Politični pregled*
Notranji položaj. — Uradna „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim so sklicuje državni zbor na dan 31. t. m. — Ministrski svet je imel v soboto popoludne svoje posvetovanje, ki je trajalo nad šest ur, kar je nekaj izvanrednega. Predmet posvetovanja gotovo ni bilo druzega, nego politični položaj, v katerem se nahaja naša državna polovica po dokončanih državnozborskih volitvah. Kakor poročajo dunajski listi, pa ni prišlo v tem ministrskem svetu do nikakega konečnega zaključka in se boie ministrsko posvetovanje še te dni nadaljevalo. Razua okoli delavnega programa, katerega se ima določiti državnemu zboru, sukalo se je ministrsko posvetovanje najbrže tu<ji okolo prestolnega govora, s katerim se otvori novi parlament. Po mnenju raznih političnih listov moral se bode novi parlament najprej baviti s posojilom, katerega potrebuje vlada nujno za investicijske namene. Potem pride na vrsto državni proračun in pa ogrska nagodba. To so vprašanja eminentno gospodarskega pomena, ter se morajo tako ali tako rešiti pred vsemi drugimi zadevami. Seveda je veliko vprašanje, ako pride sploh do rešitve teh zadev, in ako ne pojdejo poslanci domov, še preino si izbero novo državnozborsko predsedništvo. O kaki državnozborski večini ni doslej še nič znanega, a vender se čuje želja posebno od strani Poljakov in pa od konservativnih čeških krogov, naj bi se zopet osnovala stara desnica. Proti takim željam se pa drže MladoČehi jako rezervirano, in vender je samo od njih odvisno, ali se stara desnica obnovi ali ne; to je namreč le tedaj mogoče, ako se Mladočehi odpovedo obstrukciji. Veliko besedo si bodo prisvajali v novem parlamentu raditalni Nemci, katerih število je naraslo od 8 na 21. Ker so vodje te stranke naravnost nespravljivi, bati se je obstrukcije od te strani veliko prej, nego od strani Mladočehov. Sicer pa ni še gotovo, da se vsi poslanci ki so bili izvoljeni pod tem naslovom, tudi jednakih misli, kakoršnih sta Schonerer in Wolf. To se posebno razvidi iz neke izjave, katero je poslal med svet Schonerer, in v kateri je rečeno, da se ti radikalni Nemci ne mislijo zbrati v poseben klub. Naj si bode temu pa kakorkoli, parlamentarne razmere, katere so ustanovile nove državnozbor3ke volitve, so jako zamotane in pisati o tem, kako se bodo iste razvozljale, bi ne bilo druzega, nego golo ugibanje. Na vsem je le toliko resničnega, da vabi ministrski predsednik dr. KSrber prvake raznih strank in strančic k sebi, da čuje njihovo mnenje, in da si potem uredi svoje ravnanje. Med onimi, ki so bili zadnje dni pri njemu, čitalo se je tudi ime dr. Šusteršiča. Govori se, da je pozval k sebi tudi dr. Wolfa, ta pa da se ni o Ji val njegovemu povabilu. Ako pa je to poslednje res, potem sodi lahko vsak, da ne mislijo nemški radikalci Wolfo-vega kalibra nič dobrega glede mirnega delovanja v državnem zboru.
Stran 32.
Novi državni zbor. — Po dokončanih državnozborskih volitvah zanimalo bode naše čitatelje izvedeti konečni izid državnozborskih volitev in sicer z ozirom na njih strankarsko stališče. Zato smo sklenili podati jim naslednje podatke, ki dokazujejo, v kakem razmerju se vračajo stranke prejšnjega državnega zbora v novo zbornico.    Pri   nekaterih  strankah so
Stran 33
se rodile tudi nekake podstranke, ki pa bodo v glavnih vprašanjih se oklenile najbrže starih večjih strank. Konečni izid državnozborskih volitev je torej ta, in sicer po razmerju števila poslancev v prejšnji zbornici in po številu, kakor bodo zastopane stranke v sedanjem zboru.
Nemškonarodna napredna stranka     .    .    prej    36  zdaj    35
Zveza nemške ljudske stranke      ...      n      41    „      49
Nemški radikalci........      „        8    „      21
Krščanski socialci.......      „      27    „      21
Svobodna nemška zveza.....      „        9    „        3
Katoliška ljudska stranka.....             27    „      23
Mladočehi..........      „      61    „      53
Ćeški konservativci.......      „        1     „        2
Poljski klub........    .      „      55    „      60
Poljske ljudske stranke.....      „        8    „        9
Malorusi..........       „        9    „      11
Slovenci..........      „      16    „      15
Hrvatje..........      „      11     „      10
Srbi...........       „        2    „        2
Italijani..........      „      19    „       19
Eumuni..........       „        5    »        5
Ustavoverno veleposestvo.....       „      28    „      30
Konservativno veleposestvo.....      „      19    „       19
Centrum..........      „        6    „        6
Srednja stranka veleposestva                         „        2    „        3
Socialni demokratje.......      „      15     „       10
Divjaki..........       „      20    „        9
Skupaj    .    .    prej 415 zdaj 415
Eazun teh strank so se ustanovile še dve nove stranke in sicer češki agrarci 6 in češka delavska stranka 4. Vseh poslancev skupaj je torej 425.
