Štev. 34 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v Četrtek 7. februaria 1918 letnik Tkili. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo* Ulica sv. Frančiška Asiškega St. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorclj lista »Edinosti'. — Tisk tisS'Mne „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav« it. 11-57. — NaroCnina inaša: Za telo leto K 3120, pol leta K 1560, trt mesece K 7-80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6 20, pol leta K 3*60. EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 1U vin J osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 90 vin i oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nad-ljna vrsta K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s« izključno le opravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. '30. Po^.nohrarn!nični račun št. Bil.652. Imm nrrnunna porotlla. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. 8EROL1N, G. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: — Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Runrehta: V posamičnih odsekih Hanorske fronte, v okolišu Armen-tieresa in ob prekopu La Bassee popoldne povečano topovske« delovanje. Pri Lensu živahni minovški boj. Ob Scarpl In zr.padno Camforai proti večeru močnejše str< ijanje. — Armada nemškega cesarjeviča : Poizvedovalni sunki sovražnika v Argonili sn vzhodno AvocourLa so bili odbili. — Vč?raj je bilo sestreljenih 7 sovražnih it tal In en pri vezni balon. PoročrJk Bongartz je izvojeval 28. letalsko zri ago. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni k v avl ir mojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 4. (Kar.) V Kolenu Čeme, ozemi u Mogiene in na več lojkah med Vardarjeni in Dojranskem jezerom je bil tepovski cgenj živahnejši. Na ostali fronti zmerno topovsko delovanje. Vzhodno Var' arja je bila pregna a močnejša angleška pć-truija. V Dobmdži premirje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 6. (Kor.) Eden naših po d-vedivkov je potopil v zapadnem delu Ro-kavskega preliva 3 parnike, dve jadru ci in 4 anglt ske rib ške ladje, približno 20.C00 ton. CripijgnsKa talna s Ru LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad javlja : G:arom neke urnđne brzo avke iz Jrša se iz haja sedaj "velik del romunske armade v boju z ruskimi četami. Izpraz-njevanje ru;ke fronte v Mo] davi j i zavzema vsak d<.n • eie dimenzije. Pri napadu Rusov na G lic so romunske čete po cno-urnem bo;u razorožile- deveto rusko divizijo )n uplerile 50 topov. Par oddeifcov divi ije je pol e ni!o v nemške jarke. Preteklo sredo je s sli ruski arniadni zbor s težk mi topovi napadel Feltrceni, a je bil o d Romunov obkoljen, razorožen in cd-veden v Rusijo. V notranjosti Brsarabije so se p obla tile boljševike rd če garde vsc3h si.indisčza! omun^ko in rusko armado. Na prošnjo besirabsu viade je nato romunska vlada zastdla progo Kišinev-Ungeni-Jaš in v: h t ga tudi Bolgrad in Reni. Boj med romuns-ini četami in holjševrškimi tolpami se razteza na vse B.sarabijo. Ukrajinci zasedli Harkov. BEROLiN, 5. (Kor.» Kakor poroča „Vos-sltche Zeitung". so ćete rade zasedle Har kov. j »ržavni tajnik Holubovič je sestavil novo m nistrslV), ki ne vsebuje nobenega bolišf'VfšV^^a elana PEIROGRAD, 5. (Kor.) Po poročilih iz Samare so sovjetske čete 30. januarja zasedle Kargalo. Po poročilu sovjeta iz Orenburga je mesto v revolucionarnih tokah. Odrejene so b.4e energične odred be, da se zatre vsaka protlrevoiucja. Rdeča armada. PETRCGRAD, 5. (Kor.) Poveljnik peti ograjskega okraja odreja sestavitev prvega armadnega zbora rdeče armade dela, ctv in kmetov. Revolucija na Finskem« PETROGRAD, 5. (Kor.) Pri Aelsirg-forsu, Rimniakih, Pervu in Sibu se nada-liii-^jo boji med belimi in rdečimi gardami. Viborg je v rokah delavcev. Guverner in pt t občinskih svetovalcev je bilo aretiranih. Abo je v oblasti delavcev. Upor se razširja. Glavne sile bele garde so zbrane na sevf-rnpm Finskem. STOCKHOLM. 6. (Kor.) Finska revoiuci-jonarna viada je brzij vnim potoni naznanila Švedski svoj nastop in izraža nado, da boJo odnošaji med tema državama dobri. KOPENHAGEN, 6. (Ker.) Stockholmsko finsko po-laništvo je dobilo obvestilo, da ie pol žaj v Torneji jako nevaren. Rd ča garda nastopa jako agresivno. Več železni skih voze v je bilo ponoči na kolodvorih PODLISTEK. Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel LeSueur. Kako neobična okolica za odločilen razgovor med grofico Miranovo in markijem Brćnizom, to stopnišče z odpadajočimi okraski, tbrablieno ograjo in umazanimi razhojenimi slamnatimi predložki pred vrati! Toda niti ona niti on se nista čudila, in namesto da bi bil ta neobični kraj zavetje za Nad o, je le Še povečaval njeno slabost. Čutila je, da je tako daleč proč od svojih navadnih življenjskih razmer na tem mračnem, tujem stopmšču, da so se začele majati vse ograje, za katere se je navadno nevede zakrivala njena čednost. Tod 1 vse to je trajalo le par kratkh minut. Škripanje vrat, ki so se odprla nekje v zgornjem nadstropju, je prekinilo ugovorno bestdo oči, zatopljenih drug h v iruite. ki so si pripovedovale neskončno