey ‘qraqopoj qsox|SO :0UAM0p0y\ :ouARiopoy\ _____________________________________________________________AT.T.TSTH VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA 4.09 VRSTA (D) SMER Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) 5.41 (IR) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). 6.02 (IC) • Tržič 6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (9.15). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59). 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Benetke (12.59). 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre 13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje vNeapelj (vozovnica z dodatkom). 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). 14.01 (IR) Tržič (14.23); Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. 14.55 (IC) Tržič j15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (1821), Mestre (19.02), Benetke(19.11). 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Benetke (19.59). 19.01 (E) Tržič (19.23). Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). URA VRSTA (1.14) (IC) (1.50) (IR) (6.30) (R) (7.02) (D) (7.41) (D) (7.58) (E) (8.45) (E) (9.13) (R) (10.05; (E) (10.55 (IR) (11.55 (E) (13.55 (IR) (14.55 (IR) (15.31 (R) (15.48 (IC) (16.23 (D) (16.56 (IC) (17.55 (IR) (18.48 (R) (18.55 (D) (19.11 (R) (19.55 (IR) (20.44 (D) (20.55 (IR) (21.24 (IC) (22.03 (IC) (23.00 (R) (23.55 (E) SMER iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (0.07), Trie (0.50). Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (1.27). Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecroejr Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič (10.32). Benetke (955), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32). Benetke (11.55), Mestre (1205), Portogruaro (12.49), Tržič (13.32). Benetke (1255), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), Tržič (14.32). Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič (1524). Benetke (1424), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), Tržič (16.00). iz Ziiricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič (16.33). Benetke (15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), Tržič (17.32). Benetke (1623), Mestre (16.32), Portogruaro (1726),Tržič (1821). Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44). Benetke (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). Benetke (1830), Mestre (1640), Portogruaro (1924), Tržič (2020). Benetke (1855), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič (21.01). iz Rima-Termni, Mestre (2028), Portogruaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (2153), Tržič (2235). Benetke (2155), Mestre (2205), Portogruaro (22.49), Tržič (23.32). Proga TRST OPČINE ODHODI URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb PRIHODI URA VRSTA SMER 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 20.09 (E) prihaja iz Zagreba Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (5.51) (6.18) (6.43) (7.23) (8.15) (8.23) (9.23) (10.15) (11.23) (11.40) (12.09) (12.23) (13.23) (13.40) (14.15) (14.23) (14.44) (15.23) (16.15) (16.23) (16.56) (17.23) (17.36) (18.23) (18.46) (19.23) (20.11) (21.23) (23.14) 5? (D) (R) (IR) 8 (IR) (R) (IR) (R) 8 (IR) (R) (R) (D) (R) (IR) (R) (D) (R) (IR) (R) (D) (R) (D) (R) (IR) (D) (IR) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20j. občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33j, Videm (8.07. Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32); Videm (13.08). občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (l 3.10), Videm (13.38). Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04) občasna vožnja. občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). _____________ občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). občasna vožnja. občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) IC-lnterdty E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brzovlak R Deželni vlak (6.44) (R) (7.29) (R) (7.51) (D) (8.25) (R) (8.32) (D) (8.39) (R) (9.20) (R) (9.53) (IR) . (10.34) (D) (11.41) (R) (12.29) (IR) (13.41) (R) (13.45) (D) (14.29) (IR) (15.05) (R) (15.43) (RD) (16.29) (IR) (17.41) (R) (17.43) (D) (18.23) (R) (18.29) (IR) (19.21) (R) (19.44) (D) (20.23) (R) (20.29) (IR) (21.44) (D) (22.29) (IR) (0.48) (IR) I IC-lntercity SKANDINAVSKA KRIŽANKA Z OMEDLEVICA ZAČIMBNA RASTLINA (ORIGANO) PRIPADNIK STOIČNE SOLE NEMŠKI PESNIK IN DRAMATIK (ERNST) VZVIŠENA LIRSKA PESEM GRŠKA ČRKA ČLOVEKOVA CUD RIBJE JAJCECE GLINA NAJB0USE VRSTE AVTOR: MARKO DRESCEK SULTANOV URADNI RAZGLAS TANKO SUROVO BOMBAŽNO PLATNO ITALIJANSKI KAMION KRALJEVIČ IZ EPA MAHABHARATA KRAJNA KOČEVSKEM PRISTAS FILOZOFIJE PO SOKRATU SINETICNA SPOJINA, MAMILO NASLOV, DEJAVNOST ATAMANA ZENSKA V NDUAN. OKOLJU, SQUAW JEZERO NA LUZ0NU, FILIPINI 'SVO ‘SV)I 'VHVCINV ‘verni ‘VhAVIHA ‘NaooaN ‘1VN3S 'msod ‘IN3 ‘isoianvso ‘VdSI ‘vcfNanv ‘VlOd ‘ODI ‘ONV ‘CON ‘INVKIVH ‘ra ‘VtDI ‘D3NVHI '13WI ‘1CM ‘Dl ‘NOOVTVA ‘Traa ‘VAvaism ‘ivrarav ‘vioaa ‘VXLSINWIOd ‘veramioiA! 'ISVTSONOeD ‘midoisao JPNIK.KIPRE NESE TERJATEV na DRU--G00SEB0 PRISTAS IK0N0KLAZMA dirka Z motornimi __kolesi STROKOV. ZA ROMANISTIKO | SL. PEVKA ZORE MRZLICA, VI-RUSNABOIE-TEN V AFRIKI SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ MESTO V PREKMURJU ITAL. POLITIK (PIETR0) BREZDUŠNO, MEHANIČNO UREJENJE PREVLEKA, ZA STENE, POHIŠTVO FRANC. SLIKARKA (SUZANNE) KARL IMMERMANN TONOVSKI NAČIN VINSKI OKUS PO KISLEM ZENA GORBAČOVA DEI-roke MED komolcem IN ZAPESTJEM KRAJ PRI LJUBLJANI MADŽARSKO ZENSKO IME PREBIVALEC IRANA OŽINA NA MALAKI GRADBENI MATERIAL ž N0RV.PESN. (IVARA.) POPEK KAPR0VCA EDO Mohorko ENOTA KOTNE MERE MESTO V SPODNJI SASKI, NEMCUA HOKEJIST ZUPANČIČ CESKA PRITRDILNICA VRSTA DRA-G0C. FRANC. PREPROG TRAJN. LEPOT ZELIKA MESTO NA SICILIJI figura podoba FORMAT PAPIRJA SL. IGRALKA SVETEL PODSTREŠJE (NAR.) P0USKA CVETICA VREČIČA ZA HRANJENJE EST0N.PEV. (GEORGIJI STANJE OSAMELEGA človeka IT. NAFTNA DRUŽBA GALIJ STENSKI PLAKAT VLADO KRESLIN lOORNJl DOM PARLAMENTA GEL0SK0 MLAJŠI TERCIAR - IGRAČA, KI SE VRTI OKROG SVOJE OSI PRISILNO delo Rabota GLAVNO MESTO TURCUE NAČIN KONJSKEGA TEKA NEKDANJA FRANC. TERORIST. ORGANIZACIJA :ouAeiopoA :A3JJS3H RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Gustav TV dnevnik Športna tribuna TV Mozaik ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.35 19.40 20.00 20.30 20.45 22.25 22.30 0.05 0.20 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino. vmes risanke in nan. Harry in Madison Aktualno: Linea verde -Zelena črta - Obzorja Masa Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G.P. Ga-leazzi, don Mazzi), vmes Športni odd. (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Variete: Domenica in Dnevnik Športne vesti Nan.: Uno di noi - Nekdo izmed nas (i. Gioele Dix, L. Lante Della Rovere) Dnevnik Film: Tre colori - Film Manco (dram., Fr.-Svica-Poljska ’94, r. K. Kie-slovvski, i. Z. Zamachovv-ski, Julie Delpy) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Potihoma - Nočni pogovori (vodi G. Marzullo) F RAI 2 7.00 7.05 10.30 11.30 12.00 13.00 13.30 14.00 15.40 17.40 19.00 19.45 20.30 20.50 22.30 23.20 23.40 0.30 2.10 2.50 Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Aktualna odd.: Teleca-mere(vodi Anna La Rosa) Film: I rinnegati (vestern, ZDA ’46, i. E. Keyes) Film: I cacciatori del lago d’ argento (kom., ZDA ’63, i. B. Keith, V. Miles) Risanke, 18.25 nan. Quell’ uragano di papa Šport: IP v košarki Tgs Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Inšpektor Tibbs - Sodnik VValker (krim., ZDA '94, i. C. VVeathers, C. O’ Connor, G.C. Scott) Nan.: Law and Order Dnevnik in vreme Protestantizem Film: Mali detektivi (kom., ZDA '47, r. C. Crichton, i. A. Sim) Doc mušic club Dokumenti ^ RAI 3 6.30 9.35 10.20 13.00 14.00 14.25 16.30 17.30 18.50 19.55 20.30 22.25 23.30 23.45 0.20 0.30 1.35 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Dok.: II viaggiatore, 10.45 II misterioso mon-do di A. Clarke, 11.15 V kraljestvu živali Šport: Quelli che aspet-tano... Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il cal-cio... (vodi F. Fazio) Šport: Stadio sprint SPort: Atletika, 17.55 SP v smučanju, moški slalom, 1. tek Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport SP v smučanju Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, 2. del, vmes SP v smučanju, moški slalom, 2, tek Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Tenis: Svedska-Francija (Pokal Davis, finale) g? RETE 4 ITALIA1 fr* Slovenija 1 Slovenija 2 6.20 8.25 9.15 10.05 10.45 12.30 13.30 14.00 17.00 18.55 20.40 22.40 0.50 1.10 Nan.: Giudice di notte, 6.45 A cuore aperto, 7.30 Indagini pericolose Night Line Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Nan.: Havvaii Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat v cirkusu, vmes risanke Nan.: Palm Springs. 18.00 Colombo Dnevnik in vreme Film: II console onorario (dram., VB ’84, i. R. Gere, M. Caine, B. Hoskins) Film: Per amore di mio figlio (dram., ZDA '91, r. J. Erman, i. Julie An-drews, Ann Margret) Night Line Film: Quei due (kom.) S CANALE5 6.00 9.00 9.45 12.15 13.00 13.30 18.10 20.00 20.30 22.45 23.15 23.45 0.15 0.30 2.00 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Dok: Pet celin (vodi Lu-ca Bignami), 10.30 dok. oddaja o potovanjih in naravoslovnih zanimivostih: Galapagos, 11.00 Natura - Avventura Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Časa Vianello -Sior Todero brontolon (i. Raimondo Vianello, Sandra Mondaini) Dnevnik TG 5 in vreme TV film: Desideria e 1’ anello del drago (pust., It. '94, i. F. Nero, Anna Falchi, S. Sandrelli) Aktualna odd.:Target (vodi Gala De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Nočni dnevnik Film: Due contro la citta (krim., Fr.-It. '73, i. Jean Gabin, Alain Delon) Pregled tiska Otroški variete, vmes Videostrani nan. in risanke ter varie- Otoški program: Živ žav, teja Bim Bum Bam in 9.30 nan. Sredi galaksije Carla e penna zavij levo (zadnji del) Variete: Magazine Nedeljska maša Risanke, 9.55 La nostra Dok.: Profili narave - Me- inviata Manuela tulji (1. del) Variete: Sorridi, c’e Bim Obzorje duha Bum Bam Ljudje in zemlja Nan.: Street Justice • Slovenski ljudski plesi: Odprti studio Med muto in pernicami Šport: Vodic nogometne- Poročila ga prvenstva, 13.15 TV igrica: Hugo (pon.) Grand Prbc (vodi Andrea Razvedrilna oddaja TV De Adamich) Koper: Karaoke Film: Tarzan a Manhat- Nedeljskajeportaza tan (kom., ZDA '95, i. J. Tedenski izbor: Dlan v M. Vincent, J. Lara) dlan Film: 11 mio nemico Film: Usodna ljubezen (fant., ZDA ’85, i. Dermis (ZDA '92, i. Molly Quaid, L. Gossett jr.) Ringvvald, Lee Grant) Odprti studio, vreme Videostrani Aktualno: Fatti e misfatti TV Dnevnik 1 Nan.: College Zavrtimo stare kolute Variete: Nedeljski «Mai Po domače dire gob Včeraj, danes, jutri Variete: Non dimenticate Risanka, nato Loto lo spazzolino da denti - TV Dnevnik 2, vreme, šport Ne pozabite zobne SCetke Zrcalo tedna (vodita Gerry Scotti, Am- Zoom bra) VeCerni gost Športna odd.: Pressing Včeraj, danes, jutri Italija 1 šport TV dnevnik, vreme, šport Film: Carambola (kom., Filmski maraton, kronika It. ’74, i. Paul Smith) Šport v nedeljo Euronevvs Slovenski film: Srecnp Kekec (’63, r. Jože Gale, i-Velimir Gjurin, Blanka Florjane, Martin Mele) Tedenski izbor: Videoš-pon, 10.50 Lahkig nog naokrog, 11.35 Na vrtu Sova: Umor, je napisala (2. del ameriške nanizanke) Svetovni pokal v smučarskih skokih 120 m PEP v odbojki PEP v odbojki: Salonit -Gentofte (posnetek iz Anhovega) Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški slalom, 1. tek Šport Nadaljevanka: Izzivalci Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski superveleslalom Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški slalom, 2. tek Nadaljevanka:Prevzetno- st in pristranost (VB, zadnji del) Film: Aliče v mestih (Nem., r. W. VVender) Novice iz sveta razvedrila # TELE 4 jp Koper P 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Film: La fuga Pripovedi iz Westa 23,510 Športna oddaja s Komedija: Go son lontan de ti m Personaggi e opinioni - Osebe in mnenja Euronevvs Ameriška zgodovina: Suženjstvo cmcev (5. del) Otroška odd.: Peter Pan, 17.30 Risanke,18.00 Kam vodijo naše... Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Zig Zag - Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu , Žrebanje Loto SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.00 Nedeljski športni dnevnik Globus Histria jazz: Furio Di Castro Trio, 23.35 Vsedanes (•) MONTECARLO e 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Omicidi d’ elite Papežev blagoslov 11 mercante in fiera Risanke SP v smučan ju Športna odd.: Crono Montanellijeva nedelja 21.00 SP v smučanju Nan.: Poltergeist Film: 11 presagio (srh., ZDA '76, i. G. Pečk) OVEN 21. 3. - 20. 4: Eden od novih obrazov se vam bo zazdel tako zelo znan, kakor da bi z njim pre- ■ živeli pol življenja. Ni nobenega dvoma: srečali ste svojo dušo dvojdeo, zato se brž podvizajte! BIK 21.4 - 20. 5,: S težavami na delovnem mestu se boste ubadali že od ranih ur. A bolj boste premišljali, bolj zapletena se vam bo zdela situadja. Ne pokvan-te si torej dneva, namenjenega brezdelju. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Vaše današnje misli bodo posvečene medčloveškim odnosom. Ne boste moralizirali, paC pa boste s treznim umom iskali rešitev. Ne boste je še našli, zagotovo pa jo boste iskali. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zameditirali se boste, razmišljajoč o usodi vašega življenja. Ko boste obnovili svojo osebno zgodovino in počistili z njeno navlako, bo prihodnost na lepem videti svetlejša. r Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Dobrodelni koncert; 11,05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost;. 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet. Maša; 10.05 Nedeljski koncert; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Intermezzo; 20.30 Koncert; 22.30 Nove prevodne strani; 22.30 Vokaino-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30-18.00 Na športnih igriščih; 14.00 Du, jes?!;15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Hrošč leti v somraku; 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Tragedija človeka - V Londonu (prir. in r. A. Jurc); 14.55 Iz krajevnih stvarnosti (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 Iz krajevnih stvarnosti (2. del), nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška te. m LEV 23.7. - 23.8.: Doumeli boste, da je prijateljstvo edini pravi temelj ljubezenske nadgradnje. Cesta se s partnerjem odtujila psihično, se odtujita za nekaj časa še telesno, pa vama bo zagotovo uspelo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Zaželeli si boste odpotovati daleč proč od vsakdanjih odgovornosti, vendar vas b° občutek dolžnosti privezal k tistim, brez katerih ne morete in ki ne morejo brez vas. TEHINICA 23. 9. - 22.10.: Dali si boste prednost in se razvajali kot otročiček. Bližnjim vaše obnašanje ne bo všeč; pa ne zato, ker bi vam zavidali, ampak zato, ker menijo, da bi morali razvajati njih. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Namesto na izlet z dolgočasno družbo se boste odpravili na izlet v pe-stre duševne globine. Ne pričakujte vrnitve, saj enkra odprtih duševnih vrat ni vec mogoče zapreti. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Posumili boste, da vas partner vara. Ošilili boste ušesa in izostrib očesa, vendar boste ostali praznih rok. Ali tako dobro sknva, ali pa ste tolikšen paranojik KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prevetriti boste svoje zamisli in se vprašali, ali željeno res potrebujete-Ugotovili boste, da znova nasedate prepričanju, a lahko imetje predmetov nadomesti ljubezen človeka. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Tarnali boste o svojih težavah in pričakovali odrešenje. Ne boste ga pričakali, kajti tisti, Id ga boste obsipali z jeremijadanu, še san« potrebujejo pomoč. Oprite se torej nase. Slovenijo 3 8.00,10.00,11.00,13.00,14.00,18.00 Poročila; 8,05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (J. Tratar); 18.00-18.30 6 X 6 - Domače uspešnice. RIBI 20.2. - 20.3.: Nenadejano vas bo obiskal neb do, ki ga že dolgo pogrešate. Ne obremenjujte ga 5 rimi spomini, kajti prišel je zato, da bi poravnal racu ne, zaradi katerih sta se razšla. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. decembra 1996 27 RAI 3 slovenski program ■Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) 2a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna £ RAM 6.30 6.45 10.15 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.30 15.40 18.00 18.10 18.50 '9.35 20.35 20.45 20.50 22.40 22.45 0.00 0.30 1.00 1.15 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Intrighi al Grand Hotel (kom., ZDA ’67, i. Catherine Spaak) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz VVesta - (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) • Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Anna Falchi) Vreme, dnevnik in Šport Oddaja o aktualnih dogodkih: II fatto (vodi En-zo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Film: II mestiere di padre - Fafherhood (pust., ZDA ’93, i. Patrick Swayze. Sabrina Lloyd) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: Cammin leg-gendo (V. Gassman) Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Bisticci d’ amore (glas., ZDA ’38) RAI 2 7.00 8.15 8.45 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 14.45 16.15 16.40 18.05 18.30 18.55 19.50 20.30 20.50 22.00 23.35 0.35 Variete za najmlajše Zidovska kultura Nanizanka Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchš? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Schwarzwaldska klinika Variete: Ci vediamo in TV - leri, oggi e domani 17.15 Dnevnik Aktualna odd.: Cronaca in diretta-Kronika v živo Vreme, šport in dnevnik Sereno variabile Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) TV film: La vita dietro 1’ angolo (dram., ZDA ’89, i. S. Powers, D. Birney) Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, šport Film ^ RAI 3 6.00 8.45 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.10 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 Jutranji dnevnik Film: II capitano di ferro Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Potovanje po Italiji dok. o živalih, Media/Mente, itd. Dnevnik Aktualno: Telsogni Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: Blue jenas Športno popoldne: nogomet B in C lige, motokros, 16.45 konjske dirke Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. I. Di Benedetto), vreme Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (vodi P. Villoresi) Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Aktualno: Obiettivo su Capri Hollywood ’96 | Dnevnik, pregled tiska g? RETE 4 6.20 7.00 9.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15:35 17.45 18.55 19.25 20.40 22.45 2.10 Nan.: Kojak TV film: S. Holmes at the incident at Victoria Road Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del desti-no, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o zdravju Nad.: Sentieri - Steze Film: Appasionatamente (dram., It. ’54) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Film: Questo e quello (kom.. It. ’83, i. Nino Ma-fredi, R. Pozzetto) Film: Grido di liberth (dram., VB ’87, i. K. Kline), 1.50 Night Line Film: Satiricosissimo @ CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.30 23.35 1.30 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme v oddaji: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters (i. Sela VVard, W. Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Cuori ribelli (pust., ZDA ’92, r. R. Hovvard, i. Tom Cruise, Nicole Kd-man, Thomas Gibson) Dnevnik TV film: Seduzione mor-tale (dram., ZDA ’93, i. Bo Derek, R. Mitchum), vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani <1 > ITALIA 1 e r Slovenija 1 6 ^ Slovenija 2 Otroški variete, vmes na- Videostrani -1.30 Teletekst nizanke in risanke Otroški program: Lizika Euronews Nan.: Superboy (lutkovna igrica) Tedenski izbor: Učimo se Pianeta bambino irirui Zagorje ’96: Dekliški zbori in pregled udeleženih tujih jezikov - Angleščina, 11.20 Reka upanja Nan.: Hercules Odprti studio, 12.45 Fatti Film: Aliče v mestih (francoska