štev. 37 Cena 15 din PTUJ, 16. septembra 1960 Letnik XII! Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim fmaasiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Baumai^. Uredništo In uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. i Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo] 1250 din. __________ iričevo le ottloiirlieiriia ieloiacila Oiiiie Dellegacija iz Gane v Kidričevem V nedeljo, dne 11. septembra 1960, poziio popoldne je potova- la skozi Ptuj v Kidričevo parla- mentarna delegacije iz Gane, ki je bila te dni na obisku v Jugo- slaviji. V Kidričevem si je ogle- dala skupno s spremstvom iz Zagreba in predstavniki iz Ljub- ljane in Maribora pod vodstvom direktorja tovarne ing. Franja Gruenfelda proizvodni postopek v obeh tovarnah. Po več kot 2- urnem obisku Kidričevega je delegacija s spremstvom cdpo- tovala v Maribor, od tam pa si je v ponedeljek ogledala še TAM in HE Mariborski otok ter del Pohorja na krajšem izletu. Pred upravnim poslopjem je parlamentarce iz Gane pozdra- vil v imeou jyudske skupščine^. LRS Janez Hribar. Goste so tu- kaj pričakovali: direktor tovar- ne ing. Franjo Gi-uenfeld s predstavniki družbenega uprav- ljanja in družbenih organizacij, predsednik sikupščinskega od- bora Milan Apih, predsednik OLO Maribor Jože Tramšek, predsednik Občinskega ljudske- ga odbora Maribor-Tabor Franc Rant in podpredsednik Občin- skega ljudskega odbora Ptuj Franc Prime. Delegacijo iz Ga- ne je vodil politični voditelj, pooblaščenec za oblast Volte F. Y. Asare. Skupno s spremstvom je štela delegacija 22 oseb, od tega 3 žene, 2 poslanki in sopro- go vodje delegacije. Gostje iz Gane ter člani spremstva iz Beograda so se za- nimali za razne faze proizvod- nega postopka te tovarne. Po- trebna pojasnila jim je dajal di- rektor tovarne ing. Fran,jo Gnienfeld. Ogled tovarniških oddelkov je trajal več kot 2 uri. Najdalje časa so se vsi skupaj zadržali v livarni in v elektroli- zi. V njej so počakali, da so de- lavci dokončali postopek vliva- nja 6 šlirinietrskih palic pre- mera nad 8 cm, ki jih je žerjav dvignil po ohladitvi iz livarne. Večina gostov se je hotela z do- tikanjem prstov prepričati, če je odlitek res popolnoma ohlajen. Za vse so pokazali veliko zani- manje. Delavci, ki so bili ta čas na izmeni, so bili napram go- stom zelo ljubeznivi. Nekateri med njimi so tokrat prvič videli prebivalce afriškega kontinen- ta. Med pohodom po tovarniških oddelkih mi je član spremstva Ljubo Mijatovič iz Zvezne ljud- ske /skupščino pojasnil, da so si delegati iz Gane ta dan ogledali Zagreb-ški velesejem. Dame so se zanimale na njem za predme- te, za katere kažejo enako zani- manje vse Evropejke. Prav ra- de so se zadrževale pri modnih oddelkih in pri nakitu. Glede otrok njihovih ljudi iz ambasa- de v Beogradu pa je pristavil, da se čudovito hitro in lahko navadijo srbohrvaščine in da hodijo v naše šole, kjer se z na- šimi otroci prav dobro razume- jo in pri poukti niti malo ne za- ostajajo za našimi učenci. Po- sebno pozornost v delegaciji je vzbujal med vsemi našimi po- sebno oblečen član delegacije, poslanec S. D., BOUBO, visok možakar, vodja manjšin v par- lamentu. Stopal je zraven vodje delegacije, včasih v sredini skupine, med nami, pa zopet med našim spremstvom. Vodja dele- gacije se je izredno zanimal za vse posebnosti proizvodnje alu- minija, nič manj pa ostali čla- ni, ki jim je bilo vse raztolma- čeno v angleščini. Ljudski po- slanec Janez Hribar je tolmačil \' angleščini skupini, ki ga je ob- dajala. Ob slovesu pri komandnem prostoru so se vsi člani delega- cije poslovili od naših predstav- nikov tovarne in oblasti z jas- nim »hvala« in krepkim stiskom roke. Kolona avtomobilov je nato zdrsela v smeri Maribora, kjer so jih tudi že pričakovali. V. J. Položaj v Kongu postaja ja- sen. Odnos sil, predvsem pa ozadje misije OZN v Kongu se razkriva in svet bo brzda postal priča nelojalnega izkoriščanja Organizacije združenih narodov za interese kolonialističnih sil. S tem je zgubila misija OZN v Kongu na svoji veljavi, posebno, ker se je zadnje dni zelo jasno postavila na stran tistih ljudi, ki ee izgovarjajo na zahodno sode- lovanje, so pa v resnici plačanci bivših kolonialističnih krogov. Vse akcije, zarote, upori, areta- cije in podobno, so izvedli v na- meri, da bi ustvarili zmedo in da bi potem svetu dokazali, da, je zakonita vlada Patrice Lumum- be nesposobna in da je nujno, da OZN prevzame skrbništvo nad ' neodvisno državo. Umazana igra, v katero so povlekli mednarodno organizacijo, ki je žrtvovala svoj ugled za kapitalistični razred in njene interese. Ugled, ki si ga je , OZN pridobila med sueško afero, bo zgubila v kongoški zadevi. Da ponovimo najbistvenejše dogodke, da bi laže razumeli se- danji tok dogodkov. Kasavubu, predsednik republike Kongo, je izvedel pred kratkim državni prevrat, v katerem je odstavil Lumumbo. Premier Patrice Lu- mumba je na takšno dejanje od- govoril s protiukrepom ter za- hteval od parlamenta zaupnico. Dobil jo je. V tem trenutku pa se je pokazalo stališče misije OZN. Ni podprla zakonite vlade, pač pa je protizakonito zastra- žila letališče in radijsko postajo v Leopoldvillu, obratno pa je do- volila radijsko postajo v Eliza- betvillu, ki so jo vneto uporab- ljali za širjenje plemenske ne- strpnosti proti Lumumbi. Ker je rasel ugled Lumumbo- Ve vlade, se je Kasavubu poslu- žil še enega dejanja, ki je poka- zal njegovo dejansko politično privrženost. Aretiral je premiera in sestavil svojo vlado, ki je ta- koj poslala predstavnika na sejo Varnostnega sveta. Lumumba je ostal na svobodi in zopet govoril pred skupščino, ki mu je tokrat zaupala celo posebna poobla- stila. Misija OZN je tudi tukaj de- lovala skrajno nelojalno, ker se je očitno postavila na stran Ka- savubuja, vombeja in Kalon- džija. Radijsko postajo so pre- dali nezakoniti vladi, ki je takoj čestitala Combeiu in Kalondžiju Za nujno vzorno zadržanje pri boju za skupno stvar Zahoda. V Varnostnem svetu so preložili Sejo, češ da položaj ni jasen in <3a ne vedo. kdo je na oblasti. Kljub protestnim brzojavkam ^konite vlade in parlamenta, so s sejo zavlačevali. Med drugim so praktično prekinili vse stike s tisto vlado, ki je poklicala čete ^2N v Kongo, da bi dosegla ^■nnik belgijskih čet. Sedaj so uporabili kapitalisti za svo- jo igro . Afriška solidarnost pa je že Pokazala prve sadove. ZAR, Ga- Gvineja in Sudan ter Ceylon ^0 jasno povedali, da priznavajo Samo zakonito Lumumbovo vla- ^o in da je Ileova vlada nezako- nita. Sudan in ZAR sta šla tako daleč, da sta prepustila letališče "^-^^poldvillu Kongožanom in to brez predhodnega dogovora z misijo OZN. Gana je celo pove- dala, da bo umaknila svoje čete, če misija OZN ne bo predala ra- dijske postaje zakoniti Lumum- bovi vladi. Med drugim namera- vajo umakniti svoje čete iz se- stava OZN in jih podrediti Lu- mumbi. Enako so povedali v Kairu. Takoj, ko bo Lumumba zahteval umik čet ZAR, jih bodo umaknili, ker nočejo, da bi nji- hove čete uporabljali za nepa- metne in nepravične akcije proti neodvisnosti Konga. Položaj postaja zaradi takšnih izjav jasen. Na eni strani imamo afriške dežele, ki so jasno pove- dale, da bodo podprle zakonito Lumumbino vlado, na drugi strani pa so zahodne dežele in OZN, ki so se postavili na stran Kasavubu j a in separatistov Combeja in Kalondžija. Kot smo že omenili, te sile bi rade dosegle popolno zmedo, da bi lahko kr- marile v kalnem in spremenile Kongo v skrbniško ozemlje, da bi uran ostal v zahodnih rokah. Sedaj je dolžnost vseh napred- nih sil, da preprečijo takšno kri- vično akcijo, s katero bodo spod- kopali avtoriteto OZN. Oba zbora sta zasedala Včeraj, v četrtek, 15. sep- tembra, 1960. sta v Ptuju zase- dala oba zbora Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Na dnevnem redu skupne seje so bila personalna vpraša- nja razrešitev in imenovanj t gospodarskih organizacijah in v šolali, na dnevnem redu lo- čenih sej pa je bilo več odlo- kov, kot odlok o vodarini in o minimalnih agrotehničnih merah, nadalje sta odobrila več garantnih izjav za gospo- darske organizacije za najetje kreditov za nabavo strojev in opreme ter za graditev gospo- darskih poslopij. Rešile sta še nekaj prošenj za dodelitev zemljišč iz sklada SLP. Po seji je. odpotovalo več od- bornikov in funkcionarjev oblasti in množičnih organiza- cij v Maribor na pogreb od- bornika Stanka Rajherja. v. J. Priprave oa jesensko setev ^ plufslci občini Jesenska setev je zopet pred vrati. Številne kmetijske organi- zacije, kakor tudi kmetovalci sami, se nanjo temeljito priprav- ljajo, saj zavisi od dobrih pri- prav tudi končni uspeh. Tudi letos smo dosegli visoko proizvodnjo pšenice, saj je ena- ka lanskoletni rekordni proiz- vodnjo pšenice, saj je enaka lan- skoletni rekordni proizvodnji, ki je znašala nad štiri milijone ton, kar je dvakrat več, kakor pred vojno. Tudi povprečni hektarski donos, ki znaša sedaj približno 40 metrskih stotov na helvtar, nas ne sme zadovoljiti, temveč moramo stremeti za čim večjim pridelkom, ki bo še dalje dvigal življenjski standard naših ljudi. Letošnja žetev lepo prikazuje tudi to, da se nekatera kmetij- ska .gospodarstva in zadruge ni- so dovolj potrudila, da bi dose- gla čim višje hektarske donose. V bodme moramo stremeti za tem, da bo pridelek vedno večji, kar nam razni tehnični ukrepi popolnoma omogočajo. Nadalje moramo izbirati takšne sorte pšenice, ki na naših poljih naj- bolje uspevajo. Pogoj za nadalj- nje povečanje pridelka je pred- vsem uporaba najbolj kakovost- nega inozemskega semena vse dotlej, dokler naši znanstveno- raziskovalni zavodi ne vzgojijo domačih sort visokorodne pšeni- ce, kar gotovo ni več daleč. Pše- nica »Slavenka«, profesorja Ko- riča, je na tej poti prvi pomem- ben uspeh domačih strokovnja- kov. Glede na dosedanje živahne in temeljite priprave kmetijskih organizacij in glede na predvi- dene površine lahko v sledeči žetvi cb norrrialnih vremenskih razmerah pričakujemo okrog pet in pol milijona ton pšenice ali povprečno 22 metrskih stotov na hektar, kar je za, poldrugi mili- jon ton več. kakor lansko leto. Strokovnjaki obljubljajo. da kmalu tudi vremenske razmere ne bodo več vplivale na proiz- vodnjo žita, kar bo zelo po- membno za vse kmetovalce in meni, da se v bodoče ne bo tre- potrošnike žita in kruha. To po- ba bati pomanjkanja kruha, tega osnovnega prehrambnega pred- meta, zaradi slabih vremenskih razmer, ki bi drugače lahko uni- čilo vse pridelke. In kakšno je stanje v ptujski občini? Kmetijske zadruge so že naročile potrebno količino se- mena — 93 ton —, ki bo potreb- no za zamenjavo. Po odloku so za to odgovorne in se bodo po- trudile, da izpolnijo svcjo nalo- go in obogate naša polja z vi- sokorodnimi sortami pšenice. Druga pomembna naloga kmetijskih zadrug v ptujski ob- čini je organizacija kooperacij- ske proizvodnje, ki naj predvi- doma obsega 200 hektarjev po- vršin. Sklepanje pogodb je že v teku in je dosedaj podpisanih pogodb že za .50 hektarjev. Tudi letos ne bodo zanostav- I.iali gnojenja z umetnimi gnoji- li, saj so jih naročili 270 ton. ki so rezervirana samo za pšenico. Predvidevajo, da bodo s tem po- gnojili čez 1500 hektarjev pšeni- ce jesenskih posevkov. To je le nekaj glavnih stvari iz letošnjih predpriprav na je- sensko setev v ptujski občini. Kmetovalci, kakor tudi potroš- niki, upajo, da bo žetev obilna in da bo tudi drugo leto dovoli kruha. -tf VABILO Turistično in olepševalno društvo v Ptuju obvešča svoje članstvt) in ostalo prebivalstvo iz Ptuja, da bo občni zbor tega društva v torek, dne 20. =;op- tembra 1960. ob 19. uri v dvo- rani Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Vabljeni Švedski optimizem Sotckholni, 15. sep. (Tanjug). — Švedski zunanji minister je izra- zil včeraj optimistično mnenje glede mednarodnega sporazuma o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem. Po tem sporazumu se- danje atomske sile ne bi bile ob- vezane, da uničijo zaloge orožja, pač pa b; se odrekle nadaljnji proizvodnji in konstruiranju še hujših bomb. Pred protitfjlierlculoziiiii teiinom Tuberkulozne bclnlke lahko zdravimo tudi doma iJanašnji način zdravljenja tuberkuloze nikakor ne teži sa- mo za tem, da bolnika ohrani pri življenju, temveč da ga do- končno zazdravi in je njegova delovna sposobnost čim manj okrnjena. Vendar pa se tuberku- lozni bolnik lahko zazdravi edi- nole z doslednim in ustrezno dol- gim zdravljenjem. Bolnik mora vztrajno in red- no vsak dan uživati predpisana zdravila. Ce se prezgodaj neha zdraviti ali pa le neredno jemlje zdravila, se mu obolenje ne sa- mo poslabša, temveč postane tu- berkuloza tudi znatno teže ozdravljiva. Zdravilo je treba uživati dolgo časa tudi če bolnik ne čuti no- benih znakov bolezni več. Samo mesece in mesece dolgo zdrav- ljenje lahko uniči kužna žarišča v vidnih in skritih kotiščih tele- sa. Le nekaj oblik tuberkuloze se more in mora zdraviti samo v bolnišnici, pa še pri teh se bole- zen za časa zdravljenja v bolniš- nici le umiri. Docela pa se vsak tuberkulozni bolnik pozdravi še- le, če se tudi doma zdravi čim vestneje in če svoj način zdrav- ljenja v družini povsem prilago- di zdravstvenim zahtevam. — Na bolnikovem domu mo- rajo vladati zdrave higienske razmere. — Bolnik se mora hraniti iz- datno in pravilno. — Izogibati se mora težjemu fizičnemu delu, vsakdanjim opravilom, ki ga izčrpavajo in mu slabijo že tako od tuberku- loze razrahljani organizem. — V času zdravljenja naj bo- do tudi delovni pogoji v službi prilagojeni njegovi začasno okr- njeni delazmožnosti. Pogosto je treba šele ustvariti primerne pogoje, da je bolniko- vo zdravljenje doma res uspešno in zadovoljivo. — Protituberkulozni dispan- zerji in zdravniki splošne prakse morajo stalno in redno kontro- lirati bolnikovo zdravstveno sta- nje in njegovo discipliniranost v uživanju potrebnih zdravil. S svojim strokovnim delom lahko pKjpolnoma nadomestijo zdrav- niško pomoč v bolnišnicah. — Medicinske sestre morajo redno obiskovati bolnika na do- mu ter njemu kakor družini sve- tovati in jim pomagati, da vzpo- stavijo higienske razmere in iz- vedejo obenem ukrepe, ki so v zvezi s pravilno prehrano, pre- prečevanjem nadaljnjih obolenj in podobno. (Nadaljevanje na 1. s'^rani) 8e na mladinskih akcifah Motiv iz mladinstke delovne akcije Ptujski mladiimci še vedno niso zaključ-.i z dekvntmi akcijami. Občinski mladinski kcmtte LMS v Ptuju je poslal 15 mladincev na de.ovišče v Brejanovcu pri Peče- njevcu v Srbiji, kjer sodelujejo pri graditvi a-vtcmobilske ceste. Ti brigadtrji so predvsem z vrst kmečke in delavske mladine, na deJovišču pa bodo cstali dva me- seca. Pravijo, da je bilo v začet- ku neiko'iko žuljev, bo pa krnalu tK>lje. V ta'borišču je zelo prijet- no, saj poznajo vse vrste razve- drila. V tem prijetnem okoLju pa niso pdzabilii domačih .n jim poštljajo najleipše pozdrave. S pozdravi se cglašajo: Druzovič Jože, Lajh Franc, Klopmšek Edi, Kroipic Franc, Rozman Alojz, Žerak Franc, Robin Angelca in ostali. Želimo jim. da bi se v sestavu 9. mariborske madinske delovne brigade kar najbolje obnesl. in pnnes.i čimveč udarniških značk. Ker je imvestitor nove avtomo- bilske ceste cd Maribora do Le- narta predvideval, da lx> cesta v Lenartu končana do konca avgu- sta, na žakfit pa se zaradi več'- kratnega slabega vremena in dru- gih vzrokov to ni posrečilo-,, so prišle na delov.