Poštnina plačana t gotovini Sped. in abbon. pon. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništ vo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VII. - Štev. 38 Gorica - 22. septembra 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek KAJ MISLI SVET O DUHOVNIKU Nekateri poznajo duhovnika samo po zunanje. Ko govore o duhovniku, si pod tem predstavljajo mladeniča ali moža, ki je oblečen v talar to je v črno do tal segajočo duhovniško suknjo — in nosi posebne vrste pokrivalo. Tudi naši duhovniki nosijo pri liturgičnih opravilih: sveti maši, ko delijo sv. zakramente in pri pogrebih — talar. Svoje dni je bila za nase duhovnike v življenju s svetom v navadi salonska suknja, ki pa jo je po prvi svetovni vojni nadomest\l nekak površnik. V zadnjem času, ko so mnogi duhovniki motorizirani, nosijo ti iz praktičnih ozirov kratko suknjo, kot navadni civilisti. Le kolar — duhovski ovratnik s črnim prišitkom — priča, da je ta človek duhovnik. Vožnja na motorju ali v natrpanem tramvaju, kjer se talar in površnik kaj hitro zmečkata in rada umažeta, to opravičuje. In cerkveno pravo kanon 136 § 1 daje to možnost našega praktičnega kroja obleke, ko pravi: »Vsi kleriki morajo nositi dostojno duhovsko obleko, kakor io določajo zakoniti krajevni običaji in določbe krajevnega ordinarija.« Isto je potrjeno za naše kraje po predpisih škofov beneškega patriarhata. DUHOVNIK NAJ BI BIL POSREDOVALEC Kaj več — kot kar vidijo na zunaj o duhovski službi in opravilu duhovnika pa mnogi kristjani ne vedo. Nekateri smatrajo. da je duhovnik zato tukaj, da priporoča mogoče in nemogoče njihove želje in zahteve škofu, ki naj bi preskrboval ljudem stanevtrnja, dokumente., Uužiu^. in delo, kot si ga oni žele, in nevestam celo ženine. Ne mislite, da se šalim. Zgodi? se je slučaj, da je neki ženin, hoteč prekiniti svojo zvezo z nevesto, prosil za premešče-nje in duhovnik naj bi — kot je to želela nevesta — potom višje cerkvene oblasti preprečil ta mladeničev manever, kot da bi duhovniki in škof bili neke vrste posre- dovalni uradi za vse mogoče stvari. Nekateri se pač še spominjajo iz mladih dni, ko so še kot otroci hodili v cerkev, da duhovnik bere sveto mašo. Kaj pa si ti kristjani pod tem predstavljajo, je težko reči. DUHOVNIK NAJ BI BIL V OKRAS Mnogi, ki so botri pri sv. krstu ali birmi, poznajo ta dva zakramenta le kot neko družinsko slavje s pojedino. Mnogi smatrajo, ko je za poroko treba iti k župniku, duhovnikovo navzočnost le za sitno formalnost in nek običaj'. Ne vedo, da je zakonska zveza zakrament in da se zakon, ki naj bi bil veljaven pred Bogom in ljudmi, sklepa preoli vstopa v cerkev, ali da se vesele, ko kak nesrečen duhovnik naredi kaj narobe, kar seveda takoj posplošijo in pripišejo vsemu duhovskemu stanu, vsem duhovnikom in vsakemu posebej. DUHOVNIK JE POSVEČENA OSEBA Krščanski nauk nam pravi o duhovniškem poklicu sledeče: V stari zavezi je Bog ukazal, naj sveta opravila izvršujejo posebej izbrani in posvečeni možje, duhovniki. Tudi Jezus, najvišji duhovni!i nove zaveze, po duhovnikih deli svoje milosti, ki jih je zaslužil s svojo daritvijo na križu. Prvi duhovniki nove zaveze so bili apostoli. Posvetil jih je Jezus sam, ko je pri zadnji večerji postavil daritev sv. maše in jim naročil: »To delajte v moj spomin!« S tem posvečenjem so apostoli dobili maš-niško oblast. Ta jim je dala moč. opravljati daritev sv. maše in izvrševati druga duhovniška opravila. Prejeli so zakrament mašniškega posvečenja. Po Jezusovem naročilu so apostoli delili s polaganjem rok mašniško posvečenje možem* ki so bili sposobni za mašniško službo. To so bili duhovniki. Škofje so potem delili mašniško posvečenje dalje. Mašniško posvečenje morejo deliti samo škofje, ker le škofje imajo vso duhovniško oblast, kakor so jo imeli apostoli. DUHOVNIKE KLICE BOG V mašniški stan vabi Bog sam, tako da v mladih" fantih vzbuja veselje za duhovniško službo, ki jim daje moč: 1) opravljati daritev svete maše, 2) deliti sv. zakramente in 3) posvečevati in blagoslavljati. Seveda spada k duhovniškemu poklicu tudi učiti Jezusov nauk. Nekateri ta poklic zgrešijo zaradi napačnega življenja in slabe družbe, drugi pa ga z molitvijo in lepim življenjem dosežejo. Mašniško posvečenje deli škof s polaganjem rok diakonom na glavo. Vsakemu mazili roke s svetim oljem in poda pa-teno s hostijo, da se ju dotaknejo. Jezus je duhovniško službo primerjal tetvi, ko je rekel: kletev je velika, delavcev pa mala.«. Nato je naročil moliti za duhovnike: »Prosite Gospoda žetve, na) pošlje delavcev na svojo žetev!« (Luka 10-2). Sveta Cerkev nas vabi, da naj molimo za duhovnike posebno kvatrne nedelje in prvi četrtek v mesecu. To je nauk Cerkve o božjih služabnikih, duhotmikilt, ki naj po svoji službi delajo ta čast božjo in zveličanje duš. OPRAVIL Sl Oli koncu še dogotlek. ki kaže nepravo stran v sedanjem materialističnem svetu o verskem življenju: Ko sem preil leti imel prvo sveto obhajilo in so dobre žene zbrale prvoobhajance po sveti maši okrog mize in jili pogostile s kavo in sladkarijami, sn bili navzoči tudi očetje in matere prvoot)-hajancev. Bili *mo vsi skupaj srečni in veseli. Jaz, kot duhovnik, sem gledal z dušnopastirskega vidika na to slovesnost prvega sv. obhajilu. Večina mater je tudi pristopila k svetemu obhajilu, od očetov le retlki. Bil sem poklican za trenutek v cerkev in, ko sem se vrnil, sem slišal te besede, ki jih je rekel neki toče svojemu sinčku, ki je bil ta dan pri prvemu obhajilu: »No, sedaj si opravil, dokler se ne boš oženil.« Nisem nič rekel, ker nisem hotel motiti prazničnega razpoloženja drugih, a nekaj grenkega je ostalo v moji duši... Ivan Kramarič Novo svarilo s Sicilije Že čriček prepeva: Ne morem več spat; trgatev veleva, spet pojdem o brat. Spremenjen položaj v Argentini Peron odstopil - uporniki zmagali Preteklo soboto so časopisi in radio sporočili svetu, da se je v Argentini začela proti generalu Peronu že tretja revolucija v tem letu. To pot je uporniško gibanje ime'o svoje središče izven Buenos Airesa .v mestu Cordoba in Baliia Blanca. Uprli si se nekateri generali, ki so bili nezadovoljni s Peronovim vladanjem. Upor je prišel tako nepričakovano, da je presenetil nekatera tuja vojaška odposlanstva, ki so prišla v Cordobo, da si ogledajo tamkajšnje vojaške naprave. Uporniki so takoj imenovali poseben vojaški revolucionarni odbor, ki je vodil ves odpor ter začel vršiti funkcijo vlade v pokrajinah, ki so se uprle Peronu. Sprva se je zdelo, da bo tudi ta novi upor propadel, kakor sta oba prejšnja. V nedeljo so časopisi in radio poročali, kakor da je že padla Cordoba, glavno oporišče upornikov, in da so ti izgubljali vedno več pristašev; Toda kmalu se je pokazalo, da so take vesti, ki so prihajale iz vladnih virov, neresnične. Upor se je vedno bolj širil, vedno novi oddelki vojske so se pridruževali upornikom. Zlasti sta bila že od vsega početka proti Peronu vsa mornarica in del letalstva. Ti so v ponedeljek zagrozili, da bodo bombardirali Buenos Aires z morja in iz zraka, če Peron ne odstopi. V velikem pristanišču Eva Peron (La Plata) so svojo grožnjo tudi izvršili in z morja bombardirali pristaniške priprave. Položaj se je torej v ponedeljek zjutraj obrnil povsem na slabšo za vlado in Perona. Posebno je postalo jasno, da se Peron ne more več upirati, ko je vsa II. armada, nastanjena v važni pokrajini Mendoza ob čilski meji prešla na stran upornikov. Tudi letalstvo je v ponedeljek bilo že v večji meri proti vladi. Na eni strani grožnje bombardiranja z morja od strani mornarice, na drugi strani pred letalstvom in upornimi posadkami so opogumile Peronu zveste generale v Buenos Airesu, da so nastopili proti njemu in prisilili k odstopu njega skupaj z vojnim ministrom generalom Lu-cerom, kakor so zahtevali uporniki. Odbor treh generalov je v ponedeljek zvečer prevzel oblast v roke v Buenos Airesu ter stopil v stike s poveljstvom upornikov, da se prenehaj« sovražnosti. Peron se je zatekel na neko paragvajsko ladjo v buenosaireškem pristanišču z namenom, da se reši v Paragvaj. Toda uporniki so ga blokirali. Tako so se v ponedeljek zvečer dejansko končali boji med uporniki in vladnimi četami ter je s tem tudi prenehal Peronov režim, ki je Argentini prinesel marsikaj dobrega. & še več slabega zlasti zadnji dve leti, ko je zavzel tako sovražno stališče do kaitol. Cerkve in s tem tudi do vseli demokratičnih svoboščn državljanov. Vojaški upor je sedaj vrgel Perona. Toda s Peronom so držali delavci, vsaj tako se je zdelo. Kaj bodo sedaj ti molčali? Sindikati so bili najmočnejša Peronova opora. Bodo ti