štev.—number it«. FARMARJI KAHTBVAJO, PA J. MORAJO Hnj tOOOJl RUDARJEV SPREJETI BRKIPOSBLNI DRLAVOI PRO. DAJAJO BVOJO KRI PO |26 SA »OL PAJNTA Preteklo jo osem let oRker eo počili prvi atreli v veliki vojni, ka tero eo povaročile imperialistične in kepitalične eile. V soboto ln nedeljo eo ee vršile v Evropi in A-meriki velike demonstracije proti vojni. Is vseh večjih evropskih in ameriških me»t eo prišlo poročila o protestnih pohodih in diodih. V Chicagu so prireditelji demonetra-cij izrabili velik pohod ob otvoritvi razstave na Municipalnem pomolu za protivojni proteat. Dolga vrsta moških in šensk je nosi-la napise "No more war" ln aa čelu vrste je bila standarda s napisom "Hnmsnitets nad nacionalizmom." Mllwauke, WU.—(Fed. rrees\ —Spolna šlesa mladega siromaka Ima mogoče visoko cenq, toda njegova kri ni vredna več ko $60 pajnt nsjbri radi tega, ker zaloga krvi v, človeku se kmalu nado-meeti, medtem, ko Šlezs, ko jo en« krat dobi stari mUjonar, se ns da več nadomsstiti. Oolumbia Hospi-tal v Mllwaukssju ponuja potom oglasi v časopisu $25 za 300 do 600 kubičnih oentimetrov krvi aa tranzfusljo. To je pribllšno pol pajnta navadne mere. Tucat moških, ki so ss šs priglasili in pro-dali kri, so večinoma brezposelni delavei. POSTNI USLUŽBRN0I RA- i SPROTUJBJO TAKI KA-HT1V1. Ako so kriminalel vstopili v poštno službo, so vtroki v tem, da so v vojnem šasu vabili ljudi na ali-* d v poštno službo. Washlngton, D. 0. — Poštni department namerava odtisniti palce vseh 328,000 poštnih usluŠ-benoev. Tej sahtevi odločno nasprotujejo poltnl uslužbenci. To se jo tsvedelo v glsvnem stanu Društva šcleznlških poštnih usluš-benoov. Uslužbenci so proti odredbi, ker jo ematrsjo ss nspad na njih snsčaj. H. W. Strieklsnd, tajnik Društva železniških uslužbencev, izjavlja, da se je v poštnem depart-mentu porodila ta šoija, ker so odkrili v registrseijski divisiji v New Torku, fla so imeli neksterl tilajšl uslušbenel kriminalno preteklost sa aabo, šs prsden so vsto-pUl v poštno službo. " Mogoče je bileg krlmlnaloem vstopiti v poštno sluŠbo v vojnem £aeu, ko poštnim uslušbsnoem nivo plačevali Šivljenske mesde," pravi mr. Strieklsnd. "Ljadi so vstavljsll na ulloak in jih vpraševali, ako šole vstopiti v poštno službo. Ker je bila uvedena taks praksa, js bilo lahko krlminalssm vstopiti v regiatrscijsko divisljo. "Voditelji orgsnisscij poštnih uslušbeneev isjsvljajo, da v dragih meetih ne postojl ta nsvaraost in da nI prav nobenega vsrbha, ds ss s vsemi poštnimi usluŠbsnol rsvna kot s kriminal?! ali ss ps sumničijo, ds so krimlnalsl la da se odtis njih palcev pošljejo glav-ncmutJpoli< ijskerau stanu, da jih tam vlože v slbum sločlncev." 1 Voditelji orgsnisaoij poštnih n- atojočih zakonih ln poštnih odredbah, da ss prepričsjo o enačaju vsakega uslušbenes. Sugestije, ds vul poštni uslužbenci odtisnejo svoje pslee ln odtisi oelo tsklh u-slušbcnccv, ki imajo dssst let ali veš službe ss sabo, izroče policiji v pregledovanje, je rasŽsljcnje poštnih uslušbeneev. Društvo želesnlčsrekih usluš-bsnecv priporoča, ds Je dobro, a-ko se napravijo ostrsjšs določbe zs sprejem v poštno sluŠbo. Ako bo pa poštni depsrtmsnt vztrsjsl pri odtisih palcev, tedaj bqdo poštni osluŠbenei apelirali na kongree sa odpogioš proti takemu početju. tS sov9t HBRRDf, Vodja premogovnega trusta drssa rovsrnoria Smalla. Indlanapolls, Ind,—A. M. Ogle, psodsenfck National Ooal Aseoria tlon, je 30. t. m. pisal illlnolsksnra guvernerju Hmsllu, ds se sa boljo voljo sgne ln stori vse potrebne korake, da bodo "barbarski mo-rilci", v Herrinu, ki eo M. junijš ubili čes dvsjset gardistov ln stav-kokszov, prijeti in kaanovanl. Ogle izraža vsliko ogorčenje, kor js preteklo še 36 dni od bitke v Herrinu, a nihče ni bil še sreti-ran. Vodja premogovnega trueta pravi, da je Nstionsl Coal Assosi-atlon "preiskala" berrinako afero in našla, da je bil maaaker pošlo* dica "zarote organislrsnih rudar-jsš". Ogle obljubuje BmaUu, da je or*nlsselj* operatorjev pripravljene poiaagati s vsem svojim pre-motenjem pri preiskavi la proeeeu proti "zarotnikom In morilcem." Chicago, 111.