POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutilo v s o cia l tn a m e n t d el a v s t v u in nam sJič eac em. vsaka besed* Wu jlso Štev. 45 « Maribor, torek, dne 18. apnia 1939 • Leto XIV HrvaSko vprašanje in sporazum Dragiša Cvetkovič in dr. Maček se pogajata dalje. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je bil te dni zopet v Zagrebu, kjer so se nadaljevala pogajanja z dr. Mačkom, oziroma na širši podlagi s celotno združeno opozicijo. Najprej so imeli konferenco dr. Maček, Košutič in Šutej. Sestanek dr. Mačka in Cvetkoviča je bil nato v banskem dvoru, ki je trajal od 9. do 11. ure dopoldan. Dr. Maček ni dal po konferenci novinarjem nobene izjave. Povedal je le, da se bodo razgovori nadaljevali ter da bo glavni sestanek v pon-deljek. Cvetkovič pa jih je opozoril na svojo velikonočno rečenico, da je treba več delati pa manje govoriti. Razgovori so vsekakor obravnavali različna vprašanja, ki so bila najavljena po prvi konferenci dne 3. in 4. aprila t. 1. Vobče se v izjavah naglasa, da so načela med Cvetkovičem in dr. Mačkom v glavnem enotna glede vprašanj, ki sta doslej splošno razpravljala o njih. V soboto so se vršile po konferenci z Dragišo Cvetkovičem seje in konference vodstva HSS. V soboto zvečer sta imela posvetovanja Večeslav Vilder in Sava Kosano-vič s podpredsednikom HSS inž. A. Šutejem. Na teh posvetovanjih so raz-motrivali o politični situaciji z ozirom na razgovore med Cvetkovičem in dr. Mačkom. Razumljivo je, da smatrajo vsi resni politiki v državi, da je rešitev notranjih problemov kar najnujnejša. N R II I ovi Rooseveltov apel na I llliv I lilr j 1 Posebno sporočilo Hitlerju in Mussoliniju Manevri nemške vojne mornarice v Španskih vodah V Londonu in Parizu so pozorni. Nemška vojna mornarica zapušča ^iel in Wilhelmshaven in je na potu v ^Panske vode, kjer se bodo vršile vojake vežbe, ki bodo predvidoma trajale mesec dni. Ni še znano, če bo nemška vojna mornarica plula tudi v Sredozemsko morje, gotovo pa je, da bo vežbala na severozapadnih obalah Španije in bodo te vojne ladje obiskale tudi Maroko ter Portugalsko. Te mornariške vežbe se bodo vršile na strategično važnih postojankah, *- Letalska zveza med Anglijo In Sovjetsko Rusijo Sporazum že dosežen. Angleški veleposlanik v Moskvi je *e dni obiskal komisarja za zunanje zadeve Litvinova, s katerim se je razgo-varjal o sklenitvi vojaške pogodbe med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. V Londonu Pa sta se sestala sovjetski poslanik Majski in angleški zunanji minister Halifax. Anglija je baje predložila ob tej priliki Rusiji predlog za pristop k bloku za-Padnih držav. Oficiielnega odgovora Zaenkrat Sovjetska Rusija še ni dala, ''endar se smatra, da je sporazum že dožežen. ______ bolgarska opozicija zahteva pofasnlla o zunanji politiki v ?astopniki vseh opozicijskih skupin s ”olgariji so podpisali in izročili pred-dniku sobranja interpelacijo o vladini Politiki in potovanju bolgarske Racije v Berlin, t^lgarski listi ne prinašajo komen-U0jey o jamstvenih izjavah, ki sta jih s a*a Chamberlain in Daladier. Pač pa °*k fa*° ®°l)£ari, da je usoda Bolgarije 0 Povezana z usodo Jugoslavije. Zedinjene države Amerike in njih predsednik Roosevelt motre prav resno mednarodni položaj. Zedinjene države, ki so hotele ostati nevtralne z ozirom na svetovne, oziroma evropske dogodke, so se streznile ter hočejo aktivno sodelovati pri reševanju političnih in mirovnih problemov, ki končno prav-tako ogrožajo Ameriko kakor ves ostali svet. Roosevelt je poslal pred par dnevi posebno pismo Hitlerju in Mussoliniju s prošnjo, da se vzdržita vsakršnega napada na ozemlja neodvisnih držav. — V nedeljo pa je sklical Roosevelt konferenco svojih političnih svetovalcev v Belo hišo. s Spomenica, ki jo je Roosevelt poslal; Hitlerju in Mussoliniju, poudarja naslednje momente za ohranitev miru: Vznemirjenost po vsem svetu Mnogo milijonov ljudi živi stalno v strahu pred novo vojno ali celo pred vrsto vojn. Tudi Zedinjene države so v skrbeh kakor vse druge države na svetu spričo grozeče