onlenjenih. nove čete. Iz Rusije prihajajo neprestano Poslansko zbornica. DUNAJ, 6. (Kor.) Med vlogami se nahaja pismeni odgovor notranjega ministra na interpelacijo glede lvovskih pouličnih demonstracij dne 2. t. m. Grof Toggenburg izvaja: Narodno demokratična stranka je priredila v protest proti konferenci novo ustanovljene stranke narodnih delavcev poulične demonstracije. Ko je straža. ki je bila obmetavana s kamenjem, potisnila demonstrante nazaj, je bilo iz množice nenadoma izstreljenih okoli 20 strelov. Tudi narednik vojaškega policijskega oddelka je v nevarno uti ustrelil dvakrat s samokresom. Po izvršitvi aretacij je bil red zopet vzpostavljen. Tekom Izgredov sta bila po ea gimnazijec in vi-sokošolec ranjsi a, slednji je kmalu nato umrl. Kdo je streljal na dijake, še ni znano. Glede v Lvovu razširjene vesti, da je bilo iz poslopja cesarske nemške vojne pošte očdanih več streJov, je minister pripominjal, da to nikakor ne odgovarja dejstvu. Zbornica je nadaljevala nato glavno d:-bato o proračunu. Posl. Reger je obžaloval, da so postavke za socijalno politiko premajhne. Posl. H ar t e 1 je opozarjal na vladajočo bedo med srednjimi meščanskimi sloji in sploh med nemškim narodom. Nemci so trdno odločeni, da uničijo prikazen Češkega državnega prava in si ho-č >10 priboriti samostojno pravico: Nemško-Češko. Pnsl. Zaliradnikje polemiziral proti izvajajem ministrskega predsednika glede Češke d 4:laracije in izjavil, da je prepričan, da bo Češki narod doživel svojo samostojnost in da mu bo usojeno, da bo odločal o svoji usedi v svoj blagor in nikomur na škodo. Posl. Erler je priznaval, da ima ministrski predsednik najboljše intencije, vendar pa obžaluje, da vlada n ma dovolj energije proti gotovim strankam, ki streme po un čenju države. Podpredsednik J u k e 1 je podelil naknadno posl. Regerju radi razžaljivih izjav proti nekemu članu cesarske hiše ukor. Posl« V u koti ć je pričtl hrvatski, nakar ie, nemški nadaljujoč, zahteval mir na temelju svebode in samoodločbe narodov in protestiral proti sklenitvi m;ru, ki bi za vedno utrdil gospodstvo Nemcev in Madžarov. Nato je razpravljal o preganjanih Jugoslovanov. Jamstvo pioti ponovitvi tarih napadov na njihov obs'oj ramore nuditi le neodvisna država. Jugoslovani bodo glasovali proti proračunu. Posl. L u k s c h je zahteval temeljito reformo prehranjevalne službe in podpiranje kmetijske pro-produkcije. Po tajni debati je bila seja prekinjena. Prihodnja seja jutri. Vprašanje sklicanja delegacij. DUNAJ, 6. (Kor.) Pred ^ednik avstrijske delegacije, prelat Hauser, je v svojem odgovoru na pismo treh slovanskih zvez radi takojšnjega sklicanja delegacij dre 4. t. m. naznanil, da namerava sklicati delegacijo takoj, kakor lrtro bo to mogoče z ozirom na proračunsko razpravo in navzočnost vnarjega ministra grofa Czernina. Politično-gospodarske konference v Berolinu. DUNAJ, 5. (Kor.) Političnih in vojaških konferenc v Berolinu se udeležujeta tudi namestnik načelnika generalnega štaba, gm. baron Waldstatten in zastopnik armadnega vrhovnega poveljstva pri mirovnih po^a rini'h. fml. Cs'cserics. BEROLiN 5. (Kor.) Grof Czernin je včeraj dopoldne nadaljeval včeraj pričete razpra e. Opoldne je bil gost kancelarja grofa Hcrtiinga. Ponoči se grof Cze nin in dr. Kuh-mann vrneta zopet Brest. DUNAJ, 6. (Kor.) Povodom bivanja grofa Czernina v Bero inu se je na ponovnih konferencah z vodilnimi nemiki • i urasli razpravljalo o \seh tekočih političnih in gospodarskih stvareh, posebno o prehranjevalnem vpraša;-ju, pri čemer je bil v vsakem odru dosežen popoln sporazum. Proces proti Bolo paši v Parizu- PARIZ, 5. (K r) Danes se je priče'a pred vo nim sodiščem obravnava proti Bolo pnši, ki je obdolžen, da je bil v r stikih z Nemčijo, da je p i 1 k u al v Švici s posredovanjem ex-kediva Abasa Hlmi paše in lusufa več, kot so se pa upale izgovarjati ust niče. Grofica je stopala dalje navzgor in že sredi stopmic je spoznala Sonjo KaveČi-novo, ki ji je prihajala nasproti. Podali ste si roke, ne da bi bili izpre-govorili, toda kakor hitro ste s Hubertom stopili t sobo in so se vrata zaprla za njimi, ste se objeli. — Sonja.... moja Sonja...« moja sestra 1 — Moja mala Nadja!.... Ah je mogoče? Torej n:Si izgubljena zame ! Gospodična Kavočinova je bila videti v resnici sreČna,toda grof.ca je bila vendar bolj ginjena kot ena. Srce ji je bilo tako polno burr.ih in nežnih Čustev, da ni bilo Čuda, da so se ji prsi buroo dvigale in so se ji iči orosile.... njeno prijateljstvo se ji je, j ne da bi vedela, povečalo ob preobilni ljubezni. Sonja jo je nekoliko potisnila od sebe in jo radovedno motrila. — Prav Č;sto n č se nisi izprf menita, Nrdia. N?, skoraj bi ne :nr»?!a vereti...i Sadik paše, v Pariza s nemškim, kedivu poslanim denarjem raz vneti mirovno gibanje, kakor (udi a poizkusom podknpljevanja pariških listov, izzvali Jzpremembe nazorov francoskega časopisja. Sokrivde sta obtožena Cavallini in Porchere, prvi tudi radi poizkusa, da bi kupil akc^e „Figara" z nemškim denar'em. Obtožnica izvaja: Po bitki ob Mami, ko je uvidela, da s silo ne more doseči svojega cilja, je Nemčija stremela po zbližanju s Francijo, da premaga Anglijo. A to je bilo treba obdelati francosko javno mnenje. Sredstva za to je dal na razpolago takratni nemški drž. tajnik Jagow. Bolo je predlagal Sadik paši, naj izdela načrt za nemško-francosko zb ižaoje v svrho posebnega miru. V io svrho je potoval v Švico, Italijo, na Špansko in w Ameriko. Bolo paša zatrjuje svojo nedolžnost is opozarja na frankclii-ska čustva kediva. V Švici da je igral en-tenti ugodno ulogo. Poizkus podkupijevanja francoskih listov bi bil smešen, kajti akcije imenovanih listov so v trdnih rokah. 