166. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: Mio leto pol leta V Ljubljani, torek 13. julija 1920. Požtnina ' ž°lotin'' III. leto. Četrt leta M mesec K 240’— . 120-„ 60 -.. 20 - Za inozemstvo: . K 400’-. ,. 200’-. n 100 — celo leto pol leta. Jetrt leta ta mesec Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolar]« Četrtletno. . . 2 dolar]« ——————M ■■■< I I ■ « Novi narcCalli! caj pošilja]« naročnino oo nakaznici. * i se zaračunajo po '-ostorn in sicer mm Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu "■ štev. 8. Teleion štev. 44- i————- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj . vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se - Rokopisi se ne vračajo. Bitka z Italijani v Splitu. Italijanski poveljnik ubit. Split, 12. 1 ull]a. (Izvirno poročilo.) V proslavo kraljevega rojstnega dne le izobesilo splitsko meščanstvo že včera] zastave. Ko sta se vračala dva mornarja od posadke Italijanske volne ladje „Puglla‘‘ z obale na ladjo, sta snela z nizke hišice ob obrežju zastavo In io odnesla s seboj. Med gledalci se Je pojavilo silno razburjenje. V kratkih trenutkih se ]e nabrala velika množica, ki Je grozeče nastopila proti mornarjema. Vendar pa se le tema posrečilo uteči na ladjo. Množica, ki Je med tem narasla na več tisoč, Je priredila po mestu burne demonstracije proti Italijanom. Demonstracije so dosegle višek, ko so začeli nekateri Italijanski častniki na promenadi Izzivati,, medtem ko se Je bližal od Italijanske ladje motorni čoln s poveljnikom ladje ,{regatnim kapitanom Gultljem in nekaterimi drudlml oilclrjl. Ljudje so navalili na italijanske častnike na suhem, ki so zbežali po varstvo Jugoslovanske žendarm trije, nakar Je žendarmerijskl poveljnik pozval motorni čoln, naj se vrne, ker sicer ne more prevzeti nikake odgovornosti. V tem lilpn Je padlo z Italijanske ladje par strelov, neki mornar z motornega čolna pa Je vrgel na obrežje ročno granato. Neki begunec iz zasedene Dalmacije se Je zgrudil poleg žendarmerljskega poveljnika mrtev na tla. Štirje drugi naši so bili ranjeni. Zato Je otvortla žendarmerlja ogenj na motorni čoln In na Italijansko ladjo. Razvila se Je bitka,'T Je trajala kakih deset minut. Italijanski poveljnik Gulil In krmil ar ladje sta bila smrtno zadeta, pet drugih mornarjev ranjenih. Motorni čoln se je vrnil na ladjo. Poveljnik in krmilar sta tekom noči umrla, stanje dveh mornarjev je brezupno. Danes zjutraj je prispelo več italijanskih bojnih ladij. Ranjence In mrtveca prepeljejo še danes v Italijo. Cel dopoldne so se nada-Uevle manliostaclje in demonstracije prebivalstva. Svoj višek so dosegle, ko Je deilll-ralo naše vojaštvo pred poveljnikom. Poveljnik antantlnega brodovja v Jadranu, ameriški admiral Andrews Je uvedel preiskavo, ki poteka za nas ugodno. Deželna vlada Je poslala v Beograd o dogodkih obširno poročilo. Dinar dosegel v Curilm liro, na Dunaju jo prekosil. Dunaj, 12. julija. (Izvirno poročilo.) Vsled naraščajočega povpraševanja po Jugoslovanski valuti ln vsled poročila o borzi v Curlhu, kjer Je dinar danes prvič dosegel Uro, Je vnovič poskočil kurz Jugoslovanski valuti na dunajski borzi. Dosegel Je 1000. Dinarskih bankovcev povsod primanjkuje; devizna centrala ne more več ustreči stavljenim zahtevam. Triumf Glasbene Matice na Koroškem. Izlet Glasbene Matice v Borovlje In na Otok se Je razvil v veličastno narodno manifestacijo. N« vseh postajah od Podroščice dalje so biti Matičarji slovesno In prisrčno pozdravljeni Sijajen sprejem so Jim pripravili Boroveljčanl Uspeh večernega koncerta Je bil popoten, dvorana za ogromno vbčlnstvo mnogo premajhna. Nepobazna ostane vsem nedelja na Otoku. Na tisoče ljudi Je prisostvovalo v In Izven dvorane koncertu Matice; med gosti so bili tudi člani antantine plebiscitne komisije z Italijanskimi zastopniki vred. Matica Je naravnost briljirala; prekosila |e samo sebe. Ko so peli »Gor čez Izaro«, Je mnogo ljudi Jokalo. Oduševljenje Je bilo takšna, da so morali to krasno koroško narodno pesem dvakrat ponoviti. Tudi an-tantlnl delegati so bili naravnost vzhičeni. Pustili so se seznaniti z mojstrom Hubadom, kateremu so Iskreno čestitali In Izjavili, da kaj takega ne bl pričakovali. Italijanski delegat Je zatrdil da Je koncert eden njegovih najlcpšlh doživljajev. — Po koncertu se Je vršila cel popoldan veličastna narodna slavnost (Obširnejše poročilo priobčimo. Ured.) ANGLIJA POSREDUJE MED RUSI POLJAKI. LDU. Spa, 11. julija. Agence Ha-vas javlja: Kakor sc govori ie Lloyd George sklenil, naprosil rusko sovjetsko vlado, da sklene! s Poljaki premirje. Ako bi se bofiševiki branili, bo Lloyd George Poljakom zagotovil pomoč Anglije. LDU London, 11. julija. Zavezniki so ruski sovjetski vladi predlagali, naj dela na to, da se sklene premirje na podlagi da se umaknejo Poljaki za svoje meje. Premirju bl sledila mirovna konferenca, katere bl se udeležile obmejne države. Ako bl se sovjetska Rusija branila, sprejeti ta predlog, ali ako bl Poljsko napadla na njenem ozemlju, bi zavezniki Poljsko v najizdatncjšl meri podpirali. Naša pot. POLJAKI ZAPUŠČAJO LITVO. LDU Kovno, 10. julija. Po poročilih Litvinske brzojavne agencije se Poljaki umikajo iz Litvinskih krajev, ki so jih bili zasedli. Izpraznujejo tudi Vilno. Litvinske čete so stale snoči 12 km pred Vilno. POSREDOVANJE MINISTRSTVA ZA SOC. POLITIKO GLEDE STANOVANJSKE NAREDBE. LDU Beograd. 9. iuliia. Ministrstvo za socialno politiko vodi pregovore s ookraiinsko vlado v Ljubljani o komoetenci reševania spornih vprašanj glede stanovanj In najemnikov. Po naredbi pokrajinske vlade v I.Jubliani moralo vsi oni. ki imajo en miliion premoženja ali več zapustiti stanovanja, ki so tih najeli, in si sami zidati hiše. Ako tega ne store. morata zapustiti mesto. Ministrstvo Je podvzelo ta korak, ker prihajata v Beograd dan za dnem pritožbe radi tega vprašanja. ČEHI V SPAI. Praga, 10. julija. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« poroča, da se odpeljejo v Spao dr. Kramaf In še dva zastopnika z novimi lnštrukcljami, ki se nanašajo na tcšlnsko vprašanje. Zahtevali bodo odločno, da se tešlnsko vprašanje člmprcj reši v prilog čehosiovaške. ZADNJI POLJSKI NAPORI. LDU Varšava, 10. julija. Poziv ministrstva za narodno brambo, ki ga Je podpisal generalisimus Pilsudski pozivlje prebivalstvo vseh stanov, da pristopi k prostovoljni vojski, ki se sedaj formira. Vodstva strank, so-cijalne organizacije, društva, korporacije. dijaki in Sokoli objavljajo proklamacije ter pozivliajo v njih prebivalstvo, naj se stavi na razpolago domovini, ki je v težki nevarnosti. Poslanci, uradniki, književniki in umetniki dajejo dober vzgled ter se jih dan za dnem veliko število priglasi v prostovoljsko vojsko. Tudi delavska stranka }e izdala proklama-cijo, v kateri prosi delavstvo, naj so vzdrži vsakojakih stavk, dokler je domovina v nevarnosti. Organizator dobrovoljske vojske general Haller poživlja mladino, ki se je udeležila svetovne vojne, naj to vojno, ki še ni končana, dovrši. Nadalje .prosi lialler za gmote prispevke, ter da naj bi se aktivnost Rdečega križa povečala. LDU Varšava, 10. julija. Uvodni članek lista poljskih nacijonalističnih Židov pozivlje r>oljske Žide, naj iz-jx)lnujejo napram domovini v teh težkih časih svojo dolžnost. Upajo, da jim bodo Poljaki v tem oziru pomagali. Židje verujejo v triumf pravičnosti in se hočejo boriti za poljsko stvar. LORD FISCHER UMRL. LDU London, 10. julija. Admiral lord Fischer Jo danes dopoldne umrl za posledicami opraclj. Poljska prosi za mir. Svoje delegate pošilja v Spal, da bl lzmolcdovaii pomoč | antante, tajni zaupniki pa so na poti v Mo- j slivo, da bi dosegli premirje direktno od sov. Jetske vlade. Prekasno Je spoznala poljska šbhta, da napad na sovjetsko Rusijo ni zraste) Iz potrebe in ne na domačih tleh. Uvidela Jo, da so njeno kratkovidno In zaslepljeno Imperijallstlčno politiko izrabili drugi v svoje egoistične namene. Kapitalistična antanta Je poslala Poljsko po kostanj v rusko žerjavico. Sedaj pa, ko so sl Poljaki opekli ne Je svoje prste, ampak ves sv ojorganlzem ln ogrozili sploh svoj obstanek, sl pore antanta roke In tolaži Poljsko z lepimi (razami po časopisju. Zlasti Anglija hiti zatajevati, da Je drugačna kakor idejna podpora izključena. Z njene strani Je to tudi umevno. Saj ima dovolj posla s svojimi lastnimi podaniki, z Irci, Egipčani, Indijci In drugimi. Vrbutega Je razpoloženje danes že tudi v antantlnlh državah tako, da ne bl nobeden antantln narod odobraval nlkakšr.o akcije, najsi bo denarna ali vojaška v prid Poljakom proti Rusiji. Antanta Je pustila poljske vazale v pravem pomenu besede na cedilu. Na poljskem zgledu se moramo učiti tudi ml in po njem uravnavati svojo politiko. Vsa naša skrb mora biti, da ne zaidemo tudi ml v krizo, v katero Je bila pahnjena Poljska. Antanta bl najraše Imela vsak narod, vsako osvobojeno državo za kolonijo, romala In razpolagala z njenim vojaštvom kot s svojimi' kolonijalnlml četami. Samoumevno sl ne bl pomišljala prav nič, vpreči v svoj bojni voz tudi uas Jugoslovane. Da se temu Izognemo, Imejmo pred očmi svarilni vzgled, ki nam ga nudi Poljska In ki nam ga bo nudila v najkrajšem času mogoče tudi Grška. Antante pravzaprav ni več. Italija, Franclja ln Anglija so si ▼ laseh. Prepirajo so zaradi odškodnine, v oster spor so Jih do-vedli bližajoči se Interesi v Siriji, Severni AIrikl ln — least not least — v Turčiji. Svc-tovna zmeda se ne zmajša, ampak prej še ’ narašča. Konlerenca v Spal Je morala kljub »Javnemu mnenju", na katero se antantlnl diplomati vedno sklicujejo kadar gre za kak nasilni akt, dovoliti Nemčiji rok za razorožitev do 1. januarja 1921. In to vkljub temu, da Je tajni angleški Izvestitcljski urad konstatiral, da se nahaja v Nemčiji še na milijone pušk, na desettisoče mitraljez in na tisoče topov najrazličnejšega kalibra. Nemčija se Izgovarja, da mora vzdržati še razmeroma veliko armado, da se brani proti boljševlškl agitaciji, ki se razširja še vedno v notranjosti države. Kakor pa kažejo sa znamenja je boliševlška nevarnost v Nemčiji vedno manjša In to Iz enostavnega vzroka, kor se Nemčija sama vedno bolj bliža sovjetski Rusiji. NI izključeno, da pride pra^ kmalu do sodelovanja Nemčije In Rusije proti kapitalističnemu Imperljallzmu zapad-ne Evrope. Kakšna bo takrat naša politika? Mr 4« se nam bo težko odločiti, ali mislimo, da no bomo dolgo premišljevali. Antantni član Italija Je — ne bojmo se besede — naš sovražnik. Francija Je vsa zaposlena doma, za resen spopad z Nemčijo ln Rusijo ne bl niti moči niti prave volje. Anglija Je preveč praktična, da bl se spustila v tak rhkan‘eU poskus In s tem ogrozila posest svojih najvažnejših pokrajin. Amerika v tem slučaju ne pride vpoštev. Zato ni dvoma, 'a bo poskusila antanta posredovati pri nas In doseči takšno ali drugačno Intervencijo z naše strani za stvar zaveznikov na vzhodu. Proti tem poskusom moramo odločno vstati že danes, čeprav v Javnosti še ni govora o tem. Naše politike nam ne more In ne sme diktirati Pariz, naša orljentaclja gre na vzhod ne na zapad. Politiko zapadne orljentclje, ki so Jo hoteli voditi nekateri naših državnikov^ sta ubila Rim in Pariz sama. Zapad ni razumel, da smo Jugoslovani vez med njim to vzhodom. Zapad nas smatra za enostavno politiko. Zato smo ml prosti ozirov to fo naša pot Jasna. V našem Interesu Jo < sako stremljenje, ki pobija imperijallstlčno zaslepljeno politiko mirovne konlereno, t~r stremi samoposebl za resnično dosego WUso-novlh točk. Zata moramo vsako tako politiko podptratL Tako ln edino le tako gledamo In sodimo ml današnji konflikt med antanto ln njenimi vazali na cnl, ter Rusijo na drugi strani. nov Avgust Strindberg: Atila. S Konstantinom Velikim te bilo konec Helade. Rima in Palestine; kultura se le preselila na Jutrovo. Carigrad je postal Klavno mesto Evrone, in satrapi vzhodnega carstva so vladali pod raznimi naslovi Rim. Španiio. Galijo in Germanijo. '^delo se ie, da le Evropa odcvela in Roma legla v grob: ali to le bil samo videz. Zgodovina ni šla naravnost po črti. ampak ie delala ovinke, In.zat0,s.e t? zdelo, kakor bi bil raz-1 v nered. To pa ni bilo resnica. Krščanstvo, ki ie zdai hotelo pre-Douti zahod, ie bilo vendar od vzhoda: zato ie tvoril stari Bizantii prehodno postalo. V Rimu, ki so ga bili prepustili usodi, ker sta sedela satrapa v Milanu in Raveni, le zače-ufala kliti nova svetovna sila. duhovna oblast, in skrival kovala novo cesarsko krono, da bi ta izročila najvrednejšemu. kadar se izpolni čas. Ta dedič ie bil napovedan že po 1 acitu. nov narod od severa, zdrav pošten in dobrodušen: Germani, ki 1111 ie bila namenjena cesarska kro-ian« t!so5 !et- od «00 do 1815. Prav- p av so Zahodni Golje, že v za- četku petega stoletia osvoiili Rim. toda oni so se spet umeknili. Drugi Germani so preplavili Galijo. Spani-lo ln Britanilo: nobeno pleme pa se ni bilo obdržalo na Laškem. Tistikrat