DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „.SLOVENCU" v««* in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" Uun poprej Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. - Spni m dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opravniitvu v semeniških ulicah št. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in IS kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Ntev. 12. V Ljubljani, 19. junija 1890. Letnik III. Sedanje razmere. (Govo.mI tajnik »Katoliškega političnega društva« na tretjem shodu v Ljubljani.) — (Konec.) Zelo važen dogodek za Avstrijo je češko-nemška sprava, ki naj se na posebno določno željo presvetlega cesarja dožene s pomočjo skušenih zastopnikov obeh narodov na Češkem. Kakor je ta misel lepa in vabilna, dozdeva se vendar težko izpeljiva v sedanjih razmerah, ko je pri ljudstvih vzlasti v Avstriji narodna strast skoro edino vodilo javnemu delovanju. Dokler ljudstev in njih zastopnikov ne prešinijo k r š č a ii s k a načela, da so si ljudje bratje med seboj, če tudi ne govore iste govorice, da naj si torej ne kratijo medsebojnih pravic, da naj bo vsakemu dovoljeno, da se omika v svojem domačem jeziku, dotlej je težko govoriti o stalni spravi med narodi in zato dotlej tudi v češko-nemško spravo nimamo posebne vere. Sploh pa bo ta sprava le tedaj imela pravi pomen, ako se razširi tudi na druge kronovine, zakaj, ako je sprava potrebna za Češko, potrebna je tudi in še veliko bolj za Koroško, Štajersko in Primorsko, kjer se v resnici zatirajo Slovenci v svojih pravicah, kar se gospodstva vajenim Nemcem na Češkem le dozdeva. Ako se sprava dožene, ostala bo pač le na papirju; da se ljudstvo ne pomiri, zato bodo že poskrbeli nemški in češki narodni prenapetneži. Ako pa premišljujemo razmere po širnem svetu, ne smemo tudi pozabiti na razmere v naši slovenski domovini; žal da tudi ta pogled ni vesel, vzlasti ako se spominjamo dogodkov ob dopolnilnih volitvah za mestni zastop ljubljanski. Grka Temistokleja so prijatelji učili umetnosti, kako priučene nauke ohraniti v spominu, a 011 jim je z ozirom na mnoge žalostne tadanje razmere klical: »Učite me rajši, kako pozabiti, kar mi je v spominu." To šinilo mi je v glavo, premišljuj očem u naše sedanje razmere. — Ne govoril bi o tem na shodu katol. polit, društva, da se niso ob tej priliki nasprotniki društva popolno neosnovano vanj zadirali in mu očitali najhujše, kar se sploh društvu očitati more. Brali smo namreč v „Slov. Narodu" besede: Rečem, daje bilo izdajstvo na narodnej stvari, da še več nego izdajstvo že osnovanje »Katoliškega političnega društva". — To je na naše društvo tako surov napad, da nam je danes prvo priliko porabiti, da zoper take sramotilne besede najodločneje ugovarjamo. Naše društvo ima ravno namen pospeševati gmotne in duševne koristi, podpirati verske, narodne in gospodarske pravice slovenskega naroda; društvu edin namen je narodu našemu koristiti in vendar se mu očita, da je že osnovanje društva izdajstvo na narodni stvari. Ob zasedanju deželnega zbora kranjskega seje med slovenskimi poslanci vsaj na videz dosegla in podpisala nekaka sprava in pogodba in sicer so se zavezali vsi poslanci, da hočejo složno delovati v prid slovenskemu narodu po starodavnem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! — Ravno na podlagi tega gesla pa se je osnovalo tudi naše društvo. Ako torej izdaja naše društvo svoj narod, izdajajo ga tudi naši poslanci, ki so se združili pod to zastavo. Društvo naše ima ravno namen pomagati, da se to geslo vresniči, da preide v meso in kri vsem Slovencem, ali je tedaj mogoča večja nesmisel, da se takemu društvu podtikajo izdajski nameni? Ali torej zasluži naše društvo take neosnovane napade? Naj nam dokažejo naši nasprotniki, kedaj smo se v društvenem delovanju pregrešili proti občepriznani slovenski zastavi in še le tedaj naj natolcujejo »Katoliško politično društvo". Društvo naše nikdar ne bi iskalo prepira, zakaj prepričano je, da moramo biti Slovenci edini, ako hočemo priti do zaželjenih svojih pravic, ako želimo vspešno delovati za blagostanje naših ljudi. A društvo se pa tudi nikdar umaknilo ne bo prepiru, ako spozna, da nasprotniki rujejo proti načelom društva, tedaj bo vselej društva prva skrb, da pojasni ljudem vse razmere, da seznani ljudstvo z možmi, ki nesebično delujejo v njegov blagor, da pa tudi svari ljudstvo pred grobokopi prave srečo slovenskega naroda. Proti načelnim nasprotnikom društvo ne pozna nobenega ozira; kjer se gre za načela, tam z nasprotniki ni mogoče nikake pogodbe; v takih prilikah bo društvo vsikdar zvesto ostalo svoji zastavi. — Vzgled v tem oziru naj nam bodo slovenski dr-žavni poslanci, ki so v zadnjih letih složno, častno in vspešno zastopali Slovence v državnem zboru; dasi jih je le uezuatno število, vendar so s svojo vednostjo iu skušnjami, s svojo zgovornostjo in vztrajnostjo vživali splošuo spoštovanje v državni zbornici v čast in korist slovenskemu ljudstvu. Kaj je novega po svetu? V Budapešti sprejel je presvetli cesar dne 7. t. m. zbrane delegate, prijazno jih je pozdravil ter pojasnjeval, da je Avstriji poglavitna skrb, kako ohraniti mir v Evropi, da se zato zvesto drži zveze z Nemško in Italijo ter da na Balkanu hoče narodom zagotoviti neodvisnost; upa, da se bo miroljubnim združenim državam posrečilo Evropo obvarovati pred grozno vojsko. Tudi minister Kalnoki je govoril v istem smislu, pohvalil je Bolgare, ki modro in previdno vtrjujejo svojo državico in grajal Srbe, ker se ondi vedno bolj širi nasprotje proti Avstriji, dasi zato ni nobenega vzroka, razen ruskih spletk. — Vstrašili pa so se poslanci besed vojaškega ministra, Listek. Zlato srce. Grofu Braskiju porodil se je I. 1717 v Čezeui sin, ki je bil krščen na ime Ivan Angelo. Bil je otročjim letom odrasel blag mladenič in njegovo največje veselje je bilo, da je kot šolar v počitnicah hodil po gozdih, travnikih, po polji, kjer je nabiral cvetice, trave, žuželke, metulje, znamenite mahove, kamne, sploh kar ga je zanimalo. Imel je doma lepo tako zbirko, ki mu je napravljala največje veselje. Nekega dne hodi s prijateljem svojim Karlom po okolici ter pride prav blizo neke pol podrte koče; glasen jok čuje se iz podrtin Mladeniča blagih src^ ne vajena pretresljivega vzdihovanja, urno vstopita v kočo. Ondi zagledata ženo, sestradano do kosti. »Kako sta k nam zašla, mlada gospoda, pravi kočarica ter si briše solze iz oči. Ali sta se izgubila?" „Ne, pravi Braski, slišala sva glasno jokanje in prišla sva pozvedet, ali bi vam ne mogla pomagati ki je sicer nekako bolj prikrito omenjal, da bo treba zopet povišati stroške za vojaštvo, ker se to godi še v veliko večji meri v drugih sosednjih državah. — V češkem deželnem zboru so liberalni Mlado-čehi strastno napadali nameravano češko-nemško spravo, ter se vziasti s svojo surovostjo in nehva-ležnostjo skazovali nasproti dr. Riegerju, slavnemu vodji češkega naroda, o katerem se sliši, da hoče vsled tega opustiti vse politično delo. — Za mesto llim je morala letos država plačati obresti od silnih dolgov, sicer bi bilo prišlo mesto na boben; pod papeževo vlado niso bile v navadi take razmere. — Italijanski kraljevič je šel na pot v Srbijo, na Turško, v potrebi; morda imate kakega nevarno bolnega v hiši?" »Ne, mladi gospod, mi nismo bolni, pač pa smo zelo nesrečni. Moja hči namreč joka za svojim možem, ki je bil porok za svojega tovariša, a ker ta ni mogel plačati, moral je zanj v ječo, dokler se denar ne povrne. Mož pa je bil edin pri hiši, ki nam je sproti zaslužil za živež, zakaj jaz sem stara in onemogla, hči pa ima s tremi majhnimi otroci dovolj opraviti; najhuje nama je za nedolžne stvarce, ki morajo lakoto trpeti in ne vedo zakaj. Danes še nismo ničesar v ž i l i in lačni smo morali kričeče otroke položiti počivat. To je pač najhujše za maternosrce! — Oh in vendar je toliko