molče sprejeli pora/, in z njim tudi svojega ? Upati smemo, da bodo novi oblastniki v Argentini razumeli, da ni pametno jemati delavcem pridobljenih pravic, ter da bodo vodili tudi v socialnem oziru napredno politiko, da tako ohranijo mir in pripomorejo svojemu narodu do vsestranskega napredka v pravi demokraciji. Letošnje revolucije zoper Perona so gotovo zelo škodovale argentinskemu gospodarstvu. Zato napovedujejo, da bodo v Argentini nekaj ča*a precej težke gospodarske prilike. Te bi utegnili izkoristiti komunisti ter začeti nove nemire. Saj je bilo vidno iz pisanja komunističnih časopisov in radijskih poročil, da so simpatije svetovnega komunizma bile na strani diktatorja Perona. Se vidi, da so komunisti vedno z vsemi tistimi, ki so proti Cerkvi, pa naj bodo še taki diktatorji in sovražniki ljudstva. Pred kratkim so sicilski škofje opozorili vse svoje vernike da morajo smatrati komunistično stranko in z njo povezano Nennijevo socialistično stranko za najbolj izrazita sovražnika sv. Cerkve in se zato katoličan ne more in ne sme nagibati k levičarskim strankam. »Dokler bodo komunisti, kjer so na vladi — tako pravi izjava — imeli zaprte ali na prisilnem delu škofe in duhovnike ter ne bodo dali Cerkvi vse prostosti, do katere ima pravico, s komunizmom ne moremo imeti nobenega stika.« In nadškof v Palermu, kardinal Ruffini pojasnjuje, da komunizem ni le stranka, ki bi ji bile pri srcu le socialne reforme, pač pa je mednarodna organizacija, ki ima za svoj najvišji cilj boj proti Bogu in veri. Zato —- pravi kardinal — se morajo škofje in duhovniki boriti proti komunizmu. To je ponovno potrdilo tega, kar oznanja našemu ljudstvu naš list že skozi celo desetletje in kar je škof Rožman v okrožnici o komunizmu povedal vsem Slovencem že pred krvavo revolucijo, ki je zahtevala toliko naših žrtev. — Kdaj bodo to svarilo razumeli vsi Slovenci, ki hočejo biti katoličani in demokrati? Novo zasedanje ZN Ta teden v torek se je začelo deseto redno zasedanje Združenih narodov v New Yorku. Trajalo bo nekaj tednov. Na dnevnem redu sta zlasti dve važni vprašanji: razorožitev in pa miroljubna uporaba a-tomske energije. Obe vprašanji so načeli štirje veliki v Ženevi, a niso dosegli dokončnih uspehov. Sedaj bodo v New Yorku razgovore nadaljevali. Od vodilnih politikov je prvi dospel na zasedanje Molotov. Zaradi petroleja V Italiji odkrivajo vedno nove vrelce petroleja. Prej je bila na vrsti Sicilija, sedaj so Abruci. Blizu Peskare so namreč že na treh krajih odkrili nove vrelce nafte, ki obetajo hiti precej bogati. Toda ob tem novem nepričakovanem bogastvu nastajajo nove skrbi, ki so v glavnem v tein. kdo naj petrolejske vrelce izkorišča. Eni so za to; da jih izkorišča država preko svojih podjetij AGIP in ENI: drugi pa nočejo nič slišati o državnih podjetjih in hočejo, da se vrelci dajo v zakup privatnim družbam. Tu pa zopet nova težava: katerim, domačim ali tujim? Skrbi vrh skrbi. Če ni petroleja in nafte, so ene skrbi; če imaš petrolej, nastopijo pa nove skrbi, ki groze, da bodo nekatere precej razburile. Medtem vrelci stoje, namesto, da bi jih hiteli izkoriščali. Sovjeti bodo vrnili pristanišče Porkhala V zadnji svetovni vojni so Sovjeti postavili Finski zelo težke mirovne pogoje: poleg precejšnje vojne odškodnine so morali odstopiti Finci Sovjetom kos ozemlja ob Ladoškem jezeru (mesto Viborg in okolico) ter kos Laponije (mesto Petsamo) ob Severnem ledenem morju. Poleg tega so Sovjeti vzeli v najem za 50 let tudi pristanišče Porkkala ob Finskem zalivu. Pri obisku, ki sta ga pretekli teden napravila v Moskvi predsednik Finske Paasikivi in prvi minister Kekkonen jima je Bulganin sporočil, da se je sovjetska vlada odločila, da vrne pristanišče Porkkala že sedaj in ne šele, ko bo potekel rok 50 let. Svetovna javnost vidi tudi v tej potezi Sovjetske zveze novo gesto, ki naj prepriča Zapad o miroljubnosti Sovjetov. Vendar se zdi, da temu ni tako. Norveški listi so pisali, da se Sovjeti odpovedujejo Porkkali, ker jim sedaj ne služi več tako kot so menili leta 1944. Če so res miroljubni, bi vrnili Fincem o-ze.mlje, ki so jim ga krivično vzeli v zadnji vojni, menijo Norvežani. Zalo se oni ne bodo dali motiti sličnim sovjetskim gestam, da bi opustili zvestobo Atlantski obrambni skupnosti. Istočasno se je mudilo v Moskvi zastopstvo Vzhodne Nemčije, ki so ga Rusi povabili v Moskvo takoj za Adenauerjem, da poudarijo pomen vzhodnonemške komunistične vlade, ki je Sovjetom gotovo bolj pri srcu kakor Adenauerjeva. Ob tej priliki so v Moskvi poudarili, da so zanje bile začrtane meje Nemčije v Potsdamu. Torej bi morale ostati iste kot so danes, dočim vztrajajo za-padni zavezniki, da se morajo dokončne meje določiti šele na mirovni konferenci. NAŠ TEDEN V CERKVI 25. 9. nedelja, 17. pob.: sv. Nikolaj iz Fliie 26. 9. ponedeljek: sv. Ciprijan in Justina 27. 9. torek: sv. Kozina in Damijan 28. 9. sreda: sv. Venceslav 29. 9. četrtek: sv. Mihael 30. 9. petek: sv. Hieronim 1. 10. sobota, prva v mesecu: sv. Remigij * SV. MIHAEL, nadangel. Po sv. maši se ga vsak dan spominjamo in ga kličemo na pomoč: »Ti, vodnik nebeške vojske, satana in druge hudobne duhove, ki ho med njih, ki je bil učitelj postave, ga je hotel skušati in ga je vprašal: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?« Jezus mu je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je naj-večja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.’ Na teh dveh postavah stoji vsa postava in preroki. « Ko so pa bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: »Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je?v. odgovore mu: »Davidov.« Reče jim: »Kako ga torej David imenuje v duhu Gospoda, ko pravi: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog. — Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?«. In nobeden mu ni mogel na besede odgovoriti in od tega dne se ga tudi ni nihče več drznil še kaj vprašati. Jezus je v svojem zeinskein življenju večkrat nuglašal zapoved ljubezni do bližnjega. Po njegovem zgledu se pa tudi Cerkev v nedeljskih mašah zopet in zo^pet povrača na to največjo krepost. V berilu današnje mašne liturgije srečamo dragoeene misli o tem, kakšna bodi bratovska ljubezen med nami. »Opominjam vas. tako piše apostol kristjanom v Efezu, da živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krot kosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru.« Apostol Pavel ima v mislih poklic, po katerem smo bili s sv. krstom pridruženi Kristusovi veri. Hi-stveno znamenje kristjanov pa mora biti, tako je določil božji Odrešenik, ljubezen. Bog, Ljubezen sama, nas je posinovil, povzdignil po posvečujoči milosti v otroke božje z namenom, da bi ga posnemali v ljubezni in da bi bili po tej čednosti med seboj povezani podobno kot so v ljubezni povezane med seboj 3 božje osebe. Kako je bila pri srcu ta edinost med kristjani Jezusu, je pokazal v svoji velikoduhovniški molitvi pri zadnji večerji: »...daj, da bi bili vsi eno, kakor ti. Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno.« (Jan 17, 21). Ohraniti edinost duha z vezjo miru! Ta naloga krščanske solidarnosti je lahka, če smo ponižni in če se znamo vživeti v potrebe bližnjega. Težka in sploh nemogoča pa je bratska povezanost tam. kjer dobi v srcu premoč samoljubje. Sebičnež išče prednosti zase in zato na nek način sili v druge, da se odpovedo svojim željam in idejam in sprejmejo njegovo stališče. Ne smemo pozabiti: nikdar ne moremo i^ti Bogu všeč, če rušimo duna ’ edinosti in miru, pa naj bi šlo pri tem tudi za dela apostolske gorečnosti. V kolikor dopuščata božji zakon in naša stanovska dolžnost, se radi odpovejmo svojim zamislim in okusom in tako skušajmo ugoditi željam svojih bližnjih. S takšnim nastopom bomo storili več za slavo hcijo in zveličanje drugih kot pa s širokopotezno udarnostjo, ki pa razbija edinost krščanske strpnosti. Razlog za bratsko povezanost med kristjani je jasen. Apostol ga utemeljuje s terni dejstvi: »Trudite se, da ohranite edinost, ker ste eno telo in en Duh; poklicani ste bili k enemu upanju...; en Gospod, ena vera. en krst. en Bog in Oče vseli...« Če je Bog odločil, naj se odrešimo in posvetimo kot eno občestvo v Kristusu, če nam je postavil skupen cilj in imamo vsi isti poklic, ne smemo razdirati tega božjega načrta. Puščati ob strani bližnjega ali celo proti njemu nastopati iz razloga, ki nam ga narekuje samoljubje, in pri tem delati za svoje posvečenje, pomeni imeti Boga za norca. ‘Dam Jukotmtlkili poliltcev bomo praznovali v slovenskih župnijah goriške nadškofije na rozno-vensko nedeljo. Verniki, ne zakrknite svojih src! Udeležujte se tri-dnevnice, ki bo povsod prihodnji teden in molite,, da bi nam Bog dal številne in dobre duhovnike. Iz življenja Cerkve Delo redovnic v Nemčiji V Nemčiji deluje na karitativnem področju 55.