LETO r\T
LONDON,20.OKTOBRA 1962
ALTERNATIVA AMNESTIJI
Kot že večkrat prej, tako je tudi to pot naš liot prelomil ■■ z nepisanim zakonom emigracije,da je zločin imeti kakršenkoli stik z jugoslovanskimi oblastmi. Naši čitatelji bodo na naslednjih straneh videli besedilo korespondence med uredništvom KLICA TRIGLAVA in ,re= leposlaništvom E.L.R.Jugoslavije v Londonu.Kaj nas je privedlo do takega koraka?
Predvsem smo mnenja, da si od vseu emigrantskih listov ze^-o ^e rjetno samo KLIC TRIGLAVA lahko privošči tak korak.Dopuščamo mežne-t in celo vor je tn os t, da nas bo zaradi tega eden ali drugi politik ali list obsodil j ne bi pa rekli, da naši čitatelji, v katerih politič= no zrelost nismo nikdar dvomili in samo na uoj zrelosti lahko gradi li KLIC TRIGLAVA kot edini slovenski politično neodvisni listine bi razumeli našega koraka. Kot tolikokrat preje že, tako smo tud.1	to
Pot sledili nalogi,kot jo razume: ^ pri neodvisnem tisku: ob jok ti', no Poročati in no pri", rivati dejstva in informacije, pa naj bi bile to še tako neprijetno} ločeno od toga pa potem iskreno in hrabre pove= dati svoje mnenje. Zato ima naš list tako ločeno področje: uvodniki s komentarji — poročila brez komentarjev. Samo na ma na. in s^. vo — tem lahko vsak naš č? 'Tatoak sam ust\ari sodbo. Kajti, kot ^mo rekli-mi cenimo svoje čitatcljc in ji" ne smatramo za pohlevne backe, ki Potrebujejo vsaj vsak mesec če že no vse! teden pr' .srno d--	pr op e.
g and e. Te lahko dobijo emigranti na pretok jvsgc. . A naši čitavej. ji kot zreli možje potrebujejo predvsem objektivnih im ormaci j, da	si
potem lahko sami nemoteno ustvarijo sodbo. Kolikor jih pri tem tudi zanima mnenje našega uredništva, to lahko ob vseu ^"znejših dog^c = kih ali vesteh razvidijo iz naših uvodniških komentarjev. Ttkšen, smatramo, bi moral biti ves naš tisk in ne le KLIC TRIGLAVA, kajti samo na tak način ustvarjamo zrelo javno mnenje, same In same na ' ak način se vzgajajo demokrati. Pa k ~tvari:
Bilo bi naivno sprejeti vsak jugoslovanski ukrep, torej tudi nedav= no amnestijo, v colo ti in bona fide. Jugoslovanski režim jo še pre= dalisč od viadc, ki bi resnično slonela na zaupanju vladanega ljud = atvu, da bi bilo to modro. Tako ni nobenega dvoma, da j imel rc = žim svojo nameno, ko jo objavil amnestijo in olajšal "reguliranje odnosov" m-d begunci in režimom. Tu gotovo ni šlo zgolj za vpraša -njo dovi , dasi jo bil to odon zelo pomembnih motivov. D-ugi motiv jo bil prav gotovo, vnesti nezaupanje v vrste emigracijo, dasi se nam zdi, da jugoM vanski režim precenjuje vrednost om gracije. Že opot vano smo ro. da. se mu od strani emigracijo ni mnogo bati, do klor jo ta tako razbita in kot celota nesposobna za kakršenkoli, ro son politični akt. Ta rožima no more spodkopati, mu pa lahko rQgaja. Kaže, da se režim prvega lo bolj boji kot drugega, kajti počasi se z odmiranjem starih idoj in ljudi emigracija le bistri in propriča= ni smo, da bo nekoga dne prišlo do združenega nastopa zd-avih in po litično neobremenjenih sil, ki sicor no oodo .imele za sebe ‘ uigro.it sko maso ampak bodo gradilo na zavestni podpori politično s vih in aktivnih posameznikov. Toda rožim ne sme pozabiti, da tud doma ra --
+
stejo novi rodovi in da ao tudi tam razvoj ni ustavil ol zadnji ofen živi ali pa z lilvidaciio Draže Mihailovida.Seveda bo tam razvoj po= kasnejši in v primeru z emigracijo dalekosežnejši, toda trdno smo u= verjeni, da noben marksizem in nobena tajna policija takega razvoja svobodne človeške duše ne moreta ustaviti.
