številka 26 • leto KLU • cena 700 din	_ Celje, 30. lunlla 1930
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Poletje je tudi čas prireditev - veselic. Že prejšnji konec tedna smo lahko izbirali med večimi kraji, kjer je bilo veselo,
, v naslednjih dneh bo takšnih prireditev še več. Vzpodbudno je, da organizatorji takšne zabave ponavadi izkoristijo tudi za
! prikaz starih ljudskih običajev, da predvsem mladi rod vidi, kako so živeli njihovi predniki. Najbolj temeljito predstavijo
stare običaje vsako leto v laški občini. Letos je bila ta prireditev v Trobnem dolu, na njej pa so se predstavili tudi rudarji (na
sliki) iz tega kraja. V Trobnem dolu so namreč včasih kopali precej kakovosten premog, kasneje pa so rudarjenje opustili.
Vendar je spomin na tiste čase še vedno živ, na nedeljski prireditvi pa so prikazali, kakšno je bilo včasih rudarjenje.
Foto: EDI MASNEC
Mladi imajo podobne poglede
Igre bratstva in enotnosti ¥ Celju
Celje je bilo pred dnevi
gostitelj več kot 300 mladih
iz različnih krajev Jugosla-
vije, ki so prišli na 33. Igre
bratstva in enotnosti. Celj-
ska mladinska organizacija
je ob pomoči združenega de-
la pripravila tridnevni pro-
gram i^r za udeležence iz
Bara, Cuprije, Djakovice,
Ohrida, Tuzle, Vinkovcev in
Zrenjanina. Vsebinsko so
bile letošnje igre bogatejše,
saj se niso omejile le na
športna tekmovanja, pač pa
so mladi sodelovali v raz-
pravah o aktualnih družbe-
nih problemih, se udeležili
likovne kolonije in se preiz-
kusili v fotografiranju.
Slabo vreme je sicer pok-
varilo otvoritveno prireditev
v celjskem Mestnem parku,
zato pa je bilo bolj veselo
domu učencev Karla De-
, stovnika-Kajuha, kjer so
,iiiladi prebivali v času iger.
V petek so se nato v celjskih
delovnih organizacijah zvr-
stile okrogle mize, ki so bile
bolj ali manj živahne. V Aeru
So govorili o znanju in na-
f|aljnjem razvoju in ugotovi-
li- da brez kadrov ni uspešne
delovne organizacije, zato je
'feba večjo pozornost posve-
titi štipendiranju in izobraže-
vanju. V Cinkarni, kjer so
govorih o ekologiji, pa so
ugotovili, da je ekološka za-
vest v posameznih delih Ju-
goslavije zelo razUčna. Na
večjo ekološko osveščenost
lahko vplivno tudi mladi
s svojimi aktivnostmi, sicer
pa velja, da so ekološki pro-
blemi v posameznih okoljih
specifični in jih je treba reše-
vati z akcijami v tem okolju.
V Emu so sicer govorih
o športu, vendar so se mladi
zanimah tudi za proizvodnjo.
O drobnem gospodarstvu
so govorili v Kovinotehni,
kjer so organizatorji predsta-
vili svoje izkušnje. Mladi so
bili enotni, da so za razvoj
drobnega gospodarstva po-
membne: delovanje trga,
znanje in kreativnost, spre-
membe v normativni ureje-
nosti področja ter finančna
pomoč in podpora.
Razvojni center je gostil
mlade, ki so govorili o pre-
strukturiranju gospodarstva.
Ugotovih so, da imajo mladi
veliko zamisli o ustanavlja-
nju mladih produkcijskih
enot, vendar imajo v drugih
deUh Jugoslavije še zelo ma-
lo konkretnih izkušenj z nji-
hovim ustanavljanjem. V Že-
lezarni Štore pa so mladi iz-
vedeh, kako tam rešujejo
problem tehnološkega in
ekonomskega viška kadrov.
Ob tem so odprh mnoga dru-
ga vprašanja kot so gospo-
daijenje v pogojih državnega
intervencionizma, potreba
po tržnem gospodarstvu,
razvoj uspešnih in ukinjanje
neuspešnih organizacij...
•Likovniki so medtem
ustvaijali ob bregovih Savi-
nje, fotografi pa so zabeležili
vse, kar seje na igrah dogaja-
lo in ob koncu so pripravili
razstavo svojih del. Športni-
ki pa so se pomerili v plava-
nju, odbojki in kolesaijenju
ter na kvizu pokazali, koliko
se poznajo med seboj.
V končni uvrstitvi so bili naj-
boljši na letošnjih igrah mla-
di iz Vinkovcev, drugi so bili
predstavniki Zrenjanina,
tretji pa Celjani. Naslednje
leto bodo igre bratstva in
enotnosti v Ohridu.
Rezultate športnih tekmo-
vanj objavljamo na 16.
strani.
TC
Za veselle
orok
v bolnišnici
z otroškega oddelka ceij-
ske bolnišnice so nam spo-
ročih, da jim je celjski obrt-
nik Miran Gracer podaril
100 prevlek za posteljice.
Razveselili so se jih, s^ so
takšne, kot so si jih že dol-
go želeli: veselih barv in
vzorcev. Prevleke so v Gra-
ceijevi obratovalnici izde-
lali v eni izmed sicer dela
prostih sobot.
Tudi ta primer potrjuje,
da je večina ljudi vzela po-
sodabljanje celjske bolniš-
nice za svoje, pa čeprav
včasih zamude pri združe-
vanju enodnevnih zasluž-
kov tega ne potrjujejo tako
zgovorno.
MBP
Predpisi ožijo področje
dela direl(torJe¥
Pogovor z Marjanom Osoletom o pro-
blemih vodenja. Stran 4.
Žalsifa noč potrebuje osvežitve
Razmišljanje o »največji slovenski veselici*. Stran 7.
Pisana nedelja v Trobnem dolu
Peti prikaz starih šeg in običajev. Stran 24.
V sodib je bil
strupen fenol
Pred mesecem dni so v bli-
žini Šentjurja našli dvajset
sodov z neznano snovjo, ki so
jih nato prepeljali na dvori-
šče komunalnega podjetja,
vest o rahli zastrupitvi enega
od delavcev pa je močno
vznemirila javnost. Medtem
so na celjskem Zavodu za so-
cialno medicino in higieno ob
pomoči mariborskega Zavo-
da za zdravstveno varstvo
opravili potrebne raziskave
in ugotovili, da gre za zmes
organskih topil, ki vsebujejo
precej strupenega fenola. Ta
pa predstavlja veliko nevar-
nost za okolje, predvsem za
podtalnico.
Medtem je preiskavo opravil
tudi UNZ Celje in ugotovil, da
gre za odpadek, ki nastaja
v proizvodnji Tovarne gospo-
dinjskih aparatov Gorenje iz
Titovega Velenja in sicer pri
čiščenju lakirnih linij. Odkrili
pa so tudi celo verigo posred-
nikov, ki naj bi tej organizaciji
pomagali, da bi se znebila od-
padkov. Te so že nekaj časa
zbirali v sode, vendar niso ve-
deh, kam z njimi. Nazadnje so
sklenili dogovor z mariborsko
enoto Kooperacija, ki sodi
v Mercatoijevo Izbiro Panoni-
jo Ptuj. Veriga je nato tekla na-
prej, saj so ti sklenili dogovor
z Jadrankoloijem z Reke, ti pa
z obrtno zadrugo Univerzal iz
Zagreba. Končni cilj odpad-
kov naj bi bilo odlagališče
v bližini Zagreba, kjer bi jih
sežgali. Posamezni zasebni
prevozniki naj bi tovor prepe-
ljali, vendar seje v bližini Dra-
melj enemu izmed njih pokva-
ril tovornjak in sode je odložil
kar v bližnji gozd.
Medtem še vedno ugotavlja-
jo odgovornost vseh, ki so bili
vpleteni v ta posel, vsi skup^
pa smo lahko veseli, da se je
zadeva tako srečno končala.
Samo ugibamo lahko, kakšne
bi bile posledice, če bi strupeni
odpadki prišli v stik s pitno
vodo. Primer pa hkrati jasno
kaže, kako neurejeno je pri nas
odlaganje posebnih odpadkov.
Na Celjskem deponije ni in vse
kaže, daje še nekaj časa ne bo.
V tej neorganiziranosti se vsak
znajde po svoje, ustrezne kon-
trole pa tako ni. Organizacija je
najbolj zadovoljna, ko odpadki
zginejo z njenega dvorišča, kaj
se z njimi dogaja kasneje, pa ni
več njena skrb. Zato se lahko
zgodba že jutri ponovi, ni pa
nujno, da bo tudi njen konec
tako srečen, kot je bil tokrat.
T.CVIRN
Stanovnilc pri
iašicili miadinciii
Občinska konferenca ZSMS
Laško napoveduje za danes (v
četrtek) ob 19.30. uri javno tri-
buno, na kateri bodo govorili
o sedanjem položaju naše
družbe in izhodu iz krize. Tri-
buna v restavraciji hotela Hum
bo potekala pod geslom »Ne
iščite izgubljene generacije. Tu
smo!«
Kratka uvodna referata bo-
sta pripravila predsednik laške
mladine Milko Škoberne in
predsednik izvršnega sveta SO
Laško Roman Matek, na aktu-
alna vprašanja mladih pa bo
odgovarjal Janez Stanovnik, ki
se je odzval vabilu laških mla-
dincev.
Glede na številna pereča
vprašarga, ki ta čas tarejo našo
družbo, mladi pričakujejo, da
se bo tribune udeležilo čimveč
ljudi. Vrata, seveda, ne bodo
odprta samo mladini, ampak
vsem, ki v demokratičnem
preoblikovanju naše skupno-
sti ne želijo stati ob strani.
NK
Praznično v laški občini
Slovesnosti boHo v Rimskih toplicah
Občina Laško praznuje 2.
julija v spomin na dogodek
pred 46 leti, ko je Štajerski
bataljon napadel rudniške
objekte v Hudi jami. Praz-
novanja so se že začela,
osrednje slovenosti pa se
bodo letos odvijala v kra-
jevni skupnosti Rimske To-
plice.
Tako bo v soboto v tam-
kajšnji osnovni šoli slavnost-
na seja zborov občinske
skupščine, na kateri bodo
podelih tudi Priznanja 2. ju-
lij in nagrade Inovator - razi-
skovalec. Praznik bo tokrat
predvsem folklorno obar-
van, saj pripravljajo kmečko
ohcet, ki se bo začela že da-
nes (v četrtek) z vasovanjem
in nadaljevala jutri s fantov-
ščino in dekliščino ter v so-
boto z ohcetjo v Škofcah.
V tem kraju bodo tudi otvo-
rili na novo urejeno cesto, ki
povezuje Lože z Lažišami.
Kljub zagatam, povezanim
s splošno gospodarsko in
družbeno krizo, ki usmerjajo
razvoj nekoliko drugače od
želja in načrtov, imajo v laški
občini mnogo razlogov za za-
dovoljstvo ob prazniku.
V zadnjih letih so dosegh za-
vidljive rezultate, ki jih uvr-
ščajo med n^uspešnejše slo-
venske občine. Uspelo jim
je, denimo, da so se v zadnjih
dveh letih po lestvici razvito-
sti premaknili kar za šest
mest navzgor, na 40. mesto
v republiki. Marsik^ je, se-
veda, tudi še neuresničene-
ga. Toda pogledi v prihod-
nost so optimistični, tudi za-
radi sprememb, ki smo jim
priča.
»Bolj ko bomo v družbi
uveljavljali tržni način go-
spodarjenja, samostojnost
gospodarskih subjektov,
bolj ko bodo gospodarski in
tudi politični rezultati odvis-
ni od nas samih, od našega
dela, z večjo mero optimiz-
ma lahko gledamo naprej,«
nam je v razgovoru povedal
predsednik laškega izvršne-
ga sveta. Roman Matek. In-
tervju z njim objavljamo na
3. strani.
V današnjem Novem ted-
niku pa v posebni prilogi ob
prazniku občine Laško na
štirih straneh tudi posebej
predstavljamo utrip življenja
in dela v tem predelu našega
območja.
NADA KUMER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
Živimo od kruha, ne od sporov in zaporov
Janez Stan ovni k je na pogovoru v Celju dejal, da je potrebno nakopičeno energijo
preusmeriti s političnih na ekonomska vprašanja
Janez Stanovnik. predsednik Pred-
sedstva SK Slovenije se je v torek v Ce-
lju pogovarjal z direktorji delovnih or-
ganizacij, predstavniki družbenih de-
javnosti ter družbenopolitičnih organi-
zacij občine in območja. Zanimiv pogo-
vor je bil usmerjen k dvema velikima
problemoma naše sedanjosti - ekonom-
skemu in političnemu.
Iz vse pestrosti in zapletenosti dogajanj
v Sloveniji in Jugoslaviji je kot glavni
problem današnjega dne opredelil eko-
nomski, saj -živimo od kruha, ne od spo-
rov in zaporov«. Preusmeritev iz ukvarja-
nja s političnimi spori, ki po mnenju pri-
sotnih' gospodarstvenikov že ogrožajo
poslovne odnose podjetij v Sloveniji
s partnerji v drugih delih države in izven
nje, je tudi po mnenju Janeza Stanovnika
nujna. Reformo je potrebno izpeljati naj-
prej v ekonomskem sistemu, ne le eko-
nomski politiki: To pomeni, da moramo
dati ekonomski aspekt zahtevi, ko jo je
postavila konferenca zveze komunistov.
Ce hočemo imeti socializem po meri člo-
veka v družbeni sferi, potem moramo tej
družbi dati materialno podlago. To pa
lahko da samo samoupravna in na trgu
sloneča ekonomija. Zato menim, da je
v tem trenutku, ko je pozornost prebival-
stva usmerjena v celo vrsto drugih, poli-
tičnih problemov, ki razburjajo javnost
vsak trenutek, potrebno preusmeriti to
pozornost prvenstveno v ekonomske
probleme. Zavedati pa se moramo, da je
spoštovanje človekovih pravic osnova ta-
ke tržne ekonomije in inovativne družbe,
v kateri edino lahko naredimo struktur-
no prenovo našega gospodarstva, ki nas
lahko popelje v novo dobo.«
Po besedah Janeza Stanovnika je naš
ekonomskf razvoj prišel v slepo ulico.
Model, kije hotel biti samoupraven, seje
povsem približal realno socialističnemu.
Gospodarstvo so usmerjali namesto eko-
nomskih politični kriteriji, družbeno
lastnino jDa smo napačno tolmačili kot
lastnino vsakogar in nikogar, dejansko
pa je postala državna lastnina. V poeno-
tenju, daje edina rešitev trg, pa se lomijo
v Jugoslaviji nasprotja: ali trg z državo ali
s samoupravljanjem. Tu pa se ekonom-
ski in politični sektor neločljivo povezu-
jeta. Kljub tej povezanosti, kije prisotna
tudi v predvidenih ustavnih spremem-
bah, pa se je Janez Stanovnik zavzel za
ločeno sprejemanje ekonomskih amand-
majev. ki da so rešilni pas za ekonomijo.
MILENA BREČKO-POKLIČ
Praznik občine
Žalec
Prireditve v počastitev
praznika žalske občine se
že vrstijo, največ pa jih bo
seveda v naslednjih dneh.
V soboto ob 9. uri bo
v letnem gledališču v Gri-
žah srečanje rudarjev, po-
poldne pa bodo pred sreča-
njem borcev, ki bo v Pod-
gradu na Vranskem odkrili
spominsko ploščo padlim
krajanom Vranskega. Plo-
šča je na obnovljeni stavbi
Pozničevih. V nedeljo po-
poldne bo v Gotovljah veli-
ki konjeniški turnir, do-
poldne pa bo na Orehovcu
lovsko strelsko tekmova-
nje. V ponedeljek dopold-
ne bodo v kulturnem domu
odprli razstavo Vransko
v besedi in sliki, uro kasne-
je pa bodo namenu predali
cesto Prekopa-Jevše.
V vseh teh dneh se bo zvr-
stilo tudi več športnih tek-
movanj, prireditve ob praz-
niku občine Žalec, ki ga le-
tos slavijo na Vranskem, pa
bodo končane v soboto, 9.
julija, ko bo slavnostna seja
zborov skupščine občine.
JANEZ VEDENIK
l\liso ifrivi ie majsifi ulcrepi
Celjski delegati tudi o družbenih dejavnostih
Predlog aktivnosti po
majskih ukrepih, spremem-
be občinske resolucije in
krizno prestrukturiranje
družbenih dejavnosti so bi-
le poleg ocene stanja v kra-
jevnih skupnostih glavne
točke zadnjega zasedanja
celjske občinske skupščine.
Vendar gradiva vsaj v zbo-
ru združenega dela niso iz-
zvala kakšnih posebnih raz-
prav, čeprav bi to glede na
njihovo aktualnost pričako-
vali.
Razpravljali so predvsem
delegati iz družbenih dejav-
nosti in opozorili na proble-
me, ki se jim zastavljajo ob
prebiranju predlaganih
ukrepov za prestrukturira-
nje. Tako v otroškem var-
stvu opozarjajo, da bo moral
predlagan ukrep omejitve
poslovanja vrtcev na 10 ur
dnevno prinesti tudi spre-
membo delovnega časa
v celjskih organizacijah. Si-
cer bodo prizadeti predvsem
starši, ki imajo različne po-
trebe po vključevanju otrok
v vrtce glede na svoj delovni
čas. Opozorili pa so tudi, da
lahko predlagana reorgani-
zacija v vrtcih pomeni tudi
poslabšanje kakovosti stori-
tev in spremembe v vsebini
dela, pri čemer je sedaj celj-
ska občina v slovenskem vr-
hu. Delegat iz kulture pa je
opozoril, da so predlagani
ukrepi presplošni in da se
kulturne organizacije v njih
ne najdejo.
O spremembi občinske re-
solucije je razpravljala dele-
gatka iz Aera. Menila je, da
predlagane spremembe niso
sprejemljive, saj pomenijo
predvsem bistveno" znižanje
vseh pomembnejših kazal-
cev razvoja. Tako predlog
predvideva zmanjšanje stop-
nje rasti industrijske proiz-
vodnje od 2 na 0,5 odstotkov,
zaposlenosti od 0,5 na 0,2 od-
stotka in produktivnosti od
1,2 na 0,7 odstotka. Le pri
izvozu in uvozu so predlaga-
ne stopnje višje od prvotnih.
Te spremembe naj bi bile po-
sledica rezultatov v letošnjih
petih mesecih, ko so ugoto-
vih 6-odstotno zaostajanje
industrijske proizvodnje
v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem, pa tudi po-
sledica majskih ukrepov.
Vendar je delegatka Aera
menila, da ne bi smeli prista-
jati le na spreminjanje načr-
tov z namenom, da bomo
lahko ob koncu leta rekli, da
smo jih dosegli, pač pa bi
morali poiskati vzroke za
takšno stanje. Slabi rezultati
niso le posledica zadnjih
ukrepov, pač pa posledica
zastarelosti celjske industri-
je, v katero se v zadnjih letih
skoraj ni vlagalo. Na osnovi
te razprave so delegati zdru-
ženega dela spremembe re-
solucije sprejeli kot osnutek,
o predlogu pa bodo govorili
v jeseni.	TC
Vodstvo ZK Je odgovorno najprej članstvu
v Celju sta prejšnji teden medob-
činska sveta zveze komunistov in so-
cialistične zveze pripravila razgovor
o vlogi sredstev javnega obveščanja
pri uresničevanju stališč konferenc
zveze komunistov Slovenije in Jugo-
slavije.
Lenart Šetinc, izvršni sekretar Pred-
sedstva CK ZK Slovenije za informira-
nje, je v uvodu spregovoril o nekaterih
stališčih konferenc. Opozoril je na do-
seženo soglasje na področju ekonom-
skih odnosov ob sočasno nerazrešenih
in neuglašenih predstavah o spre-
membah političnega sistema, brez ka-
terih pa očitno tudi ekonomske spre-
membe niso možne. Zaradi objektivno
različnih interesov posameznih fede-
ralnih enot se obeta spor o ustavnih
spremembah. Po njegovem mnenju je
pričakovanje tega spora dalo dodatno
težo sedanjim političnim dogajanjem
v Sloveniji.
Vloga sredstev javnega obveščanja
je v takih razmerah še posebej po-
membna in občutljiva. Ljudje zahteva-
jo javne, hitre in točne podatke
o vsem, zato bi kakršno koli omejeva-
nje poročanja bilo nekoristno in celo
škodljivo. V razpravi so udeležence
razgovora zanimale predvsem nedore-
čenosti iff nepravilnosti zakonodaje
- tako kazenske kot še posebej tiste, ki
ureja področje javnega obveščanja.
Posamezna zakonska določila namreč
sedaj že sama po sebi povzročajo idej-
ne in politične težave.
Opozarjali so še na možne zaplete in
razplete ob spreminjanju zvezne usta-
ve, na to, da ekonomski razvoj ni mo-
žen brez demokratičnih odnosov, ter
da na področju javnega obveščanja
zveza komunistov nima oblasti, tem-
več lahko vpliva le z argumenti. Na
vprašanje, kakšne so lahko posledice
razlik v ocenah dogajanj v Sloveniji, ki
jih oblikujeta centralna komiteja Zve-
ze komunistov Slovenije in Jugoslavi-
je, je Lenart Šetinc odgovoril, da Zvezi
komunistov Slovenije nihče ne more
vsiliti drugačnih pogledov, kot jih de-
jansko ima. Po statutu je sicer možen
sklic izrednega kongresa, ki lahko raz-
reši sedanje vodstvo, vendar to vod-
stvo odgovaij a za svoje delo predvsem
in najprej svojemu članstvu.
MILENA B. POKLIC
Proti zapiranju šol v občini
Zbori Skupščine občine La-
ško niso sprejeli predloga ob-
činske izobraževalne skupno-
sti o začasni ukinitvi pouka
na štirirazredni podružnični
šoli v Lažišah. Razprava se je
okrog tega vprašanja vrtela
kar dobro uro, delegati pa so
se na koncu izrekli proti in
zahtevali od predlagatelja, da
do prihodnjega zasedanja
skupščine še enkrat utemelji
zahteve.
Vprašanje pa je, kako bo ob
drugačni odločitvi na nasled-
njem zasedanju sklep mogoče
uresničiti, s^ naj bi se šolska
vrata v Lažišah zaprla že s 1.
septembrom.
O smotrnosti pouka na po-
družnični šoli v Lažišah se
v občini in kr^evni skupnosti
pogovarjajo vsaj že dve leti.
Število učencev na tej šoli na-
mreč vztrajno upada in seje od
leta 1985 prepolovilo, tako da
danes šolo obiskuje le sedem
učencev. Občinska izobraže-
valna skupnost je izračunala,
da je bila lani cena na učenca
v Lažišah 1 milijon 342 tisoč
dinarjev, na centralnih šolah
v Laškem, Rimskih Tophcah
in v Radečah pa 655 oziroma
755 tisoč dinaijev. Starši priza-
detih učencev so pristali na to,
da njihovi otroci že od prvega
razreda naprej obiskujejo šolo
v Rimskih Toplicah, zahtevali
pa so organiziran prevoz. Dele-
gati so menili drugače. Nizali
so vrsto pomislekov in se vpra-
šali, ali varčevanje v šolstvu
res zahteva n^bolj drastične
ukrepe kot je zapiranje šolskih
vrat, ter ali ne bo takšna prak-
sa počasi pripeljala do ukini-
tve vseh podružničnih šol.
Opozorili so tudi na to, da ne-
kateri učenci iz šolskega okoli-
ša Lažiše vseh osem let obi-
skujejo centralno osnovno šo-
lo in da je tudi zaradi tega na
lažiški šoli premalo otrok. Po-
uk na podružnični šoli v Laži-
šah je torej ostal pod vpra-
šajem.
Na dnevnem redu zadnje
skupščine pa je bil že tretjič
tudi predlog odloka o spre-
membah odloka v občinskih
upravnih organih. Potem ko
zbori na dveh dosedanjih zase-
danjih niso dosegli potrebnega
soglasja, so tokrat brez zadrž-
kov sprejeli nekoliko spreme-
njeno besedilo odloka. Sporen
v odloku je bil namreč tisti del,
ki se je nanašal na predlagano
reorganizacijo strokovnih
služb sisov. Te naj bi se združi-
le z upravnimi organi. Člena,
ki govorita o tej združitvi, naj
bi po novem odloku začela ve-
ljati takrat, ko bodo sklep
o tem sprejele skupščine sa-
moupravnih interesnih skup-
nosti. Sam odlok torej v niče-
mer ne odloča o omenjeni reor-
ganizaciji.
NADA KUMER
Skupščina je obravnavala tu-
di poročilo Občinske skupno-
sti socialnega varstva o soci-
alni politiki in .socialni var-
nosti ljudi v občini. Delegati
so vsem organizacijam zdru-
ženega dela naložili, da izde-
lajo analizo predvidenih gi-
banj osebnih dohodkov, soci-
alistični zvezi pa, da vzpod-
budi delovanje socialnih ko-
misij na terenu. Slišati pa je
bilo tudi predlog, da bi v po-
sameznih kolektivih poiskali
možnosti za neke vrste na-
mensko zbiranje sredstev za
zagotavljanje socialne varno-
sti zaposlenih.
SI/ETMEO TEDNOM
Plie Slobodan Vuianovič
Ofenziva Gorbačova na »malem
kongresu«
v Moskvi se je v ozračju napetega pričakovanja začela
19. vsezvezna partijska konferenca, ne brez razlogov ime-
novana tudi "mali kongres-. Tako domači kot tuji opazo-
valci namreč menijo, da bo konferenca prizorišče morda
celo odločilnega spopada med privrženci perestrojke-
Mihaila Gorbačova in njenimi ne tako maloštevilnimi na-
sprotniki.
Štiridnevni (morda tudi daljši) spoprijem »partije
s seboj<< bo potekal na več frontah in med kakšnimi 5000
delegati je bilo precej obračunov že v minulih nek^j ted-
nih. Napovedujejo, da se bo bivši šef moskovskega partij-
skega komiteja in privrženec radikalne reforme Boris Jel-
cin, kije bil konec lanskega leta odstavljen s tega položaja
(še en »petelin, ki je prezgodaj in preglasno kikirikal«) za
poraz skušal oddolžiti sekretarju centralnega komiteja
Jegorju Ligačovu, ki naj bi oviral proces reforme.
Med seboj se bodo soočili tudi Azerbajdžanci in
Armenci, ki so v močno napetih odnosih zastran pokrajine
Gorski Karabah. Delegati iz pribaltskih republik Estonije,
Latvije in Litve, Sovjetska zveza jih je zasedla med 2.
svetovno vojno) bodo deležni pozornosti zaradi nedavnih
demonstracij v teh republikah, ki želijo večjo avtonomijo.
Perestrojka Mihaila Gorbačova je v minulih nekaj mese-
cih spodbudila tudi kritično »kopanje« po sedemdeset-
letni sovjetski zgodovini. Pri tem je doživel silovite kritike
StaUn oziroma stalinizem nasploh, za celo vrsto grdobij pa
vedno bolj krivijo tudi bivšega kremeljskega prvega moža
Leonida Brežnjeva. Prav obračun s stalinistično dediščino
naj bi bil po napovedih ena osrednjih tem konference.
V partijskih tezah pred konferenco so v ospredju tudi
spremembe oziroma perestrojka v zunanji politiki in sli-
šati je že bilo izjave visokih funkcionarjev o številnih
napakah sovjetske zunanje in vojaške politike v minulih
dveh desetletjih, kar naj bi privedlo do »nepotrebne kon-
frontacije z Zahodom«.
Mihail Gorbačov je svoj uvodni referat začel s kritično
»inventuro* treh let perestrojke. Ugotovil je, da so težave
v izvajanju gospodarske reforme precej večje, kot so priča-
kovali. Zato še vedno ni otipljivejših dosežkov, ko gre za
izboljšanje oskrbe prebivalstva z živili, blagom široke
porabe in druge n^osnovnejše zadeve. Kot poglavitnega
krivca je Gorbačov ožigosal okosteneli birokratski aparat
ki mu je napovedal pravcato vojno.
Ta aparat je treba zmanjšati na vseh ravneh, s tem pa
tudi odvečno administriranje, je dejal Gorbačov. Opozoril
je, da podjetja, ki delajo »po novem«, torej pO sistemu
samofmanciranja in boljšega stimuliranja zaposlenih,
dosegajo boljše rezultate. Med drugim je glede gospodar-
stva Gorbačov napovedal odpravo nekaterih ministrstev,
reformo cen in kmetijske politike.
Kar pa zadeva politični del perestrojke, je pohvalil
dosežke »glasnosti«, torej odprtosti in javne kritičnosti.
Napovedal pa je tudi radikalno reformo političnega
sistema, brez katere očitno ni moč pričakovati tudi gospo-
darskih uspehov. Tako naj bi po njegovem predlogu
postal kongres sovjetov najvišji zakonodajni organ. Pr\i
sekretarji partije v mestih pa bodo dobili nove dolžnosti,
s^j naj bi bih hkrati tudi predsedniki sovjetov. Tako pa bi
imeli tudi večjo odgovornost pri izvajanju konkretnih
nalog. Sekretarje naj bi odslej volih s tajnim glasovanjem.
Že začetek »malega kongresa« je torej minil v znamenju
odločne ofenzive za nadalnje poglabljanje procesa pere-
strojke, ki vendarle še ne teče tako samodejno, kakor bi si
njeni privrženci želeli. Prav zato je v tem trenutku osred-
nje vprašanje, kot je v referatu dejal tudi Gorbačov, kako
napraviti perestrojko »nepovratno«. Problem, je toliko
težji, ker ni ideološke, mar\'eč izrazito praktične narave.
Prehodna vlada mudžahidov: Afganistanski uporniki
s sedežem v pakistanskem Pešavaiju so ustanovili begun-
sko vlado in obljubili, d^ne bodo napadali sovjetskih enot
pri umiku. Sedemčlanska gverilska zveza je imenovala
»prehodno vlado«, ki naj bi zamenjala vlado predsednika
Nadžibulaha. Umik sovjetskih čet sicer poteka nekoliko
počasneje od napovedi, Kabul in Moskva pa za to dolžita
ZDA in Pakistan, češ da v nasprotju z ženevskim sporazu-
mom mudžahidom še vedno pošiljata orožje.
Normalizacija odnosov med SZ in Kitajsko? Po nedav-
nem dvanajstem krogu sovjetsko-kitajskih pogovorov
v Moskvi, je namestnik zunanjega ministra Igor Rogačov
optimistično govoril o normalizaciji odnosov med drža-
vama, ali, bolje rečeno, med partijama. Pri tem je meril na
odpravljanje ovir, ki jih je doslej za normalizacijo vztrajno
omenjala Kitajska - umik sovjetskih čet iz Afganistana,
zmanjšanje koncentracije sovjetskih čet na meji in umik
Vietnamcev iz Kampučije. Pravzaprav ostaja odprto le še
kampučijsko vprašanje, pa tudi tuje v zadnjem času prišlo
do pomembnih premikov. Tako naj bi še ta mesec uresni-
čili staro zamisel o »koktajl srečanju« med predstavniki
kampučijske odporniške koalicije, phnompenškega
režima in Hanoja. Pogovori, ki bodo v indonezijski pre-
stolnici Džakarti, naj bi utrli pot za politično rešitev dolgo-
letne krize.
Papež na obisku v Avstriji: Po mnenju opazovalcev.je
bil obisk papeža Janeza Pavla II. v Avstriji ^pravzaprav
namenjen vernikom socialističnih držav - Jugoslavije,
Madžarske in Češkoslovaške, kajti teh doslej zaradi različ-
nih ovir ni obiskal. V Sloveniji je bil posebne pozornosti
deležen njegov obisk v koroški Krki. Pri maši na prostem
seje zbralo kakih 70.000 vernikov od tega 20.000 iz Slove-
nije. Papež je romaijem spregovoril v treh jezikih, njegovo
osrednje sporočilo pa je bilo - združevanje in evangeliza-
cija Evrope.
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Opustiti etikete in uveljaviti učinkovitost
Z Romanom Matekom, predsednikom laškega izvršnega sveta o spremembali
v občini
v vodstvu laške občine že
nekaj časa veje poživljajoč
veter. Roman Matek, 32-let-
ni magister poslovno orga-
nizacijskih znanosti, pred-
sednik laškega izvršnega
sveta od leta 1986, pravi za
ta veter, da je »politično
ustvarjalno vzdušje, ko ni-
smo zadovoljni z doseženi-
mi rezultati, ampak skuša-
nio ob viziji prihodnosti trž-
nega gospodarstva vedno
znova doseči še več. V takš-
nem vzdušju skušajo delov-
ne organizacije maksimira-
ti svoj dohodek, na nivoju
družbenopolitične skupno-
sti pa skušamo povečati
učinkovitost družbene nad-
stavbe.«
-	Ste menda najmlajši
slovenski predsednik izvrš-
nega sveta. Je mladost pri
vašem delu prednost?
»Težko bi rekel. Morda je
prednost v tem, ker nisem
obremenjen s preteklostjo in
lahko zgolj skozi strokov-
nost in svoje znanje doje-
mam sedanjost, aktualne go-
spodarske probleme. Sicer
pa skušamo v okviru izvrš-
nega sveta delati kolektivno,
s tem da jaz, ali kdo od mojih
sodelavcev temeljito preštu-
dira aktualno zadevo, nakar
jo skupaj predebatiramo in
postavimo skupne usmeri-
tve za razreševanje.«
-	Kaj je po vašem mnenju
odločilnega pomena za
učinkovitost občinske
uprave in izvršnega sveta?