katastrofe, ker bi vojna, če bi tudi bila omejena na drugi kontinent, povzročila tudi po dručih kontinentih neprecenljivo škodo. Pojavlja se vznemirjenje, zato pošiljam to spomenico. Opozarjal sem že, da naj bi se uredili politični, gospodarski in socialni problemi mirnim potom in brez uporabljanja sile. — Dogodki kažejo, da je pot ubrala drugo smer, pot sile. Če se bodo grožnje nadaljevale, pojde velik del sveta v skupno propast. Posledice vojn bodo zadele države zmagovalke in premagane države. Nočemo, da bi postal svet vjetnik take usode. Voditelji držav, ki imajo oblast v svojih državah, lahko opuste grožnje in preprečijo katastrofo. Zakaj vsi narodi žele, da bi se napravil konec nevzdržnemu položaju, hoteč živeti v miru. Trije narodi v Evropi in en narod v Afriki so morali mirno gledati, kako se je napravil konec njihove neodvisnosti. Enako je na Daljniem vzhodu zasedla neka tuja oblast velik del ozemlja druge države. Zadnje vesti pa kažejo, da se pripravljajo nove akcije proti nadaljnjim državam in njih neodvisnosti. Svet se torej nahaja pred neizbežno katastrofo, če se ne najde z naporom sil narodov boljša pot za usmeritev dogodkov. Nemci sami ne iele volne Nemški narod ne želi vojne. Nihče ga ne more prepričati, da je vojna potrebna ali samo opravičena. Zahtevamo konferenco, ni pa to naSa slabost Američani nočemo s tem kazati slabost, niti ne bojazen. Ta predlog nam narekuje naša zavest in volja po miru ter zavest naše moči. Prepričan sem., da se mednarodno še lahko pogajamo pri zeleni mizi. S tem nima opravka prepričanje, da ne bi kdo odložil orožja, dokler ne dobi popolnega zagotovila, da se mu izpolnijo vse želje. Pri poga-I janjih mora biti na obeh straneh za-I upanje in pričakovanje, da ije neka mera ■ tudi v razdeljevanju pravic. Pri pogaja- njih je običaj, da se pušča orožje pred vratmi. Ako torej interesent ob pozivu k miroljubnim razgovorom izjavi, da noče odložiti orožje, če se mu že naprej ne obljubi, da se bodo pogajanja vršila tako kakor sam hoče, ni to miroljuben razgovor. Izjave glede zagotovitve neodvisnosti držav Uverjen sem, če bi dobili narodi iskrene obljube sedanjih vlad, da bi to miru koristilo. Ali hočete obljubiti, da Vaše oborožene sile ne bodo napadle in ne osvojile ozemelj ali posest naslednjih neodvisnih držav: Finske, Estonske, Letonske, Litve, Švedije, Norvegije, Danske, Holandije, Belgije, Velike Britanije, Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Lihtensteina, Luksemburga, Poljske, Madžarske, Rumunije, Jugoslavije, Rusije, Bolgarske, Grčije, Turčije, Arabskih držav, Sirije, Palestine, Egipta in Irana? Taka obljuba mora očividno vezati in veljati ne samo sedaj, marveč za dosti dolgo bodočnost, da se s tem omogoči, da se bo delalo s popolnoma miroljubnimi metodami za ustvaritev stalnega značaja miru. Predlagam zaraditega, da se sklene nenapadalni splošni pakt za dobo desetih let ali do četrt stoletja, če imamo pogum, da gledamo tako daleč. Naša vlada da takoj tako zagotovilo, če bi se zahtevalo od nje, vsem navedenim narodom in je prepričana, da bi ga ji dale tudi navedene dežele. — Taka zagotovila bi pomirila ves svet. Predlagam, če navedeni narodi dajo ta zagotovila, da se o dveh problemih takoj prično posvetovanja v miroljubni atmosferi, ki nastane. Naša vlada se jih bo rada udeležila. Predvsem bi bilo treba olajšati bremena oboroževanja, ki vodijo gospodarstvo v propast. Nadalje je nujno rešiti vprašanje mednarodne trgovine, da bi narodi v enakopravnosti izmenjavali blago. Vemo, da so problemi, ki pritiskajo človeštvo komplicirani ali njih raziskovanje se mora vršiti v atmosferi miru. Take atmosfere pa ni, če so razgovori onemogočeni z grožnjami, s silo ali strahom, pred vojno. Nadejam se, da ne boste napačno tolmačili duha moje odkritosrčnosti, v katerem Vam pošiljam to poslanico. Šefi velikih vlad so v tem času dejansko odgovorni za usodo človeštva v bodočih letih. Ne morejo preslišati prošenj narodov, ki prosijo, da naj se zavarujejo pred kaosom, ki grozi z vojno. Zgodovina jih bo smatrala odgovorne