—Hubert M. Work, glavni poštni ravnatelj, ki je sad njo soboto sestopal svsano admt nlstraeljo pri otvoritvi letne ras stave v Chicagu, ja v svojem govoru kosal na Horrin ln napadal orfsnislrnns delevee v epUdnem kot "fisltolj* zakona la eo v rožnika aapredka" v Ameriki. PIK KLOPOTACB USMRTIL Senatzkž odzek je ubil načrt s ia-govorom, da bi preiskava preiskava premogovne industrijo škodila. Atene, 31. Jul—Grška vlada j« poslala savssnikom noto s augs-stijo, da okupacija Carigrada po grških četah bi biU edina rctftot gršjco-turškega vprešenja, ki pri-ness mir. Grčija js le aranžirala potrebne korake sa okupacijo in sdaj laka kaj rašsjo zavezniki. Pariš, SI. jttlv—Vlada grškega kralja Konštantlna je v soboto vprašalo Anglijo, Francijo in Italijo, čs sme zaaeeti Carigrad. Fran-eoaka vlada js tskoj odgovorila, da na sme. "Tempe" piše, da je gtikl kralj ,' Konštantln vrgel sadnjo karto. Njegova Iffia v MaU Aziji js do* igrsns in roade. gmlrna jo s tem poetalsf draga Boks. . Konštantlnova proklsmaclja Ja popolnoma porušila našrts ssves-nikov m mir msd Grško in Turčijo. Bntsnts je sabtavsla, da Orki docela fsprssnljo Malo Azijo Ir vpostavljo turško sblsat nad po« krajinami) Grkom js bilo prepo-vedano pustiti u seboj kakšno vo» jsško ali politično organlsacljo. Eaveanlškl dlplomstje vidijo t to« koraku grškega kralja mal» čevanje nad entento, ki mu nI do« volila okupscije Csrlgradsj obs-nem misli s tem potolažiti Grke, ki ogrožajo njegov prestol radi bla-malc ,katero js dollvsla njegov« militaristišns kampanja proti tur-šklm nacionalistom v MaU AsijL Carigrad, 81, jal. — Angleške četo eo se pričele pomikst! proti Cataldll nad Carigradom, da prs-prečijo morebitni grški »spati na JjM*«- Mi"I grškimi pstrolsmi in turškimi Isndsrjl v Traeijl ss bila všeraj msle prasks, ftest mož ja bilo ranjenih. Atene, SI. jal.—Grudne vee*, da atmarava Grčija obnoviti ofsn* sivo napram Turčiji ia da js pro-klamirala avtonomijo Brnimo, so povsročllc veliko paniko na tukajšnje borsl Drahma je padla na 60 ss dalar la grški finanJnl po-lošaj je kritičen. Grška armada v MaU Aziji la Traeijl pošrs mesečno sedem miljonov dolarjev. Msd grškim ljudstvom je mvladala velika oeasdoveljnoet. Drsginjs js vodno volje. In satogadslj so poslali spokorni-ka V blaznico. SantaBartara, OaL—Prebival eiao opazovali velik moteor, ki je padel v morje ali pa na otošje s*nta C rut, ki se nakaja osem najst milj jušne od tukaj. Nekateri opezovalei naravne prikamtl trdijOj da ee jO meteor ' »epošU na dvoje, ko je dospel do morske površine sil zemeljske po rftine ne otošju. Nekateri opazovalce pa trdi. da je padel aa o-t o« je in da je žarel šo deset mi KOVVI STRAŽI. t " < * ..s j Stockton. OaL — žene se pre vzele stevkovno etrašo svojih nmž, da njih možje no kršijo mcetne od-rodbo proti razpostavljen stav-kovnih straž. Prišlo jo dvajset šen ns kolodvore Southern Pacific železnice k) pregovorile so o-sem delavcev ia dvanajst privatnih stražnikov, da niso prišli pri hoda ji daa na dob PROTIVOJNI DRMOMfRACI-JB V RRMOlJI Berlin, SI. jal. - 60,000 osA, večinossa delavcev, ee jo udeležilo domaastrselj proti vojal, ki m m vršile ob oeemletalcl izbruha velike vojne. Demonstracije ee bi-U pred palašo bivšega ksjsorja v Berlinu In pol« ••«• r k« dveeto drugih mestih Nemšijc. Oulfpori, M le.—Lee SmHb. mlad farmer. js mrtev vsled pika kiopo tale. Umri je šes štiri are potom ko ga je ugrisnils strupena kaša. PR( OS V GLA1LO ¥LOVKK*KJ HAUODHE rODfOMt JEPKOTE LASTIIIMA SLOVEHSEB HASOPHE POOTO—K JtPHOTE On« oglasov p« dogovora- Sokepšsl — — vralafo. . NssofcUoa Zodiajen* drlove^(isvao Cbkago) 16.00 sa lete. |2 LO se pni let* ,„$1.26 u tri bnmi ; Chicsrfo $<.»0 M Ito, M M m pol lata, ^ ^Ž"*"*C>' ** lftOMB>*tl,<> »8 i^B^MMpJjmmamn-Tirar NmJot m fM, kar faa* »tih s "P RO SVETA" SM74f U "THE ENLIGHT Ckiuto IUm ENM EIT" _ j .l ti----«- mg---a i o* * '' noii^pai ■^ovviii MSUmmI Bosofit flulltf rMM OB JSCbmSSMSM Sabftcriptios: United Statee (eseept " coonyy p«* * ) and Ceaode «» p« jear; "MEMBEB of Tka PEDEEATZD FEE88" Delom v iMipuj* d« vaai »• Mtovl ZAKAJ SE DELAVSTVO ORGANIZIRA V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH? Ce gre delavec k podjetniku in mu razloži, da ne more izhajati z mezdo, ki jo prejema, in da zategadelj žctfi, da ee mu mezda poviša, hiu bo podjetnik odgovoril, da mu je žal, ker ne more Izhajati z mezdo, toda povišati mu jo ne more, ker bi škodoval sam sebi. V dokaz mu navede podjetnik tudi ved dozdevnih vzrokov, da se delavec prepriča, da mu more povišati njegove mezde. Do» godi se le izjemoma, da podjetnik spolni delavčevo željo po povišanju mezde, Če ne more pogrelati delavca zaradi njegove izredne izurjenosti, ali če ni delavcev, ki bi ponujali svojo delovno moč naprodaj. Pa tudi v tem slučaju je povišanje mezde Uko pičlo, da ne odgovarja potrebam delavca. Iz Uga sledi, da posamezni delavec ne more z uspehom zahUvati of svojega podjetnika, da mu poviša mezdo. Ce hoče delavec, da se poviša njegova mezda, se mors strokovno organizirati. To pomeni, da se mora združiti s Svojimi tovariši, ki delajo v njegovi stroki, ne le v tovarni, v kateri dela, ampsk vsi delavci, ki delsjo v tni industriji se morsjo združiti ali organizirati v svojem strokovnem društvu, če hočejo, da jim bodo podjetniki povišali mezdo. • Tako je tudi z delovnim časom kot z mezdo. Posamezen