»Bistveno je predvsem to,
da je vsaka naloga postavlje-
na v sklop uresničevanja
skupnih nalog občine kot ce-
lote. V teh službah zgolj
omogočamo drugim, da de-
lajo, ustvarjajo. V tem smislu
skušamo ustvariti vzdušje
v tej upravi: to je servis go-
spodarstva in občanov. Bolj
ko bo ta servis učinkovit,
krajši ko bodo roki reševanja
zadev, bolj ko bodo naše od-
ločitve strokovne, laže se bo-
do materialno uresničevale
v združenem delu in v kra-
jevnih skupnostih. Mislim,
da smo dejansko na poti do-
ločenih premikov pri delu
upravnih organov v naši ob-
čini.«
-	Je v tem smislu izdelan
tudi predlog združitve stro-
kovnih služb sisov z uprav-
nimi organi?
»To je poskus racionaliza-
cije tega področja, ker meni-
mo, da je nesmiselno ločeva-
ti istovrstna dela, ki zahteva-
jo kadre podobne strokovno-
sti. Mislim, da je skrajni čas,
da opustimo etikete držav-
nosti in samouprave, ampak
da kot kriterij postavimo
učinkovitost celotnega siste-
ma družbenega upravljanja.
Pričakujemo, da bi s predla-
gano organiziranostjo dela
strokovnih služb sisov za
približno enaka sredstva pri-
pravljali dosti bolj celovite
in bolj strokovne informaci-
je, kar bi bilo le v prid samo-
upravnemu odločanju.«
-	So tudi pobude o depro-
fesionalizaciji nekaterih
funkcij - denimo tudi funk-
cije predsednika skupščine
občine - potrebe po raci-
onalizaciji?
»Mislim, daje osnovni mo-
to teh pobud prenesti poli-
tično delo iz forumov nazaj
med ljudi. Pri tem delu je
zelo pomembno, da si enak
tem ljudem, ker boš tako uži-
val več spoštovanja in zaupa-
nja. Iz tega razloga menimo,
da bi kazalo deprofesionali-
zirati vse tiste funkcije, ki ni-
majo ustrezne upravljalske
pristojnosti. S tem bi jim po-
vrnih ugled in dejansko po-
večali politični vpliv med
ljudmi, kar bo nedvomno še
kako pomembno v bitki za
uvajanje tržnega gospodar-
stva. Navsezadnje je že Kar-
delj v svojih Smereh razvoja
zapisal, da je mesto politič-
nega dela med ljudmi.«
-	V laški občini ste vzpo-
stavili tudi uspešen in učin-
kovit sistem sodelovanja
z gospodarstvom.
»Borimo se za učinkovi-
tost celotnega sistema
upravljanja v tej družbeni
nadstavbi. Od tega je dolgo-
ročno odvisen položaj delav-
cev oziroma zmanjševanje
prispevkov, davkov, obre-
menitev združenega dela in
s tem možnosti za hitrejši
razvoj delovnih organizacij.
Mi smo s sprejetjem družbe-
nih planov izoblikovan si-
stem spremljanja poslovne
uspešnosti organizacij zdru-
ženega dela. Zagotavljamo
popolno samostojnost ko-
lektivom v poslovnih odloči-
tvah, skušamo pa oceniti ka-
kovost oziroma učinkovitost
uporabe družbenih sredstev
skozi dva kriterija: OZD mo-
ra doseči vsaj dvoodstotno
akumulacijo na ta družbena
sredstva in zagotoviti delav-
cem osebne dohodke, ki lah-
ko najvčje za 10 odstotkov
zaostajajo za podskupino de-
javnosti. Če delovna organi-
zacija teh dveh kriterijev ne
dosega, sprožimo pobudo za
pripravo programov o od-
pravljanju motenj in sprem-
ljamo njihovo izvajanje.«
- Pri vseh uspešnih ka-
zalcih gospodarjenja v zad-
njih letih, je nivo neto oseb-
nih dohodkov zaostajal za
regijskimi in republiškimi
povprečji. V novih razme-
rah je postalo vprašanje
osebnih dohodkov še pose-
bej občutljivo. Kako boste
zagotavljali socialno var-
nost?
»Menimo, da je osebni do-
hodek eden osnovnih moti-
vov za delavce v združenem
delu, zato skušamo to moti-
vacijsko logo vedno ohranja-
ti. Menimo, da so osebni do-
hodki kljub omenjenemu za-
ostajanju doslej to vlogo
imeli. Zavedamo pa se, da
moramo istočasno ustvarjati
tudi akumulacijo sredstev za
razvoj, da bodo imeli tudi na-
ši zanamci možnosti za
ustrezen življenjski stan-
dard. Kar se tiče socialne
varnosti - nismo izdelali
kakšnih posebnih progra-
mov. Mislimo, da je delo ti-
sto, ki mora omogočiti zapo-
slenim ustrezen osebni stan-
dard. Večjo pozornost pa bi
morali nameniti oblikam so-
cialno varstvene pomoči, ki
so v Sloveniji že izoblikova-
ne, a ponekod še ne funkci-
onirajo.«
- Najnovejše gospodar-
ske ukrepe ste v občini oce-
nili kot vzpodbudne, čeprav
bodo najbrž prinesli tudi
precej glavobolov?
»Osnovna značilnost teh
ukrepov je, da skušajo delno
uvajati elemente trga, samo-
stojnost gospodarskih sub-
jektov, samostojnost določa-
nja cen, devizni trg... Mi-
slim, da politično upravno
nismo pripravljeni na vse
posledice, ki jih bo prinesel
trg; denimo na diferenciacijo
med ljudmi, na trg delovne
sile, na to, da bo moral vsak-
do poskrbeti za svojo zapo-
slitev in za svoje dohodke...
Vse to bo teijalo veliko spre-
memb.
Vendarle pa: globalno
smatramo, da bolj ko bomo
v družbi uveljavljali ta tržni
način gospodarjenja, bolj ko
bomo uveljavljali samostoj-
nost gospodarskih subjek-
tov, bolj ko bodo gospodar-
ski in tudi politični rezultati
odvisni od nas samih, od na-
šega dela, več imamo razlo-
gov za optimizem.«
NADA KUMER
Iziliraii bodo med šestimi prediogi
Do jeseni naj bi strokovni
komisiji celjske Komunale
in Zveze vodnih skupnosti
Slovenije izbrali tehnolo-
ško zasnovo za izgradnjo
bodoče čistilne naprave
v Celju. To pomeni, da se
bosta morali odločiti za eno
izmed šestih variant, ki jih
predlagajo različne jugoslo-
vanske organizacije združe-
neg« dela. Pri izbiri naj bi
bila odločilna predvsem ka-
kovost čiščenja, manj pa
potrebna sredstva za iz-
gradnjo, čeprav tudi pri teh
jasno, kako jih bodo
obrali.
Po zadnjih informacijah
^odeč so se v Celju priprav
•^a izgradnjo centralne čistil-
naprave lotili strokovno,
'fivestitor je celjska Komu-
nala, ki je sklenila pogodbo
^ Razvojnim centrom kot no-
silcem inženiringa priprav-
ljalnih del za izgradnjo. Ta je
^ Sodelovanju pritegnil še
nekatere organizacije kot so
^ifielt, IMP, Mihajlo Pupin,
^idromontaža, Hidroinženi-
'^'.'^g in Nivo. Vsak je pripra-
svojo tehnološko rešitev
^ izgradnjo celjske naprave,
^^d tipi naprav pa ponujajo
^^todo globinske aeracije
jj^Pihovanjem kisika, meto-
^ z aktivnim blatom, delno
^■"obno stabilizacijo s ke-
JJ^čno dehidracijo blata in
j^^hansko-biološko čiščenje
y anaerobno stabilizacijo,
^ak računa na delno sode-
lovanje s tujimi partnerji. In-
vestitor predlaga, da bi v pr-
vi etapi naprava imela 90 ti-
soč populacijskih enot
zmogljivosti, najprej pa bi
postavili mehanski in šele
kasneje biološki del na-
prave.
Razvojni center je medtem
tudi že opravil primerjave za
obe predlagani lokaciji, to je
za Tremersko polje in Rifen-
gozd in te zaenkrat kažejo
bolj v korist lokacije v Rifen-
gozdu. Vendar pri izbiri lo-
kacije javna razprava še ved-
no teče, dokončna rešitev pa
bo lahko znana šele po loka-
cijskem preizkusu tehnolo-
ške rešitve. Tudi za glavni
zbiralnik od sotočja Voglaj-
ne in Savinje do čistilne na-
prave pripravljajo dve vari-
anti in sicer bodo izbirali
med predlogoma Nivoja in
Razvojnega centra. Ta kolek-
tor bo skupaj s kolektorskim
omrežjem v Celju zahteval še
dodatna sredstva, čeprav tu-
di za samo napravo ni znano,
kje bodo dobili potrebni de-
nar. Po prvotnih načrtih naj
bi 60 odstotkov od predvide-
nih 13 milijard dinarjev pri-
spevali v Zvezi vodnih skup-
nosti Slovenije, ostalo pa bi
morali zbrati v Celju. Po zad-
njih informacijah pa ima
Zveza precej manj denarja
kot so prvotno ocenjevali in
bodo zadoščala le za sofinan-
ciranje ljubljanske naprave,
ki je prioritetna. Zato je iz-
gradnja celjske čistilne na-
prave gotovo še zelo oddalje-
na, čeprav naj bi jo po načr-
tih Komunale zgradili do le-
ta 1992. Tudi priprave vsega
potrebnega pred samo grad-
njo bodo dolgotrajne, saj se
bodo po izbiri tehnološke
zasnove lotili idejnih načr-
tov, dopolniti bodo morali
občinske planske dokumen-
te, nato pa bo stekel posto-
pek za izvedbo. Tudi za mulj
z bodoče čistilne naprave še
ni jasno, kaj bodo z njim po-
čeli. Preiskave bodo morale
pokazati, če bo primeren za
kasnejšo uporabo. Da pa bo
naprava sploh delovala, bo-
do morali pravočasno poskr-
beti tudi za kader, ki bo na
njej delal, saj je prav to eden
glavnih razlogov za slabo de-
lovanje že zgrajenih naprav.
T. CVIRN
Priznanja samoupravljalcem
Osrednja prireditev v počastitev dneva samouprav-
Ijalcev je bila v Celju v ponedeljek, ko so v Narodnem
domu pripravili proslavo s kulturnim programom in
podelitvijo priznanj samoupravljalcem občine Celje.
Letos so priznanja prejeli: Marija Kavčič iz Aera,
Drago Zupane in Adi Kozovinc iz Ema, Filip Tanšek iz
^bele, Leopold Škorjanc iz Železarne Štore in Ivan
Čerenak iz Cestnega podjetja Celje. Med organizaci-
jami pa so priznanje prejeli konferenca delegacij za
zbor združenega dela Aera Celje, delavski svet Tozd
Vzdrževanja v Železarni Štore in delegacija krajevne
skupnosti Karel Destovnik-Kajuh za zbor krajevnih
skupnosti SO Celje.
Plakete samoupravljalcev v žalski občini pa so pre-
jeli: Leopold Bedekovič iz Garanta Polzela, Pavla
Juhart iz Tekstilne tovarne Prebold, Drago Erjavec iz
Hmezadove delovne organizacije Kmetijstvo, Lidija
Koceli iz osnovne šole Žalec, Martina Maček iz Kera-
mične industrije Liboje, Anica Roter iz Juteksa,
Tončka Viher iz Savinjskega magazina, Franc Baloh iz
LIKO Liboje, Anton Vrabič iz Kmetijske zadruge
Savinjska dolina in Viktor Zore iz krajevne konference
SZDL v Letušu.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Konec špekulacij o vojaškem udaru
Davi, ko je šel ta rokopis na računalniško obdelavo
v tiskarno Dela, žal š^e ni bilo jasno, kakšni so pr\'i odmevi
v Jugoslaviji na 20. sejo CK ZKS, kije bila v ponedeljek.
Poročevalci so največ pozornosti seveda posvetili uvod-
nemu poročilu Milana Kučana, ki je ocenil aktualne idej-
nopolitične razmere v Sloveniji in poudaril, da v Sloveniji
ni kontrarevolucije (torkova beograjska Politika je,
recimo, posvetila seji CK ZKS kar celi dve strani), pa tudi
kandidatu za predsednika predsedstva CK ZKJ Stipetu
Šuvarju (nocoj v sredo, bo verjetno znano, kdo bo zmagal
v dvoboju dveh kandidatov: Stipe Šuvar ali Ivica Račan,
oba sta iz ZK Hrvaške). Zlasti tistemu delu Šuvarjevega
nastopa (ni še jasno, kako bodo reagirali v drugih delih
Jugoslavije na očitke, ki so jih naslavljali člani CK ZKS na
Stipeta Šuvarja. ker je predčasno zapustil sejo in ni bil na
njej vseh 14 ur), v katerem je dejal, da ob oceni nekaterih
pojavov v Sloveniji ne gre za to. da kdo ne bi zaupal
komunistom in organiziranim socialističnim silam v Slo-
veniji, niti za pritisk nanje, saj na to nihče nima pravice.
Toda, v našem komunističnem gibanju širom po Jugosla-
viji, je takoj dodal Stipe Šuvar, imamo pravico in zavezo,
da se »mešamo« tudi v zadeve drugih.
Zlasti bodo zanimivi odmevi na informacijo Milana
Kučana o stenogramu z zaprte seje predsedstva CK ZKJ.
ki je bila 29. marca letos v Beogradu; Kučanove besede
ilegalno krožijo v določenih »dobro obveščenih« krogih.
Z javno obnovo - tudi zoper to bodo veijetno ugovori
v Jugoslaviji - dogajanj to zimo in z razkrinkanjem špeku-
lacij o domnevnem vojaškem udaru v Sloveniji in o dom-
nevnih seznamih ljudi, ki naj bi jih aretirali, bo zdaj ver-
jetno vsaj pri nas konec govoric in ugibanj.
Tamovci 212 dolarjev, Zvorničani 59
dolarjev
Seveda so bili v središču pozornosti tudi štrajki, tako
delavcev Zmaja in tekstilcev iz Zvornika kot niški in
mariborski. Poučen je. seveda v negativnem smislu, zlasti
mariborski, saj se je prvič zgodilo - takih primerov ne
poznajo v državah na Zahodu, kjer so pravila za štrajke
znana, pa tudi ostra - da so stavkarji zasedli cestno kri-
žišče in celo železniško postajo (ni še znano, kdo bo nado-
mestil denar Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, ki ga
je moralo plačati za zamude mednarodnih vlakov). Ni
malo mnenj, da bi morali - tudi v opozorilo morebitnim
podobnim »podvigom« bodočih stavkarjev - pristojni
organi hitreje in odločneje reagirati na take nesprejemljive
pojave.
Pogled v Jugoslavijo, kar zadeva štrajke, bi kazalo
tokrat izjemoma usmeriti tudi nekoliko širše. Te stavke so
odmevale, seveda tudi mariborska, po vsej Evropi in širše.
Po britanski agenciji Reuter so štrajki in protesti na ulicah
posledica izjemnih ukrepov, ki jih je natrosila zvezna
vlada, da bi se ubranila gospodarske krize s 149-odstotno
inflacijo in z 21 milijardami dolarji dolga. Ameriški agen-
ciji UPI in AP tudi pišeta, da so nezadovoljstvo delavcev
spodbudili izredni ukrepi, zaradi katerih so morala neka-
tera podjetja zmanjšati plače za 10 do 40 odstotkov. Agen-
cije tudi poudarjajo, da so delavci mariborskega Tama
-	po njihovem je to državno podjetje, največje v Jugosla-
viji, ki izdeluje tovornjake in vojaška vozila - nezadovoljni
s povprečno plačo 212 dolarjev, tekstilci iz Zvornika pa se
hkrati pritožujejo čez plače, ki so v povprečju 59 dolarjev.
Bolj kot v tujih je v domačih javnih glasilih izražena
bojazen, da ne bi socialni nemiri ogrozili gospodarske
reforme - tako kot so jih že velikokrat doslej - še zlasti
zato, ker je bilo v prejšnjih letih mogoče doseči socialni
mir tudi z dodatnim zadolževanjem v tujini. Zdaj to ni več
mogoče (bilo bi tudi samomorilsko, je v ponedeljek rekel
Milan Kučan), zato je treba čimprej pripraviti socialne
programe za tiste najbolj ogrožene.
Samoprispevek za plače
Socialne programe, s katerimi naj bi zaščitili že tako
nizko raven življenjskega standarda, so si po svoje zami-
slili v Makedoniji. Sindikati v tej rubriki so predlagali, kar
je razumno in sprejemljivo, da bi izračunali tisti najmanjši
dohodek, ki ga potrebuje štiričlanska družina, da preživi
(180.000 din je bil povprečni OD ob koncu leta v Makedo-
niji), s tem da poravna tudi vse obveznosti (stanovanje,
elektriko, vodo itd.), temu se zdaj mnogi radi ognejo, češ
da so plačilno nesposobni. Ko bo to narejeno, se bo seveda
odprlo novo vprašanje, od kod dobiti denar, da bi ga dali
socialno ogroženim. Makedonci menijo, da bi za to morali
imeti zvezni socialni program (torej vzeti tistemu, ki ima
malo, in dati tistemu, ki ima še manj). Dokler pa teh
programov ne bo. naj bi v Makedoniji uvedli dvoodstotni
samoprispevek. Plačevali naj bi ga tisti v družbenem sek-
torju, ki zaslužijo več, kot je dvakratno republiško pov-
prečje plač na mesec. S tem naj bi v prvi fazi prebrodili
težave, ki jih makedonskemu gospodarstvu in delavcem
povzroča že začetek prehoda na tržno gospodarjenje.
V drugi fazi pa naj bi, kot rečeno, te težave odpravila
-	federacija.
Za varno življenje na Kosovu
Pozornost je minuli teden vzbujala tudi konferenca
Zveze komunistov Kosova, ki se je dva dni ukvarjala
z »idejnopolitično in akcijsko usposobljenostjo "ZK pri
uresničevanju politike nacionalne enakopravnosti in
nadaljnjem razvoju socialističnih in samoupravnih odno-
sov.« Položaj na Kosovu je še zmeraj - sedem let po
protirevolucionarnih dogodkih - zelo zapleten, albanski
iredentisti in nacionalisti ne mirujejo (v torek so, recimo,
v Prizrenu trosili pamflete s sovražnimi gesli proti Srbiji in
s pozivom k vstaji), še naprej se izseljujejo Srbi in Črno-
gorci. Zato je razumljivo, daje predsednica pokrajinskega
komiteja ZK Kosova Kaqusha Jashari po 70 razpravah
-	v njih so se vnele tudi polemične iskre - poudarila, da
morajo komunisti in vse napredne sile takoj ustvariti
ozračje za varno, strpno in normalno življenje. Tega naj bi
se lotili v vsakem okolju človeško in iskreno, na delovnih
mestih, na ulicah, v prodajalnah, v šolah. Samo tako se
bodo vsi počutili varne in enakopravne, to pa je tudi korak
k temu, da bo »etično čisto Kosovo« tudi ostalo zgolj
sovražno geslo.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
Predpisi ožijo področje dela direlctorjev
Pogovor z Marlanom Osoletom o problemih vodenja
Med ključnimi vprašanji, s ka-
terimi se danes srečujemo v na-
šem gospodarstvu, je tudi pro-
blem vodenja, problem odgovor-
nosti vodilnih, pooblastil, ki jih
imajo za svoje delo in še marsiče-
sa, s čimer je povezano upravlja-
nje podjetij. V zvezi s tem so
predvidene številne ustavne
spremembe. Ker gre za pomemb-
na vprašanja, neposredno pove-
zana z našo prihodnostjo, smo
jim sklenili skozi razgovore z vo-
dilnimi posvetiti več prostora tu-
di na naši gospodarski strani. Za
uvod smo pripravili intervju
z Marjanom Osoletom, direktor-
jem zreškega Uniorja.
Tovariš Osole, približno 700
uredb predpisuje direktorjem,
kako naj vodijo delovno organi-
zacijo. Ali vas katera obvezuje
stremeti k ciljem vodenja: aku-
mulaciji, profitu, izvozu?
Osole: Sem precej neformalen
človek, zato me zanima predvsem
vsebina; to, da je vsebina zdrava.
Pri vodenju se res moraš držati
določenih okvirjev, a če bi moral
spoštovati prav vse, kar mi je
predpisano, ne bi naredil veliko.
Predpisov je, če prištejemo še in-
terne akte, še več, vse skupaj pa
močno oži področje dela direktor-
ja, ki ostaja skorajda brez poobla-
stil, delo pa je omejeno skorajda le
na svetovanje. Vse je skratka
predpisno, vsak ima svoje delov-
no mesto, s katerega ga ne moreš
prestaviti tudi, če ne dela. Postop-
ki in tožbe trajajo tudi po dve leti.
V Uniorju imamo na srečo malce
drugačno zgodovino, ki ima kore-
nine v dveletni prisilni upravi. Na
kratko, delavci se bolj kot druge
zavedajo, da je za neuspeh krivo
nedelo in s takšno zavestjo je mal-
ce lažje delati.
Vemo sicer, kakšni so naši cilji,
ne vem pa, koliko se jih bo v seda-
njem kriznem položaju dalo rešiti.
Ne ve se, ali bomo šli po pravi
poti, namreč, da je treba več in
bolje delati. Doslej je bil vsakdo
zavarovan, če je ali če ni delal.«
Ostaniva pri vodenju. Koliko
se lahko direktorji skrivajo za
odločitvami delavskih svetov
oziroma, če vprašam drugače, ali
je vaš delavski svet kdaj sprejel
kakšno odločitev, ki ne bi bila
v skladu s predlagano poslovno
politiko Uniorja. Ker pa Unior
v javnosti velja za podjetje, kjer
večino niti trdno držite v rokah
vi, vprašam še drugače: ali poz-
nate delovno organizacijo, kjer
bi sprejemali odločitve mimo po-
slovne politike.
Osole: »V glavnem naš delavski
svet ni sprejemal odločitev mimo
poslovne politike. Imeli smo sicer
propadli referendum, ko smo ho-
teli uravnilovko, ki jo imamo,
spremeniti. Tudi delavski svet ni
bil ravno naklonjen spremem-
bam. Posledice propadlega refe-
renduma se kažejo že nekaj let in,
še danes zaviralno delujejo* na raz-
voj. Problem je v tem, da so stro-
kovnjaki in dobri delavci slabše
nagrajevani, kot bi v današnjih
okoliščinah lahko bili. Nekako
smo zadeve, tam kjer je bilo naj-
'težje, recimo v kovačnici, reševali
z raznimi dodatki.
Kar pa se skrivanja za odločitva-
rhi delavskih svetov tiče, mislim,
da nekateri to s pridom izkorišča-
jo. Večkrat tudi sam v razgovorih
s partnerji opažam, da si ne upajo
prevzeti nikakršne odgovor-
nosti ...«
Je problem tudi v tem, ker je
pri nas vodenje, upravljanje po-
djetij funkcija, zunaj pa pred-
vsem poklic?
Osole: »Ja, ja, saj ni treba po-
navljati, kakšna so naša pravila,
vendar pa, če je nekdo zelo inici-
ativen, lahko marsikaj spelje, le
ljudi mora imeti za seboj. Ne more
pa narediti toliko, kot kje na zaho-
du. Razlog je po mojem v tem, da
delojemalec in delodajalec, če
uporabim ta izraza, nista enako-
pravna. Ker tako dojemamo pravi-
la življenja še naprej ostaja naša
osnovna bolezen neproduktiv-
nost, slaba kvaliteta...«
Neproduktivnost in nekvalite-
to pa v podjetjih kaj lahko skrije-
jo za raznimi objektivnimi vzro-
ki, za slabo gospodarsko politiko,
za...?
Osole: »Ti vzroki so res prisotni
v samem vodenju, vendar pa se
s prihodom mlajše generacije
marsikaj spreminja, kljub temu,
da imamo enako regulativo. Večji
del mladine že ve, da si mora svoje
z delom zaslužiti, medtem ko so
generacije pred recimo dvajset leti
vedele, da jim socializem marsikaj
daje in zagotavlja. Izjema so seve-
da tisti, ki so marljivi in po naravi
ambiciozni, a to je bila, tako se mi
vsaj zdi, vedno le manjšina. S to
pa ne moreš delati tako kot bi rad,
posebej še, če večkrat tudi ne
smeš ... In če še enkrat odgovorim
na eno prejšnjih vprašanj lahko
povem, da na delavskem svetu ni-
koli nisem imel problemov pred-
vsem zato, ker nisem nikoli pred-
lagal dvomljivih stvari, temveč
vedno dobro premišljene in argu-
mentirane.«
Po predlogu Gospodarske zbor-
nice Slovenije bi naj v bodoče
tisto, kar pojmujemo pod samo-
upravljanjem, zajelo le še spre-
jem planskih aktov, zaključnega
računa in samoupravnih sploš-
nih aktov ter imenovanje, kon-
trolo in razrešitev direktorjev.
Vse ostalo bi morajo biti v dome-
ni poslovodenja. Kaj menite
o tem?
Osole: »Nekaj pozitivnega goto-
vo to predstavlja, a četudi bi imel
direktor vse te pravice, če bo zako-
nodaja ostala takšna kot je, bo ve-
čina zavor ostala še v naprej. Kon-
kurenčnost z zahodom nam s tem
še ne bo dana.«
Kaj je po vašem torej še treba
doseči?
Osole: »Najprej že prej omenje-
na enakopravnost med tistim, ki
delo nudi in tistim, ki ga izvaja.
Poudaril pa bi tudi potrebo, to ve-
lja predvsem za večja podjetja, po
visokostrokovnih nadzornih orga-
nih, ki nadzirajo, kako se obrača
vsak dinar. Zato, da ne bi prešli
v drugo skrajnost in dali direktor-
jem neomejeno svobodo, ki bi jo ti
lahko obrnili tudi sebi v prid.
Skratka, da ne bi ti skrbeli le za
osebno bogastvo. Pravo mero je
treba poiskati, dati direktorjem
potrebno svobodo in jo omejiti
tam, kjer bi se lahko sprevrgla
v greh.«
Ali je v Uniorju kaj strokovnja-
kov, ki se morajo ali ki se raje
ukvarjajo z administracijo in po-
slovanjem, kot pa s problemi
stroke!
Osole: »Več ali manj vsak stre-
mi k temu, da si življenje uredi
čim bolj udobno. Tudi zato imamo
mi danes v kovačnici le enega in-
ženirja. Ljudje se bojijo dela, to pa
je posledica zablod v preteklosti.
Iz tozdovskih šefov smo naredili
direktorje, ki so imeli svoje tajnice
in ki so se ukvarjali s pisarno,
medtem ko jih proizvodnja ni za-
nimala. Običajno so bili to (in so še
op.p.) strokovni ljudje, tako da
smo tudi iz tistih nekaj tisoč stro-
kovnjakov naredili birokrate, ki
so bili celo zelo srečni, da so to
lahko bili. Večja oblast, tajnica, pa
ta in drugi štab, podvajanje tega in
še celo višje stopnje organizacije
- skratka, ekonomsko gledano
smo naredili godljo, iz katere se
bomo težko izvlekli. V Uniorju
tozdovski šefi niso bili direktorji.«
Ljudi pa vseeno ne dobite.
Omenili ste kovačnico?
Osole: »Res je, vedno smo
v Unior težko dobili inženirja, ker
je pač treba delati in ne »šefa špi-
lati«. Vodje tozdov pri nas niso
imeli tajnic. Tisto, kar je predpisa-
no, urejamo, birokracijo pa smo
razvili toliko, kolikor to terja
zakon.«
Ko govorimo o odgovornosti, je
ta najbolj otipljiva na razvojnem
področju. Vendar pa ustavno ni
določeno, da zanjo odgovarja po-
slovodna ekipa?
Osole: "Vpliv poslovodnih de-
lavcev na razvojno politiko pa je
kljub temu lahko velik, lahko pa
se tudi skriva za kom, o čemer
smo že govorili. Pri tem moram
omeniti Zreče, ki so nastale ne-
plansko. Ker nismo bili ne v ob-
činskih ne republiških planih in
torej brez posebnih možnosti za
kreditiranje, smo bili v precejšnjih
težavah. Denar smo si prislužili
z nekoliko boljšim delom in kljub
večni zapostavljenosti precej na-
redili. Tudi banke so zato začele
bolj poslovno razmišljati.«
Vse to je seveda rezultat neke
razvojne politike in dober pri-
mer v praksi, kako je ta zadeva
lahko otipljiva in izmerjena. Kaj
pa menite o majski oziroma seda-
nji gospodarski politiki. Na le-
tošnji tribuni tržnega gospodar-
stva ste rekli, da sta dve tretjini
uspeha v DO odvisni od gospo-
darske politike, gledano seveda
na sedanje razmere, tretjina re-
zerv pa je v vsakem posameznem
okolju. Očitno teh rezerv ne kori-
stimo dovolj, saj proizvodnja pri
nas katastrofalno pada?
Osole: »Menim, da gre tu za rela-
tivna nihanja. Pomembnejši pa je
podatek, da razviti ustvarjajo od
15 do 20 tisoč dolarjev družbenega
proizvoda na prebivalca, Sloveni-
ja približno 5, Jugoslavija pa okoli
2 tisoč dolarjev. Te številke vse
povedo. Produktivnost na prebi-
valca v Sloveniji je po mojem tri-
krat manjša kot v razvitih drža-
vah, v Jugoslaviji pa še precej več-
krat. Iz sedanjih težav bi izšli, če bi
naredili le za 30 odstotkov več,
brez da bi upoštevali industrijsko
informacijsko revolucijo, ki je na
pohodu. Treba je torej urediti os-
novo in enkrat analitično ugotovi-
ti te rezerve, ki se sicer priznavajo
le v obliki splošnih fraz: morah bi
ali lahko bi več naredili... Treba
je samo narediti primerjave med
našimi in tujimi podjetji...«
In kje so rezerve Uniorja, kjer,
kot pravite, drugače delate?
Osole: »Še vedno so veUke. Brez
potrebnih sprememb zakonodaje
bomo do njih težko prišli. Pred-
vsem kovaštvo je precej nedifmi-
rana dejavnost, kjer cene zaenkrat
ne prenesejo investicij. Poleg tega
ljudje niso polno izkoriščeni, ker
se v proizvodnji zaradi raznih
stvari, tipičnih za naše okolje, stal-
no pojavljajo zastoji. Ljudje sicer
delajo, a to njihovo delo zaradi
opisanega ni tako produktivno,
kot bi moralo biti. Rezerve so sicer
tudi v avtomatizaciji. V kovaštvu
so za to potrebne res velike serije,
zato smo na tem področju še pre-
vidni. A temu, kar se dogaja zunaj,
bomo morai slediti.«
Tisti, ki so slabi bi morali za-
preti vrata tovarn. Kako v tej lu-
či gledate na zakon, sprejet pred
kratkim v jugoslovanski skup-
ščini, ki omogoča izplačilo za-
jamčenih osebnih dohodkov tudi
v tistih delovnih organizacijah,
ki imajo blokiran žiro račun.
Osole: »Resnica je. da smo že
tako in tako plačani zelo nizko in
da bi v takšnem okviru tudi vsake-
mu radi zagotovili obstoj. Podob-
ne težave imajo recimo še vedno
tudi na Madžarskem. Vsaj to seje
dalo zaslutiti med spremljanjem
njihovega partijskega kongresa,
kjer so delavci trdili da dobro de-
lajo, imajo pa slabe plače. Odgo-
vor je bil, da lahko delajo nevem-
kako dobro, če to delo nima svoje
tržne vrednosti, zanj ne bodo do-
bili veliko. Tržna vrednost je torej
pomembna, ta pa je žal pri nas
zelo skrivenčena. Meje so zaprte,
imamo monopoliste in nekateri
teh zelo slabo delajo pa zaradi vi-
sokih cen in, ker so zaščiteni, do-
segajo zelo dobre rezultate. Uspeš-
nost je dostikrat odvisna od tega,
koliko si sposoben doseči pri foru-
mih, koliko si sposoben cene dvig-
niti ...«
Temu bi se naj zoperstavili
z uvozom..?
Osole: »To smo že dostikrat po-
izkušali, pa ni bilo željenega
učinka..
Za koliko pa ste vi podražili
proizvode?
Osole: »Nekaj manj, kot so se
dvignile eene surovin. Toliko re-
zerve namreč imamo. In tako rav-
namo vedno, s tem da smo pri pla-
čah vedno bolj škrti. Naredimo pa
nekaj več kot delavci v Porurju in
nekaj manj kot delavci na Bavar-
skem, kamor sedaj Nemci selijo
industrijo. S tem seveda, da mora-
mo mi ob istem delu še vedno po-
pisati štirikrat več papirja kot naši
partnerji.«
Pri omejevanju birokracije ste
le nekaj naredili. Kolikor se je
dalo razbrati iz vseh polemik
v zvezi z vašimi prizadevanji za
ustanovitev nove občine, naj bi
šlo tudi v tem primeru, kar se
administracije tiče, za nekakšno
vzorčno občino?
Osole: »Res menim, da bi se da-
lo približno nekaj takšnega, kar
smo naredili v podjetju, storiti tu-
di v občini. Prva stvar je prihra-
nek, druga, in te vprašljive stvari
pogosto sam pri sebi premlevam,
pa je ta, da imajo občine pooblasti-
la, ki niso dosti manjša, kot jih ima
država. Zaradi tega se dosti stvari
podvaja. Mi smo hoteli opozoriti
predvsem na pomen turizma in
mislim, da se pomena tega v obči-
ni sedaj veliko bolj zavedajo. Pod-
pore imamo več kot prej, če pa je
že nimamo, potem se sedaj zagoto-
vo ne bi moglo zgoditi, da bi grad-
nja hotela zastala za eno leto, ker
bi nam delali težave pri gradbe-
nem dovoljenju. Naša propagan-
da, da je le treba nekaj narediti, je
bila premočna, da bi se kaj takega
še lahko zgodilo. To, kar smo hote-
li, smo torej dosegli in ne bomo
silili v drugačno organiziranost.