za živ-, ljenje in srečo vseh, tudi najmanjših. — Nadejam se, da odgovorite ugodno, da bo konec strahovanja in se bo človeštvo zaraditega čutilo varno za dolgo dobo let. Enako spomenico je poslal Roosevelt Mussoliniju. ROOSEVELT OB PRILIKI VSEAMERIČKEGA DNE: Proti napadalcem Ob priliki proslave panameriškega kongresa, ki so ga prarnovali 14. aprila po vsej Ameriki je govoril predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt tudi te-Ie besede: »Več kot pol stoletja so ameriške republike sodelovale, da so svojo skupno civilizacijo združile v svrho gojenja miru. Kaj je rešilo Ameriko pred težkimi dogodki, ki se danes dogajajo na prizorišču starih bojev v starem svetu? OdL govor na to vprašanje je lahek. Vse-ameriška skupina dela na javnih konferencah in z javnimi dogovori. V drugih delih sveta se pa ne vrše takšne konference, kakor so naše, ampak velike vojne, dokler izčrpanost ali poraz ne združi vlad, da popravijo svoje razdejalno delo. Pred nekaj dnevi je govoril voditelj nekega velikega naroda, da je njegova dežela »vjetnica« Sredozemskega morja. Nekoliko kasneje je neki drugi voditelj označil vest o sklenitvi obrambnega dogovora dveh sosednjih držav za zavarovanje nezavisnosti kot »pretnjo« in »obkroževanje«. Toda ni govora o obkrožitvi, ogrožanju ali vjetništvu miroljubnega naroda po miroljubnem narodu. Taki ukrepi so jamstva miru, ne pa vojne. Ker smo neodvisni in vemo. da taki ukrepi nimajo z vojno nobenega opravka. Nobena ameriška država ne skuša zapreti svojemu sosedu dohod h gospodarskim virom, ki jih sosed potrebuje, da bi uspeval. Ali naj v resnici verujemo, dtet se narodi v zasledovanju svojih ciljev ne znajo posluževati nobenih drugih metod kot so se jih Huni in Vandali pred 1500 leti? , Ameriški mir, ki ga slavimo ni mir slabosti. Ameriška celina je prežeta duha, ki ga vsebuje, izjava, ki je bila podana na vseameriškem kongresu v Limi: solidarnost celine. Vem, da bo bodoči razvoj še bolj zmanjšal razdaljo med oceani, ki nas loči od ostalega sveta. Prihodnji rodovi bodo iskali pota in načine, da bo novi svet mogel živeti v skupnosti s starim. Imamo pravico reči, da take organizacije sveta ne sme biti, ki bi naše ameriške države pretvorila v vojašnice, ako bi ne hoteli biti vazali kakšne države zmagovalke. Svoj govor j c Roosevelt končal z besedami: Najtočnejša resnica o obrambi miru na naši polobli mora zmerom biti v upanju, da bratski narodi na drugi strani morja opuste ideje, ki jih silijo k neprestanem vojevanju. Mi smo v svetovnih vprašanjih že večkrat poudarili svojo voljo do miru in mi bomo morali povzdigniti svoj glas pri določevanju sistema na svetu. To je poslanica novega sveta staremu svetu. — .. M.-i 'i! Nemci: Odklanjajo Rooseveltov poziv Na brzojavko, ki jo je poslal Roosvclt Hitlerju in Mussoliniju je odgovorila prva »Der deutsche Dienst«, ki pravi: Predstavljati se po propagandi mrž-nje za apostola miru, je postopek, na katerega nismo naleteli prvič pri predsedniku Zedinjenih d*ržav. Roosevelt igra vlogo novega Wilsona z največjo logiko. Vrniti hoče srečo svetu, ko ga je dovedel do strahovanja, vzpostaviti hoče mir, ko je ustvaril eno izmed najstrašnejših vojnih psihoz. Nemški narod zelo dobro uvideva, v kako tragičen položaj se lahko potegne velik narod s pomočjo mednarodnih konferenc in če obrambo svojih življenjskih interesov poveri branilcem kake abstraktne teorije pravice. Svet obstoji iz narodov, sposobnih ali nesposobnih za življenje. Močni narodi nočejo, da bi živeli na milost in nemilost tujih interesov tem- več hočejo ostati gospodarji svoje lastne usode. Trajna harmonija v mednarodnih odnošajih se ne bo mogla ustvariti, dokler obstojajo rušeče sile, dokler se more nered kriti in konsolidirati pod zaščito kake države. Ne more biti ustvari j iv nov red s pomočjo konferenc, dokler se boljševizem na svetu, smatra kot upravičen za enake pravice v mednarodnem političnem življenju. Smatrati moramo za prefinjen manever, če se'od nas zahteva, naj obljubimo, da bomo vzdrževali mir sred^ sveta, ki je preplavljen z