stopi na pozorišče novo fliMStvo povsem neznanega izvira. In kanaanska obljuba, pravkar dodeljena Germanom, se zazdi preklicana. zakaj Huni so obsedeli nazadnje na Ogrskem ter pobirali davke od vseh narodov sveta. Okrog lesenega gradišča in nekai kolib ha reki Tisi so se zbirali Grki. Rimijani. Bizantinci in vsakovrstni Germani; pred tronom. na katerem le sedel divjak, podoben kepi mesa. l eta 453 ie hotel ta kralj no mnogih usodah slaviti eno svoiih neštetih ženitev: in poklical ie bil veliko gospodo iz vse Evrope; poklical, za-kai vladarii ne vabilo. Prihajali so. na kioniih. od severa, luga. vzhoda in zahoda... Od zahoda, po bregu Dunava. tik pred njegovim ovinkom pri današnjem Grami, le iahalo dvorte mož na Čelu karavane. Več dni sta bila sledila Hubkim bregovom zelene reke ž nlenim bičlem in lelševlem ter jatami čapelj in rac. Zdai sta hotela zapustiti hladno sciico gozdnega pa- su ter zaviti proti vzhodu, v slano step, ki se ie širila tla do žolte Tise. Eden izmed obeh voditeljev krdela ie b'l Rimljan, Orest po imenu, znan in slaven mož. Drugi le bil Ru-gilec z obale Vzhodnega morla; knez Edekon mu le bilo ime. in sledil te Atilu, ker ie bil prisiljen. VelikaŠa nista zaupala drug drugemu in sta se raztovarjala doslei le malo: ko na sta prijezdila na široko step. ki se ta odprla ored niima iasno in svetlo kakor morska gladina, se ie storilo tudi niima Iasneie. tako da te utihnil ves nliiiu sum. »Zakai potuješ na svatbo?« }e vprašal Orest. »Ker se ne upam ostati doma,« je odvrnil Edekon. »Kakor iaz!« »In nevesta! Tudi Burgundka se ni unala reči ne.« »Ona? Oh. ona bi se bila Ze upala.« »Tak meniš, da liubi tega divjaka?« »Tega nisem rekel.« »Mari ga sovraži? Nova Judiita za tega Holoferna?« »Kdo ve? Burdgunci ne marajo Huna. odkar ie na svojem zadnjem roparskem pohodu razrušil Vorma-tiio.s Kongres poštnih nameščencev. Beograd, 12. julija. (Izvirno poročilo.) Včeraj popoldne Je bil otvorjen v navzočnosti poštnega ministra dr. Drinkovlča kongres poštnih ln brzojavnih nameščencev Iz cele Jugoslavije. Predsednik le Toma Jovanovič (Beograd), podpredsednika pa Serbendžija (Zagreb) ln Urbančič (Ljubljana). Resolucije zahtevajo med drugim poseben zakon za poštansko stroko, po-državljenje vseh poštnih uradov Itd. Danes se kongres, Id mu prisostvuje nad 400 dele-legatov, nadaljuje. Pošljite naročnino! ammmsmsmmmmmmssimmammaBmmmm »Vsekako le nerazumljivo, da sl le spet opomogel po svolem porazu na Katalanskem pollu.« »Ncrazumijvo le vse. kar se tiče tega človeka — ako ga ie sploh moči imenovati tako.« »Prav imaš! Govorč, da ta nasle-dovai bratu svojega očeta, Ruu, o katerem ne vemo ničesar. Svoiega brata Bleda te umoril. Dvalset let smo ga imeli nad sebol kakor železno šibo. in ko le stal nedavno pred Rimom, se ie obrnil nazaj.« »Toda moral ie obliubiti vojakom. da iim dd enkrat Rim.« »Zakai ie prizanesel Rimu?« »To se ne ve! Ničesar ne vedo o tem možu. on sam o svoii lastni osebi pa menda takisto ne. Od vzhoda prihaia. pravi; to ie vse. Ljudstvo govori, da so se rodili Huni v puščavi iz besov in čarodeik. Ako vprašaš Atila, kal hoče in kdo da ie. ti odvrne: šiba božia. On ne ustanavlja nobene države in ne gradi nobenega mesta, zato oa vlada nad vsemi državami in ruši vsa mesta na zemlih« »Vrniva se k nevesti. Ildika ii ie ime: potemtakem ie kristjanka?« »Kai pa briga to Atila? Sai on nima vere.« »Nekakšno mora pač imeti, ko se imemiic šibo božjo in trdi. da ie na- BORZA. Curlh, 12. Julija. (Izvirno poročilo.) Berlin, 14.70, Newyork 887, London 2204, Pariz 47.16, Milan 83, Beograd 33, Praga 12.50, Budimpešta 3.50, Varšava 8.20. Dunaj 3.82 In pol, avstrijske krone 3.90, Zagreb 8.20. Dunaj, 12. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 242—264, Budimpešta 97.50-107, Praga 364—384, Varšava 90—103, dinar 980 do 1000. M. Zevaco: KRALJEV VITEZ. Zgodovinski roman. Sel meč vojnega boga.« »Toda za vnaniosti se ne meni. Niegov prvi minister Onegezij ie Ork in kristjan...« »Oglejva si tega čudnega ntoža. ki se je naselil v slani stepi, namesto da bj sedel v Bizantilu ali v Rimu.« »Menda zato. ker ga dežela spornima niegovih planjav na dalinem vzhodu. Ista so tla. iste zeli in ptice: tu se čuti doma.« Umolknila sta. zakaj solnce ie šlo kvišku in vročina ie naraščala. Nizke tamariske. celinke in solianke niso daiale sence. Stepne kokoši in škrjanci so bili edina bitia. ki so oživMala puščavo. Črede goved, koza in ovac so bile izginile, zakai Ati-lova polumiliionska voiska iih ta bila poiedla. in niegovi komi so popasli vse do zadnje užitne travne mike. Opoldne se je zdajci ustavila karavana. zakai na vzhodnem obzorju se ta pokazalo mesto s stolni ln zob-nicami. onkraj simiega jezera. »Ali smo tam?« ie vprašal Edekon. »Ni mogoče; tri dni pota imamo še. dva;set mili.« Toda mesto se ie videlo tam. in karavana se le podvizala. (Dalje prih.) Stran X Pred vladno krizo. Beograd. 9. talite 1920. V Beograda se govori že par dni sem o oredstoieči krizi Vesničeve vlade. Posebno okrenlienie so dobite te vesti do poročilu o včerajšnji sefl ministrskega sveta. Na dnevnem redil so bila vprašanja izvoza, rekonstrukcije pokrajinskih vlad. volne odškodnine in uradniško vprašanje. Do sklena le prišlo samo v tretfi točki. vse druee so ostale nerešene, ker ni bilo mogoče doseči soglasja. Da ni bilo treba priznati razdora v vladi. so navedli kot vzrok neuspehov odsotnost ministrov Korošca. Jovanoviča. Jankoviča in Križmana, češ da vsled niihove odsotnosti ne morejo sklepati. Vprašanie izvoza živil tvori kakor znano že dolgo časa sporno točko med parlamentarno in demokratsko zaiednico. Demokrati so pismeno predložili svoie zahteve. Zahtevalo nrost izvoz za preostanek lanske žetve. Olede letošnje žetve predlagalo nal se naiprple dovoflno založilo pasivne pokraiine in mesta, ostanek pa nai se izvozi na način, ki ga sporazumno določilo zastopniki poljedelskih, obrtnih, trgovskih in delavskih korporacij. Trgovski minister dr. Ninčič ie izjavil da bi tl revidirani demokratski predlogi mogli tvoriti primemo podlago za rešitev izvoznega vnrašanla. Tudi Vesnsč sam le bil precei naklonjen predlogu in zdelo se le že. da bo orišto do sporazuma. V tein oa ie vstal minister za konstituanto. ki pa se še vedno smatra za ministrskega predsednika. Stoian Protič. in odločno nastopil proti demokratskim predlogom. Zahteval ie. nai se spravi vprašanje izvoza, zlasti tudi »Središnie zadruge za izvoz« pred parlament. Porabi