PEUGEOT

POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL
SPC TOPLAK
Podlehnik, 02 7SS 40 50 .spctop
lak.si
v 1 ~
o
^	j-j	m
zr	m
=m	O
-in	C	CE
ï-	"O	M
£	«	O
~	>	OJ
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
[pS; Aktualno
Podravje • Visoke kazni za preveč nabranega mahu
O Stran 2
S a.
Hi
V
Štajerski
Ptuj, petek, 13. decembra 2024
Letnik LXXVII • št. 97 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Podravje • Številne predstave in darila za otroke po občinah
Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletic
Decembrsko razposajeni v oddaji Z Jasno in glasno!
Aktualno Dornava • Občino bi naj do volitev vodil Brumen
O Stran 2
Gospodarstvo Podravje • V
štirih občinah novi smetar in nove cene
O Stran 5
Podravje Ptuj^ Novi program na ŠETK: Živilsko-prehranski tehnik
O Stran 9
Ljudje in dogodki Kidričevo •
Starošince: fascinantna
okrasitev vseh 55 hiš v kraju
O Stran 18
Obdarili bodo več kot 7.000 otrok
Poleg čarobne praznične okrasitve mest in domov ima posebno mesto v prazničnem decembru tudi obdarovanje otrok. Ponekod otroke obiščejo kar vsi trije decembrski možje, drugod le eden. Število obiskov se razlikuje, enako tudi praksa
obdarovani v posameznih občinah. Več na straneh 6 in 7.

Aktualno •	^
Multinacionalke intenzivno kupujejo njive, pri nas jih raje pozidamo
Gospodarstvo •
Se direktorju Komunale JankJ Šircu maje stolček?
I d «i * i
m
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado.
Mu
2 Štajerski
Aktualno
petek • 13. decembra 2024
Dornava • Po napovedanem odstopu župana Zorka
Občino bi naj vodil Brumen
Župan občine Dornava se je po nezaupnici članov občinskega sveta, ko so vložili zahtevo za sklic izredne seje, odločil za odstop s funkcije. Občino je vodil dve leti, v drugem krogu lokalnih volitev 2022 je protikandidata suvereno premagal, uspelo mu je zbrati 75 % glasov volivcev.
Foto: MZ
Do predčasnih volitev bi naj bil na čelu občine podžupan Jože Brumen.
Če bo župan Matej Zorko z novim letom dejansko odstopil, kot je napovedal, bo vodenje občine prevzel podžupan Jože Brumen, na predčasne volitve pa bi se Dornavčani odpravili pomladi naslednjega leta. Proračun ima občina potrjen, Brumen tako pričakuje, da bo delo občine teh nekaj mesecev teklo brez težav: „Proračun smo svetniki uskladili, nadaljevali bomo po poti, kot smo jo začrtali skupaj z županom. V času do volitev ne nameravamo ničesar spreminjati. Sledili bomo zastavljenim ciljem. Občina posluje nemoteno naprej, delamo naprej v dobro občanov, ne moremo stati na mestu in čakati."
Matej Zorko je po prevzemu mandata imenoval dva podžupana. Poleg Brumna še Srečka Kondriča, vsi trije so prihajali iz vrst stranke SDS. Po dogodkih, v katerih se je dornavski župan znašel to jesen, so iz SDS sporočili, da več ni njihov član.
Po Zorkovi napovedi odstopa s funkcije župana bi naj bil naslednjih nekaj mesecev na čelu občine podžupan Brumen, medtem ko je drugega podžupana Kondriča župan Zorko s funkcije razrešil. Ali se bo Brumen potegoval tudi za župansko mesto, se za zdaj javno ni opredelil. „O tem je preuranjeno govoriti," je dejal. Brumen je predsednik PGD Polenšak, zaposlen je v gradbeništvu, v občinskem svetu občine Dornava pa deluje drugi mandat.
MZ
Ptuj • Spremembe imen nekaterih ulic
Se strinjate z novim imenom »vaše« ulice?
Za ureditev ustreznih poimenovanj in označevanj nekaterih ulic na območju mestne občine Ptuj je bilo v zadnjih letih ogromno pobud. V posameznih naseljih so težave velike, predvsem tam, kjer je veliko novogradenj. Postopke za poimenovanje novih ulic je ptujska občina sprožila že pred časom, občani se do zadnjih predlogov lahko opredelijo do naslednjega tedna.
Foto: CG
Mestni svet se je izrekel, Geodetska uprava se je strinjala, zdaj občina čaka še na mnenje in pobude občanov.
Maja lani je mestni svet že potrdil predloge za vzpostavitev in spremembo poteka 11 ulic. Prvi postopki se bližajo h koncu, spremembe se nanašajo na naslednje obstoječe naslove: Rabelčja vas 29b, c in d, Maistrova ulica 19, i9a, 20 in 22, Vičava 63 in 65 in Belšako-va ulica 76. O predlaganih spremembah se lahko občani opredelijo do 20. decembra. Predloge in mnenja lahko podajo polnoletne osebe in podjetja, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno ali začasno bivališče. Občina ponuja možnost, da se opredelijo do ustreznosti predlaganih sprememb potekov ulic in predlaganih imen. Skladno z odloki bodo kmalu na Ptuju naslednje nove ulice: Ulica Albina Lugariča, Ulica Antona Ingoliča, Ulica Iva Arharja, Pot na Panoramo, Ulica Franca Ferka, Ulica Srečka Kosovela, spremenil pa bi se potek Ulice Franca Kosca in Satlerjeve ulice.
Spremembe se obetajo na več koncih občine, v Rabelčji vasi, na Panorami, Jezero, Vičava ... Gre predvsem za nova poimenovanja v novonastalih ulicah.
Stroške postavitve napisnih tabel, tablic s hišnimi številkami in zamenjave osebnih dokumentov (osebnih izkaznic) bo kril občinski proračun. Spremembe so sicer v prihodnje še načrtovane, tokrat gre za prvi paket.
Dženana Kmetec
Podravje, Slovenija • Zagata zaradi izmenjave podatkov med ZZZS in ŠOS
Je strah pred izgubo študentskih bonov res odveč?
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je novembra s kampanjo opozorila, da bi lahko 3.700 študentov, ki so izgubili enega od staršev in prejemajo družinsko pokojnino, po novem letu ostalo brez subvencionirane študentske prehrane. Razlog: sprememba izmenjave podatkov z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
„Tehnični zaplet nikakor ne pomeni odvzema pravice do koriščenja subvencionirane prehrane za študente, ki so izgubili enega od staršev," so poudarili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec.
Na prvi pogled se sicer vprašamo, kakšna je povezava med ZZZS na eni ter študentskimi boni na drugi strani. A ko razmislimo širše, je jasno, da lahko študentske bone koristijo študentje, ki niso zaposleni, nosilci dejavnosti, poslovodne osebe ali upokojenci. Se pravi, gre za evidence, ki jih vodi ZZZS in so ključne tudi za področje študentske prehrane, ki jo organizira ŠOS.
Po novem letu se bo način izmenjave podatkov zaradi zakonskih določil spremenil, kar bi po navedbah ŠOS lahko pripeljalo do tega, da bi študentje, ki so prejemniki družinske pokojnine po pokojnem staršu, ostali brez subvencioniranega dnevnega obroka. „Kot izvajalec sistema študentske prehrane kmalu ne bomo več prejemali točnih informacij o upravičencih. To v praksi pomeni, da bomo za študente, ki so prejemniki družinske pokojnine, dobili podatek, da do subvencionirane študentske prehrane niso upravičeni," so poudarili.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pri ZZZS pravijo, da situacija ni tako alarmantna, kot so jo prikazali v ŠOS. „Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Študentski organizaciji posreduje podatek o tem, da študent ni v delovnem raz-
merju, ne opravlja gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic in ne prejema pokojnine, razen družinske. Zaradi tega ni bojazni, da bi zaradi ravnanj ZZZS ostali 'mnogi študentje brez subvencionirane prehrane', kot se ŠOS sprašuje v medijski objavi," so povedali na ZZZS.
Tudi na ministrstvu so pritrdili, da je bojazen študentov, ki so prejemniki družinskih pokojnin, pred izgubo študentskih bonov odveč. Navedbo ŠOS, da bodo ostali brez
študentskih bonov, so izrecno zanikali. „Študenti, ki so izgubili enega od staršev, bodo še naprej upravičeni do subvencionirane študentske prehrane, tako kot ostali študenti. Seznanjeni smo, da se bo v letu 2025 spremenil sistem sporočanja podatkov o prejemnikih družinskih pokojnin, zato zadevo rešujemo z ZPIZ in ZZZS ter drugimi vključenimi deležniki. Ponovno poudarjamo, da tehnični zaplet nikakor ne pomeni odvzema pravice do koriščenja subvencionirane študentske prehrane za študente in
študentke, ki so izgubili enega od staršev. Na ministrstvu se bomo vseskozi zavzemali za enakopravno dostopnost do socialnih pravic za vse študente, še posebej tiste iz ranljivejših skupin."
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so mnenja, da bi bilo enostavneje, če bi podatke o prejemnikih družinskih pokojnin neposredno Ministrstvu za delo in oz. ali Študentski organizaciji posredoval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Mojca Zemljarič
Slovenija, Podravje • Nabiranje mahu za jaslice ali druge dekoracije je omejeno
Visoke kazni za preveč nabranega mahu
Mah je sicer za mnoge samoumeven tudi pri krašenju domov, a pri nabiranju moramo biti zelo skrbni in predvsem zmerni.
Pri nas po nekaterih podatkih raste kar 790 vrst različnih mahov, žal so med njimi tudi ogrožene vrste. V prvi vrsti velja omeniti vse vrste šotnih mahov, ki rastejo na še ohranjenih šotnih barjih, ter beli mah ali beluh, ki ga mnogi ravno zaradi specifične oblike, žametnih kupčkov, zelo radi nabirajo za jaslice. A tako lahko ogrožajo njegovo rast in razširjenost. Od 200 do 800 evrov
Torej moramo biti pri nabiranju mahov strpni in razumni. Čeprav je to rastlina, ki se pri nas kar dobro obnavlja, so predpisi o količini nabranega mahu povsem smiselni. V osnovi lahko posameznik nabere največ dva kilograma mahu, vse, kar je več, pa vam že lahko prinese kazen, ki znaša, tako kot pri jelkah, od 200 do 400 evrov. Tudi sicer lahko vsak posameznik naredi veliko, če ne odstrani več kot ene petine površine mahu naenkrat, po pravilniku o varstvu gozdov pa velja, da se »gozd opustoši, če se pri nabiranju odstrani več kot 20 odstotkov z mahovi poraščene površine«. Če se je nekdo pred vami že lotil pobiranja in je že »počistil« 20 odstotkov rastišča, tam mahu ne smete več nabirati. Za tako opusto-
šenje je predvidena kazen za posameznika od 400 do 800 evrov.
Najlažje je nabirati mah, ki raste na skalah, saj se tam najmanj oprime podlage, poleg tega pa je v njegovi notranjosti in pod njim manj žuželk in drugih gozdnih prebivalcev kot v mahu, ki raste na drevesih ali na zemlji. Po oceni dva kilograma mahu zadostujeta za več kot dvoje običajne jaslice. Dva kvadratna metra mahu pa je praviloma količina, lažja od dveh kilogramov.
V trgovinah ni ravno poceni
Mnogi sicer mah kupujejo v trgovinah, a ni prav poceni. V različnih trgovinah in drevesnicah ga ponujajo po ceni tudi deset evrov na kvadratni meter ali še nekaj evrov več. Za 100 gramov dekorativnega mahu lahko denimo odštejete okoli osem evrov, za nekaj manjšo količino, na primer 30 gramov, če imate manjše jaslice, pa bo dovolj
Foto: Marko Vavpotič
tudi malo manj kot štiri evre. Take cene seveda marsikoga spodbudijo, da gre raje na sprehod v gozd in si tam mah nabere sam. Še bolje pa je, če vsakoletne jaslice pripravljate z mahom iz lastne zaloge. To je namreč zelo trdoživa rastlina, in če ga po uporabi vrnete na rastišče in ustrezno poskrbite zanj, vam bo naslednje leto spet na voljo; celo suh lahko oživi, če ga le oskrbimo z dovolj vlage.
A. Zupančič
petek • 13. decembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Prehranska ne(varnost) in samooskrba
Multinacionalke intenzivno kupujejo njive, pri nas jih raje pozidamo
Kmetijsko ministrstvo je pred časom izvedlo javni posvet o prehranski varnosti v izrednih razmerah, ob tem pa je ministrica Mateja Čalušic izpostavila nujnost zavarovanja kmetijskih zemljišč, saj da se Slovenija glede zaščite kmetijskih zemljišč sooča z resnimi težavami. »Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Če smo znali zaščititi vodo, moramo znati zaščititi tudi zemljo! Oboje je neobnovljiv vir. Brez kmetijskih zemljišč ni prehranske varnosti!«
V	Sloveniji imamo le 856 m2 njivskih površin na prebivalca. Obseg njiv nas uvršča na sam rep držav v EU, manj njivskih površin na prebivalca imata zgolj Nizozemska in Malta. Posledično ima Slovenija bistveno premalo kmetijskih zemljišč v uporabi za zagotavljanje samooskrbe, ob tem pa je kar 47 % njiv na območju s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost. »Povprečen Evropejec (in Slovenec) na leto poje 780 kilogramov hrane, kar pomeni skoraj dva kilograma na dan. Da zadostimo potrebam po hrani za povprečnega Evropejca, bi potrebovali 0,45 hektarja na prebivalca. Z enim izgubljenim hektarjem kmetijskega zemljišča torej izgubimo potencial za nahranitev več kot dveh prebivalcev,« je ponazoril pomembnost kmetijskih zemljišč Tomaž Primožič z direktorata za kmetijstvo.
Številne države, skladi, multi-nacionalke že vrsto let po svetu intenzivno kupujejo rodovitna kmetijska zemljišča, pri nas so predmet intenzivne pozidave. Na kmetijskem ministrstvu so se tako zavezali, da bodo pripravili zakonodajo, ki bo zagotovila trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. »Zagovarjala bom, da potrebujemo trajno zavarovana kmetijska zemljišča,« je zagotovila ministrica.
Izgubili za 4.000 ton kruha in 3.000 ton govejega mesa površin
V	desetih letih (2012-2022) se je iz kmetijskega zemljišča v uporabi v pozidano ali v zaraščeno zemljišče spremenilo 8.568 ha kmetijskih zemljišč. To je izguba 857 ha zemljišč na leto (88 % je travniških površin). Konkretno to pomeni, da bi lahko na 7.540 ha travniških površinah (ki so se v 10 letih zarasla ali pozidala) preko travojedih živali proizvedli
Zadnji podatki o samooskrbi in porabi na prebivalca, 2023
Proizvod	Stopnja samooskrbe v %	Poraba na prebivalca v kg
pšenica	55	73
koruza	112	0,9
ječmen	71	0,6
krompir	40	74
zelenjava	33	102
sadje	16	132
meso govedi	106	20
meso prašičev	37	30
meso perutnine	109	33
mleko (kravje)	131	203
jajca	90	11
med	13	1
tri milijone kilogramov govejega mesa, s čimer bi lahko nahranili 150.800 ljudi. Izgubljenih je bilo tudi 750 ha njivskih površin, na katerih bi lahko sicer pridelali več

Foto: Črtomir Goznik
Med večjimi podjetji v državni lasti so zgolj še Farme Ihan, Meja Šentjur, Vina Koper ter podjetje Koto.
Po podatkih, ki jih je zbralo kmetijsko ministrstvo, smo bili lani samooskr-bni zgolj s koruzo, perutninskim in govejim mesom ter kravjim mlekom. Ob tem je izvoz agroživilskih proizvodov v lanskem letu obsegal 2,1 milijarde evrov, medtem ko uvoz 3,7 milijarde evrov, kar pomeni, da smo uvozili za 1,6 milijarde evrov več agroživilskih proizvodov kot izvozili. Večina izvoza in uvoza agroživilskih proizvodov poteka s Hrvaško, Italijo, Nemčijo, Madžarsko in Avstrijo.
kot štiri milijone kilogramov kruha letno. Izguba 280 ha trajnih nasadov pa pomeni izgubo 11.200 ton jabolk letno. To je količina jabolk, ki bi zadostovala za 746.000 ljudi, kar
predstavlja 37 % vseh prebivalcev Slovenije, so številke predstavili na kmetijskem ministrstvu.
Z uničeno lastno proizvodnjo odvisni od uvoza
Na posvetu so bila izpostavljena tudi druga področja, in sicer odvisnost od uvoza fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, zdravil za zdravljenje živali. V Sloveniji zgolj Cinkarna Celje ter Albaugh TKI proizvajata fi-tofarmacevtska sredstva, s tem da podjetje v Račah vse aktivne snovi uvozi (glifosat se ne proizvaja več - proizvodnja stoji), veterinarska zdravila pa so del blagovnih rezerv, zaloge naj bi zadostovale za en mesec.

- ' _j Al
B '«i^MprW1 fm\
POZOR GRADBIŠČE ^^
1 M V
OO0®0®!