bojno propagando in v času, ko državniki velikih demokracij izjavljajo, da ni osnovnih nasprotij med demokracijami in rušilnim boljševizmom. To je prva izjava iz Nemčije in ta je odklonilna. Doma U% pa si/eiu Miroljubni narodi z Rooseveltom Odmev brzojava, ki ga je poslal Roosevelt Mussoliniju in Hitlerju v vseh državah svobodoljubnih in miroljubnih je silen. Miroljuben svet ve, da je klic Roosevelta klic ob 12. uri. Vesti, ki jih ima Roosevelt morajo biti tako resne, da je smatral, da s svojim oklicem ne sme počakati niti trenutka več. Odgovor mora biti jasen. Ako bo drugačen, potem bodo evropski miroljubni narodi ved'eli pri čem da so in kako težka preizkušnja jih čaka, vedo pa že danes, da smejo računati na pomoč vseh ameriških držav. Izgovor ni vet mogoi . . . Kaj piše angleški tisk. »Dail Herold« piše: »Časi, ko je bilo|ljati nadvlado nad naordi s slikanjem mogoče vojne priprave opravičevati zjopasnosti, ki da grozi iz Sovjetske Ru-izgovorotn na boljševizem in priprav-1 sije, so minuli.« Premikanje oboroženih sil Nenaravni dogodki se kinematografsko odigrajo. Vsak dogodek povzroča novo vznemirjenost. Orožje, orožje, kriče vsi od kraja. In orožje pripravljajo kakor za stavo, ker ni med narodi zaupanja. Nezaupanje je opravičeno sicer, ker ne velja več v diplomaciji nobena beseda in nobena pogodba. Dvoje more biti temu vzrok: ali splošna pokvarjenost ali pa velika krivičnost. Zakaj, narodi morajo živeti, nuditi se jim mora to, kar potrebujejo, obenem pa zahtevati od njih, da izpolnjujejo pogodbe in rešujejo svoja vprašanja sporazumno, j > *> • u-idi mw»in Strašne žrtve prinaša delavstvo za oboroževanje z delom in zapravljanjem narodnega imetja. Žrtve za oboroževanje so krvna sušica družbe, ki mora zapustiti nedogledne posledice vsemu, zlasti civiliziranemu človeštvu. Nihče naj se nam ne čudi, če bi želeli, da bi bil pri tem kapitalizem najbolj tepen, ker je v tem cirkusu največje zlo. Ob mejah raznih držav se zbirajo vojske, po morjih se koncentrirajo pomorske sile raznih držav, kakor bi se nahajali tik pred strašno svetovno vojno. Nizozemska, Danska, Nemčija, Poljska, Anglija, Francija, Rumunija, Turčija, Rusija, vse te države se pripravljajo na nekaj neznanega,, kakor bi šlo zato, da stopi svet v krvavi ples. Z vsemi temi akcijami in gestami se povečava vznemirjenost, ovira narodno gospodarsko in kulturno življenje vseh narodov. Ta nervoznost in vznemirjevanje ni pravzaprav nič manjše zlo kakor vojna, ker razkraja duhovne enote narodov, ki vodijo ves kulturni svet v moralno pro-palcst. Namesto vseh teh gest in groženj bi bila potrebna energična in odločna beseda; treba bi bilo izviti orožje kapitalizmu iz rok in delati za pravičen in svoboden sporazum med narodi. Dokler bo pa kapitalizem vodil svet, bo človeštvo vedno v nevarnosti. Narodi gotovo nočejo vojne. ' - Svobodni narodi so bili na tem, da s pomočjo politične svobode rešijo problem socialne enakopravnosti. Razvoj prilik ;;/* • -♦ •••’ - pa jih sili, da morajo znova posvetiti svoje sile in napore ohranitvi samostojnosti in neodvisnosti ter zanemariti delo za socialno osvoboditev izkoriščanih. Major Attlee v avdijenci pri angleSkem kralju. Voditelja angleških laburistov majorja Att-leeja je sprejel angleški kralj v iprivatno avdi-jenco. Temu sestanku pripisujejo velik političen pomen. Gasilci iz Slovenije so zborovali v Ljubljani. V Sloveniji je 26 gasilskih žup z 953 gasilskimi četami, ki štejejo 31.696 elanov. Lani pa je bilo 668 požarov, ki so povzročili 24,7 milijonov dinarjev škode. Pri gašenju je sodelovalo 11.798 gasilcev vsak po 2154 ur. 17 odbornikov občinskega sveta v Osijeku je odstopilo, ker je občina sklenila uvesti davek na reklame. Največji hotel v Plitvicah last savske banovine je zgorel te dni, škoda znaša štiri milijone dinarjev. Iztrebljeni bodo tudi mešanci židovskih rodbin. »Die Neue Presse« iporoča iz Berlina, da je nedavno poročal vodja »rasnoipolitičnega urada« Gross v Berlinu o možnostih, kako bi arijsko raso popolnoma oprostil vseh vplivov tuje krvi. Gross je pri tem še navajal: »Tudi, ko bo zadnji Žid prestopil nemške meje, bodo še vedno ostale židbvsko rasne sledi potom pol- in četrtžidov v »tretji državi«. Mi jih bomo z istimi sredstvi kot polnokrvne Žide iztrebili.