2isia s grafto detelje ii sle poii Ta deklaracija vseskupnega češkega parlamentarnega zastopstva, ki jo moremo torej s natrati kot znamenit iz az volje češkega naroda, ima čudno zgodovino: specifično avstrijsko. Vlada jo je dala zatreti, <"a svet ni doinal nje vsebine. Niti potem, ko je prišla potom interpelacije v steno grafični zapisnik poslanske zborace, ni smela prti v javnost, listi je niso smeli ponatisni: i. Ministrski predsednik je v zbornici opravičeval zapleni te v, malone, strupeno polemlztijoč proti vsebni deklaracije: podal je mnogo besed in zvenečih fraz, ali nič veljavnih argumentov. Niti sence dokaza ni podal, da j - bila viadna odredba opravičena. Sic*t pa pros mo čitatelja, naj pazno prečita izjavo, ki smo jo priobčili včeraj, od vrste do vrste, od besede do besede. Vi 'el bo, da je ni uiti črkice v njej, ki bi podkrepljala težke obdolžitve, ki jih je g. dr. Seidler naperil proii — vsemu teškeiru narodu Kar zahtevajo Čehi v tej izjavi, so zahtevali že neštetokrat v svojih enuncijacjah — državno samostojnost m farnodoloč jo, toda vedno pod žezlom Habsburžai:ov — ne da bi jih bile vlade obdolževale veleizdajstva. Će so Čehi radi tega res veietzdajalci, potem smo to danes tudi mi Jugoslovani, so PoljaU in Ukrajinci I In sedaj vprašamo: je-li to na korist države, utrja-li nje ugled in pozicijo napram vnanjemu svetu, ako vlade same naravnost izzivljajo domnevo, da so nje na-todi izdajalski, da se torej ne more zanašati nanje. Že s stalšča korist; države je bil nastop ministrskega predsednika skrajno — da se blago i-razimo — nepremišljen. Ali, tudi način, kakor je postopal g. Si idler, ni bil primeren in lojalen. Karakteristično — prava avstrijska specija iteta — je dejs vo, da ministrski predsednik polemi-zuje v zbornici, torej pred vsem s- etom, proti spisu, ki mu svet ne pozna vsebine in si torej ne more ustvariti prave sodbe o opravičenosti, ali neopravičenosti re;ene vladne odredbe. To je nekako tako, kakor če bi kdo komu s silo 7amašl usta, tn bi še po u-m polemiziral proti njemu ; ali pa, če bi dal kdo komu zvezati roke in noge i i ga potem pozval na dvoboj; sed j se pa dajva! Na to je prišel dan 29. novembra 1917. z debato v poslanski zbornici o odgovoru m nistrskega predsednika na češko interpelacijo, in tu je prišlo veliko presenečenje : ministrski predsednik je priznal naravnost in brez ovinkov, da je bila za-plenitev neopravičena! Kajti — je rekel — ja nost ima pravico, da dozna vsebino praške resolucije J in tu je imel g. ur. Seiiiler Še poguma, da se je pob hi s svojo objektivnostjo ! Izjavil je : „S tisto ob ektivno tjo, ki se je vedno držim, priznavam brez drugega, da ima javnost potem, ko sem resolucijo tako ojstro kritiziral, pravico, da se seznani z vsebino, da si more ustvariti ssnnstojno sodeo. iina-li avstrijska viada prav ali ne!" Ali ni klasičen, ta gospod Seidler: najprej prejudicira in skuša vplivati na javno mnenje, vzbujajoč domnevo, kaker da resolucija vsebuje zločine proti državi, kasneje pa izjavlja, da ima javnost pravico do tega, da se jej ista resoluciji priobči, da si bo mogla ustvariti — sa&nostojno sodbo!! Ti j ubi Bog : ali javnost ni ime*a te pravi :e že p pred? Ali jo je pridobila šele potem, ko je g vladni šef to reselucijo „ra>t:t>ala? Ali bi ne bilo edino ogično in — objektivno, če bi bil dal najprej javnost seznaniti z vse- misliti bi skoraj mogla, da imaš še vedno petnajst let. Gospod de Brćnaz, ki je stopil k oknu in se aelal, kot da bi gledal skozi okno, da ne bi motil prvih izlivov prijateljstva, ob teh besedah ni mogel, da ne bi se obrnil. Torej so otroško grofično vnanjost, ki je njega razvnemala tako zelo, opažali tudi drugi! Radostilo ga je, ko je čul, da je bila s petnajstimi leti 2e ravno takšna, kot sedaj, in skušal si je predstavljati, kakšna je bila v prejšnjih letih, da bi se tako vživel v njeno življenje. Sonja je opazila markijevo razvnetost ter hitri m globoki pogled, ki ga je uprl v grofico Nihilistka je obstala trenutek neg: inič-no od strahu vsled pomisli, ki se ji je hipoma porodila. Potem pa jje rekla hitro : — Imamo le malo Časa in moramo govoriti o resnih stvareh. Gospod de Pr£-naz mi je obširno ra?ložii tvoje pit ; > mte bino in šele potem, da bi bil kritiziral resolucijo ter opravičU svoje postopanje ? 