1 Leto XIV. | Štev. 121 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE; 25-67 lo 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov* 3. tel. 280 °OSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.406 Maribor, petek 31. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena f din 1.— j Zavezniški umik čez Kanal Med strahovitimi boji na kopnem in v zraku so se pričele zavezniške čete umikati čez Rokavski preliv iz Flandrije in Artoisa v Anglijo — Z obeh strani poročajo o velikanskih letalskih spopadih in izgubah VSE BOJNE OPERACIJE SO ZADNJE DNI IN TUDI ŠE DANES KONCENTRIRANE NA OZEMLJE FLANDRIJE IN ATROSIA, KODER SE BIJEJO STRAHOVITE BITKE NA ŽIVLJENJE IN SMRT MED NEMŠKIMI NAPREDUJOČIMI BOJNIMI ENOTAMI IN ZAVEZNIŠKIMI ČETAMI, KI SE SKUŠAJO UMAKNITI K MORJU IN OD TAM Z LADJAMI V ANGLIJO. NEMCI POROČAJO O STRAHOVITIH NAPADIH NJIHOVEGA LETALSTVA NA ZAVEZNIŠKO TRANSPORTNO IN BOJNO BRODOVJE, ZAVEZNIKI PA PRAVIJO, DA- IZVRŠUJEJO PROTINAPADE IN DA SE JIM JE POSREČILO DEL ČET IZ FLAN-DRIJEIN ARTOISA ŽE PREPELJATI ČEZ ROKAVSKI PRELIV V ANGLIJO. PO VSEM POLOŽAJU SODEČ SE BODO BOJI NA TEM NAJBOLJ KRVAVEM BOJIŠČU SEDANJE VOJNE V KRATKEM ZAKLJUČILI. NA OSTALIH FRONTNIH ODSEKIH NI NOBENIH VEČJIH SPOPADOV. Nemško poročilo o zaključnih bojih BERLIN, 31. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča. Velika bitka v Flandriji in Artoisu, katere cilj je uničenje tamkajšnje sovražne vojske, se bliža koncu. Od včeraj je tudi angleška ekspedicijska vojska v raszulu. Njeni vojaki beže, prepu-šačjoč ves svoj ogromni bojni material, proti morju. Plavajoč in na malih čolnih skuša sovražnik doseči tam zasidrane ladje na katere izvršuje naše letalstvo silovite napade. Zadelo je nad 60 ladij, od tega tri bojne in 16 transportnih, ki so se potopile. Deset vojnih ladij in 21 transportnih je bilo močno poškodovanih in zažganih .Tudi protiletalsko topništvo je Strašne bitke za kritje umika potopilo neki patruljni čoln, zadelo pet nadaljnjih in pet naglih čolnov. Naša letala so v napadu na sovražna letala, ki so skušala varovati vkrcavanje, zbila 68 sovražnih letal. Južno od črte Cassel so se naše od zahoda, vzhoda in juga pomikajoče čete združile in obkolile več edinic osvražne vojske. Na južni fronti je bil neki sovražni napad s tanki ob spodnji Sorami odbit. Južno in južnoza-hodno od Amiensa so naša letala napadla zbirališča sovražnih čet v gozdovih. Sovražniki so Izgubili včeraj skupno 89 letal, mi pa jih pogrešamo 10 LONDON, 31. maja. Reuter. Francoska in angleška armada v Flandriji stojita sredi najstrašnejših bojev za reden umik k obali ter pri tem prizadejaia sovražniku ogromne izgube. Boji so tako intenzivni, da pade za vsak kvadratni meter zavzetih tal po tisoč Nemcev. Ujetniki izjavljajo? »Kaj naj storimo. Izbirati imamo med smrtjo ati napadom.« Gre za največjo akcijo za zavarovanje začelja v vojaški zgodovini. Tisoči in tisoči bočnih oddelkov so prevzeli nase obupno nalogo, kriti umik ostalim tisočim s svojim brezprimernim junaštvom. Njihova akcija gre za tem: prvič omogočiti redni Umik četam v sredini k obali, drugič pa Sovražne napadalce strahovito kaznovati Da se je umik v redu k obali posrečil, Medi iz dejstva, da so se že tudi najbolj izpostavljene francoske čete prerile do thinkerquea, kjer so se že pričele vkrcavati. Veliki kontigentl angleških čet pa so začeli že včeraj prihajati na angeška tla. Pri tem igrata odločilno vlogo francoska in angleška vojna mornarica, pred vsem pa angleško letalstvo, ki nemški obroč uspešno zavira. Nemški poizkus z večjimi letalskimi sHami preprečiti ukr-cavanje, je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Pri tem so Nemci predvčerajšnjem izgubili 55 letal, 17 jih je bilo težko poškodovanih, dočim so Angleži izgubiil 10 letal. Pri enakem poizkusu včeraj pa so bili Nemci zavrnjeni s strahovito izgubo 175 letal. Pri tem je angleškemu letalstvu pomagalo tudi fran cosko. Samo ena eskadrilja najnovejših angleških lovcev tipa Defiant Je sestrelila 37 nemških letal, sama pa ni Izgubila nobenega. Predvčerajšnje izgube angleške mornarice, ki jih je sovražnik skušal skrajno pretirati v svojih poročilih, znašajo 3 rušilce in 4 trgovske ladje manjše tonaže. Prevoz prvih tisočev v Anglijo zavezniške vojske z onstran Kanala, čete pošiljajo na odmor v notranjost. Pri izkrcavanju izmučenih junakov, ki so se bo* rili z nadčloveškimi silami cele tedne, so 6e primerjale dramatične, ganljive scene. Prebivaltsvo je priredilo vojakom burne manifestacije, jih objemalo in obsipalo s cvetjem. LONDON, 31. maja. Reuter. 