Ni pa rečeno, da je to tudi zadnja
beseda...«
RADO PANTELIČ
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
V KOG SO
največja
težava
medsebojni
odnosi
Laški izvršni svet je na
svoji zadnji seji znova
obravnaval razmere
v KOG. Delavski svet in
zbor delavcev tega ko-
lektiva sta namreč pred-
lagala ukrep družbenega
varstva v tej delovni or-
ganizaciji.
Člani izvršnega sveta so
menili, da glavni vzrok za
težave, ki se v KOG La-
ško kopičijo že dolgo ča-
sa, ne tiči v finančnih pro-
blemih, niti v slabi ka-
drovski sestavi, čeprav
sta kolektiv letos zapusti-
la dva vodstvena delavca.
Največjo oviro za
uspešno poslovanje in iz-
vajanje nalog sanacijske-
ga programa predstavlja-
jo v tem kolektivu slabi
medsebojni odnosi. Ifevrš-
ni svet je zato predlagal,
da ob zavzetosti vseh za-
poslenih uredijo te odno-
se, in da s primerno no-
tranjo reorganizacijo del
in nalog rešijo nekatere
kadrovske težave in raci-
onalizirajo delo.
Razmere v KOG bo
proučil tudi družbeni pra-
vobranilec samouravlja-
nja in ugotovil, ali, je zah-
teva po ukrepu družbene-
ga varstva upravičena in
potrebna.
NK
Prevoz Icesonov
železničarji si prizadevajo, da bi
vpeljali (za nas) nov način prevoza
Slovenski železničarji si
prizadevajo, da bi se bolj
vključevali v evropsko
transportno mrežo. Tako so
pred dnevi predstavili na-
čin integralnega transporta
s poudarkom na prevozu
pretovornih kesonov oziro-
ma zamenljivih kamion-
skih zabojev po železnici.
To je kombinacija cestne-
ga in železniškega prometa,
ko kamionske kesone eno-
stavno pretovorijo na vlak.
ŽG Ljubljana ima sedaj
- edina v Jugoslaviji - že
vpeljan sistem kombinirane-
ga prevoza na relaciji Ljub-
Ijana-Miinchen, ko na po-
sebne železniške vagone na-
ložijo cele tovornjake. Pre-
voz kesonov pa pomeni še
korak dlje in je 'glede na
prednosti, kijih ima, oprede-
ljen v dolgoročnih smerni-
cah prometne politike, še po-
sebej pa v planskih doku-
mentih s področja integral-
nega transporta. Kljub vsem
prednostijn pa, ugotavljajo
železničarji, ta način trans-
porta ne bo zaživel brez
ustvarjanja ustreznih druž-
beno-ekonomskih pogojev
za razvoj integralnega trans-
porta in stimulativnih ukre-
pov širše družbene skup-
nosti.
Železničarji menijo, da bi
za razvoj tčga transporta mo-
rali imeti interes tudi cestni
prevozniki, ki imajo sedaj
v zunanjem prometu težave
z dovolilnicami. Poleg tega
bi bila vlečna vozila bolj iz-
koriščena, ceste pa razbre-
menjene. Razvoj takšnega
transporta bi bil seveda do-
brodošel tudi za železnico,
ker bi na tire prišlo več to-
vora.
V Sloveniji prevoznik Al-
petour že uporablja takšne
preložljive zaboje, kijih izde-
luje Avtoservis Domžale,
vlečna vozila pa TAM Mari-
bor. S te strani torej ni zadrž-
kov, železničarji pa lahko
uporabijo vozove za prevoz
kontejnerjev, ki jih že imajo.
Potrebno bi bilo le ustrezno
opremiti kontejnerske ter-
minale in posodobiti proge
na določenih območjih.
V takšen promet bi se zaen-
krat lahko vključila ljubljan-
ska železniška postaja, celj-
sko postajo pa naj bi usposo-
bili do prihodnjega leta. ■
Celje bogatejše za prodajalno Dekor
v novem poslopju ob križišču Stanetove in Levstikove ulice so prejšnji teden odprli novo
prodajalno Dekor, delovne organizacije Tkanina (sozd Merx), s katero so popestrili
ponudbo blaga namenjenega notranji opremi stanovanja; talne obloge, tapete, zavese,
tepihe... Na površini približno 220 kvadratnih metrov jih je 145 namenjenih prodaji. S tem
Tkanina uresničuje srednjeročni plan investicij s katerimi naj bi se približala potrošniku.
E. E.
Telefoni in boljša
oskrba z vodo
Krajani Goto vel j praznu-
jejo v spomin na 22. junij
leta 1941, ko se je okrajni
komite KP za celjsko ob-
močje preselil iz J^oštovega
mlina v Joštovo zidanico
nad Gotovljami.
Ob zaključku praznovanja
je bila slavnostna seja skupš-
čine KS in družbenopolitič-
nih organizacij, kulturni pro-
gram in srečanje krajanov
starih sedemdeset in več let.
Na seji je o pridobitvah
v zadnjem letu govoril pred-
sednik skupščine KS Gotov-
Ije Henrik -Kranjc in pouda-
ril, da so bili uspehi na na-
slednjih področjih: zagotovi-
li so krajanom Zaloga večji
pritisk v vodovodnih ceveh,
kar so dosegli z večjo nape-
ljavo in zaselkom Brezova,
Jedert in Zalog ustrezno na-
petost električne energije
z novo trafo postajo. Zaselek
Jedert pa je dobil po kar veli-
kih naporih 16 novih telefon-
skih številk. Ostali denar so
porabili za vzdrževanje ob-
jektov v krajevni skupnosti.
Na seji so podelili plaketo
KS kot najvišje priznanje, ki
jo je prejela sosednja krajev-
na skupnost Ponikva. Zlate
značke KS pa so prejeli Adi
Založnik, Martin Puncer in
Ivan Podpečan. V počastitev
praznika je domača strelska
družina pripravila lovsko
strelsko tekmovanje z zaba-
vo in srečolovom, šahovski
turnir, strelsko tekmovanje
z zračno puško in turnir
v malem nogometu.
T. TAVČAR
90 let radmirskib gasilcev
Radmirsko gasilsko dru-
štvo razvija bogato dejav-
nost že 90 let. V nekaterih
obdobjih je društvo izredno
napredovalo, predvsem
v zadnjih letih. V društve-
nih vrstah je 180 članov in
članic, od teh okrog 55 pi-
onirjev in mladincev. Poleg
tega so domači gasilci zelo
dobro opremljeni.
Tako imajo 3 gasilske avto-
mobile, od tega 2 avtocister-
ni, z vso opremo. Zadnja tri
leta vlagajo gasilci največ
v dotrajano osnovno šolo, ki
bo do leta 1990 postala dom
krajanov. Veliko pozornosti
namenjajo radmirski gasilci
tudi izobraževanju. V zad-
njem času so pridobili več
nižjih gasilskih častnikov in
častnikov. Svojo usposoblje-
nost redno preverjajo na ob-
činskih, območnih in repu-
bliških tekmovanjih, kjer se
pojavljajo z 6 do 8 desetina-
mi in so po uspehih med pr-
vimi v občini. Predsednik
radmirskega gasilskega dru-
štva je Jože Podbrežnik,
podpredsednik Franc Tr-
bovšek.
Na slavju ob devetdeset-
letnici društva so podelili
številna priznanja in plakete,
pet gasilcev pa je prejelo tu-
di republiška odlikovanja.
Na praznovanju je sodelova-
lo vseh 15 gasilskih društev
iz doline. Sodelovala je tudi
delegacija iz nemškega me-
sta Kiirten, s katerimi razvi-
jajo sodelovanje. Za devet-
desetletnico so radmirski ga-
silci od njih dobili z majhni-
mi stroški obnovljeni avto-
mobil in dve avtocisterni za
domače in ljubenske gasilce.
BRANE JERANKO
Nagrade mladim
raziskovalcem
v Laškem so v ponedeljek
podelili nagrade Mladi razi-
skovalec za naloge, ki so jih
^delali srednješolci. Na Ob-
činski raziskovalni skupno-
so kljub skromnemu od-
zivu izredno zadovoljni, saj
dobili štiri zelo kakovost-
ne m dodelane naloge. Razo-
čarani pa so bili, ker se je od
J^shljenih predstavnikov de-
'^vnih organizacij, podelitve
Jdeležil le eden: Drago Ko-
P«- glavni direktor TIM
Iraško.
Učenci srednje kmetijsko-
J^'vilske šole iz Celja so pri-
P^avih dve nalogi. Ena razi-
•^Uje gojenje ozimnih žit
občini Laško, druga pa
male hidrocentrale
J. Njivicah, ki je bila postav-
jena leta 1908 za potrebe To-
pjrne papirja Radeče. Sku-
^ol^P^ Srednje zdravstvene
^rir ^^ lotila razvoja
raviliše-a Laško v prete-
kor^- »h sedanjosti, študent
Prol,?-,	P^
Vil halogo, ki jo je opra-
so 1 . srednješolec. V njej
„ oteva problema staranja
"^opora.
NK
Srečanje tekstilcev
v tovarni nogavic na Polzeli je bilo v soboto športno srečanje tekstilnih tovarn
Slobode Samobor, MTČ Čakovec, Beti Metlika in Tovarne nogavic Polzela. Pomerili so
se v gasilskih veščinah, v streljanju z zračno puško, rokometu, nogometu, kegljanju in
namiznem tenisu.
Pri gasilskih veščinah je prvo mesto osvojil MTČ Čakovec, pri rokometu ženske Beti
Metlika in pri nogometu Sloboda Samobor. V kegljanju je pri članicah zmagala ekipa
Tovarne nogavic Polzela, kije podrla 619 kegljev, pri članih pa MTČ Čakovec s 322 podrtimi
keglji. Pri streljanju z zračno puško je pri članih zmagala Tovarna nogavic Polzela s 468
krogi (Pukmaister 175, Ppsedel 149, Feržan 144 krogov) itd. V namiznem tenisu pri moških
pa je zmagala ekipa MTČ Čakovec pred Slobodo Samobor itd. Na sliki: Gasilska desetina
(članice) Tovarne nogavic je zasedla drugo mesto.	t. TAVČAR
Dragi telefoni
v Krajevni skupnosti Andraž v žalski občini so v nede-
ljo s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organizacij zaključili enotedensko
praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo
vsako leto v spomin na 29. junij leta 1942, ko je bila
v zaselku Lovče prva partizanska bitka z Nemci.
O delu od lanskega do letošnjega praznika je na seji
govoril predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič in med
drugim poudaril, da so končno za zaselek Topolovec ure-
dili vodovod za 38 gospodinjstev, odsek ceste od pokopa-
lišča do župnišča, odkupih del zemljišča za pokopališče in
ga ogradili z živo meio. V gradnji je nov gasilski dom, ki bo
letos pod streho, del sredstev pa so namenili za vzdrževa-
nje cest, mostov in drugega. Imajo pa tudi težave. Za novo
telefonsko omrežje že imajo izdelan projekt, ki pa je precej
drag. Dobili bodo 60 novih telefonskih priključkov, za
primarni vod pa bo_ moral vsak naročnik plačati kar 4,8
milijonov dinaijev. Želeli bi tudi, da bi pričeli tudi z adap-
tacijo zadružnega doma. Na seji so podelili bronasta priz-
nanja OF, ki sta ju prejela Izidor Ograjenšek in Maijana
Puncer ter kr^evno priznanje, ki ga je prejel Peter Zabu-
kovnik.
Med tednom so pripravili več športnih prireditev.
TONE TAVČAR
Zdravstveni dom je pod streho
Ncopomembnejša pridobitev iz sredstev četrtega samopri-
spevka v radeškem delu občine bo novi Zdravstveni dom
v Radečah. Graditi so ga začeli jeseni, v njem pa naj bi pridobili
prostore za splošno in zobozdravstveno ambulanto ter dva nova
oddelka: otroški dispanzer in dispanzer za Žene.
Dom je že pod streho, letos n^ bi ga zaprli in pričeli urejati
notranjost. Vrednost del, ki naj bi jih opravili letos, je med 500 in
600 milijoni dinaijev. Čeprav vrednost zbranih sredstev iz samo-
prispevka in prispevke združenega dela sproti znižuje inflacija,
računajo, da bo dom nared v roku - do jeseni prihodnjega leta.
V Solčavi nov vodovod
Solčava je po površini največja krajevna skupnost v občini
Moziije, po številu prebivalcev pa je med najmanjšimi. V kraju
še danes občutijo posledice nekdanjega izseljevanja, zapuščanja
kmetij in nemožnosti zaposlovanja. Zadnja leta se Solčava po
zaslugi Iskrinega obrata, ki je zaposlil predvsem ženske, hitreje
razvija in ljudje znova ostajajo doma. Zaradi tega in zaradi
.razvoja kraja star vodovod ni več zadostoval. Zato so začeli
z gradnjo novega solčavskega vodovoda, katerega zajetje je tri
kilometre stran od kr^a in pred dnevi je že pritekla voda iz tega
vodovoda. Za gradnjo je največ sredstev prispevala območna
vodna skupnost, ostalo pa so sredstva tretjega samoprispevka.
Praznik v Strmcu	^^
v krajevni skupnosti Strmec so od pretekle sobote bogatejši
za odcep asfaltirane ceste v Zlateče. Pripravljen je tudi že odcep
Socka-Velika Raven, na katerega naj bi položili asfalt v jeseni.
Ob krajevnem prazniku, ki bo v soboto 2. julija, pa pripravljajo
tudi že tradicionalno srečanje starejših krajanov, v nedeljo pa
bodo strmški gasilci pripravili veliko gasilsko tekmovanje.
S. ŠTRAUS
6. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
Širitev teiefonsicega omrežja
Do leta 1990 naj bi v zgor-
^em delu laške občine - to
je v tistem, ki je vezan na
celjsko omrežno skupino
- skoraj potrojili število te
lefonskih priključkov. Na-
mesto sedanjih 785 naj bi
jih takrat bilo blizu 2200.
Po številu telefonov na
prebivalca (le trije na sto) je
to območje na repu telefon-
ske razvitosti v republiki, za-
to je povečanje zmogljivosti
in širjenje omrežja več kot
nujno. Najprej bodo v La-
škem priključili vozliščno
avtomatsko centralo. Pro-
stor zanjo bo v novi stano-
vanjskoposlovni zgradbi, ki
jo že gradijo v središču me-
sta ob Titovi ulici. V njej bo
imela prostore tudi pošta.
Sredstva - približno 300 mi-
lijonov dinarjev - potrebna
za graditev kakšnih 200 kva-
dratnih metrov velikega pro-
stora, kjer bo postavljena
centrala, je zagotovilo zdru-
ženo delo. V občini bodo
zbrali tudi polovico potreb-
nega denaija za centralo, ki
je po predračunih vredna,
milijardo dinarjev. Pogodoo
o nakupu so z Iskro Telema-
tiko podpisali že jeseni, kar
pomeni, da bo centrala pri-
spela v Laško nekje ob kon-
cu leta.
Tudi v Rimskih Toplicah
že imajo zagotovljen prostor
za novo centralo, ki bo omo-
gočila dodatnih dvesto tele-
fonskih priključkov. V tem.
srednjeročnem obdobju pa
naj bi prvi telefoni zazvonili
tudi v Vrhu nad Laškim, eni
redkih krajevnih skupnosti
v Sloveniji, kjer so še brez
telefona.
V posameznih krajevnih
skupnostih so že začeli zbira-
ti prijave telefonskih naroč-
nikov. Prihodnje leto naj bi
tudi pospešeno začeli urejati
sekundarno omrežje. Za širi-
tev mreže telefonov v posa-
meznih krajih bodo krajevne
skupnosti namenile sredstva
iz krajevnega samoprispev-
ka, precejšen delež pa bodo
morali prispevati tudi kraja-
ni sami: v denarju in prosto-
voljnem delu.
NADA KUMER
Ko je stopnica nepremagljiva
Na poti invalitlov Je veliko arhitektonskih ovir
Le malokatera stavba v La-
škem, Rimskih Toplicah, Ra-
dečah in Zidanem mostu je
zgrajena tako, da bi vanjo
lahko brez težav prišli tudi
invalidi, je ugotovila komisi-
ja za izvedbo analize o arhi-
tektonskih ovirah, ki jo je
imenoval Svet za zdravstve-
no in socialno varstvo pri OK
SZDL Laško.
Komisija je pregledala vse ti-
ste objekte v omenjenih krajih,
ki so življenjskega pomena za
nemoteno gibanje invalidov.
To so predvsem zdravstvene
ustanove, upravne zgradbe, tr-
govine, banke, lokali in neka-
tere druge zgradbe. Ugotovila
je, da se arhitektonske ovire ne
pojavljajo le pri starejših po-
slopjih, ampak tudi pri novo-
gradnjah. Tako so se na primer
že med gradnjo Zdravstvenega
doma v Radečah zaradi po-
manjkanja denaija odpovedali
ureditvi dvigala, kar bo invali-
dom onemogočilo dostop do
zobozdravstvene ambulante in
patronaže. Komisija bo na to
opozorila investitorja in pripo-
ročila, da stavbo opremijo ta-
ko, kot je bilo predvideno v na-
črtih.
V večini pregledanih zgradb
bodo arhitektonske ovire le
težko odstranili, ker bi bil tak-
šen poseg bodisi predrag bodi-
si tehnično prezahteven. Ko-
misija zato predlaga, da bi ovi-
re čimprej odstranili tam, kjer
je to mogoče opraviti enostav-
no, drugod pa bi se tega lotili
takrat, ko bodo načrtovali več-
je adaptacije stavb. Dotlej naj
bi probleme reševali tako, da
bi namestili megafone in bi de-
lavci posameznih služb pristo-
pili k invalidu, ki bi želel dolo-
čeno uslugo ali storitev.
Pri vseh novogradnjah pa bi
morali dosledno upoštevati
pravilnik, ki določa, da morajo
biti stavbe zgrajene brez arhi-
tektonskih ovir za invalide.
Vse svoje ugotovitve in zah-
teve bo komisija oziroma Svet
za zdravstvo in socialno var-
stvo posredoval občinskim
upravnim organom. Ti naj bi
s svojimi inšpekcijskimi služ-
bami zagotovili spoštovanje
Pravilnika o novogradnjah in
vzpodbudili tudi večjo pozor-
nost do odstranjevanja arhi-
tektonskih ovir, ki so za zdra-
vega človeka morda neopazne,
za invalida pa pogosto nepre-
magljive.
NADA KUMER
Ivan Jelene
Rajši bi videl, če ne bi ni-
česar pisali o njem. Noče biti
izpostavljen. Dela pač, kot
vsi drugi - tako pravi sam.
Pa vendar so zadnji tedni
zanj prenatrpani z delom.
V njegove roke se stekajo
vse niti za pripravo kmečke
ohceti, folklorne prireditve,
ki bo obeležila letošni praz-
nik občine Laško.
»Zamisel za takšen praz-
nik seje pravzaprav porodila
v šali,« pripoveduje Ivan.
Ampak zdaj gre še kako
zares. Treba je bilo pripraviti
program, poskrbeti za to, da
bo vse teklo gladko. Kopica
malenkosti včasih odloča
o tem, kako se izteče prire-
ditev ...
»Lahko rečem, da se pri-
pravljamo vsaj že pol leta,
zadnja dva meseca pa inten-
zivno. Delamo z roko v roki,
vsakdo prispeva po svojih
močeh.«
S Kulturno prosvetnim
društvom Lažiše je tesno po-
vezan že več kot desetletje.
Tu je srečal tudi svojo ženo
Martino, učiteljico.
»Menda sva se našla na
pravem mestu,« reče med
smehom. »Pravzaprav imava
srečo, da sva oba nekako za-
strupljena s to našo dejav-
nostjo. s petjem, igro, fol-
kloro ...«
Ivan preprosto ne zna biti
brez dela. Včasih je bil vla-
kovni odpravnik, zaradi
zdravja je zamenjal delovno
mesto, a je še vedno pri že-
leznici. Če ni v službi, dela
doma. V Ložah je zradil novo
hišo za svojo družino. Če ne
dela na zemlji, je na sestan-
ku. na vajah pevskega zbora,
udarniški akciji...
Zvečer pa je treba še kaj
urediti, prebrati, zapisati. In
vendar v tem urniku še naj-
de čas za kakšno knjigo, pa
v hribe hodi rad. Tudi v okvi-
ru društva se kdaj odpravijo
v planine.
»To človeka sprosti, mu
daje novih moči.«
Kljub napetim pripravam
na praznik, ni v njegovem
pogledu nobene utrujenosti,
njegov glas in kretnje so
umirjene. Je človek, ki dela
z veliko ljubezni, in ki ve. kaj
hoče. Ničesar ne prepušča
naključju.
NADA KUMER
Sindikat
o gospodarstvu
in standardu
Gospodarski položaj
v prvih štirih mesecih je
zadovoljiv, so ugotovili
prejšnji teden na redni se-
ji mozirskega občinskega
sindikata.
Kljub temu, da je gospo-
darski položcO mozirske ob-
čine zadovoljiv, se pojavlja-
jo tudi nekateri odmiki od
resolucije o gospodarskem
razvoju občine. Sicer so na
splošno z gospodarskim
položajem v občini zado-
voljni. V delovnih organi-
zacijah niso imeh težav pri
izplačilu osebnih dohod-
kov in le pri nazarskem
»Turistu« so delavci prejš-
nji mesec prejeli z^amčene
osebne dohodke.
Analiza o družbenem in
osebnem standardu obča-
nov Moziija, ki so jo dele-
gati prejeli z gradivom, je
obsegala številna področja.
Prikazah so delitev oseb-
nih dohodkov, prikaz deli-
tve osebnih dohodkov v za-
sebnem sektoiju, ocenili
osebni dohodek kmetov,
osnovne podatke o družbe-
nem in skupnem stano-
vanjskem fondu v občini,
zagotavljanje socialnovar-
stvenih pravic občanov in
zaposlovanje, počitniške
kapacitete v združenem de-
lu, zdravstveno varstvo, ne-
sreče pri delu in invalid-
BJ
Trnoveljski gasilci
se opremljajo
Gasilsko društvo Trnov-
Ije, ki šteje 37 članov, je bilo
precej let zelo skromno
opremljeno, zadnji dve leti
pa si je precej opomoglo. Od
občinske gasilske zveze so
dobili kombinirano vozilo
in črpalko, Petrol pa jim je
odstopil staro, odsluženo ci-
sterno, ki so jo predelali in
ustrezno opremili.
Trnoveljski gasilci pravijo,
da včasih niti niso potrebo-
vali toliko opreme, saj je bilo
naselje bolj ob robu Celja.
Ko pa so v bhžini zrastla
skladišča Petrola in Plinarne
ter nekatere druge delovne
organizacije, je bila sodob-
nejša oprema nujna, saj t
lahko trnoveljski gasilci ol
morebitnih nesrečah posre
dovali med prvimi. Pri nj
bavljanju opreme so jim pc
leg celjske občinske gasilsk
zveze pomagale tudi okoli
ške delovne organizaciji
najbolj pa Petrol, Dinos i:
PUnarna. Precej dela in df
narja pa so vložili tudi sami
Tako so za 5.700-litrsko ci
sterno, ki so jo od Petrol
dobili pred dvema letoms
porabili še približno 130
udarniških ur, jo preurejal
in precej denaija, ki so ko si
ga prispevali krajani za opre
mo (del opreme je tudi da
Petrol). Sedaj zbirajo dena
še za prenovo kombinirane
ga vozila.
»V načrtu imamo še, da b
si bolj natančno ogledal
okoliške industrijske objek
te,« pravi predsednik dru
štva Jože Novačan. »Mora
mo se ustrezno usposobiti
da bomo ob morebitnih ne
srečah znali prav posredova
ti oziroma ukrepati.«
Trnoveljčani bodo nov
gasilske pridobitve slovesn
predali namenu v soboto, 5
julija, ko bo v Trnovljah veli
ka gasilska prireditev.
S. ŠRO'
Vozilo in cisterna ob jubileju
Gasilsko društvo iz Dra-
melj praznuje letos 60-letni-
co obstoja, ki jo bodo pro-
slavili z veliko parado, na
kateri bodo 3. julija sodelo-
vala tudi druga gasilska
društva iz šentjurske ob-
čine.
Ob tej priložnosti bodo slo-
vesno prevzeli tudi avto-ci-
sterno, ki so jo dobili pri Pe-
trolu, kasneje pa s prosto-
voljnim delom in denarjem
iz krajevnega samoprispev-
ka obnovili in preuredili.
Šentjurska samoupravna in-
teresna skupnost za požarno
varnost pa je prispevala de-
nar za nakup orodnega vozi-
la TAM 80 C. S tehnično
opremo so drame^ski gasilci
zaenkrat zadovoljni, čeprav
bi za 45 članov društva orga-
niziranih v pionirski, mla-
dinski, ženski in članski de-
setini, potrebovah še nekaj
osebne opreme.
V Dramljah že nekaj časa
razmišljajo tudi o gradnji
večnamenske dvorane, do-
ma krajanov, kjer bi imeh
svoje prostore tudi gasilci.
Le-ti imajo zdaj manjšo gara-
žo in- pisarno za sestanke
v starem, majhnem gasil-
skem domu, ki bi bil potre-
ben temeljite obnove. Sicer
pa je gasilsko društvo v tej
šentjurski krajevni skupno-
sti eno aktivnejših in dobro
sodeluje z ostalimi društvi in
organi krajevne skupnosti.
Na slovesnosti, ki jo
v Dramljah pripravljajo v ne-
deljo, 3. julija, bodo podelih
tudi plakete in priznanja
podpornim članom gasilske-
ga društva. Plakete za požr-
tvovalno delo na področju
požarne varnosti in organizi-
ranosti gasilskega društva
prejmejo Alojz Skok iz Beo-
grajske banke, krajevna
skupnost Dramlj^e, občinska
gasilska zveza Šentjur, sa-
moupravna interesna skup-
nost za požarno varnost
Šentjur ter Drago Koritnik
in Bogomir Ulbing iz Dra-
melj. Po meddruštveni para-
di in slovesnosti s kulturnim
programom pripravljajo po-
poldansko veselico z ansam-
blom Celjski instrumentalni
kvintet.	I. FIDLER
Srečanje
starejšiii
v Rimskih Tophcah živi 58
kr^anov starejših nad 80 let.
Kr^evna organizacija Rdeče-
ga križa jih je minuli teden po-
vabila medse na družabno sre-
čanje, ki ga vsako leto pripra-
vijo v sodelovanju s kr^evno
skupnostjo in drugimi organi-
zacijami v kr^u. Učenci iz os-
novne šole Antona Aškerca
v Rimskih Tophcah so jim pri-
pravili kulturni program, sicer
pa so udeleženci tudi sami po-
skrbeh za dobro voljo. Kjer je
doma pesem je tudi veselje.
Predsednica Rdečega križa
v Rimskih Tophcah, Mihaela
Pečar, nam je povedala, da se
kr^ani radi odzovejo na njiho-
vo povabilo, skrb pa jim po-
svečajo v sodelovanju s šolo
tudi ob drugih priložnostih.
VM
Direktorji zmagali
Mestni stadion v Žalcu, so-
bota 25. 6. ob 17.30. Finalna
tekma za pokal Žalske noči
med ekipama žalskih direk-
torjev in s Tonetom Fornez-
zijem ojačane ekipe novi-
narjev celjskega aktiva
DNS. Gledalcev: polna za-
hodna tribuna, nekaj firb-
cev na vzhodu. Ekipe: di-
rektorji popolni, novinarji
nepopolni...
Srečanje med "direktorji
žalske občine in novinarji
celjskega aktiva, okrepljeni-
mi s Tofom, se je končalo
z natančno takšnim izidom,
kot smo ga novinarji napove-
dovali že teden dni pred tek-
mo, 4:2 za direktorje (brez
tajnic).
Uvod je sicer po naprej
pripravljenem scenariju pri-
padel novinarjem, ki smo za-
bili tudi prvi gol. Zal v lastno
mrežo. Nato pa je bila pobu-
da prepuščena mednarodne-
mu sodniku Jožetu Grobel-
niku iz Vrbja. Ta je sicer zelo
fer tekmo (s "hudimi poškod-
bami se je z igrišča zvlekel le
direktor Juteksa, ki je tekmo
edini vzel za hec), v prvem
podčasu podaljšal za pet-
najst minut in direktorjem
omogočil, da so zabiU še dva
gola.
Drugi polčas je bil v zna-
menju sedme sile. Bolj sicer
sedme kot sile, kajti moči za
tekmo je novinarjem zmanj-
kalo že v prvi polovici prve
polovice prvega polčasa
(povprečna kondicija: dva
zavojčka filtra 57 dnevno).
Zato kaj več od znižanja na
2:3 in nekaj namerno neizko-
riščenih stoodstotnih prilož-
nosti tudi ni bilo pričakovati.
Da le ne bi prišlo do izenače-
nja, je sodnik odpiskal ko-
nec tekme 5 minut pred
uradnim iztekom srečanja.
Zadnji, dogovorjeni gol so
direktorji zabili iz sedemme
trovke 5 sekund pred kon
cem tekme. Odlični Tof jf
skočil v pravi kot - a pre
nizko...
Tekma je pokazala, da s(
novinarji bolj spretni pri opi
sovanju gospodarskih za
blod, ki jih povzročajo direk
torji-, direktorji pa bolj spret
ni v nogometu. Da vzroko\
za slabo gospodarjenje n«
bodo več iskali le v objektiv
nih vodah (torej pri Mikuli
čevih ukrepih, velikih stro
ških, slabih surovinah...) ir
da bodo lažje reševali gospo
darske uganke, smo jii^
v trajno last podarili ugan
karske slovarje.. V njih n
besedice mandat in zna si
zgoditi, da kateri od direk
torjev sedanje gospodarski
krize ne bo preživel, to pa
tudi edina možnost, da novi-
narji v povratnem srečanji^
prihodnje leto zmagajo. Kaj-
ti subjektivna ocena (vse do-
slej napisano je namreč ob-
jektivnega značaja) je, da so
bili direktorji le malce boljši;
R. PANTELiC
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Žalska noč potrebuje osvežitve
v sedmih letih si je Žalska noč, ki ji pra-
ijo tudi največja slovenska veselica, že
ustvarila ime, predvsem pa dober obisk
oziroma tisoče obiskovalcev s širšega celj-
skega območja. Ob tem pa bi bilo škoda, če
l)i se organizatorji uspavali in se zadovo-
ljili le s tem. Jasno je namreč, da letošnja
Žalska noč ni ponudila ničesar izvirno no-
vega, v kar smo se lahko prepričali že ob
samem sprehodu pa Šlandrovem trgu.
Namesto, da bi organizatorji poskrbeh, da
se na ulicah predstavijo obrtniki in drugi, ki
imajo zares kaj pokazati, pa tudi organizaci-
je združenega dela, so štante postavili razni
liramarji, ki so prodajali izdelke slabe kako-
vosti, kič in podobne zadevščine. Skratka
ničesar takega, da bi se lahko Žalska noč
s čim pohvalila. Naravnost čudno je, da so
na osrednji prireditveni prostor pred Namo
dovolili postaviti razne štante s prodajo kiča
in mini strelišče, na katerem si lahko zadel,
fe si dobro streljal tudi petelinčka, ki piska,
liter vina, papirnato rožico ali kaj podobne-
ga. Celo zasebni gostinci iz Žalca in okolice
niso pokazali kakšnega posebnega zanima-
nja in navdušenja za dopolnitev ponudbe,
zato pa so nekaj iztržila razna društva iz vse
občine, ki so postavila nekaj šankov. Sploš-
na ugotovitev je, da je bilo obiskovalcev
nekoliko manj kot prejšnja leta, gostinci pa
so nam zaupah, da tudi iztržek ni več takšen
kot je bil nekdaj, kajti visoke cene so opra-
vile svoje. K sreči je bilo vreme lepo in
toplo.
Sam program letošnje Žalske noči je bil
dokaj pester, saj so nastopili dobri in prizna-
ni ansambli, Grižani so pripravili prikaz
Izmečke ohceti, Tof s svojo skupino je tudi
razdrl marsikakšno duhovito, takšna prire-
ditev pa seveda tudi ne gre brez izbora miss,
ki še vedno privablja dovolj radovednežev.
No, marsikatera kandidatka za miss si je
lahko prislužila vsaj priznanje za pogum.
Žalska noč se je letos porazdelila na dva
večera. Že v petek je lepo modno revijo
pripravila Nama, otroci pa so lahko popol-
dne uživali v prireditvi, kije bila namenjena
prav njim. Kupovali so lahko sladoled, za-
man pa so čakali na Matejo Svet in druge
priljubljene junake, tisti, ki so jih nadome-
ščah, pa so navsezadnje svoje delo tudi do-
stojno opravili.
V nobenem primeru pa tako zasnovana
prireditev ne bi smela sloneti le na peščici
zagnanih ljudi, ki navsezadnje tudi ne zmo-
rejo vsega. V Žalcu se bodo morali domeniti
ali je takšna prireditev stvar vse občine ali
samo Žalca.