(100 redovnic, ki pripadajo različnim kongregacijam. Letno pomagajo 2 milijona bolnikom. Naredile so 1 milijon nočnih služb. Za svoje delo prejemajo malenkostno plačo. IV. kongres redovnih predstojnic 448 redovnih predstojnic se je nedavno zbralo na skupen kongres. Namen kongresa je bil ta, da skupno prouee svoje poslanstvo in j? a v skladi jo z zahtevami današnjega časa. Redovniee se daaies posvečajo trojnemu apostolatu: vzgoji mladine, socialnemu skrbstvu in negi bolnikov. -to trpe preveliko pomanjkanje. Za te bodo osikrbeli delo, s katerim si bodo zaslužile najpotrebnejše za vsakdanje življenje. Ves kongres je pokazal veliko voljo, da vskladijo svoj obstoj in način življenja z zahtevami časa in v okviru svojih pravil. Redovnica in knez V Belgiji je na univerzi v Lovanjui študirala španska redovnica sestra Maria del Carmen Rivas Mariseal, ki je bila določena za misijon-iko delo v belgijskem Kongu. Je že doštudirana zdravnica, a za delo na belgijskem državnem ozemlju potrebuje priznaje svojih študijev v Belgiji. Na belgi jsiki katoliški univerzi se je izpopolnjevala v tropski medicini. Med njenimi ' sošolci je bil tudi svak belgijskega kralja, ki je študiral isti predmet. Redovnica in knez sta bila najboljša študenta. Začela se je tiha tekma, kdo bo prvi. Pri končnih izpitih je dobila redovnica boljš? ocene. Knez je znal viteško sprejeti poraz. Čestital je redovnici in rekel: »Zadovoljen sem, da si je mesto, ki ga nisem mogel osvojiti sam, pridobila vsaj misijonarka !< Misijonarji za brezdomce Veliko socialno delo je započel monsi-gnor Mathias, nadškof v Madrasu v In'liji. Organiziral je zidanje prvih 100 hišic za brezdomce. Hišice bodo lične in lepe. v živem nasprotju z umazanimi indijskimi hišami iz blata in slame. Denar zbira med katoličani po svetu. Pravkar pripravlja gradnjo drugih *to hišic. Molitev v senatu Filipinski senat je sprejel siki e p, da svoja zasedanja začenja z enominutno molitvijo. Podoben predlog je stavil v Indiji član indijskega parlamenta hinduistične vere. Trenutno še ni gotovo, ali bo predlog sip reje t ali ne. \ ekakor bi seje po parlamentih pote:kale mnogo bolj mirno in plodno, če bi jih povsod začenjali z molitvijo, ki bi jih spomnila na dolžno ti do Boga in do ljudstva. Ugledna spreobrnjenka Katoličanka je postala največja sedaj živeča angleška pesnica Edith Sitvvell. Njen prestop v katoliško vero je tem važnejši, ker dopolnjuje dolgo vrSto protestantskih izobražencev, ki so zadnji čas postali katoličani. Lani je angleška kraljica odlikovala pesnico z visokim naslovom: Dama angleškega imperija. Duhovniki-delavci v Belgiji Tudi v Belgiji je delalo nekaj duhovnikov po tovarnah. Vendar je bilo v Belgiji njihovo delo drugače zamišljeno kot v Franciji. Duhovnitki bi ostali v tovarnah določeno število let. da bi se do dobrega seznanili z delavskimi vprašanji in bi kasneje bolj uspešno delovali po raznih industrijskih centrih. Sedaj so vsi na željo svojih šikofov zapustili tovarne. 1 a sklep je v zvezi s francoskimi duhovniki-delavci. da se ne bi ti mogli sklicevati na Belgijo, češ da tam duhovniki še vedno delajo po tovarnah. Sv. oče „vespistom Nihče ne more Cerkvi oporekati, da ne stedi toku modernega časa. To je pokazal sv. oče. ko je dne 17. sept. sprejel v Ca-t 1-gandolfu večjo sknpino »vespistov« iz Španije. Sv. oče je poudaril, da gleda tudi sv. Cerkev z dopadenjem na pridobitve modernega časa, predvsem na take, katerih se lahko poslužijo tudi preprosti sloji, da tako lažje opravljajo svoj ' stanovske in verske dolžnosti in jim je omogočeno, da ob nedeljah in praznikih prebijejo dan v dovoljeni in zdravi naravi. »Predvsem pa pozdravljam vas,« je rekel sv. oče, »ki ste uporabili to lahko sredstvo, da ste prišli obiskat skupnega očeta in prejeti njegov blagoslov. Poslu-žite se vaših motorjev, toda pazite, da boste to delali vedno le z veliko previdnostjo, obzirom in spoštovanjem do bližnjega. Pomnite, da te pred vašimi motorji vi sami. vase družine in vaše socialne in verske dolžnosti.« VENI (L AlBENj Sklenile so, da bodo preuredile dnevni re.l in posvetile odslej največ eno uro in pol premišljevalni molitvi, več pa praktičnemu delu in tudi počitku. Redovnice, ki delajo v bolnicah, naj imajo ,pol dneva na teden prosto, prav tako so potrebne letnih počitnic. Veliko sester čuti pomanjkanje vodilnih kadrov. Zato so 'sklenile, da si bodo posojale učno osebje med seboj. Glede modernih sred-ttv kot so: kino, radio, televizija, so sklenile, da jih smejo rabiti v vzgojne svrhe in skupno razvedrilo. Nikakor pa ne za po-a mično razvedrilo. Težko ji- tudi vprašanje strogih redovnic, ki jih je v Italiji okoli 14.000 v 520 samostanih. Tudi te sestre je treba podpreti. Samo-tani so osiroteli, dobrotnikov ni in sestre pogo- M. FII.FJ: Svete pesmice Pred kratkim so izšle v ponatisu »Svete pesmice« v založbi Goriške Mohorjeve družbe. Vsi goriški Slovenci z veseljem pozdravljamo to novo izdajo in čestitamo vodstvu Goriške Mohorjeve družbe, da je vkljub denarnim težavam omogočila našim župnijam ponovno izdajo »Svetih pesmic«. Pa ne samo mi, prav tako jo bodo veseli Tržačani, Korošci in vsi naši hratje po svetu; celo v Sloveniji, kjer gotovo po zadnji vojni niso mogli izdati tako bogate nabožne pesmarice. Marsikatera župnija ali cerkev ali zavod, kjer res marljivo gojijo ljudsko petje, je resnično čutila pomanjkanje te pesmarice Bilo je tudi že mnogo povpraševanja od blizu in iz tujine. No, hvala Bogu, sedaj pa, ker je pesmarica že v prodaji, se kar eimprej obrnite na naslov Goriške Mohorjeve družbe in boste knjigo dobili. Cena je za posamezen izvod L 600: za več izvodv pa lahko dobit * 20°/o popusta. Kar se tiče ureditve Pesmarice same, pripominjam, da smo se po rednem preudarku, odločili, naj hi bila drug* izdaja popolnoma enaka prvi. In zakaj? Zato, ker 1. prvo izdajo sta uredila jovk. skladatelj e. g. V. Vodopivec in prof. Pepi M ra* tuž, oba priznana strokovnjaka za cerkvi no glasbo. 2. Ker izdaja obsega vse .potrebne pesmi za naše bogoslužje. Ako pregledamo kazalo, najdemo sledečo razporeditev pesmarice: Mašne pesmi - Obhajilne pesmu - Blagoslovile pesmi. I)alj<* pesmi za cerkveno leto: advent, Božič, post, Velika noč, binkošti, Sv. Rešuje Telo, Srce Jezusovo, šmarnice in razile pesmi. Nato: odpevi pri litanijah S. Jezusovega; odpevi pri litanijah M. božje; božični odpevi. In k temu še dodatek. 3. Ker imajo vsi naši molitveniki ponatisnjeno celotno besedilo ljudskih pesmic, kut ga najdemo v pesmarici. Zato se nam je zdelo pametno in praktično, naj bi tudi druga izdaja imela iste zaporedne Številke, kot jih nosijo molitveniki, da bi ne bilo neumnih zmešnjav in netočnosti. Morda pa bo kdo pripomnil, da bi la.li.ko dodali še marsikatero pesem. Prav. I ndi mi smo imeli iste želje. Ali iz vsega navedenega jasno sledi, da je tako najbolj prav, kol je storjeno. Pač pa bomo v bodoče, ko bo naš narod izpel ve pesni i iz te izdaje oskrbeli drugi del, kjer bomo zbrali 2p fitenelc^tpro 7 IffiffiSciV nit • • ^n- božno pesem, ki tiči .-c v zakladnici nase cerkvene ljudske glasbe, ali ki jo prepevajo samo nekatere va«i. V novi izdaji, ki jo je tiskala priznana tiskarna Budin v Gorici, najdemo zelo dober tisk, boljši papir, trdno vezavo ter mično in elegantno naslovno stran. Minilo je že deset let od zadnje hude vojne. Čas je, da bi vse župnije Še bolj goreče ponovno začele z ljudskim petjem. Kjer ga že imajo, naj bi ga še .bolj čvrsto gojili. Cerkev je dajala in vedno daje zaslombo naši pobožnosti. Kar v cerkvi zraste, bo ostalo večno. Potrudimo se skup>n° vsi, da ne bo med nami nikdar izumrla naša cerkvena ljudska pesem, ki je najlepši izraz naše pobožnosti. Dokler bo na-rod v eerkvi pel, ga sovražniki ne bodo strli. Orglarska šola Vodstvo Orglarske šole za goriško škofijo naznanja svojim učencem in vsem ostalim, da bo šola začela tretje šol. leto z rednim poukom dne 4. oktobra ob 2h popoldne v prostorih šole Riva Piazzutta 18, nad tiskarno. Dne 3. oktobra oh 2,./2 bo sestanek profesorjev, ki poučujejo na tej šoli. Tisti, ki se želijo vpisati na to šolo. naj to store po domačem g. župniku. Čas za vpis poteče 4. oktobra. Vsako pošto naslovite na sledeči naslov: M. Filej, via Seminario 7 - Gorizia. Predmeti, ki so v programu na tej šoli. so: teorija glasbe, harmonija, klavir, orgle. Zraven še: slovenščina, izgovarjava latinskega jezika, verouk, cerkvcno-glasbena liturgika, gregorijansko petje in zgodovina glasbe. Šola nima tvojega zavoda, zato bodo licenci prihajali enkrat na teden (ali dvakrat) od 2h popoldne dalje k lekcijam. Reveži in bogati Neki župnik, ki je imel smisel /.a humor, je neki č v pridigi povedal svojim fara-nom: »Ko ob nedeljah takole gledam s prižnice na vas in vil’ vidim tako gnipnsko in fino oblečene, -e vprašujem: No. kje so pa danes reveži ostali ! Ko pa po maši preštevam ono malo drobiža, ki ga je cerkovnik nabral za miloščino, »e vprašujem: No, kam -o pa danes bogati šli k maši?« IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI IZ SLOVENIJE ZAVOD SV. STANISLAVA Pred petdesetimi leti, 16. septembra 1905., so ^e odprla vrata prve slovenske gimnazije, s ;i!a Škofovih zaivodov v Št. Vidu nad Ljubljano ki je nato vse do druge svetovne vojne sprejela preko deset tisoč slovenskih dijakov n poslala v življenje skoraj sedem sto maturantov. Potreba po takšni ustanovi je bila kričeča. Ne samo, da nismo imeli Slovenci srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ampak je bil obstoj take šole vendar >red-pogoj, da smo mogli sploh misliti o -! -venski univerzi. Zaradi nemško usmerjenega meščanstva v deželi in pomanjkanja zavedne in katoliško usmerjene slovenske inteligence se je veliki Jeglič odločil za gradnjo Zavodov. Pri tem mu je pomagal ves narod. Toda že ko je zavod praznoval svoj srebrni jubilej, so bile razmere močno spremenjene. Vprašanje katoliško usmerjene svetne inteligence je bilo v glavnem rešeno. Pojavil se je nov problem: pričelo je primanjkovati duhovščine. Če so za>vodi v prvih petindvajsetih letih okrepili slovensko katoliško razumništvo, naj bi se v naslednji dobi posvetili vzgoji du-hovskega naraščaja. Tako je Zavod sv. Stanislava (in z njim škofijska klasična gimnazija seveda) dobival vedno bolj značaj malega semenišča. Razvoj v tem praven je prekinila druga svetovna vojna, ko so se najprej polastili Zavodov gestapovci, v letu 1945. pa komunisti. Tako že od leta 1941. nič več ne služijo visokemu poslanstvu, ki jim ga je namenil nadškof Jeglič. Toda s Svobodo se bodo vrnili tudi Zavodi. Narod jih bo potreboval. (»Klic Triglava«, 5. 9. 1955) V SVETEM PRI KOMNU je v 77. letu starosti, dne 6. sept. umrla Frančiška Du-gulin. Bila je vzorna krščanska mati in gospodinja. Življenje ji je bilo posuto bolj s trnjem kot s cvetjem; a svoj križ je nosila vdano. Med prvo svetovno vojno je bila begunka, s sedmimi nedbraslimi otroki. Najhujši udarec je bil zanjo, da se tudi mož ni vrnil z vojne. Ostala je vdova in lepo vzgajala otroke za Bo'ga in narod. (Dve hčerki .sta postali redovnici). Podpirala je katoliški tisk in druge verske T1 r 'Ja Je dijakom in reve-' ženi. Rada je obiskovala in tolažila bolnike. Bivši komenski gg. kaplani se je hvaležno spominjajo. — Vsemogočni naj ji vsa dobra dela obilno poplača v srečni večnosti. Vsem sordnikom, posebno č. s. Cirili, ki deluje v Slov. sirotišču. naše sožalje. ROMANJE NA SV. GORO so imeli goriški verniki v Jugoslaviji dne 8. sept. Prišlo je zelo veliko ljudi že na predvečer. Štirideset spovednikov je imelo dela skoro vso noč in pozno dopoldne. Opolnoči je bila procesija z lučkami kakor v Lurdu. Med procesijo so nosili Najsvetejše in peli Marijane pesmi. Ljudje so bili guljeni do solz. Nato so v eerkvi molili rožni venec in ob vsaki desetki zapeli primerno pesem. Drugi dan so se vrstile sv. maše od zgodnjih jutranjih ur naprej. Obhajil je bilo brez konca. Romanja se je udeležil tudi preč. ap. administrator msgr. Mihael Toroš, ki je maševal ob 8h; slovesno mašo, pri kateri so odlično peli dornberški pevci, je imel solkanski župnik. In vse to je bilo brez »komande«. S KOROŠKEGA OBSODBA NESTRPNEŽA Deželno sodišče v Celovcu je obsodilo dipl. ing. Sehlicka iz Pliberka na denarno kazen, iker je agitiral proti dvojezični šoli. Državna pogodba, podpisana 15. maja 1955., prepoveduje namreč vsako delovanje v škodo slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji: avstrijske oblasti so takoj pokazale, da zanje državna pogodba ni samo kos papirja in obsodile dipl. ing. Sehlicka, ker je rovaril v škodo Slovencem, proti dvojezični šoli. STUDIJSKI TEČAJ V GLOBASNICI V petek drugega in v soboto tretjega septembra se je vršil v Globasnici tečaj, katerega so se udeležili koroški bogoslovci, abiturienti, akademiki in starešine ter nekateri člani Slovenskega katoliškega akademskega društva iz Gorice. Predavali so: g. Polanc, dr. Tisehlcr, kanonik dr. Bitimi, bogoslovce Božič in dr. Kacin. Zlasti zanimiv in aiktiualen je bil govor dr. Tischlerja o sedmem členu avstrijske državne pogodbe. Navzoči so z zanimanjem sledili izivajanju predavateljev in živahno posegali v debato. Sestanek se je zaključil v soboto popoldne z izletom k Sv. Emi in z večerno družabno prireditvijo, katere sc je udeležila tudi vaška mladina. Vprašujete odgovarj Iz tujine V nekem članku vašega lista (21. julija) sem bral nekaj, kar mi ni bilo všeč, namreč nekaj neresničnih stavkov na račun tujine. Mislim na samega sebe, ker vsaka glava ima svojo pamet. Lahko vsakdo ve, da v tujini kakor v domovini ni kruha brez dela, z delom pa si ga vsak lahko pridobi. Gospa ali gospodična, ki je članek (Naši Tržačani) napisala, se je hotela igrati učiteljico, s svinčnikom v roki; a v tujini svinčnika ni. Torej za take ljudi tujina nima ljubezni, toda za ljudi, ki so bili navajeni trdega življenju, ima tujina ljubezen in sladek kruh. Ko gospodična zaključuje svoj članek: »Ae zapuščajte svoje zemlje, ne hodite v tujino/« bi jaz k temu pripomnil, da nikoli in nikdar ne branite svojemu bližnjemu njegove volje. Kaj pravite vi k temu? Štolfa Jožef, Avstralija * Mislimo, da Vi želite odgovor na glavno vprašanj c. ki ga zastavljate in ki bi se glasilo: »Kaj pravite k izseljevanju v tujino? zakaj o tem je bilo govora v članku »Naši Tržačani«. Glede tega \ ain moramo odkrito priznati, da se povsem ujemamo z mislijo gospodične, ki je članek napisala: izseljevanje je po našem mnenju bridka nujnost, ki pomeni za narodno celoto vedno izgubo najboljših moči, za posameznike pa vedno tveganost. Zato ne gre, da bi izseljevanje priporočali, temveč je treba pred njim svariti vse, ki bi doma lahko živeli in si služili svoj kruh. Pravite, da ima tujina za pridnega sladek kruh. Za tega ali onega morda, za večino pa ostane le grenak. Zato bo stalo vedno res: Najlepše je doma, kdor ga ima. — Seveda, če kdo doma ne more živeti iz tega ali onega razloga, je zanj tujina mati, ki mu kruha da. Toda to je bridka posledica neurejenih razmer v domovini, kjer ni dovolj kruha za vse, ali ni svobode za vse. SOSPODflRSTVO Nekaj o sadju Jesen je polna sadja. Hvala Bogu! Letos se tudi v tem naši kmetovalci pohvalijo. Bolj ko se je naša prehrana »pomesenila«, večjo pomembnost pridobiva uživanje sadja. Zato danes tako priporočajo: Cim več sadja! Pa tudi pri uživanju sadja se moramo držati gotovih navodil, in sicer: 1. Za uživanje izbirajmo le zrelo in zdravo sadje. To zabičujmo pogosto zlasti otrokom, da ne bodo polni izpuščajev in črevesnih zvijanj. 2. Pred uporabo sadje redno očistimo. Četudi je domače, je verjetno polno prahu, mrčesnih ostankov, ostankov škropiva. Toliko bolj je to potrebno pri sadju, ki ste ga kupili na trgu; saj tam pride sadje v dotiko z najrazličnejšimi ljudmi in predmeti. Umivamo pa sadje z navadno vodo. 3. Zmotno je, da olupki sadja spadajo v gnoj. Zato sadje lupimo le, če je nujno potrebno. Pod olupki so namreč snovi, ki imajo v sebi največ hranilnih in zdravil* V. BELIČIČ ----------------—: :■■■■■ 1 Novt zvezek revije „Meddofaje“ Zadnja leIa smo precej JiraIi (in tudi še danes lahko beremo) o krizi, ki jo preživljajo povojne slovenske revije. Kje je krivda za to krizo, je težko reči. Res je, da se revijalno življenje nemoteno lahko razvija le v urejenih in svobodnih razmerah, res pa je tudi, da pa omogoča razvit in zavesten čut za skupno hližanje istim ciljem. Kjer vsakdo vleče na svojo stran in išče le sebe, kjer kulturnih delavcev ne druži isti duh in isti cilj in kjer urednik ne zna voditi družino sodelavcev, lam 1m> revija hirala in izbirala. Tako hira že vsa Teta nekaj slovenskih revij: izhajajo neredno, po gradivu so uboge, zapletajo se v dolgovezne polemike, izgubljajo bralce in kar ne morejo na zeleno vejo. Res jo tudi vse to podoba dobe, le da je negativna. Po drugi strani pa seveda drži, da tani, kjer domače kulturno življenje polje v vseh smereh, leposlovnoskul turna revija ne pride tako do izrazu kot tam, kjer se narodna kultura omejuje v glavnem na umetnost in znanost. V takem položaju pa so danes Slovenci v diaspori: Slovenci, ki jih je življenje zaneslo med tuje narode in so med njimi komaj opazna manjšina. Njih izolira/,en- nih snovi. Le če je sadje gnilo ali pokvarjeno, ga olupimo. Nekateri mislijo, da je neolikano uživati neolupljeno sadje; a to je nespamet, saj kar je pametno in koristno, ne more biti neolikano. 