Foto: Črtomir Goznik
Primerjava podatkov iz 2012 in 2022 kaže, da se je iz kmetijskega zemljišča v uporabi v pozidano (oz. sorodno) ali v zaraščeno zemljišče spremenilo 8.568 ha kmetijskih zemljišč.
Skromna je tudi samooskrba s semenom. Za slovenski trg pridelamo zgolj dovolj semena konoplje, oljne ogrščice ter oljne repice. Samooskrba s semenom ječmena, ovsa, tritikale, ajde in pšenice pa ne zadošča niti za 50 % pokritje posejanih površin. Z domačo pridelavo semena koruze lahko posadimo le 2 % njiv, s pridelavo semenskega krompirja pa pokrijemo zgolj 9 % potreb po tem semenu. Tudi na področju krme se zanašamo na uvoz, predvsem krmnih, oljnih tropin in pogač (predvsem sojine) ter ostanke živilskopredelovalne industrije, kot so otrobi, pesni rezanci, pivske tropine. Če bi v Sloveniji predelali vse pri nas pridelane oljnice (sojino zrnje in ogrščico izvažamo), bi s pogačami/tropinami in krmnimi stročnicami pokrili manj kot 10 % potreb živinoreje.
Klavrno je tudi stanje na področju lastništva kmetijskih podjetij. Največ kmetijskih zemljišč imata v uporabi PP Agro (3.796 ha) in Panvita - kmetijstvo in proizvodnja hrane (3.504 ha), obe družbi imata tuje lastnike, ob tem Panvita - Prašičereja Nemščak redi tudi največ glav živine (2.494 GVŽ), sledijo Farme Ihan (1.786 GVŽ) - slednje še v državni lasti. Z največjimi površinami rastlinjakov pa razpolagata Paradajz (6 ha) in ponovno Panvita (2 ha).
Med večjimi podjetji v državni lasti pa so tako zgolj še Farme
Ihan, Meja Šentjur, ki je kmetijsko podjetje s proizvodnjo jajc, žitaric in jabolk, Vina Koper ter podjetje Koto, ki proizvaja krmila.
Kmetijsko ministrstvo je v okviru posveta o prehranski varnosti v izrednih razmerah podalo tudi nekaj predlogov, kako bi se bilo smiselno odzvati v izrednih okoliščinah. Med drugim so predlagali, da bi se najboljša kmetijska zemljišča namenila za pridelavo hrane za ljudi (npr. hmeljišča, ki so skoraj v celoti pod namakalnimi sistemi, npr. v pridelavo stročnic), da bi se zmanjšal stalež živali, predvsem pitancev, katerih reja je locirana v ravnini in je močno odvisna od uvoza krme ...
Veliko besed, malo narejenega
Vsemu pa so temelj kmetijska zemljišča, zato so sklenili, da mora biti varstvo kmetijskih zemljišč v nacionalnem interesu. Trajno je treba zaščititi 27.000 ha njivskih površin v lasti države, jih opremiti z namakalnimi sistemi in izvesti ukrepe v smeri zagotavljanja odpornosti pridelave in ohranjanja zdravja tal, je bilo poudarjeno na posvetu. Vendar kot v uvodu omenjeno, problematika zmanjševanja kmetijskih zemljišč ni nova, politika se namreč že desetletja o tem pogovarja, sprejema razpršene ukrepe, a odločnih sprememb ni bilo.
Mojca Vtič
Ptuj • Občina išče partnerja za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta
Na Potrčevi cesti 34 rušenje stare in gradnja nove stavbe
V naslednjih dneh bo občina objavila poziv promotorjem. Na Potrčevi cesti 34 namreč v obliki javno-zasebnega partnerstva načrtujejo izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta z 12 stanovanji, večnamensko dvorano, poslovnimi prostori...
Vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo so že pridobili, tudi gradbeno dovoljenje je pravnomočno. Kot je pojasnil direktor ptujske občinske uprave Alen Jevtovič, so si sodelovanje z zasebniki zamislili na način, da v zameno za zemljišče z vso dokumentacijo za gradnjo občina dobi v last spodnje prostore objekta. V njih želijo urediti prostore za delo dveh četrtnih skupnosti, Center in Ljudski vrt, sočasno pa še večnamensko dvorano in nekaj drugih prostorov. V zgornjih prostorih je načrtovana izgradnja 12
stanovanj, ki bodo last investitorja.
Obstoječi objekt je v izjemno slabem stanju in ne ustreza več potrebam četrti in društev. Izbrani partner bi torej pridobil 12 stanovanj, občina pa prostore za potrebe dveh četrtnih skupnosti, večnamensko dvorano za sto ljudi, pisarne ... Sočasno je načrtovana tudi ureditev zelenih športnih površin v neposredni bližini (poti, urbana oprema, balinišče).
Neuradno je slišati, da je interes med zasebniki tokrat precej velik. Gre za odlično lokacijo, v bližini
zdravstvenih ustanov, centra mesta ... Glede na dejstvo, da v mestu primanjkuje stanovanj, je pričakovati precej velik interes tudi za nakup teh nepremičnin, ki bi lahko bile zgrajene že zelo hitro. Seveda, če bo občina na javnem pozivu uspešna in bo našla ustreznega partnerja, ki bo v tem prepoznal dobro poslovno priložnost. Občina je sicer najprej pred štirimi, nato pa še pred tremi leti že poskusila izpeljati ta projekt, a takrat še ni imela v rokah gradbenega dovoljenja.
Dženana Kmetec
Tak objekt je načrtovan na naslovu Potrčeva cesta 34.
Foto: MO Ptuj
4 Štajerski
Podravje
petek • 13. decembra 2024
Ormož • O dediščini čevljarstva in krojaštva
Boks šolji boljši od svinščakov
V Grajski pristavi vas vse do maja prihodnje leto v sliki in besedi popeljejo skozi zgodovino čevljarske in krojaške obrti na širšem ormoškem območju od prve omembe v drugi polovici 15. stoletja do danes.
V Grajski pristavi je na ogled zanimiva razstava o čevljarjih, krojačih in šiviljah, ki so kdajkoli delovali na Ormoškem.
Razstavo, ki so jo naslovili Če si mejo boks šolje pa svetejši gvant, si bijo lep, je pripravila Manica Hartman. »Marsikdo se je ob tem naslovu gotovo vprašal, kakšni neki so boks šolji. To so bili nekoč čevlji, narejeni iz telečjega usnja, ki je bilo odlične kakovosti, zato tudi dražje in so si lahko takšno obutev privoščili le premožnejši, preprosti podeželski ljudje pa so se morali zadovoljiti s svinščaki - čevlji iz svinjskega usnja. Tudi ti so bili sprva videti dobro, toda njihova težava je bila v tem, da niso zadrževali vlage, zato so premočili, obenem pa postajali tudi vse bolj trdi, zato jih je bilo treba redno mazati, da so ostali nosljivi,« pojasnjuje Hartmanova. »Včasih so bili obutev in oblačila dragoceni; ljudje so imeli po en komplet za vsak dan in po enega za praznike, zato so z njimi ravnali karseda skrbno, poleg tega so jih ponosili do konca, kar pomeni, da so jih od starejših bratov in sester 'dedovali' mlajši otroci.«
Seznam 800 čevljarjevin krojačev
Hkrati z odprtjem razstave je izšla tudi publikacija, v kateri sta zgodovina čevljarstva in krojaštva na Ormoškem podrobno opisana, in sicer na podlagi strokovne literature, arhivskih virov, za bližnjo preteklost pa tudi na podlagi fotokopij ter pričevanj sorodnikov in znancev. »Od 15. stoletja do danes je na tem območju delovalo najmanj 800 čevljarjev in krojačev, od katerih je vsak dodal kamenček v mozaiku bogate oblačilne preteklosti. Prvi zapis je iz leta 1482, ko so obrtniki zapisani v registru vinske desetine, ki so jo bili dolžni plačati graščaku. V Ljubljani na primer sta prvi čevljarski in krojaški ceh omenjena že leta 1399, a glede na to, da je bil Ormož takrat majceno mestece, gre za dokaj zgodnjo omembo. Imel je kar nekaj obrtnikov, ki so se sprva združevali v cehe, denimo čevljarji, usnjarji in krznarji skupaj. Ko jih je bilo dovolj, so ustanovili lastnega ali pa so se povezali z ljutomerskimi, tudi radgonskimi cehi.« Zaradi pomanjkanja oziroma nepopolnega arhivskega gradiva njihov seznam, objavljen v omenjeni publikaciji, seveda ni dokončen, dodaja avtorica, ki je imena obrtnikov nanizala kronološko ter skupaj mojstra, njegove pomočnike in vajence. Morda bo v njem kdo našel kakšnega prednika, za katerega sploh ni vedel, da je bil obrtnik.
Razstava, ki so jo v Ormožu odprli na Ta veseli dan kulture, je povezana z literarnim večerom, ki so ga istega dne pripravili v refekto-riju minoritskega samostana na Ptuju, na katerem je Danica Ozvaldič predstavila svoj biografski roman z naslovom Krojenje tišine. V njem je poustvarila zgodbo svojega očeta, krojača Franca Pintariča iz Pa-vlovcev pri Ormožu.
Senka Dreu
Najstarejša obutev stara 40.000 let
V publikaciji, s katero so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pospremili razstavo o zgodovini čevljarstva in krojaštva na Ormoškem, je tudi nekaj zanimivosti o prvih oblačilih in obutvi. Prva obutev se je po doslej znanih podatkih pojavila že pred 40.000 leti v hladnih predelih Evrazije, najstarejši usnjeni čevelj pa je star 5.500 let. Našli so ga med arheološkimi izkopavanji v Armeniji, šlo pa je za ženski čevelj velikosti 37.
Polenšak • Francu Kukovcu plaketa Državnega sveta
»To je priznanje vsem članom društva«
Dolgoletni predsednik Turističnega društva (TD) Polenšak Franc Kukovec je prejemnik plakete Državnega sveta za najzaslužnejšega prostovoljca. „To je priznanje vsem našim članom," je poudaril Kukovec.
Franc Kukovec že 22 let vodi TD Polenšak. „Neumorno si prizadeva za ohranjanje lokalne kulturne dediščine in spodbujanje turistične dejavnosti v kraju. Pod njegovim vodstvom je društvo doseglo pomembne dosežke in postalo eno izmed najaktivnejših turističnih društev v regiji," so ob izročitvi priznanja navedli v Državnem svetu.
Turistično društvo Polenšak so ustanovili 1963, danes šteje skoraj 300 članov in vključuje številne sekcije, kot so pevska skupina, predice, rimljani, klekljarce in koranti. Pod vodstvom Franca Kukovca se je društvo izjemno razvilo; še posebej pomemben je bil projekt dograditve turističnega doma. Vsako leto društvo pod njegovim vodstvom organizira številne prireditve, med katerimi izstopa osrednji dogodek Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Predsednik Kukovec poleg organizacije prireditev spodbuja tudi aktivnosti, usmerjene v skrb za okolje, na primer čistilne akcije, ter ohranjanje tradicionalnih znanj, kot je košnja trave na star način. „S svojo zagnanostjo in neprecenljivim prostovoljskim delom je ključno pripomogel k povezovanju lokalne skupnosti in ohranjanju slovenskega podeželskega življenja," so o Kukovčevem angažmaju v utemeljitvi plakete še zapisali v Državnem svetu.
„Plaketa mi veliko pomeni, ker
Foto: Benjamin Beci / DS
Francu Kukovcu so v Državnem svetu na predlog Turistične zveze Slovenije izročili plaketo za prostovoljstvo na področju turizma in ohranjanja kulturne dediščine.
gre za visoki rang priznanja. Je pa moje mnenje takšno, da je to nagrada vsem članom društva, ki že šest desetletij ohranjajo kulturno--etnografsko dediščino ter pomagajo graditi zgodbo na Polenša-ku," je povedal Kukovec in dodal, da društvo vsako leto organizira od pet do deset večjih prireditev, največja je Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Kukovcu se mandat izteče čez dve leti. Pravi, da mu volje in energije za vodenje društva ne manjka, bi pa v prihodnje želel, da bi vajeti prevzeli mlajši. „Sam
bom sodeloval z vsem znanjem in izkušnjami, ki sem si jih nabral v teh letih, pomagal ohranjati in nadaljevati delo društva in prireditve z več kot 60-letno tradicijo."
Francu Kukovcu in drugim nagrajencem je plakete za izjemen prispevek na področju prosto-voljstva izročil predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. „Medna-rodni dan prostovoljstva je priložnost, da priznamo in praznujemo prizadevanja prostovoljcev po vsem svetu in njihovo pomembno vlogo pri ustvarjanju bolj poveza-
nih, enakopravnih in trajnostnih skupnosti. Današnji dan je namenjen tudi povečanju prepoznavnosti prostovoljstva, spodbujanju sodelovanja in prostovoljskih dejavnosti, pa tudi ozaveščanju izzivov, s katerimi se prostovoljci soočajo. Vaš dosedanji doprinos je nedvomno oblikoval našo družbo in nas opomnil, da spremembe niso le mogoče, temveč so potrebne," je v nagovoru in čestitki prejemnikom plaket med drugim dejal Lotrič.
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Zdravstveni dom v novo iskanje direktorja
Svetniki nove direktorice niso potrdili
Na Bistriškem je prišlo do dokaj nenavadnega zasuka dogodkov v zgodbi iskanja novega direktorja ZD Slovenska Bistrica. Svet zavoda je novembra za direktorico izbral Mileno Oblonšek, sicer zaposleno v tamkajšnjem zdravstvenem domu, slovenjebistriški občinski svetniki pa kandidatke na decembrski seji niso potrdili. Oblonškova ostaja vršilka dolžnosti, svet zavoda pa bo primoran objaviti nov razpis za direktorja.
Svet zavoda ZD Slovenska Bistrica se je po opravljenih razgovorih odločal med kar 12 kandidati. Med njimi sta bila dva zaposlena v zdravstvenem domu. Direktorski mandat je zaupal magistrici zdravstvene nege, ki je doslej delala
kot odgovorna medicinska sestra v zobozdravstvu ter na področju vzgoje, izobraževanja in preventive. Takoj po imenovanju s strani sveta zavoda je Milena Oblonšek že prevzela funkcijo v. d. direktorice, za dokončno imenovanje pa
Foto: Zajem slike, Studio Bistrica
Milena Oblonšek do imenovanja novega direktorja ostaja vršilka dolžnosti.
Zdravstveni dom Slovenska Bistrica zajema območje štirih občin, kjer živi približno 37.000 prebivalcev. Konec lanskega leta je bilo 169 redno zaposlenih, prihodki lanskega leta pa so obsegali 9,4 milijona evrov, kar je podoben obseg prihodkov, kot jih je beležil ZD Ormož, in enkrat manj kot ZD Ptuj.
je morala počakati še na soglasje občinskih svetov, a Slovenjebistri-čani, ki so odločali prvi, soglasja niso podali. V razpravi so izpostavili predolge čakalne vrste za fiziote-rapijo, saj lahko oseba z napotnico redno računa na prve fizioterapev-tske storitve šele novembra 2025, govorice o slabih odnosih znotraj zavoda ter na nezmožnost vpisa otroka k pediatrom v ZD Slovenska Bistrica. »Zaposleni te gladko
napotijo v Slovenske Konjice,« je dejal eden izmed svetnikov. Z 19 glasovi proti in le dvema za kandidatka ni bila potrjena. Župan Ivan Žagar odločitve občinskega sveta ni komentiral, dejal je le: »Pričakujem, da bomo dobili direktorja ali direktorico s strokovnimi in vodstvenimi kompetencami, navsezadnje gre za zavod s približno 180 zaposlenimi.«
MV
Foto: PMPO
Foto: MV
petek • 13. decembra 2024
Gospodarstvo
Štajerski	5
Spodnje Podravje • Odmev na revizije v Komunalnem podjetju Ptuj
Se direktorju Janku Šircu maje stolček?
Medtem ko so revizorji Računskega sodišča z zahtevo po odzivnem poročilu do Komunalnega podjetja (KP) Ptuj zelo umirjeni, so bistveno radikalnejši in ostrejši v vodstvu ptujske mestne občine, kije s slabimi 60 odstotki delnic največja lastnica podjetja.	t
Foto: ČG
Mestna občina v Komunali Ptuj pričakuje hitro in učinkovito ukrepanje. Če tega ne bo, omenjajo možnost zamenjave vodstva. Ptujski mestni svetniki se bodo na temo Komunale v ponedeljek sestali na izredni seji, ki bo uro in pol pred redno.
Komunala Ptuj je lani ustvarila blizu 21 milijonov evrov prihodkov er 212.000 evrov dobička. EBITDA, ki pomeni razliko med prihodki in odhodki, je znašala slabih 700 tisočakov. Podjetje je zaposlovalo 180 sodelavcev, dodana vrednost na zaposlenega raste, lani je bila 42.300 evrov. Zrasla je tudi povprečna plača, kije bila po preračunu portala Ebonitete leta 2020 nekaj manj kot 1.800 evrov, lani blizu 2.500 evrov.
„Vodstvo Komunalnega podjetja Ptuj mora vzpostaviti jasen načrt za odpravo nepravilnosti. Če ne bo ukrepalo, lahko mestni svet razmisli o nadaljnjih ukrepih, kot so zahteva po zamenjavi vodstva, sprožitev preiskav ali drugih ukrepov v okviru veljavne zakonodaje," se glasi vsebina sklepa, ki ga bodo mestni svetniki v ponedeljek predvidoma potrdili na izredni seji, ki bo izključno na temo poslovanja Komunale in revizijskih poročil Računskega sodišča in Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja. Gradivo, ki ga bodo obravnavali, je pripravil član nadzornega sveta in zaposlen v mestni upravi Andrej Trunk. Med drugim je izpostavil ugotovitev Računskega sodišča, da je KP za prevzem komunalnega blata izbrala ponudnika, ki je predložil nedopustno ponudbo, kar je v neskladju z Zakonom o javnem naročanju. Opozoril je tudi na neskladje aktov in pogodbe o zaposlitvi direktorja ter naštel še nekatere točke revizije SOU, ki je letos vzela pod drobnogled dejavnosti kanalizacije in vodovoda.
Po ugotovitvah revizije SOU se nekateri stroški po dejavnostih knjižijo na podlagi izkustvenih meril, ob koncu leta pa bistveno narastejo tudi stroški materiala, kar je po mnenju revizije SOU nepotrebno obremenjevanje občanov, saj se ti stroški prelijejo v cene na položnicah. Opozorila revizije se nanašajo še na stroške dela, povezane s tržnimi in internimi dejavnostmi podjetja, tudi na tej podlagi bi naj bili občani oškodovani. „Gre za ustvarjanje dobička na tržnem delu dejavnosti na račun gospodarskih javnih služb," je zapisal
Trunk. Revizija SOU Spodnje Pod-ravje ugotavlja nepravilno knjiženje stroškov goriva, na primer na vodovodu so evidentirani stroški goriva za vozila, ki niso v evidenci osnovnih sredstev za dejavnost vodovoda, ampak na drugih stroškovnih mestih. „Mestni svet od vodstva komunalnega podjetja pričakuje hitro ukrepanje brez nepotrebnih zamud. Vodstvo komunalnega podjetja mora vzpostaviti jasen načrt za odpravo nepravilnosti, določiti roke in odgovorne osebe ter v roku dveh mesecev pripraviti odzivno poročilo. Poziv mestnega sveta je jasen signal, da pričakuje odgovorno in trans-
parentno delovanje komunalnega podjetja. Če vodstvo ne bo ukrepalo, lahko mestni svet razmisli o nadaljnjih ukrepih, kot so zahteva po zamenjavi vodstva, sprožitev preiskav ali drugih ukrepov v okviru veljavne zakonodaje," so jasni v Mestni hiši.
Kaj opozarja Računsko
I» v v
sodisče
Še k poročilu Računskega sodišča, ki je bolj kot ne blažev žegen, čeprav so njihovi revizorji v določenih točkah opozorili, da podjetje ni poslovalo v skladu s predpisi. Med drugim so za šest občin (Duplek,
Makole, Ormož, Lenart, Sv. Jurij in Ljutomer) izvajali dejavnost oskrbe s pitno vodo brez pridobljene koncesije, v vseh šestih in v občini Sv. Andraž tudi nimajo sklenjene pogodbe o najemu infrastrukture. V teh občinah imajo koncesijo za izvajanje GJS oskrbe s pitno vodo drugi izvajalci, vendar zaradi tehničnih omejitev ni bila možna priključitev vseh uporabnikov na njihovo vodooskrbno omrežje. Komunala je občine že pozvala k ureditvi stanja. Prav tako bo v prihodnje na celotnem vodooskrbnem sistemu treba urediti področje najemnine za infrastrukturo, ki se mora zaračunati vsaj v višini amor-
tizacije. Doslej je bila najemnina obračunana za vse občine enako, kar pomeni za ene nižje in za druge višje glede na dejansko vrednost po amortizaciji.
KP Ptuj je imelo pomanjkljivo izdelan tudi program oskrbe s pitno vodo, ki ni vključeval vseh predpisanih podatkov, kar je v neskladju z uredbo o oskrbi s pitno vodo. Nadzorni svet podjetja pa je v aktih pomanjkljivo definiral pravila o pravicah, ki pripadajo direktorju družbe.
»Mnenje pozitivna sugestija glede poslovanja«
Direktor KP Ptuj Janko Širec je dejal, da mnenje Računskega sodišča sprejemajo kot pozitivno sugestijo. „Nobena izpostavljena pomanjkljivost nima negativnega vpliva na poslovanje podjetja, lastnike in - kar je najpomembnejše - uporabnike naših storitev. Prav tako na nekatere ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer zagotovitev ustrezne pravne podlage za izvajanje GJS v mejnih občinah, nimamo vpliva. Kot je v revizijskem poročilu navedlo Računsko sodišče, smo večino ukrepov, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, že izvedli in med revizijo odpravili. Računskemu sodišču bomo v skladu z njihovo zahtevo poslali odzivno poročilo."
O vprašanju koncesij v šestih
občinah, ki so na mejnem območju vodovodnega sistema in v katerih ima KP Ptuj skupno 143 uporabnikov, se je vodstvo podjetja z vodstvi lokalnih skupnosti že sestalo. „Občine so tiste, ki morajo sprejeti ustrezno pravno podlago za izvajanje GJS oskrbe s pitno vodo, mi kot izvajalec na to nimamo vpliva, bomo pa vsekakor z njimi pri tem sodelovali."
Kako poteka posel z odvozom blata
Očitki v poročilu Računskega sodišča gredo tudi na račun prevzema komunalnega blata na ptujski centralni čistilni napravi ter plačevanja stroškov zanj. Kako imajo to področje sedaj urejeno, direktor Širec odgovarja: „Stroške prevzema dehidriranega blata plačujemo v skladu s sklenjenim Okvirnim sporazumom z izbranim izvajalcem, ob pogoju, da so računu priloženi vsi zahtevani dokumenti, to so evidenčni listi ali ustrezne listine za odpadke, poslane v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo, podpisani in ožigosani tehtalni listi prevzetih količin odpadkov ter dokumenti, vezani na vsak posamezen prevoz dehidriranega blata na relaciji CČN Ptuj-mesto predelave. Izvedene storitve se obračunavajo mesečno z računi, ki jih izstavlja izvajalec na osnovi dejansko opravljenega števila prevozov in količin prevzetega blata."
Mojca Zemljarič
Spodnje Podravje • Z novim letom v štirih občinah novi smetar in nove cene
Za 120-litrsko posodo 18 evrov
Čisto mesto Ptuj se z novim letom vrača na teren štirih občin Spodnjega Podravja: v Markovce, Gorišnico, Juršince in na Hajdino. Čisto mesto je ponudbo za koncesijo oddalo skupaj s tremi partnerskimi podjetji - Saubermacher Slovenija (lastnik Čistega mesta), Javne službe Ptuj in Komunala Slovenska Bistrica.
Komunalno podjetje Ptuj bo smetarsko dejavnost zaradi previsokih stroškov opustilo, štiri občine pa so letos z javnim razpisom izbrale novega koncesionarja. Ta je pod enakimi pogoji ponudil možnost zaposlitve desetim sodelavcem Komunale Ptuj, ki so bili zaposleni na smetarski dejavnosti. Komunala bo prodala tudi tri sme-tarska vozila, s katerimi je skrbela za odvoz odpadkov.
Ormožani 12 evrov, Gorišmčam 18
V občinah Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci z novim izvajalcem prihajajo tudi nove cene odvoza odpadkov. Te bodo občinski svetniki potrjevali na sejah pri-
hodnji teden. Povprečni mesečni strošek za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke bo 18 evrov, za posodo za biološke odpadke pa dobrih sedem evrov.
Ko smo v uredništvu Štajerskega tednika nazadnje primerjali cene odvoza odpadkov v Spodnjem Podravju (junij 2023), je bila s ceno najugodnejša ormoška Komunala. Za 120-litrsko posodo so računali 10,6 evra, z DDV. Mariborska Snaga je bila evro dražja, cena pri Javnih službah je bila 15,5 evra, pri Čistem mestu 16,4 evra in Komunali Ptuj 22,7 evra.
Razlika med ormoškimi cenami in cenami v preostalih 16 spodnje-podravskih občinah ostaja še naprej občutna. Ormožani so namreč nove cene odvoza obravnavali na
seji konec letošnjega oktobra, ko so za 120-litrsko posodo potrdili ceno 11,9 evra (z DDV). V Markov-cih, Gorišnici, Juršincih in na Haj-dini imajo svetniki sedaj na mizi predlog novega koncesionarja, ki je povprečno ceno za 120-litrsko posodo določil pri 18 evrih. Šest evrov je razlika, ki za marsikoga na prvi pogled ni velika, za tiste z najnižjimi dohodki pa predstavlja kar nekaj denarja, še posebej v letnem merilu, ko to pomeni 72 evrov.
Spodnjepodravske cene
■ • ivit •
med najvišjimi
Ozrli smo se še po cenah drugih izvajalcev v regiji. Mariborski mestni svetniki bodo na seji prihodnji teden prav tako odločali o novih,
Mesečna cena v Ljubljani za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke ni niti 12 evrov, kar je ena izmed najnižjih cen v državi. Enako je na Ormoškem, medtem ko so (bodo) cene za odpadke v večini podravskih občin za 120-litrski volumen med 16 in 18 evri.
višjih cenah. Izvajalec smetarske dejavnosti Snaga Maribor za 120-li-trsko posodo za mešane komunalne odpadke predlaga ceno 16,6 evra. Snaga je v gradivu za mestni
svet prikazala tudi cene v drugih mestih, za 120-litrski volumen posod. Najcenejši odvoz imajo Ljubljančani (11,7 evra), Celjani plačujejo nekaj manj kot 14 evrov (imajo
odvoz dvakrat mesečno), Kranjčani pa slabih 15 evrov. Cena odvoza na območju Slovenske Bistrice je blizu 17 evrov.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 13. decembra 2024
Podravje • Številne predstave in darila za otroke po občinah v prazničnem decembru
Obdarili bodo več kot 7.000 otrok, za darila odšteli
Poleg čarobne praznične okrasitve mest in domov, božičnih pesmi ima posebno mesto v prazničnem decembru tudi obdarovanje otrok. Otroci skozi vse leto nestrpno pričakujejo najtemnejši, obenem pa zaradi številnih lučk najsvetlejši mesec leta, ko se na pot podajo dobri možje. V nekaterih domovih in krajih en, drugje dva, ponekod celo trije. Število obiskov se razlikuje, enako tudi praksa obdarovanj v posameznih občinah.
V	mestni občini Ptuj so predšolski otroci darila že prejeli. Vrtec Ptuj je zanje po četrtnih skupnostih pripravil zabavne predstave, ob koncu katerih so jim podelili še simpatična darilca. Na predstave in obdarovanja so bili vabljeni predšolski otroci, rojeni med 1. januarjem 2019 do vključno 31. decembrom 2023, s stalnim prebivališčem v MO Ptuj. Tisti, ki se predstave niso mogli udeležiti, lahko darilo po 16. decembru 2024 prevzamejo na upravi Vrtca, na Mlinski cesti 1b. Mestna občina Ptuj je tudi letos priskrbela sredstva za obdarovanje najmlajših. Na tej postavki so zagotovili skupaj 13.000 evrov.
Ormoško: Božiček obdaril več kot 850 otrok
V	Ormožu bodo obdarili predšolske otroke in učence prvih
je občina namenila 800 evrov. Sredi decembra bo otroke od prvega leta do prvega razreda osnovne šole obiskal še Božiček. V Kulturnem domu Sokolana bo od 80 do 90 malčkov dobilo pakete, OŠ Središče ob Dravi, strošek prireditve in daril v višini okrog 2.000 evrov pa bo pokril občinski proračun.
Slovenske gorice: praktična in uporabna darila
V njih bodo knjige, kakšna igrača in nekaj sladkarij. Občina Lenart vsako leto poskrbi za praznično obdaritev več kot 600 otrok, starih od enega do vključno sedmih let. Zanje pripravijo lutkovno predstavo, obišče jih Božiček, kar občinski proračun skupaj »olajša« za 8.000 evrov.
Na Destrniku so obdarili približ-
Vrednost darila največja na Destrniku
Največ denarja za decembrsko obdarovanje otrokje namenila seveda največja občina, in sicer Slovenska Bistrica, kije v proračunu rezervirala 20.000 evrov, s 13.000 evri sledi mestna občina Ptuj. Po vrednosti posameznega darila pa je v ospredju občina Destrnik, kjer je darilo vredno 36 evrov, sledijo Žetale z odštetimi 30 evri po darilu.
ko in lonček. Ker so branju prijazna občina, je vsako leto obvezni del darila knjiga, seveda pa ne manjkajo niti sladkarije. Vrednost daril se giblje med 15 in 20 evri, razdelil pa jih bo Božiček, 14. decembra, s katerim si bodo otroci v večnamenski dvorani skupaj ogledali igrico v izvedbi Kulturnega društva Vitomar-ci. Tokrat ne pripravljajo skupne predstave, pač pa ločene v treh delih, da bo vsebina kar najbolj prilagojena starosti otrok.
Vsebina darilnih paketov se med občinami razlikuje, večini pa je skupen praznični posladek.
razredov osnovnih šol v občini, skupaj 640 otrok. Za nakup darilnih paketov in sofinanciranje daril šolam in vrtcem so namenili 8.960 evrov, vsebina pa je prilagojena starostnim skupinam. Tako bodo malčki, stari leto in dve leti, dobili zložljivo piramido, didaktično gosenico in vrečko, ki jo lahko sami likovno opremijo, vsi starejši otroci pa kocke ježke in vrečko za copate z logotipom občine Ormož. Vsi so bili povabljeni tudi na ogled gledališke predstave.
V Svetem Tomažu so 2.000 evrov v proračunu rezervirali za nakup paketov za miklavževanje in obisk Božička. 130 otrok v starosti od enega leta do prvega razreda osnovne šole bo v paketu na prireditvi, ki bo 15. decembra v toma-ževskem kulturnem domu, prejelo igračko.
Praznično obdarovanje se je v Središču ob Dravi začelo že z obiskom prvega od treh decembrskih dobrih mož - Miklavža. Pred občinsko stavbo je predšolskim in osnovnošolskim otrokom, približno 180 jih je, delil sadje in sladkarije, za kar
no 150 otrok od enega do sedmega leta starosti. Posamezno darilo je vredno 36 evrov, skupaj so v proračunu zagotovili 5.400 evrov. V bombažnih vrečkah za ponovno uporabo so otroci našli slikanico, karte, lesene okraske, ki jih bodo lahko pobarvali, leseno sestavljanko in sladke dobrote. Za program božičkovanja s škrati, ki je bilo v šolski telovadnici, je poskrbelo domače kulturno društvo.
Malčke do sedmega leta starosti bodo obdarili tudi v Trnovski vasi, kjer bodo pripravili 112 paketov v vrednosti približno 17 evrov, kar znese okrog 1.900 evrov. V njih bo poleg pravljice in sladkarij tudi družabna igra. Mednje jih bo razdelil Božiček, in sicer po ogledu predstave v večnamenski dvorani. Majhno presenečenje pa je trnovskim otrokom prinesel že Miklavž, ki se je z Vražjimi krampusi vred udeležil slovesnega prižiga lučk.
V Svetem Andražu so se odločili, da bodo letošnja darila praktična. Dobilo jih približno 110 otrok od prvega do vključno sedmega leta starosti. Vsak bo prejel zobno ščet-
v vrtcu, 20. decembra, ko bo otroke obiskal Božiček, še prej pa si bodo ogledali predstavo otrok iz OŠ. Za obdarovanje otrok bodo v Žetalah namenili 2.150 evrov.
V Podlehniku občina obdaruje predšolske otroke, stare od enega do šestih let. Letos je teh otrok 90. Za nakup paketov in predstavo imajo rezerviranih 2.000 evrov. Letos bodo v darilnih vrečkah za otroke prvega starostnega obdobja (od enega do treh let) lesene kocke Na kmetiji in pobarvanka, starejši nadobudneži bodo prejeli sestavljanko, spomin ter mikado. »Pri obeh starostnih skupinah bo zraven še sladkarija in sadje. Obdarovanje pa bomo izvedli 19. decembra ob 17. uri v Večnamenskem kulturno-turističnem centru Podlehnik,« so dodali na občini.
Majšperški otroci so decembrsko darilo že prejeli. Občina je obdarovala otroke od drugega do petega leta oz. letnike 2019,2020, 2021 in 2022, ker zajema 160 otrok. »Letos smo namenili za darila ob miklavževanju okrog 1.800 evrov, zraven pa še nekje 100 evrov na oddelek vrtca, kar znese še dodatnih 1.000 evrov.« Miklavževo darilo je vsebovalo žogo, magnetno tablico, mandarino ... in seveda nekaj sladkega, otroci pa so ga prejeli v okviru miklavževanja, ki ga je skupaj s predstavo v izvedbi vzgojiteljic vrtca Majšperk prire-
dilo KUD Majšperk v dvorani KPC Majšperk.
V	Makolah so decembrskih daril deležni tako vrtčevski otroci kot osnovnošolci. »Občina prispeva 1.000 evrov za nakup daril, OŠ Anice Černejeve Makole doda še preostanek. Za učence od 6. do 9. razreda je predvidena gledališka predstava na Ptuju, za učence od 1. do 5. razreda pa v Celju. Učenci od 1. do 3. razreda bodo prejeli še pravljico domačinke Mojce Plaveč z naslovom Dvajset jabolk, učenci od 4. do 9. razreda pa kolebnico in USB-ključek. V darilni vrečki se bo našlo tudi kakšno sladko presenečenje. Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica (za enoto Makole) prav tako namenimo sredstva za nakup daril. V lanskem letu je bil znesek okrog 20 evrov na otroka,« je pojasnil Matjaž Kopše z makol-ske občinske uprave. Dodatno namenijo še 1.000 evrov Zavodu Makole za božičkovanje, prihod dedka Mraza in Snežne kraljice pa pripravlja KUD Forma viva Makole.
V	največji haloški občini - v Vidmu - bodo obdarovali otroke od prvega do sedmega leta, torej okrog 400 otrok, je ocenil župan Vidma Brane Kolednik. Obdarovanja bodo potekala v treh vrtčevskih in šolskih središčih po občini, in sicer na Selih, v Vidmu ter Leskov-cu 21. decembra. »Vrtec pripravlja igro, nato bo sledilo obdarovanje. Vrednost darila je okrog 25 evrov, vsebuje pa knjižno gradivo, nekaj sladkega in še kakšno igračo. Osnovni namen pa je, da otroke razveselimo, da ohranimo tradicijo obdarovanja.«
Občina Cirkulane prav tako pripravlja tradicionalno praznično obdarovanje za svoje najmlajše občane. Božiček bo obdaril vse otroke do vključno 4. razreda osnovne
Otroci so decembra deležni pozornosti raz-Božiček, ki je znan po svojem nasmejanem naj bi prinašal darila konec decembra.
šole, kar skupaj pomeni 175 otrok. Za obdarovanje namenja 15 evrov na otroka za nakup darilnih paketov, dodatnih 1.000 evrov pa prispeva šoli in vrtcu. Darila so prilagojena starosti otrok in razdeljena v dve skupini: za otroke do 2. leta starosti ter za otroke, stare od 2 do 9 let. Slavnostno obdarovanje bo potekalo 23. decembra v sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane-Zavrč in vrtcem.
Foto: Črtomir Goznik
Občina Juršinci obdarovanje otrok organizira ob miklavževanju. Letos so obdarili 150 otrok, ki so rojeni od začetka leta 2017 do konca 2022, torej starosti med dvema in osmimi leti. V Miklavževem darilu je bila igrača. Vrednost posameznega je bila 25 evrov, skupna vrednost vseh pa 3.750 evrov. Obisk Miklavža z obdarovanjem otrok so pripravili 5. decembra v večnamenski dvorani, šola pa je poskrbela tudi za praznični program.
Haloze: v Majšperku darila že prejeli, Makolčani v gledališče
Otrokom, rojenim med letoma 2018 in 2023 (torej od prvega leta do šestih let), bo darila tudi letos zagotovila Občina Žetale. Obdarjenih otrok bo 70, darila so prilagojena starosti otrok. Darila lahko vsebujejo kakovostno slikanico, leseno sestavljanko, spomin, magnetne gradnike, žogo, igro gibanja po barvah in likih ... (seveda so darila oblikovana glede na starost otroka). Obdarovanje bo potekalo
Spodnjepodrauske občine bodo za praznična darila, predstave namenile več kot 100.000 evrov in obdarile nekaj več kot
petek • 13. decembra 2024
V središču
Štajerski	7
okrog 100.000 evrov
Foto: Črtomir Goznik
ličnih dobrotnikov, ki s svojimi zgodbami bogatijo praznično domišljijo: sveti Miklavž obdaruje v noči s 5. na 6. december, obrazu in rdečem plašču, obdaruje otroke na božično jutro, dedek Mraz, ki naj bi simboliziral duh zime in solidarnosti, pa
Na Dravskem in Ptujskem polju je Kidričevo izjema
V občini Hajdina bodo letos obdarili 213 otrok, starosti od enega do šest let. Direktorica občinske uprave Lidija Terbulec je povedala, da bodo iz občinskega proračuna za obdarovanje namenili 4.300 evrov. V darilih bodo Šola risanja -pripomoček, ki uči otroke risanja, knjiga in čokolada. Obdarovanje z
Foto: Črtomir Goznik
7.500 otrok.
obiskom Božička bodo izvedli 19. decembra na trgu pred poslovno--stanovanjskim centrom.
Občina Kidričevo denarja za nakup daril za obdarovanje najmlajših v prazničnem času ne namenja. Otroke v šoli in vrtcu povabijo, da v darilo zavijejo svoje rabljene, a še lepe stvari, ki jih želijo podariti naprej in z njimi nekoga osrečiti. Darila, ki jih zbirajo v obeh šolah in vrtcih, razdeli Božiček. Božičkovanje organizirajo v Parku pod tisočerimi zvezdami, letos bo 20. decembra ob 17. uri.
V Markovcih vsako leto poskrbijo za obdarovanje najmlajših občanov. Občinski Božiček prinese darila vsem predšolskim otrokom od prvega do petega let starosti. Letos je skupno število vseh ob-darovancev 177. Za darila, ki bodo prilagojena starosti otrok, bo občina namenila približno 5.000 evrov. Čeprav vsebine paketov še ne razkrivajo, da bi ohranili element presenečenja, obljubljajo, da bodo otrokom pričarali pravo praznično veselje. Obdarovanje bodo tako kot vsako leto izvedli v vrtcu, in sicer 17. decembra ob 17. uri. Vzgojiteljice bodo že tradicionalno pripravile predstavo, nato pa bo Božiček vsakemu otroku izročil darilo.
Tudi gorišniške otroke vsako leto obišče dobri mož z belo brado in rdečo kapico. Letos bo na svojih saneh pripeljal skupno 179 daril za otroke od prvega do petega leta starosti. Občina Gorišnica bo za obdarovanje otrok letos namenila 3.880 evrov oz. približno 21 evrov po otroku. Letos bodo darila vključevala lego kocke, manjšo knjigo in čokolado. Božiček bo otroke pričakal 17. decembra v Večna-
menski dvorani v Gorišnici.
Občina Dornava bo letos za obdaritev 135 otrok, ki so stari od enega do šest let, namenila 2.500 evrov. Kot je navedla v. d. direktorice Javnega zavoda Dornava Mojca Prigl, darila prilagodijo starosti otrok, in sicer za starost med enim in tremi leti ter med štirimi in šestimi leti. »Otroci bodo dobili igračo in sladko presenečenje. Božično obdarovanje otrok s prihodom Božička bo 19. decembra v dvorani večnamenskega centra ob 17. uri. Vzgojiteljice iz vrtca pripravljajo predstavo, pred občinsko stavbo pa bomo ta dan imeli adventno tržnico,« je pojasnila Priglova.
V Slovenski Bistrici darila za več kot 2.700 otrok
Po številu največja občina v tem delu Podravja je za obdarovanje otrok rezervirala 20.000 evrov. »Za otroke, ki obiskujejo vrtce v občini, to je približno 1.100 otrok, smo iz občinskega proračuna namenili 13.500 evrov, za novoletno obdarovanje za osnovnošolce pa 6.500 evrov. In sicer darilo prejmejo učenci od 1. do 6. razreda, kar je 1.618 učencev. Za vsebino daril se odločijo vrtci oz. šole same,« je pojasnila Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti.
Občine, šole, vrtci, društva so se povezala v tem prazničnem decembru z namenom obdaritve otrok. Vsebine daril in vrednosti se razlikujejo, a najpomembnejše je, da se ohrani tradicija obdarovanja, saj se z njim ohranja iskra radovednosti, zaupanja in pričakovanja v otroških očeh.
SD, EK, DŽ, MZ in MV
Spodnje Podravje • Osnovne šole uvajajo sodobno tehnološko opremo
Osnovnošolci spoznavajo delo s CNC-stroji
V zadnjih letih vse več osnovnih šol v Spodnjem Podravju uvaja sodobno tehnološko opremo, kot so CNC-stroji, gravirni stroji in 3D-tiskalniki. Njihov cilj je, da bi učencem približali tehnična znanja in povečali zanimanje za praktične poklice. Takšna oprema po mnenju ravnateljev ne le bogati pouk več predmetov, temveč omogoča učencem razvoj spretnosti, ki so ključne za prihodnje poklicne poti.
Foto: EK
Bogdan Meglic, učitelj fizike in tehnike na OŠ Gorišnica, se zavzema za to, da učencem približa sodobna tehnološka znanja. Po njegovem mnenju je nujno, da šole sledijo razvoju in gredo v korak s časom.
Na OŠ Gorišnica so CNC-stroj nabavili v začetku lanskega leta, uporabljajo pa ga predvsem pri pouku tehnike in fizike. Poleg tehničnih spretnosti, ki jih učenci pridobijo z uporabo CNC-strojev, takšna oprema omogoča tudi razvoj kreativnega razmišljanja. »Učenci se tako že v osnovni šoli srečajo z osnovami programiranja, kar jim omogoča, da na praktičen način razumejo, kako tehnologija deluje. Prav tako lahko sami načrtujejo in izdelajo različne predmete. Tovrstna znanja učencem pridejo prav tudi pri odločanju o vpisu v srednjo šolo, saj si lahko lažje predstavljajo, kaj jih čaka v tehničnih in poklicnih smereh izobraževanja,« je povedal ravnatelj Milan Šilak.
Šola si po novem nekatere stvari, ki so jih prej naročali pri zunanjih izvajalcih, izdela kar sama. Z uporabo CNC-stroja lahko izdelujejo unikatne izdelke, npr. napisi na medalje, spominki in razni didaktični pripomočki. »Po eni strani prihranimo sredstva, po drugi pa učenci pridobivajo dragocene tehnične veščine. Poleg tega lahko hitro prilagodimo izdelke svojim potrebam, kar je še posebej uporabno pri organizaciji raznih dogodkov in dejavnosti,« je še dejal Šilak. OŠ Gorišnica je za CNC-stroj namenila približno 6.000 evrov, pri tem ji je na pomoč priskočila domača občina.
V OŠ Markovci 3D-tiskalnik in laserski rezalnik
Na OŠ Markovci so že pred časom nabavili 3D-ti-skalnik, nedavno pa so kupili manjši laserski rezalnik v vrednosti 2.800 evrov. Po besedah ravnatelja Ivana Štrafele so kupili univerzalni in uporaben stroj, ki ponuja širok spekter možnosti: »Za zdaj nismo videli potrebe, da bi kupili večji in enkrat dražji laserski rezalnik. Izbrali smo najnovejši produkt, ki zmore marsikaj - od rezljanja, graviranja do barvanja izdelkov.« Laserski rezalnik bodo uporabljali predvsem pri pouku tehnike in fizike, kjer bo učencem pomagal bolje razumeti celoten proces - od zamisli do končnega izdelka. »Učenci si bodo veliko lažje predstavljali, kako ideja postane otipljiv izdelek, in pridobili dragocena praktična znanja. Če želiš učencem pokazati, kako nekaj deluje, moraš imeti ustrezno opremo - tako kot za kuhanje potrebuješ štedilnik,« je poudaril Štrafela.
OŠ Ljudski vrt z novim laserskim rezalnim strojem
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, prav tako poudarja pomembnost opremljanja šol z napredno tehnologijo. Kot pravi, moramo otroke že od otroštva motivirati za tehnične in naravoslovne poklice, kjer je kadre zelo iskan. Pred kratkim so za potrebe podružnične OŠ Grajena kupili CN-
C-stroj v vrednosti 8.600 evrov, od tega so polovico sredstev pridobili na razpisu, preostalo pa so zbrali s pomočjo prostovoljnih prispevkov na prazničnem bazarju. Uporabljajo ga tako pri pouku kot interesnih dejavnostih. »Naši učenci so izjemno navdušeni nad možnostjo, da sami načrtujejo in izdelajo unikatne predmete. Nekateri samo zaradi tega pridejo v šolo že pred sedmo uro zjutraj. S tovrstno opremo jim bomo lahko pokazali, kako raznoliki in zanimivi so ti poklici. Praktično delo na tehničnih projektih jim pomaga odkrivati lastne talente in se usmerjati v karierne poti, ki bi jih sicer morda spregledali,« je
Foto: EK
Na OŠ Gorišnica so pred časom nabavili tudi 3D-ti-skalnik. »Tovrstna oprema postaja vse bolj cenovno dostopna, nekateri učenci jo imajo že doma in v nekaterih primerih celo prekašajo učitelje v znanju. Prenova učnih načrtov bo zato pri predmetu tehnika in tehnologija vključevala 3D-tisk, 3D-modeliranje in druga sodobna tehnična znanja,« je pojasnil učitelj Meglič.
še dodala Vaupotič Zemljičeva. Ker takšnih strojev ne morejo preprosto premeščati z ene lokacije na drugo, razmišljajo o pridobitvi sredstev za nakup tovrstnega stroja še za matično šolo. Na slednji sicer že imajo manj zmogljiv CNC-stroj in 3D-tiskalnik, ki so ju pred dvema letoma prejeli kot donacijo.
OŠ Cirkulane-Zavrč si prav tako prizadeva pridobiti najsodobnejšo opremo za svoje učence. Zato razmišljajo o nakupu CNC-stroja. Ker sami denarja za nakup nimajo, so se že obrnili na Občino Cirku-lane in ji predstavili prednosti, ki jih takšna oprema prinaša v šolski proces. Takšen stroj bi lahko uporabljali pri več predmetih. Glede na to, da je v bližini podjetje ADK, so tovrstna znanja v njihovem okolju prav gotovo dobrodošla.
Estera Korošec
8 Štcgers/dTEBUK	Poslovna sporočila	petek • 13. decembra 2024
Promocijsko sporočilo
Štiri milijarde evrov znaša ocena vseh potrebnih naložb v distribucijskem omrežju v naslednjem desetletnem obdobju, ki bi državljanom dolgoročno zagotovila zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ter postopen prehod energetskega sektorja na trajnostne vire električne energije.	Foto: Luka Pašič/ Eies
Zgodovinski investicijski cikel
Distribucijsko in prenosno omrežje na pragu zgodovinskega investicijskega cikla
Elektrifikacijo prometa in transporta, toplotne črpalke in obnovljivi viri energije temeljno spreminjajo delovanje elektroenergetskega sistema, kot smo ga bili vajeni v preteklih desetletjih. Omrežje, ki je soočeno s povsem drugačnimi trendi proizvodnje in porabe elektrike kot kadarkoli doslej, je na pragu svojega največjega investicijskega cikla in se pospešeno posodablja.
Zeleni prehod in pospešeno umeščanje sončnih elektrarn v vse kotičke naše države sta s svojimi zahtevami razkrila šibke točke distribucijskega omrežja, ki ni bilo zgrajeno in načrtovano za takšen namen rabe električne energije in v tolikšnem obsegu. Današnjih trendov preprosto ni bilo mogoče predvideti. Na nekaterih območjih so proste kapacitete na nizkonapetostnem omrežju že dosegle skrajno mejo in ne omogočajo več priključitve novih obnovljivih virov energije. Operater kombiniranega distribucijskega in prenosnega omrežja - od začetka lanskega leta je to družba ELES -je v odgovor na ta izziv pripravil nov desetletni razvojni načrt tako prenosnega kot distribucijskega omrežja do leta 2035. Ta med drugim predvideva, da bodo elektrodistribucijska podjetja v naslednjih desetih letih zgolj v distribucijsko omrežje vložila skoraj štiri milijarde evrov, ELES pa bo v prenosno omrežje vložil še dobro milijardo evrov.
Izzivi prihodnosti
Dinamika priključevanja novih sončnih elektrarn v sistem, gradnja toplotnih črpalk in prehod z motorjev na notranje zgorevanje na električne v zadnjih letih postaja vse bolj intenzivna. Konec minulega leta je bilo denimo na distribucijsko omrežje priključenih za 1.427 megavatov skupnih moči sončnih elektrarn, kar je za več kot 400 megavatov ali 40 odstotkov instaliranih moči več kot leto prej. Ob koncu leta 2023 je bilo oddanih več kot 27.000 vlog za priključitev nove sončne elektrarne v sistem. Letos je bilo teh vlog nekaj več kot 3.100, ampak ker sa-mooskrbne sončne elektrarne do tega trenutka še niso postavili vsi tisti, ki so že prejeli soglasje, bo letos trend priključevanja podoben tistemu v letu 2023. Distribucijsko omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano za obratovanje velikega števila samooskrbnih sončnih elektrarn. Zato se v določenih delih omrežja zadnja leta
pojavljajo težave s priključevanjem novih obnovljivih virov energije in priključevanjem toplotnih črpalk.
Nekateri ključni elementi omrežja tako že presegajo normalno dobo uporabe in ne odražajo več zadnjega stanja tehnike, zato je pravočasno posodabljanje omrežja ključen izziv prihodnosti. Vse več pozornosti se ob tem namenja tudi odpornosti infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, ki smo jim bili priča v zadnjih letih (žled, orkanski veter, poplave) in bodo v preteklosti še pogostejši. Omrežje se je pač gradilo v preteklih sto letih, ko so uporabniki imeli povsem drugačne zahteve, kot jih imajodanes.
Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bo trend le še okrepil, saj prinaša bistveno bolj ambiciozne cilje na področju novih obnovljivih virov energije v sistem (za 50 odstotkov več predvidenih moči glede na veljaven dokument) in elektrifikacije ogrevanja ter prometa, kot jih opredeljuje trenutno veljaven dokument.
Štiri milijarde investicij
V skladu z novimi zahtevami so v Elesu (odkar je v začetku lanskega leta družba SODO, ki je bila operater distribucijskega omrežja, prešla pod družbo ELES) skupaj zelektrodistribucijskimi podjetji pripravili nov razvojni načrt distribucijskega sistema, v katerem so opredelili in ocenili vsa potrebna vlaganja v distribucijsko omrežje, ki bodo v stalno spreminjajočem se okolju omogočila izpolnjevanje naraščajočih potreb vseh uporabnikov električne energije. S tem dokumentom so tako vsi skupaj naslovili izzive, ki jih prinaša ra-zogljičenje, decentralizacija proizvodnje ter množična elektrifikacija prometa in ogrevanja. Štiri milijarde evrov znaša ocena vseh potrebnih naložb v distribucijsko omrežje v naslednjem desetletnem obdobju, ki bi državljanom dolgoročno za-
gotovila zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ter postopen prehod energetskega sektorja na trajnostne vire električne energije. Od tega bosta približno dve tretjini načrtovanih sredstev (približno 2,68 milijarde evrov) namenjeni posodobitvam nizko- in srednje-napetostnega omrežja. Do leta 2034 bi elektrodistribucijska podjetja morala rekonstruirati ali na novo zgraditi kar 9.000 kilometrov srednjenapetostnega omrežja, 20.000 kilometrov nizkonapetostnega omrežja in 7.900 transformatorskih postaj po vsej Sloveniji. Obseg vlaganj je velik, vendar za primerjavo: današnje elektroenergetsko omrežje se je gradilo praktično celotno stoletje, pri čemer lah-
ko uspešno zadosti konični obremenitvi, ki se v zadnjem obdobju giblje med 2,1 in 2,3 GW. Medtem pa NEPN predvideva za več kot 2 GW novih sončnih elektrarn - moč je primerljiva z obstoječo - zgolj v obdobju petih let, od leta 2035 do 2040.
Elektrodistribucijska podjetja bitakopo načrtu v naslednjem desetletju v omrežje vložila približno štirikrat več denarja kot v preteklem desetletnem obdobju. Za primerjavo: elektrodistribucijska podjetja so v desetletju pred letom 2022 v povprečju vsako leto v omrežje vložila 120 milijonov evrov, sedaj pa bi morala letna vlaganja obsegati povprečno štiristo milijonov evrov letno. Poleg tega družba ELES v razvojnem načrtu prenosnega sistema do leta 2034 načrtuje še 1,21 milijarde evrov vlaganj, ki bodo namenjena investicijam v prenosno omrežje. S tem ELES nadaljuje največji investicijski cikel od svoje ustanovitve. Posebna pozornost je v načrtu prenosnega sistema namenjena razvoju infrastrukture, ki je potrebna za priklop večjih sončnih elektrarn in s tem za ra-zogljičenje Slovenije.
Rešitve niso samo v gradnji
Eden glavnih ciljev družbe ELES je torej posodobitev, modernizacija in preobli-
Elektrodistribucijska podjetja bitako po načrtu vnaslednjem desetletju v omrežje vložila približno štirikrat več denarja kot v minulem desetletnem obdobju. Družba ELES v razvojnem načrtu prenosnega sistema do leta 2034 načrtuje še 1,21 milijarde evrov vlaganj v prenosno omrežje. S tem ELES nadaljuje svoj največji investicijski cikel od svoje ustanovitve.	Foto: Luka Pašič/ Eles
kovanje današnjega omrežja v napreden ter funkcionalen distribucijski sistem, ki bo kos zahtevam zelenega prehoda in sodobnega časa. Uresničitev teh smelih načrtov pa ni odvisna le od zagotovljenih finančnih virov (omrežnine), temveč predvsem od zmožnosti dejanske izvedbe takega obsega naložb in ob zagotovitvi strokovnega kadra, ki bo te investicije izvedel.
Tudi vlaganja v napredne tehnologije in inovativne rešitve bodo omogočila večjo izkoriščenost sistema, še zlasti pa bo ktemu prispevalo aktivno sodelovanje uporabnikov pri razporeditvi porabe in proizvodnje električne energije, tudi integracija hranilnikov vseh vrst.
Marsikateri izziv je možno premostiti že zgolj s strateškim usmerjanjem zelenih investicij na primerne lokacije, ki omogočajo priključitev na srednjena-petostno omrežje, zato v Elesu spodbujajo investitorje, da nove obnovljive vire umestijo tja. Težave z obremenitvami se pojavljajo na nekaterih delih nizkonapetostnega omrežja, medtem ko je na srednjenapetostnem nivoju takih težav manj. Da bi čim bolj olajšali pot investitorjem pri umeščanju novih obnovljivih virov energije, so v družbi ELES že poiskali lokacije, kjer bi investitorji lahko brez večjih težav postavili polja sončnih elektrarn in jih priklopili na prenosno omrežje, saj le-to omogoča priklop zmogljivih dodatnih virov, hkrati pa gre za zemljišča, kjer je z namensko rabo prostora predvidena postavitev energetskih objektov. Te lokacije so primerne za večja polja sončnih elektrarn, ta pa so osnova za oblikovanje (tudi) energetskih skupnosti, preko katerih lahko stanovalci v večstanovanjskih hišah in blokih, ki sicer ne morejo postaviti svoje sončne elektrarne, koristijo prednosti obnovljivih virov energije.
Posodobitve in modernizacije celotnega sistema pa ne bo mogoče izpeljati samo z zamenjavami, posodobitvami in novogradnjami. Sočasno bo treba poenostaviti in posodobiti tudi zakonodajo, še zlasti na področju umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor. Dolgotrajni postopki in omejitve pri umeščanju v prostor namreč načrtovane investicije ne zgolj Elesa, temveč celotnega energetskega sektorja zamikajo v nedoločljivo prihodnost. Takšne zamude pa v času izjemno hitre rasti vseh obnovljivih virov energije zamikajo celoten zeleni prehod.
petek • 13. decembra 2024
Podravje
Štajerski	9
Podravje • Novost na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
y
Novi program na Ptuju: Zivilsko-prehranski tehnik
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj bo v šolskem letu 2025/26 uvedla novost v poklicno--tehniškem izobraževanju (PTI). Sedanji program Kmetijsko-podjetniški tehnik bo namreč nadomestil sodobno zasnovan program Živilsko-prehranski tehnik. Za dijake bo na voljo 28 prostih mest. Ta sprememba predstavlja pomemben korak za dijake, še posebej za tiste iz triletnih programov, kot so gastronomi hotelirji, ki bodo zdaj imeli možnost nadaljnjega izobraževanja v domačem kraju.
Dijaki, ki uspešno zaključijo triletno srednjo poklicno šolo, imajo možnost nadaljevati šolanje v programih poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI), poznanih tudi kot programi 3 + 2. Ta model izobraževanja omogoča dijakom, da po triletni srednji šoli pridobijo višjo, 5. stopnjo izobrazbe, in s tem razširijo svoje poklicne kompeten-ce ter možnosti za zaposlitev ali nadaljnje šolanje. Na ŠETK izvajajo dva tovrstna programa, in sicer Ekonomski tehnik in Kmetijsko--podjetniški tehnik. Slednjega bo v šolskem letu 2025/26 nadomestil nov program - Živilsko-prehranski tehnik. Za spremembo so se odločili predvsem zaradi upada vpisa v program Kmetijsko-podjetniški tehnik (PTI) v zadnjih letih. Dodatno k temu prispeva dejstvo, da se letos na šoli izobražuje še zadnja generacija cvetličarjev, ki so se lahko skupaj z gospodarji na podeželju vpisovali v program Kme-tijsko-podjetniški tehnik (PTI). Po drugi strani imajo na šoli program Gastronom-hotelir, za katerega je vedno več zanimanja. Bodoči kuharji in natakarji pa do sedaj niso imeli možnosti za nadaljevanje izobraževanja na Ptuju, zato so pogosto odhajali drugam, predvsem v Maribor. Na njihovo pobudo so
Šola z ustreznimi prostorskimi pogoji
Šola že razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za kakovostno izvajanje pouka. Na šolskem posestvu imajo specializirane učilnice, sušilnico sadja ter sodobno opremljeno kuhinjo, ki omogoča pridobivanje praktičnih znanj. Za uvedbo programa po besedah Harbove niso potrebna dodatna vlaganja v opremo, prav tako imajo na šoli ustrezno usposobljen kader za izvedbo vseh učnih vsebin.
zasnovali program, ki ga je podprlo lokalno okolje, vključno s Perutnino Ptuj. Novi program Živilsko--prehranski tehnik združuje vsebine, ki omogočajo nadaljevanje izobraževanja tako gospodarjem na podeželju kot gastronom-hote-lirjem. Poleg tega ponuja možnosti za nadaljevanje izobraževanja dijakom tehniških poklicev, kot so mehatroniki operaterji, elektrikarji in oblikovalci kovin. Novi program
'.M
r-t