ljudi, ki imajo vsega dovolj; nikoli sicer nisem nikogar zavidala, toda v takih bridkostih človeka zapusti potrpežljivost. . . toda kaj govorim? Mora že tako biti. Bog že ve, zakaj toliko trpimo." — Mlada naša znanca sta mirno poslušala zgovorno starico; vedela sta, da ji dobro de s potožbo olajšati si srce. Predno se ločita od koče, položi Karlo nekaj denarja na mizo. »Mi študentje sicer nismo bogati", pravi Karlo, »vendar potrebnega kruha si bote s tem že kupili." Rusko in Nemško; pravijo, da bi kralj Ilumbert rad postal italijanski cesar. — Na Nemškem, hočejo zopet povikšati stroške za vojake; ni čuda, da se vednemu povišanju davkov ustavljajo vestni poslanci. — Dne 30. maja umrl je Poznanjski nadškof dr. Dinder; želeti je, da bi pruski Poljaki dobili domačina za nadškofa. — Na Francoskem so izpustili iz ječe vojvodo Filipa Orleanslcega. Znano je, da je vlada pregnala nekdanjo vladarske družine. Mladi vojvoda Filip pa se je naenkrat prikazal v Parizu ter želel vstopiti kot noviuec v armado; zato je bil obsojen na dve leti v ječo, a so ga sedaj po milostili. — V Belgiji so pri volitvah v zbornico zmagali konservativci. Liberalci so silno poparjeni, ker so trdno upali, da zmagajo. — Združene države v Ameriki pripravljajo carinski zakon, vsled katerega bo veliko dražje blago iz Evrope uvažati, kar bi zelo zaviralo kupčijske razmere po Evropi. ------- Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. V Ljubljani so krstili mater z dvema hčerama iz judovske družine Grflnfeld. — Na Dobrovi pri Ljubljani napravljajo oltar Lurške Matere božje, v ta namen je odločen zadnji oltar na ženski strani. Stara podoba pride v kapelo na pokopališče, ki bo obnovljena in povikšana. — Pri sv. Katarini so imeli od 19. majnika misijon, ki je bil slovesno sklenjen binkoštno nedeljo. — Iz Vipavskega se nam poroča: V Gočah so tatovi ukradli monštranco s sv. rešnjim Telesom; s svojim ropom so hiteli na Kras; uro daleč so počivali in razbili monštranco, vredno kakih 120 gld. Kaj da so roparji storili z sv. rešnjim Telesom, ni znano. — V Knežaku na Notranjskem je nastal ogenj v hiši Katarine Sterle; pogoreli ste tudi poslopji Jan. Novaka in Mat. Koša. Škode je blizo 2000 gld. — Ponesrečil se je pri »Bog vam povrni, mladi gospod", kličeta hvaležni stara in mlada mati. Braski je stal pri prijatelju in videlo se mu je, da je v zadregi; denarja ni imel pri sebi in bolelo ga je, da ne more nič pomagati v toliki sili. — »Koliko pa more vaš mož plačati, da se odkupi", vpraša pri slovesu Braski. „Oj to je veliko denarja, celih 500 gld. našega denarja. Toliko seveda nam ni mogoče nabrati, in zato tudi nimamo upanja, da bi moža dobili izjeme." »Le potolažite se, uboga žena", reče grofic, »bo že Bog poskrbel za vas ia vse prav vredil, vzdihov nedolžnih sirot Bog gotovo ne bo preslišal." Braski je bil na potu zelo razmišljen in ni odgovarjal svojemu prijatelju. Kaj je pač mislil? Bil je že mrak, ko sta se vrnila domov. Drugo jutro gre grofič Braski zgodaj od doma. Težka bila je ta njegova pot, ponujat je šel svojo dragoceno zbirko gospodom, ki sojo sicer brez vspeha kupovali od njega. Rad je imel zbirko, a ljubezen do uboge družine je še veliko večja; zato hoče prodati sebi najljubšo zbirko ter odkupiti po nedolžnem zaprtega očeta. Kmalu dobi 500 gld. za zbirko^ in vesel hiti proti koči. Fužinah na Gorenjskem pastir Jakob Kraner; gnal je ovce v planino, a ko ga zvečer ni bilo pozno domov, šli so ga iskat in našli mrtvega. — Posestnik Martin Močilar iz Polšnika pri Litiji je drva nakladal, a težko deblo mu je padlo na levo nogo ter mu jo strlo; prepeljali so ga v bolnico. — V Ameriko sta jo hotela popihati s Kranjskega čevljar France Hrovatič in delavec Jože Gazvoda. Ker sta se s ponarejenima potnima listoma hotela odtegniti vojaški suknji, prijeli so ju na dunajskem kolodvoru. Hrovatič je obsojen na pet dnij zapora in 5 gld. denarne kazni; Gazvoda na tri dni zapora in 5 gld. kazni; dninar Hrovat pa, ki je Gazvodi dal svoj potni list, na štirinajst dnij zapora in 10 gld. denarne kazni. — V Podgorju pri Kamniku je padla 4. t. m. dve leti stara deklica M. Ogrinec v jamo z »Že zopet tukaj, mladi gospod?" vpraša raz-veseljena stara mati prišlega grofiča. »Pomagati vam hočem. Tu imate denar in odkupite vašega jetnika, da družina zopet dobi svojega rednika". S temi besedami stisne Braski denarnico ženi v roke ter zbeži iz koče. — S tresočo roko odpre stara mati denarnico. »Pet sto denarjev", zakliče mlada žena, »ravno toliko, kolikor treba, da odkupimo Antona!" — Stari materi pa se vse to čudno dozdeva. Toliko denarja da bi imel tak mlad človek? In zakaj je tako urno zbežal. Kaj, ko bi ga bilo sočutje premagalo , da je denar celo vzel doma ali kje drugod? »To je skušnjava!" pravi poštena in skrbljiva starica. Denarja se ne dotaknemo, dokler ne zvemo popolne resnice." Pri tem je ostalo. Dva dneva sta od tedaj minula. Karlo, prijatelj grofičev, ta dan tudi pride obiskat z darilom ubogo družino. Prihite mu domači nasproti in stara mati mu reče: »Prav, da pridite; kdo pa je vaš mladi prijatelj, ki je zadnjič prišel z vami?" vodo napolnjeno, od koder jo na videz popolno mrtvo potegne mati in v svoje veliko veselje oživi. — V Vremu so imeli od 7. do 16. maja gg. Lazaristi iz Ljubljane misijon. — V Štangi so postavili nova kamenita stranska oltarja in prižnieo. Lepo delo mojstra hvali. — Iz Sturij se nam poroča o lepi šolarski veselici s petjem, deklamovaujem in igro: Sv. Notburga; vsi pričujoči so bili zadovoljni in veseli, pa tudi otroci so se radovali darov dobrih rok. — Iz Lesec se nam poroča, da so imeli ondi dvakrat zelo viharne volitve, katerih se je vdeležilo toliko volilcev, kakor še nikoli poprej. Šlo se je le bolj za osebe, zato je bila agitacija strastna; žal, da so se pri tem rabila tudi sredstva dvomljive vrednosti; take prikazni so obžalovanja vredne, ker se v mirne občine s tem vseljuje prepir. — V Št. Petru na Notranjskem so imeli tatove v vinskem hramu pri proda-jalnici gg. Medica in Križaja; dva dni poprej pa so jih v Selcu blizo tam komaj odpodili od prodajal-nice J. Dekleve. Trije zloglasni tatovi so ušli tudi iz ljubljanskega Grada, ter se klatijo, kakor se sluti, v kranjsko-kamniškem okraju, zato treba prebivalcem velike pazljivosti. Iz Plišivca Časniki nas kličejo na delo za volitve ; treba torej z združenimi močmi ua delo, da nas ne prehite nasprotniki. Nam ni na osebah, naj gre Jože ali France v Gradec, za nas Slovence ne speče nobeden pogače, za naš ovsenjak skrbe že liberalni gospodje v Gradcu. Vendar mora biti naša skrb in naša častna naloga, da nam libe- „TojegrofičBraski, blag mladenič", odvrne Karlo. „Ali bi bili toliko prijazni, nadaljuje mati, da bi njemu ali staršem izročili to-le denarnico? Preveč je denarja, da bi si ga upala vzeti od tako mladega gospoda." Kari je osupel pri teh besedah. Tako blag je torej moj prijatelj, pravi sam seboj, toda kje bi bil dobil toliko denarja? Zbirka njegova je sicer še več vredna, toda te gotovo ni prodal, zakaj pri njej je bilo vse njegovo veselje. „Le brez skrbi spravite denar prijateljev, reče Kari materi; zakaj on je bogatih starišev sin in pošten, gotovo je denar dobil po poštenem potu. „0b, mladi gospod, pravi mati, ko bi le res tako bilo, to bi bile za nas nebesa." „Na mojo odgovornost," reče Kari, „smete takoj v mesto, da odkupite očeta iz ječe; ondi v mestu se bo vse pojasnilo." Čutil začudenja in veselja nam ni mogoče popisati, ki so navdajale poštenega Martina, ko ga je žena oprostila. Jetnik je bil vrle postave, nekdaj vojak in na obrazu nosil je proge vsekanih ran. Ni mogel skoro verjati, da je prost in še bolj se je ralci od male osmerice naših slovenskih poslancev nobenega no pozobljejo; ker ko bi nam le enega pozobali, bi jim silno greben zrasel in še bolj bi zatirali nas Slovence. Ko bi imeli Slovenci veliko svojih poslancev, bi