4. Ob sadju naj vlada snaga. Ogrizkov, olupkov in podobnih ostankov sadja ne sinemo puščati v shrambi poleg sadja. Na gnijočih ostankih se pasejo in množe muhe in drugi mrčes, ki to nesnago z bacili prenašajo drugam; tudi nezdravi duhovi in plini kvarijo zrak; poleg tega je pa taka umazanija znak zanikrn osti. 5. Pri uživanju sadja bodimo pazljivo modri. Tudi pri tem se nezmernost rada maščuje. Zelo priporočajo, zlasti otrokom, Avstrijska državna pogodba in slov. šole Profesor dr. J. Tischler, vodja koroških Slovencev, je v »Našem tedniku-Kroniki« objavil članek o slovenskih srednjih šolah v okviru avstrijske mirovne pogodbe. Ker je vprašanje uzakonjenega šolstva in vprašanje konkretnega izvajanja podpisanih pogodb življenjske važnosti tudi za nas, primorske Slovence, objavljamo glavne misli tega dr. Ti-schlerjevega članka. Člen 7 državne pogodbe daje Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem pravico do šol v lastnem jeziku. Dr. Tischler z zadovoljstvom ugotavlja, »da je prosvetno ministrstvo iz lastne iniciative napravilo prve korake v tem pogledu«: deželni glavar Ve-denig je že imel več razgovorov s predstavnikoma koroških Slovencev, ki sta zahtevala takojšnjo ustanovitev gimnazije s posebnim dekretom ter imenovanje pooblaščenca, ki naj bo odgovoren za izvedbo vseh potrebnih priprav. Z ozirom na dejstvo, da je letošnje šolsko leto že preblizu, sta bila predstavnika koroških Slovencev mnenja, da je dobro, da se začne pouk na slovenski gimnaziji v šolskem letu 1956-57: na ta način ho imelo »olsko ministrstvo cas, da pripravi slovenskim šolam primerne prostore, vsa potrebna učila ter primerne dijaške domove slovenskim dijakom in dijakinjam. Gimnazija, ki jo bodo koroški Slovenci tako dobili, je neprecenljive važnosti za slovensko narodno življenje na Koroškem: slovenska študirajoča mladina ne bo več pod ponemčujočim vplivom nemške gimnazije; zlasti pa je nova gimnazija vazna zato, ker bodo iz nje izhajali inteligenti s popolnim poznanjem obeh jezikov, slovenskega in nemškega. ki sta si po mirovni pogodbi popolnoma enakopravna. Slovenska javnost je sprejela z velikim zadovoljstvom vesti o demokratičnem postopanju avstrijske vlade. Mendes France pri Titu Bivši francoski prvi minister Mendes France se že nekaj časa nahaja na potovanju v Jugoslaviji. V začetku tedna je v nekem kraju blizu sko jedro živi v Argentini, predvsem v Buenos Airesu. Tam «o tudi najbolj razvili kulturno delavnost. Sad njih požrtvovalnega in žilavega prizadevanja je knjižna založba in prosvetna organizacija z imenom »Slovenska kulturna akcija«, o katere knjigah in reviji »Meddobje« je žc Iujj pri nas moč precej slišati in brati. Pred kratkim smo dobili nov zvezek revije »Meddobje«, namreč prve tri številke, — to se pravi polovico — II. letnika. Ta zvezek, je pravzaprav že knjiga, saj obsega 168 strani, po gradivu, ki ga prinaša, pa zasluži, da se aMeddohje«, ki ga .urejujeta Zorko Simčič in Ruda Jurčee, ne le lahko meri z vsemi sodobnimi slovenskimi kulturnimi revijami, ampak da je med njimi najboljša in da bo v zgodovini naše književnosti imela zasluženo mesto. Zaradi lažjega pregleda si bomo gradivo, ki ga prinaša ta zvezek »Meddobja«, ogledali v drugačnem vrstnem redu nego je razporejeno v reviji. Najprej se bomo ustavili ob filozofsko-esejisličnem gradivu, potem ob leposlovju, nazadnje pa oh kritikah in sploh sestavkih, ki vežejo revijo na ras in prostor, v katerem se dogajajo za kulturo pomembne stvari. FILtIZOFSKO-ESEJ 1STIČN0 GRADIVO \ revijo nas uvaja hogosl. prof. Ignacij Lenček z esejem »Puščava raste«. Avtor se da uživajmo sadje čim več s kruhom. To je zelo zdrava in tečna vmesna hrana, ki izvrstno ureja prebavo, presnavljanje in krvni obtok. — Med uživanjem sadja nikar ne pijmo vode; prav tako tudi ne takoj po zauživanju. Tudi zmrzlo sadje lahko škoduje prebavilom. 6. Ker je težko hraniti sveže sadje dalj časa, je zato zelo važno in prepotrebno, da se s sadjem pravilno oskrbimo. Suho sadje zahteva samo nekaj skrbnosti, pa je poceni in odlično hranivo; vsaka gospodinja pa se bo tudi oskrbela s številnimi steklenicami različnih marmelad in sadnih sokov, ki so prav tako nadvse zdrava in tudi cenena prehrana. Zagreba intel razgovore z maršalom Titom. Mendes France se posebno zanima za vzroke, zaradi katerih so zastali gospodarski odnošaji med o-bema državama, čeprav še ni dolgo, kar je bila sklenjena nova tozadevna pogodba. Mendes Fraueea morda zanimajo še druga vprašanja, saj je bil on, ki je povabil Tita v Francijo, dočim so sedaj povedali, da se ta obisk ne bo vršil, ker baje Tita sedaj v Franciji ne marajo. — V Jugoslaviji se mudii na letovišču podpredsednik sovjetske vlade Mi-kojan. Verjetno ima nalogo tudi pripraviti Titov obisk v Moskvi. Zadnji tuji vojaki so odšli V ponedeljek 19. sept. so zadnji tuji vojaki zapustili avstrijsko republiko. Bila je to skupina 200 britanskih vojakov, dočim so Sovjeti zadnje vojake odpoklicali že prejšnji dan. Torej je Avstrija sedaj res svobodna brez tujih vojaških sil, ki so bivale na njenem ozemlju skoro 20 let, odkar je Hitler zasedel Avstrijo leta 1938. Rusi so silno poostrili stražo svojih čet ob umiku, ker so se bali, da bi jim sicer prav mnogi zbežali, kot se je zgodilo v začetku. V boj zaradi svetnice Iz južne Italije večkrat beremo, tla se stepejo zaradi kake ženske in da rada teče tudi kri. A tudi svetnice niso .nič manj nevarne. Nekje pod goro Gran Sasso v Abrucih, (imena vasi iz previdnosti zamolčimo), so dne 31. avgusta prenesli kosti svete Ko-lombe iz podružne cerkve, kjer so počivale štiri sto let. v farno; tu so ostale ves dan in vso noč. Drugi dan 1. septembra so stekleno krsto s kostmi svetnice nesli v procesiji v bližnjo vas, da bi tu ostale do nedelje zvečer. Ko so v nedeljo 4. septembra prišli ljudje, da bi svetnico odnesli zopet »domov« v podružnico, ki jo je imela že več stoletij, so se vaščani uprli: Ne damo je več nazaj, mora ostati pri nas! Ženske so se postavile v bran v cerkvi, moški pa zunaj s kosami, vilami, sekirami in drugim sličnim »orožjem«. Tekla bi kri in imeli bi mrtve, da ni nekdo poklical policijo, ki je prišla na kamionih in preprečila najhujše. Ker si obe stranki stojita še vedno sovražno nasproti, je policija prosila za ojačenje ter zasedla vse dohode v vas, kjer je sedaj »Santa«. Aretirali so nekaj oseb, ki so se jim najbolj protivile. Sedaj ženske stra- je, oprt na najnovejšo nemško filozofsko literaturo in na lastno opazovanje, zamislil v značilni pojav sodobnega življenja — v pojav namreč, da današnji človek premalo razmišlja o velikih stvareh ali vsaj ne razmišlja iz pravih osnov, da se premalo poglablja v velika vprašanja; zunanji znaki tega pojava so po piščevem mnenju trije: umikanje današnjega človeka pred vsakim težjim berivom, versko poplitvcnje in vedno bolj razširjena neobčutljivost za sodobne probleme in krize. Ob vsem tem prihaja Igu. Lenček do iste ugotovitve 'kakor nemški filozof Nietzsche proti koncu prejšnjega stoletja: Puščava spodjeda korenine novi rasti, notranji viri usihajo. Frančiškan p. Robert Mazovec je posegel v aktualnost s člankom -»Katolicizem v Združenih državah«. Na osnovi neke v A-meriki izšle knjige, v kateri večje število ameriških katoliških izobražencev opisuje zapleteni in kočljivi položaj katoličanov v severnoameriški demokraciji, nam p. Ma-zovee podaja svetle in temne strani katoliško dejavnosti v ZD. Članek je sestavil duhovnik, zalo nas še posebno prijetno preseneča velika ljubezen do resnice; zakaj p. Mazovec pošteno in odkrito navaja vse, kar so o stvari dognali in napisali poznavalci stvari. Stržen tega zvezka »Meddobja« pa je ob- žijo v zvoniku in takoj bijejo plat zvona, če prihaja kdo, ki ni iz vasi, da skličejo moške na pomoč, če bi jim hoteli odpeljati »svetnico«. Drugi so seveda prav tako odločeni, da hočejo sv. Kolombo nazaj, pa četudi s silo. Pri nekem takem poskusu je krsta padla na tla in se nekaj poškodovala. Vsa okolica čaka, kako se bo končala ta zapletena pravda zaradi »svetnice«. DUNAJSKI VELESEJEM. V nedeljo 11. septembra so na Dunaju otvorili tradicionalni jesenski velesejem, ki je imel že prvi dan 150.000 obiskovalcev. Najveeje zanimanje je zbudila v »Dvorani