« Na Hitlerjev rojsni dan bodo po odredbi dunajske nadškofije zvonili vsi zvonovi v cerkvah, zahvalnim mašam .pa se bodo pridružile molitve za Hitlerja. V Litvi so odkrili zaroto. Zarotniki so nameravali odstraniti sedanjo vlado, ki naj bi jo zamenjala nova vlada pod vodstvom Tubelisa, ki je baje bolj nemško usmerjen. Aretirali so dva voditelja zarotnikov, ki pripadata vojaškim krogom. Poveljnik letonske vojske bo obisal Varšavo, kjer se bo sestal s poljskim maršalom Rydz Smiglijem. Kadrski rok estonskih vojnih obveznikov je podaljšan od 12 oziroma 15 na 18 mesecev. Družine ameriških in angleških diplomatov zapuščajo Poljsko. Po nemških virih je iz Varšave odpotovalo več družin uradnikov angleških in ameriških poslaništev. Turške neredna skupščina je izglasovala kredit pol milijona funtov šterlingov za vojne potrebe in za vpoklic nekaj letnikov vojaških obveznikov. Italija ne bo napadla Grške je sporočil Mussolini grški vladi. Angleška vojaška posadka v Gibraltarju bo ojačena. Še tekom aprila bo poslan v Gibraltar en pešpolk, ki bo dodeljen trdnjavski službi. Italijanski dobrovoljci še ne bodo zapustili Španije, ker je po vesteh iz Burgosa nameravana parada v Madridu zopet preložena. — o»- * «, . • », j f i Francoski poslanik v Burgosu, maršal Petain, je dne 14. t. m. nemudoma zopet odpotoval na svoje službeno mesto v Burgos, čeprav se je po prvotnih vesteh nameraval dalje časa zadržati v Parizu. Domneva se, da je njegov nenadni odhod v zvezi z gibanjem francoskih čet na špan-sko-francoski meji. Izprtje ameriških rudarjev. Nekateri lastniki rudnikov v Ameriki so izprli okrog 300.000 rudarjev, ki stavkajo radi obnovitve kolektivne pogodbe. Brazilija je odpravila vse denarne in devizne omejitve v prometu z inozemstvom. Ostsla je edinole določba, da morajo izvozniki 30 odstotkov tuje valute za prodano blago prepustiti brazilski narodni banki. S to odredbo je znatno otežkočeno ali pa docela onemogočeno trgovanje totalitarnih držav z Brazilijo: kajti Italija in Nemčija poznata samo menjalno gospodarstvo, deviz za plačilo naročil pa ne premoreta. Kako je z vojsko od več milijonov bajonetov. Zadnje dni smo večkrat čitali izjave o vojski od več milijonov bajonetov. Ako hočemo pravilno oceniti vrednost takih izjav, moramo vedeti, da je za vsakega vojaka v času vojske potrebno najmanj 12, če ne 17 Ljudi v zaledju, ako hočemo, da bo vojak za boj o-premijen in sposoben. Kdior bi torej imel 10 milijonov vojakov, bi moral imeti v zaledju 120 do 170 milijonov za delo sposobnih ljudi, ki bi oskrbovali vojsko z vsem potrebnim. — Katera država pa ima toliko ljudi? Dejstva najbolje popravljajo vrednost! posameznih izjav. Iadn)> vesli Dr. Matek in Cvetkovič izmenjala predloge za rešitev hrvaškega vprašanja V ponedeljek, dne 17. aprila ob 10.40 sta sprejela dr. Maček in predsednik vlade Dragjša Cvetkovič časnikarje, katerim sta sporočila, da sta izmenjala predloge za rešitev hrvaškega vpraša- Dogodkl v zvezi z mednarodnim položajem nia^ . Čez par dni, ko bosta proučila predloge, se bosta dr. Maček in Cvetkovič zopet sestala. V Rimu sta imela Goring in Mussolini že drugi razgovor. V Parizu se vodijo razgovori med Francijo in Turčijo ter vzporedno tudi s Sovjetsko Rusijo. Hitler je odpotoval z posebnim vlakom iz Monakovega preko Avstrije v Berlin; kakor zatrjujejo se je to zgodilo predčasno, baje v zvezi z Rooseveltovo poslanico. Rooseveltovo poslanico odklanfajo Italijansko časopisje piše, da gre v tem primeru za reklamo, »Voikischer Beobachter« pa pravi, da je Nemčija take mednarodne razgovore že predlagala. • • • Predsednik madžarske vlade Teleki je odpotoval v Rim v siprerr.stvu zunanjega ministra. Letalski promet je bil otvorjen med Milanom, Zagrebom in Bukarešto. Ministrski predsednik Cvetkovič In dr. Korošec sta obiskala občni zbor ljubljanske sekcije združenja časnikarjev v Celju, dne 16. t. m. Streli na gledališko predstavo. Fašistični Italijani v Tunisu so priredili gledališko predstavo, pri tej priliki so neznanci iz nekega avtomobila streljali na udeležence. 