kmetovalci najraje kmeta poslali v Gradec za poslanca, toda mi spoznamo, da uam treba izvrstnih, učenih in skušeuih mož, ki poznajo spletke nasprotnikov, poznajo potrebe naše in tudi z zgovorno besedo zastopajo naše pravice. — Razveselil je nas dopis iz Velike Pirešice v štev. 23. „Slov. Gospodarja", kjer se vabijo občine iu krajni šolski svet, da povodom škofovske izjave z zaupnicami premil. knezoškofu naznanijo, da trdno kot hrast stoji katoličan za svojim škofom. Od Drave. V Mariboru se je zbralo mnogo naj-veljavnejših Slovencev, da se posvetujejo o volitvah za deželni zbor. Sklenili so volileem v kmetskih skupinah priporočati, naj bi se dne 27. junija za poslance izbrali sledeči gospodje: 1. za okraj Brežice-Kozje-Sevnica: Jožef Jerman, cesarski svetovalec; 2. za okraj Celje-Konjice-Šmarje Laško-Vranska-Gornjigrad: Miha Vošnjak in dr. Jožef Srnec, oba sta posestnika v Celji; 3. za okraj Slovenjigradec-Marenberg-Soštanj: dr. Josip Suc, dekan pri svetem Martinu ; 4. za okraj Maribor-Lenart-Slovenjabistrica: dr. Franc Radaj, c. kr. notar iu posestnik, pa Franc Kobič, posestnik v Lembahu in c. kr. okiajnošolski nadzornik; 5. za okraj Pluj-Rogalec : dr. Fr. Jurtela, posestnik in odvetnik; 6. za okraj Ljutomer-Ormož-Gornjaradgona: dr. Ivan Dečko, okrajni odbornik v čudil, po kako nenavadnem potu da je oproščen; zahvaljeval je Karla in komaj mu je ta dopovedal, da ni on tega storil, marveč njegov prijatelj grolič Braski. Skupno gredo k grofiču iu Kari mu šaljivo reče: „Ivan, pripeljal sem ti kupce za tvojo dragoceno zbirko, kje jo imaš, da jo pregledajo." Grofič precej spozna, da se je stvar razznauila; obraz se mu nekoliko stemni, želel je, da bi to skrito ostalo, zato reče: »Pustimo to, kar sem storil, velevala mi je krščanska dolžnost." Iu o tem niso več govorili; a zvedela je vendar le za to tudi mati Braski-jeva ter blagoslavljala usmiljeno srce svojega sina. Ljudje pa zvedevši za to novico, povpraševali so se rekoč: „Kaj neki bo iz tega mladeniča?" Zgodovina nam d& na to odgovor. Ivan Braski je^bil izvoljen za papeža in kot Pij VI. slavno vladal katoliško cerkev. Med mnogimi krepostmi, ki so odlikovale tega Pija VI. ostala je še vedno kraljica; ljubezen do ubogih. Celji, doma je iz Središča. Ni dvombe, da bode izvoljeno vseh osem gospodov. Dva mnogoletna in zaslužna poslanca dozdanja sta imenitno službo prostovoljno odklonila zt mlajše moči, to sta gg.: baron Goedel v Mariboru in Kukovec v Ljutomeru. Vsi ostali gospodje, če izvzameš Robiča in Dečka, so bili že dozdaj poslanci in so tudi za bodoče pripravljeni nositi sicer častno, toda neprijetno in sitno butaro. Od Celja. (Trikrat pokopali) so kmetico Žohar na Teharji. Žena je bila nevarno vzbolela. Mož je poklical zdravnika iz Celja. Ta je prišel in bolnico oskrbel. Ko se je odpravljal domov, je bolnica vzkliknila, rekši, da jo pri srcu peče, in — umrla. Zdravnik si ni znal razložiti vzroka smrti. Vsled tega je storil potrebno prošnjo, naj bi smel žensko raztelesiti, ali mož v to ni hotel privoliti, in tudi gosposka ne. Ko je neki drugi zdravnik gosposki poslal že drugokrat naznanilo, češ, da je zdravnik bil zakrivil smrt, sedaj so določili preiskavo in povabili celo iz Ljubljane gospoda dr. Valento. Za napovedano uro odkopali so mrliča. Ker pa zvedenci niso mogli priti, so truplo zopet položili v grob in zasuli. Isto so tretji dan znovič odkopali. Zvedenci so izrekli, da je prvi zdravnik ravnal popolnoma prav in da torej njega nikakor ne zadeva nobena krivda glede smrti bolene gospodinje. Štajarsko. I)ne 11. junija je preteklo 20 let, odkar je baron Kiibeck postal cesarski namestnik v našej deželi. S tolikim številom let v takej službi se ne more ponašati nobeden drugi namestnik v Avstriji. K nam je prišel iz Celovca, kjer je pred tem bil deželni predsednik. Rodil se je pa dnč 13. junija 1829. — Milostljivi gospod knezoškof dr. Napotnik so zakrament sv. birme delili po de-kanovinah: Jarenina, Rogatec, Kozje. Verniki so jih povsod slovesno vzprejemali in sedaj radostno govorijo o navdušeno govorjenih pridigah. — V Pal-davi je umrl veleč. gosp. župnik dr. Pšajden. Bil je deželni in državni poslanec, zastopal je nemške kmete pri Radgoni. Luč sveta je zagledal v Gnasu 14. aprila 1843. Letos dne 1. junija še je izvrševal cerkvena opravila, popoldne ga je začelo dušiti, sledeči dan se je dal sprevideti in čez nekoliko ur je izdihnil blago dušo svojo. — „Domoljubno pomožno društvo za Štajarsko" deli podporo onemoglim do-služenim vojakom na leto po 24 gld. Prošnje se v Gradec pošiljajo skoz občinsko predstojništvo in okrajno glavarstvo. — Ko je o svojem času gospod Horvat prišel v Ljutomer za nadučitelja, je začel okoli sebe zbirati mlade ljudi, da so se vadili godbe. In ni trajalo dolgo, da je tam postala cela vrsta „igrcev" ali godcev. V najnovejšem času sta pa go- spoda učitelja Pušenjak in Šnajdar na Cvenu svoje kmetske sosede navadila igrati na tamburico. In onidan so „tamburaši" na največje zadovoljstvo poslušalcev brenkali javno v čitalnici ljutomerskej, a pevci so popevali pod vodstvom zgoraj imenovanega g. Horvata. — Posestnik in mlinar Andrej Fras v Senarcih v Slovenskih Goricah se je 24. maja peljal s sejma; potoma je z voza skočil tako nesrečno, da je kmalu umrl. — V Vitanji so ustanovili posojilnico. Isto vodijo gg.: župnik Zičkar, Jankovič, Hru-stelj, Mlinšek, Jeseničnik, Vrčnik, Jelenko. Bog daj srečo! — V Šoštanji je umrl dosluženi župnik, č. g. Poglšek, star 63 let. — Na Dobrni je nedavno v občinskej seji župan pokladal račun o gospodarstvu v minolem letu. V blagajnici mu je preostalo 97 gld. 5 kr. Občinskih doklad pobirali so samo 15°/0. — Na Poljzeli pri Žalcu je Janeza Romiha pri delu v fabriki usmrtila strela. — V novo „Južno-štajarsko hranilnico" t Celji se je meseca maja vložilo 73.340 gld. 53 kr., izvzelo pa samo 13.895 gld. 18 kr., vložnina je torej narasla za 59.445 gld. 35 kr.; v imenovanem mesecu je hranilnica razpo-sodila 62.630 gld. — Gosp. Heinricher, predsednik okrožnemu sodišču v Celji, se je na Telovo odpeljal v Ljutomer, da je ogledoval tamošnje sodišče. Uradnikov ni našel v pisarnah, ker so bili v cerkvi, pripravljeni za slovesno procesijo. Poklical jih je skoz službenika iz hiše Božje! V »liberalnih" kolendarjih menda praznikov ni. — Odvetnikov ali „advokatov" imamo v našej deželi 155, jeden pride na 7829 prebivalcev. — Dne 7. junija je toča škodo delala po Ljubečni, Šmarjeti in okoli Bežigrada pri Celji. Koroško. Slovence na Koroškem čakajo vroči duevi; volitve se bližajo v deželni zbor in delati bo treba stanovitno, da si pridrže svoja dosedanja poslanca gg. Einspielerja in Murija. — V „Miru" so razglasili lep volilen oklic, kjer med drugim pravijo: Kaj vam hočemo novega povedati o imenitnosti volitev, kar vam nismo že večkrat na srce pokladali? V kratkem bote iz leče (prižnice) slišali pastirski list vseh avstrijskih škofov ... V tem listu berete, kako imenitna reč in kako potrebna nam je verska, katoliška šola. To pa bomo le tedaj dosegli, če bomo katoliške može za poslance volili. Zato naši škofje, naši cerkveni poglavarji, ki smo jim pokorščino v verskih rečeh dolžni, opominjajo, naj vse storimo, da si izvolimo katoliške može za poslance. Vsi tisti Slovenci, ki volijo na liberalno stran, ustavljajo se svojemu škofu, ustavljajo se svoji dušni materi katoliški cerkvi. — Želeti je, da bi vsi koroški Slovenci storili svojo versko in narodno dolžnost, tedaj bodo gotovo zmagali vsaj z dvema poslancema. Cerkev in šola. Boj za versko šolo v Avstriji je zelo težaven in nobenih znamenj še ne vidimo, da bi versko šolo kmalu dobili. Res so sicer avstrijski škofje izročili jasno izjavo vladi, toda vlada se ni zanjo nič zmenila, brezverski časniki so kričali, da škofje izdajajo državne postave, podtikali so jim slabe namene, in begali ljudi. Zato so pa škofje sedaj izdali