'Umik zavezniških čet iz Flandrije se nadaljuje. »čeraj je prispelo na angleška tla že ha tisoče vojakov angleške ekspedicijske vojske iz Flandrije, pa tudi več sto francoskih vojakov. Vojaki so utrujeni, a njihov duh ni zlomljen. Pri kritju umika složno sodelujejo vsi rodovi orožja: britanski Mornarji, ki so jih izkrcali na novo iz voj-nfc ladij v Dunkerqueu, krije redno umi-tanje na obali in v notranjosti, trgovska mornarica spravlja prevoze, a vojna mornarica jo pri tem ščiti in obstreljuje nemške prednje čete globoko v notranjost. j?be zavezniški letalstvi delata naravnost Čudeže, ko odbijata nemško premoč v fcfaku. Nemci so sedaj vrgli na umikajoči se armadi 40 divizij ali 1 milijon mož ter Praktično vse svoje oklopne divizije in letalstvo. Vojaki Iz svetovne vojne izjavlja-j°> da Še nikoli niso videli tako strahovita zapornega ognja, kakor je zavezniški, In vendar drvijo Nemci slepo v ognje- zastor, kar ima za posledico ogromne «gube. Kar pride skozi, požanjejo stroječe s kopnega, zlasti pa Iz letai, ki so od vČeraj prevzela novo vlogo bočnega kritja *ave*nišklh vojska. LONDON, 31. maja. Reuter. Transport-nl*ti ladjam se je posrečilo spraviti na JuŽ-^ovzhodno angleško obalo že velik del i Egiptu, Sudanu in Palestini. Na Bližnjem Tudi Francozi se prebijajo LONDON, 31. maja. Reuter. Glavno zaslugo, da se umiik in vkrcavanje zavezniških čet v redu vrši, ima maloštevilna junaška posadka, ki se še vedno vztrajno bori v samem Calaisu ter na ta način zadržuje nemški predor proti Dunkerqueu z zahodne smeri. Seveda nudi tej posadki mogočno zaščito britansko brodovje pred luko, ki s svojo artiljerijo sproti uničuje vsak nemški poskus predora. Nemške izgube so strašne. Francoske čete, ki so tvorile skrajno kritje na jugu, so se pretolkle do Dunkerquea. Zato je bilo mogo- če razrušiti nasipe refce Vsfere. Vodovje se je tako j razlilo po vsej pokrajini ter jo spremenilo v ogromno jezero. S tem je bok umikajočih se čet krit in zavarovan. Te francoske čete so že v etiku z Dunker-queom, odkoder dobivajo ojačen j« in hra* no. Nemcem se ni posrečilo odrezati žete generala Piouxa. . LONDON, 31. maja. Reuter. AdmiralHe-ta javlja: Z obžalovanjem moramo sporočiti izgubo 3 rušilcev (slede Imena), nekaj trgovskih ladij ter 1 prevozne ladje. lužna fronta nespremenjena PARIZ, 31. maja. Havas. Sinočnji francoski komnike se glasi: Sredi neprestanih bojev naše čete na severu z junaštvom in požrtvovalnostjo izvršujejo povelja komande v popolnem redu. Na večjem delu fronte ob Somml smo dosegli ugodne rezultate. Na Aisni in na vzhoda ni sprememb. Oddelku francoske pehote pod poveljstvom narednika Villaisa se je posrečilo s strojnicami sestreliti predvče- rajšnjim kersa. 1 Heinkela, včeraj pa „ L , Jun- Francoska vest o položaju PARIZ, 31. maja. Havas. Od vdora v Holandijo so Nemei izgubili 2000 letal in 5000 pilotov. Ta je 3 do 4 krat več kakor zavezniki. Nemci so vrgli zadnje dni v boj 10 oklopnih in 3 motorizirane divizije ter celokupno vojno let^Jstvo, kar predstavlja praktično celokupno njihovo mehanizirano silo. Zaradi tega je jasno, da je položaj naših čet v Flandriji kritičen, toda še daleč ne obupen. Davi je bilo mogoče celo z zadovoljstvom ugotoviti, da se položaj ni poslabšal. Nasproti nemšim vestem, ki £0 .vedele včeraj povedati o uničenju 60 prevoznih ladij pred Dunkerqueotn, izhaja iz uradnih zavezniških poročil, da so bile potopljene le 4 manjše ladje ter trije rušilci. Pri Abevilleu se je francoskim četam ppsre-čilo južni predel očistiti sovražnika. Prihod sovjetske delegacije v Beograd BEOGRAD, 31. maja. Avala. Zjutraj ob 6. je dospela v Beograd sovjetska delegacija, ki jo tvori sofijski poslanik Ana-tolij Josipovič Lavrentijev, ataše sovjetskega poslaništva Vladimir. Aleksandro* vič Morozov in uradnica sofijskega poslaništva gdč. Nadežda Strigo. Delegacijo, ki je dospela v Beograd, da izmenja ratifikacijske listine v zvezi z nedavno podpisanim trgovinskim sporazumom, pogodb o plovbi ter dopolnilno pogodbo, so sprejeli na postaji svetnik zunanjega ministra Vladislav Markovič, podle! protokola dr. Matič, šef odseka Centralnega presbiroja dr. Dimič, predstavniki Avale in jugoslovanskega tiska. W BODO UNIČENO PARIZ, 31. maja. Havas, Norveško poslaništvo javlja, da so nemški bombniki vrgli nad Bodti, južno pd Narvika, nad, 200 bomb. Mesto je razrušeno in uničeno* Napoved napadana ParizmLondori Italijanska uradna agencija o polužaju zaveznikov — Italijansko poreč le o strahotah bojev v Flandriji RIM, 31. maja. Diplomatski urednik agencije Stefani je mnenja, da bo ppa težko ranjena. VPOKLICI V ŠPANIJI MADRID, 31. maja. DNB. Vojni minister bo poklical pod zastavo one letnike 1915 in 1916, ki so se borili pod republikanci, češ da morajo odslužiti obvezni rok v vojski generala Franca. nizije ,od koder je proti italijanskemu polotoku naperjen samokres, pod zemljevidom pa stoji napis: »Bizerta (mesto v Tuniziji, op. ur.) je revolver, naperjen na Sicilijo!« PARIZ, 31. maja. Ass. Press. V Parizu zanikujejo, da bi bil bivši ministrski predsednik Pierre Laval poslan v Rim v posebni misiji in po nalogu francoske vlade. Laval sploh ni bil v Rimu. Po splošni sodbi Pariza je treba z vso gotovostjo pričakovati, da bo Italija v začetku meseca junija vstopila v vojno proti zaveznikom. Zavezniki nadaljujejo z vso naglico priprave za obrambo v primeru italijanskega napada. Povsod v ogroženih krajih je odrejena najstrožja pripravljenost. Norvežani o pomenu Narvika PARIZ, 31. maja. Havas. V norveških krogih v Londonu poudarjajo, da je zavzetje Narvika važno za zaveznike tudi iz gospodarskega vidika, ker »bodo preko Narvika prejemali švedsko železo, pa tudi stateške važnosti ni podcenjevati, kajti zavezniško letalstvo bo sedaj imelo važne baze na severnem Norveškem, od koder bo izvrševalo z lahkoto polete nad zasedeno Norveško. MEMORIAL DAY PARIZ, 31. maja. Havas. Včeraj so Američani v Parizu proslavljali Memorial Day, to je spominski dan, posvečen padlim Američanom v svetovni vojni. Ameriški veleposlanik Bullitt je položil venec na grob neznanega junaka pod Are de Triomphe, za tem pa se je vršila maša zadušnica v ameriški