delavec lahko gre k podjetniku ln mu pove, da želi delati le p*em ur ysaki dah, ker ga deseturno dela preveč utrudi Podjetnik gs bo mogoče poelušal, ko mu bo pripovedoval o svoji utrujenosti pri deeeturnem delu, ko bo ps končal, mu bo podjetnik povedal, da sl naj Uke muhe izbije ls glave, ker radi njegove utrujenosti pr! de-seturnem delu vendar ne bo usUvil obrsU v svojem podjetju po oeemurnem delu. Neksj drugega je, če vsi delavci, ki delajo v industriji, zahtevajo, da se deeeturni delavnik odpravi in nadomeetl z oeemumim delavnikom. Podjetniki bodo poslušali njih zabUve in če so ss prepričali, ds je organizacija krepka, da se lahko bojuje za doeego svojega dlje, bodo odnehali, preden pride do sUvke, in bodo priznali zahteve. Poeamezni delavec lahko zahteva, da se podaljša šolska obveznost (za otroke, da ss napravijo sanitarne in varnostne naprave v tovarnah ln rudnikih, toda njegov glas bo ostal glas vpijočega v puščavi. Ce pa Strokovno organizirani delavci žahUvajo U naprave in pošljejo še posebej odbor, da predloži U zahteve poelancem v legis-laturl, tedaj to nI več glas vpijočega v puščavi, ampak je glas tieočev organiziranih delavcev, ki zahtevajo, da se U naprave izvrše. Poslanci radi ali neradi jih bodo pokušali, ozirali ee bodo na njih glas, ker so boje, da delsvei z njimi obračunijo pri volitvah. Vse pridobitve, ki jih je dosdaj dobilo delavstvo, se ims delsvstvo zahvaliti le svoji organizaciji. Noben človeški dobrotnik ni prinesel Uh pridobitev delavstvu, rav-notako pa tudi U pridobitve ne izvirajo is usmiljenja, ki fs Imajo podjetniki in poslanci do delavcev. Ce danee ne delajo več 12-letni otroci v tovarnah in hodijo v šolo, da ss v mladih letih nek*j nauče, kar jim bo koristilo, ko odrastejo, so to pridobiUv izvojevale delavske strokovne orgsnizacije. Ako imamo danes tovarniške nadzornike, ki pregledajo tovarne in druga induetri-jelns podjetja, če se podjetniki ravnajo po poeUvah, ki eo bile sprejeU v inUresu delavskega zdravja, je to delo delavske organizacije. Delavake organizacije eo tisto sredstvo, ki služi dels vat vu, da ee lahko bojuje sa zboljšanje svojega polo žaja. Kje je meja tega zboljšanja, pa nihče ne ve, kajti če eo delavci danee prodrli s eno zahtevo, imajo organizacijo, to je sredstvo, da poeUvijo drugo zahUvo in se zanjo bojujejo, dokler jo ne doeežejo. Meje ni torej nikjer. Delavstvo so lahko bojuje s pomočjo svojih organizacij, dokler ne isvojuje takih rasmer, da bo delavec res živel v takih razmerah, ki zaalužijo ime, da so človeške. Delavec je v prispevkih, ki jih plačuje v svojo organizacijo, naložil najbolje svoj denar, ki nosi tudi največje uapeha njemu in njihovi družini v korist Vsak delavec ki še ne pripada k delavski organizaciji, ee mora potruditi, da poatane njen član, da Uko pomaga k zboljšanju delavskih razmer ln aološneea liudakega blagostanja. Glasovi članov S. N. P. J. In tttaUUev Prereže« Breez? HIU, Kaas. — Apeliram aa eenj. članstvo SNPJ, društva it. «5, v Breez/ Hillu, Kans., da as na spotika radi msne. Hoja dolžnost js, ds ss dsiim strogo po pravilih ia aklopib, storjenih ns drufitvenih sejah. Nekega dopisnika is Illinoiaa je pograbila svsta jesa, ko jo bral V dopinik o položaja v Kansasu — Kar ne tile nafte naselbine (s o-kolieo) dels tn 6 Slovencev; nekaj jih je prenehalo a delom. Tn obratuje rov it. 7, Sheridan. Koliko j.h dela, asi nI snano, večinoma delsjo Is oddsljenih naselbin Držimo se toraj ie precej trd. no in se zavedsmo svojega položaja. Zmefojavs pa je taka, da bi človek kmalu ne vedel, kje ee ga drii glava. Neobhodno potrebno je torej, da se pomirijo duhovi. Opustimo peovke in dajmo i lepimi beeedami spelirati na one, ki so*se nam izneverili. Mogoče bomo na tak način več; doeoglL Ako bo Šlo Uko naprej, aa bo drugega sledilo kot prepir in sov-seštvo. Apeliramo na vaa, ki ate naa zs-puftili v boju za isboljianje naloga položaja, da priatopite na na-io stran. Se je Čas, da preprečimo po ras. Oorje nam, če bomo premagani. Potem bo padla krivda na one, ki sedaj delajo, najaibe na ta ali oni način. Največ ao zakrivili oni "operatorji", ki so se organizirali po 1. aprilu in potem raali kot'gobe po dežju. Zatorej pomagajte aam in sebi. Ko bo nai boj končan, bo tudi konec valih korporacij. Sedaj pomagate ka-pi tališ tom drobiti stavko, potsm pa bodo oni Zdrobili vaie korporaeije. Pozdravljam zavedne stavkar-je, na one, ki so izstopili iz naiih vrst, pa^apelirsm, da ss pridruži- tounwvjak*mftgl Pa. — o delu ni- mam kaj poročati, kerLPf.c krampe in lopate smo žs odložil pu 31. marca. Kakor večinoma drugod,. od takrat tudi pri nas stoji vae lopo v miru. O kakih najete-lih ta doeedaj ni govora in mislim, da tu zanje tudi ne bo prostora. ' »:• 4 