_ isbjrr r, * uM
J ^ Tk i-, L i*" i-H -
^ * " I
Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, poudarja, da je največja prednost novega programa Živilsko-prehranski tehnik v vzpostavitvi celotne vertikale izobraževanja na šoli. Dijakom bo omogočeno, da po zaključku triletnih programov nadaljujejo šolanje v domačem okolju, kar jim odpira nove možnosti za poklicni in osebni razvoj.
V program Živilsko-prehranski tehnik se bodo lahko poleg gospodarjev na podeželju in gastronomov-hotelirjev vpisovali tudi dijaki, ki so zaključili nekatere triletne tehnične programe.
bo dostopen tudi za trgovce, vendar pod posebnim pogojem - za vpis bodo morali imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj v trgovini z živili.
Precej zanimanja dijakov
Povratne informacije kažejo, da program vzbuja veliko zanimanja, in to ne le med dijaki kmetijskih in gastronomskih smeri, temveč tudi med tistimi, ki prihajajo iz tehničnih programov. Ravnateljica Darja Harb je poudarila, da je program zasnovan kot odgovor na potrebe
dijakov, predvsem gastronomske smeri, združuje pa vsebine kmetijstva, pridelave hrane in gastro-nomije s poudarkom na predelavi živil, kar ustreza tudi potrebam lokalnega okolja in trga dela.
O novih programih na področju srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraževanja pa trenutno ne razmišljajo. Eden izmed razlogov je tudi dejstvo, da bo čez dve leti dijakov še manj, saj prihajajo v srednje šole manj številčne generacije.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Destrnik • Občina za obnovo cerkve namenila 20.000 evrov
Svetniki bodo prispevali po eno sejnino
Cerkev svetega Urbana na Destrnikuje potrebna celovite obnove, kije ocenjena na 140.000 do 160.000 evrov. V osnutku proračuna za prihodnje leto so na postavki za ohranjanje kulturne dediščine v občinski upravi predvideli 2.000 evrov sofinanciranja obnove cerkve, kar seje zdelo opozicijskim svetnikom glede na znesek celotne sanacije bistveno premalo.
Majda Kunčnik je takrat dejala, da se zaveda ločitve cerkve od države, a da v tem primeru ne gre za sofinanciranje delovanja cerkve kot inštitucije, pač pa za pomoč pri obnovi cerkve kot kulturnega spomenika, najpomembnejšega v občini.
Obnova bo dražja zaradi zaščite
Med javno razpravo o občinskem proračunu za 2025 je prispela pobuda Župnije sv. Urbana Destrnik oziroma župnika Jožeta Škofiča za dodelitev sredstev za obnovo. »V župniji že intenzivno zbiramo sredstva za obnovo, ki bo zajemala nove tlake iz marmorja s termo- in hidroizolacijo, nove ogrevane hrastove klopi, restavri-ranje stranskih oltarjev, odstranitev vlage, nove omete, streho ... Smo med zadnjimi v okolici, ki se lotevamo tako obsežnega projekta, čeprav smo v preteklih letih že poskrbeli za glavni oltar, fasado, notranje opleske ter menjali stavbno pohištvo.« Obnova, o kateri govorijo že dve leti in bo potekala v dogovoru z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine in Nadškofijo Maribor, je nujno potrebna, saj tlake na nekaterih mestih že dviguje, kar je zlasti nevarno za starejše. Po tem zgodovinskem projektu obnove bo cerkev še stoletja služila zanamcem, še dodaja Škofič v svojem dopisu občinski upravi in svetnikom.
Obnova cerkve je tudi vsebina amandmaja, ki ga je vložil Branko Horvat in predlagal povečanje sredstev na 20.000 evrov, kar z letošnjimi že zagotovljenimi 2.000 evri znese 22.000 evrov. »Občina Destrnik je v preteklosti cerkev sv. Urbana zaščitila kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Omenjena zaščita pomeni, da morajo biti vsi posegi na objektu v sodelovanju in pod pogoji spomeniškega varstva, zaradi česar bo investicija dražja, občina pa bi morala primakniti vsaj toliko, da bi pokrila to razliko v ceni. Trenutni delež znaša manj kot 15 odstotkov celotne investicije, poleg tega bodo dela potekala od junija do jeseni 2025, zato projekt ne more biti razde-
Ijen na dve leti, saj računov ne bo mogoče poravnavati v letu 2026 za nazaj. Gre za minimalni prispevek k obnovi največjega kulturnega spomenika v občini, ki ga imamo tudi v grbu, za zgradbo, ki nosi osrednjo vlogo v prepoznavni veduti našega kraja in je vidna daleč naokoli.«
Za večino svetnikov primerna vsota
Pregledali so možnosti dodatnega sofinanciranja in sredstva za obnovo cerkve povišali, je pojasnila županja Vlasta Tetičkovič Toplak. Kot rečeno, so letos že prispevali 2.000 evrov, v proračunu za leto 2025 so postavko povečali na 8.000, v proračunu za leto 2026 pa rezervirali 10.000 evrov, skupaj torej 20.000 evrov, s čimer so sicer večinoma ugodili Horvatu, a v dveh, ne pa v enem letu, zato od amandmaja ni odstopil in proračuna ni potrdil. Z županjo se namreč nista strinjala glede časovnice obnove, saj je ona trdila, da bo po župnikovih zagotovilih trajala dve
Cerkev sv. Urbana je potreba celovite obnove, ki bo stala med 140.000 in 160.000 evri. Iz občinskega proračuna bodo prispevali 20.000 evrov, svetniki z županjo in podžupanoma pa bodo prispevali še znesek v višini ene sejnine.
leti, po Horvatovih informacijah pa naj bi bila končana že do prihodnjega božiča. Svetnikom iz pozicijskih vrst se je višina sredstev za sofinanciranje obnove cerkve zdela korektna. Igor Ilec in Anton Sever sta opoziciji očitala podtikanje neresnic, češ da pozicija nasprotuje
pomoči pri obnovi, medtem ko projekt podpirajo, Bojan Murko je menil, da je 20.000 evrov primerna vsota, Valerija Šaško pa je spomnila, da ima Cerkev tudi svoje vire financiranja in svoj kapital. Brezplodno razpravo, ki je vodila do povišanih tonov in odvzetih
besed, je zaključil Marjan Lovrec, ki je predlagal, da svetniki eno od sejnin v prihodnjem letu namenijo obnovi cerkve, s čimer so se strinjali vsi, delež v višini sejnine pa bodo od svojega plačila prispevali tudi županja in oba podžupana.
Senka Dreu
Foto: SD
10 Štajerski
Kultura
petek • 13. decembra 2024
Knjigarnica
MAČEK GRE NA POT
Presneto pokanje, se jezim te dni. Domači mački sta čisto iz sebe, tako ju vznemirjajo nenadni močni zvoki. Tudi sama se zdrznem in poskočim od neprijetnosti. Vsak večer je nekomu zelo zabavno strašenje živali, ki bivajo v Ljudskem vrtu in okoli njega. Kako žalostno je slišati prestrašene laježe iz bližnjih blokov! Res ne razumem povzročiteljev detonacij, ki spominjajo na rožljanje orožja. Kako grozno se morajo počutiti živali, ki slišijo veliko bolje od nas, pa ne vedo, kaj je to nagravžno pokanje. Empatijo do drugih in drugače živečih je nujno privzgajati in negovati. K temu lahko pripomore tudi branje kratkega, preprostega romana, ki ga priporočam v današnji Knjigarnici.
Naslov je Maček gre na pot in knjiga dves-totridesetih strani je pred kratkim izšla v založbi Beletrina, v novejši zbirki Žametna Beletrina. Naj spomnim, da je bila iz te zbirke nedavno na tem mestu priporočena knjiga Nadvse bistra bitja (Shelby Van Pelt, prevedla Manica Baša, 368 strani). V zbirki so doslej izšli še naslednji naslovi: Na odprtem, Pisma Maticu, Briljantna domislica gospodične Šibata.
Z začetka te »mačje pripovedi«, ki pa, seveda govori tudi o nas, ljudeh:
... Tisti čas sem najraje spal na pokrovu srebrnega karavana, parkiranega pred nekim stanovanjskim blokom.
Zakaj tam? Ker me samo s tega avta ljudje niso šc-šca-li. Čeprav niso nič več kot navadne opice, ki so se naučile stati pokonci in hoditi po dveh nogah, so to namreč nepopisno prevzetna bitja.
Svoj avto pustijo pod milim nebom, potem se pa jezijo, če po njem stopica mačka. Kaj ne vejo, da nam je dostopen sleherni kotiček tega sveta? Ponesreči na pokrovu pustiš sledove tačk, pa zaženejo cel vik in krik.
Skratka, na tem srebrnem karavanu sem si uredil prav prijetno ležišče. Mojo prvo zimo je bil od sonca ogret pokrov nadvse koristen posteljni grelec, nepogrešljiv za popoldansko dremuckanje .
Avtorica romana Maček gre na pot (prevod Domen Kavčič) je HiroArikawa, rojena leta 1972 v mestu Koči na japonskem otoku Šikoku. Založba pojasnjuje v spremni besedi na zavihku platnice, da je kot pisateljica de-bitirala leta 2003; že za prvenec je bila nagrajena. Kasneje se je uveljavila kot ena najbolj popularnih sodobnih japonskih pisateljic. Maček gre na pot je na prvi pogled preprosto, a sporočilno in ganljivo čtivo. Pripoved je stkana iz sobivanja med mladeničem (Satoru Mijavki) in sprva prostoživečim mačkom (Nana). Satoru je neverjeten, tankočuten moški, ki mora ljubljenega mačka oddati v druge roke. Pot do novih lastnikov je polna dogodivščin ter pojasnjuje zgodbo mačjega lastnika.
Pripoved o prijateljstvu in ljubezni, tako med ljudmi in njihovimi hišnimi ljubljenčki kot do tistih, ki so ob nas, ko nam je najtežje, je navdušila mnoge bralce po svetu. Mednarodna uspešnica je bila prodana v več kot milijon izvodih, po romanu pa je bil leta 2018 posnet tudi film, še zapisuje izdajatelj.
Knjigarnica je še vedno namig decembrskim dobrim možem.
Prijetne dni, manj z nakupovalnimi vrečkami, več s knjigami v rokah, želim.
Liljana Klemenčič
MAČIvK^i
POT Š
/
s&i_ h___.«v i y Htfl
Ptuj • Razstava zgodovinskih kostumov
Z oblačili in plesom skozi čas
Na veseli dan kulture so v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj odprli razstavo zgodovinskih kostumov Moda skozi čas. Njena avtorica je mojstrica zgodovinskih kostumov Natalia Vasilyeva, kije z dejavnostjo tovrstne izdelave obogatila ponudbo v zgodovinskem jedru Ptuja, s katero se sicer ukvarja že od leta 2005.
V našem mestu živi in ustvarja že nekaj časa, sicer pa prihaja iz Moskve. Vključila se je tudi v društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer pleše v plesni skupini Pellegrina, ker je tudi sama želela preizkusiti, kako je plesati v zgodovinskih kostumih srednjega veka. Z njo sodeluje tudi kot izdelovalka oblačil. Na otvoritvi razstave je Natalia Vasilyeva obiskovalcem predstavila izdelavo zgodovinskih kostumov, pri čemer uporablja naravne materiale in jih krasi z naravnimi biseri ter svilenimi vezeninami. Ukvarja se tudi z izdelavo steznikov, krinolin, ovratnikov, manšet, klobukov in nakita. Na ogled so oblačila od srednjega veka, renesanse, baroka, rokokoja do 19. stoletja. Zahvalila se je Knjižnici Ivana Potrča za gostoljubje, da je lahko postavila razstavo, plesni skupini Pellegrina, ki je zaplesala na odprtju razstave, in društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj za podporo. Vse, ki bodo to želeli, bo tudi osebno popeljala po razstavi, kjer je vsako oblačilo tudi opisano.
Skozi zgodovino mode nas je popeljala predsednica društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten, častna občanka MO Ptuj, izjemna poznavalka zgodovine, ki je ob tej priložnosti tudi povabila na daljše predavanje o modi. Izvedli ga bodo v okviru praznovanja dneva kulture februarja 2025. Tokratno je imelo zgolj animacijski prizvok, hkrati pa je bilo tudi
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na ogled razstava zgodovinskih kostumov Moda skozi čas.
povabilo, da se jim pridružijo novi plesalci, vsi, ki želijo obuditi tradicijo srednjega veka, ples, glasbo, oblačilno kulturo.
Moda se je skozi stoletja spreminjala
Oblačila so najprej zgolj ščitila človeka pred mrazom in drugimi vplivi. Sčasoma pa so prevzela posebno vlogo; način oblačenja je začel ljudi poosebljati oz. v določenem družbenem času dajati tudi samopodobo. Moda je tako dobila novo funkcijo povedati, kdo smo, kaj smo, v kakšno barvo
smo oblečeni, zakaj smo oblečeni v takšno barvo itd. Skratka, postala je statusni simbol. Ptujska moda je najprej sledila nemški modi. Po izselitvi bogatih trgovcev pa so se v naše mesto priselili Italijani, tako da je dobila prevladujoč vpliv italijanska moda. Velike spremembe v modi je prinesla industrijska revolucija, ko je ženska začela nositi hlače, se oblačiti drugače. V sodobnem času pa je moda sploh stalna spremenljivka.
Namen društva Cesarsko-kra-ljevi Ptuj je, da ohranja oblačilno tradicijo časa, v katerem deluje. Izbrali so leto 1555, ko Ptuj ni več
salzburško mesto, ampak postane cesarsko-kraljevo mesto. »Oblačilna kultura je del našega projekta, ki ga izvajamo vsako leto. Predvsem pa so oblačila, v katera smo oblečeni, tisti najpomembnejši del. Temu posvečamo veliko pozornost. Letos smo nabavili tudi kmečko oblačilo, v katero so oblečeni naši plesalci. Z velikim veseljem smo jih naročili pri Natalii Vasilyevi,« je poudarila.
Razstavo zgodovinskih kostumov Moda skozi čas si bo mogoče ogledati do konca decembra v delovnem času knjižnice.
MG
Hajdina • Ta veseli dan kulture
Literarno-glasbeni večer
Kulturno-prosvetno društvo (KPD) Stane Petrovič Hajdina se je tudi letos poklonilo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Ob obletnici pesnikovega rojstva so priredili Ta veseli dan kulture, na dogodku pa gostili literata Ivana Cimermana in njegovo soprogo Janjo Fric Cimerman.
Foto: MZ
Osrednja gosta večera Ivan Cimerman in njegova soproga Janja
Ptujčan Ivan Cimerman, ki že desetletja živi in ustvarja v Ljubljani, ima bogat umetniški opus. Je avtor 19 književnih del, zadnjo knjigo je izdal letos spomladi, nosi pa naslov Robotronci & Sistemci & covid 19. V spomin na Ptujsko polje je z izdanimi knjigami sestavil bogato zbirko, med drugim so to novele Jaguar med sončnicami, pripoved VodOMENS in slikovna monografija Uganke - vaščanke, ki je povezana z zadnjo stanovalko na Dominkovi domačiji v Gorišnici Angelo Arnuš. Iz Ljubljane, kjer živi od leta 1963, se z veseljem vrača domov na Ptuj oziroma v Gorišni-co, na domačijo soproge Janje.
Zakonca Cimerman sta 4. decembra gostovala na Hajdini in predstavila izseke Ivanovih del, ki jih posebej odlikuje slikovit literarni jezik. Avtorja sta pozdravili predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina Cecilija Bernjak in članica Silvestra Brodnjak, ki jo s Cimerma-nom veže več kot 20-letno prijateljstvo. »Vesela sem, da so se vezi v skoraj četrt stoletja sodelovanja utrdile. Ivana med drugim občudujem zaradi njegovega izjemnega
besednega zaklada, poznavanja in predstavljanja življenja v različnih časovnih ter znanstvenih perspektivah, pa naj bo to proza ali poezija,« je dejala Brodnjakova.
Rdeča nit kulturnega večera sta bila branje in interpretacija izsekov iz Cimermanovih literarnih del. S pesmijo so dogodek obogatili pev-
ci ljudskih pesmi KPD Stane Petrovič in DU Hajdina ter pevska skupina DU Hajdina. Z recitacijami svojih pesmi se je predstavila domačinka Olga Vidovič, ki je izdala dve pesniški zbirki (Drugi jaz in Lepo je biti ženska).
Za slednjo je Ivan Cimerman napisal tudi spremno besedo.
O vsebini letos izdanega romana Robotronci & Sistemci & covid 19 pa se je z avtorjem pogovarjala predsednica KPD Stane Petrovič Cecilija Bernjak. Literarno-pevski večer v dvorani društva upokojencev na Hajdini je vodila Nataša Štumberger.
MZ
petek • 20. decembra 2024
Podjetništvo
Štajerski	11
Ptuj • Praznična peka s pisano paleto pripomočkov
Tudi moški pečejo ogromno slaščic
V Miklošičevi ulici na Ptuju, v strogem centru mesta, se je pred natanko dvema mesecema odprla lična trgovinica, specializirana za prodajo pripomočkov za peko. Simpatična lastnica Samanta Arnečič pravi, daje zelo zadovoljna s prvimi odzivi, priznava pa, daje dnevno deležna vprašanj, kako bo s tovrstno ponudbo preživela v mestnem jedru.
Želja odpreti trgovino s pripomočki za peko je v Samanti, strastni slaščičarki, tlela dolga leta: „Ustvarjam slaščice in zaznala sem, da je velik problem, ker vse do Maribora ni podobne trgovine, v kateri bi si lahko tako profesionalke kot amaterke kupile potrebščine za peko. Od odprtja naprej pa si lahko zadeve ogledajo v živo, v trgovini jim tudi lažje pomagaš osebno. Trgovina je dejansko nastala iz moje lastne želje in potreb trga. Stranke so zelo hvaležne, odzivi so odlični."
Prav vsaki stranki se popolnoma posveti, tako da ne gre zgolj za prodajo, pač pa tudi svetovanje. V tem prazničnem času je obisk še boljši kot prve tedne, ponujajo ogromno izdelkov za praznično peko. Veliko je povpraševanja po modelih za piškote, bleščicah, barvah, embalaži, pekačih z božičnimi motivi in podobno.
Pridejo po pripomočke, pa tudi po nasvete
Kot pravi Arnečičeva, se je v trgovini Muffin dekor že v prvih dveh mesecih ogromno naučila. Med drugim je bilo zanjo zanimivo spoznanje, da zelo radi pečejo tudi moški: „Pridejo starejši gospodje, v pokoju, ki se zadovoljno pohvalijo, da pečejo celo zahtevne torte. Meni je to odlično. Skupaj poiščemo kakšne dodatke, pripomočke, jim svetujem. Vsi smo veseli novih znanj, izmenjava izkušenj pa je obojestranska, mene prav tako marsikaj naučijo."