katedrali. V ameriškem klubu so sc sestale ugledne francoske in ameriške osebnosti k spominski proslavi. AMERIČANI V BOJIH WASHINGTON, 31. maja. »New York Times« opisujejo borbe v Flandriji kot novd epsko junaštvo, enakovredno klasič nemu. Oni, ki bodo preživeli bodo žive priče tega junaštva oni pa, ki se ne bodo nikdar več vrnili, bodo zapustili za seboj spomin, ki bo oplajal bodče generacije. KANADA ZA LETALSTVO OTTAWA, 31. maja. Reuter. Kanadsko letalsko ministrstvo je sklenilo spremeniti ves načrt letalske produkcije v sem smislu, da bo ta bistveno pospešen. Na več kot 70 letalščih se vežbejo piloti. Vsako letalo natančno preizkušajo, predno ga odpošljejo v Anglijo. Pripravlja se uvedba vojaške obveznosti, VOJAŠKA OBVEZNOST NA NOVEM ZELANDV WELLINGTON, 31. maja. Reuter. Novo zelandska vlada pripravlja nov kontingent čet, ki bo odposlan na Bližnji vzhod Vršijo se priprave za uvedbo splošne vojaške obveznosti. - ZEELAND PRI MANDLU PARIZ, 31. maja. Havas. NotranjSjnini-ster Mandel je sprejel bivšega -belgijskega predsednika vlade vam Zeclanda. ODHOD AMERIČANOV LONDON, 31. maja. Havas. Ameriški državljani, ki bodo zapustili Anglijo, se bodo jutri ukrcali na parnik »President Roosevelt«. Zavezniška nareala letal v Ameriki WASH1NGT0N, 31. maja. Reuter.^ Zavezniki so od januraja 1939. naročili pr' ameriški letalski industriji 7000 letal, od katerih je bilo 2000 zaveznikom že dobavljenih. Najnovejša zavezniška naročila dosegajo vsoto četrt milijarde dolarjev. Vsa naročila avstralske vlade v Ameriki so bila odstopljena angleški vladi. Včeraj je angleška letalska industrija dala ameriški letalski industriji tudi licenco za izdelovanje letalskih motorjev olllce-Royce. ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA NEMŠKI NAPAD LONDON, 31. maja. Havas. »Vojna bo skoro prenesena na naša tla in mi moramo biti pripravljeni na vse!« je dejal minister za narodno zdravje Macdonald v radiu. Pozval je starše, naj prijavijo svojo deco za evakuacijo, ki bo skoro izvedena. Ker nevarnost bombardiranja angleških mest vedno bolj narašča, bodo začeli iz-praznjevati mesta že prihodnji teden. Posebno nevarni bodo napadi blizu industrijskih premestij. V nedeljo bodo odselili otroike iz vzhodnih in južnovzhodnih mesi Anglije. LONDON, 31. maja. Havas. Viceadnu-ral sir James Sommerville je preko radia dejal, da je pač mogoče, da se manjše nemške skupine izkrcajo na Angleškem v posebnih atmosfemih prilikah, ne da bi jih bili opazili. Toda, Anglija je tudi na to pripravljena.« Ne moremo izdati načina naše obrambe, rečem pa vam, da ste lahko sigurni, da bi bila takšna izkrcavanja takoj ugotovljena in uničena.« AMERIŠKA MORNARICA WASHINGTON, 31. maja. Reuter. Na spominski proslavi ameriške mornarice je pomočnik ministra Campton dejal, da so evropske izkušnje pokazale, kako bridko so morale plačati nekatere države svojo nepripravljenost za obrambo. Ameriška mornarica je močnejša od vsake druge, manjka ji pa še mnogo ladij m letal, da bi se lahko brez skrbi vrgla v boj z nasprotnikom na obeh oceanih. SOVJETSKA GROŽNJA LITVI MOSKVA, 31. maja. Tass. Z ozirom na opetovane napade na rdeče gardiste, ki so nastanjeni v smislu medsebojnih pogodb v Litvi, in z ozirom na neresnične izgovore litvanskih oblasti, je zunanji komisar Molotov 25. maja izročil litvanski vladi opozorilo, da smatra sovj. vlada tako zadržanje Litve kot izzivalno in ako ne bo takoj storila uspešne protiukrepe, bo imelo to za Litvo skrajno težke posledice. NOVI UKREPI ŠVEDSKE STOCKHOLM, 21. maja. DNB. Z odločujočega mesta javljajo, da je Švedska znova izdala posebno ostre odredbe zn ohranitev miru in reda v državi. Švedsko sisicer ne čuti ogroženo, ker spoštujejo njeno nevtralnost. Kljub temu Pa mora kakor vse nevtralne države, skrbeti da jo ne presenetijo kakršnekol' eventuelnosti. NEVIHTE V ITALIJI MILANO, 31. maja. DNB. V gornji It*' liji so bili hudi prelomi oblakov, železniške proge je preplavila voda. Pondkoa je bil promet ustavljen. Mariborska napoved. Pretežno oblačno vreme, toplota se ne bo mnogo spremenila. Včeraj je biia najvišja toplota 18.0» danes najnižja 9.8, opoldne 13.4. PadaV od včerajšnjega dežja 2.5 mm. Četrta milijarda za oborožitev USA WASHlNGTON, 31. maja. Havas. Kongres je sprejel še eno milijardo dolarjev kot dopolnilni znesek za narodno obrambo. Tako je skupno odobrenih že nad štiri milijarde dolarjev za pospešeno oborožitev USA. Dopolnilni krediti bodo posebno izkoriščeni za gradnjo novih jezov in utrditev Panamskega prekopa. Roosevelt je ob tej priliki naglasil, da silijo dogodki v Evropi Ameriko, da podviza s svojo oborožitvijo. \VASHINGTON, 31. maja. Havas. Izjava Roosevelta ob priliki dopolnilnega kredita ene milijarde za pospešeno obo- rožitev, je vzbudila v javnosti nemir. P°' sebno naglašajo oni del predsednikovega govora, v katerem meni, da so v obrambnem programu še praznine, ki jih je *fe' ba naglo zamašiti. Javno mnenje in lJ1' dustrijski krogi zahtevajo razširitev vojne industrije. NEW YORK, 31. maja. Ameriška vlada je dala letalski industriji nova nar^ čila. Ko bodo izvedena, bodo razpol^S® USA s prvim julijem 1941. z 11.000 e tali. Vojno ministrstvo je izdelalo namr za postavitev armade enega mmj mož. Novice Dajte zaslužka najprej našemu človeku »Beograjski Lloyd« prinaša zanimiv članek, iz katerega posnemamo nekaj prav aktualnih misli: Do