nad., 9. del) e misfatti, Šport studio (Nem., 74, r. Wim Wen- Anba fundacija Variete za najmlajše ders, i. R. Vogler, Yella Sobotna noc Varieteja: Niente panico, Roittlander, pon.) Šport v nedeljo 14.30 Colpo di fulmine Poročila Nanizanka: VVildbach Nan.: Mr. Cooper, 15.30 Novice iz sveta razvedri- (Nem., zadnja epizoda) Svveet Valley High la (ponovitev) Sova: Umor, je napisala Variete: Planet Videostrani (3. del ameriške nani- Nan.: 5 v družini, 17.30 Tedenski izbor: Utrip, zanke) Renegade 14.05 Zrcalo tedna, 14.20 Nanizanka: Simpsonovi Odprti studio, vreme, Za TV kamero (ZDA, 56. del) 18.55 Šport studio Forum, 15.00 Nedeljska Sedma steza Nan.: VValker Texas Ran- reportaža Nanizanka: Noro zalju- ger (i. C. Norris), 20.00 Večerni gost bljena (ZDA, 17. del) Willy, princ iz Bel Aira Dober dan, Koroška Včeraj, danes, jutri Glasbena oddaja: Le stel- Videostrani Nanizanka: Izzivalci le della mušica - Glasbe- TV Dnevnik 1 (Francija, 6. epizoda) ni zvezdniki Otroški program: Rado- Koproducijska serija: Ko- Variete: Ponedeljkov vedni TaCek: Lovec (B. nec velikih počitnic (P. «Mai dire gol» Golob), 17.25 Angleška Kohout - J. Mašin, i. Šport: Goals, veliki an- dokumentarna serija: Rajko Šugman, Vlado gleški nogomet Očividec Novak, 2. epizoda) Aktualne teme: Fatti e Po Sloveniji Izobraževalna oddaja misfatti Umetniki za svet Osmi dan Šport: Predstavitev Poka- Risanka Oddaja o turizmu: Homo la prvakov TV igrica: Lingo turisticus Italija 1 šport Žrebanje 3X3 Svet poroča Aktualno: Planet TV Dnevnik 2 Brane Rončel izza odra Nan.: Paradise Club Šport Euronevvs Film: Don Kihot... Pro et contra Roka Rocka AR Včeraj, danes, jutri # TELE 4 M TV Dnevnik 3, vreme Šport Sova: Umor,Je napisala ni (4. del ameriške nani- H 22.00, 23.45 Dogodki in zanke) m odmevi Noro zaljubljena (ponovi- B 11 segno di Zero tev 176. dela ameriške gffl Nogomet lige C2: Triesti- nanizanke na - Fano TV jutri, videostrani Športna oddaja Košarka lige Al: Virtus Roma - Pall. Trieste Film: Plotone d’ assalto Ul Koper ® MONTECARLO Euronews Nanizanka: Zdravniki na krilih 19.30. 22.30, 0.30 Dnev- Istra in... nik, 13.20, 20.20 Spori Globus Nad.: Acapulco Bav TVD Mladi Nan.: Quincy Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Nan.: Charlie’s Angels Primorska kronika Variete: Tappeto Volante Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Variete: Ko bi bil Sher- Aktualno: Vsedanes lock Holmes NBA Action Variete: Zap Zap Nad.: Empire Inc. (i. Kenneth Welsh, Marta Henry, 5. del) Aktualno: Check Point Kulturna oddaja: Aliče Športna oddaja Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Film: La collina del diso- Oddaja o zamejskem športu in športnikih: Sportel nore (dram., VB ’65) Slovenija 1 5-00,6.00,6.30,7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8-40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nadeti; 13,20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odme-v'; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.30 lnformativna odd.; 22.40 Slovenski pevci sansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30.10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9|ed; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki redna; 11.00 Ekološke teme; 13.40 Obvesti-a: 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost izbira gla-jtoo; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 7.35 V računalniku; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška countn/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Promet; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7'00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, '4.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena \^tineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncert EBU; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V,; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.45 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 4.); 9.40 Zenski ustvarjalnosti na rob; 10.30 Intermez-zo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka 96; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik;. 