šče še tri mladin- ske delovne brigade, ki bodo po- skusile dokcr.^ati deo. Odzva'!o se je tudi 37 ptujskih mladincev, ki tvorijo .skupaj z ravensko in C€'.j©ko mladino mladin.sko delov- no brigado »Karla DestoivTiika-Ka- juha«. Ta brigada bo delala mesec dni, ka!kor vse do.sedanje br gade, nato pa se bo vrnila domov. Ptujska mladina je torej letcs zelo aktivna, saj se ude.ežuje vseh mladiinskih delovnih akcij od marca do oktobra, z vseh delovišč pa se vrača z največjimi priznanji in nadaljuje svetlo tradicijo ptuj- ske udarne mladine. ~tf Proslava 200-leinke Šole V Gorišnici 1760—1960 Nedelja, 25. septembra: ob 9. uri: lahkoatletsko teknil,- vanje pionirjev (Gorišnica, Cir- kulane, Markovci) ob 14. uri: gasilski manever (vsa PGD gorišniškega območja) ob 15. uri: nogometna tekma (Desternik : Gorišnica) ob 20. uri: »Pot do zločina« (M. Kranjec -r drama — Gorišnica) Ponedeljek, 26. septembra: ob 18. uri: šahovski brzoturnir (šahisti gorišniškega območja) Torek, 27. septembra: ob 20. uri: literarno-glasbeni ve- čer (Aktiv T.IMS Gorišnica) Sreda. 28. septembra: ob 12. uri: »Zgodba o zdravil- nem kamnu« (Šola Gorišnica) Četrtek, 29. septembra: ob 20. uri: koncert pevskih zbo- rov (Gorišnica) Petek, 30. septembra : ob 17. uri: strelsko tekmova- nje (ZB NOB, PGD, lovci. Par- tizan) Sobota. 1. oktobra: ob 20. uri: slavnostna akade- mija ob 5. uri: Budnica po vaseh šol- skega okoliša Nedelja, 2. oktobra: ob 8. uri: sprejem gostov ob 9. uri: polaganje venca na KTob padlih borcev ob 10. uri: ;200 let šole Gorišni- ca« (Pozdravni nagovor, oris zgodovine šole. odkritje plošče, imenovanje šple, kulturni pro- gram) ob 12. uri: otvoritev razstave ob 15. uri: ljudsko rajanje Vse prireditve bodo ob vsa- kem vremenu v Zadružnem -'o- mu. v šoli in na telovadišču v Gorišnici. Iskreno vabi šolski odbor Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 16 SEPTEMBRA 1960 Tuberkulozne MnAce lahko zdravimo tudf doma 'Nadaljevorift * I stremi) Predvsem pa je uspešmost bol- nikovega zdravljenja doma od- visna od njega samega. — Zdravljenje na domu bo uspešno samo, če bo bolnik z vztrajno voljo premagoval slabe vplive in navade ki sicer prevla- dujejo pri nediscipliniranih ali celo asocialnih bolnikih. — Bolnik mora redno in po navodilih prihajati na preglede v dispanzer in se v vsem podre- jati navodilom zdravnika in me- dicinske sestre. Pogosto je potrebno, da bol- nik nadaljuje z zdravljenjem tu- di še tedaj, ko se vrne na redno službeno mesto. — Vodstva podjetij in ustanov naj olajšajo svojemu bolniku de- lovne napore in zagotove ustrez- ne pogoje dela, ki bodo skupno, z zdravili ugodno vplivali na hi- tro in dokončno ozdravljenje. Organizacija Rdečega križa naj pripomore, da se bolniku ustvarijo primerni pogoji za zdravljenje na domu: — Patronažni aktivisti RK naj razbremenijo delo dispanzer?kih sester in pomagajo predvsem pri uvajanju higienskih razmer na domu. Posredujejo naj pom,.č za izboljšanje ekonomskih pobojev družine, urejajo naj stanovanj- ske razmere, prehrano in podob- no. — Patronažni aktivisti RK naj organizirajo in nudijo bolniško nego bolnikom, ki morajo ležati ali pa nimajo primerne domače oskrbe. — Aktivisti naj. poučujejo bol- nika in člane njegove družine o ukrepih proti širjenju kužne bo- lezni, o pravilni bolniški negi, o pripravljanju hrane ter o spod- budnem ravnanju z bolnikom samim. — Aktivi RK naj na posebnih geminarjih usposobijo čim več aktivistov za pomoč bolnikom na domu. Skrbijo naj, da se predvsem čim več svojcev tu- berkuloznih bolnikov vključi v tečaje RK za nego bolnika na domu. — Rdeči križ naj s svojim družbenim vplivom pomaga zdravstveni službi, da se v čim večjem obsegu organizira zdrav- ljenje tuber"kuloznih bolnikov na domovih,- saj mora tako ali tako vsak bolnik, bodisi da se je zdravil v bolnišnici ali ne, za časa bolezni jemati zdravila tudi doma. PTUJSKI „PLETilRNa'* JE ZNANA DALEi, IZVEN JUGOSLOVANSKIH MEJA Pred pričetkom glavne jesenske sezone - Ptujska »Pletarna«« se kljub močni konkurenci v Jugoslaviji dobro uvelfavlja - Pletarska galanterija je znana po vsem svetu J5e malo in jesen bo omrežila naša polja, ki bodo pričela rado- darno dajati stoteren sad. Takrat bo nastopila tudi glavna jesenska sezona za cbrat ptujske »Pletar- ne«. Listje bo cdpadlo in obsežni nasadi vrhov h šib, ki cbsegajo 21 ha, bodo priipravljeni za »že- tev«. Delavci jih bodo porezali, prekuhal!!, olupili in zopet bo za- dosti materiala za celo leto. Zra- ven .šib pa bo prinesla jesen še ličkanje, iz katerega pletejo 'judje v privatn obrti različne stvari, ki jih nato »Pletarna« odikupuje. Zelo priljubljen predelovailni material pa je rcgciza, ki jo kupujejo iz Bačke. Izdelki iz rcgoze so ličn in so v inozemstvu zelo priljub- ljeni, saj jih odkupujejo v velik h količinah. Iz vsega tega in drugega mate- riala izdeluje ptujska »Pletarna« najrirzličnejše izdelke pictarske galanterije in opravlja pletarske usluge po naročilu. Kljub temu da je v Jugoslaviji okrog 2000 pletarjev, v ptujski »Pletairn« pa približno 150, se s svojimi izdelki dobro uveljavljajo, saj jih ljudje radi kupujejo. Najbolj gredo v promet košare za perilo, košare za dojenčke, pleteni stoli in razne druge garniture. Kljub vsemu pa je glavno trži- šče le v inozemstvu, kamor zvai- žajo večji del svojih proizvodov. Tako so v lanskem letu izvozili v v Ciiper okrog 30.000 pletenih ba- lonov, katere pa izvažajo tudi v Zahodno Nemčijo. Od cstailih pro- izvodov kuipujejo v inozemstvu največ košarice za kruh in ostalo p'etarsko galanterijo. Najčešči nozem^ki odjemalci ptuj-ke »Ple- tarne« pa so Grrčija, Avstrija, 2^- hcdna Nemčija, Anglija, ZDA in Švedska. Kljub močni konkurenci drugih pletairskih podjetij se Ptuj- čani dobro uveljavljajo s svojim: izdelki. Vse svoje izdelke izvažajo preko izvozn h podjetij v Ljublja- ni, Beogradu in Sarajevu. V »Petarni« so imeli lansko leto okrog 50 milijcnov letnega prometa in upajo, da bodo letos dosegli približno isto številko, se- veda, če se bodo oglasili kupci z naročil Teh pa. upamo, ne bo tako kmalu zmanjkalo, saj vs: poznamo tisti pregovor, ki pravi, da se dobro blago samo hvali. Na ta način bo imeo 150 delav- cev, ko'ikor jih približno zapo- sluje ptujska »Pletarna«, vse leto dovolj dela in zaslužka, pa tudi sezonski delavci, ki bodo pomaga-l' v jesenskih mesecih, ne bodo pri- krajšani. Njihovi proizvodi pa bo- do zopet osvajali domača in tuja tržišča, kjer je povpraševanje po kvalitetnih, ličnh in m^cdernih pletarskih izdelkih vedno večje. -tf Sezona odkupa je pričela Zopet je prišel čas, ko kmeto- valec pospravlja sadove svojega trudapolnega dela in ugotavlja, ali je dobro gospodaril ter pri- delal toliko pridelka, da ga bo lahko prodal našim delovnim lju- dem. Pridelek je iz leta v leto različen in nikoli prav ne veš, ali bo tudi letos vse v najlepšem re- du. Zato vedno nekoliko z nestrp- nostjo pričakujemo jesenske dni, ko dobimo odgovor na to vpraša- nje. Tudi letos, ko je bilo vrwme precej nestalno, je bi' marsikdo nekoliko za.skrbljen, kako bo s pridelkom in odkupom. Vendar za bojazen ni bilo mesta, kajti naše kmetijske zadruge in gospodar- stva so že pričela z organiziranim odkupom kmetijskih pridelkov in živine. Do sedaj so odkupile že lepe količine ranega sadja in raz- nih poljščin, s katerimi zalagajo naše industrijske centre in živil- sko-predelovalna podjetja. Ker pa se bo odkupna sezona v prihodnjih dneh najbolj razmahnila, smo se pozanimali o pripravah na odkup- no sezono in o njenem doseda- njem postopku. Upravnik KZ Ptuj, tovariš Vertič, nam je rade volje postregel z zaželjenimi podatki. KZ Ptuj vrši, kakor tudi ostale kmetijske zadruge in gospodar- stva na področju ptujske občine, odkup po naprej določenem in premišljenem planu. V dosedanji sezon; je že zabeležila nekaj uspe- hov, v načrtu pa ima še odkup lepe količine kmetijskih pridelkov. V dosedanji jesenski odkupni sezoni je odkupila v svojem ob- močju, ki obsega Vurberg, Pacinje in Spuhljo, okrog 25 vagonov raznega sadja, 30 vagonov krom- pirja in 10 vagonov žitaric. Pred- videva, da bo do konca sezone odkupila še približno 110 vagonov sadja, 120 vagonov krompirja in še mnogo drugih poljščin. Odkup- ljeno sadje in poljščine gredo ve- činoma preko KPPZ Ptuj v razne kraje naše države. V letošnji sezoni so odkupili tu- di precej živine. Odkupili so 724 svinj v skupni teži 71.033 kg, 343 kom. goveda v skupni teži 129.501 kilogramov, 475 telet v skupni te- ži 37.950 kg in 142 konj, ki so tehtali 67.262 kg. Zadruga proda vso odkupljeno živino ptujskemu podjetju »Mesnine« in pa pitali- ščem ptujske občine. V najkraj- šem času bo tudi organizirano pi- tališče na združni ekonomiji, kar bo vsekakor koristilo zadrugi. Priprave za letošnji odkup so potekale normalno, potrebno pa bi bilo, da bi zadruga dobila svoje skladišče in sredstva za nakup embalaže. Če bi bile te želje iz- polnjene, bi lahko zadruga nasto- pala bolj samostojno, kot sedaj, ko je v veliki meri vezana na KPPZ Ptuj. Ravno tako so zadru- gi potrebni prostori za strojni park in upravn,- prostori, ker mo- ra zadruga plačevati letno skoraj 1 milijon najemnine. Vse to bi pripomoglo k njenemu še boljše- mu delovanju in k temeljiti iz- vedbi postavljenih nalog delovnih programov. Kljub težavam, ki pa jih imajo tudi druge zadruge v ptujski občini, je KZ Ptuj zelo de- lovna in se trudi, da bi na vsake m koraku pripomogla k razvoju na- šega kmetijstva, našemu delovne- mu človeku pa nudila zdravo in okusno hrano. . . „ . -t£ , . Trg je dobro založen Skoraj vsak -dan se na ptujsk. tržnici pojavlja ista slika. Pisana reka besed, živahnost in barv.tost, vse to poživlja lepo ptujsiko trž- nico. Semkaj priha.iajo ljudje iz vseh okoliških krajev. Sadja je na pre- tek n zato ne prodajo vedno vsega. Od tukaj izliaja tudi boja- zen, da bodo morali nositi sadje donrov in zato popuščajo v ceni, vljudneje ponujajo m kar je naj- važnejše, mnogo bo.j pazijo na čistočo razstavljenega sadja in zelenjave. V zadnjem času se je pojavila pri prodajalcih lepa na- vada, da nosijo in razstavljajo sadje v pcflivin lastih vrečkah, kar je mnogo lepše, snažneje in oku&- neje za kupca, ki bo mnogo raje kupil pri takšnem prodajalcu, ka- kor pri onem, ki prodaja sadje v zamazanih košarah. In česa je največ na ptujskem trgu? Vsekakor sadja in zelenja- ve. Na.ibolj gredo v promet hru- ške, jaibclka, slive in v zadnjem času grozdje. Trinutno je ponud- ba jabolk največja, pa tudi koli- č na sliv se veča iz dneva v dan. Vsakovrstne zelenjave je na trgu na pretek. Povpraševanje je nekoliko manjše, ker imajo tudi Ptujčani in Okoličani svoje vrtove, kjer pridelujejo potrebno ze.enja- vo. Na prodaj so tudi različne dkrasne rože, ki pa gredo bolj poredko' v promet. Svežih mlekarskih proiizvodov je tudi na pretek. Najbolj je i.ska- na sveža smetana, sir in surovo maslo. Vse te prdelke in njihovo pro- dajo pa redno nadzorujeta tržna in sanitarna inšpekcija, ki skrbita za red in čistočo. Kazni za kršil- ce njihovih določb so zelo stroge sadja — preprosto vkuhavanje so- kov v steklenice — Vkuhavanje in steriliziranje — Baumanov paste- rilizator — Sadni sokovi v sodih — Razpošiljanje sokov za potroš- njo. V knjižici je tudi 15 ilustracij Na pot ji je napisal tudi dr. Jože Potrč prispevek o važnosti prede- lave sadja v brezalkoholne pijače. Cena knjižici je 60 din in se dobi v vseh knjigarnah ter pri založbi »Kmečka knjiga«. Ljubljana, Mi- klošičeva C 6. Vsi ga radi fotografirafo številni inozems'ki avtomobili se po prihodu v Ptuj najraje usta- vijo na ptujskem mostu, od ko- der je zares najlepši jx;gled na naše mesto. Fcrtografski aparati in kamere sprejemajo vase lep>ote našega mesta in reke Drave, ki je tujcem zelo pogodu, saj je f>cgost objekt nj hovim fotogralskim apa- ratom. Ljudje so se že privadili števil- nim