JANEZ VEDENIK
Tof je imei pomembno vlogo pri izbiri programa in nastopajočih. Izpeljal
jo je delno, saj je imel precej smole pri otroškem tingel-tanglu, ko je
obljubljal Matejo Svet, Kajo in Davida, plesalce skupine Kazina... Zado-
voljni pa so bili obiskovalci sobotne noči, ko so spremljali (okrnjeni)
Moped šou in lepotice, katere je tudi pripeljal Tof. Izbral jih je na raznih
lepotnih tekmovanjih in izmed njih so tudi izbrali super dekle žalske
noči. Malo manj so bila potem zadovoljna dekleta, ki so se kazala tisoče-
rim očem za kolaček sira, kopalke in šopek rož. Zadovoljna je bila le
Mariborčanka (tretja iz desne), katere nagrada je bila večja (kristalna
vaza, usnjena jakna...).	UUBO KORBER
Gasilci iz Latkove vasi so postavili svoj šank, s sabo pa pripeljali tudi star gasilski avto,
je privabljal veliko radovednežev.	j^^sNEC
Kajakaški spust po Savinji
Z razmeroma številno mednarodno udeležbo je bil
v nedeljo v Gornji Savinjski dolini mednarodni turi-
stični spust kajakašev po Savinji.
Približno petdeset kajakašev iz Jugoslavije, Italije,
Avstrije in Češkoslovaške seje popoldne spustilo s kajaki
iz Strug pri Lučah. Po tričetrt ure vožnje so prispeli na cilj
v Ljubno, kjer je bila po spustu kajakaška veselica. Spust,
ki gaje organiziral kajakaški klub »Savinja«, ni bil tekmo-
valnega značaja. Sodelujočim kajakašem je bil teren všeč
in so bili nad reko navdušeni. Vse od Luč do Ljubnega je
spust spremljalo številno občinstvo. V začetku septembra
namerava klub organizirati tekmovalni turistični spust.
K^akaška šola v Juvanju pri Ljubnem z izposojevalnico
je v letošnjem letu ena od bistvenih novosti v strjeni
izvenpenzionski ponudbi Gornjesavinjske turistične
zveze. Kajaška šola je izdala bogat turistični prospekt.
BJ
iVIagija ob Dravinji
z današnjim četrtkom
(30. junija) se v Slovenskih
Konjicah z otroškim Dis-
neylandom pričenjajo ko-
njiški turistični dnevi, ki
jih prireja hotel Dravinja.
Turistični utrip ob Dravi-
nji so skrbni organizatorji za-
črtah po klasičnem načelu:
za vsakogar nekaj, pri čemer
niso izpustih najmlajših. Ti
se bodo brezplačno zavrteli
na vrtiljaku, si napasU oči na
reviji otroške magije z dr-
. Jorgo in, oblizek pa jim bo-
do gostinski delavci ponudi-
h v bogati ponudbi sladic,
sladoledov in sadnih kup.
Tudi naslednji dnevi bodo
vabljivi za domače in tuje go-
ste, pa seveda domačine.
Štajerske turistične dneve
bo jutri, 1. julija, uvedel an-
sambel Štajerskih 7 s plesno
skupino, sobota bo v zname-
nju kmečkega praznika in
ansambla Šaleški fatje, ne-
delja pa bo festivalsko obar-
vana s coctaili. Pripravljali
jih bodo mariborski barmani
ob nastopu godbe na pihala,
prodajne likovne razstave,
plesom in folkloro. Na prire-
ditve, kakršni so tudi konji-
ški turistični dnevi, vabijo
v veliki meri tudi razne na-
grade. V Slovenskih Konji-
cah bodo v nedeljo ob osmih
zvečer izžrebali štiridnevno
potovanje s Kompasom
v Rim, dvodnevni izlet z Iz-
lethikom od Dunaja do Bra-
tislave in potep po Zagrebu
s Kvarner Expressom. Da bi
le bil izžreban nekdo, ki si
letos ne bo mogel privoščiti
drugih počitnic, si želi najbrž
tudi organizator, ki bo turi-
stične dneve zaključil v po-
nedeljek s slavonskim ve-
čerom.
MATEJA PODJED
PLANINSKI KOTIČEK
TInetova koča
v nedeljo 26. junija je bilo odkrito spominsko obeležje nek-
danje TINETOVE KOČE na Veliki planini, na najvišjem vrhu
žalske občine. Koča je stala na južni strani Črnega vrha
(1204 m) in so jo zgradili zagorski smučarji leta 1934. Zdaj stoji
v neposredni bližini koča zagorskih radioamaterjev. Koča je
bila požgana med vojno. Po vojni je zgradilo PD Zagorje malo
nižje planinski dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini.
Za uvod je moški rudarski pevski zbor zapel Aljažev »Triglav
moj dom«, dva pionirčka sta recitirala pesmi, harmonikar
Nande pa je zapel in zaigral. Spominsko obeležje je odkril Karel
Pušnik, ki je še sodeloval pri gradnji te lesene koče. Za konec
smo vsi zapeli pesem alpinistov - Mi smo mladi alpinisti.
S Savinjske strani je bila ta koča dostopna s Presedel (740 m),
ki so sedaj s Tabore čez Loke in dalje dostopne po cesti (zadnji
del po gozdni cesti ob Suhem potoku). S sedla Presedle, kamor
pride Savinjska planinska pot in TV z Vranskega, je moč prema-
gati 8 serpentin v dobri uri. S Trojan je cesta do Prvin (dom ZB
in smučarska vlečnica) in še pol ure hoje do planinskega doma.
Od doma do obeležja je še petnajst minut.
Š.J.
Nageljni in neže v Šempetru
Gostišče Štorman v Šem-
petru je sicer ob ponedelj-
kih zaprto, kljub temu pa je
bilo ob začetku tega tedna
tam živahno kot že dolgo
ne. Komisija, ki spremlja
turistično dogajanje in pre-
ko televizije vsak teden tu-
di podeli turistične nagelj-
ne oziroma bodeče neže, je
namreč Zvonetu in Milici
Štorman tudi uradno pode-
lila zasluženi nagelj.
Povabili so tudi vse letoš-
nje prejemnike než in nagelj-
nov, predstavnike slovenske
in celjske turistične zveze,
novinarje, gostišče Štorman
pa še vse, ki so zaslužni za
njihov uspeh. Vsi prejemni-
ki pohval in graj so na slo-
vesnosti tudi izrekli nekaj
besed in Zvone Štorman, kot
edini prejemnik z našega ob-
močja je ob tem dejal: »Na-
gelj nam je priznanje in
vzpodbuda, ki je danes tudi
že rodil sadove. Zelo na hitro
smo ob gostišču postavili tu-
ristični butik, ki ga danes
uradno odpiramo in bo za
marsikoga presenečenje.
V njem bomo tranzitnim go-
stom dajali informacije v več
jezikih, dobih bodo lahko
najrazličnejše spominke, ča-
sopise, lahko bodo telefoni-
rali ... Za priznanje nisva za-
služna le midva z ženo, tem-
več vsi pri nas zaposleni
s katerimi nas vežejo dobri
medsebojni odnosi in dobro
delo.« Zvone Vudler pa je
gostišču čestital v imenu
celjske turistične zveze in
boegrajske praktične žene
ter jim izročil priznanje Zlate
vihce, katere revija podeljuje
za navzorneje urejene go-
stinske obrate v Jugoslaviji.
Da je šlo za pomemben do-
godek v Šempetru, so poka-
zah tudi v koperskem Cimo-
su, ko so pripeljah pred go-
stišče nove modele avtomo-
bilov ter jih pokazali turistič-
nim delavcem in novi-
narjem.
EDI MASNEC
8. STRAN - NOVI TEDNIK

Malo cvenka, malo muzike
Celjske kulturne prireditve samo polovico poletja
Ko na začetku poletja
vsako leto zapišemo kaj
o celjskih kulturnih prire-
ditvah, na Zavodu, kjer
imajo organizacijo in izbor
v rokah, izvemo, da je za
malo denarja pač malo mu-
zike. Zato boste zgornji na-
slov našli že v lanskem in
predlanskem listu. Kot rde-
ča nit kulturnih prireditev
je, za katere tudi letos
zmanjkuje denarja. Kultur-
na skupnost je letos zanje
(lahko) namenila le 5,5 mili-
jonov dinarjev, ali samo za
kulturniški utrip za polovi-
co poletja.
V minuhh dneh je bilo
v Celju sicer kar živahno, a je
v bistvu šlo za kombinacijo
turističnih in kulturniških
dni, pa tudi za zložbo denarja
zanje. Gledalccm in obisko-
valcem je to seveda le malo
mar, kajti glavno je, da se kaj
dogaja v domačem mestu,
saj mnogi letos zaradi pre-
ščipnjenega žepa tudi na do-
pust ne bodo mogli. Pa bodo
zato vsaj prvo polovico do-
pusta lahko preživljali v zna-
menju serenadnih večerov!
Ti se bodo začeli že jutri, 1.
julija z nastopom ene najvid-
nejših sopranistk, Ljiljane
Molnar-Talajič, ki bo ob 20.
uri nastopila v Opatijski
cerkvi. Sledilo bo nekaj suš-
nih dni, potem pa bo 5. julija
ob 20. uri v stropni dvorani
v Pokrajinskem muzeju na-
stopil baročni trio. Flavtist-
ka Tinka Murador in harfist-
ka Pavla Uršič bosta 7. julija
nastopili prav tako v Pokra-
jinskem muzeju, kjer se bo
dan kasneje predstavil še an-
sambel za staro glasbo Pro
musica Tibicinia. Na Tomši-
čevem trgu bosta nato še dva
promenadna koncerta, s ka-
terima bodo poletne kultur-
ne'prireditve odkorakale iz
Celja, kajti denar zanje bo
pošel že prej.
Za sorazmerno enako vso-
to denarja je še lani Zavod za
kulturne prireditve Celje
lahko pripravil za poletje 10
kulturnih prireditev, za kate-
re prizorišč v mestu ob Savi-
nji ne manjka. Letos le pet.
In prihodnje leto? Vsaj to,
kaj bo pisalo v naslovu, si že
lahko mislimo.
MATEJA PODJED
Obnovljen biser pozne gotike
Cerkev svetega Mohorja
in Fortunata v Malih Rod-
nah pri Rogaški slatini, ta
poznogotski sakralni biser
na Slovenskem, je obnovlje-
na. Skupna prizadevanja
Cerkve, strokovnih institu-
cij in občanov, vernikov
v tem in sosednjih krajih, so
v nedeljo obeležili s sloves-
nostjo, ki se je je udeležil
tudi mariborski škof doktor
Franc Kramberger.
Cerkev v Malih Rodnah je
bila zgrajena na začetku 16.
stoletja. S kasnejšimi pozi-
davami kapel in zvonika je
talni tloris dobil obliko križa.
Najbolj zanimiva je cerkve-
na ikonografska shema. Pod
zvezdnatim obokom z delno
odkritimi freskami iz leta
1536 stoji zlat oltar z letnico
1691. Zanimivost cerkve, ki
je tudi božjepotna, je še
manjši zlati oltar ob slavolo-
ku ter v ladji njegov dvojnik.
V kapeli je oltar, posvečen
Mariji Bistriški, prav tako so
izjemne .številne votivne po-
dobe iz sredine 18. stoletja.
Tako bogat in redek kul-
turnozgodovinski objekt je
naravnost klical po obnovi,
saj je cerkev ogrožala vlaga,
razraščal se je mah, odpadal
je omet, streha je bila dotra-
jana, neurejeni so bili odtoki
vode. Kot je na slovesnosti
povedal Bogdan Badovinac,
umetnostni zgodovinar v Za-
vodu za varstvo naravne in
kulturne dediščine iz Celja,
je bil izziv spomeniškovar-
stveni službi predstavitev
zadnje večje gradbene faze
in njene zaokrožene podobe,
ki seje v okrnjeni in obledeli
obliki le mestoma ohranila.
»Na dilemo o upravičenosti
naše odločitve je odgovorilo
strokovno odkrivanje celot-
ne shkane podobe prezbite-
rija. Ikonografski kanon
v svoji izpeljani shemi je re-
dek pojav v širšem sloven-
skem kulturnem prostoru,«
je poudaril Bogdan Bado-
vinac.
Z obnovitvenimi deU so
pričeli leta 1985, najprej zu-
nanjega dela (ostrešje s kriti-
no in zvonik), nato fasade ter
notranjosti cerkve, ki je do-
bila tudi električno napelja-
vo.
Pri tem so največji delež
(poleg strokovnega dela),
prispevali verniki iz tega de-
la šmarske občine. Potek ob-
novitvenih del je na nedelj-
ski slovesnosti predstavil Ja-
nez Krašovec, nadžupnik
v Rogaški Slatini. O pomenu
svetega Mohorja in Fortuna-
ta ter Mohorjeve družbe pri
nas je zbranim govoril profe-
sor Rafko Vodeb, pri tem pa
je poudaril zgodovino Mo-
horjeve družbe, ustanovlje-
ne pred 136 leti, ki je tesno
povezana s slovensko narod-
no zgodovino, »ki ja Sloven-
ce naučila brati, moliti, kme-
tovati, peti, kletariti ter spo-
štovati zgodovino in lepo-
slovje.«
MARJELA AGREŽ
Koncert za
jubilej
Bil je lep pevski večer,
ko se je v petek zvečer
v kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini pod geslom
»peti mi je vse na sveti«
predstavil mešani pev-
ski zbor Savine Sekirnik
iz Stojnega sela
Stojno selo je kraj na
Šmarskem, ki je kljub
svoji majhnosti velik za-
to, ker v njem živijo m
delajo ljudje, ki želijo
obogatiti in plemenititi
kulturno življenje.
Za svojo 10-letnico seje
mešani pevski zbor pred-
stavil pod taktirko glas-
bene pedagoginje Darje
BeUč. Trideset pevcev se
je na koncertu predstavi-
lo z glasbenim izborom
v dveh delih. Prvi je obse-
gal skladbe Gallusa,
Brucknerja, Foersterja,
Mokranjca, Cossetta,
Vrabca, Gobca in Božiča,
v drugem delu pa so pev-
ci v glavnem prepevali
priredbe slovenskih na-
rodnih pesmi. Koncert za
jubilej je bil dobro in
skrbno pripravljen, zvok
zbora je bil dokaj izena-
čen, zlasti v piano in mez-
zoforte, vokalna tehnika
pri večini pevcev pa so-
lidna. Nekaj pevk in pev-
cev je prejelo tudi Gallu-
sove značke, veliko pa je
bilo izrečenih tudi čestitk
za izvedbo koncerta.
FRANC PLOHL
Koncert celjskega
akademskega zbora
Sedmi letni koncert celj-
skega akademskega pevske-
ga zbora •Boris Kidrič- pod
vodstvom mlade Adrijane
Požun je bil ves v znamenju
velikega uspeha, ki sta ga
zbor in dirigentka dosegla na
letošnjem zborovskem tek-
movanju »NAŠA PESEM«
v Mariboru, od koder sta se
vrnila z najvišjim odličjem,
zlato plaketo. Vsled tega je
treba razumeti pozornost Ce-
ljanov, ki so dvorano Narod-
nega doma napolnili tako.
kot se to dogaja samo takrat,
ko gostujejo resnično ljubi
gostje in ko vedo, da jim bo
dan prijetno zaokrožen z bo-
gastvom glasbenega uži-
vanja.
Prvi del koncerta so se-
stavljale v glavnem skladbe,
ki jih je zbor pel v Mariboru.
Glede na programski kon-
cept mariborskega tekmova-
nja smo lahko poslušali
skladbe iz obdobja renesan-
se do sodobnih skladateljev,
Vilka Ukmarja, Lojzeta Le-
biča in Alojza Srebotnjaka.
v drugem delu pa je bila
predstavitev črnskih duhov-
nih pesmi, ki jih je zbor po-
vezal v zaokrožen sklop in
tako izstopil iz običajnega
koncepta tovrstnih koncert-
nih programov; vsekakor za-
nimiv poizkus in po mojem
mnenju je uspel.
Težko in nehvaležno je po
takšnem nespornem uspehu
ocenjevali nastop mladij
pevcev na tem konccrtit
vendar pa menim, daje zb«
potrdil svojo visoko uvrst
tev, ter dokazal, da prestop
mejo zgolj ljubiteljskega pr^
pevanja. Glavni delež irti
pri tem dirigentka s svoji)
profesionalnim delom, ki
usmerjeno v iskanje izp(
vednega bogastva skladb
Pevci soji disciplinirano si
dili in ta medsebojni odn(
je bilo čutiti prav do konc
V prvem delu se je po rah
začetni zadregi in zadržani
sti zbor hitro sprostil in v Pi
horjevem OČENAŠU HLi
PCA JERNEJA doživel svi
muzikalni vrh, saj je bil Zi
pet resnično prepričljiv
brez cenenih efektov. Br(
popuščanja napetosti je b
prvi del zaključen z široko i
doživeto odpeto »ŠRINJ
OREHOVO« skladate!
Uroša Kreka. Po zgolj mu
kalni plati je bil drugi d
precej lažji in tudi po ritmil
ni zasnovi črnske duhovi
pesmi, mladim pevcem bli
ji. Petje je bilo disciplinir
no, prepričljivo, predvse
pa občuteno. Izredno 1(
zvok je slišati v basih, mon
pa bi bili lahko soprani v d
ločenih legah bolj zastrti,
cer pa je glasovno sorazm*
je zelo dobro. Zboru in di
gentki lahko iskreno čes
tamo.
MARJAN LEB
Glasbeno poletje
Letos prlltllžno štirideset prireditev
v Rogaški Slatini
Povrniti kulturni sloves
Rogaške Slatine, ki ga je ta
kraj užival v času med obema
vojnama in pred prvo vojno,
ko je med drugimi zvenečimi
imeni tedanjega časa v kri-
stalni dvorani koncertiral
sam Franz Lizst, je bilo glav-
no Vodilo v Zdravilišču Roga-
ška Slatina, ko so svoj, sicer
pester program kulturnih pri-
reditev, dopolnili z novim,
z Rogaškim glasbenim po-
letjem.
Lani si je prireditve Roga-
škega glasbenega poletja ogle-
dalo okoli 3000 gostov in dru-
gih ljubiteljev glasbe, letos naj
bi jih bilo še več, saj program
obsega kar 40 kulturnih do-
godkov, ki se bodo vrstili vse
do konca septembra.
Kot so povedali organizatorji
na novinarski konferenci
prejšnji četrtek, ne bodo vse
predstave tipično glasbene, saj
bodo vmes tudi folklorne in
plesne prireditve, posebna po-
slastica pa bo »Karneval v Riu
de Janeiru«, glasbeno-revialni
spektakel, ki ima lahko svoje
mesto nastopa edinole v novi
športni dvorani v Ratanski
Prva prireditev Rogaškega
glasbenega poletja je bila v so-
boto, ko je koncentiral Igor
Ozim in Komorni orkester iz
Avstralije. Od ostalih priredi-
tev naj jih omenimo le nekaj:
koncert mešanega pevskega
zbora »Josef Atila« iz Madžar-
ske, »Večer dalmatinske glas-
be z Dalmatinsko klapo in or-
kestrom iz Šibenika, Vokalni
koncert zbora slovenskih ma-
drigalistov iz Ljubljane, Večer
korejske folklore z gosti iz Juž-
ne Koreje, Večer z evergreeni
in filmsko glasbo, Vokalno-or-
gelski koncert z Zlato Ognja-
novič, Marcelom Ostaševskim,
Dragišo Ognjanovičem in Hu-
bertom Bergantom, koncert
Slovenskega okteta. Večeri ju-
goslovanske folklore z ansam-
bli Tine Rožanc iz Ljubljane,
Minerali iz Rogaške Slatine,
Abraševič iz Beograda in ŽPD
France Pl-ešeren iz Celja, kon-
cert Ljubljanskega okteta,
koncert moškega pevskega
zbora Zdravilišča iz Rogaške
Slatine, Večer opernih arij
s solisti ljubljanske operpe hi-
še, koncert z New swing Qar-
tetom...
MARJELA AGREŽ
0 celjski kulturni samovšečnosti
Glasba je esperanto vseh narodov. In
doživeti v mestu ob Savinji kakovosten
koncert je prava redkost. Ce pa se to že
zgodi, se lepim občutkom, ki človeka
navdajo ob tem, primešajo še številni
slabi. Toda kaj hočemo: »Kljub vsemu
moramo živeti v svetu kakršnega pač
imamo. Sanjamo lahko o boljšem, v da-
nem pa živimo«, je nedavno tega modro
rekel Bojan Adamič.
Okoli. 35 članov Brass banda iz Malmo-
ja na Švedskem je dva dni gostovalo
v Celju. Z dvema koncertoma so navdu-
šili, kot ponavadi maloštevilno, občin-
stvo. V torek zvečer so se predstavili na
Tomšičevem trgu. Tam so medeninaiji
(to je slovenski prevod za brass band)
pokazali, da znajo zaigrati prav vsako
zvrst glasbe. Bilje prijeten nastop s pova-
bilom vsem, naj v sredo obiščejo še nji-
hov koncert v cerkvi sv. Danijela. V sre-
do zvečer so na večernem koncertu doka-
zali, da jim ni tuja tudi resna glasba, ki so
jo izvajaU v izjemno akustični celjski
cerkvi. Ustvarili so pravi stik z občin-
stvom in po koncertu smo bili zadovoljni
tako mi kot tudi gostje iz Švedske.
Lep glasbeni dogodek pa so pokvarili
zopet tipično celjski dejavniki. Namreč:
iz Zavoda za kulturne prireditve ni bilo
nikogar. Kje so bili člani številnih godb
na pihala? Ah res ni nikogar od njih zani-
malo kako igrajo medeninarji? In kje so
bili številni »ljubitelji« umetnosti, ki se
v Celju največkrat prikažejo le na premi-
ernih predstavah celjskega gledališča?
To razmišljanje ni nastalo le na podlagi
obiska enega samega koncerta. Tudi go-
stovanje gledališčnikov iz Sombora, pred
štirinajstimi dnevi je bilo v na pol prazni
dvorani celjskega gledališča. Razen dveh
ali treh gledališčnikov nisem videla niko-
gar iz celjskega ansambla, ki bi prišel na
ogled predstave. Če že ne iz lastnega inte-
resa, pa vsaj iz vljudnostnega zaniman
do dela kolegov. Tudi na tej predsta
takoimenovane celjske, kulturne smet
ne ni bilo. Nekaj študentov in nekaj ljuc
ki so bih tam morda tudi samo po služb
ni dolžnosti, in odlična predstava je i
zvenela v prazno.
Zato nikar ne zapadajmo v pretira
samovšečnost in samozadostnost, ki
značilna za Celje že nekaj časa, češ, mi
že radi obiskali prireditve, pa kaj, ko
v Celju nič ne dogaja! Kulturnih dogc
kov je pri nas vedno premalo, ko pa ;
pa zanje ni interesa. Tisti, ki bi jih
logiki stvari vse to moralo zanimati,
očitno raje doma, peščica, ki si žeh, da
se Celje prebudilo iz trdnega spanca,
na podobnih prireditvah zardeva pred
vajalci zaradi nonšalantnega odnosa :
meščanov.
NATAŠA GERK
Fotografije Ljuba Korberja
četudi se s fotografijami Ljuba Korbeija večkrat srečamo na
časopisnih straneh, pa so ta srečanja bržkone bežna, prepo-
vršna, da bi v njih spoznali vso pretanjenost in občutenost
fotografovega doživljanja sveta. Možnost ustaviti se pred njego-
vimi fotografijami, jih brati, spoznati človeka, to možnost so
nenadoma dobili obiskovalci občinske matične knjižnice
v Žalcu. Morda je ob prvi tovrstni razstavi v tem kulturnem
hramu presenečenje še večje, četudi so obrazi na fotografijah
znani. Ljubo seje posvetil portretom, čakal prave trenutke, risal,
izbiral črno-bele kontraste za ustvaijanje razpoloženja. Nihče od
portretirancev se ne more zatajiti. Ljubo je s svojim aparatom
izrisal Franca Koširja in obiskovalec, ki se ustavi pred omenjeno
fotografijo, si ne more drugega, kot da se mu razširijo usta in da
reče »glej, Franc Košir.« Ko se ustaviš pred znanim športnikom,
te objame navdih, pred politikom zaskrbljenost... Zato je Ljubo
umetnik in kronist, katerega fotografije niso ostale neopažene
doma in v tujini, kjer je prejel že več laskavih priznanj.
EDI MASNEC
V	okviru poletnih prireditev, ki jih organizira Zavod za kultu
prireditve bodo v Celju od 1. do 8. julija Serenadni večeri.
Tako bo jutri ob 20. uri v Opatijski cerkvi koncert soprani
Ljiljane Molnar-Talaiič in organista Hvalimira Bledšnajderja.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju pa se bodo v prihodnjem te
zvrstile naslednje prireditve: v torek, 5. julija bo v Pokrajinsl
muzeju nastopil ljubljanski baročni trio, v četrtek, 7. julija bo 1
cert, na katerem se bosta predstavila flavtistka Tinka Muradoi
harfistka Pavla Uršič, prihodnji teden v petek, 8. julija pa bo v Po
jinskem muzeju nastopil ansambel Pro Musica Tibicinia, ki iz
staro glasbo.
Vse prireditve v Pokrajinskem muzeju se bodo pričele ob 20.
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem
v Celju bodo jutri pričeli z rednimi petkovimi kulturno-družabi
večeri. Jutri bo na programu Trobentaški recital Davida Jarha, p:
pa se bo ob 20. uri.
V	okviru velenjskih kulturnih prireditev, ki jih letos v Tito
Velenju pripravljajo že četrto leto, bo v torek, 5. julija ob pol de\
zvečer na velenjskem gradu koncert, na katerem bodo nastc
viohnist Tomaž Lorenz, kitarist Jerko Novak in mezzosoprani
Eva Novšak-Houška.
Zavod za kulturne prireditve iz Celja bo do petka, torej jut
vpisoval Zeleni abonma simfonikov RTV Ljubljana v Cankarje
domu. Prednost pri vpisu imajo dosedanji abonenti, nudijo pa
tudi obročno odplačevanje abonmaja.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu si lahko še danes ogle
razstavo umetniške fotografije Ljuba Korberja, jutri, 1. julija ol
uri pa bodo v Občinski matični knjižnici odprli razstavo likovnih
podarjenih Občinski matični knjižnici.
V	Muzeju grafičnih umetnosti Zdravilišča Rogaška Slatina,
ogled razstava del, ki so nastala na letošnjem 3. mednarodnen
Tempore Rogaška 88. Razstavljena dela si lahko ogledate vsak
razen ob nedeljah, dopoldan, ob torkih, četrtkih in sobotah pa
popoldan od 16. do 18. ure.
V	hotelu Evropa v Celju si lahko samo še danes ogledate razs
del v oljni tehniki slikarja Karla Kozoleta iz Trbovelj.
V	galeriji knjižnice v Titovem Velenju je odprta razstava del,
nastala na letošnji rudarski likovni koloniji. Razstava bo odprl
sredine prihodnjega meseca.
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Hribovska zemlja skopo nagraluje
lahovi so eni redkih, ki še vztrajajo na strminah Šmohorja
človek mora biti garač,
predvsem pa trmast, da
vztraja na skopi hribovski
zemlji- Lahovi na Šniohorju
iniajo dovolj teh lastnosti,
(Ja so ostali v bregovih, ko
50 njihovi sosedje zapovrst-
jo odhajali v dolino. Na La-
[jovih travnikih se še f>asejo
lirave, na sosednjih pašni-
liih pa se že precej let redi
Ijar številna čreda muflo-
nov in druge divjadi.
Pri vsaki hribovski kmetiji
se vse začne in konča pri ce-
sti. Lahova družina je bila
dovolj podjetna in pridna, da
seje lotila tudi te naloge.
• Pol na pol smo gradili
J Gozdnim gospodarstvom,«
jravi gospodar. 59-letni Vid
Lah. »Cesta sicer še ni naj-
boljša, a je že to veliko. Vča-
sih, ko smo gradili, so nam
material pripeljali do planin-
ske koče na Smohorju, po-
tem pa smo ga morali prelo-
žiti na manjši traktor in pri-
peljati do naše hiše. Težko
življenje je bilo to.«
Čeprav kmetija meri 18
hektarov (od tega je 11 hek-
tarov gozda), pa je dohodek
od zemlje premajhen, da bi
lahko preživljal celo druži-
no; na kmetiji so namreč tri-
je rodovi: starša Vid in Aloj-
zija, sin Janko, snaha Marija
in najmlajša Klavdija, ki še
veka v zibeli. Vid je hodil 24
let na delo v rudnik, sin Jan-
ko pa se je zaposlil v Boru.
Časa je vedno primanjko-
valo.« se spominja Vid.« Če
sern imel nočni šiht, sern čez
dan delal na gruntu, potem
pa samo kakšno uro spal.«
Tudi Jankov urnik je po-
doben: delo na gruntu, služ-
ba, delo na...
Lahove korenine so prav-
zaprav nekoliko višje, prav
na Šmohorju, kjer so pred
leti imeli manjšo kmetijo.
»Pred nekaj več kol 30 leti
smo se preselili sem dol,« se
spominja žena Alojzija. »Na
vrhu Šmohorja smo imeli
manjšo kmetijo, ker pa so bi-
le takrat na sosednjih pašni-
kih zadružne krave, ki so
nam delale precej škode,
smo se odločili in zamenjali
grunta. Ta. na katerem sedaj
živim.o, je nekoliko večji, pa
tudi Vid je imel krajšo pot na
šiht. Mogoče nam je bilo vča-
sih kar malo žal. da smo za-
menjali. Zemlje tukaj je res
nekaj več, vendar je vsa
v bregeh."
V novi štali je trenutno
osem glav živine, včasih pa
tudi nekaj več. Vendar je
travnikov še vedno premalo.
»Radi bi kaj dokupili,«
pravi Janko. »Trenutno sicer
imamo nekaj zemlje v naje-
mu, a je najemnina tako vi-
soka, da bi za ta denar skoraj
lahko kupili toliko krme kot
jo tam pridelamo.«
Sicer pa imajo Lahovi po-
dobne težave, kot večina
drugih kmetov. Le nekaj več
jih je, ker je kmetovanje
v hribih še težje in dražje.
S. ŠROT
Dedovanje je še vedno
ena naj\'ečjih težav marsi-
katerega kmeta. Stara ma-
ma (Vidova mati) je Janku
z oporoko zapustila kmetijo
- 9 hektarjev hribovite zem-
lje v Zgornji Rečici. Na tej
kmetiji je bilo 14 otrok, 6 si-
nov (Jankovih stricev) pa še
živi.
»Že štiri leta se kregamo
okrog tega grunta oziroma
okrog nujnih deležev,« pra-
vi Janko. »Sodno je bila
ocenjena vrednost kmetije,
pa so cenitev spodbijali. Ta-
ko samo zavlačujejo posto-
pek, medtem pa kmetija
propada. Mi pa bi jo z vese-
ljem obdelovali, ker bi do-
bili potrebno krmo...«
Prodor Panonke v Celje
v preteklem tednu so
iredstavniki kmetijskega
;ombinata Panonka iz
lombora v Vojvodini pred-
tavili v Celju in nekaterih
ikoliških občinah degusta-
ijo svojih proizvodov.
; njimi prihajajo prvič na
■g v slovenski prostor, za-
eli pa so tam, kar je razum-
ivo, med ljudmi, med ka-
jrimi so stkane že močne
rijateljske vezi. Sombor je
amreč pobraten s Celjem,
ito so poznanstva že dolgo-
ajna, zdajšnji prihod pa je
žnega značaja in ekonom-
tega uveljavljanja.
Za razgovor smo ob tej pri-
|i zaprosili dr. Velja Širni-
mi, predsednika poslovod-
:;iga odbora Poljoprivredne-
kombinata Sombor, ki je
j^Sloveniji poznan kot izre-
strokovnjak v pridelova-
lcu kuruze, zato je imel pri
|s tudi že več predavanj iz
.stroke.
Zakaj ste prišli v tem ča-
Iv Celje?«
^Sem me je pripeljala mo-
ji ožja stroka, s katero se
sianstveno ukvarjam, to je
p.delovanje koruze. Na se-
sinarju v Ljubljani so bili
tii strokovnjaki iz Celja in
fto smo se dogovorili, da
'tio napravili v Šentjurju
^izkuse gojenja koruze nad
)metrov. Poizkus seje ob-
E^el in prvi rezultati so do-
• Vsakokrat ko pridem
jCelje me najprej zanima
luza.
ledanji obisk pa je kon-
^tno vezan na razgovor
ngradom_ o izgradnji po-
''^'nega centra. Razgovore
že zaključili, vrednost
sjjekta bo dve in pol mili-
ci. Ingrad smo izbrah za-
dil^er nam je dal najboljšo
ciudbo in se že sodeluje
v začetnih pripravah. Loka-
cija je v Zagrebu in gradnja
bo trajala dve do tri leta. In-
grad je gradbeno podjetje, ki
je po svoji pripravljenosti in
konkurenci zadovoljil naše
tržne kriterije. Med Ingra-
dom in inženiringom iz Som-
bora so tesne povezave, ker
jih vežejo ekonomski inte-
resi.
Poleg tega v Celju zaklju-
čujemo te dni tudi začetne
posle v Emu Celje. Za naš
transport bomo nabavili nji-
hove kontejnerje. Ta pro-
gram je za nas zanimiv tako
v kmetijstvu, v transportu in
to zaradi ekonomičnosti in
produktivnosti postopkov.«
»Kakšno pa je vaše sode-
lovanje s sozdom Merx?«
»To naše sodelovanje traja
že celo desetletje. V teh dneh
pa se odvijajo razgovori
o prodoru naših proizvodov
Panonka na celjsko območ-
je. Pripravili smo degustaci-
je v različnih krajih, v Celju
in Šentjurju, z željo, da naše
izdelke poskusijo potrošni-
ki. Naš cilj je, da bodo naši
izdelki vidni v izložbah vsa-
ke prehrambene prodajalne
v Celju, potrošniki pa bodo
tisti, ki jih bodo sprejeli ah
odklonili.
»Kaj boste ponudil celj-
skemu potrošniku?«
»Naš proizvodni program
je naslednji: meso, zmrznje-
na hrana, izdelki iz testa,
mlečni izdelki, sladoled in
drugo. Potrebno je povedati,
da so naši proizvodi delani
v pogojih, ki izpolnjujejo
najstrožje EVG standarde
v proizvodnji hrane.