najstrahotnejše vseh vojn v Evropi Je moralo priti, da so mnoge države, med' njimi tudi naša, uvidele, da je treba vršiti strožjo kontrolo nad tujci in da je treba preprečevati 'izkoriščanje gostoljubnosti. Ne mislimo tu toliko na politično stran tega problema, kakor na ekonomsko. N-tša država mnogo uvaža, zaradi tega te razumljivo, da potrebujejo tuje tvrdke pri nas večje ali manjše število potnikov in agentov, Iki pridejo k nam deloma na sezonski posel, deloma pa se stalno nastanijo. Mnogo izmed njih je vstopilo v kakšno domače podjetje, mnogi so se osamosvojili ter postali celo naši državljani, nekateri so protokolirali "kakšno tvrdko ter se na ta način izenačevali z našimi lastnimi podaniki v pogledu dajatev državi. Veliko je pa število onih, ki enostavno gostujejo, a so napram naši državi brez vsakih obveznosti, ker jih smatramo za potnike, prosjeje rečeno za turiste. Ti poslednji nam največ škodujejo. Naš delavec ali trgovec ne more dobiti v tujini zaposlitve ter zaslužka na škodo domačega življa, kajti danes imajo državne meje v večini držav tudi močan ekonomski značaj. Kakor v vseh drugih strokah, se pazi tudi v trgovini na to, da se v prvi vrsti zaposlijo domače delovne moči. Pri nas pa je še danes mogoče, da pride tuji potnik za kako tvrdlko, mirno sklepa kupčije in krasno zasluži, ne da bi državi dajal one dajatve, ki bi jih na njegovem mestu moral plačevati vsak naš državljan. Le redki izmed teh tujcev so tudi poslovno prijavljeni pri policijskih oblasteh, vsi pa nam odnašajo narodno premoženje preko meje. Ako se upošteva, da nam lahko ti tujci tudi še v drugih pogledih škodujejo, tedaj se šele vidi, kako potrebna bi bila pri nas zakonska odredba, ki bi zagotovila in dovolila samo našim podanikom agen-turske in posredniške posle, bodisi za stalno, bodisi za enkratno posredovanje. Na ta način bi morale tuje tvrdke najti svojega zastopnika med našimi državljani, med katerimi je tudi dovolj za to sposobnih ljudi. žal ni mogoče ustreči s statistiko, 'koliko je teh tujcev, ki tako »privatno« trgujejo, ker enostavno niso kot taki prijav- CeSje Strokovno nadaljevalno šolstvo Strokovno nadaljevalna šola v Celju je zaključila šolsko leto 1939-40 v nedeljo 26. t. m. Ob tej priliki so bile izročene nagrade združenja kovinarjev 5 naj-marljivcjšim učencem kovinarske stroke po ! 00 din in 6 učencem in učenkam nagrade združenja krojačev in krojačic po 50 din. Pri razdelitvi nagrad sta bila navzoča tudi zastopnika obeh združenj gg. Bratomil Rebek in Anton Uršič. Šola je imela 13 rednih razredov in strokovne oddelke za krojače in krojači-ce, frizerje, mizarje in čevljarje. V prihodnjem šolskem • letu nameravajo ustanoviti še strokovna oddelka za mesarje in peke. Zavržni izpiti so bili od 6. do 11. maja in jim je predsedoval zastopnik kr. banske uprave inž. F. Hacin. Vsi kandidati, izvzemši dveh, ki sta bila odklonjena za tri mesece, so položili izpit s prav dobrim uspehom. Vseh kanidatov in kandidatinj je bilo 86. Ob koncu šolskega leta je bilo na zavodu 297 učencev in učenk. 2 učenca nista dovršila razreda, 20 učeucev ima popravni izpit iz enega oz. dveh predmetov, Poučevalo je 35 učnih moči, med temi 4 mojstri in 1 mojstrica. Da je mogla šola uspešno izvrševati svojo nalogo, je zasluga činiteljev, ki so jo gmotno podpiralo, predvsem mestne občine, kr. banske uprave, zbornice za TOI in mojstrov, ki so s tem, da so redno pošiljali svoje vajence k pouku, dokazali razumevanje za dobrobit obrtniškega naraščaja. c Sliili. Prverfstvo v brzi igri za mesec tnaj si je priboril ing. Sajovic z 11 točkami od 11 dosegljivih v turnirju v sredo zvečer. Drugi jc mladi talentirani gostilničar Fran Deliček iz Šmarja pri Jelšah z 8 in pol točkami. c .Sprememba posesti. Trgovce in tovarnar z barvami g. Cuk v Prešernovi ulici je kupil Benešcvo hišo, v kateri je znana gostilna „Pri Angelu" za S08.000 din. Gostilničar pri „I5raniboru" g. A. Robek je kupil vilo g. gen. konzula dr. A. Novačana v Aškerčevi ulici za 163.000 din. c Obnova ceste Store—Svetina. Občina Teharje je pričela zopet z gradbenimi deli na cesti Štore—.Svetina. Večjo podporo v fti namen je dal okrajni cestni odbor v Celju, ki izvršuje tudi tehnična dela. c Celjska reševalna postaja bo začela zCopet v nekaj dneh prevažati bolnike, ko bo popravljen pokvarjeni rešilni avto. c Kadi tatvine lesa je bilo v Šmartnem ob Paki aretiranih 7 oseb. Aretiranci so ukradli iz raznih lesnih skladišč za okrog 12.000 din lesa. e i topljenea je naplavila Savinja v bližini Rimskih toplic. Je to 10 do 45 let star moški, čigar identiteta še ni ugotovljena. Bil je preprosto oblečen in jc bil v vodi že kakih 14 dni. c Smrtna kosa. Umrl je 21 letni tovarniški delavec Jože Trče iz Sp. Hudinje prj Celju. V bolnišnici jc umrl sin žele-zolivarja Jože Šprajcer iz Kresnik, občina Teharje. c Napad. 20 letnega zidarja Rajka Gačnika iz Hudinje pri Vitanju, jo na poli domov napadel neki moški s Pake ter ga z motiko udaril po levi roki. Gačnika so oddali v celjsko l>olnišnico. c l*o glavi jih je dobil. 