Is/IUFF^
^ «••Ti.^í-rSS.
Foto: CG
Samanta Arnečič pravi, da je zadovoljna, da ji je s svojo ponudbo uspelo privabiti v mesto tudi ogromno mladih, ki zelo radi pečejo.
Iz izkušenj pravi, da se tudi mladi zelo radi lotijo peke. Ogromno je mamic, ki pečejo torte in piškote z otroki. Najmlajši radi izbirajo posipe in podobno ter ustvarjajo svoje umetnine, ki jih lahko pojedo.
Arnečičeva je za zdaj izjemno zadovoljna tako z lokacijo kot obiskom, priznava pa, da je ogromno pesimistov, ki jo pridejo zgolj povprašat, kako namerava preživeti s tem. Na te pomisleke se le nasmehne. Kolegice, ki delajo
v butikih v bližini njene trgovine, ji povedo, da se s takšnimi vprašanji srečujejo še vedno, čeprav delajo v mestnem jedru že več let. Sama sicer že ima izkušnje z delom v mestnem jedru, iz pekarne Presta, kjer sta z možem najemnika. Eno poslovalnico pekarne imata še v Platani na Potrčevi cesti: „Jasno je, da nobena podjetniška pot ni lahka. Občina spodbuja podjetništvo s subvencionirano najemnino, tako da se z voljo in trudom da ustvarja-
ti. Ni vse tako črno, vedno sem videla priložnosti in sem se pripravljena potruditi, kar se obrestuje. Če mi ne verjamemo in pravimo, da v mestu ni ponudbe, življenja, ga bomo dejansko omrtvili."
Posebej prijetno vzdušje tik ob njeni trgovinici je prav zdaj v tem prazničnem času, saj je neposredno ob drsališču. V teh dneh bodo zaradi interesa strank vzpostavili še spletno trgovino Muffin dekor.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Vrhunski zborovski večer na gradu Borl
Pričakovanje - koncert zbora Glasis
Komorni zbor Glasis je letos na gradu Borl izvedel že drugi glasbeni dogodek, ki so ga poimenovali Pričakovanje. Tokratni koncert je bil posvečen bližajočim se praznikom, zato so izbrali glasbeni program, prežet s sakralnimi skladbami in umirjenimi melodijami.
V viteški dvorani na Borlu je nastopil komorni zbor Glasis. V goste so povabili Vokalno skupino Ivana Cankarja iz Ljubljane.
Pod taktirko dirigenta Ernesta Kokota je 25 pevk in pevcev obiskovalce popeljalo v praznično razpoloženje. Ambient srednjeveške viteške dvorane na gradu Borl je ustvaril mistično vzdušje, ki je dopolnjevalo praznično tematiko koncerta. Obiskovalci niso uživali zgolj v čudoviti glasbi in vrhunskih vokalih, temveč so lahko skozi izbrane skladbe in toplino izvedbe začutili bližino praznikov, kar je vsem zbranim pričaralo nepozaben večer. Dogodek je obogatil nastop moške Vokalne skupine Ivana Cankarja iz Ljubljane.
Posebno presenečenje večera je zbor pripravil svojemu dirigentu Ernestu Kokotu, saj so mu ob njegovem rojstnem dnevu zapeli pesem Vse najboljše za te. Zborovski večer je potekal v sodelovanju z Javnim zavodom Belana.
Za komorni zbor Glasis, ki deluje kot sekcija KUD Markovski zvon iz Markovcev, je bilo leto 2024 izjemno uspešno, saj so veliko nastopali, udeležili pa so se tudi državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Uspehi jih navdajajo z optimizmom za prihodnost, saj že usmerjajo svoje poglede proti letu 2025. Vrhunec načrtujejo aprila, ko se bodo udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja v Estoniji. To bo nova priložnost za dokazovanje njihove predanosti glasbi in za pridobivanje mednarodnih izkušenj. V desetletnem obdobju so se udeležili več mednarodnih in državnih zborovskih tekmovanj, srečanj, seminarjev ter izvedli številne odmevne projekte.
Estera Korošec
Foto: Glasis
Draženci • Gospodinjski večer in razstava
Letos v znamenju širokih rezancev
Članice Društva gospodinj Draženci so po 20 letih sklenile, da tekmovanja v pripravi jušnih rezancev ne bodo več organizirale. Namesto tega so na letošnjem gospodinjskem večeru v novembru rezance izdelovale reprezentativno.
So pa ohranile vsakoletno razstavo, kulturni program in druženje. Razstavo, ki je bila v sklopu gospodinjskega večera postavljena v dvorani v Dražencih, so v začetku decembra preselile v razstavni prostor v pritličju poslovno-stanovanj-skega centra (PSC) na Hajdini. Tam bo na ogled ves mesec. Na razstavi je več vrst širokih rezancev z različnimi dodatki: rožmarinom, rdečo peso, čemažem, peter-šiljem, bučo, žafranom, šparglji, koprivo, timijanom, korenčkom, drobnjakom, makom in celo kakavom. Gospodinje so na ogled postavile še rezance, narejene iz ajdove in pirine moke, ter jušne rezance, rezane ročno in na strojček. Draženčanke so razstavo rezancev obogatile s suhim cvetjem in izdelki iz slame, ki so jih izdelovale na delavnici.
„Četudi tekmovanja v izdelavi rezancev ne organiziramo več, smo se v društvu odločile, da gospodinjski večer ohranimo. Seveda smo obdržale tudi rezance, a v njihovi izdelavi ne tekmujemo, temveč jo zgolj predstavimo. Tako je bistveno lažje, bolj sproščeno in prijetno. Na gospodinjskem večeru smo se družile članice naše-
ga in sorodnih društev iz hajdinske občine (Gerečja vas, Hajdoše, Hajdina), v goste smo povabile še Markovčanke. Odločile
smo se, da bomo vsako leto na gospodinjski večer povabile eno od društev iz drugih občin, ki ga bomo določile z žre-
bom. Letos smo na gospodinjskem večeru izdelovale široke rezance. Ročno smo zamesile testo, ga ročno razvaljale in tudi
Foto: arhiv društva
Na srečanju, ki ni bilo tekmovalnega značaja, je rezance izdelovalo 18 gospodinj.
Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec na odprtju razstave v PSC Hajdina
ročno razrezale. Široke rezance smo pripravile za večerjo, seveda skupaj s prilogami - svinjsko pečenko, zelenjavo in kislim zeljem," je povedala predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec. V dra-ženskem društvu je okoli 90 članic, ki so se potrudile, da so pripravile zavojčke širokih rezancev, ki jih občina Hajdina podarja v paketu letošnjega prazničnega darila.
m
Foto: MZ
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 13. decembra 2024
Slovenija, Podravje • Kako higienske so razmere pri izvajalcih raznih lepotnih storitev
124 opozoril glede higiene pri frizerjih in kozmetičarkah
V zadnjih letih so kozmetični saloni z različno ponudbo rasli kot gobe po dežju. Ogromno je izvajalcev s takšno in drugačno ponudbo, od nege obraza do ličenja, pedikure, manikure, tetoviranja, trajnega make upa... Nekateri za higieno skrbijo bolj, drugi manj. Zdravstveni inšpektorat RS je letos izvedel 505 pregledov na področju kozmetične, frizerske in dejavnosti tetoviranja ipd. ter izrekel 124 opozoril
Preverjali so sterilizacijo opreme in pribora, čiščenje in vzdrževanje, uporabo brisač in pokrival, pomanjkljivo izvajanje dobre higienske prakse ... Zaradi ugotovljenih neskladnosti je bilo izdanih 124 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, 25 ureditvenih odločb, eno opozorilo po Zakonu o prekrških in ena odločba o prekršku z izrekom opomina. Statistično gledano so torej pomanjkljivosti ugotovili v vsakem tretjem nadzorovanem salonu, kar je skrb vzbujajoč podatek.
Kaj preverjajo
V okviru svojih pristojnosti Zdravstveni inšpektorat RS izvaja nadzor nad minimalnimi sanitarno zdravstvenimi pogoji na področju higienske nege. V pravilniku so določeni pogoji, ki morajo biti zaradi varovanja zdravja ljudi izpolnjeni pri izvajanju dejavnosti higienske nege na področju frizerske in brivske dejavnosti, kozmetične de-
javnosti (ličenja, manikure, nameščanja umetnih nohtov, odstranjevanja dlak in za vse druge storitve, ki se izvajajo v kozmetičnih salonih), dejavnosti salonov za nego telesa (savne in kopeli, solariji, saloni za masažo, za nego telesa), pedikure in dejavnosti piercinga, tetoviranja ter drugih podobnih postopkov.
Pravilnik določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi izvajalci, za savne in solarije veljajo še posebni pogoji. »Splošni pogoji se nanašajo na zagotavljanje predpisanih prostorov, izvajanje dobre higienske prakse, oskrbo s toplo in hladno pitno vodo, ravnanje z odpadki, izvajanje sterilizacije, zagotavljanje opreme za prvo po-
Ni nujno, da vas obravnava ustrezno usposobljena oseba
V kozmetičnih salonih so se inšpektorji srečali tudi s problematiko izvajanja zdravstvenih storitev, ki so jih izvajale osebe brez ustrezne usposobljenosti. Gre predvsem za postopke pomlajevanja, oblikovanja telesa s pomočjo različnih aparatur in postopkov, ki sodijo na področje zdravstvene dejavnosti in jih večinoma lahko izvajajo le zdravniki (vbrizgavanje polnil, uporaba visokoenergetskih laserjev ipd.): »V takih primerih gre za zdravstveno dejavnost v salonih higienske nege, ki jo izvaja neustrezno osebje. Izvajalcu v takih primerih prepovemo izvajanje zdravstvene dejavnosti do pridobitve dovoljenja zanjo.«
moč in namestitev obvestil o zdravstvenih tveganjih. V zadnjih dveh letih (2022 in 2023) se je pri nadzoru izpolnjevanja splošnih pogojev največ neskladnosti nanašalo na sterilizacijo opreme in pribora, zagotavljanje oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, zagotavljanje opreme za prvo pomoč in pri namestitvi oz. zagotovitvi obvestil o
zdravstvenih tveganjih,« so o tem, na katerem področju ugotavljajo največ nepravilnosti, odgovorili na zdravstvenem inšpektoratu.
Največ pomanjkljivosti pri piercingu in tetoviranju
Pri nadzoru nad zagotavljanjem posebnih pogojev, ki so jih preverjali v solarijih, v savnah, v frizerski in kozmetični dejavnosti, dejavnosti manikure in pedikure ter dejavnosti piercinga in tetoviranja, je inšpekcijska služba največ neskladnosti ugotovila v dejavnosti piercinga in
tetoviranja. Nepravilnosti so se v veliki meri nanašale na vsebino obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah, a tudi na zagotavljanje sterilnosti izdelkov. V solarijih je šlo za pomanjkljivosti pri zagotavljanju tehnične brezhibnosti. Solariji niso bili redno vzdrževani in servisirani. Največ neskladnosti v savnah je bilo ugotovljenih pri opremi kabin (prezračevanje, toplotni vir, higro-meter, termometer, ura in stikalo za alarmiranje), pri zagotavljanju opreme za nadzor delovanja savne, izvajalci tudi niso imeli nameščenih navodil za uporabo savne.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Opozorila dveh svetnikov na nevarnosti na cestah
Problematičen ves odsek od Dravske do Maistrove ulice
Na relaciji Muzejski trg-Maistrova ulica je zelo veliko pešcev, tudi šolarjev, saj gre za šolske poti, tako do OŠ Olge Meglič kot Gimnazije Ptuj in prostorov Šolskega centra na Vičavi in Volkmerjevi cesti.
Svetnica Renata Debeljak je na Mestno občino Ptuj naslovila pobudo za izboljšanje osvetlitve in stanja cestišča na Muzejskem trgu. Prepričana je, da trenutne razmere predstavljajo resno tveganje za varnost pešcev in voznikov, ki se vsakodnevno gibljejo po tem območju. Izpostavila je slabo osvetlitev na treh prehodih: v neposredni bližini stavbe uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pa pri objektu podjetja Intera, in na parkirišču pod gradom: „Pešci, ki prečkajo cesto ali se sprehajajo po tem predelu, so zaradi pomanjkljive razsvetljave slabo vidni za voznike. Problem je še izrazitejši v jesenskih in zimskih mesecih, ko se dan skrajša in postane izjemno temno že popoldne. Ti trije prehodi so ključnega pomena za obiskovalce bližnjih kulturnih in izobraževalnih ustanov. Ti objekti pogosto gostijo dobro obiskane dogodke in prireditve, ljudje se domov vračajo v večernih urah, zato je prečkanje slabo osvetljenega prehoda izredno nevarno."
Opozorila je še na slabo stanje cestišča, ki je na Muzejskem trgu dotrajano in uničeno. Vodstvo MO Ptuj je pozvala k ukrepanju in predlagala, naj zagotovi sredstva za sanacijo cestišča in izboljšanje osvetlitve na vseh treh navedenih prehodih. Na občini so odgovorili, da bodo javno razsvetljavo uredili v okviru rednega vzdrževanja: „Preplastitev dela vozišča na omenjenem območju pa je predvidena v naslednjem letu ob podaljšanju preplastitve Dravske ulice."
Tudi nadaljevanje te ceste problematično
Navedena problematika pa je le del širše težave, saj je problematičen celoten del od Dravske pa vse do konca Maistrove ulice.
Na to je pred kratkim opozoril svetnik Milan Klemenc. Predlagal je, da se uredijo in osvetlijo prehodi v nadaljevanju Muzejskega trga v Maistrovi in Raičevi ulici, saj so prehodi v popolni temi ali zelo slabo osvetljeni: »Razmisli naj se tudi
o postavitvi odsevnih trakov ali označevalnih znakov. Glede na to, da gre za državno cesto, povrhu vsega pa je to edina povezava med ŠC Ptuj na Volkmerjevi cesti in ŠC na Vičavi, kjer dnevno migri-ra ogromno učencev in dijakov, predlagam, da koncesionar v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo nemudoma začne reševati to problematiko." Na občini so na navedeno pobudo kratko odgovorili le, da bodo pobudo posredovali Direkciji, ki skrbi za urejenost Maistrove in Raičeve ulice.
Dženana Kmetec
Prehodi so marsikje preslabo osvetljeni. V Maistrovi ulici je problem toliko večji, ker je jrekvenca prometa velika, hitrosti, ki jih dosegajo posamezni vozniki, pa bistveno presegajo najvišje dovoljene.
Kakršen adventni most, takšen post.
Danes bo delno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megleno, ali pa se bo zadrževala nizka oblačnost, ki se lahko po nekaterih kotlinah vztraja večji del dneva. Na Primorskem bo pretežno jasno, še bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem okoli 10 °C. OBETI: V noči na soboto se bo od zahoda postopno pooblačilo.
Napoved za Podravje
Nedelja 15.12. I Ponedeljek 16.12.
pretežno oblačno
153 HH