nai se zato interpelacija poslanca I azareviča. ki lo ie svoj čas vloži! glede nrostosra izvoza, na katero pa vlada do danes še ni odgovorila. Protičevo mnenje si ie usvojila večina parlamentarne zaiednice V vladi in tako pride izvozno vpra-Sanje na razpravo v narodnem predstavništvu. Rok določi četrtkova sete parlamenta. Tudi vprašanje pokrajinskih vlad Je ostalo še vedno na mrtvi točki Radikalci. Starčevičanci in slovenski klerikalci to zadevo, ki io sprav-liaio demokrati vedno znova v os-prerite, sistematično odlagajo in zavlačujeta. Demokrati se skMcuiejo pri svoiih zahtevah na znano Vesni-čevo obljubo, da se oreosnuieio pokrajinske vlade v smislu centralne vlade, parlamentarni zaiednici pa ie ta oblluba trn v Deti. Tudi na vče-raifšnli seli ministrskega sveta so rešitev zopet odgodili. kar ie neraz-položenle v demokratskih vrstah tako povečalo, da se nahaja danes med demokrati že zelo močna skupina, ki vedno boli odločno zahteva prelom Z radikalno-klerikalro politiko. Kot tretja točka Je bila na dnevnem redu korektura znanih imenovanj prejšnje Protičeve vlade na važna politična mesta v Srbiji. Odstavili naj bi se oni okrožni načelniki, ki jih je Protič imenoval brez potrebne sposobnosti samo zato, ker so zaupniki radikalne stranke. Minister za notranje zadeve Davidovič je izdelal tozadevni predlog, ki ga Je pa na včerajšnji seji umaknil, ker so se radikalci izgovarjali zopet na odsotnost ministrov. S*mo mesto okrožnega načelnika v Peči so zasedli, ker bo zavladale v okrožju vsled banditskih tolp take razmere, da Je neob-hodno potrebno, da zasede načehii-ško mesto energičen In brezobziren človek. Imenovali so za načelnika Radivoja Vasiljeviča. Prihodnja seja ministrskega sveta bo v torek. Ta seja utegne postati odločilna za usodo Vesnlčevega kabineta. Ako se doseže sporazum, bo sedanja vlada izvedla še ostali del svojega programa, »ko pa ne. bo našel parlament ko se v četrtek zopet sestane, vlado v težki krizi. Tešinsko vprašanje. Ceškl glas za sporazum. V »Sociialističnih listih* piše z dne 11. julija 1.1. poslanec Modraček o tešinskem vprašan in sledeče: »Ni dvoma, da gleda dr. Beneš na tešinsko vprašanje z drugega širšega stališča, kot njegovi nasprotniki. (Tc so predvsem narodni demokrati z dr Kram ar em na čelu.) V tešinskem vprašanju ne gre le za kos dežele in za historično pravo, temveč za nekaj več. za bodoče razmerje’Cehov do Poljakov, za razmerje. Id le z ozl rom na češko mednarodno eksistenco in bodočnost izrednega pomena Bilo bi freba. da smo boli narodu kot naciionalistični. t. i. da bi na podobna vprašanja gledali boli s stali- šča velikih narodnih interesov, kot * ometenega stališča lokalnega patri-Ictizma. Češka republika ima na izbere zvezo z Madžari, z Avstrijo, z Nemci, ali pa s Pollaki in z vzhodom Svojo oporo moramo iskati samo nr vzhodu in ti^smo brez dvoma že zemljepisno navezani predvsem na Poljake. Res ie, da se nam kažejo Po-iiaki za zelo neprijetne slovanske brate in sosede. Kar počenjalo proti . nam na Tešinskem in na Slovaškem ie popolno barbarstvo in ne čudimo se. če danes pri nas ni popularno go voriti o sporazumu s Poliaki. Toda njihova domišljavost in nenasitnosi iih bo sama kaznovala in naučila ve-čie skromnosti. Pravkar dobivajo temeljito lekcilo od bolševiške Rus:je in nam bi ne bilo nič liubše. kot če bi se nollsko-ruska voina končala z mirom. ki bi med obema državama določil kar nalprirodnetše narodopisne meje. Tako bi v bodoče med njim prenehali spori Če se zgodi tako Jr če se posreči odstraniti tudi neprila-lelbivo med nami in Poliaki. takra slovanska vzajemnost ne bo več me elena fantazija. Takrat bodo utvar ieni poeoli za uresničenje dosedai Št vedno daline misli velike zveze se verovzhodnih slovanskih narodov \ katere močnem oblemu bi bila našr bodočnost in samostojnost naibol zagotovljena. S tega stališča ie tore treba gledati tudi na tešinsko vpra šanie.« Poljski poraz. Na kal računalo Rusi. Pariški »Popuiaire« ie objavil razgovor francoskega sociialista Lon gueta s Krasinom glede poljsko-ru ske volne. Krasin povdaria, da It ukrenil vse potrebno za transpor. žita in surovin iz bogatih krajev Si biiile. Poljska ofenziva ie oa vse tr preprečila, ker se ie ves prevozni materilal moral mobilizirati. To do menia povečanle trplienia. bede ii propadanja, in odgovornost za vse to pada na one. ki so pognali Poliakt v to grdo pustolovstvo. Na vpraša nie. kal se bo do teh porazih Polja kov zgodilo v Doliski republiki, ie odgovoril Krasin: »Izbruhniti mor. v Varšavi revolucija, ki sta Jo poljski kler in plemstvo tako želela. Ves puiiski proleiariiat komai čaka trenutka. da se dvigne proti svoiim' zatiralcem. katerih moč se drobi na vseh straneh. Poljska ie minirana, uničujeta io tifus in glad. Njena zadnja pustolovščina bo milostni srni ek v nien buržoazni režim.« Rusko-poljska bolna črta. Poliski vloekonzulat v Ljubljani nam oošiHa naslednie pojasnilo: Poliski sovražni nemški dopisni in brzojavni uradi tendenciiozno razširjajo neresnične vesti, da so boll-ševiki na lužnovzhodni fronti bojujočo se polisko armado popolnoma uničili, da so žc prekoračili mete bivše Galicije ter da ogrožalo Lvov in Varšavo Zato le Poliski Vicekonzu-lat pooblaščen, da konstatira. da ni bila nobena armada tako razbita, da bi ne bila zmožna nadalinega boja. Torei ni resnično, da so boljševiki prekoračili meie Galicije in da je Lvov ali katerekoli večie drugo mesto ogroženo ali evakuirano. Na podlagi zadniih uradnih vesti se razteza Dolisko-ruska bolna črta od Dvine podolžno reke Bereziue in Pripeti dalie okoli 5 km zapadno Rovna skozi Latičev do Bara, torej so boliševiki okoli 150—200 km od meie Galiciie. Ta boina črta se že nekaj (fni ni skoraj nič izpremenila. kaS Je naibeliši dokaz, da le pollska armada, ki se biie na tej fronti, popolnoma obdržala svoio boino odpornost. Nasprotna vest. Le Radical. skrajno pokmofiiski Hst, ki prinaša z drne 9. julija 1920. uvodnik »Vive la Pologne« (živela Poljska) ima z isthn datumom tudi brzoiav iz Varšave: ki se glasi takole: Med Dvino in Goruio Berezino so se umaknili naši oddelki pred močnejšimi sovražnikovimi silami: branili so pa vsak korak ozemlja. Razen 11 divizij ki smo iih ugotovili takol v začetku napada, le sovražnik vrgel v boi nove rezerve in zasedel Germanowice in Dokszyce. Boljše-viška konjenica ie izvedla napad z boka in prišla z nami v stik severno Druiska. Sovražniku se ie do ponovnih napadih