36 letni pos. Franc Jager iz Laz pri Dramljah je hotel izvršil ineko tatvino pri ]>os. Križniku v Lazah. Pred zasledovalci je pobegnil Jager v svojo hišo, kamor so mu zasledovalci sledili. Ker sc ni hotel udati in se je zoperstavil s sekiro, s katero je enega tudi udaril po glavi, so ga zasledovalci poškodovali s koli po glavi. Jagra so oddali v celjsko bolnišnico. JUTRI bonio v našem listu objavili izvleček iz Police št. 104.644 za kolektivno zavarovanje »Večernikovlh« naročnikov. Cen), naročnike prosimo, da sf ta Izvleček shranijo. — Uprava. Llubllanm a Avtobusna zveza Ljubljana—Sušak je spet vzpostavljena. Avtobus vozi iz Ljubljane ot) 5.50 na progi čez Brod na Kolpi in prispe na Sušak ob 11.50. S Sušaka se vrača ob 14., prihod v Ljubljano ob 19.55. Drugi avtobus vozi na progi čez Prezid in odhaja iz Ljub};— ~*i 5.40, prihod na Sušak ob 11.35. S ou.,jilČe. ‘ OS obali se pa zbirajo velikanske zaloge vojnega materiala in umikajoče se čete. Plavajoč in s čolni si pomagajo vojaki k ladjam, preko katerih grme orjaške granate zavezniških bojnih ladij v sovražnika. Nebo zastirajo tisoči in tiso- či letal, ki krijejo umikajoče se najhrab-rejše divizije, ki so prestale ognjeni krst peklenskega učinka modernega orožja. Strašna drama se zaključuje, ves svet pričakuje zaključka. Kaj in koliko bodo utegnili zavezniki še rešiti od hrabrih armad, ki zaslužijo občudovanje vsega sveta? . .-.••■•••• Letalec se je nato plazil po bojišču,, zašel med dve fronti in se končno srečal' z Nemci. Bil je rešen. Pogled na enega izmed zalivov v fjordu pri Narviku, kjer so zavezniki ob prvih napadih potopil več sovražnih ladij Sedemkrat poročena, sedemkrat ločena Sodišče v Newtonu je izreklo drastično sodbo proti neki ženski, ki je bila sedemkrat poročena in sedemkrat ločena in je zbujala »javno pohujšanje«. Evo Smallovo so obsodili na bivanje za nedoločen čas v poboljševalnici, in sicer zato, ker je živela skupaj z nekim možem, s katerim je bila že dvakrat poročena, pa se ni poročila z njim znova. Nad to stvarjo se je javnost zgražala, ne morda nad njenimi porokami in ločitvami na tekočem traku ... Bivšega moža Smallove so obsodili na leto dni ječe. —• Oba sta vložila priziv. Nemški letalec med francoskimi vojaki Nemška poročevalska agencija javlja dogodek nemškega pilota, ki se je moral spustiti s padalom v Flandriji. Vnel se je levi rezervoar tanka na letalu in pilot je naglo odskočil. Takoj za tem se je letalo v ognju zrušilo. Francozi so začeli na padalca streljati. Pristal je na nekem drevesu v gozdu, kamor je takoj pohitela oborožena skupina civilistov. Po- srečilo se mu je, zbežati pred njimi dalje v gozd, kjer je prenočil. hlaslednjega jutra se je nemškemu pilotu približal neki pes. Za njim je opazil dva francoska vojaka z revolverji v rokah. Pilot je zgrabil za svoj samokres, pridržal sapo in čakal. K sreči ga Francoza nista opazila. Poklicala sta psa še preden je ta začel lajati. Domovina kliče Pred norveškim poslaništvom v Parizu stoje v dolgi vrsti Norvežani, ki hočejo, da jih čim prej spravijo v domovino, da se bore pod svojo zastavo. Pa tudi prostovoljci drugih narodnosti se javljajo- So med njimi možje in mladeniči, ki so se borih že na Finskem in v špa, niji ter jih nemima kri spet žene v ogenj. Vpisujejo jih v knjigo, morajo pa svečano izjfcviti, da niso podvrženi francoski obrambni službi. Iz Rima je dospelo na poslaništvo 18 študentov, prijavila se je tudi slovita letnika, dalje zamorski sakso fonist iz Montmartra in. neki sloviti pariški odvetnik, ki je dolga leta prebil ni Norveškem. Beseda o ljudeh Poznamo samo dve vrste veličin: zakonske in prirodne. Zakonske veličine za-vise^ od volje človeka, ki jo s pravom spoštujejo nekateri stanovi. Poklici in plemstvo spada sem. V neki deželi se spoštuje plemstvo, drugod meščanstvo: v tej najstarejše, drugod spet najmlajše sinove. Zakaj? Zalo, ker sc ljudem tako dopadc, Prirodne veličine so pa one, ki stvar-jajo človeka iz njega samega, velikega po sposobnosti duše in telesa. Takšne vrednote so na pr. znanost, razum, duh, krepost, zdravje, moč. Blaise Pascal. Vsaka oseba ima dve vrsti vzgoje: eno, ki jo sprejema od drugih in drugo, ki se razvija sama v njej. Grbbon. * Samo dve vrsti ljudskih' bitij obstajata — prva, ki črpa iz življenja vsako, še tako majhno radost, potem pa izgine, ne ostavljajoč za seboj nobenih sledov. Druga je ninogo manj zastopana, ta ustvarja! Vsi pa izpolnjujejo poglavje, v zgodovini. Vse jim je dopuščeno: lahko uničujejo življenja, varajo, kradejo, samo da — uspejo. O. Johnson. Potnika je napadla morska bolezen. Mornar: Gospod kapitan. Ta le potnik prosi, da ga ne smemo pokopati na morju. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD Roman iz tihotapskega življenja ha bivši poljsko-ruski meji 11 »Saj je vendar Kapitanova gomila!« sem pomislil. »Na Poljskem sem! Od tod bom zlahka našel pot v mesto.« Sedel sem na vrhu, opirajoč se na nahrbtnik, in dolgo zrl proti severozapadu, kjer so prelepo žarele zvezde Velikega voza. Imena jim nisem vedel, a sem jih imel rad. Ko sem takole nepremično sedel, zaverovan v zvezde, sem nenadoma zaslišal s pobočja šumenje. Skočil sem kvišku ter hotel zbežati. Šum ni pojenjal. Tiho sem stopil z vrha in ob vznožju legel v iarek. Kmalu nato sem opazil bližajočo se postavo. »Prav zanesljivo ni »zeleni«, amipak tihotapec,« sem pomislil. »Zeleni imajo Plašče, ki jih ponoči lahko spoznaš. Sicer pa tudi nima smisla, da bi se stražnik toliko oddaljil od meje. Morda je kdo izmed naših ...« Neznanec je sedel. Videl sem njegovo temno in sključeno postavo. Nato pa sem opazil, da ima na plečih nahrbtnik. Potem sem celo slišal njegovo ječanje in Preklinjanje. »Morda je Jožef?