aJ Poročati imam žaloetno vesi, ki ji zadela tukajinjega dobro poznanega in * čialanega rojaka Johna Sukadolnika, doma {p Pod-peli, (Preeerje), in njegove o-troke. Umrla mu jo ljubeča Iona ia skrbna mati svojim otrokom, dobra goapodiaja, Marija Suha-dolnik, roj. Prine, iz fare Studenec pri Ljubljani Pokojnina je zbolela nekako pred petimi tedni iolčnim karaenom (gallatone). Vel poiskuinjs tukajšnjih zdrav. ■Mj >o bile nikov, da roiyo bolnico, ao man, zadaje upanjo jo bUa o-peraeija, ki pa jo bila tudi prepozna, Popolnoma onemoglo ao jo pripekali g avtomobilom v precej oddaljeno meeto Scraifton v bol-nilnioo. Pretresljivo žalostno jo bilo slovo matere od lastnih otrok ln sorodnikov ns pot tako male-ga upanja, pa kljub Umu je le vsak imel vsaj iarsk upanja, da sa v kratkem vidijo zdravi ia ve-ssli. Zgodilo sa js drugače. NavsoČi sdrsvniki v Polnilnici so blU sa takojinjo operacijo, da-ai ao aami obupovali; iajavill ao, da drugega upanja al. Po kratkem posvetovsnju s soprogom in Htarrjio hčerjo SO operacijo tudi izvršili. Operacijo je pokojniea le srečno prestala in po kfratkem sopet prills do savestl Pogovarjala ao je a navzočim soprogom in hucrko ter obema M/m ■ dobre naevete aa čas njene odsotnosti. Njen mol, mislec, da js vse nsj-kujie prestano, sl jo padal domov, dasl S težkim srcem. Oditi je moral radi malih otrok, ženo pa i>ustfl a starejio hčerko, da ji straši. Kmslu po odhodu soproga pa je pokoja ioa padla v nesavest; ob gavssU pokojniee je desMli župnik le opravU vse ^verske o-hrede, potem pa, oa ia savasti ai vsi zbudila. Naelednje jutro ob dvek les polaoč jo zaspala aa vel. na. Že tisto jutro, dno Sl. julija so jo prepeljali aasaj v Poraet City, najprej k pogrebniku, po-poldne «>b enih pa v domaČo hl-lf. Kakšen jo bil ta povratek, sl lakko vsakdo sam misij. Omenim la toliko, da je tU« starejša hčerka v skrajni aevarnoett ia aselo je amajkalo, da ai v očetovih rokah uauta. Ls hitri pomoči jo pripiea-U. da al kila aesrečs * toliko več |M|.IT~ Pokojniea jo bUa spoštovana ln priljubljena pri v«eh tukajšnjih rojskik ia tako tmq,mmHm*k drago narodnosti,. ksr najbolj ee, darovani venei in iopki. Vsakdo je urekel globoko aožalje nesrečnemu soprogu ia irn^ai. , Pogreb ee je vriil v nedeljo dne 23. jnlijs ob itirih popoldne iz hiše žalosti v tukajšnjo slovensko cerkev sv. Jožefs in nato na slo vensko pokopsliile. Dasiravno je bilo alabo vreme in ae jgob času pohoda v ser k« v vsul dež, se je u drlržilo pogreba v^iko, Itevilo občinstva iz vse bifeje okolice. Tudi bližnji slovenski farmarji ao prihiteU ter spremi^ pokojnino k večnemu počitku, aa kar ee žalujoči, oz. soprog pokojniee naj-pnerčnejie zahvaljuje. Pokojniea je bila rojena leto 1881 v vaai Ig, Studenec pri Ljubljani. V Ameriko je priila leta 1901 in ee istega leta tudi omoži-ls. Ves č^s sta Živela z njenim soprogoma * .najlopiejo razumeva nju in ljubezni, kar jo priča njuno gospodarstvo, zdravi otroci ter zadovoljnsst in .rod, ki jo vladal pri hiši. Zapulča soproga in ds-vet nepreskrbljenih - otrok, naj. s tare jio hčerko staro 20 let fh najmlajšega dečka, starega dve eti. Torej dve hčerki in sedem ei-novt dva oženjena brata in dva bratrance, za katere pa ne vem zagotovo, kje ae sedaj nahajajo. V starem kriju ima ie živečo mater, ataro 70 let, enega brata in dve aestri. Spadala je k dvem tukajšnjim podpornim druitvom, m sicer k društvu it. 372 SNPJ in druitvu it. 12 KSKJ. Kolikor se tiče pogreba pokojniee; moram reči, da sta omenjeni društvi vas premalo eodelovali. Že 20 let aem tukaj, pa ne pomnim alti enega pogreba člana ali članice druitva, da bi od strani druitva vladal tako alab red. Navada je bila vedno, da v slučaju smrti člana ali članiee je dtfltvo sklicalo aejo, kjer so i (lani doloČiU čas pogreba,' pogreb-nike, zastavonošo, redsrje iu dru-jo. Vsega tega to pot. ni 4>ilo videti in ie celo pogrebnike ao ia-kali v zadnjem trenutku, ter aa-rosili bližnjega aorodnika, da je aa t>ogrebmka, dasi jo imel drugega posla dovolj. Nobenega redatja ni bilo, no zastave, roga-lij |n znakov, razun. onih od materinskega druitva. *o nI ptavll-po in druitva pridejo na tak način ob uglsd. Ne rečem, da Člani sli člsnics niso .bili navzoči pri ogrebu, toda prišli ao brez pova-ila druitva, ki niao bila pravilno sstopaaa. jp* VcJ ^ SiSL O blagej pokojnici bi imel ie veliko aa poročati, toda naj zadostuje, pozabljena med j^ami itak pe bo. Vsak, ki te je poinal, draga pokojniea, ti laU, da počiva mimo v hladni grudi. Tebi dragi prijatelj, žalujoči žoprog, izrekom najglobokejže sožslje. Ne žalujte preveč: čas &U vss rana., — Vaš prijatelj. H Splol rala stati tam. »aaio odveze naj jo, pa bo šla aa njo ia tako tudi kokoli, če jik bo pustiU aa pro-ato. .