posrečilo da to z velikimi silami prekoračil Bevezbto pri Novosiolkih. Jugovzhodno Borisova ie prekoračil Bereztno še neki drugi oddelek. .Ajgfuslavua8 dne 13. joBja 1920. Ciril-Metodov praznik na Tolminskem. V Sv. Luciji Ob Soči in okolici Ja praznoval naš narod Clrll-Metodov dan na zelo lep način. Na predvečer praznika, točno ob 22. url so zagore« kresovi po celi dolini; povsod so švigale rakete v zrak in streljanje iz pušk je bilo tako silno, da so se ka-rabinijerji kar spogledovali, od kod vse to prihaja. Na trgu sv. Lucije (sedaj žalibog Piazza Venezia)) s,, se pričele že zgodaj zvečer zbirati navdušene množice, ki so priredile obhod po vasi. Med obhodom so prepevale naše narodne pesmi, ki so Jih zaključile z »Lepo našo domovino", nakar so se ljudje mirno razšli. Italijani so obhod ves čas nervozno motri« in dogodke spremljali z največio pozornostjo; vmešavali pa se hvala Bogu niso prav nič, zato je proslava naših blagovestnikov potekla mirno In brez žrtev. Drugi dan Je na gričku nad Sv. Lucijo ponosno, toda žal le kratek čas, plapolala slovenska trobojnica ;Italijani so jo z velikim Junaštvom sneli ob 10. uri. Na Idriji ob Bači so nosili fantje trobojnico po vasi in pri tem prepevali naše himne. Italijani so hoteli nedolžno manifesta-cita oreprečiti. naleteli pa so na slabo kajti fantje so jih pognali v beg. Sele 40 alpincev je moglo ukrotiti 10 neoboroženih fantov, katere so vsled Italijanom nenaklonjenega obnašanja odpeljali vklenjene v verige v zapore. Seveda so jih sinovi ..zmagovite" Italije celo pot surovo suvali in pljuvali nanje. V tolminskem Lomu so naši ljudje na Ciril-Metodov praznik razobesili 1 m dolgo trobojnico, katero so Italijani kmalu skušali sneti. Toda slov. fantje so jim zakurili pod petami in zastava-je plapolala celi dan in oznanjala skorajšnjo osvoboditev našega naroda iz strupenih italijanskih krempljev. 5. t m ie prišla v Tolmin artilerija s tremi topovi na avtomobilih. Hudomušni otroci pa so popisali "e zaprašene cevi s črkami SHS. Po vsem Tolminskem živi in se šlšri duh pesnika Gregorčiča: naši rojaki željno pričakujejo dneva odrešitve izpod italijanskega jarma.. Sokolstvu. Za naml so trije važni dogodki, ki le pri njih naSc Sokolstvo v odlični meri aktivno sodelovalo: obisk regenta Aleksandra, vsesokolskl zlet v Pragi; prenos kosti Vidovdanskih herojev v domačo zemljo. Ob vseh teh prilikah ie nastopilo Sokolstvo kot disciplinirana, ponosna narodna vojska, držeč se strogo odredb starešinstva. Bila Je to prva delna mobilizacija jugoslovanskega Sokolstva, ki je sijajno uspela in ki nam daje jamstvo, da radostno odjekne pozivni glas v vsakem sokolskem src«, kadarkoli zavihra sokolski prapor, kličoč nas na zmagovite pohode e besedami našega evangelija. V pesti sHa, v sren odločnost, v mislih domovina! Regenta Aleksandra srno sprejeli, pozdravili In spremljali kot svojega najmiiej-iega brata, kot inkarnacijo našega narodnega in državnega edinstva, ki mu Je Sokolstvo pripravljalo pot. Koliko zadoščenje za vse trpljenje, ki Je za nami, hi za vso zlobo, ki se na domači zemlji od krvnih bratov s ponovljeno IJutostio zaganja v Sokolstvo! Živeli smo, živimo In živeli bomo! Brat starosta S veza Je na telovadbi Ljubljanskega Sokola pozdrava regenta Aleksandra v Imenu Saveza, Izrecno pa še v imenu 20.000 članstva slovenskega dela našega Sokolstva. »Slovenec« — časopis, ki se v njem stekajo najbesuejši napadi na Sokolstvo, omenja v 149. štev. z dne 4. Ju-HJa t. 1. ta starostin pozdrav, a pristavlja predrzno opazko: »Vsaj vladarju ne lagaj-tel« Laž ni bila nikoli naše orožje. To očitano laž Izpodbijamo s statistiko slovenskega deta Sokolstva, kf je bila završena meseca septembra 1919. Olasom te statistike Je bilo našega članstva v svobodni domovini Sloveniji 16.263, na zasedenem ozemlju pa 4374; skupaj 20.673! Od septembra do danes se je to število slovenskega dela posebej In jugoslovanskega Sokolstva sploh izdatno dvignilo, saj nam kažejo posamezna poročila, da se Je ponekod več kot podvojilo. Iz teh podatkov Je razvidno, na čigavi strani je laž. Hočemo harmonije telesne la nravstvene popolnosti vsakega posameznika, da iz njih vzrasts in se Iz njih zgradi lepota In krepost celote — naroda! To je nai najvišji ukaz! Ne dobička — ne slave! Veličina, moč la blaginja domovine je smdtor našemu delu. Temu smotru smo pripravljen! žrtvovati vso, kakor so te storili Vidovdanski heroji, ki jim jo dalo Sokolstvo častno spremstvo, ko jih je rodna zemlja sprejela v svoja naročje! Pred to gomila se časteče poklanja sokolski prapor: poklanja se Ideji, ki Je propagirala svobodo naroda, k! Je živela v nas vseh ln ki Je fcUa tako slina, da je ubila skrb za lastno življenje Junakov, ki jim »manj strašna noč Je v črne zemlje krili, kot so pod svotUm sotooen sužnl dno vil« h vrte Sokolstva ja bdo aajveč Sr*- lonarjev te dobro»ofjfcev, Id s« krčiti cesto regentovemu prihodu, medtem ko so predvojni, medvojni In sedanji sovražnik) Sokolstva slepo te sfanatizirano svojo «■»«" mamili g lažmi in jo kričeče vabffl med avstrijske prostovoljne strelce! Legijonarje In dobrovoljce sedaj, Žal, zapostavljajo in prezirajo, ker so gradili naš svobodni dom; toda čas dozoreva, ki odvrne od neiskrenosti domoljubja In hlinjenega demokratizma sovražnikov Sokolstva vse, katorl j hočejo služiti domovin! z nesebičnimi lu nestrankarskimi nameni! Vse Sokolstvo poživljamo na naš I. pokrajinski zlet v Mariboru! To bodi druga delna mobilizacija jugoslovanskega Sokolstva! Z neprestanim delom se pripravljajmo na ta zlet! Vse naše vrste naj srn zgnejo ea severni meji naše države, da se pregle- 166. žtev. te presodimo svojo moč In namerim« Poglede In korake tud! preko umetno lu no* tebio zgrajenih mej — v bodočnost! to Pomnite Tgrševe besede: »Življenj« naroda, dokler se razvija na oolncu resnic^ dobrine In občega napredka, je neranljiv« kakor solnčnl žarek. _ V Sokolstvu s« učimo enakost!, tega edinega Jamtva prav« ln trajne svobode, saj smo si bratje In sinovi ene matere! Vzajemno se moram« vzgojiti kot čvrsto In slino pokoienje, ki nima samo moči, ampak Ima tudi trdno voljo, ki se ne baha s slavo svojih prednikov, temveč s« pripravlja delati po njih zgledu!« Vsemu Sokolstvu bratske pozdrave! Zdravo! Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani, dne 6. julija 1920. Jugosia o a Regent poeetl Sarajevo. LDU Beograd, 10. julija. Regent Aleksander odpotuje koncem tega meseca v Sarajevo, da oflciclno obišče Bosno. 