skupno pastirsko pismo, v katerem zopet dvignejo svoj glas za versko šolo. Vsak katoličan bo vesel tega pisma; potrebno je, da se katoličani seznanijo s tem važnim pismom, zato ga tudi »Domoljub" poda svojim bralcem. Nadškofle in škofle avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav, in Idagoslov v Jezusu Kristusu Gospodu našem. Kakor Vam, preljubi v Gospodu, gotovo znano, izrekli smo škofje avstrijski, dne 28. februvarija in 12. maroat. I. — kar smo bili dolžni pred Bogom in pred svetom, in sicer na mestu, kamor nas je napotila državna ustava, t. j. v šolski komisiji gospodske zbornice — nujno potrebo, da se premene sedaj obstoječe šolske postave. Terjali smo. da se javna ljudska šola za katoliške otroke tako uredi, kakor se edino slaga z nauki naše svete vere. Toda komaj smo ta korak storili, že so nas jeli hudo napadati in nas še napadajo z mnogih stranij. Naše ravnanje se krivo razlaga in otemnuje v svojih resničnih iu pravih namenih. Dolžni smo torej Vam in samim sebi in vsem sodržavljanom sploh, v skupnem pastirskem listu odkrito in naravnost o tem se izreči, da vsaj pravično in pošteno misleči ne bodo krivo urneli naših namenov in prizadevanj. Mi terjamo katoliške ljudske šole: mi hočemo, da se katoliški otroci tudi na javni ljudski šoli vodijo, vzgajajo in podučujejo po načelih svoje svete vere; mi zahtevamo, da ima torej cela šolska uprava in vse šolsko delovanje primerno versko podlago, ter da jo preveva duh naše sv. vere. Je li ta terjatev tako nezaslišana, da bi se zaradi nje dalo opravičevati ono silovito nasprotovanje, s katerim se vendar le pobija? Jeli ta terjatev kaj novega? Ali nismo že leta in leta vedno isto terjali, ter vse si prizadejali, da bi to terjatev dosegli? In ali znabiti s tem razodevamo le svoje želje in zahteve? Ne, preljubi v Gospodu! Vi dobro veste, da nismo mi sami, ki to terjamo, ampak da so to želje in zahteve, katere goji in mora gojiti vsako katoliško srce. Pri teh zahtevah strinjamo se popolno z nauki in vodili vladarja naše sv. cerkve, našega sv. Očeta Leona XIII., kakor so jih izrazili ne le v svojih s p I o š n i h okrožnicah, ampak tudi v pismih, pisanih škofom posameznih dežel. Le čujte, kako opominjajo stariše celega krščanskega sveta v svoji najnovejši okrožnici z dne 20. januvarija t. 1. ,.o najvažnejših dolžnostih krščanskih državljanov" '). Cujte ukaze, katere so dali že prej francoskim, ogerskim in bavarskim škofom. V oni okrožnici opominjajo sv. Oče: „Po naturi imajo stariši pravico, vzgajati svoje otroke, ob jednem pa tudi dolžnost, skrbeti za to, da se vzgoja in poduk otrok vjema z onim namenom, zarad katerega so prejeli otroke od božje dobrote. Zato si morajo stariši goreče prizadevati in se truditi, da odstranijo v tem oziru vso krivico, in da si vseskozi priborijo pravico, svoje otroke, kakor je njihova dolžnost, krščansko vzgojevati in je zlasti zavarovati zoper one nevarne šole, kjer bi se jim utegnil podajati strup brezbožnosti. Kadar se gre za pošteno izrejo otrok. ne sme biti prevelik noben trud in nobeno prizadevanje." — Francoskim škofom so pisali sv. Oče 8. februvarija 1884 med drugim2): „Kar družino zadeva, je največje važnosti, da se iz krščanskega zakona rojeni otroci prav zgodaj podučujejo v verskih resnicah, in da se z verskim podukom spajajo one vednosti, v katerih se mladina izobražuje. Eno od druzega ločiti se pravi zares hoteti, da bi otroška srca ostala vnemama glede svojih dolžnostij do Boga. Tak učni način je kriv, l) Sapientiae christianae. •) Nobilissima Gallorum gens, in v nežnih otroških letih grozno poguben, ker dejanjsko privede do brezbožtva in zapre pot veri. Dobri stariši morajo po vsaki eem za to skrbeti, da se nauče njihovi otroci, kakor hitro se zavedajo pameti, verskih zapovedij, in da se v šolah ne nahaja nič taoega, kar bi žalilo čistost sv. vere ali nravov. Da se pri poduku otrok skrbno pazi na to, ukazuje božja in natorna zapoved, in stariši se iz nobenega vzroka ne ino-rjejo odvezati od te zapovedi. Cerkev pa, ki je vsled oblasti, podeljene ji od božjega ustanovitelja, poklicala vse narode h krščanski modrosti, in ki mora enako skrbno paziti, v katerih naukih se poclučuje njena mladina, je vsikdar odkrito obsojala tako imenovane mešane ali nevtralne (brez-verske) šole in je očete vedno in vedno opominjala k čuječnosti v tako važni zadevi." — Na ogerske škofe se je obrnilo skrbno srce sv. Očeta 1. 1886 s tem-le opominom1): Casin javno življerije po tem teži, da se trudijo premnogi z vso silo, odtegniti šolsko mladino čuječnosti cerkve in čez vse koristnemu vplivu sv. vere. Dogaja so večkrat, da podpirajo in zahtevajo tako imenovane nevtralne (brezverske) mešane ali svetne šole, in sicer z namenom, da gojenci doraščajo v največji nevednosti najsvetejših rečij in brez skrbi za sv. vero. Ker je to zlo bolj razširjeno in večje, kot so nasprotna zdravila, zato vidimo priraščati zarod, ki se ne meni za duhovne dobrote, ki je brez vere, prav pogosto brez Boga. To veliko zlo odvračajte, častitljivi bratje škofje, z vso gorečnostjo in z vsem trudom od vaše Ogerske ... Z ozirom na prevažno reč moramo želeti in hoteti, da sv. cerkvi pri poduku mladine nihče ne brani izpolnjevati nalogo, dano od Boga, in ne moremo si kaj, da bi vas prav vroče ne prosili, svoj trud marljivo v to obračati. Med tem pa ne nehajte, očete zopet in zopet opominjati, naj ne puščajo svojih otrok v take šole, kjer se je bati, da zgube krščansko vero, in trudite se ob jednem, da bodete imeli šole, ki se morejo priporočati zarad temeljitega poduka in lepega obnašanja svojih učiteljev, in katere bodete vodili vi s svojo veljavo in s pazljivo svojo duhovščino." — L. 1887 pa tožijo sv. Oče v pismu škofom bavarskim2): ifo^d multum diuque, z dne 22. avgusta ') Officio sanctissimo adducti, z dne 22. decembra. „ Cerkev ima sedaj pravičen vzrok zdihovati, ko mora gledati, kako se ji trgajo iz rok otroci v najnežnejših letih ter so prisiljeni obiskavati take šole, v katerih se spoznanje Boga ali sploh celo nič ne uči, ali pa se ga uči le malo in še to pomešano s krivimi nauki." Zato je opominja, naj ču-jejo in skrbe, da ne bode mladina škode trpela na svoji katoliški veri in na svojih nravih v šolah, katere so ali sploh ali vsaj deloma odpovedale pokorščino sv. cerkvi. Glejte, preljubi v Gospodu, taka je sodba, take so bojazni, taki opomini in terjatve sv. Očeta glede na brezverske šole. Oni vidijo v njih veliko nesrečo za človeštvo; vidijo, da iz njih prirašča mladina, ki ne pozna strahu božjega in ne more več prenesti nikakih nravnih mej; in ker ne more svojim željam ničesar odreči, se da lahko zapeljati tudi k političnim prekucijam.') Sodba sv. Očeta in njihove bojazni so žal le preveč podprte in upravičene po žalostnih skušnjah, katere imamo tudi mi že priliko si nabirati; njihovi opomini veljajo torej tudi nam. Terjamo katoliške ljudske šole tudi zato, ker vemo, da smo pri tej terjatvi v soglasji z Vašimi lastnimi željami, preljubi v Gospodu. Ali bi se ne morali čutiti hudo užaljene, ako bi mi hoteli misliti, da Vam je vse jedno, če postanejo Vaši otroci po vzgoji, katero jim daje šola, časno in večno srečni ali nesrečni? Ali ni govorila Vaša vest, ki Vas je nagibala že nekaj let sem, da ste terjali po katoliških shodih in z raznimi dopisi in peticijami za svoje otroke katoliške šole ? In dotični sklepi druzega splošnega avstrijskega katoliškega shoda v aprilu in maju preteklega leta, niso li zvest odmev iste terjatve Vaše vesti? „ Glede na to", taio so se soglasno izrekli udeleženci z živahnim odobravanjem navzočih in z mnogobrojno izraženim pritrjevanjem tistih, ki so bili zadržani — „glede na to, da je pravica starišev do vzgoje njihovih otrok nedotakljiva, da, njihova najsvetejša pravica; da je družina v najtesnejši zvezi s cerkvijo; da je po namenu, odkazanem od Boga samega, naloga sv. cerkve, učiti