8 novih križark so pričeli graditi v Angliji. C. Nordhoff In J. N. Hall: 45 HURIKAN Tistega jutra, ko smo iskali Terangija, je bilo morje vzdolž koralnega pasu izredno močno razburkano. Meni se je zdelo to zelo čudno, ker kljub valovanju morja ni bilo o kakšnem viharju niti sledu. Ljudje v mojem čolnu so bili z menoj vred veseli, da so imeli priliko govoriti o čem drugem kot o Teran-giju; ugibali smo kaj bi utegnilo biti vzrok temu, da je postajalo morje vedno bolj nemirno. »Od juga ne prihaja«, je rekel Maunga, »to vidite, doktor.« Stari Tauka, ki je sedel poleg mene pri krmilu, je prikimal. »Na severnem delu koralnega pasu bo še hujše, ker prihaja od severovzhoda. Na tej strani je moralo biti zelo slabo vreme.« Tavi, ki se je smatral za velikega vremenskega preroka in so bile njegove napovedi tudi večkrat pravilne, je menil: »Bilo, praviš, Tauka? Meni se zdi, da neurje šele prihaja. Prav nič me ne bo začudilo, ako bomo morali ostati dva ali tri dni na Motu Ateji, predno se bomo mogli vrniti nazaj v vas. Le poglej, kako se veter obrača. Sedaj piha od zahoda. Ako pojde tako naprej, bo tudi v laguni morje razburkano.« Tavi je imel prav, četudi tedaj še nisem opazil, da je veter spremenil smer. Veter je pihal naravnost od zapada in gnal naš čoln z veliko hitrico pred se- boj. Daleč pred nami smo videli mal otoček, domačini so ga nazivali otok fregatnih ptičev, ki je neskončno samcat in kot izgubljen v silnem objemu morja štrlel iz valov. S hitrostjo, s kakršno smo pluli, ni trajalo dolgo, da smo ga dosegli. Otoček je bil nekako dvestopetdeset metrov dolg in osemdeset metrov širok. Dve stari kokosovi palmi, nekoliko raztresenih miki-miki in pandanuso-vih dreves ter malo nizkega zelenega grmičevja je bila vsa vegetacija. V začetku mojega bivanja na Manukuri, ko mi ni bilo nikjer dovolj samote, sem se včasih popeljal na ta otoček in ostal tri ali štiri dni v tej majhni pustinji, ki je bila nekako šestnajst milj oddaljena od vasi. V majhnem kanuju na jadro sem se podal tja, s seboj nisem vzel ničesar drugega razen nekoliko hrane, pitne vode in majhnega šotora v zaščito pred opoldanskim soncem. Med enajsto in četrto uro je bila vročina naravnost neznosna, toda rad sem se ji bil izpostavil, ker so me pa zato jutra in večeri, zlasti pa noči odškodovale. V samotnih nočeh sem preležal brez glasu na malem otočku; okoli mene se je razprostiral ocean, nad menoj pa je bilo razgrnjeno neskončno in silno nebo. Gledal sem v svetlikajoče sc zvezde, da sem bil skoro napol slep. Ne bi se bilo čuditi, ako sem radi teh noči na otoku fregatnih ptičev postal nekoliko čudaški. In tak sem ostal do današnjega dne ... Mogoče ste za časa svojega službovanja v Afriki tudi doživeli to trčenje s tropsko samoto, kakor bi to imenoval. Človek postane pri tem nekako drugačen ... nekako bolj sproščen ... Toda zopet scin se oddaljil od Terangija ... torej na otoku fregatnih ptičev ga tudi nismo dobili. Zapuščeni kos zemlje je izgledal tako kot da ni od dneva stvarjenja stopila nanj še nobena človeška noga. Edino kar smo našli tam so bili sledovi ogromne želve, ki je morala kot so to ugotovili domačini, v pretekli noči priti na otok in tam znesti jajca. Skoda, da živali same nismo mogli vloviti! Slabost domačinov na Tuamotu otočju je želvino -meso. Ako so na Manukuri kdaj vjeli kakšno teh velikih živali, je bil to pravi praznik za vso vas; vse delo je počivalo dokler ni bil končan niz pojedin, ki so sledile druga drugi. To praznovanje je ostalo še iz poganskih časov, ko je bilo meso morskih ptic in želv edino, ki so ga dobili prebivalci otočja leto in dan pred oči. Moji ljudje so za hip pozabili celo na Terangija, tako strašno so bili razočarani nad tem. da so prišli prepozno, da bi bili vlovili želvo. Pač pa so vzeli s seboj jajca v veliki pločevinasti škatli. Morali smo preiskati še nek drug