« Dopisnik is Peorijs, 111., piše ds je več kot pravilno, da plačajo ent tisti, ki delajo. Ni pravilno kakor on trdi, da bi ne li delati po tovarnah, gaj premoga itak ne produeirajo, drugače pa jc vendar boljle, da si zaalu žijo borni kruh, aamo da ne ztav kokazijo in jim ni treba biti. v največj h stiskah. Nsvoičljivosti ne sme biti med nami dejavei in privoičiti moramo vsakomur, če se more preživeti za čaaa stavke v kaki tovarni, aaj s tam ne škoduje razvoju stavke. Lepiš bi ae-veda bilo, da ostanej? doma in bi počivali, kar bi brezdvomno mnogi tudi radi atorili, a ao njihove gmotne razmere prezlabe, da jim je drugače nemogoče se preživljati. Nikar torej ne pilite proti rojakom, ki ao ai morali poiskati bedni zaslužek, saj ao gotovo sami niso radi podali delat po zatohlih tovarnah za sramotno nizke plače. Rudarska organizacija tega tudi nc prepoveduje, %e pa bo prepovedala, tudi v tovarne no bodo ili delat. / Rojaku, ki je kritiziral iez do-pianika iz Jokaaton Citjja, pa tudi svetujem, da drugi* malo boljše pogleda prej kot bo kritiziral, ali jo njegov ptotidopizzftk socialist ali ni. Jozdrav vae m etavkarjem. —-Joe Shnm. i aa grt j nrk ka. Dopisnika > bom vprnžal za dovfijenje. t di tedaj ne, ko pridem nazaj » 1 La Sallc. J T Popisn^k je slsbo informiraš 0 tej okolici, ker pile, da so ts u. mi premogorovi ki ni felge in. dustrije. V tej okolici jc cmkov. ns tovarna, oljna to^jsraa, sta dv« cementarni in veliko .'Oljnih Re salk. Da le tdsem bil prtoliiaik bosom, je dokaz, da ie vedno lah. ko grem nazaj, koder aem bil, is tudi cigar ie nisem boaom kupo. val ter ne noeil Voaom gob. Med večletnim mojim bivanjem v La Sallu sioer nisem delal veliko v premogorovi h, vctndsr sem se bo. -ril zs boljši obstsnek delsvstvs, kar pa6 lakko potrdijo tovariši r cementaeni^ne samo-ilovenci, ta-di delavci druge narodnosti, t ksterttoi smo skupaj dolali. (> mi bo usoda mils, bom to tudi lahko dokazal, ko pridem zopet v La Sslle. Nadalje dopisniku tudi po. vem, da Je od moje strani s tem vsa razprava v časopisih končana. — Pozdrav zavednim^ rudarjem, pa ne omahljivcom. — Math Vo. grieh. (Podpis uradnikov društva It, 402 SNP4.) I Bockvale, Oolo. — Stavka premogarjev v Fremont county je 'le zmeraj kot jo^ bila. Na poziv mr. Hardinga ss organizirani rudarji ne ozirajo. Nekaj rovov obratrije z ns je teli, ali produkcija premoga vseeno ni velika, čeravno imajo operatorji ogtomne stroške g nevelčimi najeteži. Prod dobrim tednom sem obiskat slovsnsko naselbino Pueblo, kjer ssm bil prijazno sprejet ter dobro postre-žen pri rojaku Jožefu Hočevarju in rojaku John Prijatelju, aa kar, ao obema lepo zahvalim. s Pri m oran aem, da odgovorim par besed ns dopis v it. 1?P Prosvete. Rojak Joe Pefie zavija v svojsm dopigu kar je mbgoČe, grozi mi oolo s oodnijo, kar pa vae ne pomaga nič. Naj bo prepričan, da mi ne bo aroe padlo v hlače nia njegove grožnje. Do sedaj nisem pisal podrobnosti, sedaj "te moram vsaj povrino. Ne fv«&:«lfetr, kaj jo on adslil, vem pa dobro, kaj je vedno govoril i" Izgovarja so, da je igral napram meni vlogo nekakega detek-tlva. Na ta poael ae prav nič ne razume, to mu povem s Y Lh"Sallu je gotovo par tlaoč ljudi, ki ao bolj »zmožni markirati detektiva, kot je ot>. Priporočal M mu, da si prihodnjič inbere človeka njemu enakega, ako hoče, da bo moral tudi kdo drugi kaj ukrehiti, ne samo mi rudarji.'. JK./^S-" • belavcem je potrebno, da ae organiziramo politično in ne samo atrokovno. Ko bi bili politično teko organizirani kot amo ztrokov-no, nam ne bi bilo treba tako dol-|o stati v stavki. Kmalu bi dose-gU izpolnjene nsie zahteve, ako bi bila stavka sploh potrsbna, Pri voUtvah bi morsli porabiti svojo moč, ki jo imamo a glasovnico. Vsak nese voden delavee Issa se, daj doeti prilike, da lshko spre-glade, v čem je nsia reiitev. Mogočno podjetništvo nas po val mili hoče ie dalje iskoriičati. da bi mu delali f zaduhlih jamah in poleg tega biU lačni. Toda ne bol, le prihaja med ljudi zaveet, kako |0 je treba pomagati Iz takega stanja. leteli bi aae radi kot jo Imela avatrijaka soldateska bedne vojake, ds so ss morali koriti laftil ia lojni sa "vsra, dom In oe- sarja". Taka približao jo ssdaj v ____■ Jagoslsviji, kjer vlsda ravaoUklpovem ls toliko, da nbsm nikogsr kspitaliaem. samo druge barve je. IprosU aa potno strolke v Colora MU1D ssm. da je tu v Ameriki kaj do, na Joe Periete niti katerege minjU, ksj si rekel, kd6 naj gleda unijo f Sa vsliko več si#ai rekel, pa to bom ie uafineno povedal, ko bom priiel v La 8aUe. Pri rojaku Livku, pravi, da je rekel, da ne smem upoitevaU, kar sva med seboj govorila. Imam ie dober poaluh in tudi moja lena ga ima, pa nobeden ismod naju ni tega slUal. IU s tsm sam pripo-snsva, da je govoril i menoj v Slovenskem domu. Tistim, ki so radovedni, kaj de-' lam v Ooloradu, povem le toliko, da ne |tavkokazim, sa kar jamčijo uradaiki druitva it 402 SNPJ a svojimi podpisi. Ce pa tu igram vlogo goepoda ali eirosuka, je moja sadevs. Nikogar ne briga, a-U imam veliko denarja ali nič, Willar stajo -in ji pregledali žepa, Eden med njimi, parles Miller po imena, je imel pri eebi člansko knjižico organizacije I. W. W. Bfl Je takoj obsojen na 90 dal zapora rs* di "vegebundaše". Drugih, enejst, ki niso imeli pri eebi nikakršnega znaka unije ali radikšlisms, js bilo izpuščenik. 