26. t. m. se prestolonaslednik odpravi na pot. Dva tedna se bo mudil v Wd|l, razen tega tudi nekaj časa v Mostarju, Banjaluki ln Jajcu ter v vseh ostalih znamenitih mestlb v Bosni ln Hercegovini. Na tem potu ga bosta spremljala ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič in general Branko Jovanovič, vojn! minister. Naredba o pravni likvidaciji vojnega stanla LDU Beograd, 10. Julija. Podpisana Je naredba o pravni likvidacij stanla. Id Je nastopilo a vojno leta 1914—1920. Ta naredba govori o vzpostavljenju intabullra-nih pravic, o uničenju sodnijsklh aktov ter aktov preiskovalnih oblasti v presojanju kazni za obsojence, vojne obvezance Itd. Stanovanjska anketa. LDU Beograd, 10. julija. Delegati, ki so se udeležili londonskega kongresa, na katerem se je razpravljalo vprašanje pomanjkanja stanovanj v večini evropskih mest, so se povrnili v Beograd. Podali so svoje poročilo ministru za socijalno politiko, ki bo to poročilo predložil ministrskemu svetu. Delo ministrstva za socijalno politiko. LDU Beograd, 10. Julija. Ministrstvo za socialno politiko izdeluje pravUa za otvoritev trgovinskega ln obrtniškega dela, za Izvršitev naredbe o vojnem stanju ln naredbe organizaciji inšpekcije dela za vso kraljevino. Državni nameščenci prosijo Protlča za pomoč . LDU Beograd, 10. Julija. Zveza državnih nameščencev J« apelirala na ministra za konstituanto Protiča .naj se pri vladi zavza- me za to, da se uradniško vprašanje kot najvažnejše reši še tekom tega parlamentarnega zasedanja. Poročila o ministrskih sejah. LDU Beograd, 10. julija. Na današnji seji ministrskega sveta se je reševalo tud! vprašanje o začasnem priobčevanju razprav ministrskih sej v beograjskih listih. Dosegel se Je sporazum, po katerem se odslej Izročajo listom samo uradni komunikeji. Stolica z mineralogijo In tehnično geologij« v Beogradu. LDU Beograd, 10. Julija. Minister za prosveto Je odobril predlog sveta tehniške fakultete beograjskega vseučilišča, po katerem se na tehniški fakulteti ustanovi stolica za mineralogijo In tehnično geologijo namesto mineralogije ln geologije. Regulacija mesnih cen v Beogradu. LDU Beograd, 10. Julija. V sporazuma * beograjskimi mesarji bo občina v bodoč* vsakih petnajst dni uredila cene mesu, ki se bodo ravnale po ceni živine. Na vsakem tržišču v mestu se bo odprla ena občinska mesnica. * Take Jonescu, zunanji minister Romuni-je, pride čez par dni v Beograd. Njegovemu potovanju v prestolico Jugoslavije se pripisuje velik političen pomen. Francoske čete zapuščajo Jugoslavijo, Tekom tega meseca bodo vse francoske čet* ki se še nahajajo na ozemlju naše drZave, zapustile Jugoslavijo. Od francoskih oblasti ostaneta v Beogradu samo vojaški in mornariški ataše francoske republike. Generalni konzulati za našo državo so se ustanovili v Parizu, Ghlcagu In Marseillu. Trgovska šola v Velikem Be*kere. n ss preosnuje In preuredi v trgovsko akademijo. Razna poročila. Visoko odlikovanje Jugoslovanskega „za-rotnlka**. LDU Praga, 10. julija. Predsednik Ma-saryk je odlikoval s češkoslovaškim vojnim križcem jugoslovanskega državljana Rudolfa Cliunia, generalnega tajnika ,,Jugoslovanske obnove'* v znak priznanja njegovih Izrednih zaslug, ki sl Jih Je pridobil z neumornim delovanjem za skupno osvoboditev češkoslovaškega In Jugoslovenskega naroda. Red je bil izročen Giuniu včeraj (A trinajstih v avdijenčni dvorani na Hradžanib. Pri tej priliki so bili navzoči general Pelle, generalni nadzornik Machar, kancelar dr. Sama, poslanik dr. Stepanek ter polkovnika Cba-lupa in HusaJc. Vojni krivd, LDU London, 10. julija. Poslanska zbornica. Bonar Law je naznanil, da zahtevajo zavezniške vlade od nem. vlade Izročitev 892 oseb, ki so zaznamovane po imenih v posebnem zapisniku. Zavezniki so nemški vladi dovolili, da postavi del teh ljudi pred državno sodišče v Leipzigu. Grki zasedli Brasa LDU Pariz, 11. julija. Kakor poročajo listi, je grfka vojska zasedla Brusa Prva seja zveze narodov preložena. LDU Washington, 10. tem*- Kakor m uradno javlja. Je prva seja zveze narodov preložena na IS. november. Boji za Dublin. LDU Dunaj, 10. julija. Listi poročalo la Londona: Vojaška oblastva v Dublinu organizirajo obrambo mesta proti napadom slnfajnovcev. Ceste, ki vodijo v DubHn, *o preprežene z bodečo žica Vse strateglčne točke v okolici mesta so utrjene. Švicarji olajšujejo gostom potovanje ta bivanj«. LDU Bern, 9. Julija. Švicarska brzojavna agentura naznanja, da 1* švicarski zvezni svet dovolil tujka gostom daleko-sežne olajšave za potovanj* ta bivanje v. Svicl. Madžarska pred vojaško diktaturo. LDU Beograd, 10. julija. Kriza Madžarske še ni rešena. Težkoče so v toliko več}*, ker to ni kriza vlade, niti kriza narodne skupščin*, ampak kriza vse Madžarska Voditelji strank so Horthyju Izjavili, da v na-rtcfflftfftb na maralo spreleti UP.lOga za sestavo nove vlade. Potrjujejo se vesti, da hočejo ujesti vojaško diktaturo. Madžarski parlament proti belemu terorju. LDU Budimpešta, lt. julija. V zadnji seji madžarske narodne skupščine so poslanci obsojali beli teror ter poediue voditelje in častnike terorističnih Skupin, kakor tudi društvo potujočih Madžarov. ZahtevaH so, da napravi vlada energične korake, da se vzpostavi red in varnost posameznikov ln da se razženejo razne teroristične skupine. Koncetnracijski kabinet na M. džarskem. LDU Beograd, 9. julija. Presbiro Javlj« iz Pečuha: Po vesteh iz Budimpešte se b« te dni morala rešiti kriza madžarske vlada Zastopniki socialno-demokratske stran k* so Izjavili, da ne bodo šli v novo vlad«, Kakor javljajo poslednje vesti. Je bila sestava novega kabineta poverjena grof« Bethlenu, ld želi, da bi z rekonstrukcija vlade zagotovil večino svoji stranki. Po. temtakem ne bi osnoval koncentracijskega kabineta, kar bi pomenjalo popolni pre-okret v notranji madžarski politiki. Mongolska besnost madžarskih oficirjev. LDU Budapešta, 10. Julija. Teroristična odredbe majorja Protaja in Osvinburga na Madžarskem postajajo vedno močnejše. Prišlo Je do tega, da je že vsa vojska v njtti rokah. V početku teroristi samo Židov n Im mogli trpeti, dočim razsajajo sedaj proti vsakemu, naj sl bo že kdorkoli. Ogrožena J« žlvljenska varnost Cesarica Evgenija umrla. LDU London, II. julija Po časniškib poročilih Je umrla v Španiji cesarica Evgenija vdova po cesarju Napoleona HI. Kitajska ratificirala senžermensko pogodba LDU Dunaj, 9. julija. Generalno tajništvo mirovne konfemc* naznanja, da Ja Kitajska ratifcirala satat-germainsko mirovno pogodbo. BORZA. LDU Beograd, 10. julija Valute. 