narodov« ameriška kolektivna razstava. Gradivo za to razstavo so pripeljali z letali naravnost iz Amerike. Amerika letos prvič razstavlja na dunajskem velesejmu. Vrsta slik, grafik, karikatur in fotografij prikazuje ameriške pokrajine, ljudi in njihov način življenja. Razstavljena je bila tudi kompletno urejena, moderna kuhinja m kopalnica z vsemi potrebnimi stroji za pranje in čiščenje. Nadalje je ameriška industrija razstavila svoje izdelke na področju elektronskih naprav, predmetov iz sintetičnega materiala, medicinske instrumente in vrsto avtomobilov. Ker pa si te slednje v Ameriki že vsak navaden delavec lahko privošči, so na razstavi pokazali malo osebno letalo, tako zva.no »letalo gospoda direktorja«, ki bo lahko letelo nad avtomobili navadnih zemljanov. Poleg te uradne razstave, pa razstavlja na Dunaju cela vrsta zasebnih ameriških tvrdk. Po obsegu pa je seveda največja u-deleženka letošnjega dunajskega velesejma Zapadna Nemčija, ki razstavlja mnogoštevilne proizvode svoje industrije. Skupno razstavlja okrog 1000 zapadnonemških tvrdk. Nato sledijo Anglija z 98. Francija z 87, Švica s 86 in Italija z 71 tvrdkami. ITALIJA IMA NAJVEČ ODVETNIKOV NA SVETU. V Ženevi je izšla knjiga pod naslovom »128 nasvetov za 31.000 odvetnikov«. Iz te knjige je razvidno, da šteje Italija preko 30.000 odvetnikov, kar znači, da se Italijani radi »pričkajo«. Franclja ima samo okrog 7.000 odvetnikov. Italijo prekaša samo Indija in še ta le po številu, nikakor pa ne z odstotki na prebivalstvo. V Indiji je nameč 40.000 odvetnikov na 360 milijonov prebivalcev. DESETNIK MILIJARDAR. Desetnik angleške vojske B. Harries, ki se je v prostem času bavil z geološkimi raziskovanji, je na svojem novem službenem mestu v Hong Kongu odkril znatno žilo berilija. Berilij je dragocena kovina, iz katere izdelujejo zrakoplove, ker je mnogo lažja kot pa aluminij in trpežnejša do toplote. Če bo žila berilija dolga kakih 100 metrov, bo srečni desetnik zaslužil en milijon šterlin (eno milijardo in 700 milijonov lir), če pa bo dolga 1 km. kakor predvideva srečni odkritelj, ho desetnik postal milijardar, kajti zaslužil bo 17 milijard šterlin. POŠTEN TAT. Neki Anglež je pred par dnevi dobil po pošti zavitek s 27 tisoč dolarji, ki so mu hili leta 1939 ukradeni. Ko je leta 1939 izbruhnila vojna, je ta mož nekoliko verižil. Bal se je, da bi mu prihranki le preveč padli. Zato je zamenjal svoj denar v dolarje. Toda raztresen mož je pustil zavoj 27 tisoč dolarjev v odprtem avtomobilu, odkoder so mu izginili. Sedaj je dobil vse v redu nazaj. Mož je zadovoljen in prav nič ne poizveduje o dolgi poti svojih dolarjev. širna »Anketa 1954«. Literarni odsek Slov. kult. akcije je namreč lani razpisal anketo, ki je obsegala enajst pretehtanih vprašanj v zvezi z našo povojno književnostjo. Na anketo je odgovorilo kakih petdeset ljudi. N. osnovi njih odgovorov je Zorko Simčič sestavil malo manj kot 40 strani dolg pregled sodb, ki so jih udeleženci ankete izrekli o sodobni slovenski književnosti, predvsem seveda o tisti izven Slovenije, ki jim je pač dostopnejša. Obširni spis, ki priča o nenavadni pridnosti, bistrosti in poštenosti svojega sestavljalca, krije v sebi toliko zanimivih in utemeljenih mnenj, da ga bodo z užitkom in navdušenjem prebrali vsi, ki jim je pri srcu književnost, zlasti leposlovci in kritiki, koristil pa bo tudi urednikom revij in knjižnih založb. Zorko Simčič je udeležence ankete razdelil po njih zanimanju ali poklicu v književnike, kritike, duhovnik g, dijake, intelektualce, uradnike, v nepodpisane ter končno v podpisane neznance. Žal se ne utegnemo podrobneje ukvarjati s sodbami, ki so jih ti ljudje pošteno, odkrito in s prizadetostjo povedali o naši zamejski literarni tvornosti. Rečemo lahko to, da je obširni spis z naslovom »Anketa 1951« nekaka kolektivna kritika literarne proizvodnje Slovencev zunaj Slovenije: poštena kritika z mnogimi zdravimi svarili, nasveti in pobudami Pred uzakonitvijo slovenskih šol ? Iz Ritna je prispela vest, da je na dnevnem redu vladne seje predlog o uzakonitvi slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem. Vsa slovenska javnost toplo pozdravlja la vladni korak in pričakuje, da bo napovedana uzakonitev slovenskih šol zadovoljila vse. ki se zanjo borijo. Ob svojem nedavnem obisku v Trstu je prosvetni minister zagotovil, da bo uzakonitev taka, da bodo prav vsi zadovoljni. Sedaj čakamo na izpolnitev obljube. Ne more pa nas zadovoljiti gola uzakonitev v Londonskem sporazumu naštetih šol, če bo dodano le medlo zagotovilo, da se uprava naštetih šol ravna v skladu z obstoječo italijansko šolsko zakonodajo. Tako zagotovilo ima že Ukaz štev. 18 bivše ZVU, ki ima še vedno veljavo, a je bil ves čas le mrtva črka in se iz njega ni ničesar razvilo. Isto velja tudi za vse šole na Goriškem, ki že obstojajo deset let in še niso uzakonjene. Zakon mora dati vsem obstoječim šolam na Goriškem in Tržaškem juridično priznanje. Nato dati vsaki šoli potreben organik, iz katerega bo razvidno stalno število razredov na vsaki šoli in stalno število učnih moči. Nadalje je treba urediti vprašanje, kako bo osebje doseglo stalnost, kje in kako naj se vrše izpiti za dosego stalnosti. Posebej nas še zanima vprašanje soudeležbe pri šolski upravi. V šolski upravi zahtevamo pravično zastopstvo slovenskih strokovnjakov in ne kimovcev; ljudi, ki bodo skrbeli za razvoj slovenskega šolstva in ne za svoj položaj. Od dobre uprave je odvisno, ali bo šola vršila svoje poslanstvo ali ne. Šol, ki bi bile slovenske le po učnem jeziku, a po duliu slovenstvu tuje, se bojimo, jih odklanjamo. Šola je ena najpomembnejših narodovih dobrin, ki mora vzgajati mladino k narodni zavesti, k mednarodni strpnosti in državljanski treznosti. Če bo slovenska šola v okviru predvidene zakonodaje vršila svoje poslanstvo, kakor smo povedali, potem bo na pravi poli, in ji želimo, naj rasle, živi in se razevita. X. MEDNARODNI KONGRES ZGODOVINARJEV. V Rimu se je pričel X. mednarodni kongres zgodovinarjev. Nad 1500 udeležencev je sprejel tudi sv. oče v posebni avdienci in nanje naslovil v francoščini globoke misli o poslanstvu zgodovine in zgodovinarjev. Posebej jc poudaril, da se Cerkev ne boji zgodovine in da je papež Leon XIII. odprl vatikanske arhive vsem, ki žele proučevati zgodovino Cerkve. Dotaknil se je tudi vprašanja razmerja med Cerkvijo in državo in točno opredelil poslanstvo ene in druge. Delo kongresa se vrši v več oddelkih, kjer predavajo in seznanjajo posamezni strokovnjaki svoje poslušalce s pomembnimi zgodovinskimi problemi in dognanji. Kongresa se udeležuje tudi prof. ljubi, univerze dr. Zuitter, ki bo imel predavanje o temi: Narodni preporod pri Južnih Slovanih Avstrije: zakonitost in načelo narodnosti. Prof. J. Šidak pa bo predaval o temi: Bogomilstvo v Bosni. Zorko Simčič je tej sodbi oz. kritiki dal nadvse privlačno obliko, ki bo braivea pritegnila že po prvih stavkih. Česa podobnega v takem obsegu in ob toliki udeležbi besednikov Slovenci doslej nismo imeli! Literarnozgodovinski značaj ima Novačanov »Rdeči panteon«. V dokončni obliki, sestavljeni na osnovi prve objave pred več leti v nekem tržaškem tedniku in rokopisnih popravkov, najdenih v pesnikovi zapuščini, je Tine Debeljak ob svojem izčrpnem komentarju zdaj dal javnosti dognano obliko »Rdečega panteona«. V tej politie-no-literarni satiri na slovenske književnike, ki so leta 1945 eni i/, prepričanja, drugi iz koristolovstva — pozdravili novi poli-tično-družbeni red, je Anton Novačan dal duška svojemu srdu in odporu zoper politično nasprotne ali neznačajne, književnike. Kot vsaka satira, tako tudi »Rdeči panteon« velikokrat zadene v sredo resnice, včasi pa seveda puščica vseka mimo. Novačan je satiro zgradil v obliki dvogovora med enostranskim Cankarjem in tostranskim Krpanom. Kratki in udarni rimani verzi so prijetno branje, še zanimivejša pa bo ta objava »Rdečega panteona« tržaškemu bralcu zaradi ozadja in okoliščin, s katerimi je satira v zvezi in ki jih je Debeljak obširno popisal. (Konec prihodnjič) PO SVETU NAOKROG-] S TRŽAŠKEGA Pred volitvami v tovarniške obrate v Trstu Že v začetku tega meseca smo v tedniku napisali o političnih in sindikalnih razmerah med italijanskim delavstvom. Omenili smo, da so letos pri volitvah v obratne svete komunistični sindikati CGIL zgubili večino v največjih podjetjih, kot na primer FIAT v Turinu, dalje v Milanu, v Genovi in drugje. Zadnji pomembnejši poraz so doživeli v tržiških ladjedelnicah. Prevladujoči položaj, ki ga je v imenovanih podjetjih imela CGIL, sta povsod dobili demokratični sindikalni organizaciji