6000 kmjafisv jo sastavkali v Montrealu, Ksnads. Krojsči, ki so orgsnisirsai pri Amalgamated Clothing Workers' Union, sekte-vajo obnovo pogodbe s ergeniza-eijo, katera je potekla pred nekaj meseci. Delodajaloi bi radi imeli odprto delavnieo. DEJSTVA UOmUJBJO VA BANKIRJKV WALL STRR1TU telesniškŽ dolovož r Kanadi M sa Jhloago, HI. — Železničarji, sa-po.ljeni v delavnicah kanadskih železnišklk drušb, eo odglaaovali m stevke. Sode« in devetdeeet odstotkov glasov jo bilo oddanih za stevko. To dejstvo je nčinkova-lo tudi na bankirje v Wall Strsfe-tu, da mislijo, da ss js tr*a sporazumeti s stsvknjočimi šelesni-škimi delavei, da etavks v Združenih drževak konča. Poročila, ki prihajajo o položaju na šelsznicah, so popolaoma v protislovju s izjavami, ki jik podajajo železniški ravnatelji. Ne pr. položaj na Chioago k Northwestera ▼ Severni Dskoti je tek, ds skoraj 75 odstotkov vi* ko.spremnega ooobja počiva, ker ai lokomotiv in dobrih vos. V Huronn imsjo vsaki daa samo po en vlak. , Iz Des Molneea, Ia., poročajo, da v delavnicah C. A N. W. nihče dela. Tako je tndi pri drugih jželeznieah, katerih proge ee stekajo v to mesto. Da so privlekli vlak iz Clintona, Ia., v Ckieago, je bilo treba tri lokomotive. V Fond Du Lacu je pe položej naravnost obupen. Tridoeot lokomotiv js zunaj službe. Odksr js bilo nspravljeno zadnje poročilo, ^ bilo odpravljenik deset paea- ž«rakih vlakov. Vlaki imajo d'1 tri ure zamude. b Antiga, Wis., naznanjajo, da imsjo tovorni vlaki od dvek do o-•"m ur zamude, potniški vlaki pa od »tirih da šest ur. Ne etraaekik < r.h ateji dve&to oeemdeeet po-lomljenji ŠclezniSkih yoz. Dve in dvajeet lokomotiv je zo-naj aiušhe v Clintonu. Ia. Tovsr* n« Ford Roofing kompanije je SS-prta, ker aimejo lokomotive Ss v mi *™om v m ilspešte.—Okrog sto dijakov > v soboto odrio v sbomieo s klŠ-<» i>oli s Židi I" Dijaki ee napad« pretepli več poelaneev. ki » ^kll xa aretacijo kapitana Ha-y««a, Vaditelja madžarskih vst4ev * nnrškL Dijaki nieo bili areti rea1 IHIlHHMKLd Tako sodi kongreenik Johneon. Waskington, n. 0. - Koaf resnih Jobuaon ls Južne Dakete js nodel izjavo v kateri ee pritoJuje, dff se prepočasi postopa s vojnimi korumpcijonisflL Jfcleporote, ki ae je sešU pred meeeeem dai, je izrekla avojo prvo obtožnico. Zaradi tega je trebe po njegovem mnenju sklicati več veleporot, ds pridejo vojni ksrumpeijohisti ki-Utaje pred kasenoko sodišče: . »»š UORABLJRNA, KO JI iTIAtZLA JRTNIKA. Ohioago, OL — Frank Oattk se je peljsl v svojem evtomobila s' st(ojo 45-letno soprogo Klaro na sprehod. Naeakret jš nekdo Ira-zsvozU ^ njegov svtomobil. Bil je P. J. Guilforle, o katerem pravijo, da je malo pregloboko pogledal v kupico. Sledili ee argumenti. Oartk je rekel svoji le-ai, nsj gre v Ouilforlev svtomobil ia aaj strsši njega, da ae uide, on pe gre pobližnjege police je. Nekej ininut kesaeje še je Garth vrnil v družbi policaja, a po Gail-forlu in Gsrthovi ženi ni bilo dn-»• ne sluhs. Guilforle jo jo odps-jal. Guilforle pa tudi ai dsleš tri-šel a svojim svtomObilem ir/"u-grabi jene" šeao. Kmalu ee je sa-Istsl v vos nličas železnic}.. Gas-theva žena SS je pri tem kerembo-la obrezala O zdrobljenim steklom. Gnilforls so aretirali, oba evtomobila sta razbite, Garthova žena ae nshaja v bolnišnici, Garth ss pa huduja doma. Hi VABPUJO STAV- H> - Tukajšnji mladih tajnik Društva mladih krščanskih moš se je nkvsrjal tndi s novače-njem etsvkokasev. Nabiral je stavkoksse za šsleznUko rudnike. Kdaj je ta posel ss nekoliko Časa tiRPlilMkifr "Delavska" agencija na štev. M E. 4th St, New Tork Cifr, je najsla Heurlce Johasons in Os-orge Olarka, d«; ja pošlje ns delo v te mesto. V agenciji ao jima po• in da bc vedeli, da ni etavke_________ prejemala po $4.15 na daa ss o-sesiarno delo. Tranaportaeija prosta ia krana in stanovanje pa stene ssmo šestdolarjev na teden. Razkladala bosta ssmo premog. Ko ste dospele sem, da ste šele spesnsls, da boste delala za ErO. Frick Oke' kompanijo. Ko sto u-videla, da ju hočejo israbiti kot stavkekaza, sta se takoj prijavila na glavnem rudarskem »tsv- kodnem Kasne _ »je ee je obema pridrašil tajnik Drofeve mladih krščanskih moš in njima prigoverjsl, da naj stavkokasite no šelesalci, ako Is nošeta etavkokaziU v rudnikih. Delavca sta tsjniku povWtinS obraz, kar mn je šlo. I «ir lbtauotl jnioodk Middlctovrn, K. T. - Lajtnant Trene? LOjrone ln Augustin Alten-meier ata telebniU s letalom aa tla. Letalo je pričelo goreti te den jo došla pomoč, ete saAo-i toke opekline, da ste jim podlegla. Nesrečo je povsrošU zlomljeni vijak. m. Loais, Mo. - Aadrsw An-derson je podel is letela, ko oe jo nahajalo pei sto čevljev nad ss-meljeko površiao ia ae je spuščslo s riveem doli pvpti zemlji. Ander-soa je bil ns msstu sgtev. Letelo j« vodil Blmer Dempsey. 