in vzgajati narode, in da ima le cerkev za to potrebna sredstva in veljavo; i) Navedeno pismo francoskim škofom. dalje glede na to, da vsled naših družabnih razmer ogromna večina prebivalstva za dostojno vzgojo in izomikc otrok potrebuje pomoči ljudske šole, da je torej ljudska šola za družino, za cerkev in državo največjega, da, odločilnega pomena; in slednjič gledč na to, da je prisilna šola postavno vpeljana: (glede na vse to) so katoličani po vesti dolžni in zato upravičeni, za versko vzgojo mladine kot najsvetejšo pravico terjati od države ono poroštvo, ki je pri sedanjih razmerah potrebno in se ne da doseči drugače, kakor edino s tem, da se zopet vpelje verska šola". Glejte, preljubi v Gospodu, v tej izjavi na-hajate navedene vse vzroke, ki Vam ne nalagajo le vestne dolžnosti, ampak Vam dado tudi pravico, terjati versko šolo. Vi, katoliški stariši, ste pravi in prvi odgojitelji in učitelji svojih otrok. Božja postava in naturni red Vam jo podelil to mesto z njegovimi dolžnostmi in pravicami. Nobena posvetna moč Vas ne more odvezati od dolžnosti, da vzgajate svoje otroke, in nobena sila Vam ne more vzeti te pravice. Zarad izpolnjevanja te dolžnosti bodete se morali nekdaj zagovarjati pred božjo sodbo, in te odgovornosti ne morete odvaliti na nikogar druzega. Vi sami bodete prejeli večno plačilo za izpolnjevanje te dolžnosti, Vi sami bi morali tudi nositi kazen za njeno zanemarjanje. Šola je po svoji nalogi odločena v to, da starišem odvzame en del njihove dolžnosti pri vzgoji otrok. Torej morajo stariši neprenehoma hrepeneti po tem, da se vzgoje njihovi otroci v šoli v njihovem duhu, to je k a t o 1 i š k o, kakor bi se morali vzgojevati v domači hiši. če se gre torej za katoliške stariše, šola ne more in ne sme otrok nič drugače vzgojevati, kot v smislu starišev, t. j. katoliško. Gotovo, preljubi v Gospodu, se ne sme prezirati, da ima tudi država svoj del pri vzgoji mladine in da more torej tudi povdarjati svoje pravice. Ni nam na mislih, te pravice kratiti ali tajiti; a nasprotno prav odločno zavračamo sumni-čenje, s katerim se grdijo naši nameni. Kadi priznavamo, da so dandanašnje razmere take, da se tudi na šolskem polju skoraj ne more pogrešati vporaba sredstev državne moči. Toda, naj ima država pri šoli še toliko pravic, te pravice g0. tovo nima, vzgojevati katoliškega otroka v nasprotju z željami in dolžnostmi katoliških starišev. Nikdar država 110 bode mogla take pravice dokazati; in ravno tako si ne more take pravice lastiti, ne da bi žalila naturno pravico starišev. Sodite sedaj sami, preljubi v Gospodu! Če je vzgoja Vaših otrok Vaša Vam najbolj lastna pravica; če kot katoliški stariši svojih otrok ne morete i 11 ne smete dati drugače vzgojevati, kot katoliško; če Vi en del svojih pravic in dolžnostij pri odgojevanju svojih otrok izročite šoli, ter jo postavite za svojo namestnico; kaj morate Vi po vsem tem zahtevati od šole? Nič manj, kakor to, da se vaši otroci v šoli vzgojujejo po katoliški veri, t. j. da se vpeljejo v katoliško-versko življenje in dejanje, da se navajajo katoliškega mišljenja in delovanja, z eno besedo, da je vzgoja katoliška. In to morate še toliko odločneje terjati, ker morate pošiljati svoje otroke v šole, katere ste dolžni po državnih postavah Vi vzdrževati. Temu nasproti se po pravici in vesti tudi ne more ugovarjati, da Vam je po postavi svobodno, ustanavljati si katoliške zasebne šole. Cemu bi morali prevzeti dvojno breme, katerega ne morete nositi? Ni li velikoveč pravično in prav, da tisti, ki žele ne versko šolo, tudi sami nosijo njene troške ? So torej tudi Vaše pravice, za katere se po-tezamo s svojo zahtevo. V Vašem imenu, v imenu cerkve, kateri otroci pripadajo po sv. krstu, v svojem lastnem imenu terjamo katoliške šole, ker so naši pastirski skrbi izročene neumrljive duše. Mi izpolnjujemo s tem svojo najsvetejšo dolžnost, katero nam je naložil božji Zveličal- glede Vas in Vaših otrok rekoč: »Pojdite in učite vse narode .. • naj izpolnjujejo vse, kar sem Vam zapovedal." ') Ko pa zahtevamo katoliške šole, ne segamo ne na stareje podlage, niti ne povdarjamo potrebe kake nove, ker mčtiimo, da jc moremo zahtevati tudi na podlagi obstoječih postav. Že povod k našemu postopanju nas od veže vsakega zagovora proti sumničenju, kakor da bi hoteli zopet vvesti razmere one dobe, katera ni imela v rokah sredstev sedanjega časa. Vladi Njihovega Veličanstva na- ') Mat. 28, 19. 20. šega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, državnemu zboru predložiti nekatere prernembe sedanjih šolskih postav. Narejene izkušnje, strokov-njaške sodbe, mnogostransko izraženo želje so namreč vlado napotile, da je začela premišljevati, če ni potrebno pretresati šolske postave. Ali s tem ni bila tudi nam škofom dana prilika, se vdele-žiti tega pretresanja? Tudi mi imamo dvajsetletno izkušnjo z novo šolo, tudi mi mislimo, da smo upravičeni izreči strokovnjaško sodbo na polju, ki obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slišimo glasove in nujne želje svojih vernikov, ki se združujejo z našimi. Bi li ne smeli pri tej priliki spraviti v razgovor svojih izkušenj, svoje sodbe, svojih in Vaših želja? In ako dano priliko v to porabimo, ali zaslužimo potem očitanje, da nepremišljeno razburjamo duhove? Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliški shod pri svojih posvetovanjih in sklepih, da se „more šolsko vprašanje vsestransko in temeljito rešiti le po p o s t a v o d a j a 1 n e m potu." Ta misel vodila je tudi nas. Mi .se hočemo poslužiti le pravice, katero ima vsak državljan, in nastopiti le pot, katero nam je odkazala postava. Pretehtali smo torej od o. kr. vlade nasvetovane prernembe šolskih postav, a prepričali smo sc, da se no ozirajo na vse izkušnje in strokovnjaške sodbe, in da ne vstrezajo Vašim in našim željam. Zato smo si šteli v svojo dolžnost predlagati, naj se prernembe vrše v širjem obsegu, da se tako zadosti pravičnim zahtevam. Je li to kaj čudnega ? Ali pa, so li naši nasveti pretirani, brezmerni, kakor pravijo? Kaj pa terjamo z Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za katoliške otroke napravijo katoliške šole; da v njih podučujejo verni katoliški učitelji ter oskrbujejo vzgojo in poduk po naukih naše sv. vere. Tudi postava sama pravi, da je namen šolo ta, da se vzgojujejo otroci nravno-versko. če hočejo imeti te besedo kak pomen, ne poved6 nič druzega, kot to, da mora šola na otroke vseskozi vplivati nravno-versko, da mora biti učitelj sam nravno-versk, da mora imeti svojo nalogo in učiteljsko svojo dolžnost za nravno-versko; zadnjič, da morajo tudi knjige, ki se rabijo v šoli, služiti nravno-verski vzgoji. Tudi šolski red, pri-dejan k šolski postavi, priznava kot vodilno načelo za poduk, da morajo biti posamezni predmeti mod seboj v jednotni zvezi. To pa ni nič druzega, kakor da mora biti tudi veronauk z drugimi učnimi predmeti v tesni in stalni zvezi, in da se veronauku pri drugem poduku nikakor ne sme nasprotovati. A, je li tudi v resnici tako, kakor postava in šolski red ukazujeta? Le ob kratkem hočemo opisati pravo stanje naše sedanje šole. Veronauk ni vodilni temelj in vodilno pravilo naše sedanje ljudske šole, ampak le eden izmed mnogih učnih predmetov, in še to brez potrebnega števila učnih ur. Drugi predmeti so brez vsake zveze z vero-naukom in se žal pogosto lahko obravnavajo na tak način, ki ne pospešuje nravno-verske vzgoje. Verska vzgoja šolske mladine je omejena na tako pičlo mero pobožnih vaj, da se v otroških srcih ne more vzbuditi gorak verski čut. Veronauk in pobožne verske vajo niso pridržane neoviranemu cerkvenemu vodstvu, ampak podredjene so svetni oblasti kot zadnji odločilni razsodnici. Na izobraževanje učiteljev nima cerkev rekli bi ni-kakega vpliva, pri njihovem nastavljanju pa je čisto izključena; in tako se zgodi, da se katoliški otroci pogosto