pretežno oblačno
Foto: CG
Vir: ARSO
Footgolf
Osnovni cilj izpolnjen, za kaj več zmanjkale malenkosti
Stran 14
Kegljanje
Osem kegljev plusa za Dravo
Stran 14
Nogomet
»Jesenski naslov je tudi za nas veliko presenečenje«
Stran 15
Tone Pernat
»Nisem obogatel, sem pa dostojno živel«
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Rokomet • Liga NLB, 15. krog
tednik
iPoilulajk na± na íuitounim ijilzlu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Poraz na Koroškem, pred vrati Slovan
Slovenj Gradec -Jeruzalem Ormož 30:28 (15:12)
JERUZALEM: Zemljič (1 obramba -1 x 7-m), Ranfl (6 obramb - 1 x 7-m); Mlač Černe, Munda 1, Bogadi 2, Sok 7 (3), Vincek, Bura 5, Šulek 4, G. Hebar 1, Lukman, Ude Tkalčec, Korže Lesjak, Pungartnik 1, Krabonja, Jerenec 7. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: S. Gradec 6/4; Jeruzalem 5/3.
IZKLJUČITVE: S. Gradec 14; Jeruzalem 12 minut.
IGRALEC TEKME: Rok Cvetko (Slovenj Gradec)
POTEK REZULTATA: 4:1, 5:4, 8:4, 11:6, 13:10, 16:15, 18:15, 21:20, 24:21, 28:24, 30:28.
Ormožani so na Koroškem izgubili zelo pomembno tekmo v boju za končno 8. mesto po rednem delu sezone, ki še vodi v četrtfinale državnega prvenstva. Slovenj Gradec je prekinil črni niz, kjer kar pet tekem ni dosegel zmage. Na drugi strani so Ormožani po petih zaporednih uspešnih tekmah doživeli prvi poraz.
Rokometaši Slovenj Gradca so odločno krenili v tekmo (4:1) in vodili skozi celotno tekmo. Pomembno
Športnik leta
Foto: Črtomir Goznik
Filip Jerenec je bil ob Tadeju Soku s sedmimi zadetki najučinkovitejši v svoji ekipi.
prednost v prid domače vrste sta ustvarila domača vratarja Aljoša Ču-dič in Tilen Leben, ki sta tekmo končala pri 13 obrambah. Na drugi strani sta pri Prlekih Filip Ranfl in Aleš Zemljič zbrala šest obramb manj.
V 15. minuti je gostujoči strokovni štab (8:4) že moral poseči po minuti odmora. Tehnične napake Jeruzalema so zaznamovale prvi del 1. polčasa, bilo jih je enostavno preveč. V 18. minuti - po tehnični napaki Gašperja
Pungartnika - so Korošci zadeli prazna vrata Jeruzalema in povedli celo s +5 (11:6). Tudi izključitve so gostom povzročale obilico težav, kar osem minut so rokometaši iz Ormoža v 1. polčasu preživeli na klopi za kaznovane.
Gostitelji so igrali odlično na krilih mladega, šele 17-letnega Tjaža Šta-lekerja, ki je v obdobju od 7. do 17. minute Ormožanom nasul štiri zadetke. V nadaljevanju je svoje dodal še odlični organizator igre pri Korošcih Rok Cvetko in domačini so brez večjih težav na odmor odšli s tremi goli prednosti.
V 36. minuti je Filip Jerenec zatresel mrežo Slovenj Gradca in znižal zaostanek na le -1 (16:15). V 45. minuti je imel Jeruzalem še naprej le gol zaostanka (21:20), čeprav brez pomoči vratarjev Ranfla in Zemljiča.
V	dresu Ormožanov se je razigral Jerenec, ki je vseh sedem zadetkov dosegel v 2. polčasu. Žal je bilo v ekipi trenerja Saše Prapotnika za popolni preobrat premalo razpoloženih igralcev, kar se je poznalo predvsem v zadnji četrtini tekme. V 56. minuti je Cvetko zadel iz protinapada za +4 (28:24) in zmagovalec je bil odločen.
Do konca rednega dela sezone je še sedem tekem. Igralci Jeruzalema so v zelo težki situaciji, da ujamejo uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva. Kot vse skupaj kaže, jih čaka težak boj za obstanek v ligi.
V	soboto, 14. decembra, sledi že nova tekma, na Hardek ob 18. uri prihaja ljubljanski Slovan.
Liga NLB
REZULTATI 15. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 30:28 (15:12), Celje Pivovarna Laško - Krka 26:24 (15:11), LL Grosist Slovan - Mis-teral Krško 36:24 (21:12), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 27:24 (12:9), Koper - Urbanscape Loka 23:26 (12:8), Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica - Riko Ribnica 25:29 (12:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 15 12 2 1 26
2.	LL GROSIST SLOVAN 15 13 12 25
3.	TRIMO TREBNJE 15 10 2 3 22
4.	KRKA	14 8 2 4 18
5.	GORENJE VELENJE 15 8 1 6 17
6.	URBANSCAPE LOKA 15 5 4 6 14
7.	SLOVENJ GRADEC 15 6 2 7 14
8.	RIKO RIBNICA	15 4 3 8 11
9.	MISTERAL KRŠKO 15 5 0 10 10
10.	SVIŠ IVANČNA GORICA 15 3 3 9 9
11.	JERUZALEM ORMOŽ 15 4 1 10 9
12.	KOPER	14 1 1 12 3
David Svečko, RK Slovenj Gradec:
„Z zmago smo prekinili negativni niz, ki nas je spremljal kar nekaj tekem. Veseli me, da smo iz treninga v trening garali, verjeli v naš sistem igre in prišli do zaslužene zmage. Upam oz. verjamem, da bomo na preostalih dveh tekmah prikazali še boljšo igro. Hvala navijačem za izjemno podporo."
Aljoša Munda, RK Jeruzalem Ormož: „Za nas je ta poraz veliko razočaranje. Verjeli smo, da lahko pridemo na Koroškem do novih točk, vendar je Slovenj Gradec odigral boljše. Čestitke domačinom za zmago."
Uroš Krstič
Janja najboljša petič, Tadej tretjič
Med tednom je v Cankarjevem domu potekala tradicionalna prireditev Športnik leta, na kateri so člani Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) razglasili najboljše športnike, športnice in ekipo za leto 2024. Pričakovano in zasluženo sta naziv najboljših med posamezniki prejela
najboljša predstavnika v svojih športih v svetovnem merilu - športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Tadej Pogačar. Prva je to priznanje prejela petič (2018, 2019, 2021, 2023, 2024), drugi tretjič (2021, 2023, 2024).
Najbolj tesno je bilo glasovanje za ekipo leta, kjer je moška nogometna reprezentanca za en sam glas prehitela moško rokometno reprezentan-
Športnica leta je postala Janja Garnbret, skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom je prejela tudi priznanje OKS.
co. Tudi za nogometaše je to drugi	
zaporedni naziv najboljših.	
Pri nagradi za najbolj obetavno	
mlado športno osebnost je nogo-	
metaša Benjamina Šeška nasledil ka-	
Rezultati glasovanja članov	
DŠNS:	
- moški:	
Tadej Pogačar (kolesarstvo)	313 točk
Luka Dončič (košarka)	127
Toni Vodišek (jadranje)	71
Primož Roglič (kolesarstvo)	61
Kristjan Čeh (atletika)	30
Tim Gajser (motokros)	19
Tirni Zaje (smučarski skoki)	10
Žiga Lin Hočevar (kajak kanu)	7
Benjamin Šeško (nogomet)	3
Jan Oblak (nogomet)	3
Rajmond Debevec (streljanje)	2
Anže Kopitar (hokej)	1
Darko Jorgič (namizni tenis)	1
■ ženske:	
Janja Garnbret (športno plezanje)	305 točk
Andreja Leški (judo)	208
Nika Prevc (smučarski skoki)	108
Alenka Artnik (potapljanje)	15
Lia Apostolovski (atletika)	8
Kaja Kajzer (judo)	3
Neža Klančar (plavanje)	1
■ ekipe:	
nogometna reprezentanca moški	45 točk
rokometna reprezentanca moški	44
odbojkarska reprezentanca moški	17
ženska ekipa kajak kanu	1
moška reprezentanca v motokrosu	1
jakaš in kanuist na divjih vodah Žiga Lin Hočevar, nagrado za najboljšega med športniki invalidi pa je prejel strelec Franček Gorazd Tiršek.
V moški konkurenci sta bila iz Spodnjega Podravja visoko uvrščena Kristjan Čeh in Tim Gajser, na četrtem oz. petem mestu. Čeh je v tem letu osvojil naslov evropskega prvaka v metu diska in zasedel 4. mesto na olimpijskih igrah, Gajser pa je osvojil 2. mesto v točkovanju za svetovno prvenstvo v razredu MXGP, uspešno pa je nastopil tudi na Pokalu narodov, neuradnem ekipnem svetovnem prvenstvu.
Priznanja podelil tudi OKS
DŠNS je prireditev tudi letos organiziral z Radiotelevizijo Slovenija in Olimpijskim komitejem Slovenije. Njegov predsednik Franjo Bobinac je ob tej priložnosti podelil tudi svoja najvišja priznanja v olimpijskem letu, plakete pa so dobili trenerji teh športnikov.
Najvišje priznanje - olimpijsko pla-menico - sta prejeli Janja Garnbret in Andreja Leški ter Toni Vodišek. Njihovi trenerji - Luka Kuralt (judo), Roman Krajnik (plezanje) in Rajko Vodišek (formula kajt) so med dosežke kariere dodali zlato plaketo.
Velike staute so prejeli Tadej Poga-čar, Kristjan Čeh, Ekaterina Vedene-eva, Neža Klančar in Primož Roglič, med parašportniki pa Franček Go-razd Tiršek ter Živa Lavrinc in Dejan Fabčič. Med prejemniki zlate statue sta tudi dve ekipi - rokometna in odbojkarska reprezentanca. Vsi njihovi trenerji so prejeli zlate plakete.
JM
Posebenga aplavza so bili deležni dobitniki medalj na paraolimpij-skih igrah v Parizu: Dejan Fabčič, Franček Gorazd Tiršek in Živa Lavrinc.
'r s
Med dobitniki priznanj so bili tudi Žan Karničnik, Matjaž Kek (oba slovenska nogometna reprezentanca), Andreja Leški in Mitja Vinčič (slovenska odbojkarska reprezentanca).
Foto: OKS
Foto: OKS
Foto: OKS
14 Štajerski TEDNIK
Šport
petek • 13. decembra 2024
Foto: Matija Brodnjak
Slovenski izbrani vrsti sta t; Turčiji izpolnili osnovni cilj: uvrstili sta se v četrtfinale, med osem najboljših. S tem sta si zagotovili tudi nastop na svetovnem prvenstvu 2026 na Japonskem.
Footgolf • Ekipno evropsko prvenstvo v Turčiji
Osnovni cilj izpolnjen, za kaj več zmanjkale malenkosti
V turškem Beleku poteka ekipno evropsko prvenstvo v footgolfu po Match play pravilih. V konkurenci članov in veteranov, kjer se je zbralo po 16 najboljših evropskih reprezentanc, tekmujeta tudi slovenski izbrani vrsti.
Člani so v predtekmovanju v skupini 2 premagali Madžare in Luksem-buržane, s Škoti pa so minimalno izgubili. Predvsem zmaga proti fa-voriziranim Madžarom je dala našim
dodatni zagon. V krogu treh ekip (Slovenija, Madžarska, Škotska) s po dvema zmagama in enim porazom so Slovenci osvojili 1. mesto. Po dve najboljši ekipi iz vseh štirih predtek-movalnih skupin sta napredovali v četrtfinale.
Slovenci, ki jih kot selektor vodi Simon Detellbach, kapetan članske ekipe pa je Uroš Krajnc, so z uvrstitvijo med osem najboljših ekip na Stari celini izpolnili osnovni cilj, ki so si ga zadali pred odhodom v turško golf/footgolf središče Belek. S tem so si zagotovili tudi nastop na nas-
lednjem svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2026 na Japonskem!
V četrtfinalu je imela moška reprezentanca za tekmeca izjemno močno ekipo Španije. Naši so se borili po svojih najboljših močeh in dobro parirali favoriziranim Špancem. Ti so bili prepričani, da kontrolirajo rezultat, a so Slovenci v zaključku močno dvignili nivo igre, z nekaj izjemnimi udarci so dobili dodatno motivacijo in na koncu se je srečanje končalo z izidom 3:3. Na koncu je odločalo razmerje v zmagah na posameznih luknjah - to je bilo 23:24 v korist
Rezultati tekem slovenskih reprezentanc:
-	člani, skupina 2:
Slovenija - Madžarska 4:2 Slovenija - Škotska 2:3 Slovenija - Luksemburg 5:0 Vrstni red v skupini: 1. Slovenija, 2. Madžarska, 3. Škotska, 4. Luksemburg. Četrtfinale: Slovenija - Španija 3:3 (23:24), Slovaška
-	Turčija 5:0, Francija - Madžarska 4:1, Anglija - Češka
4:1.
Od 5. do 8. mesta: Slovenija - Češka
- veterani +45, skupina 2:
Slovenija - Nemčija 3:1 Slovenija - Škotska 2:1 Slovenija - Portugalska 2:2 Vrstni red v skupini: 1. Slovenija, 2. Portugalska, 3. Škotska, 4. Nemčija.
Četrtfinale: Slovenija - Norveška 4:0, Italija - Slovaška 2:2, Madžarska - Portugalska 3:1, Francija - Anglija
4:0.
Od 5. do 8. mesta: Slovenija - Anglija
Kegljanje • Pokal Slovenije
Osem kegljev piusa za Dravo
V1. kolu Pokala Slovenije je moška ekipa Drave v Ljubljani na kegljišču Invalid premagala Kegljaški klub Slavija Stojs z rezultatom 5:3. S to zmago se je uvrstila v 2. krog, v katerem bo 15. januarja v Radencih gostila ekipo Bele krajine.
Slavija Štojs - Drava 3:5 (3138:3146)
DRAVA: Janez Podgoršek 479, Mitja Kramberger 491, Bojan Krušič 518, Boris Premzl 562, Marko Godec 530, Robi Golob 566
Slavija Štojs igra v 2. državni ligi zahod in ima po polovici državnega prvenstva 8 točk - to je enako število točk, kot jim imajo Ptujčani v
Špancev. Slovenska ekipa se je sicer pritožila na eno izmed spornih situacij, a so sodniki pritožbo Slovencev zavrnili ... Na koncu je ravno ta odločitev vplivala na končni rezultat.
Slovenci se tako podajajo v končne boje za razvrstitev od 5. do 8.
mesta. Prvi tekmec so bil Čehi.
Tudi veterani med osem najboljših
Seniorji so pod vodstvom Damjana Turka v predtekmovalni skupini 2 premagali Škote in Nemce, s Portugalci pa so remizirali. To jim je prineslo prvo mesto v skupini in napredovanje v izločilne boje, med osem najboljših. Priložnost za igro so dobili prav vsi v ekipi, tudi Milan Kristovič, ki se je poškodoval nekaj dni pred EP, a ga je maserska in fizioterapev-
tska služba v nekaj dneh usposobila za nastop.
V	četrtfinalu so naši naleteli na izjemno razpoložene Norvežane, ki so bili enostavno bolj natančni in zbrani. Na koncu so jim športno čestitali in jim zaželeli srečo v bojih za kolajne.
V	boju za razvrstitev od 5. do 8. mesta so se Slovenci najprej merili z Angleži.
JM
Ekipa Kegljaškega kluba Draua Ptuj
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj
vzhodnem delu druge lige. Iz tega vidika so bili Ljubljančani primerni nasprotniki, ki so ga ptujski kegljači z malo športne sreče tudi premagali.
Dravaši zaradi odsotnosti in poškodb nekaterih ključnih igralcev niso bili kompletni, kljub vsemu pa niso šli v Ljubljano z belo zastavo. V ekipi je bil tokrat tudi Janez Podgoršek. Gre za najstarejšega igralca, ki v zadnjem času zaradi težav s hrbtom malo trenira, še manj pa igra. Na koncu pa se je pokazalo, da je bilo njegovih 479 kegljev ravno dovolj za tesno zmago...
Začelo se je porazno za Dravo, saj sta prva domača igralca ob dveh prepričljivih zmagah v dvobojih svoji ekipi priigrala neverjetnih 140 kegljev prednosti. V drugI seriji so gostujoči igralci ob zmagi Borisa Premzla zaostanek zmanjšali za 20 kegljev. V zadnji seriji se je poznalo, da tudi Slavija na tekmi ni imela vseh najboljših igralcev. Njihova zadnja igralca se namreč pred naletom zadnjih dveh ptujskih igralcev - Marka Godca in še posebej Robija Goloba, ki je bil 566 keglji najboljši igralec tekme - nikakor nista našla. Razlika je začela kopneti in v zadnjih lučajih se je celo prevesila na ptujsko stran. Na koncu je bila Drava boljša za osem kegljev in to je pomenilo, da je zmaga iz „bele Ljubljane" odpotovala na Ptuj. Pri Slaviji Štojs je bil najboljši Tone Štu-lars 557 keglji.
David Breznik
Namizni tenis • 2. SNTL (m), 2 OT za kadete
Voz je tokrat povlekel Marsel
2. SNTL (m): Tempo - Ptuj 4:6
Vodušek/Kljajič - N. Šegula/Krušič 0:3, Videc - N. Šegula 2:3, Vodušek -M. Šegula 3:0, Kljajič - Krušič 3:0, Vo-dušek - N. Šegula 3:0, Videc - Krušič 2:3, Kljajič - M. Šegula 1:3, Vodušek
-	Krušič 3:1, Kljajič - N. Šegula 1:3, Vi-dec - M. Šegula 1:3.
Vrsta NTK Ptuj je v Velenju odigrala zaostalo tekmo 4. kroga. Domača ekipa Tempa se je kljub slabemu položaju na lestvici izkazala za izjemno neugodno, kar pa ni bilo veliko presenečenje, saj so še lani v tej zasedbi
-	Tadej Vodišek, Miha Kljajič, Patrik Videc - nastopali v 1. ligi.
Začelo se je s prepričljivo zmago dvojice Luka Krušič-Nino Šegula, v posamičnem dvoboju pa je Nino ugnal še Videca. Domačini so nato s tremi zaporednimi zmagami prešli v vodstvo (3:2), za izenačenje pa je v infarktnem dvoboju poskrbel tokrat nerazpoloženi Krušič (16:14 v petem nizu). Nato je na sceno stopil Marsel ter z dvema zmagama v zaključku potegnil ekipo proti dragoceni zma-
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Šegula (NTK Ptuj)
„Tokrat sem bil res v dobri dnevni formi, bil sem umirjen in skoncentri-ran ter sem odigral kar dobre dvoboje. Vesel sem, da sem bil tokrat jaz tisti, ki je prispeval pomembni točki, kar sta doslej zvečine počela Luka in Nino," je dejal Marsel in poudaril pomembnost ekipe kot celote: „Ko ne gre enemu, lahko preostala dva prispevata večji delež in to je čar ekipnega tekmovanja."
Zelo zanimivo pa bo v soboto popoldan, ko se bosta v dvorani Mladika na Ptuju med seboj merili vodilni ekipi lige, domači NTK Ptuj in gostje iz Cirkovc. Nedvomno se obeta poslastica dosedanjega dela sezone v 2. ligi, obenem je to eden od ključnih dvobojev za napredovanje v 1. ligo.
1.	CIRKOVCEI 7 7 0 0 42:16 14
2.	PTUJ	7 6 1 0 41:17 13
3.	MUREXINII 7 5 1 1 37:23 11
4.	XI0M MUTA 8 5 1 2 39:28 11
5.	SAVINJA ZIT 7 3 1 3 32:32 7
6.ARRIG0NI	7 3 0 4 31:30 6
7.	TEMPO	7 2 0 5 29:35 4
8.	RAKEK	7 1 0 6 16:36 2
9.	VESNA	7 1 0 6 21:38 2
10.	FUŽINAR II 8 1 0 7 12:45 2
2. OT v Puconcih: Aleks zmagovalec, blizu medalj še Pia in Vitan
V dvorani OŠ Puconci je potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje. V Prekmurju se je tokrat med seboj merilo 68 fantov in 30 deklet. Zelo uspešni so bili mladi Cirkovčani, pri katerih je bil znova brez konkurence Aleks Koren.
Med dekleti sta nastopali dve igralki iz Cirkovc, to sta bili Pia Kun-dih in Neli Koren. Neli je obstala v kvalifikacijski skupini, Pia pa se je s tremi zmagami uvrstila v glavni del. Na koncu je zasedla 5. do 8. mesto, v četrtfinalu jo je ugnala kasnejša finalistka Karin Slatinšek (ŠD SU).
Slednjo je v finalu z rezultatom 3:2 premagala Klara Rahotin Pavič (Vesna).
Pri fantih je imel jasno vlogo favorita Aleks Koren, ob njem pa so iz cirkovške ekipe nastopili še Vitan Plajnšek, Jakob Plajnšek, Anže Sa-fošnik, Tai Širec, Urh Novak in Erik Haslinger.
Aleks je svojo vlogo povsem upravičil, z osmimi zmagami je suvereno osvojil 1. mesto in zmagovalni pokal. Njegov tekmec v finalu je bil Ale-ksandar Miščevic (Vrtojba), ki mu je edini uspel odvzeti niz (3:1).
V finalni del so se uvrstili tudi Jakob in Vitan Plajnšek ter Anže Sa-fošnik. Vitan je na koncu zasedel 5. do 8. (z izidom 2:3 ga je izločil Ale-ksandar Miščevič), Jakob 9. do 16. in Anže 17. do 32. mesto.
JM
Močna zasedba NTK Cirkovce na 2. odprtem prvenstvu za kadete in kadetinje
petek • 13. decembra 2024
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Nogomet • NK Apače
»Jesenski naslov je tudi za nas veliko presenečenje«
V lanski sezoni 2023/24 ptujske Super lige je ekipa Apač zasedla zadnje, 10. mesto. Če ne bi prišlo do spremembe tekmovalnega ustroja in združitve lig, bi tako izpadli v nižji rang tekmovanja. Priložnost ponovnega igranja v najvišjem rangu tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj so v Apačah odlično izkoristili in po jesenskem delu sezone zasedajo 1. mesto na lestvici!
Eden od ključnih akterjev preobrata je trener Damjan Metličar, ki je ekipo prevzel v spomladanskem delu prejšnje sezone. „V tistih mesecih sem ekipo dobro spoznal in takoj uvidel neizkoriščen potencial. Osnovni problem moštva je bil ta, da po seriji slabih rezultatov ni verjela v svoje sposobnosti," je v uvodu povedal Metličar.
Nova sezona je bila iz tega vidika domala sanjska, iz zadnjega so Apačani skočili na 1. mesto. „Poš-teno moram povedati, da je tako zame kot za vse v klubu jesenski naslov veliko presenečenje. Pred
Ekipa NK Apače prezimuje na 1. mestu najmočnejšega tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj, Super lige.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Apač so jeseni dosegli osem zmag in doživeli tri poraze.
sezono je bil osnovni cilj obstanek, moj tihi cilj pa je bila uvrstitev od 3. do 5. mesta. Fantje so sprejeli moj način dela in na koncu se je vse sestavilo v odlično celoto. Po nekaj dobrih rezultatih se je povečala samozavest igralcev, tako da je bilo potem vse lažje," je dejal Metličar
in pripomnil: „Kakšnih velikih sprememb v igralskem kadru ni bilo, smo pa dobili vratarja Anžeta Šibi-la in vezista Tima Frica Metličarja, ki sta kljub svoji mladosti (oba sta letnika 2006, op. a.) dodana vrednost ekipe. Gre za igralca, ki imata za seboj dobro nogometno šolo. So
pa praktično vsi igralci iz domačega okoliša."
Kakšna je vaša osnovna ideja o
igri? „Kjerkoli sem doslej deloval, sem zagovarjal napadalni slog igre. Jeseni se nam je obrestovalo, da smo nekoliko spremenili sistem igre, šli smo v sistem 3-4-3. Ker smo dosegli osem zmag in doživeli le tri poraze, smo bili očitno uspešni. Dodal bi še, da so bili tudi trije naši porazi kar nesrečni, še posebej na derbiju z Ormožem, kjer smo imeli vodstvo in vse v svojih rokah, pa se je po spletu čudnih okoliščin tekma obrnila v drugo smer. Od te tekme naprej
smo spremenili odnos do sodnikov, sploh se nismo več obremenjevali z njimi, ampak smo šli svojo pot," pojasni Metličar, ki je bil posebej vesel vedno večje podpore navijačev: „Niso nas podpirali samo na domačih tekmah, ampak tudi v gosteh, kar nam je dalo dodatnih moči. Dotaknil bi se tudi tega, da so nas tudi tekmeci iz kroga v krog intenzivneje spremljali in se pripravljali na našo igro. Očitno smo postali resni tekmeci v boju za vrh."
Kakšni so načrti in želje za spomladanski del? „Načrt priprav za spomladanski del je že narejen:
začnemo v začetku februarja, imamo dogovorjene že štiri prijateljske tekme, del priprav pa bomo opravili tudi v Pulju. Glede želja pa je tako: smo športniki in si želimo čim več zmag in čim višjo uvrstitev. Vemo, da se bo težko obdržati na vrhu, a se bomo za to zelo potrudili. Konkurenca pa je neizprosna, še kar nekaj ekip je točkovno povsem blizu nas - tako lahko že en poraz pomeni občuten zdrs na lestvici. Prav ta izenačenost je najboljša napoved spomladanskega dela, zanimivo bo vse do konca."
JožeMo horič
Mini rokomet • 3. Fagi regijski turnir
200 mini rokometašev je uživalo na Hardeku
Na Hardeku je potekal tretji Fagi regijski turnir v mini rokometu. Turnirja se je udeležilo 210 otrok iz naslednjih klubov ter osnovnih šol: RK Rače, RK Drava Ptuj, RK Arcont Radgona, RK Velika Nedelja, RK Maribor, RK Gorišnica, ŽRK Millennium, OŠ Duplek, OŠ Miklavž pri Ormožu in RK Jeruzalem Ormož.
Odigranih je bilo 48 tekem, ki so
potekale na treh igriščih. Vsi udeleženci turnirja so prejeli praktične nagrade. Generalni pokrovitelj turnirja - gozdarsko podjetje Fagus GIS - je poskrbel za kosilo, ki so ga skuhali kuharji na OŠ Ormož, Mlinotest pa je za mlade poskrbel s krofi. Hardek je obiskal tudi Roko, maskota RZS. Sodniško nalogo na turnirju so opravljali člani RK Jeruzalem Ormož.
Poleg organizatorjev, ki so turnir znova izpeljali na visoki ravni, je treba pohvaliti obiskovalce in starše, ki so športno navijali za prav vse otroke. Mogoče je k temu pripomogla akcija, da je organizator vsem staršem podelil kodeks navijanja. Naj tako, glede fair playa na tribunah in med starši, ostane tudi v prihodnje.
Uroš Krstič
Šah • Štajerska kadetska liga
Ajda Špec in Alisa Beranič zmagali med dekleti
Tretje kolo Štajerske kadetske lige, ki je potekalo v organizaciji ŽŠK Maribor Poligram, je za šahovnice ponovno pritegnilo lepo število osnovnošolcev. Ptujsko območje so zastopali samo trije učenci OŠ Kidričevo, med katerimi je bil v absolutni razvrstitvi najkvalitetnejše skupine do 15 let najboljši Maksim Kaiser na 5. mestu, v posamezni razvrstitvi deklet pa sta Ajda Špec in Alisa Beranič v svojih kategorijah zmagali.
Tudi za tretji turnir je značilno, da je bila udeležba odlična, saj se je zbralo več kot sto učenk in učencev osnovnih šol iz Maribora in širše okolice, ki so odigrali sedem kol. Najštevilčnejša je bila ponovno skupina do 12 let, v kateri se je merilo 41 fantov in 11 deklet. V njej je solidno nastopil Žan Bajde iz OŠ Kidričevo, ki je v absolutni konkurenci osvojil 14. mesto, med fanti pa je bil deseti.
V kakovostno najmočnejši skupini do 15 let sta nastopila Maksim Kaiser
in Alisa Beranič, oba iz OŠ Kidričevo. Maksim je kot 18. nosilec že v uvodnem kolu premagal četrtega nosilca, naključje pa je ponovno hotelo
- tako kot na drugem turnirju - da sta se Alisa in Maksim v četrtem kolu srečala. Zmaga je pripadla Maksimu, kljub temu pa je Alisa v absolutni
konkurenci osvojila 12. mesto, na katerem je bila tudi po začetni poziciji, med sedmimi dekleti pa je bila najboljša.
Najboljša med dekleti do devet let je bila članica ŠD Ptuj Ajda Špec, ki je sicer zastopala OŠ Jožeta Pučnika Črešnjevec, absolutno pa je bila odlična šesta.
Čeprav je Štajerska kadetska liga v osnovi namenjena tekmovanju osnovnošolcev v treh starostnih kategorijah, organizator v zadnjem času razpiše tudi OPEN turnir spremljevalcev, trenerjev in drugih s petimi koli. Tokrat se jih je merilo 13, med katerimi je suvereno zmagal član ŠD Ptuj Anej Zlatolas, ki je kot sedmi nosilec premagal vse tekmece, tudi prvega, tretjega, petega in šestega nosilca. Naslednji turnir bo 17. januarja 2025.
Rezultati U9 (21): 1. (19.) Timotej Rutar(OŠ L. Pliberška) 7 točk; 2. (4.) Marko Breznik (ŠK Impol SI. Bistrica) 5 točk; 3. (14.) Urban Pucko (OŠ T. Čufarja) 5 točk ... 6. (16.) Ajda Špec (OŠ Jožeta Pučnika Črešnjevec, ŠD Ptuj) 4,5 točke (1. med dekleti) ...
Rezultati U12 (52): 1. (5.) Mara Predin (OŠ Bojana llicha) 6 točk; 2. (2.) Luka Markota Jakopin (OŠ F. R. Staneta) 6 točk; 3. (8.) Zarja Skarlov-nik (Prva OŠ SI. Gradec) 6 točk ... 14. (12.) Žan Bajde (OŠ Kidričevo, ŠD Ptuj) 4,5 točke (10. med fanti)... Rezultati U15 (29): 1. (1.) Aleksan-
dr Konopatskyi 7 točk; 2. (8.) Jakob Daič 5,5 točke (oba OŠ Angela Besednjaka); 3. (6.) Anej Borovinšek (OŠ Draga Kobala) 5 točk ... 5. (18.) Maksim Kaiser 5 točk... 12. (12.) Alisa Beranič 4 točke (1. med dekleti) (oba OŠ Kidričevo, ŠD Ptuj)...
Silva Razlag
Svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo v Čateških Toplicah
Od 14. do 16. decembra bo Slovenija gostitelj svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva v hitrih disciplinah v kategorijah U14, U16 in U18. Šahovska zveza Slovenije kot organizator je izbrala preizkušeno lokacijo v Čateških Toplicah, ki so se zadnja leta vpisale na svetovni zemljevid izrednih gostiteljev.
Za pospešeni tempo, ki ga bodo mladi odigrali v soboto in nedeljo, je prijavljenih 337 šahistk in šahistov iz več kot 40 držav sveta, tudi iz Indije, Mehike, Vietnama, Kube ... Seveda jih je največ, kar 123, iz Slovenije, med katerimi je tudi pet članov Šahovskega društva Ptuj. Dva - Tom Crnjakovič in Maksim Kaiser - v U14, kjer je najštevilčnejša udeležba (112), ter trije - Anej Zlatolas, Jan Čurkovič in Elias Bender - v U16 (75). Vsaj tolikšno, če ne še večjo udeležbo pričakujejo organizatorji v ponedeljek, 16. decembra, na hitropoteznem prvenstvu. Glede na bližino tekmovanja je morda to priložnost tudi za ptujske ljubitelje šaha, da si v živo ogledajo ta enkraten športni dogodek.
16 Štajerski1TEDNIK
Šport, pogovori
petek • 13. decembra 2024
Tone Pernat, sekretar NK Aluminij
»Nisem obogatel, sem pa dostojno živel«
Foto: Stanko Kozel
Ob uradnem odhodu v pokoj so v NK Aluminij Tonetu pripravili lepo presenečenje in mu med odmorom prvenstvene tekme ob špalirju igralcev iz nogometne šole in Članske ekipe na sredini igrišča izročili simbolično darilo.
Tone Pernat je človek, ki je v NK Aluminij v veliki meri zaznamoval obdobje zadnjih 20 let. Nepogrešljivi sekretar kluba iz Kidričevega je v klubu pomagal na številnih področjih, lahko bi kar zapisali, da je bil „deklica za vse". Letos se je upokojil, kljub temu pa bo v nekoliko manjši meri še naprej pomagal šumarjem.
Kako ste doživeli špalir, ki so vam ga ob odhodu v pokoj pripravili igralci in delavci kluba, od tistih najmlajših pa do najstarejših?
T. Pernat: „Tisto je bilo zame popolno presenečenje, sploh nisem pričakoval česa podobnega. Da so me prišli ob članskem moštvu pozdravit vsi mladi iz nogometne šole, je bil zame kar močan čustven dogodek, v kakršnih zlahka uide kakšna solza. V klubu sem deloval 21 let in takšen dogodek je dokaz, da sem vendarle pustil nek pečat in si prislužil spoštovanje. Tako mi je bilo npr. tudi ob rojstnih dnevih, ko so mi tudi tisti najmlajši prišli voščit - 'vse najboljše stric Tona' iz njihovih ust mi tudi veliko pomeni."
Drugo podobno zahvalo ste doživeli v Stožicah, ob robu tekme Slovenija - Norveška, kjer vam je posebno spominsko darilo izročil predsednik NZS Radenko Mijatovic.
T. Pernat: „V VIP prostoru mi je predsednik zveze, skupaj s podpredsednikom Stankom Glažarjem in sekretarjem Martinom Koželjem, podelil dres slovenske reprezentance s podpisi vseh igralcev, ki so bili takrat na zboru. Zame je to bila češnja na torti mojega dosedanjega delovanja v nogometu."
»Moje delo je preraslo v
V» V» I» •
način življenja«
V NK Aluminiju ste delovali 21 let: kako ste sami doživeli to svojo pot?
T. Pernat: „Leta 2001 sem zbolel in takratni športni direktor Miran Li-povac mi je ponudil to delo, ki sem ga z veseljem sprejel. Začel sem iz čiste ničle, veliko pa mi je pomagal - žal prezgodaj preminuli - Branko Lešnik, ki je to mesto zasedal pred mano. Nasvete sem prejemal tudi od ljudi na NZS. Potem me je vse skupaj enostavno posrkalo in to delo je kmalu preraslo v način življenja. Razen uvodnih sedem let moje delovne dobe, ko sem delal v Talumu, pozneje nikoli več nisem delal od 6. do 14. ali od 7. do 15. ure, ampak zmeraj tako dolgo, dokler ni bilo delo opravljeno. V nogometu je veliko stvari vezanih na tekme, ki so običajno konec tedna. Tako se čez teden trudiš, da stvari pripraviš, ob koncu tedna pa jih potem izvedeš. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, ne bi ničesar spreminjal, ampak bi se še enkrat odločil
za isto pot. Nisem obogatel, sem pa dostojno živel."
Delali ste pod vodstvom dveh predsednikov kluba, najprej je bil to Zvonko Jevšovar, sedaj je to Marko Drobnič.
T. Pernat: „Veliko lepih in tudi manj prijetnih stvari smo preživeli skupaj, od prehajanja iz 2. v 1. ligo in obratno. Aluminij je bil v mojih začetkih znan kot stabilen drugoligaš, kasneje smo se za šest let stabilizirali v 1. ligi. Doživel sem tudi napredek v nogometni šoli, ko so selekcije mladincev, kadetov in U-15 prišle do najvišjega ranga tekmovanja, kjer so še danes. Nekaj je bilo prelomnic, ki jih je z besedami res težko opisati. Z Zvonkom Jevšovarjem smo veliko tega prebrodili skupaj, veliko pa se je dvignilo še na višji nivo s prihodom Marka Drobniča, predvsem na komunikacijskem in organizacijskem področju. Gre za človeka, ki je velika dodana vrednost kluba in ima resnično rad šport. Z izbranimi besedami lahko govorim tudi o vseh članih upravnega odbora, s katerimi sem deloval."
»Uspehi mladih so mi posebej pri srcu«
Posebna zgodba je nogometna šola.
T. Pernat: „To je res zgodba zase in meni posebej dragocena. Naj mi igralci članske ekipe tega ne zamerijo, a meni več pomeni zmaga mladincev ali kakšnih drugih mlajših selekcij - pa se zelo veselim tudi vsake zmage članov. Uspehi mladih so mi posebej pri srcu, tudi tistih najmlajših, ki tekmujejo na različnih turnirjih, pa tudi dekliških ekip ne smem
pozabiti, pri katerih je bil v zadnjem času storjen velik korak naprej. Na današnji dan imamo v NK Aluminij registriranih 97 deklet, ki tekmujejo v petih starostnih kategorijah, od U-11 do članic."
Športni park v Kidričevem je prav tako predmet občudovanja številnih, ki ga obiščejo. Tudi njegovo vzdrževanje je spadalo v vaš krog del in nalog.
T. Pernat: „Res je, veliko delovnih ur sem vložil v vzdrževanje igrišč in vsega ostalega, kar spada v športni park. Pred 21 leti smo imeli glavno in eno pomožno igrišče, del sedanjih površin je bilo tudi golf igrišče. Danes imamo registriranih pet igrišč, štiri z naravno in eno z umetno travo, pa še kar nekaj vadbenih površin, kar je res velik napredek. Tukaj je bilo vloženega veliko dela, sam se spomnim npr. pluženja snega. Zaradi nepripravljenosti igrišča ni odpadel noben trening, kaj šele tekma.
Ob tem smo vsi skupaj ponosni na novo tribuno, reflektorje in še veliko drugih stvari. Trdno verjamem, da bodo kmalu prišli na vrsto za obnovo tudi garderobni prostori, kjer je občasno kar precejšnja prostorska stiska. Težko je verjeti, a ob koncih tedna je včasih odigranih 10 ali pa tudi 12 domačih tekem. Neverjetna številka za dva dneva, ki za sabo potegne veliko usklajevanja."
Posebna je zgodba z reflektorji, ki so bili prepeljani iz Zavrča.
T. Pernat: „To je res posebna zgodba, saj je bil prevoz organiziran ponoči. Za nameček je lilo kot iz škafa, vsi sodelujoči smo bili premočeni do kosti. Prevoz tako velike konstrukcije je zahteval veliko iznajdljivosti, tudi npr. podiranje znakov
na krožiščih in njihova ponovna postavitev, ko je šel tovor mimo. Nepozabno."
»Reprezentanti se nikoli niso obnašali zvezdniško«
Kot klub ste večkrat prejeli pohvale za vzorno sodelovanje z NZS, npr. pri licenciranju.
T. Pernat: „Urejanje tovrstne dokumentacije je bil moj delokrog, razen seveda finančnih zadev, za katere smo imeli druge službe. Od samega začetka licenciranja smo velikokrat dobili pohvalo za pripravljeno dokumentacijo, vedno smo licenco prejeli v prvem krogu. Tudi glede organizacije tekem je bilo tako, da v tekmovanjih pod okriljem NZS nikoli nismo prejeli nobene kazni, povezane z organizacijo tekem. To seveda ni bila samo moja zasluga, še zdaleč ne, tako kot sem jaz prispeval svoj del, so tudi vsi drugi prispevali svojega."
Zagotovo je bila za vas zanimiva izkušnja sodelovanje z reprezentanco, ki je v Kidričevem opravila npr. priprave za svetovno prvenstvo leta 2010.
T. Pernat: „Reprezentanca, ki jo je takrat vodil Matjaž Kek, je rada prihajala k nam. Takrat še ni bilo pripravljalnega centra Brdo in Kek je večkrat rekel, da se tukaj počutijo kot doma. Mi smo jim vedno pripravili vse, kar so si zaželeli in zahtevali, nikoli pa niso imeli kakšnih nemogočih zahtev, niti se niso obnašali zvezdniško. Igrišče tukaj je že samo po sebi zaprto, a so občasno dovolili tudi prisotnost npr. trenerjev in novinarjev. Ko pa so zaradi interesov reprezentance želeli zaprti trening za javnost, pa smo jim tudi v tem ustregli.
Ob reprezentanci so v naš športni park prihajali na priprave tudi različni tuji klubi, spomnim se španske Valencie s slovitim trenerjem Unai-jem Emeryjem, pa angleškega West Bromwich z Robijem Korenom, pa azerbajdžanskega Interja iz Bakuja, pa beograjskega Partizana, ukrajinske Zorye... Nekateri od teh klubov so se k nam vračali po več let, kar nam je veliko pomenilo. Še sedaj se je ohranilo nekaj tega, a v manjši obliki. Je pa v času priprav tukaj še vedno odigranih precej prijateljskih tekem različnih tujih klubov."
Še vedno ste aktivni tudi v MNZ Ptuj.
T. Pernat: „Že tretji mandat sem član izvršnega odbora MNZ Ptuj, četrti mandat sem referent za registracije, opravljam pa tudi vlogo delegata. Do izteka mandatov bom to delo opravljal še naprej, če pa bo še naprej obstajala želja po sodelovanju in mi bo služilo zdravje, pa bom aktiven tudi v prihodnje. Kot predstavnik NK Aluminij sem tudi en od ustanovnih članov Športne zveze občine Kidričevo."
»K nam so nekateri prišli kot otroci, danes pa so to odrasli možje«
Velikokrat je mogoče opazovati, da vam pridejo ob prihodu na igrišče roko stisnit številni nekdanji člani Aluminija, ki sedaj igrajo po drugih klubih.
T. Pernat: „Veliko mi pomeni, da nihče ne gre mimo moje pisarne, ne da bi me prišel pozdravit - imam kar lepo zbirko njihovih dresov. K nam so nekateri prišli kot otroci, danes pa so to odrasli možje. Veselim se njihovih nadaljnjih uspešnih karier, omenimo Milca, Kmetca, Rotmana, Rozmana, Vrbanca, Tahiraja, Jakšiča ... Številni so tudi v današnjem času
Srbi zmagovalci, Destrničani tretji
Na tradicionalnem, že 24. spominskem turnirju Janka Makoterja v malem nogometu se je v ljutomerski športni dvorani merilo 20 ekip iz Slovenije in Srbije. V izločilne boje so se uvrstile srbska ekipa iz Smedereva, Prima Vita Destrnik, I-Grad Vrhnika in ŠIC bar Ljutomer. Vrsta Prima Vita je za preboj v polfinale po kazenskih strelih izločila Podgorce (5:4), Sme-derevo pa po enakovredni igri ŠD Destrnik(3:2).
Izjemno izenačen je bil polfinalni dvoboj med l-Gradom in ŠIC barom, ki so ga dobili Vrhničani šele po bolj-
člani reprezentanti različnih selekcij, od Petroviča, Bresta, Flakus Bosilja
Dejstvo je, da Aluminij nikoli ni kupoval igralcev, ampak je za večino to bila odskočna deska za nadaljnjo kariero. Smo dobro organizirana športna institucija, zato radi prihajajo v našo sredino, ko se dokažejo, pa gredo naprej. To je vedno bolj vidno tudi v mlajših kategorijah, pa tudi v preteklosti ni bilo drugače - spomnimo se Joviča, Delamea Mlinarja, Rotmana ... Nekateri starši in stari starši so npr. iz Celja ali Mozirja vozili otroke po petkrat na teden na treninge v Kidričevo. Prepoznali so našo organiziranost, odlične pogoje, odlične trenerje ."
Jože Mohorič
šem izvajanju kazenskih strelov (2:1). Precej lažje delo pa so imeli igralci Smedereva, ki so s 5:0 ugnali ekipo z Vrhnike. Tudi v zaključnih obračunih sta zmagovalca s težavo odpravila svoja nasprotnika. V tekmi za 3. mesto je Prima Vita premagala ŠIC bar (4:3), v finalu pa so bili Srbi z 2:1 boljši od I-Grada.
Končni vrstni red: 1. Smederevo, 2. I-Grad, 3. Prima Vita, 4. ŠIC bar.
Najboljši strelec s sedmimi doseženimi zadetki in najuspešnejši vratar prihajata iz vrst Smedereva, naziv najboljšega igralca je pripadel Marku Bjelčeviču (I-Grad), pokal za fair play pa so dobili igralci ekipe Prima Vita.
NŠ
Ob robu tekme Lige narodov med Slovenijo in Norveško je Tone Pernat iz rok predsednika NZS Radenka Mijatovica prejel posebno spominsko darilo NZS.
Foto: NS
Tjaš Lovrenčič, vratar in kapetan Prima Vita (Destrnik), je iz rok Saša Makotra prejel pokal za osvojeno 3. mesto.
Športni napovednik
Rokomet • Liga NLB
RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan; OB 19.00: Misteral Krško - Trimo Trebnje, Riko Ribnica
-	Slovenj Gradec, Urbanscape Loka - SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica; OB 20.00: Krka - Koper; V NEDELJO OB 20.00: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško.
1.	BSRL (m)
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 20.00: Butan plin Izola - Ljubljana; OB 20.30: Grosuplje - Frankstahl Radovljica; V SOBOTO OB 19.00: Drava Ptuj - Kočevje, Dol TKI Hrastnik - Mokerc Kig, Škofljica - Herz Šmartno. Tekmi Velika Nedelja - Ajdovščina in Črnomelj - Dobova sta prestavljeni.
2.	SRL (m)
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.30: Ankaran - Maribor Branik; OB 19.30: Sevnica - Alples Železniki; V SOBOTO OB 19.00: DRŠ Sebastjana Soviča - Gorišnica; OB 20.00: Nova Gorica - Kronos.
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Slovenj Gradec - ŽOK Ptuj; OB 17.00: Lendava - OTP banka Branik II, Turbina - ŽOK Sobota. Tekma Ljutomer - Kajuh Šoštanj je bila odigrana med tednom.
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO, 14. 12., OB 10.00: Ptuj - Vesna, Murexin II - Cirkovce I, Xiom Muta - Fužinar Inter Diskont II, Arrigoni
-	Tempo, Rakek - Savinja ZIT; OB 16.00: Ptuj - Cirkovce I, Rakek - Tempo, Murexin II - Vesna, Arrigoni - Savinja ZIT.
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, veterani
RAZPORED 1. KROGA (v nedeljo, 15. 12., v dvorani Center): ob 10.30: ŠD Selan - Club 13; ob 11.10: SD Pušenci - KMN Tomaž; ob 11.50: Haj-dina - Hajdoše.
Jože Mohorič
Mali nogomet • Turnir v Ljutomeru
petek • 13. decembra 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
bučkina kremna juha,	goveja juha, pečena	telečja obara z žličniki	kislo zelje, pečenice,	tortilje s piščancem,	čebulna pita, zelena	ocvrt file osliča,
mesna lazanja, zelena	rebrca, pečen krompir,		krompir v kosih	solata	solata	krompirjeva solata
solata	zeljna solata, tiramisu					
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Bučkina kremna juha
m
2-3 bučke
1	srednje velika čebula
2	stroka česna 2 žlici olivnega olja 800 ml zelenjavne jušne osnove ali vode
150 ml smetane za kuhanje sol po okusu poper po okusu Bučke operite in zrežite na manjše kose. Čebulo olupite in razrežite na četrtine. Česen olupite in stroke pre-režite na pol. Na kuhalnik pristavite večjo kožico, v kateri segrejte olje.
Vanjo stresite bučke, česen in čebulo ter vse skupaj med mešanjem zelo na hitro popražite. Zalijte z jušno osnovo (ali vodo) in na zmernem ognju kuhajte približno 15 minut. Ko se zelenjava zmehča, juho gladko zmiksajte s paličnim mešalnikom. V juho vmešajte smetano in jo po okusu začinite s poprom in soljo.
Čebulna pita
v •»