10-L1DTA PRKLIOA JI MATL Uma, O.—Desetletna Missbetk Inrin js t ss. porodila otroka v tukajšnji bolnišnici. Otrok takte sedem ftmtev in je povsem por-malem. Deklice noše povedali, kdo je oše, deprav pritiokojo na-njo oblaeti ia ajea ošim. ki je po-etor neke cerkve v Hsrdinu Zdravniki previje, da te aiočoj nima para v sgodovtni A»..«-r,ke kolikor jo jim saaao. Najmlajls mati, ki jo israio na rekordu, je MU enajst let slors deklice pred nekej leti Al je pa bila eemorke. V t repičnih dešeleh jo to nekaj aavadaega. o DuMIn. $1. jal. - Uradno porooS, de so nerodne šote okupl rele volje števila po.toji.nk vzhod-aa od reke NeJgne. Reb^lhi repa-Milani še drfe v Tipj>-raryju hi Cork« ter v okoliških krojih. — rdtnel l^»gue je zagroril prrbi valrem v Daadelku. da jih izobM ks«o!iške cerkve D. a - Delo veki dspertment poroča, ds so se Šiv-ljeaski troški od lete 1914 poviša-U sa.MJ odstotkov. Poročilo je voljovao'so meeee junij. Draginja pe še ai doaegla svojsgs viška. Živešne cene se bile višje v junija kot v marcu, cene obleke, kuriva la razsvetljave ao ae prav malce anišale. PARNIK J1IIAJ1DKL NA Montreal, Oaa. - Parnik "Ra pld Prince" je naaedal aa kleči, ko je preplul neverna meeta prf Laehinu. Pesnih je aooedel na kleli, ker se mu je vtrgala veriga pri krmila. Na krova je štiri sto potnikov, ki so po suaaj nevarnosti. , —' ....... • UKEADBNO THO ODKRITO Svaasten, SL ~ Nssnanl zU- kovci so izpraznili klet James Norriea in so skrenili osemdeset steklenic vina kaf v blišnjem gr-movjn, ker niso mogli odafsti vee-go pleas. Skrito viae v grmovju se nslli otroci ia odpeljaU je ga polieija n* poUoljeko postsjo. y SILI. Ia. — 25-letni Fred Berdledt je šel prek farsks svojega taeta, ko ga je aeprišakovano napadel bik. V^akoaPreamo oeob-je tovornega floka je videlo na-pad ia ustavilo js vlsk. 8prevod. niki ln zsvirall so pohiteli aa po-iaoš*farmsrja ia odgnšli reajar-jenega bika. fsUkokmi Lahore, Indije, al. jul.-Angle- doepel tupejdečss |s Beluchiatans. na Japonsko semkaj |s Bohic le čes Kitajsko r »m proti Alsskl ški letalec W. T. Bloke je včeraj ia. Od xnteko in potem proti Alsskl. Bloke je pričel s poletom Ii msja Is Angli- ROKICE IZ JUGOSUtniE. PRIMORSKI BKOUMOl stena M ssjl Varodae. skupščins dne 16. junija.) Drago vprššanje, ki s« i« nU sodrug Ooloah, h tiče teko-zvenih penzij. Seveda W gre aa visoke uradnike, ki M dobivali po kekoliko tisoč tir pensiie, ampak sa delavec* sa dslovss U arsens-U, is tehničnega savods itd. V poštev ae prihajajo le delavei ia Pul js in Tista, ampot tndi U 4ru-gik krajev, no primer is drUvas-go rudniks v Idriji. In te penzije niso nikakšaa sUloščins, smpsk So si jik ljudje osmi kupili s tem, ds so vplašsvtli dolgo lete v do-tične fonde. Morsli so boistl sli ps so bili vsled fsšističnsis teror-ja iscnoaj is krajsv, ki bi po prs-viol morali biti naši, pa so eedsj — ne bom denes rssiskovsl, po ČP" gsvi krivici — italijanski. Kdo, gospodje, aaj skrbi sa te, ds dobo ti ljttdje vaaj te košček pravice, vsaj te peasijo, ki so jo sami vpte-šalil Kdo dragi, kakor našo vls-dat Tode kakšne odmore dobi-varno f MTo jo komplicirano vprašanje, ai katerem so iatsrssirsne vse nseledne dršove itd." (Dr. Koma i V Avetri ji je to vprelanjs le rošeao in deUvei dobivejo ponzijo.) Da, komplicirsne rpra-šanje, kakor pravi $oapod mini-•ter, as^ak, kakor potrjuje moj •odru« Korun, so te pensljs v Av-strlji vendsr le lskko isplošajojo, četudi je Avstrije premegsns dr lava, mi po spadamo bajs med smagevolee, šetudi je Avstrijs bi-la sovralaioo ftellje, ml po smo bfll ia hej* emo lo, savssnik te Sloriozne Italiji. ' Gospodje, jos se prsv zelo ko-jim, da no bo te vprslenjs od strani naše vledc nikdar teko rešeno, kokor M kilo trebe. Vem a. pr., do so ee oklepale aeke kon veneije v Ropellu ia Rima, da eo tam lo psrsfirsn pet no prekucne m stopfal naprej, dokler nI e ko-vini driom fopr-t sedel no as. Ml je miran moUcolj, srednje postave, le ekoro meto ekljulea, da so ara Je*pf«c«el k<4 ae hrbtu kokor aaurjea Okras njegov po ni kO prav ali prlamrea ss ejegev mi flea oe Mlo polno, dosi lo proosj nagubana, In njihova barva dovdlj jasne, topi noe po oe >r svetlikal v višnjevo rdeli barvi. obrvi slo |lo SkfNskt Nu«šu Podperu Jtiitli GLAVNI ITAK. S0S7-0S SO. LAWNDALR AVt^ CHICAOO. ILLINOIS, UPRAVNI ODSEK, ^^STaJua rSCTOtep1 Tfrf™ ^ lit. BOLNIŠKI ODSEK. 