otoček, nato je sledilo zopet pet milj koralnega pasu, v katerega sc je zaganjalo razpenjeno morje, nato smo končno dospeli do Motu Ateje. Bilo je okrog pol štirih popoldne ko smo pristali na južnem koncu tega razmeroma precej velikega otoka. Guverner mi je bij naročil, da začnem z iskanjem na tein odseku. Ako bi s svojimi 1 jud*tni ne bil dobil 1 erangija na Manukuri. je hotel naravnost na Motu Atejo in nam s severa priti naproti. V severnem koralnem pasu ni bilo med naselbino in Motu Atejo niti enega otočka. (Dalje prihodnjič.) MARIBOR Lepo uspeli sestanek odbornikov in zaupnikov delavskih in kulturnih organizacij V petek, dne 14. t. m. se je vršil v dvorani Delavske zbornice« sestanek odbornikov in zaupnikov delavskih strokovnih, kulturnih, športnih in zadružnih organizacij. Zastopanih je bilo 29 organizacij in društev iz Maribora, Pobrežja, Studencev in Tezna. Sestanek se je vršil na inicijativo .predsednikov teh društev in je obravnaval stališče delavstva do obmejnih vprašanj. Sestanku je predsedoval in o dnevnem redu poročal s. Jelen, nakar je sledila obširna debata, v katero so posegli sodrugi: Bevc, Babič, Bratec, Strnad, Arlati, Horvat, Petejan, Gasparič i. dr. Debata, ki je bila ves čas na višku, je osvetlila kako nujno potreben je bil ta sestanek. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki vsebuje predloge in zahteve socialistično usmerjenega delavstva, ki se nanašajo na obmejna vprašanja. Ta sestanek je bil izraz enotnega gledanja vsega socialističnega delavstva na pereča obmejna vprašanja in je bil zlasti z velikim odobravanjem sprejet tudi predlog za ustanovitev narodnoobrambnega odbora v Mariboru. Navzoči odborniki in zaupniki, ki so do zadnjega kotička napolnili, dvorano so se razšli s trdnim sklepom, da pojdejo na delo za uresničenje in izvedbo zaključkov, ki jih je sprejel v posebni resoluciji ta sestanek, zlasti pa, da bodo tudi ob vsaki priliki širili »Delavsko Politiko«, ki bo zaupnikom najboljša pomočnica pri njihovem težavnem delu. Zopet 120 tekstilnim delavcem odpovedano Delavci nam sporočajo: Tekstilna tovarna Košaki je v soboto, dne IS. aprila odpovedala službo vsemu delavstvu. S tem je prizadetih 120 delavcev in ostalih uslužbencev. Kaj naj delavstvo začne brez dela in zaslužka ko tudi po drugod ni nobenega 'zgleda za zaposlitev, ker tudi ostala podjetja odpuščajo delavstvo iz istih razlogov kakor je to storila tovarna v Košakih. ker ne dobijo slrovln. Sedaj šele viditno. kako potrebno bi bilo ne- deljsko zborovanje tekstilnega delavstva, ki je imelo obravnavati zgolj zadeve in položaj tekstilnega delavstva in nasloviti apel na merodajne činitelje, da omogočijo kredite za dobavo sirovin. Če se čim prej ne omogoči dobava si-rovin, bo nastala v najkrajšem času ogromna brezposelnost. Merodajni, zganite se, to je v interesu delavstva in države! Predobjava. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos priredila mariborska in okoliška delavska društva svojo tradicijonelno akademijo, ki se bo vršila v soboto, dne 6. maja 1939 ob ^0. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«). — Spored letošnje akademije bo izbran ter bodo sodelovala vsa društva »Delav. Pevske in kulturne podzveze«, vse »Vzajemnosti«, »Detoljub« itd. — Opozarjamo torej že sedaj vse sodruge in sodružice na to, da si Pravočasno priskrbijo vstopnice, ki jih bodo prodajali vsi obratni zaupniki, nadalje v tajništvu Strokovne komisije in . »m »> i l ! y židovske podjetnike, med tem ko se nji- Pv' ljudje istočasno prav slastno mastijo okrog teh židovskih podjetij po znanem receptu. da židovski denar tudi sovražnikom nearij-fev ne smrdi. Komur je na srcu blagor mesta ]n ljudstva, bi moral skrbeti, da se gospodar-stanje zlasti v teh nemirnih časih konsolidira, umiri in utrjuje, ? '' ’' • Naraščanje brezposelnosti ob nastopajoči sezoni je naravnost sramotno in ga bodo občutili tudi vsi ostali gospodarski krogi, obrt in trgovina. Tuje letalo nad našim mestom. Minuli petek zvečer se je pojavilo nad našim mestom neko tuje letalo, ki je letelo v višini koinaj 200 rne-,trov i V • •»,.,.