Slano krhko testo:
250 g moke 150 g masla 0,5 žličke soli 3 žlice mrzle vode Nadev:
1	kg čebule 5 jajc
50 g masla
2	žlici olivnega olja 1 skodelica kisle smetane 0,5 skodelice mleka 1 žlica moke sol po okusu poper po okusu
Za slano krhko testo zgnetite vse sestavine, ga oblikujte v hlebček, sploščite, preganite na štiri dele in za pol ure spravite v hladilnik. Čebulo olupite in narežite na zelo tanke lističe. Na kuhalnik pristavite večjo kozico, v kateri skupaj z olivnim oljem razpustite maslo. Ko se maslo razpusti, v kozico stresite čebulo, solite in poprajte ter na zmernem ognju med mešanjem pražite toliko časa, da postekleni. Pazite, da čebula ne zarumeni. Kozico odstavite. V skledici z vilicami ali ročno metlico zmešajte 4 jajca s smetano, mlekom in moko. Mešanico vlijte v kozico in dobro premešajte. Pečico segrejte na 200 °C. Krhko testo na pomokani delovni površini razvaljajte približno 0,5 cm na debelo in z njim obložite dobro namazan ter rahlo pomokan model za pite. Testo naj sega malo čez rob. Testo s prsti rahlo pritisnite ob dno in obod modela, nato pa ga z vilicami na več mestih prebodite. Z valjarjem krepko pritisnite čez obod modela, da porežete odvečno testo in naredite lep rob. Testo prelijte s pripravljenim čebulnim nadevom in ga enakomerno razporedite po testu. Pito pecite približno 40 minut.
Ptuj, Podravje • V ptujski bolnišnici bolnikom odslej na voljo bogatejša zbirka knjig
Knjige za krajšanje časa bolnikom
V ptujski splošni bolnišnici so v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj ob dnevu slovenske kulture ta teden namestili nove knjižne police. Na skupno 15 metrih polic so namestili knjige in revije, ki so jih v ptujski knjižnici izločili iz svoje zbirke ali prejeli v dar. Knjige bodo tako odslej krajšale čas bolnikom v bolnišnici.
Knjižne police so postavili na internem, ginekološko-porodnem in otroškem oddelku, na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje, oddelku za dializo, oddelku za kirurgijo in v urgentnem centru. Kot so sporočili iz bolnišnice, so lokacije izbrali glede na naravo in specifike oddelkov oziroma bolezenskih stanj, zaradi katerih so bolniki pri njih.
Ob prvem polnjenju polic so prejeli okoli 550 leposlovnih in strokovnih knjig ter številne revije. Na voljo je čtivo tako za odrasle kot za otroke, gradivo pa lahko bolniki preberejo v času bivanja v bolnišnici in ga nato vrnejo na police. Knjige lahko odnesejo tudi domov ali na police odložijo kakšno svojo, ki je ne potrebujejo več.
Knjižničarji ptujske knjižnice bodo sicer redno skrbeli za dopolnjevanje gradiva na policah, da bo to raznoliko, zanimivo in primerno za različne starostne skupine.
Kot je povedala direktorica bolnišnice Anica Užmah, so nekaj čtiva bolnikom ponujali že doslej, za knjige pa so skrbeli
zaposleni. »Na oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja bolniki običajno ostanejo več dni in imajo zato več časa za branje. Prav tako dializnim bolnikom med obravnavo, ki traja štiri do šest ur, knjige krajšajo čas,« je dejala Užmah.
Sicer pa imajo veliko knjig in slikanic že vrsto let na otroškem oddelku, kjer njihovi najmlajši bolniki bolj pozitivno doživljajo srečanje z bolnišnico. Kot je še povedala Užmah, so nove pridobitve zelo veseli, zato se je vodstvu knjižnice zahvalila za pobudo ter podarjene odpisane knjige in revije. »Knjiga lahko pripomore k boljšemu počutju in krajša čas bolnikom. Za otroke na otroškem oddelku si zelo želimo, da bi več prebirali knjige kot gledali v telefone,« je povedala.
Direktorica ptujske knjižnice Milena Do-beršek pa je poudarila, da si na različne načine prizadevajo za širjenje bralne kulture med vsemi starostnimi skupinami prebivalcev. Posebno pozornost namenjajo ranljivim skupinam prebivalcev, ki sami
Foto: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
ne morejo v knjižnico, zato so našli drugi ki so bile izločene iz knjižničnega fonda,«	svet domišljije ter tako prispeva h kakovo-
iskali način, kako osebam v bolnišnični os- je dejala Doberšek in dodala, da je branje	stnejšemu preživljanju časa v bolnišnični
krbi olajšati pot do knjig. »Na takšen način	biblioterapija z mnogimi pozitivnimi učin-	oskrbi.
tudi osmišljamo nadaljnjo uporabo knjig,	ki, saj branje preusmeri misli in popelje v Sta
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 13. decembra 2024
Starošince • Cela vas zasijala v soju prazničnih lučk
Fascinantna okrasitev vseh 55 hiš v kraju
Mesta in turistična središča so decembra praznično okrašena. Vsaka od okrasitev je lepa in pravljična, a to, kar je moč videti v vasi Starošince na Dravskem polju z okoli 200 prebivalci, je prav neverjetno. S svetlečimi lučkami so okrasili praktično vse v vasi.
Ko se človek pripelje v praznično okrašeno vas, dobi občutek, da je v božičnem filmu. Krajani se na prvo soboto v decembru, ko vsi hkrati ob 17. uri prižgejo lučke, pripravljajo več tednov. Poznano iz filmov? Tudi večerno druženje ob praznični glasbi, odprtem ognju, kuhanem vinu in čaju se je občutilo kot prizor iz katerega od filmov na televizijskem programu Diva. V vasi prav tako ne manjka znameniti, kakopak filmski, rdeči polto-vornjak (pick up). Starošinčani so rdečega pick upa oziroma njegovo maketo postavili v središču vasi in jo okrasili s stotinami lučk.
Čaroben sprehod skozi vas
Vseh 55 hiš, od začetka do konca vasi v Starošincah, je osvetljenih. Lučke so povsod: na balkonskih in dvoriščnih ograjah, živih mejah, z njimi so obrobljene strehe, žlebovi, vrtne utice, kozolci, kapela sredi vasi, vodnjak, krasijo smrečice in druga drevesa, skratka skoraj vse, kar v Starošincah stoji in raste, je v lučkah. Na posameznih dvoriščih so postavili svetleče skulpture in različne okraske: jelenčke, sneža-ke, smrečice, vlakce ... V lučkah je muzej s starinskimi orodji in pripo-
močki za delo, do njega vodi špa-lir, ves v lučkah. Na začetku vasi je foto kotiček, ob kapelici v središču vasi pa tudi adventni venec.
Za okrasitve domačij poskrbijo lastniki sami, za okrasitev javnih površin pa gasilci in krajevni odbor. Predsednik gasilcev Danijel Gmajner in predsednik krajevnega odbora Marko Šijanec sta povedala, da vas z lučkami krasijo že nekaj let, vsako leto pa okrasitev nadgradijo. Vse domačije v vasi lučke prižgejo naenkrat, to je prvo soboto v decembru ob 17. uri. Na večer, ko lučke prižgejo, na prireditvenem prostoru pripravijo
kulturni program in poskrbijo za ponudbo toplih napitkov. „Ko smo začeli, je bila ideja, da bi se ob praznikih nekaj dogajalo, da bi bilo v vasi bolj živo. Danes smo tukaj (smeh). Vsako leto okrasitve in dogajanje nadgradimo. Gasilci in krajevni odbor sodelujemo z roko v roki, pri okrasitvi javnih površin nam pomaga občina Kidričevo. Absolutno pa se moramo zahvaliti vaščanom, ker te zgodbe brez njih ne bi bilo. Vsi, brez izjeme, so pristopili in čisto vse hiše so okrašene. To, da vsi v vasi na isti čas prižgemo
Danijel Gmajner in Marko Šijanec: „Najprej smo bili v vasi trije, ki smo tekmovali v okrasitvi. Sčasoma je to preraslo v okrasitev celotne vasi. Res je lepo, čudovito."
lučke, nihče prej in nihče kasneje, je res nekaj posebnega, čudežnega. Dandanes tako združiti ljudi je
neverjetno. Trudimo se, da okrasitve vsako leto nadgradimo, tako je bolj zanimivo."
Vas razsvetljuje na milijone drobnih svetlikajočih se zvezdic. Niti beseda niti fotografija ne moreta prikazati tistega, kar je moč videti in doživeti v Starošincah, okrasitev celotne vasi je res prava paša za oči.
Pri 55 hišah v Starošincah lučke prižgejo naenkrat, vsako leto prvo soboto v decembru točno ob 17. uri.
Videm • Praznični december
Male, velike, lesene, pa tudi žive jaslice
V Domu patra Mihe Drevenška pri župnijski cerkvi sv. Vida so veroučenci, predvsem birmanci, na ogled postavili več kot 40
jaslic... in to kakšnih! Jaslice iz papirja, gline, slanega testa, lesa, storžev, pšeničnega klasja, pa tudi legokock. Različne po obliki in materialih, enake v pomenu.
Lani je minilo 800 let od postavitve prvih jaslic, ki jih je v mestu Greccio v spomin na Jezusovo rojstvo postavil sv. Frančišek Asiški. Na ta dogodek in visoko obletnico so lani spomnili patri mi-noriti iz župnije sv. Vida pri Ptuju. Občane so pozvali, naj postavijo jaslice pred domovi, ob kapelah. Tudi letos so vabilo ponovili. Jaslice namreč nosijo sporočilni pomen topline, pripadnosti in povezanosti tako v družinah kot v skupnosti. S postavitvijo jaslic po Vidmu želijo v župniji in občini spodbuditi ravno to. Tako so povabili vse župljane in občane, da na javnih oz. vidnih
Foto: Mojca Vtič
Pri izdelavi jaslic, ki so po dogovoru na ogled v Domu patra Mihe Drevenška, so sodelovale tudi osmošolke in veroučenke Lea, Neža, Nina in Zoja. Izdelale so jaslice iz naravnih materialov. »Ideje smo dobile na različnih družbenih omrežjih, pa tudi iz pogovorov pri verouku. Material smo nabrale v gozdu, za izdelavo oblek pa uporabile izrabljena oblačila,« so povedala dekleta.
Na razstavi so bile tudi jaslice iz legokock in jaslice, ki so bile narejene pred pol stoletja.
Foto: Mojca Vtič
mestih, tudi pred svojimi domovi, postavijo jaslice.
Podobe Jezusa, Marije in Jožefa že krasijo krožišča po občini, prav tako kapele, v Tržcu so ob blagoslovu jaslic pri Lesjakovi kapeli uprizorili celo žive jaslice. Patri bodo jaslice v tem prazničnem mesecu blagoslovili še v Ljubstavi in na videmski sprehajalni poti. Z odprtjem razstave jaslic in s prižigom lučk pa se je začel tudi praznični december v občini Videm, ki obljublja številne dogodke za vse starosti občanov.
MV
Sveti Andraž, Trnovska vas • V praznični december vs
Lučke kot v Diši
Tako rekoč ni občine, ki se v zadnjem mesecu leta ne bi odela v pi čeprav zadnje čase dedek Mraz prihaja vse redkeje.
Otroci dobivajo darila in si ogledajo lutkovne igrice ali druge predstave za najmlajše, tu so še božično-novoletni sejmi, pa stojnice s pijačo in jedačo, razni koncerti, nekatere občine organizirajo silvestrovanja na prostem, mnoge pa si izberejo tudi kaj posebnega, in to v želji po drugačnosti in večji prepoznavnosti. V Svetem Andražu na primer so že pred leti začeli z bogato krasitvi-jo; sprva v osrednjih Vitomarcih, sčasoma pa tudi v drugih naseljih. Za lučke ob cestah poskrbijo ob-činarji, piko na i pa dodajo občani, katerih domovanja in vrtovi vsako leto bolj spominjajo na katero od Disneyjevih pravljic, zato se jih
Občina Sveti Andraž decembra zasije v razkoš
Prihod Miklavža v Trnovski vasi pospremijo Vražji krampusi, letošnja novost pa je božični sejem.
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: KMN
petek • 13. decembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
me