inozemcem, ki s fotografski- mi aparati oibčudujejo naše mesto, saj se to dogaja vsak dan. Ptuj ima po njihovem mnenju vse {Ko- goje, da se razvije v izrazito tu- ristično mesto. Le kdaj bomo za- čeli zkoriščati to v polni meri? -tf in jih ljudje zato raje dosledno izpolnjujejo. Le kdo bi prezr. svetle in psa- ne okrasne predmete, ki jih pro- dajajo na tržnici in okoli katerih se vrti toiliiko mladih ljudi?! Dalje je tu tudi mnogo uporab- nih predmetov. Prodajajo čev-je, copate, volnene izdelke, košare itd. Mimogrede se lahko zneb š ku- pa denarja, če ti zadišijo pečeni piščanci. Na trgu jih dobiš nam- reč iaihko v večjem številu (živih namreč). In končno je na tržnici še ne- kaj za sladkoisnedeže. Pri proda- jalki dobiš pecivo, srca z ogledal in kup drugih sladkih reči. Tako teče življenje na naši trž- nici iz dneva v dan. Ta živahnost daje svojstven življenjski utrip našemu mestu, ki je drugače ta- ko mirno n spokojno. Predelava sadfa v brezalkoholne pijače Pri nas predelujemo sadje, ki ni primerno za uživanje v svežem stanju alj pa ga ne moremo pro- dati, navadno v slabe vrste alko- holnih pijač. Te pijače smo neka- ko prisiljeni spiti doma, ker jih nihče noče kupiti. Če bi pa prede- lali to sadje v brezalkoholne pi- jače, bi rešili ogromne količine sadnega sladkorja, ki nam ga tako zelo manjka. S proizvajanjem al- kohola uničujemo domač sladkor, obenem pa sladkor uvažamo iz inozemstva za drag denar, ki ga moramo razen tega plačati v devi- zah. Organizacija predelave raznega sadja v brezalkoholne sokove je tudi ena izmed nalog naših kme- tijskih zadrug. To predelavo lahko organiziramo skupno v okviru za- družnih obratov ali pa pri posa- meznih kmetijskih gospodarstvih. Da bi sc to delo olajšalo, je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljub- ljani fKJsebno knjižico »Predelava sadja v brezalkoholne pijače«, ki jo je napisal strokovnjak za ta vprašanja, Franjo Kafol. Knjižica ima na 40 straneh razen uvoda še naslednja poglavja: Splošno o sad- nih sokovih — Najprimernejše sadje za sokov? — Čista stekleni- ca in dober zamašek — Priprava Premalo kruhn? Kdor fKJzna razmere v ptujski pekovski službi, ta našim pekom verjetno ne zavida. Toliko dela, kolikor ga imajo oni, ga ima ver- jetno le malokdo. Kapaciteta ptuj- skih pekarn je za enkrat še pre- majhna, da bi lahko z normalnim delovnim časom zadovoljevala vse potrebe. Mcgcče bo nekoliko bolje, ko bo začela obratovati nova pe- karna pri železn ški postaji. Ta olajšava bo mogoče vplivala tudi na kvaliteto kruha, ki je v Ptuju iz dneva v dan različna. Mogoče se bo s kakšno novo prodajalno ublažil naval v pekarne, ki je po- sebrK) velik predvsem ob sobotah in ipired prazniki, ko se_ hočejo ljudje za.ložiti s kruhom. Če k na- valu prištejemo še nekoliko ne- rodno obnašanje mnogih ljud , te- daj moramo priznati, da ne bi ho- teli biti v prodajalkini koži. Pri- znati pa moramo tudi, da so rav- no te prodajalke zelo potrpežljive in ustrežljive in dostojno reagi- rajo na nekatere, celo nekulturne zpade posameznih Ijudd. In vse to nekoliko ublaži mtično čakanje na kruh ob sobotnih do- pol dnevih. NOlZ LETNIK Kmetifske šole tornisče Mislim, da n potrebno več na dolgo in široko dokazovati, kako potrebne so kmetijske šole in da je kmetijsko šoiLstvo temelj na- predka kmetijstva. Najdejo se si- cer še ljudje, ki podcenjujejo po- men kmetijsike šele, ker pač pcxi- conjujejo kmetijstvo nasploh. Letošnji vpis v kmetijske šole ponekod n. zadovoljiv. Pot do resn čnega napredka kmetijstva na vasi ne more mimo resnega, korenitega izobraževanja samih pridelovalcev in strokovnega oseb- ja v kmetijstvu in zadružništvu. Prav pri nas, kjer si tako živo prizadevamo, da bi kmetijstvo napredovalo in doseglo raven dru- gih gospodar.sk h panog, je tem- bolj pereča naloga, da v kmetlj.- ske stroke uvajamo vse sodobne novosti ter premagujemo zaosta- lost naisploh. Poljedelec ali živinorejec mora danes vedeti veli'ko več kakor kmetovalec prejšnjih rod-nv. M^ra znati upravljati zadrugo, poznaiti zadružno trgovino, uporabljati stroje, ki jih njihovi očetje še nso pK)znali, zatirati rastlinske bolezni z novimi kemičnimi pri- pravki, sodelovati pri odbiri ži- vine, voditi rodovnik, sestavljati krmne obroke, deiat. gojllne in sortn^ pcs.kuse, upKjrabljati gno- jila itd Kmečki pvoklic je nedvom- no eden najtežavnejših. Danes namreč ni dovolj, da si kmet vse življenje pridobiva znanje in da šele ob koncu življenja nekaj več zna. Kmet se sicer vse življenje uči, to je trda šola, ki jo bogatijo ztkušnje. Življenje res ni najslab- ša šola, v njej se je mogoče mar- sikaj naučiti, česar bi se ne mogli v nobeni šoli. Toda s tem ne mo- rem reči. da za kmečki poklic šola ni pvotrebna. Naš kmet po svoji miselnosti ni zaostal, v gc&pK)dar- ski in str-jkovni zaostalost pa ga zadržujejo neugodne gmotne raz- mere našega nerazvitega kmetij- stva. In zakaj je bL v let-^šnjem .etu tako slab odziv nekaterim kmetij»- skim šolam? Odgovor na to bi bil: ni lahko najti mladinca ali mla- dinko, ki b. se z vso vnemo fk>- svetila kmetijskemu poklicu in ki bi imela sposobnosti, da bi nese- bično delala za napredek kmetij- stva. Mladina ne vidi lepše pri- hodnost., čeprav bo ta prišla tudi v kmetijstvu. Redki so, ki bi si z veseljem izbrali kmečki poklic smotrno, kot svojo življenjsko nalogo in mu z vso vnemo posve- tili vse svoje najiboljše sile. Da je temu tako, potrjujejo izjave ne- katerih mladincev n mladink. Odkrito mi prizna, da se je lovil, preden je vstopil v kmetijsko šo- lo. Pravi: »Mladina dcbi v indu- striji kaj zlahka delo, kjer dobiva plačo, k' je boljša od dohodkov, kakršne dobi mlad človek, k je zaposlen v km.etijstvu. Zakaj b: me potem veselilo šoanje v kme- tijsiki šoli'« S tem moramo en- krat dokončno prenehati! Za to prelomnico pa smo vsi odgovorni. Kmečka mladina mora poseči v kmetijstvo dobro strokovno .z- obražena. tx>zT)ati mora anoj'la, zašč tna sredstva, stroje itd. Kme- tijsko šolanje mora postati z2 našo kmečko mladino dejansko pospeševanje kmetijstva. Na kmetijski šoli v Tumdšču je v šoiskem letu 1960/61 vpisanili v prvi letnik 42 učencev in učenk, od tega je 30 fantov in 12 de- klet. V poljedelskem oddelku jil^ je 25, v živinorejskem 17. V dru- gem letn.ku je 35^učencev (2^ fantov in 15 deklet). Skupno .1^ torej na tej šoi 77 učencev učenk- Učenci I. letnika ima j« naslednjo predizcbrazbo: 38 učeO' cev ima končano osemletko, učenci imajo 7 razredov in ab' solvirano kmetijsko gospodarski* šo.o. Št pendistov je 8, od tega ^ od KZ, eden cd OŽZ. eden od K<5 m dva od Zveze borcev. Zadrugi niti kmetijska posestva niso re' šile svoje naloge. Morda bo koga zanimalo, cd ko^ so mladinci In mladinke, ki ob' iskuje.jo šolo. 20 učencev je * področja ptujske občine in deset iz drugih krajev mariborskega okraja Tud iz celjskega okraj« jih .je prišlo 7, iz Murske S-bot^ 2. iz Kranja 1, iz Ljubljane 2 te^ iz repubike Hrvatske 1. Tako je torej stanje v šoli. Pf uk teče, nekaj težav pa je s sp!<'š' nimi predmeti, kjer primanjkuj^ predavateljev LNG. EGON ZORE^ Senčniki za lustre iz vrbe Upravnih u kmetiishi zadrugi Zelo napačno bi bilo reči, uprav- nilk ima »prvo besedo« v zadrugi. V zadrugi ne sme imeti nihče prve besede, v njej odločajo pred- vsem zadružniki sami. Razne za- druge imajo različno povezavo z zadružniki, ponekod pa je sploh n. Ponekod zadružniki komaj ve- do, kdo je v upravnem odboru, kdo je njegov predsednik, kdo pa je v zadružnem svetu, tega pa navadno sploh ne vedo. Danes želim govoriti v ze.o kratkem c mestu in vlogi uprav- nika v kmetijski zadrugi. Kmetij- ska zadruga je brez dvoma orga- nizator obsežne dejavnosti na naši vasi. Vloga in mesto upravnika se krepita skupaj z zadrugo. Skupaj z razvojem n rastjo zadruge se razvija tudi poklic upravnika. I>>- ber upravnik ne sme nikakor zmanjševati vloge upravnega od- bora ali predsednika kmetijske zadruge. Upravnik je le njihovo stalno dopolnilo, njihov stalni operatoirni organ ter nosilec novih pobud za nj' hovo odločanje. Do- ber upravnik je -e tisti, ki je pravi zadružni delavec, strokovno dorasel vlogi in sifK>soben organi- zator. Upravnik m^cra kot član upravnega odibora sodelovati z upravnimi odbori, ker bo le tako živa zveza med vsakdanjim doga- janjem v zadrugi m med uprav- na m odborom ter predsednikom, ki vsi sodelujejo, kakor nareku- jejo zadružne koristi. Predsedniik in upravni odbor sta najodgovor- nejša organa in zastopnika kme- tijske zadruge ter njihovega član- stva. Upravnik je nosilec vsak- danje zadružne politike liin skrben gospodar zadružnega imetja. Nje- gova dejavnost mo»ra bit. posve- čena predvsem rasti novih social- nih odnosov na vasi in vlogi kme- tijske zadiruge. Imamo pa slučaje v zadrugah, iko vod«i vo zadruge prerado zdrkne iz rok upravnega odbora in zaidružnikov v roike upravnika. Odločanje o načelnih stvareh mora biti pri upravnem cdiboru. Beseda zadružnikov mora bti glasna. Zadruga naj se raz- vija kot organizacija prideloval- cev in v njej naj imajo prav vsi zadružniki prav in zadnjo besedo, t. j. sami odločajo za sikupno ko- rist. ING. EGON ZOREČ ipfUJ, 16 SEPTEMBRA 1990 7TUJSKI TEDHIK Strem 3 ^ Lojzka Zelenik je najmlajša ma- tičarka v občini Lo.tzko Zelenik, staro 18 let, do- ma iz Desenc, matičairko pri kra- jevne«! uradu Kogo/.nica, poznajo tam in v Ptuju kot aflilno, odloč- no in spmsobno mladinsko funik- cionarko, dobro govornico, zgled- no tovarišico in vestno uslužben- ko, ki io naj tokrat predstavimo našim bralcem. K o jen a je bila v I>ese jp Lojzka Zeleniknva na svpjib vrstn'kov \z Rogoz- nice in tudi iz občine njihova funkci^^narka. Pravijo, da jo imajo radi. ker jp .sposobna p>"=praviti vsf^binsko bor/atp sestanke in seje, jp v vsaki akcii na č"!ii. jo dnber grvarniik in ima zelo bogat be- spfJni zakfad. Pravijo ji, naj se daljo šnla, kpr jp talentirana in se ho rps, kot nravi, druga leto vnisala v Srprfnlr^ pkonomsko za ct^r-aslp. V služlhi, v šoli in v or- ganizaciji bn vedno z vp.seljem štor 1a vsp. kar ip dpkiptu v nje- ni starosti v naši družbeni ui-e- ditvj m~žno storiti za lepšo bo- dp"n-st imladpga rodu. V. ,T. ZAKAJ — ZATO O znamenitem avstrijskem ko- niiku Leu • Slezaku pripovedujejo, >Pred odhodom sva se z ženo skregala in zdaj ne govoriva!« Uspešno delo mladinske organizaciie • Glavno načelo novega vod- stva mladinske organizacije je oživljeno in pestrejše delo na vseh področjih. • Mladinska politična šola, ki bo v okviru »Delavske univerze«, naj bo ena izmed gonilnih sil v nadaljnji rasti mladinske organi- zacije. V organizaciji delovnih akcij bo ptujska mladina še naprej med najboljšimi. • Organizacija izletov in po- učnih potovanj naj bo v dopol- nilo ostalemu mladinskemu delu. • Mladina naj sodeluje po in- teresnih skupinah. • Tudi vključevanje v športne in telesno-vzgojne organizacije naj bo ena izmed aktivnosti mla- dinske organizacije. • Novi mladinski aktivi bodo mnogo pripomogl,- k razširitvi mladinske dejaimosti. Z lanskoletnim delom mladinske organizacije nikakor ne moremo bit; preveč zadovoljni. Bilo je ne- kaj preveč govorjenja in premalo resnosti, zato pa so bili tudi uspehi temu primerni. Zato je Okrajnj mladinski komite iz Ma- ribora zaprosil agilnega mladin- skega funkcionarja Tetičkoviča, da prevzame vodstvo Občin.skega ko- miteja LMS v Ptuju. Od tedaj se je marsikaj spremenilo in delo mladinske organizacije je zopet zaživelo. Novo vodstvo je s pred- sednikom na čelu doseglo v krat- kem času lepe uspehe. Na plenu- mu, ki je bil 12. julija 1960. leta, so sprejel,- vrsto dobrih in pamet- nih sklepov, katerih uresničitev pomeni znatno izboljšanj? v de- lu mladinske organizacije. Delo naj bo pestrejše in naj zavzema vrsto področij ki so zanimiva za mladega človeka. Izvajanje tega splošnega načela pa bo vsekakor naletelo na vrsto ovir. tako ma- terialnih, kakor tudi kadrovskih, vendar novo vodstvo upa, da bo uspeh kljub temu zadovoljiv, .saj so se lotilj dela z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo. V okvini »Delavske univerze« se bo ustanovila mladinska politična šola s pestrim programom, ki naj izobražuje naše mladince v na- prednem duhu in ki naj bo ena izmed gonilnih sil v rasti mladin- ske organizacije. Mladinska poli- tična šola naj bi zajela v .svoj pro- gram naslednja okvirna poglavja: družbeno ekonomski proces v so- dobnem svetu, vprašanje sociali- stične izgradnje Jugoslavije, boj zavednih sil in podobne teme. To šolo naj bi obiskovali vsi pred- sedniki in sekretarji aktivov, člani šolskih in tovarniških komitejev, prav pa bi bilo, da bi se vpisali tudi mladi člani delavskih svetov in upravnih odborov, saj se bodo lahko mnogo koristnega naučili. CK LMS pripravlja tudi pro- gram, s katerim bi .se mladinska organizacija uveljavljala v delu iz- obraževalnih centrov. To naj bi bil ciklus predavanj, ki .so zani- miva predvsem za mladino, zaje- mal pa naj bi tudi ideološko po- litično delo. Ko bo program pri- pravljen, mu bo sledila tudi ptuj- ska mladina. Naslednje delovno področje, kjer misilijo biti Ptujčani še v pri- hodnje med najboljšimi, so mla- dinske delovne akcije. Tudi letos so sledili tradiciji vseh prejšnjih let, saj so organizirali vrsto bri- gad oziroma prispevali mnogo mladincev, ki so v teh brigadah dosegali lepe uspehe. Študentov- ska brigada je s svojim delom na- vdušila Ptujčane in marsikomu razblinila pomislek proti načinu brigadirskega življenja. Druga ptujska brigada, brigada srednje- šolcev, ki je delala v Lenartu, j«- bila med najboljšimi in zasluži za svoje delo samo pohvalo. Trenutno so še na delovišču mladinci v dveh brigadah