1 Mi smo z&strmeli, ko smo čuli, da je vlada zatrla praško izjavo. Opravičeno. PrviC zato, ker je bila — kakor že naglašeno — stvarno neopravičena. Se manje je bila zaplenitev razumljiva v taktičnem p -gledu, s stališča vlade in nje nemških strank, kajti za slučaj, da bi bila resolucija res vsebovala take zločine, bi bila vlada z objavljanjem dobila mogočno orožje v roke pro.i Cehom : kompromitirala bi bila Čehe do krsti. Tako pa je Seidler s svojo odredbo, s poznejim ešofiranjem v zbornici in s svojo končno retirado pred glasovanjem o njegovem govoru kompromitiral le — sebe!! Nakopal si je nesmrtno blamažo. Sebi in svojim neniakim zaplecnteom! Kajti izrecno je iza ii, da sr umika v Sicraiumu s „soudeleženim* činitelji- I Kdo so ti 1 Vsakdo Jahko pokaže s prstom nanje! Dragoceno pripoznanje je to, da viada nili v stvareh, ki spadajo edino !e v njeno kompeteco, nima svobodna roke, marveč, da se mara Šele sporazumevati s „soudeleženimi faktorji^ t Z vso pravico moremo sklepati, da g. Seidler ni dal zapleniti deklaracije za[o, ker je nje vsebina tako krv vo zadela njegovo patrijotično so — nemške stranke I Zakaj je torej tako nes avno retiriral ? Izvrstno razlago za to daje „Arbeiter Zei-tung" : sijive strani so izvedeli podpl and, da je izdajski načrt skoval c. kr. nadporočnlk Ludo vik Pivko in da so bili soudeleženi poleg večjega števila podčastnikov še trije češki častniki (Zeleny, Jl sa, Ko! outek). — Nadporočnik Ludovil* Piiko je Slovenec in v svojem civilnem poklicu srednješolski učitelj v Mariboru. Po zajamčenih govoricah (!) je baje njegovo sramotno izdajalsko ravnanje dovedlo do razkritja j ravcate zarote v zaledju. Podpisani vprašajo domobranskega ministra: Ali hoče podrobnosti izdajskega postopanja pri Carzanu in morda žnjiin zvezane domovini sovražne gonje v zaledju brez pridržka sporočiti zbornici obenem z navedbo imen, pripadnosti in ci vi nega poklica vseh krivcev? Ali hoče sporočiti, ali se ie posKrbelo, da se .naučna uprava obvesti o izidu tovarne preiskave, da ji bo mogoče tudi s svoje strani izvajati potieSne posledice glede nadp jroćn.ka in srednješolskega učieljt Ludovika Pivka? — Tako ntmško nacijon.ini denuncijanlje. Značilno v tej denuncij ci,i po J eki lijem poslanske imunitete je dejstvo, da denuncijant Marckhl ne imenuje liste „zar.esl,ive strani", od katere je „izveiel" o dr. Pivka vi „veleizdaji", in da se je po „zajamčenih govoricah" („verburgte Gerlichte*1)) odkril j i ravcat.i žaro patrijotično čutsivo, ampak zato, kerimta v zaledju, menda v Mariboru, ali kje to zahtevali „soudeleženi faktorji", to je drugje na Slovenskem, ker je vendar profesor dr. Piv^ Slovenec! Podlemu ovaduhu ni torej dovolj, da bi ovajal samo po?a-meznega Slovenca, ne, ker vse s'oven-ko zaLdje ;e ena sama velika velelzdajniSka „Ideja, da bi kak znaten narod prisilili k zaretniška beznica. Fej 1 Dcr gri iste S '^uft patnjotizmu, da bi ga hoteli vzga ati z na- i im ganzen Land, das ist und ble!bt,der De-sitnimi odre Jami, j« ^enos^vno otročja! nunziant! Grofu Kulmerju njegovi zagrebški vo-lllci. Grofu Miroslavu Kulmerju, zast pniku II. zagrebškega volihiegu okraja, so dor oslali \olilci nastopno pi rno: Gospod narodni zastopnik! Dsljgacije so danes, žal, edl ii ustavni forum dualUiLne monarh je, pred kate im sm j > priti v pretres vsa .eli, a med njimi bo odmeval tudi g as naiili b at v o ! onkraj Vel bita (Dalmatincev) in od orkraj Sotle Slovencev), ki b do na po !la£» hrv tskega državnega prava in narodnega načela zahtevali uresničenje naših neod!ožij:vih nar dnih Dan za dnem očitajo Cehom, da niso pa trijjtje, da so izgubili zvezo z „avstrijsko državno idejo", da^ so veleizgajalci. Kako bedasto podcenjevanje idealov, ki si Jih je izvolil kak narod, je to, če si kdo domiš,a, da s tjm napravi vtis na Cehe! Dokazujejo jim, da to, kar hočejo, ni dov: j avstrijsko, pa menijo, da j h ta kons ata:>ja pretrese, Čthi, da se spokore, da se odreko svojih nad in da pokopljejo svoje id ale! Eu no možen sporazum med narodi Avstrije bi bil na pod rgi nezavisnosti vseh narodov in samoopravidnosti." Na kratko povedano: g. Seidier je nastopil ret rado, ko je u videl, da je zgrešil na-; fflarnii4tii Ma I rt A rt n.nntnoil / eval-nega c dbora istrskih ž< panst.-v o istrs i na katerem se je po poročilu posl. Glom- aprovlzaciji, u se ga je udeleži! poleg g. bins ega o stanju poljskega vprašanja skle-l na mest rika tudi pr.-dsedm* deže ne upravne nila soglasno resolucija, v kateri se zahteva jkemisije, g dvcr.11 svemik Lasciac. \si svobouna, zedinj^-na In neodvisna Polj- navzoči č ani lo g. namestniku ob ir. o po-ska z dohodom do morja. Zborovalci so ročali 0 obupuem stanju ^ se Ist e, ki \t ___1 _ J . r.