« Ne da bi Se dalje okleval, sem zaklical: »Jožef, ali si ti?« Temna postava je vztrepetala. Iz tiši-nc, ki je zavladala, sem potem slišal: »Kdo je tam? Pridi sem! O, ti kuga!« Približal sem se neznancu, sedečem v travi. Sklonil sem se k njemu. Vprašal me je: »Kdo si?« '»Jaz? Vlado. Tovariš Jožefa Trofide.« »Od kod prihajaš? Od rdečih?« »Ne Šli smo tja z blagom. Trofida nas je vodil. Zeleni so nas pregnali v Olši-ni...« »Aha! Torej ste bili vi!« »Pojdiva!« sem rekel tihotapcu. »Ne m<*em, kuga! Nogo sem si izpahnil.« . ; . »Pomagal ti bom.« »Dobro. Vzemi moj nahrbtnik.« Snel je s pleč nahrbtnik ter ga vrgel v travo. Trenutek je molčal, nato je rekel: »Vzemi nahrbtnik ter ga skrij na vrhu. Razumeš? Svojega tudi. Kasneje bom poslal po njiju. Bodi brez skrbi!« Stopil sem na vrh in ondi skril oba nahrbtnika. In sem se vrnil k tihotapcu. »Ali bi me mogel prinesti do mesta?« me je vprašal. »Zakaj ne? Lahko počivava.« Zadel sem ga na rame in polagoma krenil v smeri proti Rakovu. Včasih mi je tihotapec kazal pot: »Ne desno! Na levo!« In tako sva se vlekla skozi nočno temo. Včasih je tihotapec zaječal. Prinesel sem ga do pokopališča. Tu sva si odpočila, potem sem ga nesel naprej. Pot se je vlekla v neskončnost. — Silno utrujen sem že bil. Končno sem zavil v neko ulico in od tod na dvorišče velike domačije. Tu sem blizu okna postavil tovariša na tla. Tiho je potrkal na okno. Kmalu se je izza okna oglasil presenečeni ženski glas. »Kdo trka?« »Odpri, Fela! Naglo!« »Takoj!« Potem sva vstopila v hišo. Velika in snažna soba je bila razdeljena z leseno pregrajo. Na desni strani je bilo dvoje vrat: ena v kuhinjo, druga v vogalno sobo. Fela, sestra Saše. Veblina, je prižgala svetilko in skrbno zastrla okna. Ko sem jo uzrl- v soju svetiljke, sem obstal kot uročen, ne da bi mogel od nje utrgati pogled. Bila je visoka, vitka okoli osemindvajset letna žena. čez hrbet sta ji padali debeli kiti črnih las. Kljub temu, da je imela na sebi samo spodnje krilo, je moja navzočnost ni spravila v zadrego. Njen obraz je bil lep: pravilen, ozek in zamolklo bled. Iz njega je sijala odločnost in velike izrazite oči s temnimi obrvmi. Posebno so me mikala njena gola ramena in vitek tilnik. Ne", dotlej še nisem bil videl tako krasne žene! Vsaj zdelo se mi je tako. Toda zares, Fela Veblinova je bila najlepše dekle v mestu. Vsi fantje so noreli za njo. Toda kaj kmalu je vsakogar odbila s svojim hladnim in posmehljivim pogledom, z zelenimi očmi, v katerih je sijala nenavadna sila: mikava in odbijajoča obenem. V te oči si zrl kot v prepad! Fela mi je pomagala položiti Sašo na divan. S škarjami je potem pričela parati škorenj na desni nogi. Stal sem sklonjen ob njej. Opazoval sem gibe njenih polnih in lepo oblikovanih ramen. Nenadoma je prekinila delo: prestregla je moj poželjivi pogled in skoraj zavpila: »Kaj zijaš? Pomagaj! Neprestane skrbi, kuga! Najraje bi se človek obesil!« »No, ti, pusti ga,« je zabliskal z očmi Saša. »Sicer te v trenutku pomirim!« Fela je vrgla škarje na blazino terod-šla v sosednjo sobo. Čez trenutek se je vrnila, zapenjajoč si na prsih bluzo. Njen obraz se je jedva izpremenil. Oči so mrzlo bliskale, in ustnice je tesno stisnila. /■ Ko sva zvlekla z otekle Sašine noge .škorenj, je Saša rekel svoji sestri: »Pojdi naglo po Živica! Reci mu, naj pride takoj! če ga ne najdeš doma, pojdi po Mamuta! Toda kot veter! Pojdi!« Godrnjaje si je oblekla plašč in zavezala na glavo toplo ruto. Zaloputnila je vrata in odšla. »Kača!« je siknil Saša in si jel ogledovati nogo, ki je bila precej otekla. Saša Veblin je bil najslavnejši tihotapec na meji — od Radoškovic do Stolpcev! Bil je izvrsten vodja, ker je poznal mejo, toda bali so se ga kupci in tudi večina tihotapcev. Bali so se ga zaradi njegove strašne, skoraj blazne drznosti, ki ga je vodila do nenavadnih in skoraj neverjetnih dejanj. V mestu je imel precej sovražnikov, ki so ga obenem spoštovali in občudovali kot kralja tihotapcev. * (Dalje). Stran 6. Kultura manufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti volni. Prodajamo od 20-30°/0 ceneje od rnano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v ... Ne zamudile prilike, iiokier zaloga še traja ! Češki Murnom (pri glavni policiji) 9 Maribor £ Verdi: Ples v maskah Za konec letošnje gledališke sezone je naštudiralo naše gledališče Verdijevo opero »Ples v maskah«, ki smo jo slišali prvič v Mariboru za časa tukajšnjega delovanja pokojnega ravnatelja An-uie Mitroviča. »Ples v maskah« spela med tista Verdijeva operna dela, ki so si zaradi svojega dramatičnega poudarka in svojih arij v slogu belcanta osvojila vse operne odre in ostala stalno na repertoarju. Danes je to klasična operna literatura, izvedljiva v sprejemljivi obliki tudi na manjših odrih. Novo uprizoritev sta pripravila režisersko g. Vladimir Skrbinšek, glasbeno pa g. Lojze Herzog. Pri inscenaciji bi si želeli zlasti lepših razporeditev in kulis, saj je na pr. inscenacija Golouh ove »Chrisalide« pokazala, da je to mogoče. Zunanjščini opernih vprizo-ritev bi morali posvečati več pažnje. Tudi zadnja scena maskeradnega plesa je skromna. Pač pa je treba pohvaliti vsaj Še precej dobro kostuniacijo. Glasbena stran je podana v običajnem okviru naših opernih predstav. Solistično so doseženi nekateri lepi uspehi, ki so se v duetih, tercetih itd. še stopnjevali. Gledališko