Hiše so dobesedno okrašene od a do ž.
mm I	V* V V*
Za bozic žive jaslice
Lučke v Starošincah bodo svetile ves december in še kakšen dan več. Ogledate si jih lahko iz avtomobila s počasno vožnjo skozi vas,
še lepše pa je seveda peš, vmes malo postojite, si kaj še posebej pozorno ogledate, fotografirate ... V središču vasi se je ob večerih v zameno za prostovoljni prispevek moč ogreti s kuhanim vinom in čajem, 25. in 26. decembra pa
bodo organizirali Božično zgodbo z živimi jaslicami. V petek, 20. decembra, bo vas obiskal gasilski Božiček, sta povedala Gmajner in Šijanec, ki lepo vabita v praznično okrašene Starošince.
Mojca Zemljarič
Zbrani na vaški gmajni po prižigu prazničnih luči
Promocijsko sporočilo
V Ocentru že vse diši po praznikih
Največje nakupovalno središče na Ptuju - Qcenter v Puhovi - je v teh decembrskih dneh kraj za najlepša druženja in najlepše praznične nakupe.
Že to soboto, 14. decembra, bodo nakupovalne ulice Ocentra dišale po najboljših domačih poticah. Od 9.30 dalje bo namreč potekalo ocenjevanje slastnih orehovih potic, ki jih bodo v ocenjevanje prinesle gospodinje iz okoliških krajev. Družba Ra-dio-Tednik Ptuj namreč organizira tekmovanje za najboljšo potico. Pridružite se nam, pokramljajte s pridnimi gospodinjami, izmenjajte izkušnje in recepte ter uživajte v prazničnem vzdušju, ki preveva Qcenter Ptuj.
Za čarobne trenutke se odpravite po darila v Vitapur! Decembrski čas je popoln za razveseljevanje najdražjih, zato so v Vitapurju za vas pripravili do 50 % popust na izbrane izdelke, ki prinašajo toplino, udobje in praznično veselje. Ne spreglejte prodajnega hita - Svilanit hoodie odeja, ki je zdaj na voljo že za 29,99 €! Naj bo letos obdarovanje manj stresno! Pohitite po praznična darila v trgovino Vitapur v Ocenter Ptuj in poskrbite za čarobne spomine pod smrečico. Akcija traja od 3.12. 2024 do2.1.2025.
Božič je čudovit čas za preživljanje z najdražjimi. Zato smo tukaj, da vam pomagamo ustvariti toplo in praznično vzdušje. Pri Sinsayu boste našli izdelke, ki oživijo praznični duh in vam pomagajo izbrati popolno darilo za to posebno osebo - takšno, ki bo prineslo veliko nasmeh na obraz. Popestrite svoj
dom z dekoracijo, ki bo prinesla toplino in praznično vzdušje. Naj se čarovnija začne s Sinsayem! Izkoristite 50 % znižanje na izbrane izdelke v vseh SINSAY prodajalnah, med 3.12. in 22.12.2024. Če ste v dvomih, kaj kupiti, pa bo najboljša izbira zagotovo darilni bon Qcentra Ptuj. Prepustite izbiro vašim najdražjim, z darilnim bonom bodo lahko izbirali med bogato ponudbo Ocentrovih prodajaln in si privoščili točno tisto, kar imajo radi. Naj bo pričakovanje praznikov sanjsko lepo - s Qcentrom Ptuj.
Popolno darilo obstaja! Vrednostni bon Qcentra Ptuj!
Boni so na voljo v optiki Sentina!
C% ocenter Ptuj
Foto: MZ
Foto: MZ
ak malo drugače
• •	10 0 0
ieyjevi pravljici
sane lučke in sprejela vsaj enega od dobrih treh decembrskih mož,
;ni paleti pisanih lučk, ki privabljajo radovedneže od blizu in daleč.
ne bi sramovali niti onstran Velike luže, kjer sosedje med seboj že tradicionalno tekmujejo, pri kom se bo za božič bolj svetilo. Andraška županja Darja Vudler Berlak opaža, da decembra ob večerih beležijo povečan promet skozi občino, zlasti Vitomarce, saj se ljudje tja pripeljejo od blizu in daleč, da lahko v živo občudujejo bleščeče okrašene ceste, kapelice, hiše in vrtove. Veseli jo, da so postali prepoznavni po bogastvu lučk, še bolj pa je ponosna, da je njihova krasitev plod sodelova-
nja celotne lokalne skupnosti. V bližnji Trnovski vasi velikansko božično drevo postavijo na miklavževo, slovesnega prižiga lučk pa se ne udeleži zgolj dobri Miklavž, pač pa privihrajo tudi grozljivi Vražji krampusi iz Žetal, ki so jih tja že nekajkrat povabili člani trnovskega kluba malega nogometa. So pa letos na ploščadi pri občinski stavbi prvič postavili božični sejem, na katerem so se predstavili domači in okoliški ponudniki.
SD
Ptuj • Društvo diabetikov Ptuj praznovalo 50 let delovanja
Ob zlati obletnici prejeli statuo MO Ptuj
14. novembra praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Letos je bilo v društvu posebej slovesno, saj obeležujemo 50 let delovanja. V ta namen smo za člane društva izvedli zdravstveni predavanji. Prvo z naslovom Sladkorna bolezen in srce - ali so lahko sladki ljudje tudi dobrosrčni, drugo pa z naslovom Prehrana pri sladkorni bolezni.
Foto: arhiv društva
Ob jubileju društva smo podelili priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije. Srebrno sta prejeli predsednica društva Sonja Korošak in tajnica Ida Fric, bronasto Franc Vidovič, Marjan Šilak, Milena Valič, Marjanca Hentak, Angela Breznik, Vlasta Vučak in Danica Šilak.
Zahvalno listino Zveze društev diabetikov Slovenije so prejeli Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Podjetje Kana, dr. Tončka Trop, Društvo diabetikov Lenart, AstraZeneca Slovenija, Rozalija Vučak, Marija Soršak ter občine Ptuj, Žalec, Hajdina, Markovci in Ormož.
Društvo diabetikov Ptuj je med največjimi društvi na ptujsko-ormo-škem območju in šteje 325 članov.
Vanj so včlanjeni diabetiki iz občin ptujskega območja in Ormoža. Društvo je bilo ustanovljeno 15. novembra 1974 na pobudo dr. Lidije Trop in medicinske sestre Olge Feguš. V vodstvu društva se je v vseh teh letih izmenjalo več predsednikov: Jože Zupanič, Jože Muhič, Matilda Kosec, Alojz Čuček, Alojz Čeh, Marija Velikonja, od leta 2017 pa ga vodi Sonja Korošak, tajnica je Ida Fric, blagajnik pa Drago Plečko.
Prireditev je spremljal bogat kulturni program. Zapel je ženski pevski zbor Društva Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in pevke Stezice iz društva upokojencev Optimisti Ptuj. Pridružili so se tudi številni gostje, med njimi podpredsednik
ZDDS Ervin Kodrun, zdravnici Tončka Trop in Marta Simonič, predsednica DD Lenart Ingrid Belšak in ptujska županja Nuška Gajšek, ki je društvu ob zlati obletnici podelila statuo Mestne občine Ptuj.
Številne dejavnosti članov
Društvo diabetikov ima status humanitarnega društva. Za delovanje pridobivamo finančna sredstva iz članarine članov in podpornikov, razpisov občin, FIHO in donacij. Poudarek delovanja društva je na izobraževanju in ozaveščanju članov in druge zainteresirane javnosti o sladkorni bolezni z namenom, da jim zagotovimo kvalitetno, bolj-
še in lepše življenje z boleznijo. Večkrat v letu organiziramo različna zdravstvena predavanja in delavnice, ki jih vodi medicinsko izobraženo osebje. V pomoč so nam zaposleni doktorji in medicinske sestre iz ptujskih diabetoloških ambulant Ptuj in drugih zdravstvenih ustanov iz Slovenije. Čez leto se veliko družimo na enodnevnih izletih. Uvedli smo redne mesečne pohode po okolici Ptuja. Organiziramo tudi edukativni program -enotedensko šolo za diabetike. Ob koncu leta se spomnimo socialno šibkih članov in jubilantov, ki praznujejo 80 in 90 let in jih obdarimo z majhno pozornostjo.
Sonja Korošak
Foto: SD
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 13. decembra 2Q24
avstrijski smučarski center
zelo trd brusilni material, silicijev karbid nekdanja
irska terorist. organizacija
POKOJNI italijan. DR2AVNIK (francesco)
OLIMPIJSKI SVETI GAJ VGRClJI
AVTOR: MARKO BOKALlC
ruska počitniška hiša
nespremenljiva verska resnica
tovarna gradben. materiala iz gline
pripadnik starega german. plemena
nemški avto, statusni simbol
oplov
Športni
terenec
telovadni znesek element bankovca
mestna teritor. enota
hrupen jezljivec, robante
hrvaško mesto
sin adama in eve
kalcij
2ELATI-nozno mazilo
ang. plosc. enota
rubidij
ograja iz zloženega kamenja
ravnotežje
NAS SKLADATELJ (DANE)
parni, pralni,
Šivalni,
molzni?
ponudba ïîkîîïî v prav- tropska nizkem poslanka s (mojca) murko
slečena vrhnja plast ka-čjekože dejanje
ameriški igralec 1alan)
sosednji (rki
igralec in tv voditelj skrlec
pritok donave vnemclji
trdi sir iz naselje ovčjega
pri ali opatiji mešanega __mleka
kelvin
središčni delcesa
Telo obvodnega glodavca meri 45-65 cm, rep pa 30-45 cm. Tehta do skoraj 10 kg. Telo je pokrito s temno rjavo resasto dlako, le okoli smrčka so dlake in brki obarvani belo. Noge so črno rjave, neodlakane, kremplji pa črni. Rep je po obliki podoben podganjemu in je v prerezu okrogel. Med plavanjem je rep iztegnjen naravnost nazaj. Najlaže jih je prepoznati po živo oranžnih sekalcih in plavalnih kožicah na zadnjih nogah. Kadar hodijo po kopnem, imajo izrazito sključeno držo. Med plavanjem je hrbet zravnan, večji del telesa pa je pod vodo. Nad vodo štrli le glava.
Izvor: južni del Južne Amerike Prvi podatek v Sloveniji: 1936 (območje Maribora) Poti vnosa: pobeg in izpust s farm, kjer so jih v preteklosti gojili za krzno
Habitat: Poseljuje območja večjih počasi tekočih voda, potokov, jezer in mokrišč. V brežine koplje rove, prehranjuje pa se pretežno z rastlinjem na kopnem. Razširjenost: Razširila se je po večjem delu Slovenije in zdaj poseljuje brežine nekaterih rek in mokrišča na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem, v Pomurju, Posavju, Zasavju in na Ljubljanskem barju. V zadnjih letih ga vidimo tudi na Notranjskem (Cerkniško jezero, Logaščica).
Tedenski horoskop

J OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Zvezdne energije vam bodo naklonjene in najbolje se boste počutili doma. Tudi sami boste kovali načrte in vnašali v siv vsakdan kreativne spremembe. Na delovnem mestu si boste morali zavihati rokave in izdelati načrt. Odlično se boste počutili med ljudmi in jim pomagali.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
V srcu boste morali prižgati žarek upanja. Partnerjevi namigi vam bodo podarili navdih in bodo v pomoč. Optimistično boste raziskovali duhovna področja in se odpravili v knjižnico. Lastna preobrazba vam bo podarila krila.
Ç3
¿
mh
Druženje bo za vas naravna oblika sprostitve. Veselilo se bo tudi vaše srce, kajti s srčnim izvoljencem bosta našla novo energijo in skupne interese. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vašo bližino, vam bodo pokazali pravo pot. Služba: kreativna energija.
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Pričakovati je neko posebno razigranost in živahno energijo. Partner bo morali določiti pravila igre. V ospredju bo na delovnem mestu diplomacija in zaradi tega boste zelo priljubljeni. Sprostili vas bodo pogovori in veliko boste na poti. Ne pozabite na lastno sprostitev.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Na delovnem mestu vas bo obiskala vila dobrih priložnosti. Več bo navdiha in tako boste delovne obveznosti opravljali do potankosti. Lahko se dogodi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Sprostilno bo delovala masaža z dišečim oljem. Pričakovati je več svežine in popestritve.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Spremembe so sestavni del življenja in tako jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Pričakovati je veliko navdiha in umetniškega talenta. Na delovnem mestu boste morali biti diplomatski. Na delu bo Amorjeva puščica - vezani bodo okrepili ljubezen in samski našli sorodno dušo.
ALTIS - religiozno središče v svetim gajem v antični Olimpiji, ILLER - desni pritok Donave pri Ulmu, dolg 146 km, OFERTA -predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine
Slovenija, Podravje • December je čas obdarovanj
Bodite pozorni na rok uporabe darilnih bonov
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pri podarjanju darilnih bonov in kartic potrošnike opozarja predvsem na rok njihove uporabe. Roki uporabe darilnih bonov se med različnimi izdajatelji namreč precej razlikujejo. Lahko so zelo kratki, le nekaj mesecev, lahko nekaj let, lahko pa imajo celo neomejen rok trajanja ali dobo tridesetih let.
Pri nakupu naj bodo potrošniki pozorni, da je datum veljavnosti jasno označen, saj lahko prekratek rok pomeni, da obdarovanec bona ne bo mogel izkoristiti. Nekateri izdajatelji sicer nudijo možnost podaljšanja veljavnosti bonov, kar pa po opozorilih zveze velikokrat vključuje dodatne stroške. »Obdarovanca opozorite, naj darilni bon ali kartico izkoristi čim prej, sicer se lahko
Čas obdarovanj
Prednost darilne kartice je, da lahko podarjeni znesek črpate postopoma, saj se porabljeni znesek odšteje, preostanek pa lahko porabite pri naslednjih nakupih. Pri darilnih bonih pa se lahko zgodi, daje treba porabiti celotno vrednost, saj le nekateri ponudniki vrnejo potrošniku del neizkoriščene vrednosti bona.
'jH p j
V predprazničnem času so darilni boni in kartice alternativa klasičnim darilom
Foto: Intersport
zgodi, da bo darilo zanj na koncu postalo darilo za samega ponudnika,« so zapisali v sporočilu. Minimalna veljavnost pet let Obligacijski zakonik darilne bone in kartice uvršča med tako imenovane izkazne papirje in določa, da se za zastaranje terjatev smiselno uporablja pravilo za vrednostne papirje. To pravilo pa določa, da velja splošni zastaralni rok pet let, če s posebnim zakonom ni drugače določeno, so pojasnili. Na zvezi zagovarjajo stališče, da naj bo
minimalna veljavnost darilnih bonov in kartic pet let od njihovega nakupa ali polnitve. »Če pa kateri od izdajateljev priznava časovno neomejeno uporabo gotovinskih darilnih bonov in kartic, je to dobra poslovna praksa,« so dodali. Ni nujno, da veljajo v vseh trgovinah Izpostavili so še, da je pri bonih, ki jih izdajajo trgovski centri ali trgovske verige, potrebna večja pazljivost, saj morda ne veljajo v vseh trgovinah. Tudi glede unov-čenja bonov so opozorili, naj po-
trošniki ob nakupu preverijo, ali lahko bon unovčijo le delno, saj nekateri izdajatelji tega ne omogočajo. Noben izdajatelj, ki so jih na ZPS pregledali, ne omogoča vračila neizkoriščene vrednosti bona v gotovini. Takšnim težavam se lahko potrošniki izognejo z nakupom bonov manjših vrednosti. Darilne kartice so glede tega načeloma v veliki prednosti, saj običajno ne poznajo omejitve glede načina uporabe.
Sta, C. C.
11
n