- nami4r?1Sivn ' • niinJitnit' ir» nim snnn rii po končinem shodu šli po mes u, prepevajoč poljske pesmi. Boljieviškl zločini v Sibiriji. „Tages-p.st" in drugi nemški listi objavljajo pod gornjim naslovom naslednjo vest: Ruskemu iistu * Vlast NaroJa" se poroča iz Omske-ga : Bo!j5eviški z'očini preplavi ajo vso Sibi-rjo. Irku sk je o Vrezan od vsak. g 1 pro:neta in poginja. Boj med rdečo ga: Je in pehoto na eni ter Kozaki ra drugi straai je t ajal v mestu celih deset dn;. Ubitih je bilo osem tisoč oseb. V mestu se neprctržr.o nadaljujejo roparja in umori. Pre: i alstvo beži v masah, ker ni več ne kuriva ne živil. Sibir ska vlada, ki se je se?t vi a y Tomskem, |e le navidezna. — Za N. m:e, ki so bili preJ-kratkim še tako navdušeni za boljševik , je gornji na-lov res zelo značilen. Nemško nacijonalno denuncijaustvo. Ker so se vsaj kolikortoliko v naš: državi vrnile take razmere, da je mogoče podfemu ovaduštvu, s kate^m so nenibki nncijon.dci in njihovi pri^anjači preganjali nas Slovence, stopiti pošteno na kremplje, je ovadušivo s strani navadnih neraškonacijo alnih hujska-čev precej ponehalo; zato pa so se te.n bolj lotili tega nesramnega p sla gospodje nemškonacijonalni poslanci, katerim v lem pogledu prednjači prosluli poslanec sodni svetnft Marckhl. Leta je vloži! predvčerajšnjim interpelacijo, v kateri pravi: „O izdajstvu, ki se je izvršilo pri Carzanu na jugozapadni fronti, je bilo govora 2e v neki predkratkim z druge strani vloženi inter> e-laciji. Kakor znano, se je kontna izvedba izda;al kega načrta, ki je sta naše vrl*- čete, zlasti neki gornjeavstrij-n naj počakajo sklepov izvrŠevalnega odbora, ki stori vse, da v smislu koz-nskih resolucij pomaga našemu bednemu l^uJstvu. Izvrševalni odbor istrskih županstev: dr. Kurelič, predseamk. Domaia vesti« Oospodu poštnemu ravnatelju! Evo, gospod dvorni svetni*, novih pritožb proti Vaši slavni pošti: Naš r arečnik v Sv. Ja-esymove;n na Češkem nam pite: „Obžalu- nacrTe in krafevneaa ;:o!o? \.i lahko imel skrajno jem, da Vam mo am sporočati, krfko nered- z.evarnš posiedke, i?]alovi'i (b e :t ve- no mi prihaja list. Prvikrat sem prejel denju svo!e datfnos4.:' Si zav?d: fočih. rožr- št. 7 in sicer 11. jan.. st. «S - 11., Št. 2 rn tvnvalaih jasinikov n R^-.i v i > «5pe. nem 5 — 15.. it. 10. !1 in Vi — !8.. t. 16 — -odelovan.u art »'C ije. S ponnjncr-i rr?-:- 19. ?t. 17 — St. 1 'J, 15 in !8 — 22^ Stran 11. ,EL>iNOS32T~ šiev. 34 V Trstu, dne 7. tebruarja 1018 št 3 in 19 - 25., št. 23 in 24 — 2x, it. več ludi v vaš h rokah, zato ne zabite sto-4 — 29., St. 14 — 30., £t. 25 p 31. janu-! riti svoje dolnosti ter čimpreje podpišite iz-arja. D ugih zaostalih št vik nisem še p e-;p. o naših z-upanja vrednih, vrlih in d<;s!ed-jel in ne "vem, fcli pridejj. Ven, da uprava j nih zastopnikov, ki so — ra ei par ku a lis a ne povzr )ča teh zamud in nerednosli, j vic — možato ras r.p II ter msjnika ?eta kakor tudi ne prevrtanja moje ulice z mo-11917 enoglasno zahtevali naše pri i itivne drim Svinčnikom, kar gotovo tudi povzroča pravice. Ne b >dimo torej m'ačni ter ne od-ne edno dostavljanja lista." — Naočnica I* lašajrm, češ: rić nc dosežemo, ker prep-t-Novega mesta ra Dolenjskem piSe: „M ti! čanie je že dosega Tudi ne atere občine ače zavedne Gori k* se morajo zdram ti! Menda ne ^omo prednjačili le z besedo. „Le moško d jan;e krepčuje moža-, je rekel naš Gr gorčič. Tudi ni dvoma, da če kdo, smo gotovo ml d Ižni požuriti se ter iiavti za d k arac jo: saj smo menda dovolj čuti i priti ek tujega jarma. Ako se hočemo tega o-tresti, biti gospodar na svoji zemlji ter se v bodo:e vsestransko In svobodno razvijati, ne ovešajmo gl ve, temveč povejmo, kar in kaj hočemo ! Kakor ljubimo svojo domovino, po kateri imajo naSi narodni sovragi skomine, tako ljubimo tudi svobodo, katero dosežemo potom uresničenja naše deklaracije 1 Družinski večer 2enske podružnic« CM D v Trstu. Po daljšem odmoru priredi ž nska podružnice CMD na pustno nedeljo, 10. t. m., svoj družinski večer v Narodnem domu. Dasi živimo v skrbi polnem času, vendar človeku tako dobro dć, da se otrese in pozabi vsaj za par uric teh duhamornih sto bi in se razveseli v prij tni, pošteni družbi. Že ska podružnica je storila vse, da za-dovol i vse ude.ežnike, za vse je skrbela, da v-ak najde po s ojem okusu zabave Zaio se upravičeno na eja, da bodo v-»i prostori nagega slovanskega hrama do zadnjega količka pol i >n da po svojem delu vidi z^za-dov Ijitvom lep uspeh svojega truda. Tem potom se pa obrača do imovitej* h sloiev, da p iskočijo na pomoč tudi s knkim darom. Vse sprejme s hval žnostjo: krup civo, vino, Iker.e, salavr.e itd. Darovi naj se p š lj jo ge. -BLeic Razbornikovi v Narodni do n. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu. Vse člane-pevce pros m. da se ude'eže pevske vaje, ki se vrši danes — četrtek — cuiittm, kiVgaUvečer ob 8. uri v navad.ih prostorh. 1 S^daj se sprejemajo še novi ptvci. Torej, veselje do lepe naš * pesmi, na| stopi v naš'? 1 olo. Z veseljem bo s.rejet vs.tk, kdor ima dobro vo jo. Pevovi dji. Iz Rrjana. V nedeljo ob 5 in pol se bo vrnila v dvorani „Konsumnega društva" v Foami prireditev v korist podružnice CMD v Rpjanu. Isto a ponedeljkovo števi ko, in vedno tako. Po odpomoči nujno kliče Vaša tiara naročnici P. S." - Na očnik v furlanskem Tržiču nam piše 23. fan. t. 1.: „Opo-za'jam slavno upravništvo, da ne dobivam že od 10. t. m več „Edinosti", dasi sem list pl ;čal do konca meseca marca b 1918. Pro-s'tn torej, d» se mi dopošlie o 'vse številke od 10. t. m. dalje in se mi list tudi na al e pošilja redno. J. D." — Vs m tem naročnikom se list redno odpošilja vsak oan. Ati snw po em krivi mi, da ga ne dobivajo? Gospod dvof nI svetnik, pripomoć mo Vam zlasti prvi primer, ki pač dovolj jasno kaže, kak vzoren red v ada v državnem zavodu, kater mu načelujete Vil Nekoliko več takta sme ljudstvo zahtevati tudi