Novi državnozborski poslanci po svojem poklicu. — Naše čitatelje utegne zanimati, kaj so in s čem se pečajo v svojem življenju na zadnjih volitvah novo izvoljeni državni poslanci. Zato jim podajemo tu natančen razgled. — Največ prihodnjih državnozborskih poslancev je kmetskega stanu. Tu so v prvi vrsti velikoposestniki, mej njimi je 85 grajščakov-plemičev, potem so razni manjši posestniki in ljudje, ki se pečajo s kmetijstvom tako, da je več ko 37 odstotkov državnega zbora zastopan po zastopnikih kmetijstva. Obrt in industrija sta dala le 12 odstotkov, ker je mnogo zastopnikov trgovskih zbornic, ki niso ne trgovci in ne obrtniki. Delavski stan pa bode zastopan večinoma po urednikih raznih strankarskih listov, radi česar bode 28 poslancev iz časnikarskega poklica. Čez 8 odstotkov bode raznih uradnikov državnih, deželnih in občinskih in 3 ministri. — Sestavljena je torej zbornica iz 69 advokatov in notarjev, 6 zdravnikov in lekarnarjev, 8 tehnikov, 38 uradnikov, 24 duhovnikov, 169 posestnikov, 52 trgovcev in obrtnikov, 28 pisateljev in Časnikarjev in 31 profesorjev in učiteljev.
Angleška kraljica umrla. — V torek ob 1/21 zvečer je po večdnevnem boju s smrtjo umrla angleška kraljica Viktorija. Eojena je bila 24. maja 1819 kot hči vojvode Edvarda Kentskega, četrtega sina Jurija III Njena mati Viktorija je bila Nemka, princesinja Sachsen-Saalfeld-Koburška. Krstni boter ji je bil car Aleksander, zato je dobila ime Viktorija Aleksan-drina. Ker njeni stariši niso imeli posebnega bogastva, jo je vzgojila mati za skromnejše, ponižnejše življenje. Jurij IV. je vladal do leta 1830., za njim pa je prišel Viljem IV. Ker je bil brez otrok, je bila Viktorijina mati za slučaj kraljeve smrti imenovana za regentinjo, njena hči Viktorija pa za prestolonaslednik. 20. junija 1837. je kralj umrl, in Viktorija je postala angleška kraljica, stara jedva 18 let. 28. junija je bila kronana. Dve leti je Viktorija že poznala in na tihem ljubila princa Alberta, sina vojvode Koburškega, in 15. oktobra leta 1839. mu  je Viktorija povedala, da ga  ljubi, ter da ga
prosi, naj bo njen soprog. 10. februvarja 1840. je bila poroka. A njun zakon je trajal samo 21 let. Preživela je torej svojega soproga za 40 let. Ob njeni rakvi žaljuje nad 70 potomcev, 7 sinov in hčera, 33 vnukov in 30 pravnukov. 63 let je vladala Viktorija državo, ki šteje 350 milijonov duš, in ki je dandanes večja kot nekdanje rimsko svetovno cesarstvo. Pod Viktorijo se je angleška moč povspela do viška svojega razvoja ter se raztegnila na vse dele sveta. Viktorijin sin Albert, sedanji angleški kralj, je bil rojen 9 novembra 1841. O njem ve zgodovina povedati le, da je potraten, lahkomiseln mož, ki ga zanimajo le zabave in mode.
Vojna v južni Afriki. — Značilno za položaj v južni Afriki je to, da je Angležka v celi kapski koloniji proglasila vojno sodbo in obsedno stanje. To pomeni, da je med holand-skim prebivalstvom v Kapu tako razpoloženje, da ni daleč od splošnega ustanka. Angležki listi tudi previdno molče o položaju v Kapu, kar znači, da v tej pokrajini že vse vre in kipi. Prva posledica ustanka bi bila pač ta, da se ljudstvu pobere orožje in strelivo, seveda tako zvanim Afrikanderjem. „Central News" poroča iz Standertona, da je v okrožju Er-melo zbranih šest burskih armad, ki hočejo prodreti v Natal. Louis Botha je vodja tega združenja. Skupno je v tem kraju zbranih 8000 Burov. Jako zanimiva so poročila o gibanju burskega generala Deweta, ki je razvil velikansko živahnost ob progi Jobanesburg-Pretorija. Enako in še genijalnejši nego je bil zdaj ujeti Cronje se pojavlja Dewet v svojih bojnih načrtih, o katerih le malokdo izve, ker je njegovo delovanje vedno jako skrivnostno. Tako je prišlo slučajno v javnost, da je 3000 Burov 16 t. m. zajelo pri Carolini trikrat večjo armado Colvillesovo, ter je po kratkem boju prisililo, da se uda. Vojakom so pobrali orožje, potem pa jih na pol bose in raztrgane zapodili v beg, dočim se je Colvillesu posrečilo pobegniti na konju Angležki listi lažnjivo poročajo, da so v tej bitki Angleži Bure premagali.