podučujejo in vzgojujejo tudi od oseb, katero so katoliški veri ali tuje ali sovražne, in katerim je torej nemogoče, da bi katoliško vzgojevale. Lahko bi ta opis še nadaljevali, toda rečeno zadostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so napravile take šolske razmere. Spoštovanje do cerkve, ljubezen do vere, pojavi verskega življenja se zgubljajo bolj in bolj; domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in površnost, zaničevanje vsake božje in človeške veljave pa silovito raste. Ali se borno temu čudili, in je li drugače mogoče, če se sicer katehet trudi po dve uri na teden, da polaga otrokom na srce strah božji in vero na resnice od Boga razodete, in da jim vceplja krščansko čednost, če pa se nasproti v več kot dvajsetih šolskih urah na teden more vplivati na otroke tako, da se versko spoznanje in versko življenje ne le ne okrepi, marveč — bodisi brez namena, bodisi z namenom — omaje? A, preljubi v Gospodu, svoje notranjo žalosti pri teh razmerah 110 moremo popolno in jasno izreči; nečeluo vračati trdih besed, ki padajo z one strani čez. nas in našo zvesto duhovščino; preveč spoštovanja imamo do Vaših otrok, kakor da bi hoteli rušiti v njihovih srcih veljavo njihovih učiteljev. A to ste iz naših besed pač povzeli : mi ne moremo dati katoliškim starišem poroštva, da se bodo njihovi otroci vzgojevali katoliško v ljudski šoli, kakeršna je sedaj, in prav tako malo Vam moremo reči, da smete v tem oziru biti mirni zaradi težke vestne dolžnosti in težke svoje odgovornosti pred Bogom. Naj nas sicer dolže, da nameravamo ljudsko omiko nazaj potisniti, veronauk na škodo druzega poduka razširiti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdolževanje lahko odgovorimo. Ne, motite se, porečemo svojim nasprotnikom prosto in odkrito: le naredite otroke tako modre, tako učene, tako zvedene, kakor je le hočete in morete; samo naredite je tudi bogaboječe in verne, pobožne in krepostne. Nočemo kratiti njihove izomike, njihovih vednostij; česar se bojimo, je njihova polovičarska izomika brez verske podlage, katera je stori le prevzetne, domišljave, ošabne in nezadovoljne. Zato terjamo katoliško šolo, ki nam edina daje poroštvo, da bode mladina dobila nravno-versko vzgojo, in po kateri edini bodo otroci zmožni, da porabijo svoje znanje zares v korist sebi in bližnjemu, in tako, kakor je primerno njihovemu časnemu in večnemu namenu. Mi terjamo pa katoliško šolo tudi v imenu svobode, ustavno nam zagotovljene za našo vest. Član XIV. temeljne državne postave z dne 21. decembra 1867. se glasi: „Popolna prostost vere in vesti je vsakemu zagotovljena." Se li ta prostost po sedanji ljudski šoli varuje in brani ? Katoliški stariši so prisiljeni svoje otroke zaupati šolam, v katerih se katoliška vera popolno prezira, izvzemši nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi učni predmeti izrecno razglašeni kot popolno neodvisni od vsacega cerkvenega vpliva, kar se zdi žal skoraj kakor povabilo, naj se poduk uravna tako, da se s tem še bolj oslabi že sicer tako majhni vpliv svete cerkve na otroke, in da se razodete resnice božje izpodrivajo iz srca in življenja. Ne, ne brezverska (brezconfessionelna) in ne medverska (interconfessionelna) šola, (ki ob jednem hoče vatreči vsem veram skupaj), se ne strinja z načelom, pri-znavajočim svobodo vere in vesti; kakor obstoje razna veroizpovedanja jedno zraven druzega,in kakor jih postava priznava prav po razločilnih njihovih posebnostih, tako to načelo dosledno zahteva tudi šolo zraven šole, razno po raznih vero-izpovedanjih. Združiti vse v jedno šolo nasprotuje pravno vsem veroizpovedanjem. Vsakemu dati svoje, se more le tedaj, ako se ločijo in vrav-najo posebne šole za posebna veroizpovedanja. Ali ni tedaj s strani političnih strank neznosno trinoštvo, .siliti otroke k poduku, ki nasprotuje verskim načelom in verskemu prepričanja njihovih starišev? Ali pa naj le nevera uživa prostost, da se more vera iu bogočastje pobijati in izpodrivati ? Mi zahtevamo le pravo prostost tudi za vero iu bogočastje, in ne moremo umeti tistih, ki prostost iu svobodnostne naprave tako visoko cenijo ter s tako lepimi govori proslavljajo, ki so pa le tedaj ne morejo povzdigniti do tega visokega stališča, ampak precej padejo nazaj na nizko polje prenapetosti in zatiranja, kadar se gre za vero in bogočastje. Zato kličemo vsem možem cele Avstrije, ki zares ljubijo svobodo: Nikar ne pridržujte še dalje katoliškim starišem pravice, »Ia dado svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepričanju! Nikar ne zatirajte svobode s tem. da jo pustite hirati peveri na ljubo! Mi zahtevamo katoliško šolo za katoliške otroke! Culi ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je zarad tega očitalo, da zahtevamo, naj sc povsod napravijo le katoliške šole. Nam je li pač treba zagovarjati sc proti temu očitanju? Mi smo katoliški škofje, mi zastopamo pravico katoliške cerkve; mi razpravljamo želje katoliških starišev; smo li kot katoliški škofje tudi poklicani in upravičeni, zastopati terjatve in želje svojih nekato-liških sodržavljanov? In ali ni z druge strani jasno, da so verske šole ne morejo napraviti samo za katoličane, da se ne bi ustanovile ob jednem tudi za nekatoličane ? Znabiti bi bil marsikdo rad videl, naj bi se bili ozirali tudi na druga vprašanja, ki se stikajo s šolskim postavodajalstvom. Mi nismo vnemami nasproti tem vprašanjem in nočemo prezirati pri nobenem lastne mu upravičenosti, toda ne mešamo jih v naše čisto cerkveno terjatve. Mi sledimo opominu našega božjega učitelja: „Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vso to vam bo privrženo",1) in se držimo kot škofje katoliške cerkve načela, katero uči svetovni apostol: „Tu ni Juda, ne Grka, ampak vsi so eno v Kristusu Jezusu."2) Mi smo zastopniki cerkve in moramo politiko prepustiti onim, ki so v to poklicani. Imamo pa to jedino prošnjo do Vas: naj gredo Vaši nazori in želje in napori v posvetnih stvareh še tako daleč narazen, dragi katoliški kristjani, nikar ne spravljajte zarad tega v nevarnost verske vzgoje svojih otrok! Tega Vas prosimo pri Vaši ljubezni do Vaših otrok, pri ljubezni do Vaše cerkve, pri ljubezni do Vaše domovine! Glejte, preljubi v Gospodu, to so pojasnila in opomini, katere smo Vam hoteli za sedaj dati glede ljudsko šole. Mi moramo tako govoriti pri svojem izveličanju! K temu nas veže opomin apostolov: „Zarotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, ki bode sodil žive in mrtve; oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložilo ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z vso potrpežljivostjo in modrostjo; ker prišel bode čas, ko zdravega nauka ne bodo trpeli, temveč izbirali si bodo po svojih željah učitelje, ki ušesa ščegečejo; in odvračali bodo ušesa od resnice ter se bodo obračali k basnim. Ti pa čuj, vse pretrpi, opravljaj ') Mat. 6, 33. ») Gal. 3, 28. Dano binkoštno nedeljo v letu zveličanja delo evangelista, izpolnjuj svojo službo."1) Naša sveta služba zahteva, ne molčati, kjer je dolžnost govoriti, in to dolžnost nam nakladajo nevarnosti, ki prete sv. veri. Mi dvigamo svoje roke proti nebesom ter spričujemo pred Bogom in vsem svetom: Mi nočemo in no moremo mirno gledati, ko peša verski čut, ko propadajo pobožni nravi, ko izginjajo najdražji, najneprecenljiveji zakladi v avstrijskem katoliškem ljudstvu! Pa tudi Vi, preljubi v Gospodu, morate izpolniti resno dolžnost; Vi morate sodelovati, da dospete do tega namena, do katoliških šol za svoje katoliške otroke. „To se da le po postavo-dajalnem potu doseči," tako se je izrekel lanski katoliški shod in je dostavil vroč opomin na vse katoliške državljane, „naj izpolnjujejo svojo volilno dolžnost, naj se vdeležujejo volitev v posta-vodajalne skupščine ter naj delujejo na to, da bodo le taki možje izvoljeni, ki dado dovolj poroštva, da bodo svojo moč zastavili za versko šolo." Nič druzega ni treba, kot da Vas spomnimo na ta opomin; temu opominu nam ni treba ničesar dostavljati. Le ravnajte se po njem! Postavite skrb za srečo svojih otrok pred vse druge ozire in bodite edini, da izvolite le take z a n e s-Ijive katoliške može v svoje zastope, ki si bodo šteli v svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, z vsemi močmi delati na to, da se vresniči v šoli nravno-verska vzgoja. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in občestvo svetega Duha bodi z Vami vsemi! Amen. ') II. Tim. 4, 1-5. 1890. Friderik kard. Furstenberg, lcnczo-nadškof olomuški. Frane kardinal Schonborn, knczo-nadškof praški. Peter Dominik Maupas, nadškof zadcrski. Fulgencij Cttarew, nadškof, škof livarski. Severin Moraivski, nadškof Ivovski, rit. lat. Alojzij Matija Zorn, knezo-nadškof goriški. Silvester Sembratoivicz, nadškof hališko-lvovski, rit. gr. Izak Nikolaj Izakowicz, nadškof Ivovski, rit. arm. Janez Zioerger, knezoškof selcovski. Matevž Jožef Binder, škof šenthipolitski, Janez Bvang. Jiais, škof kraljičin-graški. Anton Jožef Foseo, škof šibcniški. Janez Nep. Glavina, škof tržaško-koperski. Albin Dunajeivski, knezoškof krakovski. Frane Ferretič, škof lcerški. Jurij Kopp, knezoškof vratislavski. Luka SolecM, škof przemiselski, rit. lat. Ignacij Lobos, škof tarnovski. Emanuel Schoebel, škof litomchški. Franc Bauer, škof brtiski. Matevž Vodopie, škof dubrovniški. Simon Aichner, knezoškof briksenski. Jakob Missia, knezoškof J ju bljanski. Edvard lit. nadškof kupit Janez Krstnik Ftapp, škof poreško-puljski. Martin Jožef llzlha, škof budejeviški. Fvf/cn Karol Valu uši, knezoškof tridentimki. Jožef Kalin, knezoškof krški. Trlfon ltadonieie, škof kotorski. Anf/erer, Janez . viknrij dunajski, tit. škof kupit Franc Marta fioppelbauev, škof linški. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski. Filip Nakie, škof spljctsko-malcarnki. Janez Stopnički, škof przemisclski, rit. gr. Julijan Velesz, šlco/ stanislavovski. rit. gr. Ev. Ilaller, , vi kur i j solnograški. Škofova bese Kakor znano, imajo v Avstriji po mnogih kronovinah volitve za deželne zbore. Za to priliko je izdal moravški škof dr. Bauer prelepo pastirsko pismo, v katerem pojasnjuje važno dolžnost, vdeleževati se volitev. „Različni svetovalci", pravi škof, „bližali se vam bodo v tem času, zato si šteje v dolžnost tudi vaš škof, da spregovori z vami besedo o volitvah. Prod vsem ne pozabite, da jo voliti vaša sveta dolžnost; nobeden vzrok naj vas ne odvrne od volitve. Nikdo naj ne reče: Bodo že tudi brez mene opravili; moj glas tako nič ne odloči, Jaz pa pravim: Ravno tvoj glas odloči, ako namreč ne odloči za zmago, odloči saj za-te pred Bogom, ker si s tem dopolnil svojo vestno dolžnost. Dobra stvar je vedno vredna, da se zanjo potrudiš. Jaz se nečem nikomur zameriti, pravi marsikdo in doma ostane ob volitvi. Tudi to ne velja. Ali ti je prijateljstvo nasprotnikov dobro stvari več, kakor dobra stvar sama? S tem jo že izdajaš. Tudi ko bi moral zaradi tega kako škodo trpeti, vendar nisi odvezan dolžnosti volitve; saj tako je bilo vedno na svetu, da treba za dobro stvar trpeti. Voliti treba torej pogumno, voliti pa treba tudi prav, prave može: Kdor ne veruje v Boga in na božjo sodbo, njega ne voliti; zakaj slep je in nima nobenega merila za to, kar vam v resnici koristi. Kdor je sovražnik naše matere, katoliške cerkve, kdor odobrava, kar cerkev zarnetuje, kdor k temu naganja, kar cerkev prepoveduje, takega ne voliti! katoliški volilci takemu ne morejo ska-zovati svojega zaupanja. Kdor ni zvest svojemu cesarju in domovini, kdor izdajalsko škili čez državne meje, takega ne voliti, ker sicer bi volili svojega izdajalca. a o volitvah. Kdor krati Vašim otrokom v šoli vero kot podlago za šolski poduk, takega ne voliti, zakaj slabo bi skrbel tak za Vašo in Vaših otrok korist, Kdor svojemu sodržavljanu, ki ne govori i njim istega jezika, krati enake pravice, takega ne voliti, zakaj pri takem ni zagotovila, da bi branil pravico. Kdor svojega domačega gospodarstva dobro in redno ne oskrbuje, takega ne voliti, zakaj tak ni pripraven za oskrbovanje javnega gospodarstva. Kdor se vsiluje, pa nima potrebnih zmožnosti in skušenj, ali rabi pri tem nepoštena sredstva ali ga vodijo samopridni nameni, takega ne voliti, ker vam ne bi bil ne v čast in ne v korist. Kdor pohujšljivo živi, kdor ni zanesljiv, kdor vam več obeta, kakor more storiti, takega ne voliti, kajti kmalu bi sicer morali obžalovati svojo volitev. Ako pa poznate moža, ki je zvest Kristusu in cerkvi njegovi, ki odkritosrčno ljubi cesarja in domovino in ima odprte oči in gorko srce za blagor dežele, za korist prebivalcev brez ozira na narodnost, ako ga odlikujejo obilno znanje in bogate skušnje, cel6 ako se je že izkazal v javnem življenju, njega volite soglasno, s tem pred liogom in ljudmi izpolnite veliko, dobro delo. Te zlate besede učenega škofa, ki dobro pozna razmere in potrebe sedanjega časa, vredne so, da si jih vtisnemo globoko v svoj spomin, da jih vzlasti ob volitvah ne pozabimo. Ako se torej volitev vdeležujemo, s tem le spolnimo svojo dolžnost pred Bogom in pred svetom, torej voliti ni le naša pravica, marveč tudi naša sveta dolžnost. Gospodarske in obrtnijske stvari. Jeklena peresa ti dobro pišejo, če je prej, predno je rabiš, vtakneš v surov prerezan krompir. Ce je ua peresu črnilo prisušeno, zadostuje, da suneš ž njim dvakrat ali trikrat v krompir in pero je zopet čisto. Po nekaterih angleških pisarnah imajo na vsaki pisalni mizi en krompir, v katerega vtikajo pero, ko nehajo pisati. To vsak pisar tudi sam lahko poskusi. Suho svinjino obvaruješ črvov čo jo, ko je prekajena, vzameš iz dimnika iu čez vsako pleče potegneš vrečo iz redkega platna, ki uuj bo tako velika, da pokrije celo pleče. Zgoraj naj se zaveže in tako naj se obesi na hladen zračen kraj. Na ta način se prepreči, da po leti ne more mesarska muha izleči svojih jajec na meso, iz katerih se razvijejo potem žužki ali črvi. Mesarska muha položi svoja jajca najraje ua lak kraj, kjer so skrita, u. pr. pod kako kost, ki moli iz mesa ali pa v kako zarezo, kjer zalega hitro lahko pride v meso. Zoper posteljne stenice. Kuhaj 50 gramov goluna v treh litrih vodu toliko časa, da se golun popolno raztopi. Potein vzemi kak čopič (penzelj) ter namazi s to tekočino špranje in razpoke v pohištvu, pri posteljah, pri okvirih, dalje luknje po zidu itd. Ta tekočina je v vsakem oziru čisto neškodljiva in pokonča ob jednem tudi druge mrčese, n. pr. mravlje, ščurke in švabe. — Tudi petrolej se proti stenicam pogosto rabi, toda njegovega neprijetnega smradu ne more vsakdo prenesti. Sadnemu drevju zelo vstrežeš, če mu tudi po letu priliješ gnojnice. Gnojnica vzdržuje vlago ter prepreči, da ne odpade sadje, ampak zraste lepo debelo. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 6 gld. 70 kr., rž 5 gld. 10 kr., ječmen 4 gld. 70 kr., oves 3 gld. 65 kr., koruza 5 gld. 30 kr., proso 5 gld. 70 kr., hajdina 5 gld. 20 kr., krompir 2 gld. 30 kr., vse po hektolitru; kilo fižola 8 kr., leče 28 kr., graha 20 kr., sljiv 20 kr.; liter proseuega pšena 10 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr.; jajce 2 kr. Razne („Domoljub") prosi svoje prijazne dopisnike, naj mu saj nekaj dni poprej, predno izide list, naznanijo svojo novice; ako prepozno pošljejo, jim seveda ne moremo več vstreči. (»Katoliško društvo detoljubov") ima na kresni dau (24. junija) zjutraj ob 5. uri v tukajšnji nunski cerkvi sv. mašo z blagoslovom in pridigo v društvene namene: za žive in mrtve dobrotnike, za zboljšanje krščanske vzgoje, šolskih postav itd. — Ob tej priliki zopot priporočamo svojim bralcem društvo „Deto-ljubov", katero vodi mladinoljub gosp. A. Kržič, v podporo, ker boljšega dela je pač težko se vdeleže-vati, kakor pomagati revni zapuščeni domači mladini. (Bralno društvo) so osnovali vrli slovenski posestniki pri sv. Jurju ob Taboru; osnovalni shod je bil obilno obiskan, kakor nam poroča zaveden tabor-lanski kmetič v dopisu, ki smo ga prepozno za list prejeli. (V Domžalah) so imeli posebno lepo procesijo na praznik sv. rešujega Telesa. Šolarico v beli obleki in sedemdeset parov deklet iu žena, ki so svetile, so posebno povzdigovale slovesnost. — Tukajšnji tovarnarji Tirolci mislijo osnovati zasebno nemško šolo, Šulferein jim bo menda pomagal. Mi se bojimo za ljubi mir, ki je vladal do zdaj med domačini iu Tirolci. — Tukajšnje veteransko društvo je izvolilo vesti. našega g. duhovnika J. Strupija za častnega uda. Čast mu! (60 gld. za 10 kr.) Blizo Gradca živi posestnik Oberer. Totega je posestnik Nop terjal za dolžnih 10 kr. Začela sta se kregati. V prepiru jo Nop ranil Obererja na čelu in v ledovji. Sedaj je sodnik razsodil, da Nop mora Obererju plačati 60 gld. (Kresi zvečer 4. julija.) Prijatelj od Pohorja nam piše: Blagovolite naše mladeniče opomniti, naj tudi letos ne pozabijo na velika dobrotnika Slovenov, ki sta nam luč nauka Kristusovega prižigala s pomočjo govorice slovenske; opozorite toraj mlade Slovence naše, da bodo, kakor prejšnja leta, zvečer pred praznikom ss. Cirila in Metoda zažigali mnogoštevilne krese. Kjer nameravajo tudi streljati, naj to naznanijo občinskemu predstojniku, da jih pozneje ne bodo moglo pikati nemško-liberalno muhe. (Sneg) zapadel je dne 5. junija po Karpatah, visokih gorah na Ogerskem. (Strela ubila je 6 oseb) v Pistjanu na Ogerskem. Dvadeset ljudij je vedrilo pod drevesom. Strela je « udarila v drevo in usmrtila šest oseb. (Največja Solarica na svetn) je gotovo jedna v Ridnavi na Tirolskem. Učenka je stara 11 let in visoka za 2 metra. Neki »komedijant" z Dunaja je starišem ponujal po 600 gld. za vsako leto, naj bi mu dovolili, da bi deklico kazal po svetu, ali oni mu želji niso hoteli vstreči. (Stari goldinarji) z letnico 1882 veljajo le do 30. junija; kdor jih toraj ima, naj jih zamenja. Za-naprej bodo veljali samo novi, t. j. sivi, ki so jih lani razposlali med svet. Stare bankovce bodo še menjavali v prihodnje samo na Dunaji. (Požar v mestu Middlesborongh) v Ameriki je napravil škode za šeststoti.soč gkl. (5 500 hlač.) Ivan Hofer služi pri krojaču \Vol-bingu v mestu Jena že 15 let za pomočnika. Ouidan so Ivanu priredili veselico zavoljo tega. ker je v omenjenej hiši dogotovil 5.500 hlač. (Novimarov na Hrvatskem.) Grofica Erdiulv je jedno hišo svojo z gospodarskim poslopjem spremenila v bolnišnico. Isto so odprli nedavno. Prostore je slovesno blagoslovil č. g. župnik Milčič. Brezplačno se bode oskrbovalo po 8 oseb iz domače občine, med njimi 2 otroka. Strežeta dve sestri-usmiljenki. (Prodani brki.) Nedavno sedeli so v neki go-stilnici pozno zvečer veseli pivci, med njimi je imel neki krojač posebno lepe in velike brke pod nosom: hvalil se je, da jih ne proda za noben denar. Ko mu pa tovariš trgovec ponudi 100 gold., zadovoljen je s ceno in precej pošljejo po brivca, da mu jih obrije. Trgovec spravi brke, obriti tovariš pa 100 gld. Seveda je bilo treba pri tako nenavadni kupčiji tudi nenavadnega »likofa". Konec je bil. da so se vsi pivci pozno v noč čez mero veseli majali proti domu. Krojačeva žena je v skrbeh še vedno čula ter pričakovala moža, ki je ta večer nenavadno dolgo izostal-Že proti polnoči zasliši vpitje pred hišnimi vratmi, čudno se jej to dozdeva, ker mož ni imel navade razgrajati; vendar hiti odpirat vrata; toda ko zagleda čisto obritega moža pred seboj, ga ne spozna pri slabi luči, ter zakriči: Tatovi, tatovi! vrže luč od sebe in beži: seveda je bila družina precej po koncu in »tat", ki je bil zelo vinjen ni mogel bežati, zato so ga pri vratih prav dobro našeškali. Se-le ko so prišli sosedje gledat, kaj da ta »semenj" pomeni, spoznajo, da je raztepen človek, domač gospodar, krojač brez lepih brk pod nosom. Drugi dan se pa tudi trgovcu, ki je brke kupil, ni godilo mnogo bolje, zakaj trgovčevi ženi ni šlo nikakor v glavo, da bi bili brki pod nosom res vredni sto goldinarjev. — Pivci imajo res mnogo križev in težav, seveda zraven potrebnih še veliko več nepotrebnih. (Ojstra gospodinja.) Znanec reče hišni gospodinji: »Kako to, da vaš mož ne bodi več na lov?" — »Cemu to", pravi žena lovčeva, »saj ni zato. Kakor je rekel, hodil je na lov po zajce, pa vstrelil je k večemu kakega kozla, domu pa je navadno zvečer prav pozno prinesel le mačka, zaspanega iu pijanega", pogodrnjala je gospodinja in prav je imela. Prihodnja številka 3 julija. DOMOLJUBA" izide dne Vabilo na naročim. Bliža ae drugo polletje. 6as Je ponoviti naročnino za tiste. ki dobivajo list, pa pa »e pla-dali niso. Pa tudi na novo se lahko pristopi. Ako bi kdo želel še poprejšnje liste 1.1., mu moremo ustreči še z vsemi letošnjimi številkami. »DOMOLJUB" stane za oelo leto 80 kr., za pol leta 40. Na naročila brez poslane naročnine se ne ozira. Karoča se pod naslovom: Opravnistvo „00M0LJUBA" v Ljubljani. J. & 8. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. Največjnajcenejša lalcga pomladanskega in letne:a blaga. _ Poletensko i ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, '20 eni širo-kosti za celo obleko 6-5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrši'o se da prati in kako trdno je. se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sieer : po gl. 3'75 3-10 m za celo obleko. po gl. 5.50 3 10 m za boljšo obleko. po gl. 8'50 3'10 in. za fino obleko, po gl. 6'— 2 10 m za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. 1*50, Blago za talarje za prečast. duhovš'ino(ttidi za poletne suknje) 120 m široko. meter gl. I'50 <*"rni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 25 m. od gl. 10' — naprej. Modno blago za yospe. Karirano in črtasto blago 60 cm šir. z» ponočno suknje in otroška oblatila. 10 m . . gl. 2-50. Joupon in troiično blago v vseh modnih barvah 10 m prve vrste gl. 3 50, drugo vrste ... gl 2 80. Kupi se o priliki! Zetir-lilago. pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 ni. le......gl. 3 50 Brokat- in Jacquard-b!ago, 60 cm. široko, vs h mogočih barv, 10 m gl 3'60 D oris. najnovejle karirano modno blago, ■"•ista volna. 10 m. pr«-j gld. 10. sedaj le ... . gl. 6 50. Nervy, 80 cm sir nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m le D'- 4'50- Kaimir.d vojna širjava.-rnn in barvano. 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna sir-java. volneno blago, črne in drugačne modne barvo 10 m .... gl_6S0. Modrotiskan kreton. H' metrov . . gl 2"50 in . . . gl. 3 20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gosp*. o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—B) Obrabljene pismene marke SiS Car. /e K s. £3 stroji za kmetijstvo in vinorejo! / Stiskalnice in mlini za olive, sadne stiskalnice, najnovejša odstranjenje peronospere, r^l velikostih. * automatične stiskalnice za zeleno piča, Mlatilnice. čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki. orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznica v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in |/katljica 35 kr, s frankovano pošiljatvijo 00 kr. Tannochinin-pomada *,erlloferJa > nfj,,f'ljs,> sredstvo za pospeševanje rasti las, skatljica TTr»i\rnr"7nlni nhll'5 Prof- Steudela, domačo sredsvo proti runam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s U lil Vol Aulill UUliA frankovano pi&iljatvijo 75 kr. Universalna čistilna sol 1™?°,lonia'"fl7,lrftVil°,,rotislftbPgs Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-macevtične specijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — Po«iljatve po pošti izvise se najhitreje proti piedpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem. (12-U) • Navedene špecijalitete dobijo se tudi v LJubljani pri lekarnarju G. Pioooli-Ju. Izdajatelj: M. Kolar. Odgovorni urednik: A. Kalan. Tiska „KatoliSka Tiskarna".