od c. kr. redarjev. Marija Leben, sia ujoča v Rocolu št. 749, je la včeraj zjutraj kmalu po 7 uri v prodajalno na Bar-ri ri, kjer so prodajali milo in prah za pra nje. t ekala je v vrs:i dobro uro, da bi dobila potrebn j naka/.n co. Ker pa ima doma tri in ;e otročiče, je skuša!a priti čim pref nri vrs:o. Uvažujoč označeno okolnost, b jo b le dru«; žtn>Ke pusti e naprej. Ne tako posredujoči redar. Pahnil jo je v st an, češ, di „n j pride drugi vrš'la v župni ce kvi na Prošeku maša-zadušnica po pok jnem Kreku. Izj ive za deklaracijo je prejel Jugoslovan ki klub na novo od: občine Mezgovi (o raj Ptuj\ krajn ga šolskegi sv ta v Poj Čan h, ob j ine Pui/ane, Brezje, S aiovsko, Luštčtavas, Sv. Lu*i a ob Soči, Grahovo 00 Bači, Slivnica pK Ceiju, Sevniza ob S^vi, Zdravst '^ni zast p o .ro;ja Višnjag ra, ob-či..a Ponik a n > Tolm nskem, Samu;ani, \ Ftrtn;n (okraj Pruj), Muretinci okrai Ptuj), svo.e stroške v a Ra : slavci. Vojsko (okraj Logatec), iPIeterje (okraj Brežice i, Podčetrtek, Sv. Rok ob So-rli, Bukovje pri Pos ojni, Nevlje pri Ka nn -ku, — dalje od že i in d-k et z občine Grosuplje (s 680 podpis ), iz občine Krka (s 335 podpisi; ob tej pril Vi se je tudi nabralo od pod p i a: ih 12) K /a dr. Krekov spt menik,) žene in dek eta čemšeni'ke fare (z o. romnim številom podpisov), »z občine Novaš ifta pri Gorrj m^adu, iz župni e Šndliel pri Žuzem e 'duje narodni siviri; kaiti slovenski vojaki daleč od domovine med tu: mi ljudmi, k terih ne razumejo, so reveži, ki ]un je slovenski iist za pouk in kiat^k čas ravno tsko potreben kakor vsakdanji kruh. Potrebujemo najmanj še 50 nabiralce; prečitamh vseh ilovenskih časopisov, katere bi na teden enkrat pc šiljali praške la/arete na vodja po do- pisnici časnijo imena lista in štev lo iz vodov. Čitalnice, bralna društva, profesorski in učiteljski zbori, duhovniki, denauii /avodi. uraJništvo, kavarnarji, gostilničarji n sploh vsi posamezniki Se tem potom prosijo, naj nam pomagajo s Časopisi lajšati žalosino stanje slovenskih ranjencev, ki ž vijo v tujini kakor pušča ni-i. Naj n;hče ns m!4i, da se bo našlo drug h do BoŠlanj pri I volj, ki bodo storili svojo narodoo dol-pri Vi n i^ori J žoostl Požrtvovalnost mora biti načelo vsega na'oda in tisti, ki tvegajo zanj na b jj sodi svoje življenje, so vendar vredni usmiljenja, da iim vsakdo pomaga po svojih močeh. S ovens^e knjige za inva lid- naj se p šiljajo na Crver.y kr.ž, Praga III, Mahezskć namesti Odbor se bo shajal vsakih 14 dni v posvetovanje. — Prcf. Jos. Skrbinšek. Kral. Vinohr.;dy, Jungman-nova 114. preimeti ;> rije 141 i;i s;jcr kaznice in druga obltka. ' Kako na? se u!>ri«iimopromfctne sti kev( osebnem prometu? Železnice siuzijo da-1 nes pred vsem veiikini potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gradbenih snovi m delavnih moči; zaradi tega je treba kolikor mngoče varovati prevozna sredstva. V železniškem prometu se mora tudi ste-diti s premogom, ker ga >e veliko manj na razpoiago kakor lani. Razbremenjen železniški obrat je v prid prebivalstvu, ker dobi to prihranjen premog. Promet prebivalstva se mora torej izdatno skrčiti. f — Vsakdo nai zaradi tega sam omeji kolikor mogoče potovanja ter naj tako pomaga razbremeniti železnico. Vsako nepotrebno ali take železniške vožnje, katere se da odložiti, je torej opustiti. Voziti se more le toliko potnikov, ikolikor je v vlaku prostora; na potnike, ki vstopajo na poti, se mora tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpolago. Prenapolnjeni vlaki delajo v današnjih razmerah neizogibne zamude. — Nered v prometu }e prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obrata. Kdor prispeva z nepotrebnimi potovanji k prenapo!-njenju vlakov spravlja sebe in druge v nevarnost. Tuznim srcem naznama-vo vsem sorodnikom, pr jateijem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena hči ozir. secira DAROVL — Namesto venca na grob pokojne Ro-zal^je Peric darujeta ga. Zofija Obad K 25, ga. Zadnikova pa K 20 moški podružnici CMD. D^nar hrani uprava. — Učireljstvo dekliške šole pri Sv. Jakobu in gdč Erjavčeva daruje ženski podružnici CMD K 50 v počeščenje spomina umrle gospe Rozmanove, matere naše koleginje. Denar hra i uprava. — Odboru za Krekovo proslavo: m^«ka Marijina družba v Trstu K 25. Denar hrani n^ra a. — Naš ljub jeni Franrel je izgubil v ne-det'o v Bazovici prvenstvo, ker je prelo 1 s^oji mamici dano obljubo, da bo namreč točno ob 8. zvečer doma. V ta nimen daruje „Tominc* K 10 svetouanski poilružnici CMD. Denar hrani uprava. — Gospod Dolfa Ki pka da-uje za Krekov sporrxiik K 5, za svetoivansko podružnico CMD pa K 5. Den?