SJ
^ RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Več časa boste namenili delovnim obveznostim. Seveda bo čas namenjen tudi temu, da delate na sebi in se sprostite. Napeta energija, ki vas bo spremljala, je posledica stresa. Partner vam bo podaril roko in od vas je odvisno, ali jo boste sprejeli. Vabili bodo predpraznični nakupi!
%rLEV
(23. 7. - 22. B.)
V ljubezni se vam bodo odprle nove poti in z njimi paleta priložnosti. Raziskovali boste skrivnosti in stvarem želeli priti do dna. Pri tem bo veljala prožnost in varujte se pretirane trme. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist in spremljala vas bo sreča.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Najbolje se boste počutili doma v krogu svoje družine. Naredili boste načrt in urnik. Vladala bo kreativnost in spremenili boste določene stvari. Seveda boste omenjeno delali počasi in korak za korakom. Mnoge predstavnike bo spremljala pesem o sreči v ljubezni.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Sledili boste svoji resnici in pravici. Zagovarjali boste tisto, kar vam bo blizu, in s svojo karizmo privabljali ljudi. Službene obveznosti vam bodo vzele veliko časa in energije. Nakazano je, da se boste sprostili in v ljubezni uživali v harmoniji družinskega življenja.
VODNAR

(21. 1. - 1B. 2.)
Ugotovili boste, da je življenje zelo prijetno in naredili mnogo dobrega za druge ljudi. Skozi prizmo duhovnost boste delali na sebi in s tem pridobili prijetnosti v zakonskem življenju. Težje bo, ko ne bo vse po vaše. Na delovnem mestu bo zanimivo, izzivi se bodo stopnjevali.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Ugodnosti vas čakajo v pogledu denarja. Pri tem boste neobremenjeni in dobili boste določeno priložnost, da se boste dokazali. Življenje vam bo ponudilo ravnovesje in harmonijo. Tako bo za vas prijetno obdobje. Predvsem se boste morali izogibati slabih navad in razvad.
petek • 13. decembra 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
ČAROBNI ADVENT ob morju
Ogledali si bomo Reko z izjemno zgodovino, katedralo sv. Vida, Hišo Rossa, mestno tržnico ter glavno sprehajalno in nakupovalno ulico Korzo. Podali se bomo tudi do naselja Trsat s čudovitim razgledom na Kvarner. Po ogledih bo sledil prosti čas za kavo ali kosilo v eni izmed lokalnih restavracij. Kosilo je možno v lastni režiji, lahko pa ga proti doplačilu naročite ob rezervaciji izleta v TA Playa.
Sledi ogled Opatije, ki se decembra spremeni v razkošno praznično pravljico. Videli bomo orjaške hrestače na »straži« v rdečih opravah, drsališče tik ob morju, številne razstave, glasbene in odrske nastope. V prostem času boste lahko uživali v edinstvenem prazničnem vzdušju s prečudovitimi svetlobnimi okraski in osvetljenimi stoletnimi cipresami, si privoščili tople napitke ter raziskali lokalne trgovine in stojnice.
V poznih popoldanskih urah sledi vožnja proti Sloveniji, vrnitev na Ptuj je predvidena v poznih večernih urah.
Cena: 52 €/osebo
CENA VKLJUČUJE
1 prevoz s turističnim avtobusom, • ogled adventne Reke in Opatije, • slovensko spremstvo in organizacijo potovanja.
MOŽNOST DOPLAČILA:
• kosilo v Reki
(cena z vključenim kosilom znaša 75 €).
radioPTUJ
Štajerski TEDNIK Vse informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Qcenter Ptuj, mail: ¡nfo@agencija-playa.si ali tel. 02 292 60 04.
VeUKA boŽiČNA doDROaElNA AKCijA
no,
Štajerski
^radioPTUI
Pošlji SMS z besedo
NADLANI5 ALI ^
NADLANI10
NA 19
Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj.
Informacije na radioptuj@radio-tednik.si.
HvaIa! S tvojo pOMOČjO bo dARilo Tudi NA t¡st¡ dlANi, kjER SÍCER NE b¡ bilo.
Pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani5 boste darovali pet eurou, če boste zapisali NadlanilO, pa boste za otroke namenili deset eurou.
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo
NAJ POTICO!
Pridružite se nam to soboto, 14. decembra, ob 9.30 v Qcentru Ptuj
in poskusite najboljše potice izpod rok
V • I • •	I«.
naših izjemnih gospodinj.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. decembra 2024
Mali oglasi
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodra 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170._
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica.
NESNICE, rjave, grahaste in bele, v začetku nesnosti, prodajajo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
PRODAMO prašiče, težke 180 kg, cena 2,50 EUR/kg, in 20 odojkov, težkih 27 kg, cena 3,70 EUR/kg. Tel. 031 781 483.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, fuji. Možna dostava. Kmetija Ber, Ko-čice 38. Tel. 041 963 411.
NEPREMIČNINE
IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
¡PWC OKNA, VRATA, SENČILA
www.roletarstvo-amus.si
www.novareha.si
noua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PRODAMO - STANOVANJSKO HISO NA P0BREŽJU (Občina Videm), letnik 1949, skupne površine 197,3m2, zemljišče 3523 m2. Cena: 185.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 aLi 02/6208 816
RF/MAX
T POETOVIO
www.re-max.si/Poetovio
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAZNO
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
KUPIM motor Tomos APN 6, od lastnika. Tel. 041 261 676.
PVC okna, vrata, senčila
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM prašiča, težkega 180 kg. Tel. 031 421 199.
PRODAMO domače rdeče in belo vino ter inox sode za vino. Cena po dogovoru. Tel. 031 771 935.
PRODAM svinjo domače reje, težko približno 230 kg. Tel. 031 440 363.
KUPIM male pujske, težke 25 kg. Tel. 041 261 676.
r Mik«» . i1
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com info@oknavrata.com
ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA JANUARJA 2025
Največji pustni 7.2.-13.2025 i^js r karneval v Sloveniji _
JMMm!/ if«v.
kurçnto^qjye
KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ
DUBIOZA KOLEKTIV + SEVERINA UMEK 4 PRLJAVO KAZALIŠTE VLADO KRESLIN + ŽELJKO BEBEK
LETEČI ODRED ♦ GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN
.£WKEJ « MAMBO KINGS ♦ ROCKMANTIKA ♦ BURYANA
\ m A' DH '' ' .
VSTOPNICE: WWW.CAMPUS.S1
«SAVA	Novogradnje
™	štajerski TEDNIK L H,,IQ0R

kmetijska zadrugo
PONUDBA VELJA DO 31.12.2024 oz. do razprodaje zalog!
¡¿0ÍJ
SLO
Pridelki
JABOLKA ZLATI DELISES
PONUDBA OZIMNICE V FRANŠIZNIH PRODAJALNAH MERCATOR, KMETIJSKI TRGOVINI ZADRUŽNIK PTUJ TER OSTALIH IZBRANIH KMETIJSKIH PRODAJALNAH KZ PTUJ.
JABOLKA IDARED ■ ČEBULA
ZAGA MOTORNA MS 162
DELOVNA PROSTORNINA (CM3) 31.8
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC- MAR0F
V	servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso In drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis.
V	02 741 58 26
Promocijsko sporočilo
Medicinska pedikura
Obravnava problematiko stopal, kot so vraščeni nohti, kurja očesa, bradavice, ragade, odvečna otrdela koža, glive, zadebeljeni noht, kladivasti prsti, atletsko stopalo, diabetično stopalo ipd.
Medicinski center Milumed med drugim deluje na področju medicinske pedikure in reševanja problematik, ki se pojavijo na stopalu. Medicinska sestra Katja Gorjup je izkušena medicinska pedikerka, ki je svoje znanje nadgrajevala doma in v tujini. Usposobljena je za najzahtevnejšo problematiko na stopalih in je mnenja, da mora biti pedikura izvedena natančno in strokovno, če želimo doseči rezultate na daljši rok. Meni, daje nenehno izobraževanje pogoj, da lahko verjameš vto, kar delaš, in da delo opravljaš profesionalno. Ste strokovnjakinja, ki ima dolga leta izkušnje v podologiji in medicinskih pedikurah. Kaj priporočate vsem, kijih pestijo omenjene težave? Težave, kijih imajo ljudje, so lahko akutne ali kronične. V obeh primerih je potreben obisk pri medicinskem pedikerju. Pri akutnih stanjihje potreben obisk čim prej, da se patološko stanje rapidno ne poslabša. Pri kroničnih bolnikih pa je predvsem potrebna širina medicinskega znanja, da medicinski pediker lahko strokovno obravnava stopalo. Omenili ste kronične bolnike. Problematika stopal, kot so diabetično stopalo, težke oblike vraščanja nohtov, kurjih očes, bradavic, naj bi pestila kar 80 % posameznikov. Tako je. Približno 2,5 % sladkornih bolnikov ima razjedo stopala. Težave so večinoma vidne na nogah in stopalih. Značilni znaki vključujejo ek-stremno suho kožo, otiščance, poroženelo in razpokano kožo na stopalih ter glivične okužbe kože. In že najmanjša ranica lahko postane velik problem. Zato se priporoča intenzivna skrb za noge in medicinska pedikura. Po ocenah bi lahko z redno nego stopal preprečili celo do 80 % amputacij pri sladkornih bolnikih. Zavedati se moramo, da so stopala najbolj obremenjeni del človeškega telesa. Človek naredi med
8.000 in 10.000 korakov dnevno, zato se ocenjuje, da je dnevni pritisk na stopala okoli 100 ton. Problematik na stopalih pa je veliko. Ravno tako je treba upoštevati, da ima stranka lahko pridružene bolezni ali prihajajo po zdravljenju težje bolezni, npr. po kemoterapiji. Lahko gre za nosečnice, otroke, invalide, profesionalne športnike, ljudi s posebnimi potrebami itd. Pri vsakem uporabim širino svojega znanja glede na strokovnost in dolgoletne izkušnje, hkrati pa je pristop še vedno zelo individualen.
Prav zato je mnoge razveselila novica, da se je na Ptuju odprl nov medicinski center, ki se ukvarja prav s problematiko stopal. Kakšen je vaš nasvet vsem, ki se soočajo s takšnimi težavami?
Vsekakor je potreben obisk pri strokovnjaku. Čakanje bo stanje poslabšalo, zdravljenje bo težje in dolgotrajnejše.
Milumed, medicinske storitve, d. o. o.
Kontaktna telefonska številka: 030 711721 e-pošta: info@milumed.si
torek • 10. decembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Stajerskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
i rjg pUH

Ker temeljiprihodnos&le&jo v preteklosti!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
7. decembra so minila štiri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ljudmila Valent
7. decembra je minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek
Vojteh Valent
IZ VICAVE NA PTUJU
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njujem grobu ter prižgete svečko.
ZAHVALA
ob izgubi partnerja, očeta in dedka
Janeza Pukšiča
Z MESTNEGA VRHA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hkrati bi se zahvalili UKC Maribor, torakalnemu oddelku za njihovo požrtvovalnost in korekten odnos.
Njegovi najbližji
Vsi njuni
Odhod ni konec, je le trenutek,
ko se svet za trenutek ustavi, ko se tišina razlije, in vse, kar je bilo, postane spomin. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Poslovil se je ljubi mož, ati, oče, brat, svak, stric
Dušan Korošec
19. 11. 1940-2. 12. 2024 S PTUJA, MARIBORSKA CESTA 49A
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in mu bili prijatelji.
Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, za vso pomoč, tolažbo, za vsak objem, za vsako solzo.
Hvala AMD Ptuj in BD Ranca Ptuj za darovano cvetje in dolgoletno prijateljstvo.
G. duhovniku prisrčna hvala za opravljen obred. Globoko hvaležnost izrekamo medicinskemu osebju ZD Ptuj, UKC Maribor, UKC Ljubljana, mobilnemu paliativnemu timu SB Ptuj in patronažnima sestrama.
Njegovi: Romana, Miha, Vasija, Bruno z Metko, Andrejem in Boštjanom
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob slovesu dragega strica, brata, svaka
Štefana - Štefiča Jeza
IZ DOKLEC, STANUJOČ NA PTUJU, POTRČEVA CESTA 50
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovane sveče, cvetje, za sv. maše ter izrečene besede sožalja.
Hvala duhovniku p. Andreju Mohorčiču za pogrebni obred. Hvala pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo, Milici Jeza za izrečene besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir in Domu upokojencev Ptuj.
Vsi njegovi
Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustil naš dragi
lfincenc lfajd
upokojeni vlakovodja
IZ KICARJA 123
Pogreb bo v ponedeljek, 16. decembra 2024, ob 15. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v vežico novega ptujskega pokopališča na dan pogreba ob 13. uri.
Žalujoči: vsi tvoji
Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. In v naši zavesti prižgal lučke spomina ...
OSMRTNLCA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedi, pradedi
Martin Milošič
po domače Jugov Tina
IZ SPUHLJE 38
Pogreb bo v ponedeljek, 16. decembra 2024, ob 14. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v kapelo na dan pogreba ob 12. uri. Molitev za pokojnika bo v nedeljo, 15. decembra 2024, ob 17. uri v vežici na novem ptujskem pokopališču. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjamo.
Žalujoči: vsi tvoji
Čas hitro beži, a v naših srcih vedno z nami boš ti.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek, tast in vujec
Janez Majcen
MESTNI VRH 61B
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
'fL* *


■sm
m m

■ 7
%
Od5 Kvartet ^
STARA STEKLARSKA, MKC 14. 12. 2024 »h iS.00
KOLOFON
PROGRAMSKI NAPOVEDMI K
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
PETF.K. 13. december-
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 Za dušo in srce, 2024 l.del
10:35 Martinovanje v jurovskem Dolu
11:15 Utrip Ormoža
12:00 Ptujska kronika
12:30 Za prijatelje
13:30 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
16:00 Koncert Karitas v Jurovskem I> 'M
19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
20:00 Za dušo in srce, 2024 2.del
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 14. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš ■ zdravstvena oddaja
09:00 Koncert ob 100 letnem Jubileju godbe Markovci
11:00 Ptujska kronika
11:30 Utrip Ormoža
12:15 Za prijatelje
13:15 Orfejčkova parada 2004 2.del
14:15 Seja sveta Obone Lenart - ponovitev
16:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Predavanje o biodinsmičnem vrtnarjenju
21:30 Za prijatelje
22:30 Polka In Majolka
23:30 Starpoint prodajno okno
00:35 Video strani
NEDELJA, 15. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroška oddaja
09:00 Odprtje likovne razstave na Hajdinl
09:50 Gospodinjski večer gospodinj Draženci
11:00 Koncert FD Lancova vas
13:00 Koncert pihalne godbe Dornava
15:00 Za dušo in srce, 2024 2.del
16:30 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu
18:00 Orfejčkova parada 2004 2.del
20:00 Zimska urica v Prepolju
21:00 Starpoint prodajno okno
22:05 Video Strani
PONEDELJEK, 16. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Dan gasilcev GZ Videm
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:10 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu
12:20 Polka in majolka
13;30 Starpoint prodajno okno
H:30 Italijanska trgovina - v J Ivo
18:00 Koncert FD Lancova vas
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Predavanje o biodinamicnem vrtnarjenju
21:30 Koncert ob 100 letnem jubileju godbe Markovci
23:30 Starpoint prodajno okno
00:35 Video strani
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
moriona.pihler@radiiHMlnik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 13. decembra 2024
Podlehnik • Miklavževanje na Gorci
Miklavž obdaril otroke
Tudi letos so v župniji Svete Trojice s patrom Jožetom Petkom pripravili miklavževanje v župnijski cerkvi.
Ptuj • Ogromno dogajanja v tem mesecu in polno mesto
Praznični december bo v mestu zelo vesel
Z množično obiskanim prižigom prazničnih luči na Mestnem trgu seje začela Ptujska pravljica. Vse do konca meseca se obetajo številni dogodki, ki na Ptuj vabijo vse generacije.
Foto: CG
Drsališče je ena izmed točk, ki je predvsem med otroki najbolj priljubljena v tem prazničnem času.
Prihod Božička še bolj spektakularen
Med najmlajšimije eden najbolj pričakovanih dogodkov v tem času prihod Božička. Spustil se bo z mestnega stolpa, a tokrat ne le do gledališča, pač pa kar do same mestne hiše. Božičkov spust bo to nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri. Z Božičkom pa se bodo otroci lahko družili tudi v naslednjem tednu ter mu pustili pismo v Božičkovem nabiralniku.
Foto: Sandi Sprah
Drsališče, ki je postavljeno na tržnici, je vsakodnevno polno, tudi vrtiljak navdušuje najmlajše obiskovalce mesta. Ponudba izdelkov v prazničnih hiškah je pestra, obisk je bil že prve decembrske dni dober, še bolj polno bo mesto v naslednjih dneh, ko se bo seznam dogodkov še podaljšal.
Organizator Ptujske pravljice je Zavod za mlade, šport in turizem Ptuj. Direktor Matic Ber pravi, da je koncept zastavljen široko, da vsakemu obiskovalcu lahko ponudijo kakšno zanimivost in aktivnost. V soboto, 21. decembra, pripravljajo tematsko vodenje pod lučkami, sprehod za družine v družbi škrata. „Z malčki bodo obiskovalci uživali ob zabavnih zgodbah ter po mestu
VID
MDNT
Velika zimska akcija
OKEN, NOTRANJIH VRAT, TALNIH OBLOG. Salon pred Q-centrom.
Akcija traja do 20. decembra 2024. Telefon 051 385 719 www.vdmont.si
iskali pravljične like, v svoj objektiv pa bodo lahko ujeli nepozabne družinske spomine," so dogodek predstavili na Javnem zavodu Ptuj.
Organizirajo tudi dva brezplačna sprehoda pod lučkami, enega so izvedli včeraj, drugega bodo naslednji teden, 17. decembra.
Druga polovica tega meseca bo izjemno pestra. Zadnje tri decembrske konce tedna bo potekal Lokalkov pravljični sejem, pred Mestno hišo pa številni nastopi osnovnošolcev, vrtčevskih otrok, dijakov, zborov, pa predstave, koncerti ...
Na najmlajše seveda nista pozabila niti dedek Mraz in teta Zima, ki se bosta v mestu ustavila 28. decembra. Otroško Silvestrovanje bo letos v družbi Domna Kumra in
Alye, odrasli pa se bodo na prostem zabavali s Karneval bandom. December bo mesec doživetij, krasna praznična kulisa sočasno z množico dogodkov pa tudi letos ponuja ogromno možnosti, da najstarejše slovensko mesto doživite v prav posebni, čarobni luči.
Dženana Kmetec
OKNA, VRATA & , GARAŽNA
www.naitors.si
NAI/ORSnoo
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica 1, Gorišnica
Miklavž je obiskal otroke v spremstvu angelčkov in parkljev. Zaigrali in zapeli sta Zala in Manca. Domači župnik in Miklavž sta nagovorila otroke in njihove starše, nato pa je Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov obdaril otroke. Včasih je Miklavž obdaroval otroke ob večerih na njihovih domovih. V naših krajih je hodil v spremstvu parkljev in angelčkov od hiše do hiše in otroci so morali moliti, če pa niso znali, so se skrili. Včasih so jih zato namazali s sajami ali pa so morali opravljati pokoro (nositi vodo, sekati drva ali pa so jih vzeli s seboj). Dobili so le skromna darila: jabolka, orehe, suho sadje. Repa pa je bila za poredne otroke in seveda »šiba«.
Sveti Nikolaj ali Miklavž je zelo priljubljen zimski svetnik, ne samo pri otrocih. Upodobljen je v številnih umetnostnih skulpturah in
m
slikah, v Sloveniji pa mu je posvečenih čez sto cerkva. O njem kroži več legend. Ljudje so ga cenili in imeli radi, zato je postal zavetnik mnogih krajev in različnih skupin
Ijudi. Legenda o njegovi neizmerni dobroti se ohranja z obdarovanjem otrok, ki si prizadevajo biti dobri.
Zdenka Golub
\>
štoedvoje1'*'™ „»	V,/
Z bomo use neplačane račune
Pri nas
tomopvE»««' |tJikopova»Mli-
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><x^^ Nagradno turistično vprašanje
Veseli december v polnem razm
Skoraj'da ni več mesta ali kraja v Slovenji, kj'er ne bi v tem času zasvetile praznične lučke. Tudi vse več posameznih objektov, stanovanjskih hiš in poslopij se ponaša s praznično okrasitvijo. Ob tem pa vabijo praznični sejmi in številne prireditve za vse generacije, še posebej je ta čas namenjen otrokom. Prireditveni koledarji so polni do vrha in še čez, tako da bo kar težko izbrati, kje bomo preživeli ta konec tedna, še posebej pa jutrišnji večer.
Sveti Miklavž je otroke že obiskal, zdaj pa nestrpno čakajo Božička in dedka Mraza.
Na Ptuju se bo v nedeljo Božiček prvič spustil z mestne hiše na Mestni trg. Danes in jutri bo veselo in polno dogodivščin tudi v Mezgovcih ob Pesnici, kjer so pripravili Čarobni vikend. V mali dvorani Stare steklarske bodo nocoj nastopili ptujski bendi mlade generacije glasbenikov. Jutri pa bo v veliki dvorani Stare steklarske nastopil Od5 Kvartet, ki se bo predstavil s prazničnimi pesmimi. Kvartet sestavljajo: Pia Krajnc, Neja Gajzer, Neža Meglic in Neža Angel. Prav poseben operni kabaret, ki na zabaven način predstavlja vse o operi, pa bo jutri zvečer potekal v kulturno-poslovnem centru v Maj-šperku. Najlepše operne arije bodo izvajali vrhunski solisti: Sabina Cvi-lak (sopran), Martin Sušnik (tenor), Jaki Jurgec (bariton) in Sofia Ticchi (klavir). Na prvi samostojni koncert pa jutri zvečer vabi mlada pevka Nuša Bezjak z bendom. Duše in srca poslušalcev bodo napolnili z božičnimi pesmimi v večnamenski dvorani v Dornavi.
V	Štajerski turistični zvezi so v teh dneh povabili na izobraževanje za turistične vodnike za območje Štajerske, saj je veliko zanimanje za tovrstno izobraževanje na tem območju. Izobraževanja se lahko udeležijo društva, občine in posamezniki, člani turističnih društev. Tudi tokratno izobraževanje, ki bo potekalo januarja 2025, so zaupali agenciji Palladio, s katero so izvedli že več uspešnih izobraževanj.
V	projektu Branju prijazna občina po najnovejših podatkih sodeluje že 70 slovenskih občin ali tretjina vseh. V teh dneh je ta naziv prejelo sedem novih občin, med njimi občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Projekt je namenjen izboljšanju bralne pismenosti in dostopnosti knjig. Petnajstim občinam pa so letos naziv podaljšali še za tri leta. Na redni letni skupščini Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je bilo ustanovljeno na Ptuju, so župani teh občin povzeli uspehe preteklega leta ter predstavili ambiciozne načrte za leto 2025. V središču pogovorov pa je bila Pobuda za mestna središča. Le-ta je bila oblikovana leta 2022 kot odgovor na poslabšanje
Foto: Črtomir Goznik
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije, katerega član je tudi Ptuj, si prizadevajo, da bi mlade spodbudili k življenju v mestnih središčih.
razmer v mestnih središčih ter združuje prizadevanja zgodovinskih mest za izboljšanje kakovosti življenja in poslovnega okolja. Ena od možnosti za dosego tega cilja se ponuja tudi z možnostjo sofinanciranja in obnove stanovanj ter kulturne dediščine skozi razpise Stanovanjskega sklada RS. Združenje bo v letu 2025 nadaljevalo tudi s programom Šola prenove, ki je usmerjen v izobraževanje o obnovi kulturne dediščine ter v ohranjanje tradicionalnih obrtnih znanj. Poudarek v načrtu aktivnosti za leto 2025 pa je na dveh ključnih tematikah: povezovanju kulture in zgodovinskih mest ter Moje mesto - moj dom, ki je v bistvu kampanja, ki bo mlade spodbujala k odkrivanju mestnih središč kot prijetnih krajev za bivanje.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je bila pri mino-ritskem samostanu ustanovljena župnija sv. Petra in Pavla (leta 1785), bo prejela Sonja Horvat iz Bukovcev. Danes sprašujemo, kdaj je bilo odkrito obsežno zgodnjesrednjeveško grobišče na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 20. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bilo odkrito obsežno zgodnjesrednjeveško grobišče na turnirskem prostoru ptujskega gradu?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.