CISL in UIL. Komunisti izgubljajo zadnje čase svoj vpliv tudi med francoskim delavstvom. Zakaj vse to? Zato, ker postaja delavstvo vedno bolj izobraženo, trezno in razgledano ter spoznava, da ga komunisti le politično izkoriščajo, a nič ne storijo za njegove resnične gospodarske in socialne koristi. Spoznanje, ki si utira pot med najbolj izobraženim delavstvom v severni Italiji, se bo gotovo pokazalo tudi med tržaškim delavstvom, ki bo ta mesec volilo delavske svete v obratih C R D A, v ladjedelnicah Sv. Roka, v tovarni strojev in v Tržaškem arzenalu. Za nas nastane čisto praktično vprašanje, kako naj pri teh volitvah glasujejo v omenjenih obratih slovenski delavci, ki jih ni malo. Ali naj dajejo svoje glasove nazadnjaškim komunistom, ki povsod izgubljajo? Gotovo ne. Preostanejo še demokratični sindikati. Tu prihajajo v poštev narodnostni oziri in bi zato od slovenskih delavcev težko pričakovali, da bi množično glasovali za CISL ali UIL. Najbolje bi bilo, da bi slovenski delavci ustanovili lastno svobodno in demokratično nekomunistično sindikalno organizacijo. Dokler pa te ni, je najbolje, da oddajo prazno glasovnico. Pri tem naj upoštevajo, da bodo imeli kruh in zaposlitev zagotovljeno le, če bodo imeli v obratnih svetih večino nekomunistični sindikati. Če bi zmagali komunisti, bi bilo nevarno, da bi največja tržaška podjetja zgubila velika tuja naročila, kar prav gotovo ni v interesu tržaškega delavstva, naj bo slovenske ali italijanske narodnosti. Z GORIŠKEGA Kako poteka obmejni promet Na goriški kvesturi čaka sedaj dan na dan na stotine ljudi, ki bi radi vložili prošnjo za prepustnico čez mejo. Doslej je bilo vloženih nad 4.000 prošenj, v primeri s Trstom, kjer je bilo vloženih že 12.000 prošenj, razmeroma malo. Nekaj sto prosilcem so že izročili vidirane prepustnice in prehodi čez mejo so se že začeli. Na juoslovanski strani poteka vlaganje prošenj počasneje, čeravno je prosilcev mnogo več kot na italijanski strani. Vendar se je prvo navdušenje, ki je zajelo ljudi na obeh straneh meje, precej ohladilo. Praksa je pokazala, da bo potrebno ,premagati še marsikatero težkočo. Osebe, ki se vračajo od svojih sorodnikov iz Jugoslavije, so nejevoljne, ker jim na obmejnem bloku skoro vse vzamejo. Prav tako se pritožujejo jug. državljani, ker je vsota 300 din (600 lir), ki jo smejo prenesti čez mejo, mnogo premajhna. Pretekli teden je začel poslovati redni avtobusni promet med Trstom, skozi Tržič, Ronki in Gorico do Nove Gorice. Na svojih prvih dveh vožnjah avtobus ni imel potnikov, prav tako ne na svoji tretji poti. Zato so ga na obmejnem bloku pri Rdeči hiši v soboto 17. t. m. brez nadaljnjih pojasnil zavrnili. Pričakuje se, da se bodo vse te ovire v doglednem času odstranile in da bo videmski sporazum prinesel ljudem na uho h straneh meje tisti dobrobit, ki so si ga želeli. Goričani so z veseljem sprejeli vest, da bodo v kratkem odprli pri Gorici tri nove obmejne bloke: na Solkanski cesti, na Ra-futu in za sanatorijem blizu potoka Vrtoj-bice. S tem bo razbremenjen blok pri Rdeči hiši, ki nikakor ne more več zadostovati potrebam povečanega obmejnega prometa. Dne 20. sept. je začela redno poslovati tudi goriška avtobusna proga podjetja Ribi, ki vozi: Gorica, Nova Gorica, Solkan, 3 tremi dnevnimi vožnjami. Odhod iz Gorice izpred avtobusne postaje ob 6.30, 12.30, 2.30, 18.30. Iz Solkana odhod ob 7, 13,45, 19,45. Ob nedeljah in praznikih iz Gorice ob 13, 16, 19. Iz Solkana ob 14.15, 17, 22. Proga Gorica-Šempeter-Vrtojba bo poslovala samo ob delavnikih z dvema vožnjama. Odhod iz Gorice izpred avtobusne postaje ob 8. in 11. uri. Iz Vrtojbe ob 8.30 in 11.30. f Msgr. Galupin V Romansu v Furlaniji je umrl tamkajšnji župnik nisgr. Ernest GalUpln. Bil je v Romansu za župnika 36 let. Zadnja leta je bolehal ter je letos stopil v pokoj. Bog mu daj večni pokoj. Cepljenje otrok Goriško županstvo sporoča, da morajo biti cepljeni v jesenskem roku vsi otroci rojeni v prvem polletju 1954, ter vsi otroci, ki so se rodili pred tern rokom in ki niso bili še cepljeni. Zaščitno cepljenje bo v občinski ambulanti v Mazzinijevi ulici 7, od 3. do 8. oktobra od 9. do 10. ure. V tej ambulanti bodo cepili otroke iz Gorice in Štandreža. Otroke iz Ločnika, Podgore, Pevme in Oslavja pa bodo cepili 10. in 11. oktobra v zdravniški ambulanti v Podgori. Otroci, ki ne bodo imeli zdravniškega spričevala o cepljenju koz, ne bodo mogli posečati otroških vrtcev in šol, vrhu tega pa bodo še starši kaznovani, če bi svojih otrok ne podvrgli cepljenju. Romanje na Staro goro Vodstvo III. reda je organiziralo v torek 13. sept. romanje na Staro goro. Udeležilo se ga je za dve korieri romarjev. Kljub slabemu vremenu je bilo razpoloženje kar najboljše. Vso pot smo prepevali, pa tudi molili. V Marijinem svetišču smo imeli dve sv. maši, č. patra Fidelisa in č. g. prof. Fileja, pri katerih je lepo in nemo-toma prepeval mešan zbor. Še predpoldne smo se odpeljali spet v dolino in se ustavili v .Šempetru ob Nadiži, od koder smo se v zgodnjih popoldanskih urah podali v Barnas. Tu nas je lepo sprejel č. g. Hva-licea in nas razveselil tudi z lepim govorom o Mariji Tolažnici, ki jo v tej cerkvi tako častijo. Po blagoslovu smo se odpeljali proti domu. Ustavili smo se še v Krminu pri Roži skrivnostni, kjer smo imeli drugi blagoslov in se še enkrat priporočili Materi božji. Veseli smo se vračali proti domu, veseli predvsem, da smo lahko nebeški Materi potožili naše stiske in ji priporočili naše najdražje. Nešteta uslišanja po njenih svetiščih pa so nam bila priča, da Marija svojih nikdar ne zapusti, zato upamo, da tudi nas ne bo. Jesenski popravni izpiti GIMNAZIJ A-LICE J Čez IV. razr. gimnuzije: Ambrosi Marta, Cernic Frane, Gruden Marjan, Mareusa Jožef, Širca Franko, Švab Konrad, Vižin Marina. Čez 1. licej: Bregant Ivan, Ferletič Ivan-Karel, Furlan Silverij, Gruden Aleš, Lutman Maksimilijan, Pauletig Jožef, Rijavec Marija. Čez II. licej: Cigoj Marija, Cvitkovič Dragan. Leban Aleš, Petrič Nada, Stigari Boris. Sprejemni izpiti v I. licej: Budihna Anamarija, Jarc Jožef, Lovrenčič Danilo, Sfiligoj Lionello. UČITELJIŠČE Popravni izpiti čez prvi razred: Ceschia Wanda, Gomiscech Severina. Čez 11. razred: Cernic Emilia, Cotič Vir-gilij, Frandoli Marija. Leban Borut, Marussi Bruna, Zidarič Lucijana. Čez Ul. razred: Perat Marija, Radetti Virgilij. IZPITI NA STROKOVNI ŠOLI: Na drž. Strokovni šoli v Gorici so izdelali v jesenskem roku sledeči dijaki: Čez /. razred: Cerv Lucijan, Cevdek Roman, Codermaz Walter, Crassini Sergej, Gulin Jožef, Nanut Karel, Peteani Marin, Cuk Diana, Gorkič Bruna, Mersecehi Lucija, Nanut Lavra. Nardin 'IVerina, Špacapan Albina, Stanta Klara, Tabai Norma. Čez II. razred: Gergolet Armand. Juren Lucijan, Klavcic Emil, Kovic Anton, Novel Silvan, Rosic Viljem, Pahor Aldo, Pahor Oskar, Terpin Julijan, Ursie Pavel, Droc Helena, Ersetig Ada, Pisk Marija, Visintin Jolanda, Visintin Sidonija. Zaključni izpit: Crali Jurij, Devetak Ivan, Florcnin Adrijan, Gomiscech Kazimir, Juren Oskar, Kovic Andrej, Marcoeig Stanislav, Mucci Danilo, Sfiligoj Alfred, Špacapan Bruno, Velušček Ferdinand, Ca- mauli Ana, Gomisci Marija, Krapež Ivana, Oitzinger Magdalena, Špacapan Zmaga, Zollia Rojc Zajra. NIŽJA GIMNAZIJA Čez I. razred: Brambilla Franko, Koršič Rudolf, Lavrenčič Jožef, Marinig Jožef, Mosetti Ivan, Nardin Vojko, Sirk Aleksander, Cernic Olga, Erzetič Marija Marta. Koshuta Teodora, Levpuseeeh Helena, Nardin Nada, Pelicon Jožica, Sfiligoj Leopolda, Uršič Jolanda, Marassi Silva. Čez II. razred: Maeuz Ivan, Metlika Marjan, Pahor Ciril, Perloglia Fabij, Per-solja Adolf, Pettarin Božidar, Cigoj Neva, Di Dio Silva, Leban Anka. Leban Marija. Kaj sem doživela na evharističnem kongresu v Braziliji Takoj pokloni kupcu v dar na platno privezan neobdelan kamen s tiskano razlago. Nato pridejo na vrsto brušeni kamni različne oblike in velikosti z vsemi pojasnili: koliko so vredni. Šele na koncu pridejo na vrsto prstani, ovratnice, zapestnice, uhani itd. Obiskovalec postane prijatelj, če je kaj kupil ali ne. KRIŽEV POT Današnji dan je bil posvečen Cerkvi molka. Zaradi zimskega časa so tu dnevi zelo kratki. Ob 18. uri je že temna noč in ob tein času se je začel sv. križev pot. Pobožnost križevega pota je bila ganljiva. Slišati je bilo petje, ki je bilo bolj podobno jokanju kot petju. V procesiji so nesli 14 velikih križev. Vsak križ je nosilo približno 10 mož. Na vsakem križu je bila tal)la z napisom in z zastavo dežele, katero je predstavljala. Pri sedmi postaji so zapeli: ul jr pa naša domovina...