20 din. v zlatu 20-24, angleški funti 63-65, francosltl frank! 138-142, ameriški dolarji 16-16.25, italijanske lire 108-110, grške drahme 212-214, romunski leji 44-44.50, čehoslovaške krone 40-42, nemško marke 48.75-49-25, bolgarski levi 35.50-35,50. avstrijske kmije lt-11,50, ‘IN 186. štev. »JUGOSLAVIJA ■ dne 18. JnUI* 1020 Stran 3. Dnevne vesti. -*■ ■ — Proslava kralje veva rojstnega Hne. Iz cele Slovenile prihajalo poro-Čila o silaini proslavi rolstneira dni našega prvega kralja. Uradni praznik postala res narodni praznik: proslava izgubi ia službeni značal in se spreminja v sntešno slavle. Po mestih. a tudi marsikie oo dežeH le počivalo skoro vse delo. Povsod vihralo zastave. — Llubllana le vsa v slavnostni obleki, polna zastav in drugih okraskov. Slovesno cerkveno Opravilo le imel ob 10-ih v stolnici knezoSkof s številno asistenco. Udeležili so se le predsednik dr. Brejc, župan dr. Tavčar, komandir dravske divizi;e general Dolčič, vsi drugi dostojanstveniki, časniški zbor in ne-broi občinstva. Istočasno te bil« evangelska cerkvena proslava v cerkvi na Gosposvetski cesti, pravoslavna pa v Mestnem domu. Po cerkvenih slovesnostih le defilirala Hublianska posadka na Vodnikovem trgu pred povelinikom in ostalimi dostojanstveniki, nakar te sprejemal ur. Breic častitke civilnih Icorpora-cii. general Dokič pa vojaških oddelkov. — Na§a Koroška. Pred tednom dni so se vršila po vseh .odnijskih okrajih informativna predavanja o Koroški ter so se osnovali povsod takozvani Koroški odbori, ki Imajo namen podpirati moralno In gmotno plebiscitno delo ravno sedaj, ko bije odločilna ura. Le tam, kjer že poslu-Icfo podružnice Jugoslovanske Matice, so prevzele one to nalogo hi bodo po potrebi pritegnile 3« druge moči k delu. Za predavanja Je vlada- pra^>VrtSfK ve,5[f0 zanimati ie in so se SSL Sro* obnes,a- Zato ima za-torfl kft^p’sje in krajevni fak-S to velevažno akcijo. Vsem tistim, kl so kakorkoli pripomogli k lepe™ moralnemu uspehu, kakor tudi vsem obiskoval-cem predavanj, izreka svojo iskreno zahvalo Narodni svet za Koroško. — Koliko občin Je v con! A. Cona A ima 49 občin, in sicer tft leži 25 na južnetn in 24 na severnem bregu Drave. Cela cona štele 73.615 tiso«prebiva 38 ™0^°.na lažnem in 34.635 na se- kateHh c D.rave' 0bčlne- 04 N®mci aalveč obetajo, PnvfJ i zadnlem ljudskem štetju Pliberk 1070 prebivalcev, Železna Kapla 1176, Velikovec 2631, Borovlje brez okolice 1584, Labuc 1548, prebitij brez okolice 457. Pa tudi v teh nemških gnezdih ne prebivajo sami Nemci. Prebivalstvo teh 6 občin šteje skupaj 8466 prebivalcev, kar je v primeri s 73 .615 prebivalci malenkostno. V ostalih občinah pa je tako malo Nemcev, da pridejo komaj v poštev. Zmaga ie brez dvoma naša. — V nezasedenem ozemlju občine Apače, ki je priznano Jugosla-viii. rovari In hujska, kakor poročalo po shodih znani renegat dr. Kamni-ker. Cas je že, da zasedemo apaško kotlino in poženemo rovarje, da ne bodo popolnoma zastrupili tatnoS-njega prebivalstva. — Za vojne invalide. V vojnem ministrstvu se Je ustanovil poseben odbor, kl se bo pečal z nabiranjem mUodarov *a vojne invalide, katerih Je v Jugoslaviji pre-cej. Vse sploSno naj bi ae nabirali prispevki usmiljenja In hvaležnosti naroda na-pram Junakom na Vidov In Petrov dan. Tretjina teh prispevkov se uporabi za spomenik zmage In ujedinjenja kl smo ga po tolikih In tako krvavih vojnah vendarle dosegli. Bojevali smo se neštetokrat, naj omenimo le volne 1804—181*. 1*1». «-— 1862, 1870—1878, 1888 ter od leta 1911 to današnjega dne. — Odbor aa nabirale prispevkv za vojne Invalide ttpa, da bo vsak Srb, vsak Hrvat ta Slovenec, brca razlike spola In starosti čutil dolžnost, kl Jo Ima naš narod do Junakov tek te M ta način zahvalil padlim. Odbor prosi, asj bi sl v vsakem mestu osnoval mestni odbor, ki bi podpiral glavnega, kar M odbor nabral, naj bi poslal na]bll2]esm vojaškemu poveljstvu, kl odpošlje vsoto denarja centralnemu odbora kot vidovdanski k» petrovdanski dar. s katerhn^o^l!^, ®n®irieT- Podpisan Je nka«, podporočniki, jj ^ btvfl avstrijski sko, In so bili po* v vo*" čin kapetana II. klase. Ker s** **** ****“ T vsi srbski podpornčnikl PrlkrajgL.”8^1*0 čin, se Je med srbskimi cflelrji prot| £*! ** redbi pojavilo nezadovoljstvo. * L Opozarjamo! Izšla Je naredba, po kateri se ne smejo sklepati kupčije, s katerimi se kupuje kar cela letina posameznim, 0 kateri se ne ve, kakšna bo ta kakšno ceno bo blago Imelo. Vsaka taka pogodb« Je neveliavna. Tudi so neveljavne vso po-Podbe za žito, ki so bile sklenjene pred 1. vi m’ *n za koruzo vse pogodbe, ki so sklenjene pred 1. oktobrom t L Namen t« «! lc prePre^ftl špekulacijo. Poi'BnsirJ:0^avno bftstoibiue za Inozemstvo. s 1. Julijem 1920 se znižalo brzo- lavne pristojbine za Inozemstvo na dvojno izmero om pristojbin«, Id Je bita v veljavi do 29. februarja 1920, dočim je bita od L aprila do kanca Janija v veljavi trojna Izmera gocl omenjene pristojbine. Za Avstrijo ta Cehoslovaško so določene posebne pristojbine, kl so bile vše razglašene. Za vsako brzojavko v vse Inozemstvo pa Je plačati eno besedo več. kakor Jih Je g resnleL — Poziv Jugoslovanskim skladateljem. Pevsko društvo »Vranfca Vda« na Vranskem razpisuje tri nagrade za tri najboljše, Izvirne skladb« ta sicer po 250, 150 ta 100 Jero«. Skladbe naj bodo mešani zbori, ne pretežki, ta zloženi v narodnem Jugoslovanskem duha. Ozirati se Je tudi na ta, da na) bo najvišji ton za soprane *g« ta ravnotako za base najnižjl »ge. Prva nagrada se prisodi efektni skladbi s sprem-ijevanjem klavirja. Posamezni deli te skladbe s« naj ponavljajo, ali pa naj obsega besedilo več kitic. Vsakemu skladatelju Je prosto, potegovati s« m vse tri nagrade. Skladbe, Id Jim bo prisodila nagrade posebna Junr, sestavljena Is glasbenih stro-JronJakov, se naj pošljejo do 30. septembra pevskemu društvu »Vranska Vila«. Natančno hne skladatelja se naj pritoži v zaprtem kuverta, na katerem naj bo zabeležen naslov njegove skladbe. Vransko, dne 10. JuUJa 1920. — Ivan Jakše, t č. predsednik. — Za docente In teme medicine na čet-kem vseučUšflu v Pragi Je Imenovan dr. Ivan Matico, primarij v Mariboru. — Koncert se vrli od danes naprej vsak večer v kavami »Narodnega •Wia“, Igra salonski orkester. Vstop prost. Ljubljana. » Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani je prevzel novoimenovan) poveljnik general Dokič. — Olasbena Matica. Opozarjamo člane Glasbene Matice na važen redni občni zbor, Iti se vrši v sredo 14. julija ob 8. url zvečer v dvorani Olasbene Matice v Vegovi ulici 7. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in poročilo blagajnika. ». Poročilo revizorjev. 4. Volitev odbora ta 5. Slučajnosti. Odbor. K — Olasbena Matica. Pevci ta pevke, ki so se udeležili izleta na Koroško, naj se v svrho obračuna sestanejo danes, v torek 13. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Glasbene Matice**. — Odbor. — Otrok le utonil v nedeljo popoldne v Ljubljanici na Opekarski cesti. Dete Je šlo čas most, kl le Z deskami slabo ograjen, pri čemur Je omahnilo ta padlo v vodo. Ker mu ni nihče prišel na pomoč. Je utonila Pri tej priliki vprašamo, čemu se prehoda čez pilote na zavaruj« aU zapre? — Take Je bil pijan, da Je obležal v nekem Jarku v Sp. Šiški neki približno 50 let stari moč. Ker ga policijski stražnik ni mogel spraviti na varno, ga Je preiskal ta de bi ga kdo ne okradel, mu Je odvzel srebrno nro z verižico, kl se nahaja pri pollctlskem ravnateljstvu. — Mola. kl Je »zamenjaval** dolarje, s« J« posrečilo prijeti detektivom policijskega ravnateljstva pod vodstvom rev. nadzornika Habeta ta okoliškega nadzornika Podreber ška. Aretiranec se Je namreč približeval kmetom, kl ae prMtt v Ljubljano s namenom, da semenjajo dolarje, ter Jih vodil po mesta toliko časa, dokler me niso dali dolarjev, češ de Jta bo zamenjal, nato pa Je izgtafl. Oškodovane stranke so goljufa dobra spoznala — KONCERT V .ZVEZDI« se vrfl n«. ee| od M. de 28. ura Vstop prosi Maribor. Včeraj ob 9. uri Wrtn| se Je vršila v amini cerkvi pcatitU kalna maša, kateri Je stedtia vojaška parada aa Momttovem trgu. Po tL uri se Js vritio oficliehm čestitanje oficirskega zbora naš-atarejšemn komandanta v Oficirskem doma. Med čestitanjem se Je vritt pred Oficirskim tamem peamenadni koncert. Zvečer Ja Uto v velflti dvorani Oficirskega doma slovesno prostavltenK p« kamre. )• sodelovala vojaška godba ta Olasbena Matica. Mladeničem letnike* MM ta UM, kl ta kateregakoli vzroka atoo' doill na redno re-krutacita, ae naznanja, da se mondo podvreči nahnadnema rekrutov»nju, Iti se vrši v Mariboru v MekJrtrt vojašnici 19. L m. ob L uri zjutraj. Vsak obrezanec naj ae sgiani dne zjutraj ob pol I. ort v vojaškem urada na Rotov&sm trga št K Starti oaJb rekrutov, glade katerih aa hoče doseči oprostitev,% moralo prti obenem s rekruti, ter morajo prinesti tozadevne prošnje, opremljeno z družinskim Izkazom e neposrednjem davku ta a da J« rekrut hranilse, edince Itd. Taka starše se bo pri rekrutni komis* tudi zdravniško pregledata. Vojaški obrezanci, Iti se ae bi odzvali sedanjemu pozivu, bodo kaznovani s vojaškim sapo- Utonil Je v Dravi v petek Kirn. ttakf 14 letni deček. Staršem priporočamo, d« na svoje otroke, ki se hodijo kopat v Dravo, nekoliko bolj pazijo, sicer s« bodo nesreč« še aaaupref ponavljala Mariborski drobiš ostane v prometa ta vetja* m 81. decembra t L Plavalno tekmo v Dravi priredi v kratkem času športni klub »Repki", Plavata se bo na poldrugi klm. dolgo razdalja Za varnost bo ob tej priliki poskrbljeno, vendar pa se opozarja, da bo plaval vsak pla-vač na lastni rlziko* ’* " v • ' Celja Mesarska zadruga Je sklenila znižati cene mesu od 12. t m. dah« za 2 kroni pri kilograma. Nogometna tekma se J« vrštšla v nedeljo 11. t. m. na športnem prostoru celjskega športnega kluba »Celje" med športnim klubom Celje In rezervnim moštvom ljub Banskega športnega kluba »Ilirija". Umrlo Je v Celja tekom meseca junija 29 oseb, ta sicer 21 ▼ bolnici, 8 pa na lastnem domu. KOMUNISTIČNI SHOD V LJUBLJANI. Razpad med socialnimi demokrati In komunist) te dovede) na sinočnjem. nad tri ure t rala) očem. od komunistične stranke sklicanem Javnem shodu v Mestnem domu do viharnih in burnih izbruhov. Ob 8. uri zvečer so že komunisti in tudi znatno število socialnih demokratov napolnili sgdait zelo tesno dvorano. Zborovalcev ie bilo okoli 500. Shodu *e z velikimi težavami predsedoval Jošte Petrič. O vukovarskem kongresu so poročali za srbske komuniste Markovič, za Hrvate Hrovatin in za Slovence Klemenčič. Njih poročila so izvenela v splošnostih o komunizmu. pronaeandi in politiki. Značilen ie bil referat Klemenčičev, ki se v nobeni točki ni dotaknil na-snrottt. katera so vladala na kon-eresu Nieeov covor te bil zelo splošen. Med govori poročevalcev so se priiavliali za besedo socialni demokrati. Čobal te komunistom očital krivdo na razkolu v socialističnih vrstah, kar te izzvalo na eni strani vihamo odobravanje, na strani komunistov Da burne in silovite proteste. Petrič te moral zborovalce prositi. da dovolilo tudi nasprotnikom svobodo besede, za kar se sami ve.855*54: K, na tekoči račun 8,856.847 04 K. Daje posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite. = Financira = trgovska in industrijska podjetja. Denarni promet nad 65 milijonov K ^3”"’ - -^nEair ~..................... _ Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri št. n (vhod iz Starega trga). Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 ■ čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. Bivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15. Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3. Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). a Špecerijskim in kolonijalnlm blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. b železnino na debelo in drobno Breznik St Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 85. Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. z vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo ns.br. 5. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Špecialna trgovina z juveli in zlatnino (Lud. Černe, Wolfova ulica 3. s papirjem Uranus, Mestni trg n. z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska c. 10. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. s pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. z železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. Vglaševalec glasovirjev Feliks Povše, Tržaška cesta 45. Vglaševanjo in popravljanje glnso-virjev tudi na deželo. Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. B pisalnimi stroji Tbe Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. 7. gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasbcrger, Scdna ulica. Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v. Liu’jlianL