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Re-pentabor, glasbeni popoldnevi; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Kultura interkul-turnosti; 18.20 Glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik: Seminar Zveze slov. žena v Umagu. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni i 50.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni fr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZLIA CIKLONA CIKLOMA PLIMOVANJE Danes: ob 1.35 najvisje 23 cm, ob 6.54 najnižje 4 cm, ob 11.19 najvisje 15 cm, ob 18.45 najnižje -33 cm. Jutri: ob 2.40 najvisje 23 cm, ob 9.08 najnižje 3 cm, ob 11.51 najvisje 5 cm, ob 19.35 najnižje -25 cm. °C °C 500 m 1 2000 m -6 1000 m -1 2500 m : -9 1500 m -4 2864 m -11 Slovenija: V ponedeljek bo na Primorskem deloma jasno, burja bo oslabela, drugod bo pretežno oblačno, v severovzhodnih krajih bodo Cez dan prehodno manjše padavine. V torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in hladneje. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE V Černobilu sinoči ustavili jedrski reaktor številka 4 Ostanki vaz s podobami trojanske vojne ATENE - Ne nedavnem kongresu arheologov v Grčiji je ena od tamkajšnjih izvedenk poročala o najdbi ostankov dveh velikih vaz iz mikenskega obdobja (približno 1200 let pred našim štetjem), ki postavljajo v povsem novo luč takratne .vojaške ladje. O tej temi se je v preteklih dneh razpisal londonski Times, ki pod naslovom Keramični ostanki upodabljajo bitke trojanske voje, postavlja hipotezo, da gre za upodobitev epizode iz 15. knjige Ilijada, ko se je trojanski junak Hektor polastil ladje grškega heroja Ajaksa. Se bolj zanimiva in konkretna pa je ugotovitev, da je Homer bolj prepričljiv pri opisovanju ahajskih ladij, kot pa tistih iz svoje sodobnosti. Trojanska vojna naj bi sodila približno v 12. stoletje pred našim štetjem, torej več ali manj v dobo, iz katere so najdeni ke- ramični fragmenti, medtem ko je Homer po vsej verjetnosti živel v 8. stoletju pred našim štetjem. Poet naj bi kljub temu zelo natančno opisal ladje izpred štirih stoletij. Kitajci proti onesnaževanju PEKING - Z novim letom bodo v kitajski civilni zakonik vnesli prekršek onesnaževanja, je včeraj za tiskovno agencijo Xie VVenhua povedal direktor agencije za zaščito okolja. Doslej onesnaževanje ni bilo kazenski prekršek in se je storilec izmazal le z opozorilom ah z denarno globo, po novem pa bodo povzročitelji hudega onesnaženja z velikimi gmotnimi posledicami obtoženi am-bientalne škode. Kitajska se želi tako zaščititi pred naraščajočo škodo, ki jo okolju povzroča hiter gospodarski razvoj te ogromne države. MOSKVA - Sinoči ob 22. uri po krajevnem času naj bi bili po napovedih ustavili reaktor številka ena v jedrski elektrarni v Černobilu (na posnetku AP) , kjer je 26. aprila 1986 prišlo do največje katastrofe v zgodovini nuklearne industrije. Napoved izključitve reaktorja je včeraj dopoldne ruski tiskovni agenciji In-terfax potrdil direktor jedrskega obrata v Černobilu Sergej Parasin, medtem ko je ukrajinski predsednik Leonid Kučma zagotovil, da gre za dokončno ustavitev reaktorja, kot je bilo predvideno z mednarodnimi sporazumi, ki jih je podpisala njegova država. Agencija Itar-Tass je včeraj poročala, da je prav okvara na reaktorju številka ena, ki so jo bili doslej zamolčali, povzročila leta 1982 prvo radioaktivno puščanje v Černobilski centrali, vendar k sreči ni imelo hujših posledic. Prav včeraj je med drugim poteklo deset let od dokočanja neprepustne obloge, s katero so izolirali ostanke reaktorja Številka štiri, ki je eksplodiral leta 1986. Večina izvedencev je prepričana, da izolacija po tolikih letih' ni vec zanesljiva, skupina ruskih znanstvenikov pa je vCeraj v Moskvi predstavila projekt v vrednosti 200 mihjonov dolarjev za izdelavo nove zaščitne obloge. Tatmsk P: w mz/ Japonski makaki so se v zadnjem času tako razmnožili, da v nekaterih predelih J0-ponske ogrožajo prebivalstvo in plenijo po domovih in trgovinah (Jelefoto AP)