« Po govoru in molitvi je sledila hrvatska Marijina pesem. Govora nisem razumela, ker sio radio, zvočniki in zrakoplovi vedno nadaljevali svoje delo. Po nebu so reflektorji pošiljali šope raznobarvnih žarkov. Ta večer sem se vrnila na ladjo ob lOh zvečer. Zamudila sem večerjo, pa mi ni bilo nič žal. Malo posta ne škoduje. Zadovoljila sem se z banano in jabolkom, ki sem jih imela vedno na razpolago. BOTANIČNI VRT 23. julija: Sprejela sem vabilo voditelja westfal«ke skupine in šla v botanični vrt. Ko smo vstopili, smo obstali kot zamaknjeni v deveto deželo. Po dolgem datelj-novem drevoredu sem se ozirala po kokosovih palmah, bambusu, cvetočih orhidejah. Okrog žuborečega slapa so se dvigala in križala veličastna drevesa, pomešana z drugimi rastlinami. Po vejah so skakljale veveiričiee. Po travnikih so letali pisani metuljčki svetlih kril. Oglašali so se nam nepoznani ptiči in se ponašali s svojimi oblekami kričečih barv. Sredi vrta sc je ponosno dvigala najvišja in najstarejša »Palma Mater«. To palmo so prinesli sem iz Indije leta 1808 in od takrat kraljuje v pravem kraljestvu miru in tišine, neda- Ličer Suzana, Marassi Eleonora. Polh Marjeta, Sossou Ana, Oitzinger Albina. Nižji tečajni izpit: Anselmi Ernest. Brai-ni Kazimir, Corsi Hadrijan, Cu~igh Aleš. Furlan Hadrijan, Paulin Pavel, Paulin Marko, Primosig Silvester, Tomšič Jordan, Brescia Klavdija, Comi Marija, Cotič Idi, Cristiani Ivanka, Cvetreznik Marta, Gulin Miroslava, Jachin Marija. Marinig Rozana, Marussi Ana, Prinčič Dragica, Sereni Vijolica. Števerjan V nedeljo so naši občinski možje zborovali. Na sporedu je bilo vprašanje o premestitvi občinskega tajnika. Goriška prefektura je ponudila novega tajnika; toda, ker tudi ta ne pozna tega, kar najbolj zahteva občinski tajniški posel, to je jezika, ki ga ljudstvo govori, je občinski svet odklonil ponudbo in zaprosil, naj ostane pri nas tajnik, ki ga že imamo skoro dve leti. Čudimo se takim ponudbam od strani prefekture! G. Crestiju moramo biti zares hvaležni za prizadevanje in delo, ki ga je do sedaj pokazal v prid naše občine. Želeli bi, da bi nadaljeval s tisto gorečnostjo, s katero je sprejel naš taj- niški urad. ko je bil v tako obupnem neredu. Sklenili so tudi, da moTa biti na obnovljeni občinski hiši dvojezični napis. Popravila, namreč, občinskega poslopja, kjer so še pred letom bivali orožniki, so do- končana. Vsa oprava raznih uradov je nova. Vse to pa je stalo občinsko upravo okrog 800.000 lir. Upamo, da pri kritju teh stroškov priskoči na pomoč vlada z odškodnino za vojaško škodo. Zdi se, da se bodo v prvi polovici oktobra vsi uradi iz šolskega poslopja prelo* žili v svojo hišo. Tu že dva meseca posluje poštni urad. Odprt je vsak dan od 9. ure do 11. in popoldne od 3. do 6. ure. OBVESTILA NOVO ŠOLSKO LETO se prične za Nižje srednje šole in za Strokovne šole v ponedeljek 3. oktobra. Za Giinnazijo-liceje in za Učiteljišča pa se novo šolsko leto prične v ponedeljek 10. oktobra. Ostala navodila dobe dijaki na šolah. VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC: Obveščamo starše, da se bo tpjiova • otroške vrt.'.' /ulica Croce in ut. Landa--cio) vršilo od 22. do 28. septembra, dnevno od 9. do 12. ure. VABILO. V nedeljo 25. septembra se bo vršila komemoracija za pokojnim Frankom Stoparjem, članom slovenskih katoliških skavtov na Tržaškem. Svečanost bo v dvorani Marijinega doma (ul. Risorta 3) ob 4h popoldne. Vsi znanci pokojnega Franka in prijatelji mladega skavtskega gibanja so vljudno vabljeni na to žalno svečanost. Vodstvo STS SKLEP ROMARSKIH POBOŽNOSTI NA PEČAH : Na rožnovensko nedeljo popoldne se bo vršil sklep romarskih pobožnosti v Marijini cerkvi na Pečali pri Boljuncu. Spored bo objavljen v naslednji številki. GORIČANI bodo za to priložnost imeli posebno romanje. Kdor se želi udeležiti, naj se javi pri fotografu g. Kleindienstu na Travniku. ZANIMIVOSTI ZASKRBLJENOST V NIGERIJI. Vsaka država ima svoje boje in borbe. t«i\o se tudi v Nigeriji bijejo s kaj svojevrstno težavo: visoka cena žensk, ki so godne za mo / i te v. V zadnjih petdesetih letih j dota, ki jo mora ženin plačati nevestinim -tar-šem, n ar;; s! a od 8 tisoč na 165 tisoč lir. To pa je vedno najnižja vsota, ki jo zahtevajo za dekle povprečne izobrazbe. Če pa je dekle izobraženo in ima v rokah razne diplome ali - • celo akademsko izobrazbo, tedaj poskoči njena cena na 500 tisoč lir. Do še pred nedavnim je ženin plačal svojo ženo s tem. da je delal na posestvu tasta, ali pa mu plačal z živino, ali poljskimi pridelki, sedaj pa zahtevajo v zameno za ženo le tekoči denar. Britan ka komisija je predlagala odgovornim oblastem, naj bi določena cena za ženo ne pre-7 kasala 50.000 lir, več 8 tisoč lir za stroške. MINISTER NA KVESTURI. V političnih krogih italijanske prestolnice v teh dneh mnogo govorijo o dogodku, ki ga je doživel minister Tambroni, ki si je nadel nalog, da bo odpravil zakoreninjeno burokracijo po policijskih uradih in uvedel pravega duha uslužnosti in prijaznosti v odnosih med policijskimi uradniki in državljani. Podal se je v ta namen na poli ij«ki urad v nekem mestu v srednji Italiji. - ^al je policista na vratih, da bi rad govoril s kvestorjem. Policist mu je osorno odgovoril : »In vi se tako predstavite, ko hočete govoriti s kvestorjem?« Minister mu je mirno odgovoril: »Kako naj se pa predstavim?« Dobil je nič kaj prijazen odgovor, da mora prej izpolniti predpisani obrazec, katerega mu je porinil na mizo. Potem se je minister znašel z drugimi državljani pred dvigalom, ki naj bi jih potegnilo v gornje nadstropje. Vsi 90 že bili v dvigalu, .ko jih službujoči agent opozori, da morajo nemudoma ven, ker je tu glavni komisar, ki mora »nujno« govoriti s kvestorjem. Ko je minister Tambroni še po raznih drugih neprijetnostih končno le prišel do kvestorja in se dal spoznati, mu je rrirno povedal o vseh netaktnostih, ki jih je moral doživeti kot »navaden državljan«. »GRIČ STRAHU«. Trdovratna borba se je odprla med rudniškimi družbami vsega sveta za prilastitev 250 m visokega griča na kenyski obali v Afriki. Zaradi njegove velike radioaktivnosti in magnetizma so se * gnpnotT 7Tnpnih nrog na široko' Izogibati in mu zate* nadeli naslov »grič strahu«. Ta grič skriva v svoji notranjosti 30 milijonov ton raznih rudnin, neobhodno potrebnih v atomski industriji, od mangana in njoihija do inonazita. Legenda pripoveduje, da so arabski brodarji na svojih potovanjih ob afriški obali uporabljali ladje brez žebljev iz strahu, da bi jih magnet ioni griČ ne pritegnil nase in bi se ladje ne razbile. Nove šolske knjige Generalni vladni komisariat je izdal za slovenske osnovne šole: Abecednik, berilo za drugi in peti razred. Knjige so zelo lepe, zlasti Abecednik. DAROVI ZA KATOLIŠKI DOM: N. N. namesto cvetja na grob pok. gospe Frančiške Diigulin 500 lir. ZA SIROTISČE: N. N. iz Trsta 2000 lir. ŠIRITE NAŠ LIST ! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°''° davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič T i«k i« tiskarna Budin v Gorici leč od velikanskega mesta polnega drvenja, ropotanja in vsakovrstnega mrzličnega nemira. SKLEP KONGRESA Zastopnik sv. očeta, kardinal Aloizi Ma-sella je daroval pontifikalno sv. mašo in trimilijonski množici raznih barv in jezikov podelil papežev blagoslov. Za ob 4h popoldiUe je bila napovedana procesija in zaključek kongresa. Govorilo se je, da posamezne osebe ne bodo mogle ne v procesijo in ne na trg. Želela bi vse vsaj videti. Kako naj pridem zraven ob takem navalu? Ne vem, ne zakaj in ne kako, da so mo vsi šteli za delegatinjo in tako sem imela povsod prednosti. Dodelili so mi prostor v procesiji za portugalsko zastavo. Pred nami so korakali Litvanei v leipih narodnih nošah, za temi Avstrijci, ki so nosili veliko telo Križanega. Za nami so bili Švicarji. Njihove narodne noše so bile na j lepše. Po lepi Avenida de Braneo so se vrstile številne zastave, ki so predstavljale zastopstvo raznih držav, dokler ni prišlo na vrsto Najsvetejše na belem odprtem avtomobilu v 2.5 m visoki monstran-ei. Zraven monštrance je klečal predsednik kongresa. Ob vsaki strani glavne procesije se j« vila še po ena procesija. Med drevoredi so se torej pomikale tri procesije s plapolajočimi zastavami vseh o'bli\ in barv. Govor in blagoslov sv. očeta, prenašam po vatikanskem radiu, je zaključil veli- častni 36. mednarodni evharistični kongres, kjer Štejejo, da se je zbralo okrog 3 milijone vernikov, med njimi okoli 10.000 tujcev. Skoda, da se je pa,pežev govor po radiu zelo slabo razumel. (Nadaljevanje) ft E S CERKEV NOSTRA SENORA DU MONT NA MADEIRI, V KATERI JE POKOPAN ZADNJI AVSTRIJSKI CESAR KAKEI,.