v Srbiji in v Lenartu, ki s svojim delom opravičujejo sloves ptujskih brigadirjev. Nikakor pa ne smemo pozabiti tistih ptujskin mladincev, ki so sodelovali v raz- nih drugih brigadah in vedno častno zastopali ptujsko mladino. Ptujska mladina pa se je še na druge načine udeleževala delov- nih akcij. Skupina 19 mladincev iz Rogoznice je delala eno po- poldne pri izgradnji ptujske ka- nalizacije. Za svoje požrtvoval- no in uspešno delo na delovišču je dobila vse priznanje. Enako se je izkazala tudi hajdinska mladinska organizacija, ki je po- slala približno 15 brigadirjev, ki so tudi nekaj ur delali pri izkopu za mestno kanalizacijo. Mogoče so za bodoče načrti ptujskih mladinskih voditeljev še pestrejši, saj je to delovno področje zares hvaležno. Zraven tega dela pa bo mla- dinska organizacija .skrbela tudi za zabavno plat svojega udej- stvovanja. Prirejala bo razne iz- lete, poučne ekskurzije v tovar- ne in razne kraje. To je za uspešno in poletno delo mladin- ske organizacije vsekakor po- trebno. Novost, ki jo bodo začeli izva- jati v letošnjem letu, je udej- stvovanje mladine po interesnih skupinah, ki naj bi se zbirale v raznih društvih in klubih. Tako bi ustanovili klub mladih proiz- vajalcev, sekcijo mladih zadruž- nikov, filmski klub, klub mladih prijateljev planin, klub organi- zacije ZN itd. Ti klubi naj bi obstojali predvsem na gimnazi- jah, pa tudi na vajeniških šolah in srednje strokovnih šolah. Vse- kakor bo takšno delo mnogo uspešnejše, ker bodo delali mla- dinci na tistih področjih, za ka- tere čutijo največ veselja. Ven- dar pa pri teh načrtih naletimo že v začetku na veliko ovir, namreč finančna sredstva, kate- rih pomanjkanje botruje marsi- kateremu mladinskemu neuspe- hu. Kljub temu pa se vodstvo ni prestrašilo in kuje nove načrte, kako bi čim lažje izpeljali za- stavljene naloge. Športno in telesno-vzgojno življenje naj še v bodoče pred- stavlja važen faktor v delu mla- dinske organizacije. Do sedaj je tudi na tem področju dosegala zadovoljive uspehe, toda v bo- doče naj bodo še večji. Ustanavljanje novih mladin- skih aktivov naj bo stalna skrb za vse mladinske funkcionarje, saj so z razširitvijo mladinskih vrst lepši pogoji za vedno uspeš- nejše delo. Ptujska mladinska organizacija bo posvetila tem vprašanjem kar največ skrbi. Takšni so načrti ptujske mla- dinske organizacije. Toda to je le del načrtov in stremljenj nje- nega novega in agilnega vodstva. Nove in težavne naloge se po- rajajo iz dneva v dan. Njihovo uspešno reševanje zahteva od- ločnih in sposobnih ljudi. Teh pa je v ptujski mladinski orga- nizaciji dovolj, zato uspehi, upa- mo, ne bodo izostali. Kidričevo Delavski svet je zasedal V torek, 15. septembra 1960, je zasedal delavski svet tovarne glinice in aluminija in obravnaval vrsto tekočih vprašanj, zlasti pa o dosedanjem delu in bodočih nalogah izobraževalnega centra, o vprašanju investicij in del re- konstrucije tovarne, o naselitvi novega 'stanovanjskega bloka in o drugem. Izobraževalni center v Kidriče- vem je bi-l ustanovljen 13. febru- arja t. 1. z nalogo, da bo posre- doval vsakemu novosprejetemu delavcu vse potrebno osnovno znanje o podjetju, o delovnih metodah, o zaščitnih sred.stvih, o zakonu o delovnih razmerjih itd., potom tako zvanih uvajalnih se- minarjev, nižjemu in višjemu ka- dru pa bo posredoval vse po- trebno v zvezi s praktičnim de- lom, z izboljšanjem delovnth me- tod in {Kjdobnrm z audiovizual- nimi sredstvi, tehničnimi preda- van.ji, diskusijo itd., kakor je to predvideno s programom dela izobraževalnega centra. Na seji je bilo prediskutirano vprašanje predavateljskega kadra, seminar- jev in predavanj, sredstev centra m ostalem za redno tekoče po- slovanje. Pri zasedbi stanovanj v novem 40-stanovanjskem bloku je de- lavski svet upošteval interesente iz tovarne, od katerih se je prvi, in to .Martin Toplak, vselil v novo stanovanje že 9. septembra t. I., še na dan prevzema stanovanj od izvajalca gradnje »Drave« Ptuj. Nekaj stanovanj bo zasedenih sporazumno z Občinskim ljud- skim odborom Ptuj, nokaj pa jih bo tovarna prihranila za novo- zaposlene kadre, ki jih rabijo. O investicijah in rekonstruk- ciji je svetu poročal direktor inž. Franjo Gruenfpld. 6. razred osnovne šole na Bregu Osnovna šola Kidričevo im.4 le- tos 5 razredov s 388 učene:, ki jih F>oučuje 10 učiteljev in učite- ljic v 3 izmenah. Učenci 6. raz- reda — 48 po številu — hodijo v osemletko na Bregu, ker v Ki- dričevem ni prostora za 6. raz- red v novi šolski zgradbi niti v cstalih tamkajšnjih zgradbah. Del staršev šoloobveznih otrok je s tako delitvijo učencev močno pri- zadet. Zdaj se vozi nekaj otrok z vlakom, nekaj pa s kolesi, ker nimajo avtobusne zveze, ki je bila ukinjena na relaciji Ptuj— Kidričevo 'kot nerentabilna. Upra- va šole in vodstvo tovarne sta mnenja, da sedan,jo rešitev vpra- šanja prometnih zvez med Ptu- jem 'n Kidričevem ni mogoče .=matrsti kot dokončno, ker je Kidričevo edini tako velik indu- strijski center pri Ptuju, ki bi moral imeti z mestom urejen medkrajevni avtobusni promet. To ni samo na .skrbi tovarne, am- pak tudi občino. Egipčanski študentje na obisku v sredo. 6. septembra t. 1., je brla na obisku v tovarni šestnajst- član^ka skupina egipčanskih štu- dentov-štipendistov, ki študirajo v Juaoslaviji in so na praksi v večjih industri,jskih podjetjih v Sloveniji. Ogledali so si ves pro- izvodni proces pri proizvodnji gli- nice. alummija in snodne mase. Najdaljše ime je imel izmed 16 študpnteov Mohamed Gamal El- dm El Said, za njim pa Abdel Šalim Selim Khalil. Y OrmoTu ureiafo traovske lokale v zadnjem c^r^u sta ormoški tr- govski podjetji »Zarja« in Pre- skrb«« sodobno preuredili nekaj trgovskih lokalov. Ta pobuda pa ne bi smela ostati le pri ormoških podjetjih, ker so nekateri trgov- ski lokali obeh podjetij v okolici prav tako potrebni preureditve. Pristanek na ptuiskem letališču v ponedeljek. 12. septembra 1.1., so sprejeli funkcionarji Aerokhiba Ptuj v navzočnosH občinskih predstavnikov poli- tičnih orfiani/.acij in orjranov oblasti tekmovalce »V. Acro- rell.v. ki fia je /a čas med 9. in 18. septembrom 1960 organizi- rala Lelalska zveza Ju,gosla- vije. Nekaj po 9. uri 12. septem- bra so na ptujskem aerodromu zbrani najprej sprejeli tekmo- valno komisijo in tehnično osebje, ki je pripotovalo z zračno ladjo Junkcrs. Kmalu za njimi so prispevali drug za (Irufjini tekmovalni avioni Acro 2, skupno 13 in 1 Mala- jur. s katerim je priletel lan- skoletni prvak Maks Mulej iz Celja. .\a IV. jugoslovanskem reliju na progi 1 .jubl jana-Za- greb-B('ograd-.\iš je uspel z 989 točkami orl 1(M)0 možnih. Med tekmovalci je prispel tudi Vili Štalcer, ki zastopa v relli- jii Aeroklub Ptuj. Na vpraša- nje, kako se mu zdi tekmova- nje, je izjavil, rla v začetku ne more dati prognoze. kako bo tekmovanje končalo, vendar smatra, da se bo pri bodočem letu in izvršitvi nalog pokazalo, kdo je zaslužil prvo mesto. Sem od Ajdovščine in v sami Aj- dovščini ni bilo posebnih težav. Piloti in tekmovalna komisija ter tehnično osebje se je neko- liko odpočilo in okrepilo, avio- nc so oskrbeli z gorivom, nato pa so ob 12.15 nadaljevali polet proti Osijeku. Do Pttija pre- jete naloge so vsi skoraj lOO^/o izvršili. Vreme je bilo lepo. skoraj brezvetrovno, zato tudi vzlctanjo ni bilo težavno. V prihodnji številki bomo lahko sporočili poročilo tekmo- valno komisije o končanem relliju in upajmo, da bomo lah- ko čestitali Viliju štalcerju za dosežene uspehe v letošnjem rellilii v imenu Aerokluba Ptuj. Udeleženec .Apro-rell.vja Vilij Štalcer u Ptuja Tako prihajajo v vasi na Dravsf^o m poiju dekleta iz oddaljenih - krajev spravljat krompir ' Nadzidana in obnovljena šola na Bregu je otrokom njenega šolske- ga območja prijeten d^r-m učenja Obsojanla vreden primer Čeprav je primerov slabega ravnanje s prevžitkarji na na- šem podeželju vse manj, se še tu in tam pojavljajo žalostni pri- meri, nad katerimi se upraviče- no zgraža okolica. Zclim na kratko opisati podo- ben, vsega obsojanja vreden pri- mer, ki so ga pretekli jteden na- šli uslužbenci odseka za socialno varstvo ObLO Ptuj. Na ObLO sp dobili obvestilo, da družina M. iz Podvinc pri Ptuju zelo slabo ravna s staro materjo — prevžitkarico. Zadevo je po uradni dolžnosti preverila uslužbenka oddelka za družbene službe. Pred razpadajočo in zanemar- jeno bajto je našla na travi le- žečo onemoglo o8-letno starko, odeto v raztrgane in umazane cunje, vse ponesnažene od bolh. Bolhe so ji plazile po obrazu in rokah in Lskale ugodna mesta, da ji iz uvele kože izsesajo še zad- nje kaplje krvi. Starka ji ni mo- gla dosti povedati, zakaj močno jo zapušča spomin in je otopela za vse, kar se okrog nje dogaja. Uslužbenki ni preostalo druge- ga, kot da je opozorila sina, sna- ho in vnukinjo, naj poskrbe za onemoglo mater ... Kako so to naročilo izpolnili, je šla naslednji dan preverjat komisija iz ObLO ... V starkino stanovanje niso mogli vstopiti, ker so bila vrata od znotraj za- pahnjena, starka pa je oslabela ležala na postelji in ni mogla vstati, da bi odprla vrata. Na oknu je bila postavljena zane- marjena posoda z juhi p>odobno vsebino. Kakor ne do vrat, tako tudi do okna starka ni mogla in je tako ostala brez hrane. Sna- ha je povedala, da je mati res nekaj zbolela in da misli itak iti po gospoda, da jo izpove, da ne bo v grehih odšla na oni svet. Povedala je še, da sama nima časa negovati matere, ker ima delo s svinjami in da že več noči spi v hlevu, ko čuva na svinjo z mladiči.. . Njen mož — sin one- mogle starke pa se je k temu samo nasmehnil... Na odločno zahtevo članov komisije se je le zganil in šel, da je s silo odprl zapahnjena vrata. Notranjost za- tohle bajte je nudila grozljivo sliko. Povsod skrajna umazani- ja in neznosen smrad. Na mizi so bili raztreseni koščki plesni- vega in tu in tam od podgan na- četega kruha. Na lesenem po- gradu z umazanim cunjam po- dobno posteljnino se je valjala onemogla starka. Še predno so se obiskovalci do dobra zavedli, jim je že gomazelo po nogah bolh, kot mravelj, če stopiš na mravljišče ... Potem so starko še isti dan spravili v drugo stanovanje, v lepo in čisto sobo, ki jo je prej uporabljal vnuk, kateri je sedaj na odsluženju kadrovskega roka. Tega niso napravili iz skrbi za onemoglo mater, ne, ker sicer bi to lahko storili že prej, — tem- več le iz strahu pred zasluženo kaznijo ali iz bojazni pred stro- ški, če bi ObLO odredil prevoz starke v dom upokojencev. Taka usoda je doletela Tere- zijo M. na pozno jesen njenega življenja, čeprav je bila nekoč trdna kmetica s tremi stano- vanjskimi hišami, od katerih je dve pred davnimi leti skupno s posestvom izročila sinu, sama pa si je obdržala naj .slabšo. Izgovo- rila si je tudi primeren prevži- tek, povrh tega pa je prejemala 1200 din invalidnine za v I. sve- tovni vojni padlim sinom. Obo- jega je bilo dovolj za njeno do- stojno oskrbo in nego. Dokler je bila pri močeh je še šlo, ko je še lahko sama uveljavljala svoje pravice, potem pa so jo vse bolj prepuščali svoji usodi, edino skrb je imel sin, da je redno dvi- gal njeno invalidnino, za kate- tero ni bilo treba dajati obraču- na ... Sodbo nad tem primerom in še morda kaj podobnim odnosom do človeka, posebej do lastnih staršev naj izrečejo bralci sami. F. V zadnjem, času so zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Petrovič Vekoslav, Macelj 48 — pri padcu si je poškodoval glavo in roko; Simonič Franc, Ptuj, Na pristanu 3 — nekdo ga je udaril s stekle- nico po glavi; Črnčec Štefan, Mi- haljekov jarek 15 — padel je s stola in si poškodoval nogo; Ke- lenc Jože. Moškanjci 100 — z žago se je poškodoval desno roko; Bo- rak Marta. Dobrava 8 — na steklu si je porezala roko; Krijatovič Anton, Nova vas 80 — pri delu si je poškodoval levo roko; Kunstek .Štefan, Radobojski breg 39 — pa- del je z lestve in si poškodoval levo nogo; Kores Štefan, Nadole 3 — padel je in si poškodoval le- vo roko; Bratuša Stanko. Kicar 18 — poparil se je po obrazu; Grlica Silvo, Dobrava o — na stroju si je poškodoval roko; Polajžar Stan- ko, Draženci 2 — padel je in si poškodoval levo nogo; Preložnik Jože, Krčevina 13 — pretepli sta ga snaha in soseda; Dorič Marija, Sestrže 67 — padla je in si po- škodovala glavo, obe nogi in levo roko; Rozman Štefan. Sp. Hajdina 65 — podrl ga je mopedist in mu poškodoval desno nogo; Krapša Vinko. Prerad 2 — nekdo ga je udaril s sekiro po obeh nogah; Skaza Simon, Krčevina — stroj mu je poškodoval desno nogo; Kocmut Pavla, Trnovci 11 — pad- la je s skednja in si poškodovala glavo. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTTTJ, 16 SEPTEMBPA 1960 Osnovna šola »Franca Osojnika" v novih prostorih v nedeljo dopoldne, 11. sept. t. 1., je biLa otvoritev novega šol- skega paviljona Osnovne šole »Franca Oso]nikat< Ptuj oh Ljuto- merski cesti, ki ga je gradbeno podjetje »Drava« zgotovilo in dni pred rokom, in je bil ta dan iz- ročen svojemu namenu. Od pone- deljka 12. septembra t. 1. dalje je že v njem pouk za 400 otrok v 11 oddelkih. Nedeljske otvoritvene sloves- nosti se je udeležilo izredno mno- go ljudi, večinoma staršev in svojcev otrok te šole. V imenu Okrajnega ljudskega odbora Mari- bor sta prišla na slovesnost Miro Bračič in Lojze^rangež, v imenu občinskih političnih in oblastve- nih forumov ter prosvetarjev pa Janko Vogrinec, Ivan Kranjčič, Karel Šepec in drugi. Franc Prmc, podpredsednik Občinskega ljud- skega odbora je po programu pre- rezal vrvico pred šolskimi vrati, ter izročil ključ nove šole upra- viteljici Katici Vračko. V nagovo- rih predstavnikov iz Maribora m Ptuja ter v deklamacijah in reci- tacijah otrok je bila poudarjena skrb naše ljudske oblasti za vse- stransko izobrazbo mladine, da bo sposobna iz\'rševati naloge proiz- vodnje in upravljanja ter braniti pridobitve naše socialistične revo- lucije. Predsednik šolskega odbo- ra Bedžuh je imel uvodoma kraj- ši nagovor o zgodovini šole »Franca Osojnika«. Samo sloves- nost je začela upravnica Katica Vrtčko, k; je pozdravila vse na- vzoče goste in predstavnike ter občinstvo. Po slovesnosti je bil ogled no- vih šciskih prostorov, zatem pa za povabljene goste skromna zaku- ska. Vsi, ki so si ogledali novo šolsko poslopje, so se o njegovi prostornosti, svetlobi in zračnosti, okolju in vsem ostalem, zlasti pa o hitri zgraditvi ob razmeroma nizkih stroških zelo pohvalno iz- razili. V ponedeljek zjutraj so se zbrali pred novo, šolsko zgradbo otroci, ko je že bil zbran učitelj- ski kolektiv, ki je imel pred za- četkom pouka krajše posvetovanje o vsem, česar se nj bilo mogoče domeniti že pred otvoritvijo šo- le. Otroci so komaj čakali, da bi se odprla vrata in da bi zavzeli svoja mesta v svojih novih oddeJ- kih, bogatih na svetlobi, zraku, prostornosti in po zelenem oko- lju, ki so ga prej v Prešernovi ulici v zgradbi gimnazije tako po- grešali. Vsi, ki so bili v nedeljo na otvo- ritvi šole »Franca Osojnika« so se o sam, slovesnosti zelo lepo izra- zili. Otroci sami pa niso mogli opisati, kako se prijetno počutijo, da je njihova šola tako lepa in prijetna, topla in sončna. VJ. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske ofpravljajo zdrav- Bjlki Zdravstvenega doma Ptuj po sJedečem razporedu: 16. 9. dr. Slobodan Žakula, dr. Franc Rakuš; 17. 9. dr. Franc Krištofelc, dir. Ladislav Pire; 18. 9. dr. Franc Krištcfelc, dr. Ladislav Pire; 19. 9. dr. Ljubo Toš, dr. Emi. Blagovič; 20. 9. dr. Em"! Blagovič, dr. Ljubo Toš; 21. ,9. dr. Franc Rakuš, dr. Slcbodan Ža- kula; 22. 9. dr. Ladislav Pire, dr. Franc Krištofelc. Zdravstvena postaja Juršinci posluje ob prnedeljkih cd 14. do 19. ure, ostale dneve pa ob 8. do 13. Tire. Zdravstvena postaja Podlehnik posluee vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 16. 9. v Ptujiu od 14. ure dalje, 20. 9. v Grajeni in Se!ah, 21. 9. v Go- rišnic: n 22. 9. v Vitomarcih in Tmovskii vasi cd 13.30 datlje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstv-enega doma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naroče- ni hišn: obski se bedo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen torka cd 7. do 13. ure. Rentgen-- ski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah cd 7. do 13. ure. Ob sredah so rent- genski pregledi pljuč iza vse ostaie osebe. Specialistična ambulanta posSu- .ie.1o: Intemistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialisbčna ambulanta ob torkih od 17.30 dalje, ob sre- dah in soibotah od 13. ure dalje; Specialdstična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in sobo- tah od 13. ure daije; Neurolcška special'st čna ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dal .je; D er ma to ven e rološka ambu lan ta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure; Rentgenski pregledi želodcev so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure. Nove splošne ambulante: dr. Franc Krištofelc od 6. do 9. ure, dr. Ljubo Toš od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj Slikarska razstava mladih talentiranih slikarjev V nedeljo, 18. septembra 1959, bo skupina mladih nadarjenih sli- karjev razstavljala svoja dela v Mestnem muzeju v Ptuju. Ko je bila v Ptuju prva slikar- ska razstava mladih umetnikov, je marsikdo podvomil v njen uspeh, toda mlada, nadarjena slikarja France Anžel in Marjan Remec sta nas s svojimi deli resnično prese- netila. To je bil le prvi uspeh na poti njenega umetniškega udej- stvovanja. Da je tako, bi nam lah- ko pritrdili številni obiskovalci, ki so bili z razstavljenimi deli zelo zadovoljni, in so tudi mnoga dela odkupili. Tedaj sta obljubila, da se bosta s svojimi deli zopet kma- lu predstavila. Obljubo sta držala in pripravila skupno s prijateljem — tudi nadarjenim slikarjem — novo slikarsko razstavo. Tokrat bodo razstavljali trije. Franceta Anžela in Marjana Rem- ca že dobro poznamo. Kot gost pa se bo predstavil Leopold Hoče- var. Hočevar je nadarjen slikar, zelo priljubljen pri mladinski li- terarni reviji »Mlada pota« in pri drugih likovnih publikacijah. S .svojimi deli si je ustvaril že lep slikarski renome. Doma je iz Tr- bovelj, z Anželom in Remcem pa se bo letos vpisal v prvi letnik Akademije za upodabljajočo umet- nost. Hočevar bo razstavljal akvare- le, risbe in grafike, Anžel pretež- no grafike, risbe in akvarele, Re- mec pa se bo zopet predstavil z novimi gvaš,- makedonske tema- tike, ki mu je najbolj pri srcu. Mladi slikarji upajo, da bodo s svojimi del; zadovoljili obiskoval- ce, saj so se potrudili, kolikor so mogli, pri delu pa so tudi upošte- vali izkušnje, k; so si jih nabra- li pri prvj razstavi. Mladim sli- karjem lahko zaželimo samo mno- go uspehov. Upajmo, da jim bomo po ogledu njihove druge razstave lahko prav iskreno čestitali, -tt Za dobro voljo Stari, malce trmasti Ernst Schvveninger, ki je bil od leta 1881 dalje Bismarckov osebni zdravnik, je nekoč predpisal soprogi nekega generalštabnega oficirja, ki jo je mučila huda histerija in ki je za- radi tega sebi in svojim bližnjim ustvarjala pravi pekel, naslednjo dijeto: južino vsake pol ure, to se pravi vsaj tridesetkrat na dan, to- da ne več kot za eno jajčno kupo. »Tako, sedaj bo dama polno za- poslena,« pouči zdravnik svojega strmečega asistenta, ki se je ne- malo začudil temu čudnemu re- ceptu. »Ves dan se bo morala ukvarjati s svojim menujem, po- zabila bo mučiti svojo okolico pa tudi za ubadanje s samo seboj ne bo imela več časa!« Zlinka: Pouk se je začel Konec je naših počitnic sedaj vzeli smo zopet knjige v roko velilko igrišče zdaj ozka je klop, Žoga n lok sta zvezek, pero. Jožek najraje se kopat je šel, Tine lovil je ribe, obema so to zabavo sedaj n^dcanestile knjige. S tem orožjem bomo skupno za letni uspeh se borili, po uspešno zaključenem letu počitnic se spet veselili. ZORO ZOR IN: Osje gnezdo Odkar pomnim, so mi šle slad- ke stvari, pa najsi so bile to pogače, sladkorČKi, čokolada ali hruške, izredno v slast. Še tako d€^o skrito marmelado sem v najkrajšem času odkril z narav- nost kriminalistično izvedenostjo ai pirenekaterikrat je miama pre- padena ugotovila, da so ji miši raznesle kekse ali da se na neki nepojasnjen način manjša zaloga ^»laidkorja ali smetane. Ta moja sladkosnednost me je tudi zva- biHa v »OSJO pusolovščino«. Moralo je bilo kako leto prej, ko sem začel drsati šolske klopi. S prijatelji, ki sem jim že zavi- hi prvo šolsko modrost, smo na sosedovem vrtu odkrtl; osje gnez- do. Ose so bile zame č.sto na- vadne čebele, saj so bile le »zlate muhe«, kakor sem jim pravil, in kar je bilo najvažnejše: nabirale so med. Med pa je sladak, to sem dobro vedel... Tako sem brž prišel na misel, da bi si pri- voščil nekoliko tega medu. Toda .stvar ni bila tako lahka, kajti ose .so skrile svoje saitovje v zemljo in samo p>o številnih luknjah, skozi katere so neprestano letale, si vedel, kje imajo svoje sladke zaloge. Brž sem stekel domov po lopato in se lotil odkopavanja, »Varuj se, da te ne opikaijo!« so me svarili prijatelji, ki so iz vame oddaljenosti op>azovali moje početje. Toda bil sem tako pod vplivom »sladke mrzlice«, da še nisem za nikogar zmenil. Komaj sem dvakrat zamahnil z lopato, že je okrog mene svareče zašumelo in mahoma sem se zna- šel sredi brenčečega oblaka. Ne- koliko zmeden sem premišljal ali ne bi bilo bol.ie nekaj časa počakati, toda bilo je že pre- pozno . .. Najprej sem začutil pe- kočo bolečino na roki. naslednji hip na licu, potem spet na ste- gnu. Besno sem se otepaJ in ma- hal okrog sebe, potem pa odvrgel lopato ter se pognal v beg. Kot splašeno žrebe sem divjal sem in tja po vrtu, vsa osja dmžina pa vztrajno za mano. Smeh tovarišev. mi je povedal, da najbrž izgledam precej smešen, kar me je spra- vilo v še večji obup in glasno jokajoč sem se zatekel v hišo, kamor raizsrjene ose le niso mo- gle za mano. »Si se spet tepel?« me je za- skrbljeno vprašala mama. »Uvm!... Ose!... Uuu!« sem hlipajoč izdavil. »Zakaj si jih pa draži'?? Na mi- ru bt jih pustil, pa ti ne bi nič napravile!« me je pokarala ma- ma. Tisti piki so se poznadi še nekaj dni, obraz in druga opikana me- .sta so mi tako zatekla, da sem komaj gledal. Ta boleča pusto'ovščina mi je sicer pognala toliko strahu v ko- .sti, da sem se odslej skrbno iz- ogibal napadalnih os, toda med sem kljub temu še vedno rad lizail. Zakaj imajo zamorci bele zobe Splošno je mnenje, da imajo Črnci tako zdrave in snežnobele zobe radi svojega posebnega na- čina življenja. Pred leti pa so v nekem mestu turist naleteli na črnega Somalijca, ki je znal več jezikov. Stal je sredi prometnega trga in prodajal približno decime- ter dolge palčice nekega afriške- ga grma, pokrite še z lubom, toda na koncu fino nacepljene v krat- ko krtačko, komaj neka;| milime- trov globoko. Somalijec je razla- gal, da imajo Zamorci, med nji- mi seveda tudi on, tako bele in zdrave zobe, ker si jih drgnejo s takimi palčkami, nabranimi na po- sebnem grmu. Imena grma ni ho- tel povedati in je dejal, da dobiva materal iz Somalije. Zagrabil je nekoga izmed okoli stoječih, ki je imel zelo rumene zobe in en, dva, tri — v nekaj minutah so bili njegovi zobje beli — kot sneg. Ljudje pa so tiste pa- ličice na debelo kupovali. Vestno čiščenje zob z našimi kremami in praški za zobe odstra- njuje nesnago med njimi, deloma, toda samo deloma tudi zobnj ka- men; deloma, toda samo deloma napravijo zobe nekoliko svetlejše, toda čisto bele ne. Kaj je sen? Pesniki, filozof, zdravniki in učenjaki so o tem postavili ve- liko različih teorij; danes pa se raziskovalci usmerjajo k povsem novi teoriji: doslej se je postav- ljalo vprašanje: zakaj spimo, se- daj pa hočejo vedeti, zakaj osta- nemo budni. Neki raziskovalec iz Harvarda zastopa celo teorijo, da je sen osnovno stanje orga- nizma. Skupina pisateljev je sedela pred kavarno. Nekdo je rekel, da si je matematik Paskal zdra- vil glavobol z izmišljanjem geo- metrijskih nalog. »Pri meni je' bilo obratno.« pripomni Sterija Popovič. »Jaz sepi se kot dijak trudil, da se rešim geometrijskih nalog z iz- mišljanjem glavobola.« Razpored cepljenja proti kozam V septembru bo cepljenje proti kozam. Otroci brolo cepljeni dva- krat, in sicer po sledečem raz- poredu : v Zdravstvenem domu v Ptuju bo prvo cepljen,je 19. 9. ob 15. uri, drugo cepljenje pa bo 29. 9. ob 15. uri — cepil bo dr, Fran Bru- men; šola Gra,iena —7 cepljenje bo 19. 9. in 29". 9. ob "9. uri; šola Desternik — 19. 9. in 29. 9. ob 10.30; š^ola Trnovska vas — 19. 9. :'n 29. 9. ob 12. ur.; šola Vitomarci — 19. 9. in 29. 9. ob 13. uri; šoia Juršinci — 19. 9. in 29. 9. ob 14. 30; šola Polenšak — 20. 9. in 30. 9. ob 9. uri; .šola Dornava — 20'. 9. in 30, 9. gostilna Pacin.je — 20. 9. in 30. 9. ob 11.30; gostilna Podvinci — 20. 9. in 30. 9. od 11.30; zadružn dom Rogoznca — 20. 9. in 30. 9, ob 12. uri; šola Ma.rkovci — 20. 9. in 30. 9. ob 14.30; šola Sela — 21. 9. in 1. 10. ob 8. uri; šola Videm — 21. 9. in 1. 10. ob 9. uri; šola Leskovec — 21. 9. in 1. 10. ob 10.30; šola Podlehnik — 21. 9. in 1. 10. ob 12. uri; šo.a Gruškovje — 21. 9. in 1. 10. ob 13. uri; šola Rodni vrh — 21. 9. in 1. 10. ob 15. ur . Cepila bo dr. N-vin Pavličev. Zdravstveni dom Ptuj Osebna broniba ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Te- " režija Polajžar, Pristava 11 — Ivana; Marija Svržnjak, Kicar — Ivana; Jožefa Primožič. Markovci 13 — Ivana; Helena Petek, Kun- gota 6 — Janka; Frančiška Zoreč, Grajenščak 47 — Ivana; Angela Sluga, Stogovci 17 — Franca; Ma- rija Kozel, Gruškovje 49 — Vla- da; Hilda Vogrinec, Ormož — Vladimirja; Kristina Ivanuša. Ki- dričevo — Silva; Marija Verhov- šak, Ormož — Milana; Jožica Je- za, Stogovci 26 — Mirana; Bara Jus. Podlože 68 — Marjana; Ma- tilda Breznik, Lešnica 52 — Iva- na; Rožica Šopek, Ravno 17 — Marjana; Rozalija Emeršič, Gra- dišča 51 — Martina. Deklice so rodile: Marija Tr- stenjak, Ormož — Marijo in So- njo; Genovefa Horvat. Bukovci 56 — Terezijo; Zorica Kamenšek, Grajena 19 — Ireno; Marija Ma- tičič, Štatenberg 86 — Margare- to; Kristina Bandur, Marjeta 40 — Kristino; Gera Pihler, HlapKm- ci 7 — Marijo; Antonija Sakelšek, Zg. Hajdina 50 — Marijo; Aloj- zija Ferk, Rogoznica 35 — Mar- janco; Terezija Lesjak, Kidriče- vo 13 — Liljano; Matilda Her- gula. Cvetkovci 76 — Ano; Mi- roslava Prelog, Gerečja vas 77 — Eriko. tarovci 71; Janez Čeh, Spuhlja 17 — Neža Horvat, Mestni vrh 2. SMRTI: Jakob Muršič. Gajevci 49, roj. 1896, umrl 5. sept. 1960; Anton Letnik. Muršičeva 5. Ptuj, roj. 1886, umrl 8. šeipt. 1960; Ka- rel Kopold. Zakl 40, roj. 1899, umrl 10. sept. 1960; Viktorija Ki- drič. Zg. Bistrica 20, roj. 1956, umrla iz. sept. 1960; Stanko Ko- vačič, Stojnci 90, roj. 1960, umrl 3. sept. 1960; Ivan Šegula, Ro- gozniška 10, Ptuj, roj. 1873, umrl 3. sept. 1960; Terezija Plajnšek, Maribor, roj. 1900, umrla 5. sept. 1960. Kom darovalci krvi 1. septembra 1960 so darovali kri prebivalci iz Grajene in oko- lice. Vsem darovalcem se iskre- no zahvaljujemo. Darovalci so: Ex)vrenčič Franc, Krepek Franc, Toplak Vinko, Slatič Franc, Sven- šek Stanko, Petek Genovefa, Ku- mer Roza, Kelenc Marija, Lah Marjana, Holc Marija, Čeh Mari- ja, Tušek Pepca, Potrč Terezija, Cvetko Marija, Horvat Lojze, Či- hal Stanko, Kiselak Anica, Kokol Rozalija, Letonja Marija, Fajt Stanko, Kojc Janko, Kojc Maks, Dukarič Peter. Dukarič Mirko, Benčič Milka. Gerečnik Jožica, Horvat Jože. Brglez Ana, Malin- ger Janez, Vogrinec Marija, Ma- linger Marija, Vratič Katarina, Furek Ana. Cafuta Justina. To- plak Marija. Žnidar Viktor. 