vodstvo je našlo v ge. Veri Majdiče vi, katero je povabilo iiot gostinjo za vse predstave, vsestransko odlično Amelijo. S svojim močno kultiviranim glasom in čustvenim podajanjem si je pevka takoj osvojila občinstvo, ki je gledališče pri premieri v sredo zvečer popolnoma napolnilo. Škoda je pa, da g. Anatol M a noše v s ki pri Soor« premieri zaradi bolezni ni mogel podati v vlogi grofa Piccarda vseh svojih pevskih kvalitet. Njegovo samopremagova-nje, ki je predstavo omogočilo in ji dalo tudi v tem oziru dostojno obliko, pa zasluži še posebno priznanje. Dobro kakor vedno, se je uveljavila altistka ga. Vida Kovičeva v vlogi vedeževalke Ulrike. Njen glas je prišel do popolne veljave. Presenetljivo dobro se je uveljavil dalje baritonist g. Karel Kamuščič kot grofov pobočnik Renato. To je njegova najboljša vloga med dosedanjimi. Vso mladostno ljubkost in pevsko vedrino je pokazala tudi ga. Jelka Iglič-Cimermanova v vlogi paža Oskarja. V sporednih solističnih vlogah so se uveljavili naši vsestransko uporabljivi prvaki: g. Pavle Kovič, ki je kot basist pel in igral zarotnika Samuela, g. Danilo Gorinšek, ki je bil vsestransko posrečen drugi zarotnik Tom, g. Edo Prijave naj sc pošiljajo do t. junija na prof. Tine Benedičiča, Murska Sobola. Prijavnine ni. Za zmagovalce so razpisana lepa častna darila. s Blizu 1,500.000 din je odobrila banska uprava iz kredita banskega budžela, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za s II. pomladanski smuški tečaj „Akad, športnega kluba1 bo od 23. do 29. j‘unija l‘J-10 v Marluljaku II. Prijave sprejema do 3. junija Planinšič Jože, Miklošičeva 5, Ljubljana. s IIA&K reorganizira svoje moštvo. Vsled rcorgai telesno vzgojo. " neuspeha svojih predstavnikov v državni s Atletski dvoboj Hrvalska—Romunija j ligi so se Haškovci odločili, da reorga-bo predvidoma meseca avgusta. j mzirajo svojo nogometno sekcijo. fmli a§£m ¥ „Vetemku"! Drobne novice MOŽNOST UVOZA NAŠEGA VINA NA SLOVAŠKO Mraz je letos napravil v vinorodnih krajih na Slovaškem katastrofalno škodo, tako da z letošnjo trgatvijo niti iz-daleka ne bodo mogli kriti domače potrebe na vinu. Ker bo radi tega Slova-vaška gotovo uvažala večje količine, bi bilo želeti, da se naši merodajni krogi Ver donik, kot razgiban mornar, g. | Pravočasno pobrigajo, da bo krila svo o i, _ u . i- , „ . je potrebe na našem vinskem trgu. Vladimir Skrbinšek, kot sodnik, do-čim je prevzel epizodno vlogo Arneliji-nega služabnika g. Drago Šauperl. Zbor, ki je predstavljal odposlance, častnike, ljudstvo (ne »narod«, kakor je na sporedu napisano v srbskem smislu izraza!) in maske, se je dokaj dobro vživel v skupinske nastope. Gledališče je bilo pri premieri, kot že omenjeno, čisto polno. Glavni solisti so brli ponovno nagrajeni s priznanjem, celo ob odprti sceni, in obdarovani s cvetjem. -r- s Kvalifikacijsko tekmovanje za novo nrvatsko ligo se bo pričelo 21. julija, prvaki nekaterih podrvez bodo morda odigrali prve tekme žo popreje. s Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Delegiranje za 2. ju ^ rw_, jK rt ra—Slavi ja (Vf" g. Orel '(g. Murko). s Urch bo branil vrata Gradjanskega v nedeljo proti BSK, ker je Glaser poškodovan. s Ligaški (eam varaždinske ,.Slavije“ se bo pomladil z nekaterimi novimi igralci. s CSK in Gradjanski, oba iz Čakovca, se sprejmeta formalno v članstvo IINZ. s Jugosl. avtomobilisti povabljeni v Budimpešto. Ob priliki obiska v Beogradu ie povabil predsednik madžarskega Avl. kluba naše avtomobiliste v Budimpešto. SK Mura priredi v nedeljo, 2. junija, v Murski Soboti lahko atletski propagandni meeting. Predvidene so naslednje discipline: 100 m jun. B in C kakor seniorji, skok v višino, met diska in krogle za juniorje in seniorje, štafeta 300x400x200x100 m za seniorje, 1000 m za juniorje C, skok v daljino za juniorje kakor tudi 4x100 m za seniorje. s Mesini načelnik Zagreba Starčcvlč je daroval za najboljšo štafeto na propagandni prireditvi v nedeljo prehodni pokal. NEZAPOSLENOST V JUGOSLAVIJI Na vseh javnih delovnih borzah je bilo po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela v naši državi v evidenci 88.919 nezaposlenih delavcev in 16.544 delavk, pri čemer so všteti tudi nezaposleni iz prejšnjega meseca. Koncem aprila je ostalo brez službe 24.685 delavcev in 7.597 delavk. Na vseh javnih delovnih borzah je bilo 1. maja prijavljenih 25.753 nezaposlenih delavcev in 7.818 delavk, skupaj torej 33.571 oseb. OTROKOVA SMRT V MLAKI V Senarski pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je med igro padla v mlako za hišo 18 mesečna posestniška hčerkica Marija Ploj. Kljub temu, da je bila mlaka ograjena, se je deklica splazila k mlaki in padla v njo ter utonila. TRILETEN DEČEK POD VLAKOM Med Rušami in Falo je vlak povozil 3 letnega fantka. I. S., ki se je igral na tračnicah, ko je njegova mati delala na njivi. K sreči mu je vlak odrezal samo nekaj prstov na roki, drugače pa je ostal nepoškodovan. ORMOŽ BREZ PITNE VODE Kljub temu, da je Ormož še dokaj velika postaja in poleg lega še križišče, ni dobiti na tamkajšnji postaji pitne vode. Restavracija pri kolodvoru si mora nabavljati vodo, potrebno za kuhanje, iz mesla, ki je pa oddaljeno malone pol ure od postaje. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da bi postaja dobila vodovod in zdravo pitno vodo. o Težka nesreča na cirkularki. Na cir-kularki lesnega trgovca Zmorkola v Ma-renbergu je prišel 20 letni žagar Ilajne Ferdo iz Zg. Vižinge pri Marenbergu po nesreči med rezila cirkularke, katera so mu prerezala kite in žile na roki. Ponesrečenca je g. dr. Gulič VI. iz Marenberga zasilno obvezal in poslal z avtom v slovenjgraško bolnišnico, kjer so mu zdravniki zašili rane in mu zaustavili krvavenje« o Pevsko-glasbena produkcija v Slovenjem Gradcu. Podmladka JS in RK na meščanski šoli v Slovenjem Gradcu sla pred zaključkom šol. lela priredila v slabo obiskani dvorani Sok. doma glasbeno-pev-« sko produkcijo, katera naj staršem pokaža sadove dela med šolskim letom. Vse točke so bile dobro izvedene za kar gre pohvala pevcem iti učiteljstvu. Upamo, da bo ob prihodnjem koncertu naše občinstvo v večjem številu prihitelo in se a lem oddolžilo našemu učiteljstvu, ki žrtvuje svoje proste urice za vzgojo poverjene mu mladine. o Premeščen je iz IIoč na Rakek prometnik Maksimilijan Friškovič. n Uprava občine Lopud pri Dubrovniku, ki ne pobiru od svojih občanov nikakih občinskih doklad, je sklenila, daLi vsake« mu vojnemu obvezniku, ki je na vajah, po 100 din podpore, ne glede' na podporo, ki jo dobi event. od drugod. n Svojega delodajalca Ilijp Kona je ubil na ulici v Slavonski Požegi pred njegovo hišo njegov večletni delavec Pavle 'Cešek, ker mu je mesto zahtevanega predujma 170 din ponudil le 100 din. n Nad Beogradom se je utrgal oblak iil z vodo zalil vse ulice. Med nevihto jo padala tudi toča. MALI OGLASI V t*«eda ISO ptf. nalmaotia prlstoibli,« ra ta OHO* le din Drvi b«. nrekllet. dotrisovanla In tenltovsnlsUl oglasi din 1,- do besedi. NalmanBl “V ®Sb*,° “»k«"« «*•«<»• t* faCanaJo dvolno. Oela.nl davek ta mtl# "?'“e *e olačnle tako) pr) naroilln. odroma ta le “"ČS* * DIS?e,hj?“ »n B* 00 oolotolet na čekovni račnn It ll.«®. Za vse olsmeoe odfovor« deda matlb oelatov M mera orlložltl mamka ta 8 dla. m KAM, KJE? VINOTOČ TRATNIK prej Viher odprt. naJlepSa Iz-ietna točka mimo WoMzetla na Orič. 3755-1 NOVA DAMSKA KAPELA nastopa t Junija v restavraciji »Llutotner« na Rotovškem trgu 8. Za obilen obisk se priporoča. Stibler. 3810-1 DALMATINSKA OOSTILNA v Taborski 20, V soboto in nedeljo Jagnetina na ražtiiu in nafboljSa dalmatinska vina, dlngač. Se priporoča Nikola. 3824-1 SLUŽBO DOBI DEKLE ZA VSE ki Je služilo pri boljših družinah in zna nekaj kuhati, z dolgoletnimi spričevali, se sprejme k zakoncema brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Ve čornlka«. 3844-2 PRODAJALKO samo prvovrstno moč. sprejme veletrgovina Bata, Aleksandrova 7. 3843-2 ,V nalom se odda TRISOBNO IN ENOSOBNO STANOVANJE VpraSati: Valvazorjeva ul. 40 v otroškem vrtcu od 16 do 17. ure. 3833-5 Lepo, veliko SONČNO STANOVANJE vogal Koroščeva in Vilharjeva ulica se odda s 1. avgustom. Poizvedbo v Vilharje- vi ul. 2*1. 3851-5 SONČNO STANOVANJE soba, kabinet, kuhinja se s 1. VII. odda mirni stranki. Povpraša se: Praprotnikova 3*1 (Tomšičev drev.). 3828-5 2- IN 3-SOBNO STANOVANJE se takoj odda pri postaji Tez no, Ptujska C. 33. 3822-5 SOBO IN KUHINJO oddam 3 osebam. Pobreška e. 21. blizu cerkvo. 3811-5 ENO, IN DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo se takoj odda. Alek sandrova 45, Studenci. 3777-5 SOBO IN KUHINJO oddam starejši stranki 1. Julija, Cirll-Metodova 10, Studenci. 3783-5 SOBO OJDDA OARCONIERO kopalnica, plin, centralna kur java, oddam. Uralski tre 1. 3805-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Gosposka 18-11» Bercko. 3803-8 SONČNA SOBA se odda 1 ali 2 osebama. — Strogo ser;arlruno. Livada 5. 3839-8 Separirana OPREMLJENA SOBA kopalnica, veranda za sončenje se odda bolšl, solidni osebi. Glavni trg 24-111, desno. 3840-8 ODDA SE SOBA s štedilnikom. Sudenci. Slom škova 9. 3838-8 Sprejmem GOSPODIČNO NA STANOVANJE Koroška 17-1. 3832-8 STAVBENA PARCELA v mestu Maribor, zelo sončna lega, 3 minute od Stolne cerkve, naprodaj. Povprašati v ogl. odd. »Večernika«. 3787-11 Oddam OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice v centru. Dolher, Slovenska 9. 3823-8 Oddam DVE OPREMLJENI SOBI VVildenrainerjeva 6, pritličje, vrata 2. 3815-8 STROGO SEPARIRANA SOBA se odda s 1. ali 15. junijem. Sodna 16-II, vr. 6. Koser. 3817-8 Lepa OPREMLJENA SOBA z dvoma posteljama se odda. Vprašati: TyrŠeva ul. 26, vra ta 3, II. nadstr. 3821-8 IZGUBUENO Izgubljena OGRLICA IZ JANTAR JA (Bernstein verižica). Najdl-teij sc prosi, da Jo proti nagradi odda na Aleksandrovi c. 63. mlekarna. 3829-27 ŠIRITE »VEČERNIK«! PRODAM POSESTVO ob banovinski cesti. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3819-11 DENAR IMAM KONCESIJO za trg. z mešanim blagom. Kdo Ima potrebni kar,Ital? — Grem tudi kot vodja trgovino. Ponudbe prosim pod »52* na ogl. odd. »Večernika«. ______________________ 3818-12 DEŽNE PLAŠČE iz balonske svile, poseben kroj, Vam nudi modna trgovina Josip Šraj, Maribor. 3847-13 OBRT - TRGOVINA NAHRBTNIKE v veliki izbiri nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 3696-13 POHISTVO-OPREMA Prodam kompletno KUHINJSKO OPREMO IN SPALNICO kompletno z vložki zelo poceni radi službene premestitve. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3830-17 SPALNICO IN JEDILNICO proda po ceni skladiščniki Meljska 29. 3797-17 ŽENSKI KOTIČEK POSTELJNE ODEJE samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace. in-leti, p-uh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor, ?