FRANC ŽEBRE 
V avgustu 1986 smo Ločani izgubili 
rojaka, ki je bil del našega mesta, saj 
je v svojem živem spominu hranil več 
kot šestdeset let loškega dogajanja in 
življenja. 
Čeprav se je Franc Zebre rodil 25. 
septembra 1899 v Kranju in tudi v 
Kranju umrl 17. avgusta 1986, ga je Loka 
sprejela za svojega, saj je mestu posvetil 
nad šestdeset let svojega življenja in de 
la. Večkrat nam je zvečer pri Kroni po 
vedal : 
»Res sem Kranjčan, a Loko ljubim, 
kot da bi bil doma v Loki!« 
Franc Zebre je izšel iz male kranjske 
trgovske hiše. Osnovno šolo in tri raz 
rede gimnazije je dovršil v Kranju, po 
tem pa se je učil v veleželeznini Merkur 
v Kranju. Trgovina je bila tedaj last 
celjskega Majdiča. Hkrati je obiskoval 
trgovsko šolo v Kranju. V avstrijsko 
vojsko so ga vpoklicali 1917 in ga kot 
artilerista poslali v Tirole. 
Po vojni se je tako izčrpan vrnil v 
Kranj, da ga mati, ko je šel omahovaje 
in držeč se za ograjo savskega mostu, 
ni spoznala. Velikokrat se je spominjal, 
da ga je mati, ki nikoli ni kazala svojih 
čustev, takrat objela in poljubila. 
Spet je delal pri Merkurju. Ko pa so 
se zbirali prostovoljci za obrambo ko 
roških meja, se je javil in ostal pod ge 
neralom Maistrom do plebiscita 10. ok 
tobra 1920. Nato se je vrnil v Kranj. Lo 
ški trgovec Anton Kašman pa ga je va 
bil v Škof jo Loko v svojo trgovino za 
poslovodjo. Mesto je sprejel in se izka 
zal kot izredno sposoben in pošten go 
spodarstvenik. 
Avgusta 1925 se je ponesrečil trgovec 
Rudolf Ziherl. Vdova Angela Ziherl z 
otroki je ostala v hudih težavah. Rudol 
fov brat Joško Ziherl je prosil Zebreta. 
naj prevzame vodstvo Ziherlove veletr 
govine. V nekaj letih je povzdignil pod 
jetje v eno najbolj uglednih v Loki. 
Ko se je izučil Ziherlov sin Bojan v 
Slovenj Gradcu za trgovca in se 1936 
vrnil v Loko, se je Zebre odločil, da se 
bo osamosvojil. Poročil se je z Niko 
Sokličevo, sestro Angele Ziherl, ki mu 
je bila do svoje smrti zvesta, skromna 
in požrtvovalna žena. Odprl je speciali 
zirano trgovino s kolonialnim blagom in 
delikatesami. 
Franc Zebre je zaslovel v Loki kot 
skrajno pošten in obziren trgovec. Sode 
loval je v vseh takratnih narodnozaved-
nih društvih, predvsem pri Sokolu. V 
letih 1922/23 je bil v gradbenem odboru 
sokolskega doma. O poteku dela in zbi 
ranju sredstev za zidavo sokolskega do 
ma je napisal v Loških razgledih 16, 
1969, str. 192—197. 
Bil je občinski mož in občinski gos 
podar. Ko je bil župan notar Stevo Šink, 
199 
je bil občinski podpredsednik. Bil je 
glavni inšpektor pri občini in bil po 
hvaljen zaradi vestnosti in natančnosti. 
Ko so 1A36 Ločani ustanovili trgovski 
gremij, ki se je osamosvojil od kranj 
skega, je Zebre gremij uspešno vodil do 
okupacije. 
Okupacija je Zebreta močno prizade 
la. Poklicali so ga na grad, kjer je Lo-
čane rešetala rasna komisija. Ob dekli 
škem priimku njegove matere »Hafner« 
ga je predsednik komisije vprašal: 
»Ali ste govorili z materjo nemško?« 
— Nikoli nisem slišal matere, da bi 
spregovorila eno samo besedo nemško! — 
»Ste bili pri Sokolu?« 
— Da! — 
»Tudi koroški borec?« 
— Bil sem Maistrov borec od začetka 
do konca! — 
»Zagrizen Slovenec!« 
Zebreta z ženo so ob koncu maja ali 
v začetku junija poslali v Šentvid, nato 
pa so ju izselili v Srbijo. V Loki sta pu 
stila pri svakinji Angeli Ziherlovi trime 
sečnega sina Miklavža. 
Sredi leta 1942 je črnomaljska občina 
dala mnogim izseljenim Slovencem po 
trdila, da so njeni občani, do so se vrnili 
na Dolenjsko, nekateri v Ljubljano. 
Zebre se je naselil z ženo v Črnomlju 
in se zaposbl pri tamkajšnjem lekarnar 
ju. Lekarna je bila povezana z vodilnimi 
partizanskimi delavci in je bila prva 
partizanska lekarna na osvobojenem 
ozemlju. 
Ob koncu vojne se je Zebre maja vr 
nil v Loko. Obnovil je svojo trgovino, 
čez poldrugo leto pa se je zaposlil pri 
Nabavno prodajni zadrugi, ki je imela 
v svoji sestavi tudi bivšo Ziherlovo tr 
govino, kot poslovodja, in ostal tam do 
upokojitve 1960. Honorarno je delal še 
kaki dve leti pri šeširju kot glavni 
skladiščnik, pozneje kot zanesljiv fi 
nančnik in blagajnik pri podjetju PEKS. 
Leta 1984 se je preselil v Kranj. 
Okrog Zebreta se je pri Kroni zbirala 
družba nekaterih starih Ločanov. Živo 
nam je pripovedoval o že davno umrlih 
krajanih, o za mesto važnih dogodkih. 
o nekdanji Loki. Iz vsake besede smo 
čutili, kako rad ima Loko in njene lju 
di. Ob njegovi smrti smo se zavedeli, da 
smo Ločani izgubili pokončnega, delav 
nega, zavednega človeka, ki je vse svoje 
življenje posvetil Loki in s svojim de 
lom tudi dodal kamen k zgodovini na 
šega mesta. 
Igor Guzelj st. 
200