8. septembra je bil odvzem kr- vi v Kidričevem. Vsem števalnim darovalcem in organiizatorju tov. Kolarič Valterju se iskreno za- hvaljujemo. Darovalci so: Pšajd Ludvik, Brglez Franc, Kovačič Vlasta, Ivanuša Ivan, Šoba Mari- ja, Pšajd Ivanka, Fajfer Terezija, kokol Ivan, Mežnarič Jožica, An- žel Mihael, Kuhar Anton, Mežna- rič Ivan, Verblač Marija, Verblač Jelka, Jazbec Ciril. Petek Lenart, Sukič Helena, Menoni Edvard, Ši- menko Franc, Magdič Milan, Lo- zinšek Franc, Šimenko Štefka, Malek Anton, Hostnik Anton, Šo- ba Ivan, Kranjc Franc, Tomanič Karel, Ludvik, Šumer Heda, Žni- darič Štefka, Resnik Vida, Tum- šek Zdravko, Kosec Stanko, Eks- celenski Mir'ko, Feguš Slavko, Še- gula Peter. Kokol Franc, Kukec Milan, Petrovič Slavko, Hadler Štefan. Vajda Alojz, Udrih Alojz, Vidovič Pavla, Kolarič Valter, Vin- diš Jakob, Ferenčič Edvard, Jus Ivan, Kranjc Angela, Novak Josip, Rudolf Ivan, Doblihar Vera, Kri- žanič Emilija. Majcen Andrej. Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj Letošnje izobra* zeva no delo DU Ormož Kakor ostale, je tudi Delavska univerza v Ormožu pripravila za nastopajočo sezono obširen pro- sram izobraževalnega dela. To svoje delo bo opravljala v idej, no-političnem sektorju, družbe- no ekono-mskem, strokovnem in poljudno-znanstvenem sektorju. Večerne politične šole letos v Ormožu ne bo, zato pa bodo kan- didati obiskovali takšno šolo v Ptuju. V letošnjem novembru bo organizirala šola seminar za čla- ne ZK, v katerem bo lahko 20 do 35 slušateljev, pozneje bo mladinska politična šola s 30 do 40 slušatelji, v vsej sezoni pa bo- do predavanja v enajstih izobra- ževalnih centrih. Za ta predava- nja je predvidenih 10 tem, ki olaravnavajo razna politična aktualna vprašanja, kakor je: »SZDL in njena vloga v medna- rodnem delavskem gibanju« pa do teme »Je revolucija v Jugo- slaviji že končana?«. Pripravljen je tudi poseben program preda- vanj za aktive LMS, poseben se- minar pa bo organizirala usta- nova za člane vodstev ZKJ in SZDL. Družbeno ekonomski sektor obscRa program predavanj na posebnem seminarju za člane DS in UO, poseben seminar za sindikalne organizacije, seminar za člane svetov pri oho. LO, čla- ne krajevnih odborov in odbo- rov SZDL. Nekaj predavanj je določenih za člane kmetijskih zadrug ter seminarji za zadruž- ne svete. V okviru strokovnega sektorja je predvidena šola za odrasle in tečaji za tuje jezike. Obsežno področje zajema plan dela poljudno znanstvenega sek.-. torja. Tako je pripravljen za so-« lo za starše program 15 preda- vanj, medtem ko letos šole za starše II. stopnje ne bo. Program 14 predavanj je pripravljen tudi za šolo za življenje ki je name- njena mladini nad 17 let starosti. Program splošno poljudno- znanstvenih predavanj obsega 7 tem s področij naravoslovja, zdravstva, tehnike, kulture in umetnosti itd. ter predvajanja celovečernih filmov v krajih, kjer ni stalnih kinematografov (Kog, Podgorci, Velika Nefielja). Slovensko narodno gle«i dališče v Mariboru Ponedeljeic. 19. septembra, PTUJSKI TEDNIK Stran 5 POVOJNA JAPONSKA Japonska ima sicer samo 369.813 kv. m. površine, na tem ozemlju pa živi nad 92 milijonov ljudi, ki so v zadnjih letih ustvarili tako imenovani »japonski čudež«. V življenju te otoške države prevladujeta dve značilnost. Zem- lja je zelo revna, kakor tudi tisto, kar skriva v sebi, to je rudna bo- gastva. Izredno »bogastvo« Japon- ske pa je njeno prebivalstvo. Med njimi jih je skoro polovica, ali okrog 43 milijonov zaposlenih, kar sodi med največje odstotke na svetu. Kvaliteta japonskega prebi- valstva stalno narašča in sodi v svetovnem merilu med zelo viso- ke, za kar gre zasluga predvsem dobremu obveznemu šolstvu, ki traja devet let in kj' je seveda posledica neizprosne gospodarske in socialne nujnosti. Japonska mora veliko in trdo delati, če hoče živeti. Predelujejo v tujini kupljene surovine in jih znova prodajajo v tujino, da bi lahko kupili še več nadaljnjih su- rovin, kajti vsako leto je treba najti delo za nekaj več kot mili- jon prirastka nove delovne sile. Japonska je torej velika tovarna, ki dela v glavnem za tujino; zato se njena vlada trudi, da bi nave- zala čim več stikov z drugimi dr- žavami. Kot Nemčija je tudi Japonska po vojni doživela nagel vzpon v svojem gospodarstvu, ki je bilo takoj po vojni popolnoma na tleh. Proizvodnja leta 1946 j"e znašala komaj eno tretjino proizvodnje iz leta 1939. Že leta 1958 pa je ce- lotna proizvodnja za trikrat pre- hitela predvojno in se je torej v primeri z letom 1946 podesetorila. Narodni dohodek je dosegel 26 milijard dolarjev, ^i za 70 odst. več kot pred vojno. Najbolj sta se razvili kemična in papirna industrija, ki sta več kot podvojili svojo predvojno pro- izvodnjo, dalje potrolejska indu- strija in industrija orodnih stro- jev, kj sta povečali svojo proiz- vodnjo za 300 odst. Tiho in brez trušča je pišla Japonska na prvo mesto tudi v ladjedelništvu; poleg tega ima prvenstvo v proizvodnji elektronskih in farmacevtskih proizvodov. Ustrezno tem spremembam so sledili premiki tudi v socialni strukturi prebivalstva. Okrog 10 odst. vseh zaposlenih ljudi dela v tovarnah, ki imajo nad 500 delav- cev; v tovarnah z več kot 100 de- lavci jih je zaposlenih 25 odst. Število tistih, ki zaslužijo od 40.000 do 50.000 jenov (od 70 do 90.000 lir) cenijo na 4 do 5 mili- jonov. Ti čutijo, da so na socialni lestvici prilivigirani in se pribli- žujejo zahodnoevropskemu delav- cu, kar se tiče življenjskega stan- darda. Socialni premiVn so poveza- ni s konkurenčnostjo japonskih proizvodov. Ti proizvodi so ved- no mnogo cenejši od enakih v Za- hodni Evropi ali Ameriki, vendar pa se z dvigom življenjskega standarda japonskega delavca tudi ta razlika stalno zmanjšuje. Seveda se vzporedno s tem spreminja tudi smer uvoza in iz- voza japonskega gospodarstva. Pred vojno je šlo tri četrtine ja- ponskega izvoza v neindustrijske dežele in iz njih je prišlo 65 odst. uvoza. V letu 1958 pa lahko ugo- tovimo, da se je izbor partnerjev vsebinsko spremenil. Medtem ko neindustrializirane države izgub- ljajo teren v japonsk,- zunanji tr- govini, pa narašča trgovina z in- dustrializiranimi državami. To ka- že, da povojna Japonska s svojim gospodarstvom ni zakoreninjena v Aziji, ampak se povezuje v sve- tovnem merilu in z visoko indu- strializiranimj državami. Kri kot plačilno sredstvo Skupina vojakov Bundeswehra iz Hamburga je izgubila na ma- nevrih vojaški brzojavni aparat. Morala ga je plačati. Poročnik je odšel s svojim vodom v neko bol. nišnico, kjer so vsi dali kri. Z de- narjem, ki so ga za to dobili, so plačali izgubljeni aparat. Restavracija za pse Newyorški lastnik,- psov, ki .so svoje ljubljence »abonirali« na hrano v eni izmed pasjih restavra- cij, so te dni poslali njeni upravi ostro protestno pismo, v katerem je med drugim rečeno tudi slede- če: »Ko .so naši psi zadnjič jedli v vaš,- restavraciji, smo morali tri dni zračiti stanovanja. Na kakšen način dajete v hrano za pse — česen ? Najmanjši televizor • Neki m'adi tehnik iz Sidneya je izumil najmanjš,- televizor na svetu. Površina zaslona je 4X2 centimetra. Navzlic občutnemu zmanjšanju je moč na tijem vide- ti popolnoma jasne slike. Strokov- njaki, ki so videlj ta televizor, so o njem dali same laskave izjave. Spreten brivec Bračanin Jakov Ilič se brije na poseben način, za katerega trdi, da je najlažji, najhitrejši in najsi- gurnejši. Britvice ne daje nikoli v aparat za britje, ampak jo eno- stavno drži med prsti in se tako brije. Bi morda poskusili še vi? Riba-požeruh • Med največje jedce v žival- skem svetu sodi mala riba »Chia- modon niger«, ki živi v vodah Se- verne in Južne Amerike, okoli Bermundov. Ta ribica lahko požre trikrat večjo ribo s pomočjo iz- redno elastičnih ust in želodca. Vhod skozi okno Gosti, ki obiskujejo kavarno v Šepurini, morajo vanjo skozi ok- no. Da pa bi bil dostop lažji, so pred okno postavili nekoliko stop- nic. Vrat kavarne se nihče ne po- služuje. Gostje pravijo, da je pot skozi okno zabavnejša. Dobra reklama v »New York Timesu« se je po- javila nova vrsta reklame. Neka nova tovarna gina svetuje svojim odjemalcem, naj pijejo kavo. »Če vozite avto,« pravi napis na ste- klenici gina, »pijte vedno le kavo!« Tovarna sodeluje namreč pri kam- panji protj prometnim nesrečam. Kljub tej reklami je šel gin kar dobro v promet. Lov za ukradenim origi- nalom »Marseljeze« v Londonu je povzročila veliko razburjenje kraja orginala »Mar- seljeze«, francoske narodne himne, kj je bil shranjen v britanskem muzeju. Lov za ukradeno »Marse- Ijezo« pa ni trajal dolgo, ker se je lopov sam javil policiji. To je bil Thomas Boleeton, ki je original zamenjal z navadno kopijo. Vred- nost originalne »Marseljeze« je bi- la ocenjena na 2800 dolarjev. Pilot rešil letalo in potnike Velikanski meteor, ki je prile- tel nad Južno Florido je povzro- čil veliko paniko med letalci, ki so bili v tem trenutku v zraku. Pilot velikega potniškega letala, ki je vozil med Florido in Kubo, je izjavil, da je moral zmanjšati hitrost letala, da ne bi trčil z meteorjem, ki je bliskovito švignil le 500 metrov od njega. Podobno se je zoodilo še nekaterim drugim pilotom^ Od E nstelna do atomske bombe Albert E nstein. 26-letni inženir, na Švicarskem patent, ura- du v Bernu — prejemal je tri sto frankov mesečno plače — se ni zanimal samo za zahteve ljudi, ki so predložilj svoje paten- te: kadar se mu je zdelo, da ga nihče ne opazuje, je tudi v služ- benem času pripravljal rokopis svoje relativnostne teorije. Spo- znal je, da napoveduje njegova teorija izreden zaključek: snov in energija sta v bistvu isto, snov je »zmrznjena« energija. En sam gram katerekoli snovi, na primer bakreni kovanec, cigareta ali tri skodelice zraka, bi dajal pri popol- ni sprostitvi v energijo 25 milijo- nov kilovatnih ur, torej dovolj električne energije za letno po- trošnjo mesta z 10.000 prebivalci, v desetletja poprej so ugoto- /^ vili, da vsebujejo atcmi nega- tivne elektr. delce: elektrcne. Pozitivni naboj so si predstavljali kot enakomerno porazdeljen na ves atom. Novozelandski jedrski fizik Ernest Rutherford je napra- vil konec tem predstavam. Ko je streljal električno nabite delce skozi atome, je odkril nekaj svo- jevrstnega: atomi so skoraj po- polnoma prazni. Pozitivni naboj in skoraj vsa atomska masa sta kon- centrirana v drobcih, ki so nad ae- settisočkrat manjši od atomov. S tem je Rutherford odkril jedra in ustvaril povsem novo predstavo o svetu: celo diamant, najtršo snov, sestavlja strahovita prazni- na, v kateri vrvijo sem in tja atomska jedra in elektroni. Pri- mer: vso piramido pri Gizehu oi zmašili v škatlico žveplenk če bi lahko dovolj stisnil vse delce sno- vi, ki jo sestavljajo. Kar se da preprost je Ruther- fordov atomski model, podo- ben je neznansko majhnemu sončnemu sistemu. V sredini ato- ma struji kot »sonce« težko, pozi- tivno nabito atomsko jedro, kot »planeti« pa se premikajo okoli njega negativno nabiti, lahki elek- troni. Osemindvajsetletni fizikalni teoretik Niels Bohr iz Kjobenhav- na je potem uporabil teorije Maxa Plancka in Alberta Einsteina na rutfordskem atomskem modelu. Bobrovi zakoni so začrtali nena- vadno, povsem novo podobo nara- ve. Zanesljivo je ovrgel staro filo- zofsko pravilo »Natura non facit saltum« (Narava ne dela skokov). Če oddajajo atomi svetlobo, pre- skakujejo v njih elektroni z ene »planetne« potj na drugo in izva- jajo tako imenovane kvantene skoke. Atomsko jedro leži med elek- troni nekako tako, kot se skriva diamantni dobec, ki je tolikšen kot glavica na buciki, v deset metrov velikem kupu vate. Razen tega varuje atomsko jedro skoraj neprebojno električno »ob- zidje«. Reuthford je kot prvi eksperimentalni fizik od zunaj prebil ta električni obrambni na- sip. S helijevimi jedri je obstrelje- val drušikova jedra. Mnogo stre- lov je oddal, nekaj jih je zadelo tarčo. Zadeto jedro je vrglo od sebe proton »jedrsko zidno ope- ko«, sestava atomskega jedra se je spremenila: nastalo je atomsko jedro kisika, uspela je prva umet- na preobrazba atoma. Prvič v zgo- dovini so se uresničile stare sanje srednjeveških alkimistov, da bi spremljali prvine. Werner Heisenberg, 23-letni asistent gbttingenskega atomskega raziskovalca Maxa Borna, je še pred koncem poletnega semestra pripravil delo »kvantno-teoretični razlagi meha- ničnih odnosov«, nato pa se je od- peljal na Helgoland, da bi se izne- bil senčnega nahoda. Ko sta med počitnicami Born in njegov 22- letni pomočnik Pascual Jordan proučila Helsenbergove postavke in jih obdelala v razširjeni teoriji, sta oba spoznala: za znanstveno latovščino naslova te razprave se skriva dolgo iskanj obrazec, ki skriva dogo iskani obrazec, ki omogoča adekvantni opis dogaja- nja v atomih. — Nihče drug kot Bohr sam ni jasneje povedal, da je Bobrov atomski model v nasprot- ju z drugimi fizikalnimi zakoni. Z einsteinovsko temeljitostjo misli je spoznal Heisenberg: atoma ni več mogoče nazorno predstaviti, marveč ga lahko zajame le mate- matična teorija o prostoru z ne- skončno mnogimi dimenzijami. Spotrpežlijivimi in izredno natančnimi poskusi je odkril redkobesedni Anglež James Chadwick nov, nenabit torej elek- trično nevtralen atomski delček: tievtron. Heisenberg in sovjetska znanstvenika Tam in Ivanenko so odkrili hkrati in neodvisno drug od drugega, da so atomska jedra zgrajena iz nevtronov in proto- nov. Ker ni električno nabit, ga je mogoče uporabiti kot izstrelek. Brez težal lahko prebije obrambne zidove »trdnjave« atomsko jedro in prodre v notranjost. S tem se je- dro spremeni; z nevtroni bo torej mogoče spreminjati malone vse prvine. Navsezadnje je le odkrit »kamen učenosti«. Trinajst let kasneje je velikanski plaz nevtro- nov v srcu atomske bombe spre- menil v milijonkj sekunde 600 m nad Hirošimo kilogram urana v zbirko kakih dvajset različnih ele- mentov, pri tem sproščena ener- gija pa je razdejala mesto in po- bila okoli sto tisoč prebivalcev. ^. emški jedrski kemik Otto ni Hahn je z nevtroni obstrelje- val uran. S sodelavcem Frit- zom Strssmannom sta odkrila, da je z nevtronskim obstreljevanjem mogoče cepiti uranova jedra. Drobci so potem za tisočinko laž- ji od jedra pred cepitvijo. Ta manjkajoči, neznatni delček se je po sloviti Einsteinovi formuli spremenili v energijo. Ruthefor- dov učenec Otto Hahn je odkril temelje atomske jedrske tehnike. — Štiri leta kasneje se je začela y 'iska doba. . 