Osnovni kriterij v prehrani
Panonke je, da se pripravi
takšna hrana, ki bo v največ-
ji možni meri zadovoljila
specifične okuse slovenske-
ga prebivalstva, ki je poznan
po tem, da ima rad domačo,
naravno in zdravo hrano. Mi
se bomo potrudili pri prodo-
ru prehrambenih artiklov iz
Sombora in bodo le-ti na va-
šem tržišču v najkrajšem ča-
su. Mi smo ponudili, zdaj je
na potezi Celje.«
»Ste se s svojimi izdelki
na Slovenskem že kje uve-
ljavili?«
»Na slovenskem tržišču še
vedno ni niti ene vitrine, ki
bi imela tako kvalitetne pro-
izvode kot jih najdemo v so-
sednji Avstriji in Italiji. Naša
naloga je zdaj, da do jeseni
napravimo prezentacijo na-
ših izdelkov, to pa pomeni,
da se bodo pojavili novi iz-
delki kot so kvalitetne sala-
me različnih debelin, ponu-
dili bomo specifičen pro-
gram polzmrznjenih jedil, ki
se lahko v gospodinjstvu pri-
pravijo po lastnih okusih.
Naše prodajalne bodo po-
dobne evropskim, zato je
pred nami kmetijci velika
naloga. Uspeli bomo le s ka-
kovostjo in tega se dobro za-
vedamo.«
ZDENKA STOPAR
Trije rodovi Labovih, ki gospodarijo na strminah Šmo-
horja.
Lahovi so postavili novo stalo, prenovili stanovanjsko
hišo in zgradili novo cesto do hiše. Že pred leti so do
kmetije napeljali vodovod in elektriko. Skopa hribovska
zemlja zahteva veliko žuljev, nagrajuje pa zelo pičlo, ven-
dar je družina Lah vajena dela, zato je še vedno polna
novih načrtov.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
Vransko je dobilo
povsem novo podobo
Leteče uredništvo je bilo v Ifraju, kjer letos praznujejo
praznik občine Žalec
Zadnje leteče uredništvo
pred poletnimi počitnicami
smo tokrat pripravili na
Vranskem. To seveda ni
naključje, saj na Vranskem
letos praznujejo praznik ob-
čine Žalec, kraj pa je boga-
tejši za toliko pridobitev,
da je vse skoraj nemogoče
našteti, vrednost vseh del
pa presega 900 milijonov di-
narjev. Vransko je zares do-
bilo povsem novo podobo.
Novinarska ekipa je na
Vranskem ugotovila marsi-
kaj zanimivega, obiskali pa
smo tudi precej krajanov.
O tem, kaj vse smo videli in
doživeli, bomo seveda pisali
tudi,v naslednjih številkah
Novega tednika in poročali
v radijskih sporedih. Tako
denimo tudi o tem, kaj je
z znamenitim kozolcem, ki
so ga nekateri proglasili celo
za najlepšega v Sloveniji, se-
daj pa je izginil neznano
kam. Novinarka Zdenka
Stoparjeva je bila kar malce
razočarana nad tem.
Prijetno in nič kaj dolgo-
časno je izzvenela tudi večer-
na radijska oddaja z ustnim
časopisom, na kateri so nam
krajani pripovedovali o svo--
jih težavah pa tudi o uspe-
hih, s katerimi se lahko po-
hvalijo. V sporedu pa so na-
stopili tudi učenci osnovne
šole, harmonikarja Filip in
Robi Zupane, vokalni kvin-
tet Lastovka s Polzele, kan-
tavtorica Alenka Lesjak iz
Tabora ter ansambel Franci-
ja Zemeta.
Filip Zupane je star 84 let pa nikakor ne more brez svoje
harmonike, mladi Robi Zupane pa je pravi virtuoz. Igra
tudi v ansamblu Vlada Sredenška, kije pred kratkim izdal
svojo kaseto.
Posebna
ponudba
trgovine
Enota Savinjskega ma-
gazina na Vranskem se je
odločila, da se bo v praz-
novanje občinskega praz-
nika vključila s posebno
ponudbo. Tako bo 9. juh-
ja od 7. do 10.30 ure pred
trgovino pripravila degu-
stacijo proizvajalcev, po-
leg tega pa bodo stran-
kam nudiU blago po iz-
redno ugodnih (starih in
znižanih) cenah.
Na prazniic se
pripravijalo tri ieta
v krajevni skupnosti Vran-
sko so že pred tremi leti začr-
tali podroben program, ki bi
ga naj uresničili do letošnjega
praznovanja praznika občine
Žalec. Vsega zaradi pomanj-
kanja denarja, včasih pa tudi
dobre volje, še niso uspeli na-
rediti in jih čaka veliko dela
tudi v drugi polovici leta,
vendar je tudi tistega, kar so
zmogli, veliko.
Pričeli so že leta 1986, ko so
uredili novo cestno vpadnico
v trg Vransko in novo avtobus-
no postajališče. S tem so iz sa-
mega Vranskega izključili ve-
lik del prometa. V letu 1987 so
pričeli z obnovo trga. Najprej
so obnovili kanalizacijo in vo-
dovod od rezervoarja Gorica
do trga, nato pa so na Vran-
skem dogradili pločnike. Tudi
zemeljska dela za javno raz-
svetljavo so že opravili. Uredili
so tudi bližnje ceste, nogomet-
no igrišče, pomagali gasilcem
v Tešavi in Ločici ter pri iz-
gradnji vodovoda iz Vranske-
ga do Brodov. Lotevajo ee tudi
obnove bazena v Podgradu, na
ureditev čaka pokopališče, so-
seska 1...
Dela jim v krajevni skupno-
sti še ne bo zmanjkalo. Kot
nam je povedal predsednik
sveta krajevne skupnosti
Franc Dolinšek, ki bo letos za
svoje zavzeto šestletno delo
v krajevni skupnosti prejel tu-
di najvišje priznanje občine
Žalec - Žlati grb, pa je delo
obležalo na peščici ljudi. Z de-
narjem so sicer pomagale sa-
moupravne interesne skupno-
sti občine Žalec, delovne orga-
nizacije v krajevni skupnosti,
občani s svojim samoprispev-
kom in z dodatnimi sredstvi.
S temi dodatnimi sredstvi je
bilo največ težav, saj večina
menda ni sprejela urejanja kra-
ja za svoje. Še poseben režijski
odbor za ureditev trga Vran-
sko se z izjemo predsednika za
delo ni ravno potegoval. Svet
krajevne skupnosti pa se ni dal
in rezultati so vidni.-
Mlada kantavtorica Alenka
Lesjak iz Tabora je zares
nadarjena in lahko si obeta
še lepo prihodnost.
V ekipi letečega uredni-
štva smo bili Milena Breč-
ko Poklič, Zdenka Stopar-
jeva. Brane Jeranko, Janez
Vedenik, Irena Jelen Baša
(Savinjski občan), fotore-
porterja Edi Masnec in Lju-
bo Korber. Srečko Šrot, ra-
dijska tehnika Bojan Pišek
in Mitja Tatarevič ter tajni-
ca uredništva Olga Pušnik.
Z nami je ves dan bil pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti Vransko Vojko
Kropivšek, zvečer pa se je
prireditve udeležil tudi
predsednik OK SZDL Ža-
lec. Milan Zupane.
Bazen na Vranslcem
Bazen na Vranskem je
eden od dveh bazenov v žal-
ski občini in jutri, 1. julija,
ga bodo prenovljenega in
z ogrevanjem na sončno
energijo znova odprli.
Pred leti ga je zgradilo
Vransko Turistično društvo,
ki ga je dalo v upravljanje
domači gostinski poslovni
enoti »Slovan«. Glede na to,
da »Slovan« nima dovolj
sredstev, je Turistično dru-
štvo začelo prenovo bazena
samo. Voda, s katero oskrbu-
jejo vranski bazen, ima pri
izviru le 14 stopinj in se je
prej predolgo ogrevala. Zato
ima novi bazen ogrevanje na
sončno energijo in je menda
prvi takšen v Sloveniji. Člani
Turističnega društva so tudi
na novo zgradili čistilno na-
pravo in udarniško tlakovali
okolico bazena. Žalska teles-
nokulturna skupnost je pri-
spevala sredstva za usposo-
bitev dna bazena. Ne glede
na neurejeno lastništvo je na
Vranskem prevladala odloči-
tev, da kraj bazen potrebuje.
V zadnji fazi obnove se je
vključil tudi »Slovan«. S to
prenovitvijo bo mogoče
v bazenu hitro menjati vodo
in jo vzdrževati čisto, v skla-
du s predpisi. Bazen bo zara-
di ogrevanja lahko stalno od-
prt in z enakim številom ko-
palnih dni kot drugje. Turi-
stično društvo, ki ga vodi
Vlado Rančigaj, namerava
ponovno usposobiti tudi av-
tokamp ob bazenu. Društvo
je že zravnalo zemljišče in
posadilo travo, nameravajo
pa tudi označiti parkirne
prostore in urediti poti. Sani-
tarne objekte s toplo in mr-
zlo vodo že imajo v sklopu
bazena in jih zato za goste
avtokampa ne bo treba gra-
diti posebej.
Vransko, kot znan tranzit-
ni kraj, avtokamp nedvomno
potrebuje. Sicer pa lahko do-
volj ponudijo tudi gostom, ki
se nameravajo ustaviti za
dlje časa, kajti lepo urejen
trg obkroža slikovita planin-
ska okolica.
Ustni časopisje pričela novinarka Irena Baša z zanimivo anketo o tem, če krajani vet
od kod ime njihovega kraja.
Učenci osnovne šole so s svojim prisrčnim nastopom ogreli dlani obiskovalcev.
Ansambel Francija Zemeta se pripravlja na bližnji festival v Steverjanu, kljub temu i
si je vzel čas in prišel tudi na Vransko.
Vokalni kvintet Lastovka s Polzele uspešno neguje slovensko narodno pesem.
30. JUNIJ 1988
POSEBNA IZDAJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Slavni epik Anton Aškerc in odprti bazen s termalno vodo sta najbolj znana simbola Rimskih Topite. V kraju pa je še
marsikaj zanimivega. To krajevno skupnost, v kateri bo letos osrednja prireditev ob prazniku občine Laško, obširneje
predstavljamo na naslednjih straneh.
Skozi prizmo optimizma
Prazniki so - tako pravijo
- primerni tudi za majhen
obračun s samim seboj ali
vsaj za kratek postanek, po-
gled nazaj in naprej. Ne da
bi skušali biti praznično
vzneseni, je treba priznati,
da pogled nazaj v laški ob-
čini razodeva mnoge po-
membne dosežke in prido-
bitve, ki so jih uresničili de-
lovni ljudje in občani
2 mnogo prizadevanja in
truda, nemalokrat tudi
z odrekanji.
Gospodarstvo laške obči-
f^e se je v zadnjih letih dvig-
nilo nad rezultate regijskih
in repubhških povprečij.
Uresničilo je mnoge naložbe,
se posodabljalo, uvajalo
^kšne proizvodne progra-
f^e, ki so tržno zanimivi, "se
Prilagajalo potrebam trga,
Uveljavljalo znanje... Takš-
J^e so tudi glavne usmeritve,
naj bi postale moto poslo-
vanja, pridobivanja dohodka
v. sleherni delovni organiza-
ciji. Seveda vse te zahteve še
'^iso do kraja izpeljane. Ne
Vse in ne povsod. Lastnost
Povprečkov je pač ta, da
^'^rijejo vase tudi manj
Jjspešne in tudi slabe gospo-
'^^rje, tiste, ki iz tega ali one-
razloga še niso pripravlje-
"l* ali sposobni slediti zahte-
p^m sodobne ekonomije,
omembno je, da je teh,
^dnjih vse manj in onih pr-
'n- uspešnih več.
Administrativni ukrepi so
v zadnje pol leta sicer vzeli
nekaj sape in zagona laške-
mu gospodarstvu, nove tež-
nje uveljavljanja trga in trž-
nih zakonitosti pa so po
mnenju večine vzpodbuda
in možnost za nov razcvet.
Nihče ne pričakuje, da bodo
spremembe lahke in nebole-
če, kdo bo to bitko tudi izgu-
bil, dolgoročno pa je takšna
usmeritev edinole perspek-
tivna.
Bolj kot skozi gospodar-
ske kazalce pa se resnični
razvoj občine kaže skozi
osebni in družbeni standard
njenega prebivalstva. Tu se
kolo razvoja premika počas-
neje, kajti možnosti so majh-
ne, mnogo manjše od želja in
potreb. A vendarle ni krajev-
ne skupnosti, kjer v zadnjem
letu ne bi obnovili dela ceste,
izkopali jarka za vodovod,
napeljali telefona ali uresni-
čili kakšne druge naloge. De-
naija je povsod premalo, na-
domestijo ga pridne roke lju-
di, ki so svoje želje priprav-
-Ijene podpreti z delom.
Našel bi se kdo, ki bi vse
doseženo ocenjeval bolj čr-
no, z manj optimizma. Toda
tudi majhni koraki so po-
membni, da le vodijo do
cilja.
In za tem ciljem... novi ci-
lji in novi izzivi. Laška obči-
na naj bi v prihodnje svoje
interese in razvoj uresniče-
vala tudi v pospeševanju tu-
rizma, drobnega gospodar-
stva, obrti... zadali so si na-
loge povečanja učinkovitosti
uprave in samoupravnega
odločanja... skratka: cilj je
učinkovita in uspešna obči-
na kot celota.
Kdor pozna razmere in lju-
di, verjame, da ti načili niso
le besede na papirju.
NADA KUMER
Zvezno priznanje za mladince
Občinska konferenca ZSMS Laško bo ob letošnjem
Dnevu borca prejela visoko priznanje - plaketo ZZB NOV
Jugoslavije. Za dobitnike zvezne plakete jih je predlagal
občinski odbor ZZB Laško zaradi prizadevanj pri negova-
nju in ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja. pri
čemer so se še posebej izkazali z organizacijo pohoda po
poteh XIV. divizije. Tega je letos laška konferenca mladih
pripravila sama, ker so ostale mladinske organizacijo na
našem območju odstopile od organizacije pohoda v težkih,
zimskih razmerah.
Dobitniki Priznanj 2. julij
čebelarsko društvo Laško - za 86 let dela, razvoj in
uveljavljanje čebelarske dejavnosti ter skrb za varovanje
okolja pa tudi za vzgojo podmladka ter njegovo strokovno
izpopolnjevanje.
Industrijsko gasilsko društvo Tovarne dokumentnega
in kartnega papirja Radeče - za 80 let dela, za razvoj
gasilstva in strokovnega usposabljanja članov ter krepitve
požarnovarnostne kulture, kakor tudi za skrb za vzgojo
podmladka.
Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec - za
desetletno uspešno delovanje in prizadevanje za razvoj in
napredek amaterske kulturne dejavnosti, še posebej za
skrb za ohranjanje starih šeg in običajev ter za prispevek
pri krepitvi bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi
narodi in narodnostmi.
Milica Jan - za dolgoletno delo na področju vzgoje in
izobraževanja, še posebej za zasluge pri razvoju otroškega
varstva v občini ter za aktivno družbenopolitično delova-
nje v ožji in širši družbenopolitični skupnosti.
Friderik Krašek - za aktivno delovanje v krajevni skup-
nosti pri njenem vsestranskem razvoju, kakor tudi za nje-
gov prispevek v delovanju samoupravnih organov DO
TIM Laško in njene TOZD ESOT.
Jože Marot - za dolgoletno aktivno in uspešno delo pri
razvoju in napredku Krajevne skupnosti Breze, kot tudi za
delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in društvih
v kraju ter zunaj njega.
Stane Martinšek - za vsestransko uspešno in aktivno
delo v Krajevni skupnosti Vrhovo pri razreševanju kra-
jevne problematike in razvoju krajevne samouprave, kot
tudi za aktivno družbenopolitično delo v krajevnem in
občinskem merilu.
Andrej Mlakar - za dolgoletno uspešno delovanje v Kra-
jevni skupnosti Rimske Toplice, za prizadevanja in aktiv-,
nosti pri razreševanju krajevne problematike in izboljše-
vanje pogojev dela in življenja krajanov kot tudi za druž-
benopolitično delo v kraju in zunaj njega.
Slavka Stopar - za dolgoletno uspešno delo na družbe-
nopolitičnem področju,še posebej za delovanje v organiza-
ciji Zveze združenj borcev NOV ter za zasluge pri obujanju
in ohranjanju tradicij iz NOB.
Pavle Uhan - za dolgoletno uspešno družbenopolitično
delovanje, za prispevek pri razreševanju krajevne proble-
matike in razvoj krajevne samouprave, kot tudi za delova-
nje v družbenih organizacijah in društvih radeškega ob-
močja.
Naš praznik
Od nekje se je zaslišal
vrisk, harmonika je zadonela
skozi vas, naj se ve, daje da-
nes praznik...
Tako nekako je bilo včasih
v vaseh, ko so visoko dvig-
njeni mlaji, narodne noše de-
klet in fantov naznanjale, da
je zgodovina obrnila še en
list nikoli popisane knjige
želja in hotenj nekega okolja
ali posameznika, hotenj ne-
ke skuposti, ki so se ali pa
tudi ne izpolnile...
In danes?
Najbrž hotenja in želje
ostajajo iste, le časi za rezre-
ševanje so drugačni. Več je
solidarnosti, več je tudi mož-
nosti preko raznih oblik sa-
moprispevkov, prostovolj-
nega dela in podobno. In
praznovanja ?
Ta pa so drugačna. Harmo-
nika se oglasi le redko kdaj,
ni več tistih toplih medčlo-
veških odnosov, ni več pri-
padnosti nečemu...
Najbrž bodo tisti, ki praz-
nujejo drugače, zamerili
takšnemu uvodu ob letoš-
njem občinskem prazniku.
Vendar če hočem pisati o lju-
deh in o današnjem času, po-
tem so primerjave nujne. Kaj
hočem povedati s tem ? Če bi
Lažiše pri Rimskih Toplicah
kjer je letos osrednje prazno-
vanje občinskega praznika
primerjali nekoč in danes,
potem je najbrž primerjava
skorajda nemogoča. Prej fur-
mani. strma prašna cesta, da-
nes avtomobili in ljudje sami
s svojim delom. Nekaj je bilo
tudi solidarnosti v tem soci-
alizmu, kateremu zadnje ča-
se dajemo sarhe negativne
predznake. Najbrž gtadimo
takšen jutri, ki je po meri
človeka tudi v tem socializ-
mu, tudi v teh samoupravnih
odnosih, saj navsezadnje, tu-
di v teh samoupravnih odno-
sih, saj navsezadnje te odno-
se in to mero po človeku kro-
jimo mi sami.
Leto dni pomeni na vsa-
kem koledarju le 365 dni. po-
meni pa tudi na tisoče spre-
memb, ki so tako ali drugače
vplivale tudi na naše ljudi in
na razvoj naše občine.
Če primerjamo lanske in
letošnje rezultate, niso pri-
merljivi. Kamorkoli se ozre-
mo, se nekaj gradi, uresniču-
je se program samoprispev-
ka, uresničujejo se srednje-
ročne in kratko-ročno začrta-
ne naloge. Ne mislimo pisati
samo o pozitivnem, vendar
pa to tako dominira nad sla-
bostmi, da moramo te tudi
ob takšni priložnosti, kot je
občinski praznik, potisniti
v ozadje.
Vendar namerno nočem
pisati o konkretnih števil-
kah, o konkretnih pridobi-
tvah, saj le tisti, ki po naši
občini hodijo kot slepci ne
vidijo, da se vsepovsod ne-
kaj spreminja.
Ta uvod pa ni namenjen
pregledovanju razvoja neke
skupnosti, ampak je name-
njen nam samim, ljudem, ki
v tej skupnosti živimo in
ustvarjamo.
Torej smo spet pri člove-
ku, pri ljudeh, o katerih sem
prej zapisal, da so pozabili na -
toplino medčloveških odno-
sov, na pripadnost nečemu,
o ljudeh, ki so pozabiU, da
jim je le ta skupnost, to soci-
alistično samoupravljanje,
dalo možnost za razvoj, ma-
terialni in duhovni. ■
Problemi, ki so se v zad-
njem času nakopičih v Slo-
veniji se gotovo odražajo tu-
di v naši občini. Vendar člo-
veka preprosto zgrozi, ko ti-
sti, ki imajo, naj ne zamerijo,
resnično urejen standard,
kar vsevprek kritizirajo in
jemljejo moči tudi tistim, ki
so v tej ekonomski situaciji
pripravljeni razumeti, pri-
pravljeni ta socializem po
meri človeka zagovarjati in
braniti za vsako ceno.
Zdi se, da se ljudje ne zave-'
damo tega trenutka, da išče-
mo krivce vsepovsod drugje,
o sebi, o svojih napakah pa
ne razmišljamo.
Naj zaradi teh misli nagelj
v gumbnicah fantov in šopki
v rokah deklet ne ovenijo,
saj vendarle pišem o prazni-
ku neke skupnosti, ki se raz-
vija, ki krizne čase doživlja
po svoje in v jadra skuša uje-
ti čimveč vetra razvoja.
Verjemite, da je bistvo vse-
ga problema človek, da smo
bistvo vsega problema mi sa-
mi, zato začnimo verjeti va-
se, začnimo verjeti v ljudi in
ni sile, ki bi preprečila, da si
ustvarimo tak jutri, kot si ga
vsi želimo. Naj se torej zasliši
vrisk, naj skozi vas zadoni
harmonika, naj se torej ve.
da je danes naš praznik...
OK SZDL LAŠKO
SKUPŠČINA OBČINE
LAŠKO
Borci
na Brunku,
rudarji
v Hudi
jami
V	dneh laškega občinske-
ga praznika bosta v občini
še dve praznovanji. Drugi
julij je tudi Dan rudarjev,
ki ga bodo proslavili tega
dne ob 14.30 pri Sindikal-
nem domu v Hudi jajni.
V	kulturnem programu
bodo sodelovali pevci pev-
skega zbora Rudar iz Rudni-
ka Sedraž in godba na piha-
la, podelili pa bodo tudi jubi-
lej,na priznanja reševalcem
za pet oziroma deset let dela
v reševalni četi. Po proslavi
bo družabno srečanje.
Osrednja občinska prosla-
va ob Dnevu borca pa bo
v nedeljo na Brunku. Pričela
se bo ob 11. uri, slavni govor-
nik bo član republiškega od-
bora ZZB Tone Zupančič,
kulturni program pa bodo
pripravili pevci iz Sopote in
Papirnice, pihalni orkester
radeških papirničarjev in
mladine. Med slovesnostjo,
na katero je organizator
- krajevni odbor ZZB Rade-
če- povabil tudi vse prežive-
le borce iz Radeč in druge
goste, bodo polbžili vence na
spominsko obeležje požgane
Skoporčeve domačije.
NAŠE DELO
30.
V kraju so se ustavljali vsi vlaki
Rimske Toplice so zelo napredovale, le turizem je zastal
Krajevna skupnost Rim-
ske Toplice je po površini
tretja največja v občini.
V njej živi 2100 krajanov, od
tega 900 v središču, ki je na-
stalo pred 16 leti z združi-
tvijo Šmarjete, Ogeč in
Rimskih Toplic v eno na-
selje.
Večina zaposlenih Rimlja-
nov sije morala kruh poiska-
ti zunaj občine, v Hrastniku
in Celju, saj vso industrijo
v kraju sestavljata le dva toz-
da TIM Laško: MI m TLGI.
Imajo pa v tej krajevni skup-
nosti precej kmetijskih povr-
šin in tudi več vzorno ureje-
nih, usmerjenih kmetij ter
obrat Kmetijske zadruge La-
ško - eno večjih kunčjih
farm v Jugoslaviji.
Z majhnimi, a vztrajnimi
koraki krajevna skupnost
Rimske Toplice dosledno
uresničuje svoje razvojne na-
črte. Ti so vezani predvsem
na ureditev cest, vodovoda,
kanalizacije in javne razsvet-
ljave. Še pred petimi leti je
bil denimo v osrednjem na-
selju asfaltiran le del Zdravi-
liške ceste, danes ima asfalt-
no prevleko večina ulic
v kraju. Uredili so tudi veči-
no ostalih cest. popravili mo-
stove, postavili avtobusna
postajališča. Zadnjo pridobi-
tev, cesto med Ložami in La-
žišami bodo prav na praznič-
ni dan predali namenu.
Večina pred leti mračnih
ulic je danes razsvetljenih.
Večji del nalog so uresničili
s sodelovanjem krajanov, ki
so večkrat prijeli tudi za
krampe in lopate. V kraju je
v zadnjih letih zraslo več no-
vih stanovanjskih blokov;
v najnovejšem, ki je bil do-
grajen lani, je tudi prostor za
novo telefonsko centralo.
Ne da bi zanikali napredek
in dosežene uspehe pa so
v Rimskih Toplicah tudi kri-
tični do neuresničenih želja
in potreb. Kraj, v katerem so
že stari Rimljani izkoriščali
moč termalnih vrelcev in je
pred vojno slovel daleč na-
okoli ("Tu so ustavljali vsi
brzi vlaki,« se spominjajo
starejši krajani), je danes tu-
ristično omrtvičen. Razen
ogleda Aškerčevine in ter-
malne vode v odprtem baze-
nu nimajo gostu pravzaprav
ničesar ponuditi. Odkar je
pogorela Stara pošta so
- ž izjemo nekaj posameznih
zasebnih sob - v kraju ostali
brez prenočišč, pičla je tudi
gostinska ponudba. Pa bi
lahko s pridom iztržili kaj od
številnih kopalcev in od
svojcev, ki prihajajo na
obisk k pacientom Vojnega
centra za medicinsko rehabi-
litacijo, ustanove, ki sicer
dobro sodelujejo s krajem.
S tako skromnimi turistič-
nimi kapacitetami ne morejo
propagirati niti tistega kar
imajo na voljo: bazena, blage
klime in neokrnjenih narav-
nih lepot, ki jih ne ogroža
industrijsko onesnaženje.
Upajo, da bodo vendarle na-
šh delovno organizacijo, ki
bi zgradila potrebne objekte
in pospešila razvoj turizma,
dejavnosti, s katero so se
Rimske Toplice včasih po
pravici ponašale.
V razvito turistično po-
nudbo pa sodi. seveda, še kaj
več od postelje in mize. Va-
njo sodi - denimo - tudi tr-
govina. Ta pa danes ne zado-
voljuje več niti potreb samih
krajanov. O prenovi trgovine
v središču kraja se pogovar-
jajo že več let, a se je Merx
vse doslej še ni lotil. Želeli
pa bi si tudi bolj na gosto
posejane manjše trgovinice,
saj premore vsa krajevna
skupnost le tri prodajalne, to
pa pomeni za marsikaterega
krajana dober zalogaj peša-
čenja do najbližjega prodaj-
nega pulta.
Tretji veliki žulj. ki boleče
tišči Rimljane, je Zdravstve-
na postaja, ki dela v nepri-
mernih prostorih, že leta pa
tudi zaman iščejo še enega
zdravnika. Sedanji mora skr-
beti kar za 4500 prebivalcev,
saj k njemu prihajajo tudi iz
dveh sosednjih krajevnih
skupnosti: Sedraža in Jur-
kloštra. Prostorsko stisko so
sicer skušali omiliti tako. da
so zobno ambulanto preselili
v drug objekt, obe pa naj bi
spet združili v novem bloku,
ki bi morali biti po načrtih
zgrajen do leta 1990. Tega le-
ta bodo predvidoma priklju-
čili tudi novo telefonsko cen-
tralo, ki bo omogočila dodat-
nih 250 priključkov.
Ko govorimo o Rimskih
Toplicah, ne moremo mimo
številnih društev, v katerih
združuje svoje interese in ak-
tivnosti veliko krajanov. Za
lep videz kraja skrbe tisti, ki
so združeni v Turističnem
društvu. Delavno je Kultur-
no prosvetno društvo Anton
Aškerc in še posebej Moški
pevski zbor, ki praznuje že
105-letnico vodi pa ga Julij
Gorič. Društvo prijateljev
mladine pripravlja vrsto za-
bavnih in poučnih akcij za
najmlajše, v telovadnem
društvu Partizan še posebej
iztopa sekcija nenavadnih
športov, planinsko društvo
med drugim skrbi tudi za po-
stojanko na Kopitniku. mar-
ljivi so še gasilci pa organiza-
cija Rdečega križa in ne na-
zadnje Društvo upoko-
jencev.
Načrtov in želja imajo
v Rimskih Toplicah še veli-
ko. Želje so navadno vedno
nekoliko večje od možnosti.
A to je le dobro, saj žene kolo
napredka. Morda ne tako hi-
tro kot bi radi. zato pa zane-
sljivo proti cilju. Le hoteti je
treba. V Rimskih Toplicah
hočejo.
V soboto bodo v Škofcah
otvorili na novo urejeni od-
sek ceste med Ložami in La-
žišami. Asfalt so položili na
več kot treh kilometrih ce-
ste, zanj pa so zbrali denar
iz samoprispevka, iz sred-
stev občinskega sisa za ce-
ste, nekaj je primaknilo še
združeno dele in krajani. Le
kratek odsek v zaselek
Škofce so v celoti financira-
li prebivalci sami. V novo
cesto, ki je stala 255 milijo-
nov dinarjev, je vloženega
tudi veliko prostovoljnega
dela.
Kje se je rodil pesnik?
V programu prireditev ob občinskem prazniku je
bilo tudi odkritje spominskega obeležja v rojstnem
kraju slavnega pesnika Antona Aškerca v Globokem
pri Rimskih Toplicah. V zadnjem hipu pa so si premi-
slili. Zakaj?
Čeprav vsi šolski učbeniki učijo, daje bil veliki sloven-
ski epik rojen v Globokem, slavisti v to trditev niso
tako trdno prepričani. Predvsem dr. Marija Borštnik,
ki je veliko svojega dela posvetila prav proučevanju
Aškerca, meni. da ni nobenih trdnih dokazov, kje seje
pesnik rodil. Kulturniki laške občine bodo zato
s postavitvijo obeležja počakali na dokončno razreši-
tev dileme o kraju Aškerčevega rojstva.
Medtem pa pesnikovo domačijo na Senožetih obiskuje
vse več ljudi. Odkar sojo pred dvema letoma obnovili
in ob magistralni cesti postavili tudi ustrezna zname-
nja. zaide nanjo vse več mimovozečih potnikov, med
njimi precej tujcev. Družina pesnikovega pranečaka.
ki sprejema obiskovalce, rada odpre vrata Aškerče-
vega domovanja ob kateremkoli času. Spomladi so
najbolj pogosti obiskovalci šolarji, ki se na Aškerče-
vini ustavljajo na svojih končnih izletih. Samo letos jih
je bilo približno tisoč.
Dvorana le za vaje
Ureditev nekaterih cestnih
odsekov, predvsem dveh mo-
stov v kr^u, pridobitev novih
telefonskih številk in šiijeiije
kulturnega doma - to so glav-
ne naloge, ki se jih bodo v bliž-
nji prihodnosti lotih v krajevni
skupnosti Marija Gradec.
Člani Kulturno umetniškega
društva Anton Tanc, ki priha-
jajo tudi iz drugih krajev laške
občine, težko čakajo na nekoli-
ko večje prostore. To društvo
je eno n^bolj delovnih v obči-
ni. Združuje folklorno, pevsko
in glasbeno skupino ter likov-
no sekcijo. Nastopa širom po
Sloveniji, gostovali so tudi že
v tujini, dvorana v Marija
Gradcu pa je tako majhna, da
se domačemu občinstvu prav-
zaprav sploh ne morejo pred-
staviti, saj veliko število nasto-
pajočih zasede skoraj ves pro-
stor. Obnove se bodo predvi-
doma lotih prihodnje leto, dvo-
rano pa bodo razširili le toliko,
da bodo lahko postavih oder.
Tega namreč sedanji prostor,
ki v glavnem služi za vaje,
nima.
Uredili so smučišče
v Zidanem mostu se lahko
pohvalijo z novo smučarsko
vlečnico in brunarico, ki služi
kot neke vrste zavetišče za
smučarje. Oboje stoji v Obrež-
ju, do pridobitve pa so prišli
z mnogo urami prostovoljnega
dela, ki so ga opravili člani
Smučarskega kluba Zidani
most in mladina, s sredstvi pa
sta priskočili na pomoč Kra-
jevna skupnost in TKS Laško.
Smučišče je bilo prej pod Ga-
šperjevo kočo, ki je pogorela,
zdaj pa so ga prestavih niže.
Smučarji so upravičeno zado-
voljni, želijo si le, da bi bila
prihodnja zima bolj radodarna
s snegom kot je bila letošnja.
Sicer pa so v tej kr^evni
skupnosti letos uredih tudi 600
metrov dolg odsek ceste za Ve-
liko Šiije.
Pa še ene pridobitve so v Zi-
danem mostu veseli: prenov-
ljene Merxove trgovine, saj je
zdaj ponudba v njej precej
boljša.
Vas je oder postala
Osrednje prizorišče prire-
ditev ob letošnjem občin-
skem prazniku bo idilična
vasica nad Rimskimi Topli-
cami - Škofce.
Škofce - to je pravzaprav
le pet domačij in vse so pri-
pravljene na široko odpreti
vrata, kadar gre za kulturo in
folkloro. Prireditev je v tem
gostoljubnem zaselku od le-
ta 1980, ko je KPD Lažiše
tukaj pripravilo pr\'i prikaz
ljudskih običajev, precej, saj
bi le težko našli bolj pristno
prizorišče za obujanje šeg in
navad naših prednikov. Pri-
zadevno društvo iz Lažiš,
kraja nad Škofcami, se že vr-
sto let ukvarja tudi z zbira-
njem blaga iz ljudske zaklad-
nice in oni so pravzaprav od-
krili Škofce kot svojevrstni
oder na prostem.