>> »„.,„1^ nato pa krenilo v smeri proti Pobrežju ih naprej proti Meljskemu hribu. Letalo je imelo na krilili označbo XC in je bilo zelenkasto-sive barve. Oljnarna J. Hochmiiller je omejila svoje Koncert umetniškega tedna red D. Torek, ob 20. uri: »Dijak Prosjak«, red A. I 2.50 din na uro, pa 10 ur na dan. Meščani , prav marljivo opazujejo delo pomožne akcije mestne občine, ki s svojimi brezposelnimi re-novira mestne ulice. Malokdo pa se vpraša, koliko ti reveži zaslužijo pri tem trdem delu, ko morajo od jutra do večera kopati strjeni gramoz. Doslej so delali le po 8 ur dnevno, od soboto naprej pa je odrejeno dnevno 10 ur dela na dan, tako da bodo zaposleni od 6. do 11. in od 13. do 18. ure. Delavci opravljajo pri tem tudi kvalificirana dela zidarjev in tlakar-jev, a zaslužijo vsi brez izjeme le po 2.50 din na uro, oženjeni 3 din na uro. Kakor poročajo je Delavska zbornica predlagala banski upravi spremembo minimalne mezde brez razlike na 3 din od ure. Kako naj odrasli delavec živi v Mariboru z zaslužkom 2.50 din na uro je prava uganka. U * 1 * < Razvoj mestnega elektriškega podjetja v 1. 1938. Mestno elektriško podjetje je v letu 1938. doseglo porabo 26,955.000 kW-ur. Prirastek napram letu 1937. znaša 2,465.000 kW;-ur, t. j. 10 odst. več. Najvišji porast porabe električnega toka izkazuje industrija in obrt. Poleg razširjenja tekstilnih tovarn, ki so priključile nove elektromotorje, je izvedlo elektrifikacijo dveh .opekarn, dveh žag ter enega mlina v Mariboru in okolici. Elektrificiralo je Pesnico ter zgradilo transformatorski postaji na Pobrežju in Radvanju in .prestavilo radi regulacije trgov in^ cest v mestu transformatorsko postajo na Glavnem trgu in Slovenski ul. V letu 1938. je obratovalo 59 transformatorskih postaj z 81 transformatorji v skupnem učinku 12.915 KVA. Priključilo je na novo 247 hiš. Število odjemalcev se je zvišalo za 1002 ter je ibilo 31. decembra 1938 priključenih 14.212 odjemalcev. Tekom leta 1938. je ibilo na novo .priključenih: 5720 žarnic, 130 raznih aparatov, 75 .motorjev, skupaj za 510 konjskih sil. Koncem leta 1938. je znašalo število vseh priključenih elektromotorjev 4370 komadov, s skupnim učinkom okrog 15.000 konjskih sil. Cestna razsvetljava v mestu in okolici se je razširila za 153 javnih številk ter gori vsako noč 1^17 komadov cestni.h svetilk. Brezposelni, ki stalno bivajo v Mariboru ali \saj od 1. januarja 1939 in so stari nad 17 let, naj se v svrho popisa zglasijo ob uradnih urah (od a. do 12. ure) v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva. Rotovški trg št. 9 in naj prinesejo s seboj delavsko knjižico, domovnico ali kako drugo uradno listino. Z motorjem v zid se je zaletel sodni oficijal Pušaver, ker mu je neki avtomobilist, ki je rezal cestni ovinek zaprl pot. Pušaver utrpi 10.000 din škode. Narodno gledališče. Ponedeljek ob 20. uri: obratovanje, radi česar je ob kruh zopet več delavcev. TRBOVLJE Rudarja podsulo in ubilo na vzhodnem obratu v Trbovljah v* whAho4wiillv 3 din Strahovita nesreča se je pripetila na vzhodom obratu, kjer je velik zrušek podsul rudarja s. Unetiča Alozja, z Gaberskega. K sreči s° še ostali' rudarji, ki so bili na številki v *adnjem trenutku opazili nevarnost in se re-”1 z begom. . Zrušek je bil tako silovit, da so morali ru-c*ar.ii od srede, dne 12. t. m. 11. ure dopoldan do petka 14. t. m. 10. ure zvečer odkopavati ^iega mrtvega tovariša v največji življenj-,hl nevarnosti, da še njih ne podsujejo zsemelj- plasti. Smrtno ponesrečeni je bil oženjen in za njim žalujeta dve siroti in žena. V nedeljo, dne 16. aprila se je vršil pogreb, ki so se ga udeležile ogromne množice. Na grobu se je poslovil od pokojnika s. Murn. Cela dolina sočustvuje s težko prizadeto družino pokojnika, ki je bil kot delavec in so-cirug vedno na svojem mestu ter je sedaj postal žrtev tako tragične nesreče. Ohranili ga bomo v trajnem spominu družini naše iskreno sožalje. Po- na t Težka nesreča se je pripetila tudi rudarju Jttovšku na zapadnetti obratu. Stiažil je J