*r hrani uprava. — Tržaškemu odboru za Krekovo proslavo daruje d! užina Skrinjar-Črnigoj K 10. Denar hrani uprava. — Za Krekov spomenik je darovala ga. Jožefa Kralj iz Rojana K 2; temu so do aie i?a. Paula Gržina K 2'26, ga. Ma ija Bnz K 2 in sprtjeti K 3*80; saipaj K 10. Denar hrani oprava. — D ie 23. januarja po pogrebu šolsVega vod t Ija P kila zbrani učitelji, duhovniki in nekateri Križani zložili 74 K za Krekov spomenik. Denar Je izročen g. Župniku svero-kriškemu. -- Na oKčnem zboru Zveze jug. železničarjev v Roj.inu dne 1. II. so nabrali K 40 za CM p družnico v Roja-.u, K 40 za Krekov spomenik, K 40 za CM podr. Sv. Vid. — Gospa Justa Suban je nabrala za svetoivansko podružnico CMD o priliki vesele osmine v rodoljubni hiši novoporočencev Sirca 24 60 K. — Alojzij Bosak, lastnik češke budjevi ke restavracije, daruje vsak dan kosilo dvema revnima učencema I.c razreda CM šole. Blagemu darovatelju srčna hvala 1 — Za dr. Krekov spomenik Je nabral g-Just Maurič v gostilni Kreševic Antona K 11. Darovali so: Kreševič Anton, gostilničar, K 5, Stančič Mihael K 2, Perosa Josip K 2, Škerjanc Ivan, čevljar, K 2. Eloza Perac danes ponoči po kratki in mučni bolezn , m rro v Gospodu zaspala. Pogreb drage poko niče se bo vršil jutri, v četrtek, 7. t, m., ob pop. iz hiše žalosti v ulici Giov. Bcccaccio št. 12. TRST, dne 6. f bruarja 1918. Franjo in Uršnla Peric, Adela in Ida, 2V. St; riši. Noro pogrebno podjetje, Corso 47. ses:ri. Franjo in Egfd (odsotna) brata. ZAHVALA. Podpisani se Iz globine srca zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in zna cem, ki so se udeležili pogreba našega dragega soproga, očeta, brata itd. Mata Jermana. Posebno se zahvaljujejo preč. g. dekanu I. Flegu iz Buzeta in domaČemu župaiku, ki so ustregli zadnji želji p kojnUa, da so se vsi obredi in molitve izvršiie v hrvatskem jeziku ; dalje g. Angelju Žigante In umg m za poklonitev krasn ga venca in ostalim sosedom za ves trud, tolažbo in pomoč v bolezni. . SO VINJAK, 31. JrmuarJa 1918. Žalujoči ostati. KOMMl destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-Ločah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 polUtrskih steklenicah po-šJiem franko za K 80, miajšeiga 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih. 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 totrov naprej. — Beti rizlrjig K 4.80 m rde^l bur- cruffider r>er 1. K 5.20 BENEDIKT HSRTL, veleposestnik N da v protest, ker*An ca ni hotela i grjiščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. Dfieraik „Edinost" u Trstu i. Nakupni urad za svilo — HENKEL DunJ :X Alsersira^se 46. Kupujem po vrsti in kakovo>ti svllne itrene pO . najv1>jlh cenah. Svilne niti po vr»ti in kakovosti t do tv ftO. P:ačujem ntijvidje cene z? »taro ^t ^aue svilnate blu/e, svilnute obleke itd. kaVor tudi za nove in stare odpadke sukna volne in platna — Kupuj-m tudi vre- e in emhalla^e. Pošljite zavitko na gornji naslov Plačam dotič 1 uie«ck takoj po poštni hranilnici. raz; isufe mesto društvenega uradnika za Svoj vojnopomožni in politični urad, ki bi uradovat predpoldne in popoldne. Plr.ca po dogovoru. Prošnje naj se na slov I; aj na g. odv. dr. Jos. Wilfana, tlica Nadvojvode Josipa št. L nadstr. B UUUiMtjl BUII01& IVlMil Trst - Uia Stadion 13 - trst Cupri od 8'2 zuečsr nniirjJ vstopnina K 2 a———a r ZOBOZDHAVNiK Dr. J. Čermak y v Trstu ulica Poste vecclile 12 ulice delle Poste. braz bo* vogal Izdiranje zobcv lešine. — Plombirenio. UMETNI ZOBrJE — r. 5. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba tn slovenski jedilni listu župtiije Dobrna pTi Cel:u (s 463 potpisi,«, iz Z lol ov^ine Piete-je pri Breiicth (z n-d 300 podp si). Nič debro se ne morejo čutili tokozvar.e : enitke tidnjave v C lju, Marsl o-ru ko sliŠjo te tisoč-re gasove žan in deklet iz svo,e okolice in iz sv< je srede; kaj pore :e slavni Ornig, ko s iši vse te izjave iz ob in okoli Ptuji 1 Rtn gatovst^o bo zamrlo! Pot'iiice bomo izruvali. Narod je vstal in st^ji a svojimi zastopniki. (Oglašati so se pričele tudi občin^ in ienstvo iz Pri norja. Izjave za d klaracijo so poslali: Istrijanke iz občine M^ter je, že-ie in dekleta vasi hač, zavedne 7ene in hrv. dtkleta vasi S»jjac ob. Materi e, iz vasi Ostr vice in Požare ouč ne Materije, žens vo vasi Rožice občine Materije, društvo Donjok štelan-ka Stic-nica u Starom (kod Srlita u Dalmacijo, bivši zasfupni i veči -e naroda u Istri. Tudi posamezne žene in dekleta, ki žive fev.n svoje domovine raztrese-ie po nemških mesiili, nam po i;jajo izjave, polne narodnega navdušenja. Vsem najlepša hv la! Občini Šerapolaj in Slivno (In Prečnik) sta o priliki podpisovanja ,a m j išio deklaracijo nabrali K 146 za dr. Kiekov spomenik; doka , kako spoštujeta spomin našega naroiinega prvuboritelja in \ei\ pa n i-sle ca. Narod, ki cen sv.-je velike može, ceni st be in svo o bodi čnost zato le mnogo p snemalk I Žene! Cas je ravno za nas Slovenke in Slovence t ko resen, kot i ikdar doslej, zato tuui k iče vsakega posameznik — žtnske in mo:ke na krov kupnega T , f'fiv( u?oda ie ne le v m škili, tem- dražbi razni že zapadli NALI OGLAS i 9 ne □□ □□ m nimatje p« r »tot. fcoeici. U a* t M uelun« b—■!