Letos so osrednji priredi-
tveni prostor pokrili. Lažiški
kulturniki in domačini iz
Škofe so vse delo opravili sa-
mi, prebivalci so tudi poklo-
nili potreben les in skrbeli za
prehrano udarnikov. Novo
pridobitev bo »krstila«
kmečka ohcet, ki bo letos na
svojevrsten način obeležila
laški praznik. Samo ohcet
bodo člani KPD Lažiše obu-
dili po zapisih kronista Dra-
gotina Ripšla, fantovščino in
dekhščino pa po pripovedo-
vanjih najstarejših krajanov.
Da bo vse kar najbolj prist-
no, bodo gostje - ki bodo
pravzaprav prevzeli vlogo
svatov - postreženi z doma-
čimi dobrotami. Te se bodo
kuhale, pekle in cvrle v škof-
skih domačijah, kot že veli-
kokrat doslej ob podobnih
prireditvah.
Turistične ponudbe ni, društvo pa je nemočno
Turistično društvo je eno
najbolj delavnih društev
v Rimskih Toplicah. Šteje
180 članov, sledovi njihovih
prizadevanj pa so vidni
povsod, saj so v zadnjih le-
tih uredili zelenice in nasa-
de v kraju, z različnimi ak-
cijami pa vzpodbujajo vse
krajane, da skrbijo za lep
videz svojih oken, balkonov
in vrtov.
Z denarjem pomagajo pri
nakupu okrasnih rastlin, or-
ganizirajo očiščevalne akci-
je, namestili so posode za od-
padke, prispevah k ureditvi
razsvetljave... Pripravljajo
pa tudi predavanja, poučne
izlete, obiske razstav.
Prihodnost društva je
- vsaj kar se marljivih članov
tiče - najbrž zagotovljena,
saj na osnovni šoli v Rim-
skih Toplicah uspešno dela
turističi krožek, s katerim
društvo dobro sodeluje.
Ena najpomembnejših na-
log rimskega Turističnega
društva je skrb za odprti ba-
zen v Rimskih Toplicah.Ta
vloga, kijih postavlja v pose-
ben položaj med podobnimi
društvi, je po eni strani do-
brodošla, saj zagotavlja tudi
denar, po drugi strani pa za
amatersko društvo zelo zah-
tevna. Med kopalno sezono
upravlja bazen, ki ga vsako
poletje obišče od 25 do 35
tisoč kopalcev, deset pogod-
benih delavcev. Zelo dobro
sodelujejo z Vojnim centrom
za medicinsko rehabilitacijo,
ki ima v lasti termalne vrel-
ce, tako da so v zadnjem ča-
su odpravili vse težave okrog
vode, ki priteka v bazen. Ta
je zdaj popolnoma neopo-
rečna.
Člani Turističnega društva
si seveda želijo, da bi turi-
zem v Rimskih Toplicah bolj
živel, a so sami pri vzpodbu-
janju tega nemočni, ko pa
v kraju ni skoraj nobene turi-
stiče ponudbe. Zato razmi-
šljajo tudi o tem, da bi bazen
ponudili v upravlanje delov-
ni organizaciji, ki bi bila pri-
pravljena zagotoviti tudi go-
stinske in nočitvene objekte.
Dinar na dinar - nove
učilnice
Prizidek k osnovni šoli Antona Ašker-
ca v Rimskih Toplicah naj bi bil do sep-
tembra nared, da sprejme učence. Vse je
odvisno od denarja, ki ga zmanjkuje, kaj-
ti stroški so se v času gradnje vrtoglavo
povečevali in daleč presegli predračun.
Čeprav so Ingradovi delavci z deli zelo
hiteli, inflacije niso mogli dohitevati.
V glavnem pa je prizidek vendarle kon-
čan, manjka še nekaj napeljav. Nabavili
so tudi že najnujnejšo opremo, za kaj več
zaenkrat ni denarja.
Objekt, ki ga gradijo iz sredstev občin-
skega samoprispevka, bo namenjen za
pouk razredne stopnje. V njem bo osnov-
na šola Antona Aškerca pridobila manjši,
večnamenski prostor in štiri nove učilni-
ce. kar jim bo omogočilo enoizmenski
pouk.
V drugi fazi naj bi zgradili še prizidek
z učilnicami za kabinetni pouk, s tem pa
bi šola pridobila dobre pogoje za delo, na
kar so v laški občini imeli v mislih takrat,
ko so se izrekli za samoprispevek. Upajo
le, da zbrana sredstva ne bodo prepičla,
da bi načrte tudi uresničili.
Radeče danes...
Takšen je danes osrednji del Radeč. Že prihodnje leto bo
začel spreminjati svojo podobo. Ta kraj bo moral svoj seda-
nj: izgled žrtvovati hidroelektrarni v Vrhovem. Sopoto, ki
teče skozi središče Radeč, bodo morali urediti tako. da bo
prilagojena potrebam zajezitve Save. Gladina Sopote se bo
s tem dvignila skoraj do roba sedanjega korita, zato bodo
morali strugo dodatno zavarovali s posebnimi zidovi, da bi
preprečili morebitne poplave. V zvezi s tem bodo morali
opravili tudi vrsto drugih del v središču kraja. Porušili bodo
nekatere stavbe, zgradili nove, posebne mostove... Predvi-
dena pa je tudi nova dovozna cesta v kraj. Ta bo speljana ob
Savi. Načrtovanje prostorske ureditve kraja je prevzela pro-
jektantska organizacija IBT Trbovlje, Projektni biro Ljub-
ljana, ki je že predložil prve rešitve.
Večina Radečanov si danes le težko predstavlja bodočo
podobo svojega kraja, ki bo prepolovljen z betonskimi
zidovi. Le enoje gotovo: že čez dve leti bodo Radeče povsem
drugačne kot danes.
NAŠE DELO
gospodarji v siaiiili časih
v zadnjem letu
Mjam niso naltlo-
[j občini je prav
Investicijska de-
^ahna. V letošnjo
apisali, da bodo
gospodarskih
ali pa predvsem
tovljen takojšen
ivilnimi naložba-
pa jih še uresni-
jodarstvo v tem
tri: v Pivovarni,
pekorativninem
0\ energije
jdki Laščani niso
I pivovarne, ko je
itvi svojih novih
rla svoja vrata,
so prišli tudi iz
cev Slovenije, da
lajvečjo varilnico
iz zmogljivostjo
ctolitrov piva na
uresničih v sode-
tiskim Smeltom,
)iva pa so v novi
etos marca. S to
livovarni dosegli
djnih ciljev-po-
sti do omenjene
omembni pa so
rihranki, saj naj-
jlogija privarču-
prej potrebne
pri sedanji pro-
0 1000 ton ma-
fona pridobitev
pa je nova, so-
Z njo so nado-
• izrabljeno pol-
ieč kot dvakrat
^t. Zdaj lahko
i70 tisoč stekle-
pija je izdelana
1 polnjenje raz-
Ic in z nje priha-
irog Club v lič-
lenicah. Ne na-
ipolnilnica tudi
e ves postopek
fetiziran.
ama so v Pivo-
Jprav že uresni-
eročne načrte,
jajo, da bodo
tne kapacitete,
z uresničeva-
dročju varova-
lenarja pa bodo
iali za ureditev
ektov v kraju,
tem ustvarjajo
Jvljenje irr delo
pa tudi sebe
stroji gredo v polcoj
Dekorativna, tozd Predilnica
Laško se je v tem srednjeročnem
obdobju lotila obnove svojega
starega obrata, v katerem so stroji
po osemnajstih letih že povsem
izrabljeni.
Prvi del investicije so že uresni-
čili s pomočjo takoimenovane le-
asing pogodbe. Na ta način so pri-
dobili pet novih strojev za pripra-
vo preje. V drugi fazi naj bi naba-
vili še predilni in previjalni avto-
mat, Računajo, da bi drugi del na-
črta lahko uresničili z mednarod-
nim (italijanskim) posojilom pri-
hodnje leto.
Vsi novi stroji so uvoženi iz Ita-
lije. Prvi del naložbe je vreden
1 milijardo 170 tisoč hr, drugi pa
1 milijardo 700 tisoč lir.
V Predilnici bi si, seveda, želeli
zgraditi tudi nove proizvodne
obrate, ki bi izboljšali pogoje za
delo, a čeprav so po stopnji aku-
mulativnosti prvi med predilnica-
mi v Jugoslaviji, so takšni načrti
zaenkrat le želje. Že novi stroji pa
bodo seveda precej olajšah delo
in omogočili tudi večjo kakovost
in mnogo večjo proizvodnjo: 65
ton na mesec namesto sedanjih
15. S prodajo ne bodo imeli težav,
saj uspejo s sedanjo zmogljivostjo
pokriti le četrtino potreb Dekora-
tivne, katere tozd so.
Delal je 23 let
Z rekonstrukcijo papirnega
stroja 3 naj bi v Papirnici Radeče
kar za dvakrat povečali zmoglji-
vosti tega stroja. Izboljšali bodo,
seveda, tudi kakovost izdelkov,
rekonstrukcija pa bo omogočila
tudi porabo nekaterih cenejših
surovin.
Stroj je brez večjih popravil de-
lal kar triindvajset let. Njegova
zmogljivost je 5 tisoč ton, dejan-
sko pa so na njem proizvedli tudi
9 tisoč ton. Z rekonstrukcijo naj
bi zmogljivost povečali na 15 do
16 tisoč ton. Ta naložba in nakup
sodobnega previjalnega stroja naj
bi tudi odpravila ozka grla v pro-
izvodnji premaznih papirjev in
kartonov.
V posodabljanje proizvodnje
sodi tudi uvajanje računalniške
tehnologije. Ta je v nekaterih de-
lih proizvodnje že pokazala dobre
rezultate, računalnike pa uvajajo
tudi v poslovni sistem.
Razvoj proizvodnje v radeški
Papirnici teče predvsem v smeri
povečevanja kakovosti, ne količi-
ne izdelkov. V papirnici bodo
zmanjševali proizvodnjo brezles-
nega papirja, povečevah pa proiz-
vodnjo premaznih in specialnih
papirjev in kartonov.
Ni nepomembno
Za delavce Papirnice Radeče
je podoba tovarniškega dvorišča
najbrž vsakdanja, obiskovalca
pa prijetno zbode v oči: sive, sa-
lonitne stene skladišča prerašča-
jo cvetoče vrtnice in zelenje. Go-
tovo je prijetno prihajati na delo
v lepo urejeno okolje, za kar pa
marsikje še nimajo posluha. Ma-
lenkost, bi rekel kdo, ki pa ni
nepomembna.
Ne ie itruli, tudi igre
Ob letu naj bi Dam Dušana Paženela odprl vrata
Leta suhih krav do kultu-
re nikoli niso bila kaj pose-
bej prijazna, do gradnje
takšnih in drugačnih kul-
turnih hramov pa še prav
posebej ne. Toda v Laškem
so menili, da tudi v teh ča-
sih zmorejo in morajo ures-
ničiti prenovo svojega kul-
turnega doma, pravzaprav
edinega odra v občinskem
središču.
Dolga leta je Dom Dušana
Poženela potrpežljivo čakal,
da bodo gradbinci zagrizli
v njegovo ostarelo zidovje.
Toda vedno se je našlo kaj,
kar je bilo treba bolj nujno
postoriti, popraviti, zgraditi.
Navsezadnje je prišla vrsta
tudi na že povsem dotrajani
dom, ki v svojih prostorih že
dolgo ni zmogel zagotavljati
takšne kulturne ponudbe,
kakršno so si v Laškem žele-
li in jo potrebovali. Delovni
ljudje so se odločili, da je
prenova njihovega kulturne-
ga hrama nujna. Sredstva
- po predračunu bi jih potre-
bovali 1,27 milijarde dinar-
jev - naj bi prispevale delov-
ne organizacije, ki so podpi-
sale samoupravni sporazum,
manjši del pa naj bi pritekel
tudi iz samoprispevka.
Danes je Dom Dušana Po-
ženela podoba velikega
gradbišča. Stroji in roke de-
lavcev Gradisa naj bi v do-
"z_
brem poldrugem letu dom
preuredile v sodoben objekt
- ne prerazkošen in ne pre-
skromen - takšen pač, ki bo
omogočal razvoj kulturne
dejavnosti v kraju, nemote-
no delo društev pa tudi na-
stope najuglednejših profe-
sionalnih kulturnih ustanov.
Oder v dvorani, ki bo spreje-
la 300 ljudi, bo prilagojen
vsem zahtevam sodobnega
gledališča, v zgradbi pa bodo
našle s\^oje prostore tudi kul-
turne skupine, ki so zdaj
v Laškem praktično brez
prave strehe.
Če bo šlo vse po načrtih bo
otvoritev ob prazniku čez le-
to dni.
Voda in telefoni
v krajevni skupnosti Sedraž
im^o še nekaj nerešenih vpra-
šanj okrog oskrbe z vodo. Naj-
bolj pereč problem je voda
v Trnovem in Trnovem hribu.
Up^o, da ga bodo dokončno
rešili takrat, ko bodo v občini
začeli urejati centralni vodo-
vod Laško-Brezno.
V minulem letu so z izgrad-
njo novega vodovoda delno
urediU oskrbo z vodo v naselju
Brezno, prav zdaj pa za to na-
selje gradijo 30 kubičnih me-
trov velik vodni zbiralnik.
V	minulem letu so v tem nase-
lju uredih tudi del kanalizacije
in poldrugi kilometer ceste.
V	vseh akcijah so sodelovali
krajani, ki so prispevali veliko
število ur prostovoljnega dela.
Kot v večini ostalih krajev-
nih skupnosti v zgornjem delu
občine, se tudi v Sedražu pri-
pravljajo na pridobivanje no-
vih telefonskih priključkov.
Skrajšali so
malcadam
v Rečici so bogatejši za do-
ber poltretji kilometer asfalta.
Uredili so 2270 metrov dolg
odcep ceste Rečica-Slivno,
350 metrov ceste proti Mulenci
in 150 metrov ceste ob pokopa-
lišču v Zgornji Rečici, za kar so
namenili ves letošnji krajevni
samoprispevek, sredstva pa so
prispevale tudi delovne orga-
nizacije v kraju, občinski sis za
ceste in kr^ani.
Rečičani so opravili tudi
mnogo prostovoljnih ur, tako
da so kar n^bolj zmanjšali
stroške urejanja. Odziv je bil
zelo dober, saj seje na deloviš-
ču zbralo po petdeset in več
kr^anov.
Z udarniškim delom so pred
tem uredili tudi kanalizacijo
v kr^u, zdaj pa se pripravljajo
na še eno pomembno nalogo
tega srednjeročnega obdobja:
šiijenje telefonskega omrežja.
Prostori za mladince
v krajevni skupnosti Svibno
so v zadnjem letu pridobili 82
novih telefonskih priključkov,
uredili pa so tudi štiri kilome-
tre ceste od Jagnjenice do
Svibnega. Vrednost teh dveh
naložb je bila 300 milijonov di-
narjev. Krajevne ceste im^o
sploh prednost v letošnjih na-
črtih. Med drugim n^ bi jo
speljah tudi do Martinčičeve
domačije, ki še do jeseni sploh
ni imela cestne povezave.
Načrtujejo tudi širitev mrh-
ške vežice v kraju in priprav-
ljajo dokumentacijo za obnovo
nekdanje drvarnice pri šoli, ki
naj bi jo preuredili v večna-
menski prostor. V njem bo
svoje prostore dobila tudi mla-
dina.
Radi bi novo zgradbo
v Jagnjenici si želijo priti do
objekta, ki bi služil različnim
potrebam. Za zdaj se kulturno
in družabno življenje pa tudi
delo krajevne samouprave od-
vija v nekdanjem šolskem po-
slopju, ki pa je dotrajano. Kra-
jani bi radi postavili novo
zgradbo, v kateri bi pridobili
nekaj stanovanj. Načrti bodo
pokazali, ali so take želje ures-
ničljive, ali pa se bodo morali
zadovoljiti z adaptacijo seda-
njih prostorov.
Sicer pa v tej krajevni skup-
nosti pravkar končujejo rekon-
strukcijo kilometer dolge ceste
Jagnjenica-Jakna. Hkrati so
uredili še nekaj odcepov in vo-
dotoke. V zadnjem letu pa so
tudi dokončno uredili vpraša-
nje telefonov v kraju.
Devet novih
stanovanj
Pred letom dni so v Jurklo-
štru pričeli z gradnjo novega
stanovanjskega objekta. Potre-
ba po njem se je pokazala že
prej, vendar sojo lahko uresni-
čili šele takrat, ko seje nabralo
dovolj sredstev na solidarnost-
nem skladu stanovanjske
skupnosti, iz katerega se krije-
jo vsi stroški. Vrednost objek-
ta, ki ga gradi Ingrad Celje, bo
znašala okrog 500 milijonov di-
naijev.
V Jurkloštru so vsa stanova-
nja že tudi razdehli. Kot so
nam povedali na Samoupravni
stanovanjski skupnosti občine
Laško bodo z deh zaključih ko-
nec meseca julija, ko naj bi bila
stanovanja tudi vseljiva.
V. M,
Življenje
z elelctrarno
Utrip Vrhovega je v zadnjem
letu tesno povezan z izgradnjo
hidroelektrarne. Krajani so
najbolj prizadeti zaradi goste-
ga prometa težkih tovornjakov
skozi kraj. Ker zaenkrat ni no-
bene možnosti, da bi zgradili
obvoznico ob Savi, bodo pro-
blem omilih z ureditvijo ploč-
nikov v kraju. Načrtujejo tudi
melioracije v Vrhovem, Loki
in Praprotnem ter v zaselku
Gorelce. Med pomembnejšimi
nalogami so še ureditev ceste
do Vrhovške gore in rešitev
oskrbe z vodo v Vrhovem. Že-
lijo pa si zgraditi tudi mrliško
vežico.
Gradnja hidroelektrarne pa
je za kraj tudi dobrodošla, saj
n^ bi prišli do nove trgovine.
Postopoma do
asfalta
Posodobitev lokalne ceste
Laško-Šentjur, ki je v pristoj-
nosti Krajevne skupnosti
Breze, traja že pet let. Krajani
upajo, da jim bo do konca tega
srednjeročnega obdobja uspe-
lo urediti povezavo med La-
škim in Šentjuijem.
Ker dotok sredstev iz krajev-
nega samoprispevka ni tolik-
šen, da bi lahko naenkrat nare-
dili večji zalogaj, jim vsako le-
to uspe osemkilometerski ne-
asfaltirani odsek skrajšati za
poldrugi kilometer. Doslej so
posodobili že več kot pet kilo-
metrov ceste. Ko bodo končali
ta dela, bodo več pozornosti
namenili krajevnim cestam, ki
so prav tako potrebne obnove.
VM
Hitreje v iVIišji dol
Tudi kr^anom Vrha nad La-
škim predstavljajo glavni pro-
blem ceste. Že več let si priza-
devno rekonstruirati cesto
Vrh-Mišji dol, a nalogo so lah-
ko izpeljali šele letos. Uredih
so več kot dva kilometra ceste,
od tega tudi odcep, ki teče po
novi trasi. Kljub temu, da so
z lastnim delom uspeh zmanj-
šati predračunsko vrednost
s 400 na 100 milijonov dinar-
jev, bodo z rekonstrukcijo lah-
ko nadaljevali šele prihodnje
leto, ko naj bi bila cesta, ki po-
vezuje Laško preko Vrha
z Jurkloštrom v celoti urejena.
Na Vrhu ta čas urejajo tudi
pokopališki zid okoli cerkve,
ki se je zaradi starosti pričel
rušiti. Več kot štirideset me-
trov zidu so morali zgraditi na
novo.
VM
! Ob prazniku
5
Sem fantov v fantovsko
^anje na prostem v Škcff-
Toplicami
Moškega pevskega
'vodstvom Mihe Jelenca
Ih
®vitev mlaja, kresovanje
j dekliščino" na prostem
liniskimi Toplicami
^J^ostna seja zborov SO
•^osnovne šole Anton
Toplicah s kulturnim
^'tev ceste v Škofcah in
.Para iz Lažiš
cka ohcet na prostem
KUD Anton Tanc
Lažiše, KUD Reči-
zbor Anton Aškerc
Godba na pihala
Dneva rudarjev pri
v Hudi jami v Rečici
''^va Dneva borca na
Ejggra .>Micki je treba
^^ Lažiše na prostem
g? ® plesom ob bazenu
Jadrnice iz Tim-a
Ko je bila konec šestdese-
tih let na tehtnici nadaljnja
usoda laškega rudnika, so
v kraju začeli razmišljati
o tovarni, ki bi zaposlila vi-
ške delovne sile. Tako so 3.
julija 1973 v Rečici odprli
prvo proizvodno halo To-
vayie izolacijskega materi-
ala - TIM Laško.
V petnajstih letih se je ko-
lektiv razvil v veliko delovno
organizacijo, ki danes zdru-
žuje šest temeljnih organiza-
cij v Rečici, Rimskih Toph-
cah in Mionici. Njihov proiz-
vodni program se je neneh-
no širil in obsega izdelavo
najrazličnejših stiropornih
elementov in embalaže, bitu-
menskih trakov, stolpov za
hlajenje tehnoloških voda in
otroških posteljic, izdelova-
nje fasad, izolacijo industrij-
skih hladilnic, montažo izo-
lacij. Takšen razvoj je nare-
kovalo nenehno prilagajanje
proizvodnje potrebam trži-
šča, v zadnjem času pa po-
staja ta bitka še bolj zagrize-
na. V TIM-u se zavedajo, da
bo v novih pogojih gospo-
darjenja prodaja njihovih iz-
delkov težja, saj je večji del
njihovega proizvodnega pro-
grama vezan na naložbe, teh
pa je v zadnjem času vse
manj. Zato bodo skušali op-
timalno organizirati proiz-
vodnjo, da bodo čimbolj zni-
žali stroške in s tem dosegli
za trg sprejemljive cene.
uvajajo pa tudi nove progra-
me. Tako so že začeli s proiz-
vodnjo vodnih plovil, tako-
imenovanih 5cooterjev, z be-
gunskim Elanom pa se dogo-
varjajo o proizvodnji jadrnic.
Petnajstletnico tovarne
bodo v TIM-u obeležili de-
lovno. Na slavnostni seji de-
lavskega sveta, ki bo v petek,
1. julija, pa bodo podelili tu-
di plakete in priznanja. Pla-
kete »Srečko Šentjurc«, ki
jih podeljujejo vsakih pet let,
bodo prejeli: Marija Ojster-
šek, Alojzija Jošt, Bogoljub
Kostič, Milan Ignjatovič,
Marjan Zavšek, Veronika
Deželak, Stanislav Šanca,
Milan Kenda, Milan Gorišek,
Jože Hrastnik, Herman Ze-
me, Jože Tušek, MPZ Tim
Laško, DO Gorenje commer-
ce Titovo Velenje in DO Ku-
rivoprodaja Ljubljana.
NAŠE DELO
30. JUNIJ
Nagelj ne ho ovenel
čez dva tedna se začenja 24. Pivo In
cvetje
tretji julijski teden bo
v Laškem spet v znamenju
tradicionalne prireditve Pi-
vo in Cvetje. Letošnja bo že
štiriindvajseta, torej gre za
eno najstarejših tovrstnih
prireditev pri nas, ki je že
pred desetletjem, dvema,
ko še ni bilo vse splošnega
razcveta obujanja ljudskih
običajev na slovenskem, br-
skala za folklornimi biseri
in jih delila obiskovalcem:
kmečka ohcet, povorka, raz-
stave.,.
Pivo in cvetje je seveda tu-
di vesehca, a vendar mnogo
več kot to. Ni čudno, da vsa-
ko Ičto privabi obiskovalce
iz vseh koncev Slovenije. La-
ni jih je bilo več kot sto tisoč,
letos bo številka najbrž še
višja. Tako vsaj upajo orga-
nizatorji, ki so tudi tokrat na-
peli vse moči, da bi pripravili
kar najbolj pester program
prireditev od kulturnih in
športnih do zabavnih, za vsa-
ko željo in vsak okus.
Le najbolj vzdržljivi bodo
lahko ujeli vse, kar se bo
v tednu dni zvrstilo na prizo-
riščih 24. Piva in cvetja. Dva-
krat po ducat prireditev po-
nujajo organizatorji, to pa ni
mačji kašelj. Razstave, kon-
certi, zabavne prireditve
z najbolj znanimi estradnimi
umetniki, folklorni nasto-
pi... vse tja do vrhunca
v najdaljši laški noči: zname-
nitega ognjemeta ter prave
kmečke ohceti in velike pa-
rade naslednjega dne.
In če bo prvo mesto med
pijačami v tem tednu pripa-
dalo Laškemu pivu po 1350
dinarjev za polliterski vrček,
bo med cvetjem letos najbolj
čislan nagelj, turistični na-
gelj, ki sta ga Turističo dru-
štvo Laško ter Pivovarna La-
ško za organizacijo priredi-
tve prejela lani, letos pa ho-
četa potrditi, da sta ga res
zaslužila. Ker ju v teh priza-
devanjih podpira pravzaprav
sleherni krajan, bo Pivo in
cvetje gotovo tudi letos
upravičilo svoje dobro ime.
Program prireditev Pivo in cvetje
Sobota, 16. julij
Ob 18.00 Razstava Laško skozi
čas v Laškem dvorcu
Ob 21.00 Koncert skupine SE-
DEM MLADIH na Aškerče-
vem trgu
Nedelja, 17. julij
Ob 14.00 VELIKA TOMBOLA,
ki jo prirejajo laški šoferji in
avtomehaniki na Aškerčevem
trgu
Ob 20.00 Koncert SLOVEN-
SKEGA TROBILNEGA
KVINTETA v župnijski cerkvi
v Laškem
Torek, 19. julij
Ob 17.00 Srečanje košarkarjev
OLIMPIJE in ZLATOROGA
na Igrišču pri Osnovni šoli Pri-
moža Trubarja
Ob 19.00 Folklorni večer SLO-
VENSKA DEŽELA V PESMI
IN PLESU v Zdravilišču
Laško
Ob 21.00 Ples s SLOVENSKI-
MI MUZIKANTI in EDVI-
NOM FLISERJEM na Ašker-
čevem trgu
Sreda. 20. julij
Ob 21.00 Večer z AGROPO-
POM na Aškerčevem trgu
Četrtek, 21. julij
Ob 20.00 Prireditev MODA
- PIVO - CVETJE na Aškerče-
vem trgu. Modno revijo prire-
jajo SOZD Merx z DO Tkani-
na. TOZD Maloprodaja. Po-
trošnik. TOZD Prodaja Laško,
Moda CELJE. Teko Celje. Kot
gostje sodelujejo MOPED
SHOW ter VIKEND in HELE-
NA BLAGNE
Petek, 22. julij
Ob 17.00 SIMFONIJA CVET-
JA v preddveiju OŠ Primoža
Trubarja
Ob 18.00 Začetek razstav PTI-
CE PEVKE in GOBE NAŠIH
HOST v šoli Dušana Poženela
KRUH IN POTICA NA SLO-
VENSKEM - pedstavljaio že-
ne zadružnice v pritličju hiše
št. 6 na Valvazoijevem trgu.
ROČNA DELA INVALIDOV
v Domu upokojencev
Ob. 19.00 IZVIRNE ŠEGE IN
VIŽE na Aškerčevem trgu. Na-
stopata KUD 'Oljka'' iz Smart-
na in KUD Karol Pahor iz Pi-
rana
OB 21.00 VSI SMO ZA PLES
- ples z NOVIMI FOSILI na
Aškerčevem trgu
Sobota, 23. julij
Ob 19.00 JUGOSLAVIJA
PLEŠE, POJE IN IGRA na
Aškerčevem trgu. Nastopa
mednarodno priznana skupina
Prva petoletka iz pobratenega
Trstenika
Ob 21.00 Najbolj bučna noč
OD PRVE CVETKE DO ZAD-
NJE KAPLJE. Z mrakom KA-
NONADA, z nočjo vehčasten
OGNJEMET na gradu in OG-
NJENI SLAP z mostu. Gostje:
PUDEK Gruntovčan in JAKA
Šraufciger s svojimi godci ter
MIŠO KOVAČ.
Nedelja, 24. julij[
Ob 10.00 KMEČKA OHCET
s prihodom po nevesto, šran-
ganjem in svatovsko pojedino
Ob 16.00 VELIKA PARADA
PIVO-CVETJE
Ob 18.00 PROMENADNI
KONCERT - sodelujejo godbe
na pihala: EISENBAHNER-
MUSIK Graz, KAPELE, ZI-
DANI MOST in LAŠKO
Ostala bosta doma
Pri Lipovškovih v Laži-
šah so na trnih. Nič čudne-
ga, ko pa se pripravljajo na
vesel dogodek: starejša od
obeh hčera, Dora se moži.
Ohcet pa ne bo kar tako; Do-
ra Lipovšek in Darko Fajdi-
ga iz Hrastnika se bosta
vzela tako, kot so se ženili
naši babice in dedje. Prava
kmečka ohcet torej, ki bo"
osrednja folklorna priredi-
tev letošnjega občinskega
praznika.
Dora in Darko sta se spoz-
nala pred tremi leti na neki
zabavi. Takoj sta si bila všeč
in kmalu je iz znanstva zrasla
ljubezen. Letos sta na tihem
že razmišljala o poroki, ko pa
so v Lažišah začeli iskati par
za kmečko ohcet, sta se do-
končno odločila. Mladi par
ima srečo: s stanovanjem ne
bosta imela težav, saj imajo
Dorini starši v Rimskih To-
plicah staro, prazno hišo.
Vendar že načrtujeta, da si
bosta kasneje novi dom zgra-
dila v Lažišah. Darko, ki ima
še tri brate in sestre, sicer
živi v bloku, a oba imata rada
zemljo in že zdaj veliko po-
magata pri delu na kmetiji.
Tam preživita večino skup-
nih uric, le včasih gresta ple-
sat ali v kino. kot vsi mladi
zaljubljenci.
In kaj si želita v zakonu?
»Sreče in zdravja, za drugo
bova že poskrbela,« rečeta
veselo.
Koliko otrok pa bo pri
hiši?
»Vsaj dva že morata biti,«
pravi Dora, Darko pa ji lju-
beče prikima.
Anton Tanc -
pozabljeni predniii
Leto 1987 stoletnica roj-
stva in 60-letnica smrti - bi
malone šla nezaznavno mi-
mo Laškega, rodnega kraja
pesnika, pisatelja, publicista
Antona Tanca-Culkovskega.
Izjemo, da se to ni zgodilo, je
treba pripisati matični knjiž-
nici v Laškem, kije pripravi-
la večer Antona Tanca. kate-
rega človeško in umetniško
podobo so osvetlili profeso-
rica Alenka Glazarjeva in
članice literarnega krožka
pri matični knjižnici. Obisk
je bil skromen, kot je skrom-
no vedenje o tem literarnem
ustvarjalcu iz Modriča piri
Laškem iz družme zidarja in
dninarice. Če že malokdo ve,
da se je prebijal iz družbene-
ga dna kot pastir, hlapec, ru-
dar, natakar, hotelski in ko-
morni sluga, da je bil prepri-
čan socialist, očividec okto-
brske revolucije v Rusiji, bi
bilo vredno kaj več vedeti
o njegovi pesniški in pisa-
teljski ustvarjalnosti. Tudi ta
je vse premalo znana, čerav-
no je ni tako malo. Profesori-
ca Alenka Glazarjeva zatrju-
je, da je v rokopisni zbirki
mariborske študijske knjiž-
nice za debeli meter njego-
vih rokopisov. Veliko je v ie-
tih med vojnama bilo objav-
ljenega v časnikih in revijah,
doma in pri ameriških Slo-
vencih. Njegova pesniška
zbirka GLASOVI IZ T^i
(1929) ni zagledala svetit
dneva, čeprav že tiskana.;
radi revolucionarne vscbi
je bila zaplenjena in Tanc
potem dolga leta plačo)
stroške tiskarne s pisanj^
člankov, prevajanjem za r
ne revije.
Alenka Glazarjeva. ki
zbrala in uredila Tančevo li
rarno zapuščino in ki je prip
vila izbor nj'egovih pesmi ~
dala jih bo založba Komun
- postavlja Antona Tanca vj
socialne lirike na slovensk*
med obema vojnama, daje
ob bok Kosovelu.
Če bi bil napisal avtobiogn
ski roman, bi težko verjeli,
je mogoča takšna človeš
usoda, ki se začenja z nezak(
skim rojstvom in konča s j
grebom v nek tuj grob. da
ga vmes spremljale same k
vice.
Sicer pa bi tudi takšno iz{
ved moral kdo dopolniti. Tu
po zmagi revolucije Anti
Tanc ni dočakal zadoščer;
četudi ga mnogi imenujejo
terata-proletarca. kot Ton*
Čufarja. Umrl je v pomanjfe
nju. pozabljen, prezrt in odp
san - v osvobojeni, delavk
domovini. Vse kar je imel. j
bile knjige. Veliko knjig |
imel in jih daroval (ne prodj
mariborski študijski knjižnic
J.l
Grad, Iti se ga ne bi
branil noben graščak
Tabor bo nared do konca poletja
Gradovi, dvorci in graščine na Slo-
venskem so od časov, ko so se iz njih
izselili njihovi prvotni prebivalci,
doživljali kaj različno usodo. Med
mnogimi, ki so bili dolga stoletja pre-
puščeni na milost in nemilost zobu
časa je bil tudi grad Tabor nad La-
škim.