1 /ilni gostje, ki so prišli 2. decembra zvečer v Fermije- vo hišo v Chicagu, so česti- tali gostitelju, ne da bi izdali nje- govi ženi, kaj se je zgodilo po- poldne tistega dne. Italijanskemu fiziku Fermiju, ki so mu kot tuj- cu strogo zabičali, da mora molča- ti o vsem, kar dela sam in kar vi- di pri kolegih, je uspelo v osebno skonstruiranem jedrskem reaktor- ju prvič sprožiti verižno reakcijo, torej proces, v katerem pri prvi cepitvi uranovega atomskega je- dra sproščeni nevtroni cepijo na- slednja jedra itd. V jedrskem re- aktorju je ta verižna reakcija pod kontrolo, skoraj poljubne količi- ne energije je mogoče sprostiti in jo uporabiti na primer za proiz- vodnjo električnega toka. V atom- ski bombi, kj je eksplodirala dve leti in pol kasneje, se dovrši ve- rižna reakcija v milijoninki sekun- ne. Naraste kot plaz in se spre- meni v eksplozijo. Tako so 6. av- gusta 1945 uničili japonsko mesto Hirošimo v eksplozijo atomske bombe, pri kateri se je spremenil v energijo komaj en gram snovi. Kakšna bodo velemesta v bodočnosti Kakšna bodo velemesta že v prihodnjem stoletju, si lahko se- daj predstavljamo samo v mislih. Tako mesto bo brez zmede, brez ropotajoče in smrdeče tehnike. Model mesta bodočnosti je že za- snovan in v njem bodo neomeje- ne količine energije pridobivali iz zapletenega preobraževalnega po- stopka, v katerem bo voda edina surovina. Mesto atomskega veka bo izgle- dalo kakor velikanski pajek s pre- merom okrog 70 km. Središče ta- kega umetnega velemesta bo 1500 m visoki daljinski signalni stolp s podzemeljsko centralo brez žarčenja, sredi velikanskega umet- nega jezera. Tam bodo v neome- jenih količinah proizvajali energi- jo s pomočjo vodikove fuzije. Pod vznožjem okrog 1000 m visokega umetnega gorovja, ki bo obkroža- lo mesto in bo vpVvalo na pod- nebje v njem, bo živelo in dela- lo v tem organsko razčlenjenem naselju okrog 10 milijonov ljudi. Do podrobnosti so izdelani na- črti za gosteje in redkeje nase- ljene dele te naslebine. Stanovanj- ski del in delovna mesta bodo da- leč vsaksebi. Ves mestni organi- zem bo strogo razporejen. V ospredju bo trgovska četrt, okrog nje pa ''odo raz<-r':rena: mesto za nakupe, mesto uradov,^ mesto upravnih oblasti, kulturnih usta- nov, mesto samih zabavišč itd. Stanovanja bodo razporejena že v zelenih predelih. Prometnih voz- lov in zastojev ne bo nikjer, ker se bodo na osrednjem kolodvoru stekale podzemeljske prometne ži- le in bo ves tirni promet šel pod zemljo. Poskbrljeno bo za elek- trično čiščenje zraka in tudi v in- dustrijskem okraju ne bo prahu. Zeleni pasovi vsenaokrog mesta in v stanovanjskih predelih pa bodo omilili mestni videz. Posebni se- valniki ozona bodo omogočili aro- matično bogatenje gozdnega vzdušja. V takem mestu bodo urejena tudi pristanišča za helikopterje nad avtocestami. Tako bo prebi- valcem v stanovanjskem delu me- sta omogočeno, do bodo vsaj do- ma živeli v miru, brez ropota ir bučnega prometa. DOMISLICE Le v eliki ljudje lahko dobro spoznajo, kako majhn; smo. Najlaže je govoriti, najteže pa tudi kaj povedati. Marsikdo bi se mnogo manj ba- hal. če bi se zavedal da se ba>^= s svojimi slabostmi. Nihče ni tako pameten, da bi ga kdaj pa kdaj ne tepla lastna neumnost. V hitrostnem teku navadno zmagujejo besede pred dejanji. Šele ko se boš naučil molčati, boš znal govoriti. Največ kož ust^-oi' življenje. Tcfiti'o — trgovski del mesta Kruh danes in jutri O kruhu smemo reči, da se na splošno ne izboljšuje že stoletja, ali da je enak od tedaj, ko so l.judje začelj uporabljati kvas. Ljudje so pač bili zadovoljni s kruhom — samo da ga je bilo do- volj. Res nekateri raje jedo beli kruh kakor črnega in da dandanes niti ne poznamo več ovsenjaka. Tudi v uaši državi nazaduje zelo hitro poraba črnega kruha, nara- šča pa belega, medtem ko je ko- ruzni kruh že muzejska redkost. Vendar je treba pričakovati, da se bo kruh morda že v bližnji pri- hodnosti temeljito spremenil — nikakor ne bomo mogli biti zado- voljni več niti z najboljšim belim kruhom. Živilski strokovnjaki že dolgo razmišljajo, kako bi bilo treba zbolišati kruh, da bi vsebo- val kar največ vseh potrebnih hranilnih in zdravilnih'snovi, torej ne le beljakovin, ogljikovih hidra- tov in masti, temveč tudi vseh vrst tistih prvin med rudninami. ki so potrebne telesu v najmanjših količinah, a so nepogrešljive. Se- danji kruh ne vsebuje dovolj vita- minov. Ima še celo vrsto pomanj- kljivosti, kar se maščuje l.judem, ki se hranijo večinoma z njim. Zlasti ne ustreza za otroke, ki ne dobivajo dovolj druge hrane. Dandanes že poznajo nekatere nove vrste izpopolnjenega kruha. Tako delajo poskuse s kruhom v nekaterih bolnišnicah v zahodnih deželah. Začeli so peči kruh, ki ga imenujejo »super-kruh«, ker vse- buje vse potrebne snovi za telesni razvoj otrok. V tem kruhu je ra- zen nekaterih posebnih dodatkov dvakrat več beljakovin kakor v navadnem. Otroci, ki uživajo su- per-kruh, mnogo hitreje rastejo. V Ameriki in Angliji tudi že uvajajo zmrznjeni kruh. Kruh gre po peki v hladilne naprave, kjer dobro zmrzne, tako da ga lahko prevažajo zelo daleč in hranijo poljubno dolgo ne da bi se pokva- ril ali izgubil kakovost. Avtomobili v svetu Ameriška revija »American Au- tomobile« objavlja podatke svoje- ga 29. štetja motornih vozil na svetu. V teh podatkih navaja, da se je število avtomobilov v lan- skem letu povečalo za preko 5 odst. in da sedaj kroži po svetov- nih cestah skoro 118 milijonov av- tomobilov. Revija javlja nadalje, da je bilo lansko leto v rabi še 150 milijonov drugih motorjev v tistih 154 drža- vah in deželah, na katere se to štetje nanaša. V tem številu je vštetih 21,400.000 motociklov, 10.600.000 kmetijskih traktorjev in mnogo milijonov majhnih mo- torjev. Kar se tiče avtomobilov navaja revija naslednje podatke za posa- mezne države: ZDA 70.234.000; Velika Br. mija 6.234.000; Franci- ja 5.675.000; Kanada 4,941.000; Sovjetska zveza 3,760.000; Avstra- lija 2,655.000; Italija 2.070.300; Ja- ponska 1,498.000; Švedska 1,227.400 in Južna Afrika l.gS''.200. Sorazmerno imata največ avto- mobilov Kanada in Avstralija, kjer pride po eno vozilo na vsake štiri prebivalce. Seveda pa je v teh krajih zaradi velikih daljav in redke naseljenosti avtomobil ne- obhodno potrebno prevozno sred- stvo. VLAGANJEJAJC Sveža, nerazpokana in čista jaj- ca ohranimo dalj časa, če zraku zabranimo dostop skozi lupino. Zato jih vlagamo v razna ohra- njujoča sredstva, kot n. pr- v žito, fižol, pepel, mivko, apno. vodo- topno steklo itd. Pred vlagianjem jajca dobro umijemo, zbrišemo in preizkusi- mo, če ni morda katero počeno. Nato začnemo z vlaganjem. topine vzamemo raztopino vodo- topnega stekla v razmerju 1:10. Ako vzamemo 1 l«ter vodotopnega stekla zadostuje ta raztopina za približno 200 jajc. V hipermangan Za manjšo množino jajc zadošča majhna (kavna) žlička hiperman- gana. Razmešamo ga z vodo tako, da dobimo tekočino temno vijol- časte barve. V tej tekočini nama- kamo nato sveža čista jajca nekaj ur, nato jih zložimo za 6 ur na debelo krpo ali pivnik, da se osu- še. Dobro je, da jih medtem en- krat obrnemo. Popolnoma suha jajca zavijemo v časopisni papir in jih vložimo v mivko, ki smo jo prej v pečici dobro posušili. Na ta način konzervirana jajca se ohranijo tudi jpp .giesecev. V apno To je najstarejši način konser- viranja jajc. Za vlaganje lahko uporabimo kak star lonec, večjo pločevinasto dozo, steklen koza- rec in podobno. Najprikladnejši so glinasti lonci. Sveža in za vla- ganje pripravljena jagca pvolaga- mo v posodo za vlaganje tako, da jih v prvi vrsti jvostavimo s širokim koncem navzdol, med- tem ko v ostalih vrstah s koni- častim koncem navzdol. Ko smo posodo napolnili skoro do vrha, zalijemo jajca z apneno razto- pino, ki smo jo pripravili tako: dobro uleženo apno razmešamo v vodo v talcem razmerju, da do- bimo precej gosto tekočino, k: jo nato še precedimo in zlijemo na jajca. Tekočine naj bo toliko, da sega 10 cm čez jajca, ker se rada osuši. Vložena jajca shra- nimo na hladnem prostoru, ven- dar pa moramo paziti, da nam pozimi ne zmrznejo. V vodotopno steklo Za vlaganje v vodotopnem ste- klu oripravimo vse tako kot prej, le da namesto apnene raz- Kumare kot zdravilo Mnogo gospodinj najprej kuma- re olupi, jih zreže na tanke rezi- ne, nato izžme in končno sok vr- že proč, meneč, da je to le voda. To je popolnoma napačno. Kuma- ričin sok je najboljši od vsega sa- deža. Vse drugo je skoraj nepre- bavljiva celuloza. Če poješ oluplje- no kumaro ali spiješ sok, ti prav kmalu pogasi še tako močno žejo, učinkuje pomirjevalno pri viso- kem pritisku, razburjenju in vro- čici, pospešuje izhlapevanje kože in olajšuje delovanje pljuč. Kisle kumare imajo mnogo mlečne kisline, ki pospešuje pre- bavo. Nadalje tudi segrevajo telo, kar je posebno važno pozimi, če si premražen. Pri glavobolu si v Grčiji navežejo olupke kumar na čelo. Posušene pečke se pozimi namočijo in jih rabimo prj ozebli- nah. Boleča mesta pokrijemo z njimi. Kumaričin sok. sestavljen iz dveh delov glicerina in enega dela soka, je zelo uspešno sred- stvo pri raskavi in nečisti — pe- gasti koži. Učinkovit je tudi pri odstranitvi prhljaja. PTUJSKI TEDNIK -^J, 16. SEPTEN^RA' 1960 Xyil. OLIMPIISRE IGRE V RIMU . OiimpUshi ogeni (e ugasnil Končna bilanca: Jugoslavija je osvojila dve medalji in se uvrstila mod 85 narodi na čast- no 20. mesto. V nedeljo zvečer. 11. f. m., so bile na velikem olim- pijskem stadionu v Riniu slo- vesno zaključene XVII. olim- pijske igro. Igre v Rimu niso pomembne samo zaradi številuih novih olimpijskih in svetovnih re- kordov, ampak tudi zato. ker se je znova pokazala velika so- lidarnost zbranih športnikov. Ni važno, koliko medalj je kdo pridobil, pomembnejša je; olim- pijska misel, ki naj združi vse narcKlc v prijateljstvu, slogi in miru. Petnajstdncvnc borbe na raznih igriščih so pokazale, da ni konec človeških zmogljivo- sti, čeprav smo se v marsikate- rih športnih panogah približali skrajnim mejam. Jugoslovani smo v olimpijski areni dosegli častno 20. mesto med 83 tekmujočimi narodi. Z doseženimi rezultati, razen ne- kaj izjem, smo zadovoljni, ne- kateri pa celo presenečajo. Vse priznanje gre našim no- gometašem, rokoborcu Marti- noviču za zlato in srebrno me- daljo, dalje košarkarjem, ki so l>ripravljali največja presene- čenja, kolesarju Zirovniku, at- letom in vsem, ki so se borili za športno čast Jugoslavije. Poraz Orive v Drafoiradu OJSTRICA-DRAVA 9:0 Nihče ni pričakoval, da bodo nogometaši Drave v prvi prven- stveni tekmi klonili s tako vi- sokim rezultatom proti slabemu moštvu iz Dravograda. Tekma je bila zelo slaba. Predvsem je goste oviral zelo slab teren, katerega Dravaši sploh niso navajeni. Zaradi no- borbeuosti so že v prvi tekmi katastrofalno izgubili in nima- jo nobenih možnosti za uvrsti- tev med kandidate za prvo me- sto. Ne vemo, zakaj je nasto- pila prva ekipa s tako slabo pos-^tavo. Kje jc vzrok slabe dis- cipline igralcev in pra\- tako velika neresnost pri tako važni tekmi. Nujno je poirebno, da upravni odbor temeljito pre- diskutira vse vzroke in v skraj- nem primeru kaznuje i^edisci- plinirane igralce. V predtekmi je v prvenstveni nogometni tekmi mladina Dra- ve igrala neodločeno 1:1 z do- mačo Ojstrico. V Ptuju je v prvenstveni tekmi ekipa pionirjev Drave brez velikih težav premagala novinca Partizana iz Svečine s 4:0. Pa. Lep uspeh nogometašev Aluminija iz Kidričevega v prijateljski nogometni tek- mi med članom slovenske lige Kladivariem iz Celja in doma- čim Aluminijem se je tekma končala z neodločenim rezulta- tom 5:5 (2:1). Priprave nogometašev Alumini|a Aluminij je kandidat za prvaka v mariborski nogometni podzvezi Nogometaši Aluminija so se v zatišju med obema prvenstveni- ma sezonama pod vodstvom tre- nerja Huseliča redno pripravljali na jesensko prvenstvo. Izpolnjeva- li so tehniko igranja, izboljševali kondicijo igralcev in izbirali naj- boljše. Športno društvo Aluminij razpolaga trenutno s 16 standard- nimi igralci prvega moštva, ki bo- do dali od sebe vse sile za čim boljšo uvrstitev v MNP, na tihem pa si tudi želijo najvišje mesto in s tem možnost uvrstitve v SCL. Dosedaj so odigrali precej pri- jateljskih tekem, v katerih so za- beležil vrsto uspehov. Ker je bil preteklo nedeljo Aluminij prost prvenstvenih tekem, je odigral prijateljsko tekmo z nogometaši celjskega »Kladivarja« — člana SCL. Po zelo lepi in požrtvovalni igri so izvlekli časten neodločen rezultat, lahko pa bi tudi zmagali, saj je bilo moštvo Aluminija ves drugi polčas v premoči. Igralci in vodstvo kluba raču- na na najboljšo uvrstitev v MNP kljub združitvi NK »Kovinarja« z