• m rmi^r naj« enkrat T*i. — N»jm»ajja : pristojbi®* nih 60 natialc. . Ga □a □□ Ka GpflnaU M bo razprodajalo apro^izscij- ___ _ _______ tko »ino ta ▼•« one va i k »t navadno K in S. f«bmaria I l.f petek in soboto. # 1796 Prodam malega kon m a voai&kom v ulici Tor-fente M (hlev) 1795 Prodajo sb Na^Tp^ ^ ^d Emn«^ orodjem, - ' osti 1799 lilifllll« ^ z žirili S—100 kg aive^a AUUJI1I ftvepia. — Ponudb« na naslov Hanzel Anton ul. 8t. FrančUka 4, Tr^i. v skijđian od K 5 naprai. preproga m drug« stv _______ __ as kupuje cunja po «0 vin^ bombai, ta kije K 5 naprej, preproga ta druge etvari. ACUO. 1 «90 VJrm |mn tU« (dvorce) ▼ »epoeTCini bližini KUtr I1IKU Trata na prodaj, naj p^lj« natanč- t na prod e p amene ponudbe ma Ins "Ivo . od d. in o sti pod ▲ 39 tn^olmo tO takoj U-16 letnega deiSka za dPlCilUK iC iganjarsko atroko. Obrniti se ▼ ul Campo S. '»iacoa» itev. 1". Zgai^jarna So^o 1789 Odborova seja „Slovenske Matice" dne 26. januarja 1918. Matica se udeleži o-leg Ulasbene Matice, Leonove družbe in Dramatičnega društva deput »cije, ki poj »e k deieln mu glavarju zato, da prepusti gledališče neki družbi, ki se osnuje, kndar dobi zagotovilo, da ji bo na razpolago gledališko poslopje. — tedanji odbor bo svetoval izrednemu občnemu zbjru, ki se bo vršil dne 14 februarja t L, naj poviša članarino od 4 na 6 kron, u tano nne tistim ustanovn.kom, ki šele pristopijo, od 100 na 200 kron, d uštvom, knjižnicam, rodbinam in s'.ično pa na 4u0 kron. — Na izrecnem ob.n.m zooiu je treba v smislu § 12, ki do oča, da šteje društveni odbor 40 odbornikov, iz^o'iti vseh teh 40 odbornikov, ker je potekla opravilna doba tudi že vsem tistim, ki so bili izvolj ni v odbor pred začasnim razpustom Matice. Pravico v-.liti Matični odbor im jo častni Člani, ki so plača i članarino za 1914, ali 1917 leto. Iz Karpatov pošiljajo prisrčne pozdrave sv.»jim družin im, Sorodnikom, prijateljem in znan em; Fian Gec s Kontovelja, Jakob Ku man z Grete gornje, Odorico Častio U Trsta. Artur Angeli «z Fiumice la, Mirko Mi- j ---- Itčević iz Stolca v Hercegovini. Sporočajo, da f^jjnf t&tttttZSHTi so vsi pri starem zdravju. i ^^ 08|Urt||k^ Mahygim im vsakovrstna Metr.a za »tavlj tlnica. V petek, 8. t. m., na^amla reklamne vsebine, naj se pos*-se bodo od 9 dop. do 1 pop. na iavni i tak* na »Inseratni oddelek Edinosii« —- nedragocen i Ulica Sv. Frančiška AMskega 20. oritličie ta k tvarno in dekle za druga dela išče kavarna Adnat eo. 1792 Kuharica _ fHlrfln vsake Trite kupnja Babič Fr IrUKUB vi^ji eanL Molino pande 20 BabiČ Fraa po naj- ' — 1 94 Varnim Wfc» (tudi sUro), ali rtaTbno ze . ljts^e Huyilll T Trsta — NatanSoe pisuieo© ponudbe pod Arhitekt na Ina. edd Edinoad A »=> aa pop »i L liCi Commerciale S levo. Trata kt 87. pošteno poet elnico ona. vsa hlina dela. Plaća po dogovoru dToritte, deaae) UL o. A 37 GAHBRIMUS 7. ie izdal in aaloiil naslednje knjige tfVOIlLIN«. i. t. Cooper. — Cena K 1.60. ___ .lKl POVtSTl GROFA LEVA TOLSTEGA*. — Cena 60 vin. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. »PRVA LJUBLZ.LN«. Spisal i. Sjergie-vic Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. PoslovP. — Ceua 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBRE-DNEM JEZIKU PRI KATGL. JUGOSLOVANIH«. iMalo odgovora na škofa Nagla poslGvno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena hO vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal f. AL Dosto-Jevskij. Poslovenil R. K. — Cena iJUKKICA AGICEVA«. Spisa! Ksa- jj fiStiOinBStčH tOOlSiREŽi fflllj. VCi" Sandor - Gjalski. Prevel P. Orel Cena K i. h § vsaki velar I ob 9 V, vfia mliM preffl3?i u ti ti •t A Vstopnina K 1'- r: iiiMECTBzneuassi 10. II. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja.! Napisal 1. E. Tomić. l^slovenil Šteiai/; Klav^š. Cena K L60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Pro-1 kop Chocholou-^ek. Poslovenil H. V. j Cena K 3. »VITEZ IZ PDFCE HI§E*. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman Parfumiran in (»kasno urejeu Nadomestek toaletnega n.il^. Vsebina ene^a kartona 2\ ducaid, stane franko kron 26.50, Razpošilja tvrdka LANO & COMP., Osijek, IZ D Časov francoske revolucije. Spisal 5 Hrvatska Slavonija, Župni tr \ 5 Fcrdo * — " Brzojavni naslov: Lang&Comp. OsJef: Aleks. Dumas star. Prevel Perhavec. — Cena K 2.50. Novo pogrebno podletle Trst. Corso it« 47. (pri Trgu Plazza delJa legna) Telefon 1402. Vrši vsakorazredne pogrebe, prevoz inrii^ev na vse kraje države, zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krste iz kovine In vsako vrstnega lesa v raznih oblikah, vence, sveče L t d. po primerni ceni. — Skladišča v lastnih prostorih via deila Tesa St 31. Brzojavi 1 NOVO PGCB13M? PODJETJE - TAST. ■ JADRANSKA BANKA Trst Via Cassa d! Rlspnrmo Štev. 5 (LM paU2) Kapital In rezerva K 13,200.000.— Fllljaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Koior Ljubljana, Metkovć, Opatjn, Split, Šibenih, Zadar. Vlogo na knjižice 3 1 a °o vl°Se na knjižice Od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla ije banka od svojega Obresiovanfe ▼log ra tekočem in ?iro-ra:unu po dogovoru Akreditivi Ceki in nakaznice n v?a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vred'ostne papirje, re.te, obligacije, zastavna pisma, prijorittrte, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skladi'čih. Safe Denobits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje v sakovrstnih paoiij« v pioti kurzrl iziu^i, revizija ii«ta»fa s^čk itd. brezp ačro Stavbni kredit, rern i^t»rs krediti. — Borzna n r čila.----Inkaso.--Menjalnici.---Eskompt irenic Telefoni: 1463, 1793 in 2*66. * Brzojavi: JADRANSKA. - Urada £ ure: od 9 dol popoldne --