Dandanašnji pa je njegova podoba
povsem drugačna. Vse kaže, daje grad
- v slogu vseslovenske turistične akci-
je - našel dobrega gospodarja. Pivo-
varna Laško je iz grajskih razvalin nad
mestom sklenila urediti reprezentan-
čen gostinski objekt. Prvi se je te zah-
tevne naloge že pred leti lotil zasebnik,
a seje nato umaknil in za delo je popri-
jela delovna organizacija, ki nasploh
veliko prispeva tudi k razvoju turizma
v kraju.
Obnovljeni grad bo kar najbolj po-
doben svojemu prvotnemu izgledu.
Nad načrti namreč skrbno bdi celjski
Zavod za spomeniško varstvo. Ne sa-
mo grajski zidovi, tudi hortikulturna
ureditev naj bi bila takšna, kot je bila
pred stoletji. Gradbena dela, ki jih je
opravil Gradiš, so pravzaprav pri kon-
cu, v naslednjih tednih bodo oba graj-
ska stolpa in dvorišče še opremili. Naj-
kasneje v septembru naj bi Tabor
sprejel prve goste in - prve mladopo-
ročence. Posebna mikavnost obnov-
ljenega gradu bo namreč poročna dvi
ranica v manjšem, okroglem stolpi
Reprezentančni ne bodo le prostd
-	restavracija s 70 sedeži, dvorišj
s 150 sedeži, posebna soba in vinotek
-	prvovrstni bosta tudi ponudba in p
strežba. Osebje se bo poleti še poseh
usposabljalo v Opatiji, enem od jug(
slovanskih turističnih biserov, v op
tijskem Zavodu za napredek gospi
dinjstva pa bodo izdelali tudi posebr
kulinarično ponudbo za grad Tabor. I
še eno poslastico bodo ponujali: p
sebno, grajsko pivo iz laške pivovarn
seveda.
Prenovljena
lepotica
Nad starim jedrom Laške-
ga se značilno dviguje ro-
manski zvonik enega najlep-
ših kulturnih spomenikov
na Slovenskem. Matinova
cerkev je med strokovnjaki
cenjena zaradi svoje bogate
arhitekturne zgodovine:
v osnovi je romanska, v goti-
ki in baroku je bila dozidana,
delno pa so jo predelali tudi
v prejšnjem in tem stoletju.
Njena gradnja je tako tipič-
na, daje dala celo ime skupi-
ni romanskih cerkva - sku-
pina laških cerkva. V notra-
njosti impresionira obisko-
valca bogata baročna opre-
ma. Cerkev, ki jo z zanima-
njem obiskujejo , ljubitelji
umetnosti, je letos dobila no-
vo zunanjo podobo, tako da
bo še privlačnejša za goste in
turiste v Laškem.
Nagrade inovatorjem
Raziskovalna skupnost občine Laško že od leta 1980
organizira akcijo, s katero skuša vzodbujati razisko-
valno in inovatorsko dejavnost v občini. Vsako leto ob
občinskem prazniku podelijo tudi nagrade Inovator
- raziskovalec za najuspešnejše dosežke na tem
področju v preteklem letu. Nagrajenci prejmejo pla-
keto in denarno nagrado, vsaj majhno vzpodbudo za
njihovo največkrat premalo ovrednoteno ali celo pre-
zrto znanje in delo. Nekaj pa se vendarle tudi tu pre-
mika od besed k dejanjem - letos so namreč na raz-
iskovalni skupnosti dobili precej več prijav kot prejš-
nja leta.
Nagrado Inovator - raziskovalec bodo na sobotni
osrednji slovesnosti prejeh: Cveto Privšek iz Elkova,
Robert Seme iz TIM ter skupini Miljenko Mudrovčič,
Oto Srebot, Dušan Obradovič, Franc Rauter in Drago
Matešič ter Franc Požaršek, Darko Teraž, Janez Pinter
in Pavle Beslič iz TIM, Darko Rešeta in Alojz Novak
ter Slavko Volf, Franc Krajnc in Maks Skoda iz
Tovarne papirja Radeče. Jože Sotlar in Štefan Čujko
ter Jakob Podpečan iz Sopote, posebno priznanje pa
prejme služba vzdrževanja iz Pivovarne Laško za
vgradnjo zahtevne tuje opreme v novi varilnici.
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
IViarina Č. iz Iršičeve
sije v soboto nakupi-
Slogo piva m vina za
^ poletne dni. Marina
pustila steklenice na
IniUu v kleti stanovanj-
L bloka in za hip skoči-
r^tanovanje. Ko pa seje
hg jo je čakalo presene-
L1 steklenice so izgini-
jarnesto osvežilne pija-
je postalo samo še bolj
•e prišli so miličniki in
o pobrskali po bloku
kmalu ugotovili, da je
^ejna tudi soseda Vida
tlarina je dobila nazaj
0	zalogo pijače, Vidr pa
30 morala zagovarjati
|j sodnikom.
Iv nedeljo je Zoran K.
■ubarjeve ulice prosil za
^dovanje miličnike,
naj bi nekdo napadel
pvo ženo. Ta nekdo naj
ila pravzaprav Zorano-
rijateljica. Miličniki so
reli čas in raziskali za-
!; kmalu se je izkazalo,
> šlo pravzaprav za laž-
rijavo. Žena je prijavila
ivo prijateljico zaradi
)Sumnosti, sicer pa
h ni šlo za napad. Kot
niličniki ne bi imeli
lega dela...
Anton K. iz Ribaijeve
1	je v slabem spominu
ukaterega natakaija in
gosta v celjskih gostil-
Tokrat se je grdo ob-
: v bifeju Dalmacija,
le zmerjal in pljuval in
, kot ponavadi, ko An-
pregloboko pogleda
arec, nikakor niso mo-
lebiti. Zaleglo je šele
»dovanje miličnikov.
S.Š.
Na Dobrni zboleli skoraj vsi gostje
Za zastrupitev s tirana je bila kriva sabatna kasila. Pravi vzrak še ugatavljaja
Zdravilišče na Dobrni je
močno prizadel primer za-
strupitve s hrano. Bolj ali
manj je namreč obolelo
okoli 160 gostov in osebja,
med njimi dva tujca.
Delavci ^avoda za socialno
medicino in higieno si priza-
devajo, da bi čimprej ugoto-
vili pravi vzrok te množične
zastrupitve s hrano, vendar
so tu naleteli na neobičajno
težavo. Gostje in zaposleni
v zdravilišču so namreč jedli
za košilo več vrst razhčne
hrane: tri redne menije, dva
dijetna menija, biohrano, de-
lavci pa še posebno mahco.
Manjše ali hujše oblike za-
strupitve pa so čutili vsi; 25
oseb so morali prepeljati
v celjsko in mariborsko bol-
nišnico (enega v ljubljansko
- vendar na njegovo željo),
ostali pa so v zdravniški negi
ostali v samem zdravilišču.
Dr. Ivan Eržen, epidemi-
olog na celjskem Zavodu za
socialno medicino in higi-
eno, je povedal, da so prve
preleminarne analize poka-
zale, da gre za salmonelozo,
kaj pa je bilo dejansko oku-
ženo, še morajo ugotoviti.
Ali je bila to solata, ki so jo
dejansko jedli domala vsi, ali
pa je bilo okuženih kar več
živil? Po treh dneh se je za-
strupitev že umirjala in vsi
upajo, da bodo lahko v zdra-
vilišču lahko kmalu začeli
normalno delati. Ob primeru
pa so seveda začasno ustavili
sprejemanje novih gostov.
Ta zastrupitev je za Zdra-
vilišče seveda izredno nepri-
jetna zadeva. Stane Bizjak,
direktor, je tembolj presene-
čen, ker v Zdravilišču resnič-
no posvečajo veliko pozor-
nost higieni in neoporečno-
sti hrane. V boju za goste je
to namreč zelo pomembno.
Zato si zdaj tembolj želijo, da
čimprej zvejo, kaj je bilo de-
jansko krivo za to zastrupi-
tev. Sprejeli so seveda vse
potrebne ukrepe, ki so jim
jih ob tem primeru predpisa-
li - se pa vehko ne razlikuje-
jo od njihovega siceršnjega
ravnanja v vseh prostorih.
Upa, da bodo ta neprijeten
udarec čimprej preboleli in
da se ne bo preveč poznal pri
njihovem delu.
Naj še zapišemo, da so
v Zdravilišču, takoj ko so
opazili ta primer, poslah
v Zahodno Nemčijo teleks
- po sobotnem jutranjem zaj-
trku se je namreč tja vrnila
skupina 80 gostov. Vendar
pa nihče od teh ni zaznal ni-
kakršnih težav.
F. K.
Kriv za nesrečo na Sloveniki
Celjsko Višje sodišče je
zvišalo kazen 28-letnemu
Ernestu Podgoršku iz Štor,
ker je novembra leta 1986 iz
malomarnosti povzročil ne-
srečo na Sloveniki, ko se je
zaletel v avtomobil, ki je
vozil pred njim. Prvosto-
penjsko sodišče je Podgor-
ška obsodilo na denarno ka-
zen 400 tisoč dinarjev in mu
za leto dni prepovedalo vož-
njo z motornimi vozili B ka-
tegorije, drugostopenjsko
sodišče pa mu je po pritožbi
javnega tožilca zvišalo ka-
zen na 3 mesece zapora.
Podgoršek je 16. novem-
bra leta 1986 zvečer sedel za
volan precej vinjen - po
mnenju izvedenca je imel
med vožnjo 1,92 promile al-
kohola v krvi, s čimer so se
znatno zmanjšale njegove
sposobnosti za vožnjo. Zara-
di tega je v Tepanju, v bližini
motela, potem ko je že prehi-
tel neznani tovornjak, zape-
ljal nazaj na svoj vozni pas in
trčil v zadnji del vozila Tatja-
ne D., ki je vozila pred njim.
Podgorškov avtomobil se je
potem začel prevračati, nje-
gov sopotnik Branko S. pa
se je v nesreči lažje ranil.
Prvostopenjsko sodišče je
v obrazložitvi sodbe menilo,
da je Ernest Podgoršek ne-
varen voznik, saj je bil leta
1984 kaznovan za istovrstno
kaznivo dejanje, poleg tega
pa se je večkrat zagovarjal
pri sodniku za prekrške zara-
di kršitev cestno prometnih
predpisov. Kljub temu je
precej vinjen spet sedel za
volan, kar naj bi kazalo na to,
da nima pravega odnosa do
prometne varnosti.
Višje sodišče v Celju, ki je
obravnavalo pritožbo javne-
ga tožilca glede izrečene kaz-
ni, je menilo, da ima tožilec
prav. Prvostopenjsko' sodi-
šče je sicer pravilno ugotovi-
lo, da je Podgoršek nevaren
voznik, vendar pa je pri izre-
ku kazni premalo upošteva-
lo, da je vozil močno vinjen
in da je že prej večkrat kršil
cestnoprometne predpise.
Zato so mu v okviru zakon-
skih možnosti (zagrožena ka-
zen do enega leta zapora) iz-
rekli kazen 3 mesece zapora,
ki naj bi vplivala, da bo Pod-
goršek poslej spremenil od-
nos do prometne varnosti.
S. ŠROT
Roparska tatvina
sredi dopoldneva
v Titovem Velenju se je pripe-
tila v soboto dopoldne drzna ro-
parska tatvina. 18-letna P. K. iz
Titovega Velenja sije ogledovala
izložbo trgovine in nenadoma
zaznala, da ji nekdo sega v cekar,
v katerem je imela denarnico
s precej denarja. Obrnila se je in
prijela storilca za srajco. Ta jo je
udaril po roki in z denarnico zbe-
žal. Vendar pa se je hrabremu
dejanju napadene pridružilo še
eno dobro samozaščitno ravna-
nje občana, ki je slišal njene kli-
ce. Nedaleč vstran je namreč pre-
stregel napadalca, ga zbil na tla
in mu vzel denarnico. Napadalec
pa je brez plena vseeno zbežal.
Preverjanje mišic
Preverjanje mišic
Vsakdo se na svoj način preiz-
kuša - na nič kaj primeren način
pa so v najdaljši žalski noči preiz-
kušali moč neznanci, ki so se loti-
li dveh osebnih avtomobilov.
V Žalcu so postavili na bok »piči-
pokija«, mnogo krepkeje pa so
morali prijeti za delo v Preboldu.
Tu so namreč na bok postavili
lado. Pri tem objestnem dejanju
je nastalo na obeh vozilih po 300
tisoč dinarjev škode.
Freza poškodovala
otroka
V ponedeljek dopoldne se je
pri delu na njivi na Vinskem vr-
hu hudo ranil 14-letni Boris V. iz
Vinske Gore. Z motokultivator-
jem je drobil zemljo na njivi, na
previsu je stroj potegnilo naprej,
ko pa je stopil k njemu, so ga
noži freze prijeli za hlačnico in ga
potegnili pod stroj. Fantje bil pri
tem hudo ranjen.
Fantovo delo je sicer nadzoro-
val njegov oče, ki je hodil z njim
ob njivi, vendar nesreče ni mogel
preprečiti.
Iztirili so se vagoni
Na srečo brez ranjenih, zato pa
s precejšnjo gmotno škodo se je
končala nesreča na celjski tovor-
ni železniški postaji. Prejšnjo
sredo je namreč premikalni se-
stav trčil v kompozicijo sedem-
najstih stoječih vagonov - trije so
se pri tem iztirili.
Nesrečo je skorajda gotovo za-
krivil eden izmed delavcev ŽTO
Celje, ki ni pravilno opozoril
strojevodje premikalnega sesta-
va in je le-ta zato zapeljal na tir,
kjer so stali drugi vagoni.
PROMETNE NESREČE
Hči in mati mrtvi
Prejšnji torek dopoldne se je
pripetila huda prometna nesreča
na Sloveniki v Novi vasi pri Te-
panju. Pri močnem trčenju oseb-
nega avtomobila, ki ga je vozila
23-letna Jolanda Petkovšek in to-
vornjaka, ki ga je vozil 25-letni
Stjepan Cecelja sta na mestu ne-
sreče umrli voznica in njena 59-
letna mati Ana Petkovšek, obe iz
Ljubljane.
Petkovškova je peljala od Celja
proti Mariboru. V Novi vasi je pri
viaduktu prek Dravinje začela
prehitevati kolono vozil pred sa-
bo, tedaj pa ji je nasproti pripe-
ljal tovornjak. Cecelja je videl
osebni avto in se je trčenju hotel
izogniti, zato je zapeljal desno na
odstavni pas, vendar je na enak
način iskala rešitev tudi voznica
-	tudi ona je še bolj zavila levo na
odstavni pas in tu sta obe vozili
močno trčili. Tovornjak je osebni
avto še potiskal več kot 20 me-
trov po odstavnem pasu, voznica
in potnica pa sta ostali vkleščeni
v vozilu.
V ovinku v levo
Med prevozom v celjsko bol-
nišnico je v petek umrl 29-letni
Franc Kaker iz Podveže pri Lu-
čah. Ob 6.20. uri se je peljal s ko-
lesom z motorjem po regionalni
cesti od Radmirja proti Gornje-
mu Gradu, zaradi prehitre vožnje
je v nepregledni ovinek zapeljal
na levo in trčil v osebni avto, ki
ga je nasproti pripeljala 34-letna
Ana Žerovnik iz Gornjega Grada.
Voznika je vrglo na pokrov mo-
torja, nato na streho avtomobila,
nakar je hudo ranjen obležal na
cesti.
Z motorjem zbil
kolesarko
v Rečici pri Laškem je v petek
zvečer 17-letna Simona Ž. iz Sp.
Rečice s kolesom z motorjem za-
vijala s ceste na parkirni prostor,
enako pa je želel storiti tudi 19-
letni motorist Darko Zaiti, tudi iz
Sp. Rečice. Pripeljal pa je prehi-
tro in premočno zaviral ter zbil
kolesarko. Oba sta padla in se
hudo ranila.
»Sekal« je ovinek
15-letni Boštjan L. iz Rogaške
Slatine se je v soboto popoldne
peljal s kolesom z motorjem od
Stojnega Sela proti Rogaški Sla-
tini. Nepregledni ovinek je »se-
kal« in tako zapeljal na levo
-	prav tedaj pa je pripeljal na-
sproti z osebnim avtomobilom
51-letni Avgust Šket iz Rogaške
Slatine. Po trčenju so mladega
voznika hudo ranjenega prepe-
Ijah v celjsko bolnišnico.
Kombi s ceste
v nedeljo ob 5.30. uri je v kraju
Belo pri Šmarju zapeljal s ceste
voznik Ingradovega kombija 23-
letni Milan Kablar iz Putkovcev
pri Krapini. Ko je peljal od Roga-
ške Slatine proti Šmarju^ je v ovi-
nek pripeljal prehitro, zapeljal je
na bankino ter nato v obcestni
jarek. Po njem je vozilo drselo še
okoli 30 metrov. Dva delavca, ki
sta bila v vozilu, sta se pri tem
ranila: 24-letni Milorad Lončarič
iz Celja huje, 20-letni Radmilo
Grahovar, tudi iz Celja, pa laže.
Ranjen obležal na
travniku
37-letni Franc Svet iz Pongraca
je v ponedeljek prehitro pripeljal
s kolesom z motorjem v ovinek
v Grižah. Zaradi tega ga je zane-
slo na bankino, nato pa na trav-
nik. Tu je padel in se hudo raniL
Prepeljali so ga v celjsko bolniš-
nico.
Iz programa bolj zdrave prehrane nudimo:
BELA DIETIČNA HRENOVKA
DIETIČNA HRENOVKA
STISNJENA GOVEDINA
Potrošniki lahko kupijo izdelke na naslednjih prodajnih
mestih Celjske mesne industrije, TOZD Maloprodaja:
Celje: Delikatesa Gnjat, Prešernova ulica 14
Žalec - Samopostrežna, Šlandrov trg 42
Titovo Velenje - Poslovalnica, Kardeljev trg 3
Dobrna - Poslovalnica, Dobrna 19/a
Rogaška Slatina. Poslovalnica, Kidričeva 23
Nakup svežih izdelkov je možen vsako sredo, četrtek, petek in
soboto. Na prodajnih mestih zahtevajte prospekte!
Zdravje je vredno zlata. Dosežemo ga tudi z ustrezno prehrano.
ikine na travnik
fiji torek zvečer je 33-letni Bruno Plemenitaš iz Celja
»vornjak po Celjski cesti v Laškem. Ko se mu je iz
ne strani približeval avtobus, je zapeljal preveč v desno,
vozil približno 30 metrov po bankini, ki se je udrla pod
^'ornjaka, tako da se je prevrnil na travnik pod cesto,
^a vozilu in tovoru je za približno 16 milijonov dinarjev.
Foto: EDI MASNEC
Vlom v brezcarinsko
prodajalno
Delavci UNZ še vedno poizve-
dujejo za storilcem, kije dodobra
izpraznil brezcarinsko prodajal-
no Emone Comerca v Zrečah.
Odnesel je več različnih radijskih
aparatov, ur, očal, vžigalnikov in
drugih stvari - vse to odnešeno
blago je bilo vredno 6500 zahod-
nonemških mark.
Nezgoda pri delu
Pri delu v topilnici tozda Frite
celjskega Ema se je v četrtek ra-
nil 32-letni Mika Josič iz Celja.
Ko mu je na centrifugi izpadla
jeklena vrv, ni počakal dovolj
dolgo, da bi se naprava povsem
umirila, ampak je segel vanjo
- pri tem pa ga je jeklena vrv
udarila po roki.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
33. igre BiE Celje 88
Konec pretekelga tedna so
mladi športniki iz Zrenjani-
na, Tuzle, Vinkovcev, Čupri-
je, Djakovice, Bara. Ohrida in
Celja na 33. tradicionalnih
športnih igrah Bratstva in
enotnosti (BIE Celje 88) meri-
ti moči v odbojki in plavanju
ter na kolesarskem poligonu.
Največ uspeha so imeh mla-
di športniki iz Tuzle. Zrenjani-
na in Vinkovcev, ki je tudi
skupni zmagovalec s 37 dose-
ženimi točkami pred Zrenjani-
nom 36. Celjem in Tuzlo 32.
Cuprijo 25. Ohridom 22. Dja-
kovico 13 in Barom 10 točk.
V odbojki so pri ženskah
zmagale predstavnice Tuzle, ki
so v finalu odpravile ekipo Ce-
lja 2:0. Celjanke so pred fina-
lom premagale Bar 2:0 in Cu-
prijo 2:0. V borbi za tretje me-
sto je Zrenjanin premagal Cu-
prijo 2:0 m za peto mesto Vin-
kovci-Ohrid 2:0. Najboljše od-
bojkarje je imel Zrenjanin. ki
je v finalu premagal Vinkovce
2:0. Tuzla je tretja, Cuprija če-
trta. medtem ko so dobri od-
bojkarji Celja peti z zmago nad
Djakovico 2:1, V predtekmo-
vanju so izgubili z zmagovalci
Zrenjaninom 1:2 ter premagali
Bar 2:0.
Plavalci so nastopili v plava-
nju na 100 in 200 m kravi. Med
moštvi je največ točk zbral
Zrenjanin (23). sledijo: Ohrid
21. Celje 19. Tuzla 14. Vinkovci
13 in čuprija 9. Na 100 m kravi
je zmagal Hadiev iz Ohrida,
naš Zupane je bil tretji, na
200 m kravi pri moških pa Mi-
trovič iz Zrenjanina. Preseč-
nik, član celjske ekipe pa je bil
tretji. Pri mladinkah na 100 m
kravi je zmagala Adamovič iz
Zrenjanina. Mojca Toplak pa
je bila druga. In še zmagovalca
v kolesarjenju; mladinke Knez
(Bor) in Nurčič (Tuzla) pri mla-
dincih.
J.KUZMA
Novi telfmovalni sistem
Nogometno prvenstvo je
sklenjeno. Za moštva z naše-
ga območja poprečno. Celja-
ni, igralci Ingrad-Kladivarja
so skupaj z Elkrojem in Ru-
darjem iz Titovega Velenja
ostali v republiški nogometni
ligi, v nižji razred pa se seli
Steklar iz Rogaške Slatine.
Škoda, imajo namreč moštvo,
ki je zagotovo boljše od no-
vincev.
Po novem nogometnem si-
stemu bomo imeli v sezoni
1988 89 poleg prve zvezne lige
še drugo in štiri medrepubli-
ške lige. V tej ligi žal ne bo
ekipe z našega območja, čerav-
no je po prvem delu prvenstva
v republiški ligi že kazalo, da
bi lahko celjski nogometaši
uspeli. Toda za tak podvig je
potrebno pokazati več organi-
ziranosti, delavnosti in pred-
vsem pomoči širšega prostora.
Te pomoči pa celjski Ingrad-
Kladivar trenutno še nima. To-
da v novi sezoni, v novi ligi, si
tak uspeh še lahko nadejamo.
V republiško ligo so se s svo-
'jimi uspehi uvrstili nogometa-
ši Partizana Žalec. V to ligo pa
gredo iz medobčinske lige
predstavniki Partizana iz Ra-
deč, vrnejo se tudi nogometaši
Steklarja. Tu so še Dravinja in
Era Šmartno. Vsi ostali klubi
bodo še naprej nastopili
v močni medobčinski nogo-
metni ligi.
Po kratkem odmoru pa čaka
trenerje in igralce naporni pro-
gram priprav, športne delavce
v vseh klubih pa delo pri nabi-
ranju sredstev, kajti za tekmo-
vanja potrebujejo vedno več
sredstev.
J.KUZMA
Žalčani
v slovenski ligi
Nogometaši NK Partizan Ža-
lec so se po letih 1955 in 1967
ponovno uvrstili v slovensko
nogometno ligo. Večletna želja
žalskega športnega občinstva
seje uresničila, gledalci pa pri-
čakujejo, da bodo igralci Parti-
zana tudi v slovenski ligi igrali
tako dobro kot so igrali v spo-
mladanskem delu prvenstva
OČL vzhod, ko na domačem
igrišču niso izgubili nobene
točke, v gosteh pa nesrečno iz-
gubili le v Slovenskih Ko-
njicah.
Za uspehe v Žalcu ima poleg
dobrih igralcev veliko zaslug
tudi trenerska ekipa in vod-
stvo kluba, pa tudi kolektivi,
zasebniki in TKS Žalec, ki so
omogočili sodelovanje Partiza-
na v OČL vzhod. Odlični so bili
v tej sezoni tudi mladinci in
pionirji Žalca. Prvi so zmagali
v celjski območni ligi drugi pa
osvojili drugo mesto v OMČ
ligi-
JOŽE GROBELNIK
REKLI SO:
Vlado Gobec, trener kegljavk
EMO Celje: »Prvi del sezone je
za nami. Vse od začetka avgusta
lani pa do danes smo redno vadi-
li in tekmovali. Bila je to naporna
sezona, v kateri smo dosegli iz-
redne uspehe. Poleg naslova dr-
žavnih prvakinj v dvojicah, tret-
jega mesta med posameznicami,
dveh udeleženk na svetovnem
prvenstvu smo kot ekipa osvojili
še naslov državnega prvaka in se-
daj še naslov pokalnega prvaka.
Naše kegljavke bodo sedaj zaslu-
ženo počivale, a ne dolgo. Kmalu
se moramo pričeti pripravljati za
nastop v Evropskem pokalu dr-
žavnih prvakov, ki bo meseca ok-
tobra v Italiji. Lani smo bili šesti,
letos pa želimo nastopiti med fi-
nalisti in osvojiti eno od prvih
treh mest.«
Metod Trebičnik, organizator
odbojkarskega turnirja BIE 88:
■Tekmovanje v odbojki je popol-
noma uspelo. Videli smo lepe bo-
je, ki so trajali kar šest ur. Kljub
temu, da smo v razpisu navedli,
da želimo v športnem delu sreča-
nja BIE 88 tudi bolj rekreativne
ekipe, so vsi sodelujoči pripeljali
kvalitetna moštva z vrhunskimi
posamezniki. Zato je bila to pra-
va revija dobre odbojke v kateri
se je tudi mlada ekipa iz Celja
dobro odrezala. Uvrstitev moške
ekipe je slabša zaradi tega, ker so
nesrečno naleteli v kvalifikacijah
na poznejšega zmagovalca Zre-
njanin.«
J. K.
Kolesarski kriterij v Žalcu
v dobri organizaciji kolesarske sekcije TVD Partizana v Žalcu je bil v soboto dopo
ulicah Žalca peti kolesarski kriterij. Nastopilo je več kot sto kolesarjev iz številnih slov
klubov.
Največ uspeha so imeli kolesarji ljubljanskega Roga. Pri pionirjih B je zmagal Damjan
iz Ptuja, pri pionirjih A Andrej Hauptman iz ljubljanskega Roga. pri mlajših mladine
najbolje izkazal Pintarič iz ljubljanskega Roga. drugi je bil Jure Vodeb iz Merxa Celje. Pr
je zmagal Martin Hvastja iz ljubljanskega Roga, peti pa je bil Borut Melanšek iz Merxa Ct
rekreativcih sta prvo in drugo mesto zasedla predstavnika KK Žalec brata Damjan in
Kitak, tretji je bil Jure Mernik iz celjske Libele. Pri veteranih je zmagal Branko Dežmai
Kokrica, drugi je bil Zvonko Žagovec iz KK Žalec in tretji Aco Ibrainov iz Aera Celje
T.TAVČAR, Foto: E.W
Kegljavkam tudi jugoslovanski pokal
Oba najvišja naslova v ženskem keg-
ljanju v sezoni 1987/88 sta v vitrinah
celjskega kegljaškega kluba EMO Celje.
Dva lepa pokala so celjske kegljavke
osvojile po ogorčenem boju najprej
v zvezni kegljaški ligi in potem še v tek-
movanju za pokal.
Lani je bilo prvič organizirano tekmo-
vanje v prvi zvezni ligi. Celjske kegljavke
so premočno osvojile prvo mesto s štiri-
mi točkami prednosti pred Rijeko.
Potem je sledilo tekmovanje za pokal
Jugoslavije, v katerem ekipe nikoli ne
nastopajo na svojem kegljišču, temveč
vedno na nevtralnem. Najprej so Celjan-
ke uspele v Koprivnici in pozneje v naj-
težjem dvoboju proti Rijeki in Spartaku
v Slavonskem brodu. Vsi so si enotni, da
je bil dvoboj proti Rijeki, katerega so
celjske tekmovalke dobile za 29 kegljev,
odločilen. Finalni nastop je bil pretekli
vikend v Krškem.
Na lepem kegljišču hotela Sremič so
celjske kegljavke Lesjak, Petak, Mikac,
Zupane, Gobec, Šeško in Kardinar dva-
krat premagale drugega finalista - za-
grebški Tekstilac. Prvič za 110 1
(2610 : 2500) in drugi dan za 73 1
(2585 ; 2512). Premočna zmaga zai
ekipo, ki je potrdila, da je trenutm
najboljša v Jugoslaviji. Oktobra
celjske kegljavke nastopile na
skem pokalu državnih prvakinj vil
skem Bolzanu.
V finalu so za celjsko moštvo
kegljale Lesjakova, ki je v dveh n
podrla 854 kegljev, Petakova 857.1
va 878, Šeškova 868, Kardinarje?
Zupane 402 in Mikac 430 podrtih k
J.K
Zmaga trboveljskih balinarjev
Balinarska sekcija TVD Partizana v Žalcu je pripravila na
dveh balinarskih igriščih v Žalcu meddruštveno tekmovanje.
Nastopilo je deset ekip, zato je tekmovanje potekalo v soboto od
osmih zjutraj do dvajsete ure zvečer. Prehodni pokal so osvojili
balinarji iz Trbovelj, druga je bila ekipa Žalca, sledijo GIP
Ingrad T.Velenje, Trebeliško. Žalec prva ekipa itd. Na sliki
ekipa Žalca.	T.TAVČAR. Foto: E.MASNEC
NA KRATKO
Denis Bola dvakrat
zmagala
Denis Bola, mlada strelka ve-
lenjske strelske družine Mrož je
dvakratna zmagovalka letoš-
njega republiškega prvenstva
v streljanju z MK orožjem, iz-
boljšala pa je tudi članski repu-
bliški rekord Helene Lavrinc.
Bola je zmagala s standardno
MK pištolo pri članicah in mla-
dinkah, s 583 krogi pa je za en
krog izboljšala dosedanjo naj-
boljšo znamko, ki jo je imela He-
lena Lavrinc iz Rečice pri La-
škem. Lavrinčeva je bila na repu-
bliškem prvenstvu v obeh kon-
kurencah druga. Ta odličen
uspeh strelcev celjskega območ-
ja so dopolnili tudi strelci z do-
brimi ekipnimi uvrstitvami. Pri
MK pištoli proste izbire je bila
ekipa Mroža iz T.Velenja s 1550
krogi druga, ekipa Dušana Pože-
nela iz Rečice pa tretja. V isti
kategoriji je bil mladinec Mroža
Legner drugi (529). njegova eki-
pa pa je osvojila prvo mesto.
Opozoriti velja še na ekipno zma-
go mladink Rečice (1546 krogov).
V Konjicah Jager in
Jeram
v počastitev dneva borcev je
bilo v Slovenskih Konjicah pod
pokroviteljstvom občinskega
štaba za teritorialno obrambo
tekmovanje z vojaško puško na
sto metrov leže. Nastopilo je
9 ekip. Doseženih je bilo nekaj
odličnih rezultatov, kar je vzpod-
budno pred skorajšnjim držav-
nim prvenstvom za to disciplino,
ki bo 4. julija v Varešu. Ekipno so
to pot zanesljivo zmagali Celjani
(Slavko Frece 186. Tone Jager in
Jože Jeram po 190). Žalčani so
bili drugi (Justin Smrkolj 177.
Lojze Klovar 1984 in Mladen Me-
lanšek 187), sledijo -Kovinar-
- Štore (Branko Malec 176, Franc
Hočevar 178 in Vili Dečman 182),
»UNIOR« - Zreče, »LIP« - Slo-
venske Konjice itd. Med posa-
mezniki je zmagal Tone Jager
pred Jožetorn Jeramom. brona-
sto medaljo je osvojil Mladen
Melanšek, sledijo: Slavko Frece,
Lojze Klovar 184, Vili Dečman
182. Marjan Podgrajšek - »Uni-
or« 182, Ivan Kočevar - »Kovi-
nar« 180 itd. Delovne organizaci-
je so za najboljših deset prispeva-
le praktične nagrade.
TJ
Karatelsti na
Madžarskem
Osemnajstega junija so se čla-
ni Društva za karate Celje ude-
ležili mednarodnega turnirja
v madžarskem Zalaegerozegu.
Sodelovale so ekipe iz Madžar-
ske. Jugoslavije in Avstrije, Ce-
ljani pa so bili zelo uspešni. Med
člani je Marjan Videnšek zmagal,
v ženski konkurenci pa je bila
Irena Andrini druga. V borbah
ekipno sta Mrko Ravnak in Da-
mir Žlibar v kombinirani ekipi
s Karate klubom Ruše osvojila
drugo mesto.
V Laškem so
zaključili s športno
sezono
Konec tedna so se v Laškem
zbrali udeleženci športno rekre-
ativnega sistema na zaključku,
ki ga vsako leto pripravijo pri
Zvezi telesno-kulturnih društev
občine Laško. Pregledali so re-
zultate v minuli sezoni in ugoto-
vili, da se je različnih prvenstev
in turnirjev udeležilo več kot
dvatisoč občanov, s čimer niso
zadovoljni. Še zlasti pogrešajo
občane pri množični športni re-
kreaciji. na t. i. TRIM tekmova-
njih in igrah. Posebej so na zak-
ljučku izpostavili akcijo "Razgi-
ba.imo življenje«, v katero bi se
moral vključiti prav vsak posa-
meznik.