NK »Branikcm« Kov:nar je se- daj eno najmočnejših moštev v MNP. vendar se ne smemo prenag- 'iti s prerckovanjr. ceš, Kcvinar je že sigurno prvak, kajti vedno mo- ramo računati na druge klube in na morebitna presenečenja. Za poživitev nogometnega živ- ljenja je vodstvo kluba organizi- ralo svojo tkzv. ligo vaških akti- vov, v kateri .sodelujejo trenutno naslednji nogometni aktivi: Lo- vrenc, Hajdina, Kungota, Prepe- lje, Zlatoličje. Sindikalni aktiv TAP Ptuj, Sindikalni aktiv TGA Kidričevo. Dosedaj so že odigrali dve koli. Rezultati I. kola: Prepolje:Kungoia 4:3 Razpored tekem III. kola, ki bo 18. sept. 1960 Hajdina:Prepolje ob 9. uri TAP Ptuj:Lovrenc ob 11.30 Zlatoličje :TGA Kidričevo ob 13. uri Kungota je prosta. Vodstvo ŠD »Aluminija« upa, da bo lahko iz teh vaških nogometnih aktivov pridobil vrsto nadarjenih mladih nogometašev, ki bodo iz- polnili nogometno moštvo Alumi- nija. Rezultat se je delno že poka- zal v nedeljo, ko so mladinci iz teh aktivov igrali predtekmo z mladinci Kladivarja iz Celja in jih premagali z rezultatom 3:1. Za tekmovanje vaških aktivov je pri- javljenih in registriranih kar 110 igralcev. ŠD »Aluminij« je s tem zelo po- živil športno dejavnost po okoli- ških vaseh. Tekme so iz dneva v dan bolj popularne, saj ima vsako moštvo svoje »navijače«, ki vneto spodbujajo svoje igralce. Tako je postalo nogometno življenje na igrišču ŠD »Aluminij« zelo živah- no in pestro, predvsem pa ob ne- deljah, ko so na snoredu te pr- venstvene tekme. Re na ptujskem živilskem trgu T sredo, 14. septembra 1960 PO VRTNINA: krompir 16— 20, čebula 30—50, česen 100— 140, rdeča pesa 30, korenček 50 —60, peteršilj 60—70, luščeni fi- žol 40—50, fižol v stročju 40, špi- nača 100, solata v glavah 40—60, kumare 20—30, zelje v glavah 30, cvetača 50, ohrovt 30, solata endivija 30—50, paprika 50—60, paradižnik 30—40, feferoni 100, rdeče zelje 30. SADJE IN SADE2I: jabolka 20—40, hruške 30—60, lisičke 160, gobe 200—300, jagode 300, breskve 50—60, slive 50—60, grozdje 100—120. ŽITARICE IN MLEVSKI IZ- DELKI: pšenica 40, koruza 40. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 38—40 din za liter, smetana 200, sir 60—100, surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 400—800, jajca 18—20. Naše zdravfe Na svetu ni take bolezni in ni takega strupa, zoper katerega ne bi sama narava priskrbela zdravila. Kadar zboli žival, ki se pase na travniku alj v gozdu, si sama in- stinktivno poišče zelišče, ki ji po- maga pregnati bolezen. Kaj pa človek? Odkar je zapustil naravo, je ta prirojeni čut seveda izgubil, vedeti pa mora, da tudi zanj visi zdravje na vejah, le iztegniti mora roko in seči po njem. Zal, ljudje to darilo narave premalo cenimo in premalo poznamo. Za primer si oglejmo samo nekaj najbolj zna- nih in najbolj dostopnih »daril«. LIPA. Zdravnišk,- učinek lipo- vega čaja (zlasti če mu dodamo žličko medu) vsakdo pozna. Kdor ga redno pije, temu se ni treba bati vnetja pljuč ali sapnikov, ra- zen tega pa si še mimogrede za- varuje cel ducat drugih organov. Nekateri celo pravijo, da pomaga lipov čaj proti božjasti. To sicer še ni povsem zanesljivo, prav go- tovo pa je res, da odlično čisti me- hur in obisti, vsaj v tem primeru, če se bolnik odloči, da ga bo spil pol litra na dan. Zdravniki ga pri- poročajo zoper koliko in ledvične kamne, za pomirjenje živcev in za potenje. Pri tem je skoraj čisto vseeno, po kakšni poti pride v te- lo. Lahko ga pijemo, uporabljamo za kopel — pri čemer pronicajo zdravilne snovi v telo skozj pore, smemo ga pa uporabiti čudi za klistir. BREZA. Med sprehodom skozi brezov gaj lahko združimo pri- jetno s koristnim tako, da med potjo nabiramo brezovo listje ali brezove popke, iz katerih potem, ko jih doma posušimo, skuhamo čaj. Brezov čaj žene na vodo, či- sti kri. pomaga zoper poapnenje žil, zoper zamaščenost in zoper bolezni jeter in ledvic, zoper ka- mne na mehurju in žolčne kamne, zlatenico, revmatizem in celo zo- per izpuščaje na koži. Čaj iz bre- zovega lubja prežene mrzlico, .sok, ki priteče iz navrtanega brezove- ga deba pa ozdravi( če ga uživamo štiri do petkrat na dan) vnet me- hur. TOPOL. Iz svežih topolovih pop- kov pripravimo mazilo za zdrav- ljenje hemeroidov, zelo učinkovi- to pa blaži tudi otekline in razna vnetja na koži. Čaj iz topolovih popkov zdravi protin in revmo, razne topolove maže in tinkture pa uporabljajo pri zmečkaninah in izvinih. Topolovo oglje v obliki praška alj v tabletah uporabljamo kadar nas muči kislina ali druge težave z želodcem. Če se nam lu- šči koža na glavi, jo namažemo s topolovo kremo. Zdravje lahko obiramo tudi z drugega listnatega drevja. Zvarek iz hrastovih listov dobro služi za ustno vodo in blaži zobobol, ver- jetno zato, ker vsebuje mnogo tanina. Jerebika ima to zanimi- vo lastnost, da blažijo njeni plo- dovj dvoje povsem nasprotujjočih si motenj pri prebavi: listje je zo- per zaprtje, jagode pa zoper dri- sko. IGLAVCI ne zaostajajo prav nič za listnatim drevjem. Spoštova- nje zasluži posebno macesen, smre- ka in bor. Vsakodnevna kopel v vodi, v katero stresemo seseklja- ne smrekove igle, nj le osvežujo- ča, ampak blaži tudi motnje v di- halih, omili astmo, blaži otekline in druge bolezenske tvorbe na ko- ži ter ugodno deluje zoper revmo in protin. Čaj iz mladih smreko- vih popkov se posebno priporoča govornikom in pevcem. Kdor pije smrekov čaj, ta z dihanjem nima težav, pa tudi grla nobeno drugo sredstvo tako dobro ne očisti. Pri sobni temperaturi ga uporabljamo tudi za grgranje. Macesen za raz- liko od drugih iglavcev ni zimzele- no drevo, zato moramo še pred zimo nabrati njegove igle. Skuha- mo jih v vodi in če ta zvarek prilijemo vodi za kopel, potem smo pretvorili kopalnico v pravi pravcati sanatorij za živčno bolne in oslabele osebe. Razna zdravila izdelujejo tudi iz macesnovega lubja, iz smole pa pripravljajo ta- ko imenovani beneški terpentin, ki slovj po vsem svetu kot surovi- na za izdelavo različnih farma- cevtskih preparatov. Isto velja tu- di za gobe, ki rastejo skoraj na vsakem macesnu. SADNO DREVJE. Čeprav ga omenjamo na koncu, po zdravilno- sti svojih plodov še zdaleč ni na zadnjem mestu. Njegova prednost pa je še v tem. da plodovi sadov- njakov niso le zdravi, ampak tudi okusni. Pri izbiri moramo vedeti, da na primer jabolka in banane rade zapirajo, dočim limone, oran- že in grapefruit (ameriški križa- nec med oranžo in limono) dra- žijo črevo in delujejo odvajalno. Če bi hoteli primerjati sadeže po njihovi koristi, bi gotovo stavili na prvo mesto banane. Prenese jih skoraj vsak želodec. Zelo so na- sitne, bogate na kalorijah, razen tega pa vsebujejo mnogo A in B vitamina. Od domačega sadnega drevja pa naj omenimo samo ja- blano. Kaj vse nam daruje? Iz njenih listov pripravimo čaj, ki ga pijemo zvečer, da laže zaspimo, razen tega tudi preprečuje nahod. Sveža jabolka so zdrava ob vsa- kem času dneva: zjutraj na tešče ugodno deluje na možgane, grlo, jetra, ledvice, vranico, čreva in živce; opoldne, s črnim kruhom nam daje kri in končno zvečer, ko nam pomaga urediti prebavo. Ja- bolčni sok, kj ga nikoli dovolj ne precenimo, pa se najbolj priporo- ča zoper tolščavost, za nervozne ljudi in za starčke. Rolcomel DRAVA-SLOVAN 10:3 (3:2) v nedeljo, 11. 9. 1960. je imela ptujska »Drava« drugič v gcsteh republiškega prvaka »Slovana« iz Ljubljane. Že v prvi igri so po- spravile domačinke izdatno zmago in s tem pcstale pckalni prvak Slovenije, obenem pa se bodo še nadalje borile za kup Jugoslavije. V današnj tekmi sta hastopili obe elkipi v najmočnejših posta- vah. »Slovan« je pcskušal popra- viti neuspeh, ki ga je pred krat- kim doživel v Ptuju. Izgledalo je, da prvak nekoliko pK)dcenjuje do- mačinke kar pa se jim je kruto maščevalo. 2e sam začetek obeh nasprotnikov je bil silovit. Obe ekipi sta pr kazali vse svoje zna- nje in se požrtvovano trudili, ka- kor da bi šlo »za biti ali ne biti«. Ves prvi polčas sta bili ekipi po- polnoma enaikcvredni. »Drava« je zkcristila minimalno prednost domačega igrišča in domače pu- blike, ki je burno pozdravljala vsako uspejo akcijo dcmačink. Prvi del igre se je končal z rezu- tatom 3:2 v korist »Drave«. Po odmoru so dcmačinke za- igrale kct prerojene. Takšne igre že zlepa n«smo videli v Ptuju. Vr- stile so se akc je, ki so bile vse- lej uspešne. »Slovan« se je zate- kel še k zadnjemu — k pressing :gri. To je biila surova igra, ki jo je moral sodnik vsakih nekaj se- kund ustaviti. Kaj takega v Ptuju že dolgo nismo videli! Kljub te- mu pa je domačinkam uspevalo brez truda zvševati razliko. Šele scdnkova piščalka je ustavila to dramatično borbo za republiškega prvaka. Pohvaliti moramo celotno ekipo »Drave«, ki je zaigrala ho- mogeno kot .strnjena enota, iz katere sta izstopaili realizatorki teh akcij — Potočnikova s 6 in Friccva s 4 zadetki. Tudi v bo'doče s' želimo takih uspehov »Drave«. S tako igro, kot so jo prikazale danes, hi nedvom- no brez truda osvojile najvišji naslov, ki se jim že več iet iz- mika. _^ _ K. A. BRANIK ll.-DRAVA 22:18 (12:5) Pretekli petek so imeli v po- vratni te^kmi rokcmetaši »Drave« v gosteh drugo ekipo »Branika« iz Maribora. Po tesnem porazu, ki so ga doživeli v Mariboru, smo si obetali nekoLko več, vsaj tako tesno zmago, kot je bil poraz. Toda vse je bJo drugače. Že v začetku so gostje silovito pcvedli in komaj nekje sredi prvega pol- časa je domačinom uspelo, da so se nekoliko zbrali, toda bilo je že prepozno. Kljub temu da so v na- daljevanju lep>o zaigrali, jim je na koncu zmanjkalo sape. Približali so S9 na en sam gol razlike, na- kar so zopet popustili -n dovolild gostom, da so zopet dosegali gole in do konca krepko zvišali rezul- tat. K. A. JLA CPtiijKDRAVA 13:9 (9:5) v nedeljo so moški zaradi su- spenza »Dravograda« odigrali pri- jateljsko tekmo s pripadniki JNA. V glavnem je bila to igra za go- ste, kil so se odlikoval" predvsem v napadu. Pri domačih je bilo opaziti absolutno neobv.adanje žoge, nekolektivnrost itd. Domačm je uspevalo edino streljanje pe- nalcv, ki je bilo lOO-odstiotno. Pri domačih je bil najboljši Žirovnk s 6 goli, pri gostih pa Mijatovič, ki je dosegel enako število za- detkov. Moški rokomet je iz dneva v dan slabši. Povzročiteljev za takš- no klavrno stanje je mnogo, pre- mnogo, zato tuds. lep čas ne bo uspeval. Komentar za vse te ne- uspehe pa je povsem odveč. K. A. LJUBLJANA VEDELJA, 18. SEPTEMBRA 6.00—6.30 Nedeljsko jutro z domačo glasbo — vmes ob 6,05—6.10 Poročila, vremenska n-apoved ia dnevni koledar. 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Prire- ditve dneva. 6.45 Nekaj ljudskih nape- vo^. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 7.15 Izletnikoen na pot! 8.00 Mladinska ra- dijska igra — PO'vest o kaliiu Stiku (po Hauhovi pravljici priredil Peter Ovsec). 8.37 Iz albuma otroških pesmi. 8.52 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.45 Vio- linske skladbe Antonina Dvofaka in Jo- sefa Suka izvaja Uroš Prevoršek. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Peter Satur: Za- vezriški pilot. 10.30 Zbori in samospevi jugoslovanskih skladateljev. 11.00 Igra- mo za vas (spored zabavnih zvokov). 11.30 Mitja Krett: Srebrni trak (repor- taža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za rašo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Re- klame. 15.30 Pri ,,Veselih hribovcih". 15.40 Dvajset minut s priljubljenimi ju- goslovanskimi pevci zabavne glasbe. 16.00 Melodije za vas. 17.00 Šport in glasba. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Glasbeni variete. 21.00 Športna poročila. 21.10 Njihovih imen nismo po- zabili — III. oddaja. Fjodor Saljapin — n. del. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radij- skem sprejemniku. 23.00 Po^ročila in pregled tiska. 23.10 Koktajl pred pol- nočjo. 23.50 Prijeten počitek! 24. Zadnj2 poTOčiJa in zaključek oddaje. II. PROGRAM ZA NEDEI.IO, 18. SEPTEMBRA 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 13.10 Zabavna glasba. 14.15 Popevke in plesni zvoki. 15.00 Ka,poved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.10—16.00 Popularen operni koncert. Napak ne delamo zato, da bi se iz njih učili, marveč zaradi tega, ker navadno mislimo, da se nam sploh ni treba učiti. Po vsakem neuspehu te lahko potolaži le še bolj vneto delo. Btzoturnir Šahovskega društva Ptuj-Svoboda za mesec septem- ber bo v torek, 20. t. m. v Narod- nem domu. Pričetek ob 19. uri. S to prireditvijo otvarja ŠD Ptuj igralno sezono 1960-1961 ter vabi vse šahiste, da se včlanijo v dru- štvo. Igralni dnevi so ob torkih in četrtkih od 19. ure dalje v Narodnem domu. MESTNI KINO PTUJ predvaja o^ 16. do 18. septembra egiptovski barvni film »DEŽELA SANJ«; od 20. do 22. septembra jugo- slovanslko-češki barvni fijn »ZVEZDA POTUJE NA JUG«. MINO »SVOBODA«, KIDRIČEVO predvaja 17. m 18. septembra francoski barvni film »BREZ DRUŽINE«; 21. m 22. septem- bra t. 1. slovensk film »KALA«. KINO MAJŠPERK predvaja 17. in 25. septembra italijanski film »BELE NOČI«. KINO ZAVRČ predvaja 25. sep- tembra ameriški barvni film »V POLETJU«. KINO MURETINCI predvaja 24. in 25. septembra ameriški filro »MODRI PAJČOLAN«. vremenska napoved LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 24. septembra: Mlaj dne 21. septembra ob 12. uri.' Lepo m toplo. DOMISLICE • Kaj so ženski čari? Opazni vsakokrat, kadar vrednost omota prekaša vrednost vsebine. • Če se pamet prekucne na gla- vo, se marsikdaj kmalu spet po- stavi na noge in koraka kot pre- pričanje. • Lenoba je potrebno dopolnilo marljivosti in izravnalo za potro- šene sile. To ni človekova slaba stran, marveč zmerno uživana, ce- 'lo vrlina.