414 S. Pa. osrkdnjc ok ros je ZAPABNO OKROŽJE Združitveni odbori r ^SiSSsKT I VRHOVNI jPRAVIflK. Dr. P-J. Kar«. SSOS Si. CUlr AvH Oovolaai, a •• -ri^tahi^si ^'r|l>>>^>M> " •db^ralld, M dalaja v Peads®dalš|va S* N» P. Ji, Sa* lavaith A' JAtVR m STVARI, hI sa liejaj^ lavilsvslsigfc sa MamiorVkjallloe S. N. J«, sisr*sp So^ lava* _______ S. N "V'^i^iJTA ". dali v s vst dvs mali livshai očesi, proosj nagubano čelo pa jo pokrl-vsls rasmrŠena frizura, katere »o-tovo ša ni česal glavnik. 2van jo bil po pokliou Tako pa menda ni dovoli povode-ao, sato hočem po*cdau vaaj v glavnem, sa kaj vss js, bil in vsled-tega vlival poeObno pri kmeticah precej ogleda. Povsod so ga radi vssli pod streho, ker povedati js vedel mnogo zanimivoet^ Is lsso turških vojsk*.SluHl js pri vojo« kik skozi U let, o čemur ps jo porabil, katera lete js ravno bilo. Tega mu tndi ne smsmo umeriti čs js lo oralo bolj pomanjkljivo vedel povedati o tedanjih vojskah, včasih rekel, 4a js pa trdil, ds j, da |s vlaslh trdil, da js imsl v vojski vso suknjo od krogelj prestreljeno, dru-js p r svil, da takrat Is riiso pušk ,tsmvsč šele topove ia sebljs. Že pet krlšev j« od dobil na hrbet, hako naj bi to mol vedel o vseh podrobnoetlh. Zato ss mu js pa zameril mladi svst, če gs je podrobnoetlh vojekovsnja. Po poklicu je Ml to ,kar menda Is njsgov oše, ded in ollo dedje od oieto. V glavnem ee ^e pešal s smolo i nabiral jo js ia priknka-val, pri Šsmur je bU tako mojster-ski, ds jo je vsako goepodinja le aajrajše vzela od njega. Vss poletne dni je stlksl po smrsčevju, ob 4eševnem vremenu pa jo donm da j« na primer včoi služil 14 let, drugič služil laislr sil prakubsvsl, ds js s njo sololil ma-Ione vee bol, farak asokoh. , gego, Ii rS?« boljše gospodinje po vol mr Bil ns je tudi ss maiaikaj dru, Čessr M no nsprsvi! kmalu taka. Goepodiaje eo vedele . govo spretnost, če so raslt njihovim pujeetom črni fobje, ali ako ss jim js deUls mrene ne to vodno so klicale lo Evans. S evojiml isurj. nlmi rokami In močnimi kleščami js bi! mojster sa rnvanjs sob. Dol js pnjss med n Is je Ml sob isruvsn., t kleščami, ravnotsko Isnrjs-nostjo In ne Isti način je ruvel tudi ljudem bolna sobe, s čemur ps tiste čsse še al bile toliko po. els. Pri striženju ovse pa so mO delali pastirji veliko konkurenco, »e go včaeih hje poklieeli sa ksr js ilobil voloene nogavieo, sli tudi jopo ln le ksj dmgege po ^e ie pa bil pri ovcah pri-■i jo Imel toliko vel sreče pri strižeaja vaščaoov. Molje so Is davno sposnali, da so ftosnove škarje ss strllenjo ovac sslo ostre la vsi "kreja so ao horllll k ajemu strti, da je Isral s ajisai, pooebno o veliki aošl, les gfsvo OL žeto K mu pirakov ai monjkelo In jdje so šepetali, da Ime dorr.s cel piskov štirijakov, kor ps je Mlo vse lamilljeao, kor žvsn si nikoli i pravil, do M kaj Imel. Mo-je le, ls M bilo kaj Ms, ampak o piokru štirijekev ae mo ^■j oa tudi nikjer I Po vol faroh naokoli, ni bilo krave, o kateri M Ivan as vedel, koliko venškov ima Is na rogovih. BU js moistsr tudi v tsm oziru. Čeprav bi ne bil vedel, je saal samo po potipanju povedati, hdsj bo trebs prileti s krmsnjsm kuha-00 repe in lanenlm ramenom. to saaaje js vlival le aajvečjo čset. < J r Bmolo js ivan najrajše rosno* Šol pozimi kmoticam po V|ish, sa kar je imsl vsi razlogov. Poslml SS ri trebs beti, do bi človek po dolgi hoji končno ns doMl ljudi dotto in pozimi so ljudj'. posebno o praznikih, nakano bolj rado* dami. tudi koljejo pozimi ln ok takem čacu ss, najt , kupčijs s sssoVo. Radodarna tiert odreže precejšen kos slsV četudi ls sahrajlns ia poleg vrlf le ksj drngsgs sa nsmeček. To pot ss je naš smoter nsmeniL ■ do kmetio po Gorajih Novshih. Od kraja Is vss js obral ln kol ja imel pola najrasli^nvjšlh darov uospodiaj ,precejšen del nabran* gs pa je puatil v dolini. Vrnil bi ss Is domov, prej po je Is hotel no Knviovoe, katere kmetije se nikdar ai isognil, kadarkoli js prW v novolko žaro, kajti kurjev«" ško gospodinje, Mios, ai saste ra* ds poslulsls njegove novioe Is so* radnjih fars Ajdove moke je Ime* njen kop slanine je bil vedno obiU nejši kot katere druge in pod streho so ga vedno radi vsoti sa Kurjevelh. Ksko M torej mogol Žvsn Isoststl, saj Imel jo samo lo dobilo Ml urs ls vosi do Kar je ve. ( o e e Kakor bi ss vitrtfil šums pa klanca gori, sopet sdrkna no tla koievim dnom. Očitojošs niske škornje, katerim VSO nSgOtOVOH evojikJ nate ps src nazaj i>o odkoder ss ^n dobre delavee, ki ee veeki Sen Kndnr mielHe nu sUn krnj, mislite na ^ "