Med telesnokulturnimi društvi
so bili v minuli sezoni najboljši
pri TVD Partizan Rimske Topli-
ce pred Radečami in ŠD ROD
Radeče. Med ekipami Osnovnih
organizacij sindikata pa OŠ Pri-
moža Trubarja pred Prevzgojnim
domom Radeče in Upravnimi or-
gani SO Laško.
Podelili so tudi posebna priz-
nanja za delo v telesni kulturi, ki
so jih prejeli Miro Firm (bronasto
Bloudkovo značko), prav tako
Slavko Špilar, Andrej Marinšek
(srebrno Bloudkovo značko).
Zdravko Martun pa plaketo Te-
lesnokulturne skupnosti občine
Laško.
VLADO MAROT
Vodeb prvi In drugi
v Idriji je bila kolesarska dirka
za slovensko prvenstvo in veliko
nagrado Iskre Idrija, na kateri so
zelo dobro vozili tudi kolesarji
KK Merx Celje, Jure Vodeb je
zmagal na kriteriju za mlajše
mladince, na cestni dirki pa je bil
v isti kategoriji na drugem me-
stu. Damjan Tanjšek je bil
enajsti.
Pri starejših mladincih je bil
Andrej Halešič peti. pri članih
pa Iztok Melanšek 12.
Travner v polfinalu
Vsi štirje pionirji teniškega
kluba Zlatarne Celje, ki so sode-
lovali na državnem prvenstvu
v Banja Luki so se med 135 igral-
ci uvrstili na glavni turnir, med
64 najboljših. Boštjan Dobršek
je na glavnem turnirju izpadel
v prvem kolu. Miha Furlan in
Goran Brajkovič v drugem, An-
drej Travner pa je v tretjem kolu
izgubil z nosilcem skupine.
Pri dvojicah sta Andrej Trav-
ner in Jaka Božič iz Portoroža
igrala v polfinalu državnega pr-
venstva in izgubila s kasnejšima
prvakoma, dvojico Nola-Topol-
šič iz Zagreba.
Zmaga v Hrastnil
Na pionirskem nogoii
turnirju v počastitev Obč;
praznika v Hrastniku so;
mladi Žalčani, ki so z 2:0
gali domačine. Tretji so
onirji Radeč, ki so prema
boveljčane s 4:3.
Turnir v šahu
Martin Štorman iz Šaho
kluba Šempeter pri čla
zmagovalec hitropoteznc
bovškega turnirja, ki ga,
častitev praznika KS C
pripravila šahovska sekc
tizana Gotovlje. Drugi je
dinec Andrej Kampu.
Žalec).
V žalskem športi
parku
v žalskem športnem p'
nogometaši Partizana
v prijateljskem medna'
srečanju premagali moš'
isenfelda iz ZRN s 5:4 (3:
ma med mladinskima e
obeh klubov se je končal
ločeno 2:2. Kluba sta se d<
tudi za povratno srečanj
bo prihodnje leto v Geis«
Preizkusili novo
skakalnico
Dela pri izgradnji 75-f
smučarske skakalnice v 1
Velenju so bila teden d'
uradno otvoritvijo, ki bo
Ijo. 3. julija, že končana. ^
so jo pred številnimi gled
di preizkusili. Golob. P^'
nik. Dolar in ostali, vsi
Velenje so varno doskoč^
50 in 60 metri in tako pof
je naprava, ki jo je pr"-
Alojz Jevšenak. varna.
jUNJiJili
NOVI TEDNIK - STRAN 13
irinki z Roševih dnevov
. „cem šolskega leta so se mladi lite-
seh celjskih osnovnih šol (razen z I)o-
hrali na tretjih Roševih dnevih. Prire-
'. jo vsako leto ob krajevnem prazniku
ita KS Nova vas in COŠ Fran Roš je
urala 22 mladih ustvarjalcev,
'"itili- MATEJ KRAJNC. OŠ V.Vlaho-
[ri ena MASTNAK in KARINA KO-
^^č Bratov Dobrotinšek Vojnik; MARl-
(hov in ANDREJA CEPUŠ. Prva os-
fnla MOJCA ROMIH. ALENKA JOVA-
g in MANCA MIRNIK. OŠ Štorskih
gačna je
fa^/ia je. moja sošolka, drugačna od dru-
]yadnih ljudi, drugačna od nas vseh. In
a drobno napako, to majceno, drugačno
y svojem značaju, ji to povzroča mnoge
»pripetljaje najbrž že od takrat, kar se
sama sebe. Včasih se res obnaša, kot da
23 trenutek zavrtel film življenja v na-
0	smer. vendar mishm. da to dela le zato.
iritegnila našo pozornost, da bi jo vsaj
vari občudovah ...pa nesrečnica doseže
nasprotni učinek.
nam je vsem prešlo v navado, da
] norca iz nje, kot dajo imamo za klovna
rfii in jo obmetavamo z najrazličnejšimi
in vzdevki. Največkrat ji rečemo kar
fie spomnim se, kdaj se je je prijelo to
Iga zanjo najpogosteje uporabljajo fant-
ieta pa ob tem molčimo ...ne vem zakaj,
■em, da tako ni prav in morale bi se
iti zanjo same ali prositi za pomoč raz-
ffko. Me pa nič. Kakor da nas je sram
ijoici. če ne bi bile enako napadalne kot
1	ni bilo za nas dovolj samo ime Mula,
!je dodal še. da se prehranjuje s travo.
zdaj oponašamo še nenavaden prehra-
j način. Ni čudno, da je postala do nas
se jezi na nas in besna tudi preklinja.
»2 se kaže močno, kakor da nas bo vse
v kozji rog, kakor da nima srca in ne
\nikogar naklonjenosti. Vendar nihče ne
\o hudo ji mora biti, ko seji umikamo, jo
po iz svoje sredine in je skoraj nikdar
le pokliče s pravim imenom.
foukom slovenskega jezika seje zgodi-
česar nihče od nas ni pričakoval. Bilo
utrjevali smo jezikovno učno snov in
jI nas je moral prebrati z grafoskopske
bce en stavek in poiskati v njem določe-
železarjev Store: MARINA PESIC, MAJA DO-
MITROVIČ in GORAZD BABiC, OŠ I. celjske
čete: HELENA SKAZA m TATJANA ZALOZ-
NIK. OŠ Frankolovo; TANJA SRDiC in MOJ-
CA OMAN. OŠ S.Šlander. JURE DOLŽAN.
OŠ F Krajnca; TANJA NOVAK, MANCA
CVETKO, NATALIJA ŠUMIGA, OŠ I. Kova-
čič-Efenka; KRISTJAN HAJNŠEK, OŠ
F. Vrunča ter BARBARA VASLE in ROMANA
NOVAK, COŠ Fran Roš.
V Otroškem vrtiljaku vam. danes predstavlja-
mo delček njihove ustvarjalnosti.
ne besede. Prišla je na vrsto tudi ona. Imela je
stavek: TRAVA JE POKOŠENA, VEČERJA
PRIPRAVLJENA. Kaj imenitnejšega za naše
dečke kot imenovani stavek! Kot nalašč zanjo,
ki se prehranjuje (po našem mnenju) le s travo.
V razredu je iz pritajenega začetnega smeha
nastal kar krohot. Tovarišica seje začudila in
ni mogla razumeti, kaj to pomeni. Pa ji je le
nekdo previdno povedal, vendar tako', kakor
da sije deklica za to sama kriva. Ure slovenšči-
ne je bilo na lepem konec in slišali smo strogo
lekcijo iz bontona in še nekaj o medsebojnih
odnosih, o upoštevanju drug drugega v razred-
ni skupnosti... ona pa je neutolažljivo jokala.
Utihnili smo. Bilo meje sram, sram, ker ni bil
med nami nihče tako pogumen, da bi se kdaj
potegnil zanjo in jI prikrajšal dosti bridkih uric
v razredu.
Takrat sem spoznala, da je tudi ona človek
z enako mero dobrih in manj dobrih lastnosti
kakor vsi drugi, da tudi ona občuti bolečino,
ljubezni pa z nami ni mogla deliti, ker ji nismo
dali priložnosti za to.
MAJA DOMITROVIC
Korak v življenje
Zazveneli so prvi takti valčka, srce je vztre-
petalo, zadrhtelo, ponorelo, se ustavilo... Noge
so otrdele, roke obvisele, možgani pa so hladno
narekovali: en, dva, tri... Aplavz je pozival na
oder, plesalec me je prijel za roko, napovedo-
valka je veselo najavila naše prve korake v živ-
ljenje, ki naj bi bilo ena sama pesem. Zmagala
je, kot vedno, pamet. Odplesali smo. Gledalci
so ploskali, fantje so nam priznavajoče žviž-
gali ...
Tako torej. Vstopili smo. Ampak kako? Saj je
vendar vse po starem. Sem morda naredila
napačen korak? Namesto tistega v življenje,
onega, ki pelje nazaj v otroštvo ? Sem strahope-
tec in nočem v svet odraslih? Pa tako sem si
želela vanj! Želela dočakati trenutek, ko mi
bodo rekli ^gospodična«, ko me bodo občudo-
vah, ko... ko.. Morda pa ni bil napačen korak,
ki sem ga naredila jaz, ampak sta ga narobe
zastavila že moj oče in mati. Takrat, ko sta po
istih taktih brezskrbno zaplavala varij in se
pustila slepo voditi po njem ...Ko sta slepo
verjela v vse, kar so jima rekli... Sta kriva še
danes, ker pravita: »Preveč smo jemali, prema-
lo dajali.« In kdaj bi naj dajala več? Sc^j samo še
bezljata iz sestanka v službo in iz službe na
sestanek... Ne. Nisem storila napačnega kora-
ka. Sploh ga nisem storila, le na mestu sem se
vrtela. Jaz nočem zaplesati v življenje, jaz ho-
čem vstopiti vanj s trezno glavo. Vstopiti vanj
takrat, ko bom za to pripravljena jaz, ne takrat,
ko mi bo to ukazala napovedovalka. Vstopiti,
ko bom sposobna o njem in v njem odločati, pa
čeprav brez valčka, pa čeprav... Ne, valček naj
le ostane, s^ ni on kriv, le napovedovalci naj se
umaknejo...
BARBARA VASLE
Bio-vprašanje
Kako n^j cvet cveti, če življenjske pesmi ni
v njem ?
Kako naj bi pesem bila, če srečne ptice ni?
Kako bi srečna ptica bila, če človek vla-
da, nem za slutnje njenega srca?
Cvetje uvenel, pesem je pozabljena. Nesreč-
na ptica kloni pod trdo roko, počasi umira in
krči svoje srce, dokler za vedno ne odleti
s smrtnim krčem v pozabo bio-resnice.
MANCA CVETKO
Moj kotiček
Vsak človek si želi imeti svojo sobo, ali vsaj
kotiček, v katerem bi lahko bil čisto sam, kadar
ga pestijo težave ah se želi umakniti pred zuna-
njim svetom.
Moj delovni kotiček je soba. Ni velika, pre-
majhna pa tudi ne, saj^sem sama v njej, odkar
brat ne stanuje več v Štorah.
Pohištvo v moji sobi je svetlo modre barve
z belimi robovi. V kotu sobe je omara, pri oknu
pa, kjer je največ svetlobe, pisalna miza, za
katero se v miru učim ali berem. Nad pisalno
mizo je knjižna polica, ki se kar šibi od knjig.
Skor^ vse sem že prebrala, zato si jih zdaj
sposojam v knjižnici.
Ob steni je postelja, ki je postlana z odejo
svetlo modre, temno modre in sive barve in se
odlično sklada s pohištvom. Luč v moji sobi je
rožnata, prav takšne so svilene zavese.
Strop in stene so pobeljene in brez tapet. Le
na eni steni in na vratih imam nalepljene foto-
grafije znanih pevcev in igralcev pa tudi živali.
V sobi imam še fotelj. Ker je udoben, na
njem večkrat sedim. V moji sobi pa je še nekaj,
kar mi je posebno všeč - ogledalo. Vgrajeno je
v knjižno polico. Zelo prav mi pride, kadar se
češem in zdi se mi, da bi bila soba brez njega
bolj pusta.
Takšen je moj kotiček. Skušala sem si ga
narediti prijetnega in to mi je tudi uspelo. Veči-
noma je kotiček pospravljen, včasih pa tudi
razmetan.
Prav je, da bi imeli vsi ljudje svojo sobo ali
vs^ svoj kotiček.
MANCA MIRNIK
Spomini na splavarja
Ko obujam spomine na davno pretekla leta
mojega otroštva, se v meni obudi spomin na
mojega očeta in na najina vsakodnevna pote-
panja. Ko sva opazovala to naše lepo Celje, ko
sva z višin Anskega vrha gledala nanj kot na
dolinico s sončnim bleskom, ko sva na Starem
gradu odkrivala prijetne kotičke za počitek in
končno n^ino prijateljstvo s Splavarjem. kije
bil n^in ribič.
Gledala sva v sinje valove Savinje, opazova-
la, kako se poigrava, poskakuje in počasi teče
in bila sva v svetu sreče, ki se ga ne da opisati.
Tudi ta dan sva obiskala Splavarjev kip. Stal
je ponosno, neuklonljivo in prijazno naju je
pozdravil Tudi midva sva ga pozdravila in na-
daljevala z vprašanjem, koliko rib je ta dan
nalovil za naju. Rekel je, da se čoln že kar
upogiba pod težo rib. Rekla sva mu, da greva
še v park in se kasneje vrneva po ribe. Bilje za
to.
Stopala sva počasi, saj se nama nikamor ni
mudilo. V parku sva poiskala najino hišico in
se začasno nastanila v njej. Ko sva se tega
naveličala, sva se počasi spet vrnila k Splavar-
ju. Spet sva opazovala Savinjo. Bila je kot go-
spodarica. Imela sva jo rada in ob pogledu
nanjo nama je postalo toplo v srcih. To je bila
zlata reka.
Končno sem rekla: »Posluš^, Splavar naju
že čaka. Videl n^u je že!«
»Dobro, prijazen možak je!«
Vzela sva rib, da sva jih komaj nesla.
Doma naju je pričakala mamica.
Savinja nama je pela uspavanko vsak večer
in Splavar nama je v sanjah pripovedoval, ka-
ko lepo je bilo v tistih časih, ko je on vozil na
splavu. Reka seje tiho nasmehnila. Zdelo se mi
je, da je bolj vesela in razposajena. Kot nežna
pesem: Splavar bo za vedno ostal v mojem
srcu. In Savinja mi bo pela uspavanko vsak
večer.
Življenje teče naprej, spomini pa ostanejo in
te grejejo v težkih časih.
MATEJ KRAJNC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
Avseniki navdušili
Vsekakor so največji am-
basadorji slovenske glasbe
in pesmi člani ansambla bra-
tov Avsenik. Prepotovali so
vse celine sveta, prejšnji, te-
den so se ustavil tudi v Žal-
cu. Težko nalogo so si zadali
v letošnjem letu, ko slavijo
35-letnico delovanja.
V Sloveniji nameravajo
pripraviti 35 koncertov, drži-
jo pa se načela, da pridejo
tja, kjer jih že dolgo ni bilo
oziroma kjer še sploh niso
bili. Kot rečeno so se ustavih
v Savinjski dolini in 2000 po-
slušalcev je bilo navdušenih.
Ansambel ima v Evropi pri-
bližno 4000 posnemovalcev,
ansamblov, ki gredo po sto-
pinjah Avsenikov. Slavko je
do sedaj napisal 800 skladb,
ki so jih seveda tudi posneli
na_ gramofonske plošče in
v Žalcu so najboljše, tiste, ki
so se poslušalcem v 35. letih
najbolj »prijele«, tudi odigra-
li. Poslušalce so seveda ogre-
li in skoraj vse skladbe so
tudi ponavljah, tako .da je
koncert trajal debele tri ure.
Avseniki tudi vedo, da imajo
v stari Privošnikovi gostilni
v Šempetru odlično hlajeno
pivo m so se po koncertu
tam tudi odžejali. Morali bi
prejeti še zaslužen turistični
nagelj v gostišču Štorman,
vendar se zaradi zasedenosti
podelitve niso mogli udeleži-
ti. Avsenike smo morda na
Celjskem slišali zadnjič, saj
se nameravajo posvetiti bolj
mirnemu življenju. Slavko
še najbolj misli na prenovlje-
no gostilno v Begunjah, kjer
je pred 35 leti pričel igrati
s svojim ansamblom. Vseka-
kor pa bo njihova pesem še
dolgo odmevala na Sloven-
skem.
EDI MASNEC
Med šestimi narodno
zabavnimi ansambli, ki
bodo nastopili na vižah
Bernardina 8. julija v Por-
torožu, bo poleg CIK-a
nastopil tudi ansambel
Štajerskih 7. Spomin na
prvo Ljubezen je Konji-
čanom napisal Boris Ro-
škar • Kitarist Savinjskih
7, Srečko Laubičjepostal
član ansambla Francija
Zemeta • Na Ponikvi pri
Šentjurju zopet priprav-
ljajo srečanje mladih ta-
lentov. Prireditev, katero
si je lansko leto ogledalo
preko 1000 gledalcev bo
17. julija, seveda pa se
morajo nastopajoči, kate-
re čakajo tudi lepe nagra-
de, prijaviti prej gostišču
Golež Lizike na Ponikvi
• Ansambel Mix-Max iz
Šempetra je posnela svo-
je prve posnetke in prejš-
nji teden bil na krajši tur-
neji na Gorenjskem • Pr-
ve posnetke je dobil tudi
znani celjski bend Oliver
Twist •
REKLI SO:
Tine Lesjak, ljudski go-
dec in vodja ansabla Bratje
iz Oplotnice:
»Vsakomur se upam pove-
dati, da muzikantje kar do-
bro zaslužimo. Prejšnji me-
sec sem ,potegnir 1,9 mih-
ona dinarjev. Vendar pa sem
zaseden vsako soboto in ne-
deljo, veliko je ,špilov' tudi
čez teden. Ljudje se še kar
radi poveselijo in ker sem tu-
di večkrat nastopil na Zlati
harmoniki v Ljubečni, me
poznajo in vabijo na razne
kraje. Frajtonarica je ljudski
inštrument, ki se je ljudem
vsedel v srce in pripravljam
samostojno kaseto z starimi
glasbenimi motivi. Kaseto
pripravljamo tudi z ansam-
blom Bratje iz Oplotnice, ka-
terega vodja sem. Naredili
smo že šest posnetkov na
Mariborskem radiu, ostale
bomo posneh po festivalih
(Ptuj, Števerjan), katerih se
bomo letos udeležih. Kot je
znano, smo s štiriglasnim
petjem in solidno interpreta-
cijo lani presenetili v Ptuju
in prejeli zlato plaketo. Po-
leg tega poučujem tudi 12
otrok, ki si želijo igrati na
,frajtonarico'. Zaradi obilice
dela sem šel med profesi-
onalce in mi glasba pomeni
sredstvo za preživljanje.«
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	VViSHING VVELL-TERENCE TREND D ARBV	'
2.	HEART - PET SHOP BOYS
3.	ONE MORETRV-GEORGE MICHAEL '	i
4.	TVOJ ROMEO - ROMEO
5.	DOBRO IN ZLO - ŠANK ROČK
6.	NEW BACCARA - FANTASV BOY
7.	DOK SVIRA RADIO - BORIS
8.	MANGUP - SREBRNA KRILA
9.	DON T TURN AROUND - ASVVAD
10. MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsake
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	TAM JE MOJ DOM - SLAK
2.	ZAKAJ PA NE - PETRIČ
3.	SOLČAVSKE PLANINE - MIRO KLINC
4.	MATI DOLENJSKA - HENČEK
5.	ŽE SE PREBUJA DAN - ZEME
6.'	LJUBILA BI RADA - KLAVŽAR
7.	NE POZABI DOMOVINE - FANTJE Z VSEH VETROV
8.	MICKA VSTANI - DOBRI ZNANCI
9.	SEJEM NA JESENICAH - SLOVENSKI MUZIKANTJE
10. T K SI FLITNA- RUPAR
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.	j
__J
1
KUPON
lestvica zabavnih melodij___________
Izvajalec________________
lestvica domačih melodij__--
izvajalec____________
ime in priimek________________________-
naslov____________
Nagrajenca: FranciZavršnik. Drešinja vas 12d.Petrovče ;
Klemen Terbovc, Škapinova 1, Celje	^
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.	'
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje	I
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA Celju.	\
NOVI TEDNIK-STRAN 15
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
^fl. JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
jU^JlSM
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JUNIJ 1988
...okrog voglov, okrog plotov smo jih lovili! Tako je že Jurij Vodovnik
v svoji popevki opisal koline. Brezjanski fantje pa so tako dirko za
pobeglim čunekom prikazali v živo. Žival je imela tokrat srečo-zaenkrat
je ostala pri življenju.
Poživitev in presenečenje na prikazu šeg v Trobnem dplu so bili tile
pastirci in pastirice s sedraške šole. Ljudske šege so se začele že med
otroci. Nekoč. Tokrat so se samo še dedki in babice spomnili, da so se
takšne igre šli nekoč na vaški gmajni.
Pisana nedelja v Trobnem dolu
Od knapovšne do svaiovtne - vsega PO malem na petem občinskem prikazu starih šeg In opravil
v laški občini že peto leto
po vrsti prirejajo prikaz
starih šeg in delovnih opra-
vil, pri čemer so z izvirnimi
navadami svojega kraja pri
roki številna društva, zdru-
žena v posebno skupino pri
občinski zvezi kulturnih or-
ganizacij.	Prireditev
v Trobnem dolu, vsako leto
je prireditev potekala
v drugem kraju, je tokrat
začela pravkar izvoljena
predsednica občinske ZKO
Irena Mulejeva.
Trobni dol, kmečki zase-
lek v krajevni skupnosti
Breze, je minulo nedeljo go-
stil peti občinski prikaz sta-
rih šeg in delovnih opravil.
Kraj, kije bil nekoč tudi kna-
povski, kjer danes kar so-
dobno kmetujejo, čeprav se
na makadamski cesti dviga-
jo za vozih oblaki prahu, je
dogodek izkoristil za ljudsko
slavje.
Kar precej prostora bi po-
rabili, če bi hoteli zapisati,
kaj vse so društva, ki ohra-
njajo stare šege, dosedaj že
prikazala, naj si bo šeg ob
praznikih in dogodkih živ-
ljenjskega kroga, naj starih,
že pozabljenih delovnih
opravil, ki jih je izrinila so-
dobna mehanizacija in poso-
dobljeni delovni procesi ter
družbeni odnosi. Tokrat je
bilo vsakega po malo, ven-
dar se nobena skupina ni po-
navljala, čeprav bo v prihod-
njih letih treba tudi to storiti.
Tokrat je bil na prikazu
jasno viden razloček med še-
go in navado. Če je bilo sva-
tovsko šranganje na primer
šega, nekakšen obred, po-
tem je bilo pri knapih (rudar-
jih) v navadi, da seje izplačil-
ni dan končal mokro, da so
imele rudarske žene >>to gr-
do« navado, da so prišle mo-
žem pobrat denar, preden so
ga pocedili po grlu. Če pa je
bila vmešana še lahkoživa
jajčarica (coprnica presne-
ta!), je prišlo še do lasanja in
praskanja.
Fantje iz Breze so, kljub
poletni pripeki, pokazali si-
cer zimsko opravilo - hišni
praznik - koline, skupina iz
Laziš pa je pokazala skoblja-
nje tresk za svečavo in cep-
ljenje »šinkeljnov« za kriti-
no. Rečiško društvo »Lipa«
in marijagraški »Tanci« pa
sd tokrat pričarali na odru
svatovgke prizore v pesmi in
plesu. Ce so bili Marijagrača-
ni videti utrujeni, nič čudne-
ga. 'Dva dni pred tem so se
ženili po Ljubljani.
Da ljudsko izročilo ne bo
usahnilo, so dokaz mladi pa-
stirci iz Sedraža, ki so pred-
stavili res prikupne otroške
igre, za kakršne je škoda, da
jih današnji mladi rod ne
pozna več, oziroma bolj
malo.
Jurkloštrčani so pokazali,
kako so nekoč jurjevali. Ze-
leno vejico na klobuk in pe-
sem v grlo, pa so šli po vasi
pobirat darove.
Seveda so bili v Trobnem
dolu tudi marijagraški »štu-
karji«, kar je bilo razločno
slišati in videti. Medičar je
izkoristil svojo priložnost,
kmečke ženske so nudile
svoje sladke spretnosti. Kot
vselej so bili na ^
•kranceljpintarico.,
vtvi. na prodaj so b'
košaro - skratka bi|,
no. za vsakega po
Takšna priredite,
log. da ljudje tudr
plešejo, zapojo in
lijo. Nedelja je posir
z vremenom, čeprav
kapelj opozorilo, da
ves trud splahnilo p
novcu.
Organizirati takšt
ditev ni šala. Vendj
prikaz lahko že dal
kušenj, da bi bila o
na glavna poman
- ločitev gledalcev f
pajočih. Ker mnog
najbrž gledajo in p
z nosom, je bil stik
stopajočimi in obi
zares tesen in nepj
No, tudi slišati je \
malo, ker tudi najno
ška pridobitev, moč]
vočenje, ni opravila
vanega. Zato tudi nt
ustreči vsem, ki bn
deli odgovor na ugati
je postavil Vlado
predsednik odbora
valcev ljudskega izn
občinski ZKO. Vpi
zakaj se rudar rodi
prezgodaj. Odgovori
slišal...
Še ni sto let, ko so v večini naših kmečkih hiš še svetili s treskami, vpetimi v &
Zato pa je bilo treba nahoblati treske s posebnim hobličem, ki so ga čez ploh U
štirje krepki dedci, kot so tile iz Lažiš.
Le malo pred Francetom iz
Kranja so prinesli fantje
v Blato k Deržičevim Antona
Varleca-Slavca, maminega
polbrata. Hudo jo je skupil
v boju pri Šempetru (današ-
nja Bistrica ob Sotli, op.p.),
zadnje dni leta 1943. Bilo je
mrzlo, človek bi se skril pod
svojo lastno kožo. Anton pa
v križih in težavah...
Hude so bile noči, ki so jih
prebedeli ob ranjenem Anto-
nu. Prihajah so fantje, sobor-
ci, Ivanka je spet nosila zdra-
vila iz Brežic prek svojih
zvez. Ni pomagalo: po treh
tednih je ob treh zjutraj par-
tizan umrl. Bilo jih je strah,
da se hiši ne bi približali
Nemci. Stari Deržič mu je
zbil nekakšno krsto, da le ne
bi bil pokopan brez, ,krščan-
ski človek je, je zagodrnjal'.
Pokopali so ga pod dreve-
som in še danes počiva tam
in trava raste na grobu. Zna-
biti, da tudi srnjad muli ze-
lenje.
So stvari, ki človeka pre-
metavajo. Za večno, tja v ne-
minevanje. Ivanka prehiteva
sama sebe. Potujeva v tej
skromni, stisnjeni kuhinjici.
Iz leta 1941 v drugo leto voj-
ne. Preskakujeva. Nato
v zadnje leto pa spet nazaj.
P^čevina hudega.
»Na sončni strani Bohor-
ja,« pomislim, ko mi pripo-
veduje o marcu 1945. Ko so
zadišale vijohce in se je sok
pognal v figova drevesa (ka-
ko čudno, da jim uspe, tem
mediteranskim gostačem, ži-
veti tod?) v Sromljah, Piše-
cah, na Bizeljskem...
»Skoraj vsak dan je hodil
k nam Hotkov Pero, obveš-
čevalec. Prinašal je obvesti-
la, jaz pa sem jih nosila
v Brežice in prinašala nove
nazaj. Vsa ta dolga, dolga
leta.
Zjutraj, nekega marčev-
skega dne, je dejal Pero se-
demletni sestrici Miciki, naj
gre pogledat, če so morda
kje Nemci. Dekletce se je iz-
motala iz hiše in se hitro vr-
nila.
»Pero, Nemci,« je kriknila.
Pero je skoraj padel čez
prag. Nemec je vžgal za njim.
Niso ga dobih. Vojak je bil
sam. Zdrl se je nad nami.
»Kje imate bandita?«
Trepetali smo. Razdražen,
ves besen, celo slina mu je
tekla iz ust, je bil sposoben
vsega.
»Niks bandit,« je dejal oče
miren in prežeč.
»Samo sosed, nič drugega,
gut?«
Vojak si ni dal dopovedati.
S sestrico naju je postavil
pred zid, videli sva cev, člo-
veka pred njo, pa hišo, drev-
je, naenkrat sem opazila vse,
še travo in kamenje, gr-
movje., .«
Takrat se je hiši, ki je da-
nes v Blatnem ni več, pribli-
žala kolona Nemcev. Ko-
mandant je z gibom roke
ustavil ponorelega vojaka...
Premetali so hišo, ničesar ni-
so našli. Tudi partizanske li-
terature, ki jo je imela skrito
Ivanka, ne. Niti bunkeija ne-
daleč vstran od gostaške baj-
te ne.
Zvečer se je Pero vrnil
s prestreljenim mezincem.
Ni vedel, le kako bi, da sta
Micika, dekletce, in Ivanka
stali pred zidom,...
Oči se pasejo po odlikova-
njih. Njenih, moževih. Obču-
dujem zavzetost teh ljudi,
pridnost, marljivost in - po-
trpežljivost. Ko te nosijo na
kopitu, je težko biti - potr-
pežljiv.?!
Ni se še našel denar, ki bi
znal poplačati to potrpežlji-
vost in zdi se, da ga tudi išče-
mo ne preveč...
»Po napadu na Pišece, seji
utrne v tišini opoldneva, sem
odšla v Brežice po aktivistič-
nih poteh. Z letaki, ki sem
jih trosila po cesti... Pri glo-
boški šoli me je ustavil nem-
ški stražar. Za njim se je
v gručo stiskalo več domači-
nov, ki so jih polovili po do-
movih. Mrko so gledali pred-
se in - molčali... Letaki, me
je prešinilo. Pobegni...
Bila sem s kolesom. Odpe-
ljali so nas proti Brežicam in
ko smo srečali neko kočijo,
Marija Bršec je bila v njej,
sem se prijela vozila in poča-
si peljala za njim. Pri Cun-
drovcu, kjer skrene pot za
Bukošek, sem se zapeljala
čez Laze in po travniku mi-
mo cerkvice sv. Jakoba, ble-
da kot stena, kot so mi rekli
pozneje. Po tistem nisem ni-
koh več hodila po svojih
skrivnih poteh mimo Globo-
kega.
Kam sem nosila poročila?
K Ivanu Kostevcu
v Brežice.«
S slamo krita kajža v Blatu
je bila kaj primerna za parti-
zane in gostaška druščina se
ni vpraševala, kaj in kako.
Če fantje niso spali v hiši, so
spali na seniku. In tudi mati
Deržičeva se ni vpraševala,
za koga je kruh, ki ga je pe-
kla, za fante ah za ranjence
v bohorski partizanski bol-
nišnici. Včasih, a rekla ni, jo
je zabolelo in se je zdrznila:
njen fant Viktorje bil v nem-
škem taborišču. Oddahnila
se je: fant je pobegnil in od-
šel v gozd, še prej pa je prišel
in ji stisnil roko.
Tudi za Pepija, Ivankinega
in Viktorjevega brata, jo je
bilo strah. Za partizana
v Kozjanskem odredu, pa za
kurirčka Stanka, za Miciko,
za vse njene, ki so bili tako
zelo vpeti v ognjeni metež.
Tresla se je za Tončka...
Vrnili so se v Bukošek, na
dom, zapustili so kajžo in
Tončev grob.
Premetava Ivanka pismo
po rokah. Z lepo, skrbno pi-
savo napisano, z napakami,
a vendarle tako polno, življe-
nje diha iz ryega in togota
kozjanskega človeka in živa
želja po preživetju, Gregori-
čev in Gubčev, Šterčev
duh.... Ljubezen do ,sončne
strani Bohoija'.
»Tako se dogaja, prešteva,
smešno, prste po mizi, lovi
kruhove drobtinice, da lju-
dje pozabljajo... da se najde-
jo, ki bi radi izničili naše trp-
ljenje in nas zasmehovali.
Nisem zdrava, vendar sem
zadovoljna. Otroci me obi-
skujejo, pomagajo mi.«
Ni še tako dolgo, odkar ji
je umrl mož. V tistem žalost-
nem jutru leta 1941 je kosil,
krepko je hrustala kosa, ko
je pripeljal avtomobil s talci.
Zashšal je strele, kosa se je
povesila, zadrgetal je. Pozne-
je je izvedel, da so padle prve
krške žrtve. Deset ljudi, med
njimi pogumno dekle, Ivan-
ka Uranjekova, učiteljica.
Niti tega ni vedel, k^
so z Ivanko šli v smrt
delavec Jože Graber,]
ski uradnik Peter J(
Feliks Kaplan, Emil
Kaplan, Kastelica, F
Rajmund, cestna c
Franc in Anton Presl
in brivski pomočnik.
Imena je mnogo lel
je prebral v knjigah
tako mnogo let poz
napisal pesem. S pr
mi besedami, rime k
za vboggjme.
»Nikoh nisem bila
razkošja ne razmetav
tudi odvečnih besed
veh smo - in živimo
no. Muči me bolezen,
spomine, naj se ne 1
Ko bi ljudje le več d
manj govorili. Zgorai.
tu, nismo k£y prida
rili...«	.
Kar prestavi me. N
no zadoni. Ura bije.
stenska ura z listič«'
utežmi.
ZA DOLGOLElJ
USPEŠNO SODB
NJE V MATIČNEM
ŠTVU 1979.
Bukoški gasilci d'
nemu predsedniku i"
Ivankinem možu. Z'
z zvesto gasilsko četo
vala tudi Ivanka. Dol
In navadila se je, da
brazdano življenje ^
- tavžentroža. Da P^
biti za vse in da je
treba imeti - r a d ■
Obstala je na pra^^
ko nasmejana.
(nadaljevanje priho^