Vnesti nezaupanje med emigracijo, nevtralizirati jo, je bil torej go tovo tudi eden od namenov.Emigranti smo namreč v veliki meri že ta = ki, da kaj hitro posumimo v nekoga, ki bi imel kak stile s komunistič. nimi oblastmi ali pa šel, na obisk v Jugoslavijo. Ne gre ta že takoj za "agenta UDB"; človek lahko posumi v razkrivanje raznih podatkov , pogosto danih brez premisleka, v dobri veri in naivno. Beseda da be= sedo, podatek nanizan na podatek ob srebanju črne kave pa končno le lahlo) koristi npežimu; in brez dvoma mu koristi. In če bo nekoč tudi tak,od drugih strani dobljenimi podatki obremenjeni begunec prišel v roke jugoslovanskih oblasti, ki poznajo njegov značaj in njegove šib ke točke, ta lahko kaj hicro zapade rdečemu pritisku in resnično po= stane njihov agent. In taki agenti so daleč bolj nevarni kot pa na = ivni preprosti begunci, ker so prvi običajno politično izpostavijo = ni in ker so oni tista tarča, na katero dejansko ciljajo komunistič= ni funkcionarji. (Nedavno smo imeli tak primer v zapadni Nem.iji z nekim višjim uradnikom obrambnega ministrstva; ta je imel intimne od noše z neko poročeno ženo v Berlinu; komunisti so za to zvedeli in mu grozili,da ga razkrinkaj o.Toko je postal njihov agent in povzročil občutno škodo zapadni obrambi. Tu je bil torej primer z ženoko;drugje so lahko dolgovi, razsipnost, denar. Jugoslovanski komunisti pač ne bi bili komunisti, če bi delali drugače - o tem si moramo biti vodno na jasnem.)
Torej stremi jugoslovanski režim po rezultatu v dveh smereh: v ne1'" = tralizacijo emigrantske mase, preko tega pa v podminironjo resnično politične emigracije.Predvsem od te ima režim dejansko škodo - od po litično izgrajenih posameznikov, ki bodisi z besedo,bodisi s peresom bodisi z informacijami,bodisi z vplivi škodijo jugoslovanskemu reži -mu.(Mekaj takega je gotovo za udarcem,ki ga je nedavno prejel režim od strani ameriškega K er greš a, o čemer pišemo na dru^-m mestu..
Obiski
Ne zdi se verjetno, da bi jugoslovanske oblasti ne dovolile kakemu o= biskovalcu izhoda iz Jugoslavije, če tudi bi tak utegnil imeti kake lo kalne neprilike. V njihovih očeh bi moral biti hud "zločinec"; a ta= ki verjetno itak ne bodo šli na ob ik odn.jim tega ne bodo dovolili. Tudi je za režim tveganje preveliko,da bi vprizorili proti obiskoval cu kale proces, ker bi to potem ustavilo dotok nadaljnih obiskovalcev, ki ne bi verjeli komunističnim jamstvom. Končno tudi režim nima od tega koristi, ker so mu prijazni ali naklonjeni a.' celo podpori ali pa sa..o indiferentni emigranti bolj koristni kot pa obsojani, ki bi brez haska ždeli po jugoslovanskih ječafr. Velikih rib na ta-način tak ne morejo dobiti.
Po drugi strani je s^et treba razumeti ljudi,ki si žele obiskati svoj ce a li pa i jih svojci žele na obisk. Iz humanitarnega vidika tega ne moremo obsojati.Öe obtožujemo komuniste,da so brez srca, vendar ni sami ne moremo biti enaki.Končno ne živimo ^eč v štiridesetih letih tega stoletja, ko	je množica emigrantov še trkala na junaška prc=
tikom nistična pr^	Časi so se spremenili in množica vse bolj zapn=
da politični nezainteresiranosti. To ni. nič preseneti j ivega, ker se + o vendar dogaja z vsako emigracijo. Končno smo to že leta nazr ' tu--di predvidevali in baš zaradi tega že tedaj pozivali na združitev .seh razpoložljivih sil, češ da bo resničnih delavcev vsak c n nanj. Po drugi strani tudi nima nobenega smisla izvajati pr it j/, ua ' jurk’ naj ne hodijo na obisk domov. Rezultat bi bil prej negativ r. k 1 t ' pozitiven, le naj gredo domov in naj na lastno oči vidijo.ka* Se i= majo tam. Naj potem sami sodijo o dobrih in slabit stranon ir raj v morjajo življenje doma in življenje v tujini. In v tem utegne j i v n'’"eJL pogledu dvorezen meč: kot po eni strini po+retui politična
ei	>1,1 a tnf'cra i :i : ia prTo r.'öKe, rin larLrc fiel-u'ža vSlh&ovito^ •!
:: ' 'i:..’'. ■ l,. ir •'• ,:* vre::" •• .•koval cev 1 ^ ' d 3 c d ona dobijo b	v:;>od-' :l
: r. : -‘vv.v; ■■: /' nv -b:- spoziiaj’c đc dna napvkv 1. " ’ '.nna c.1,r'benn ■ :	o
- e oni t	straneh,ki jih tudi ne mangka. Fe delamö i ..
d V :do ■' ni obiskoval"c.'I že vplinalna komunističn e vel-jcd-nsde "T c ■ .i/a r vo,70 politiko-. Pot lo topa j,o solo d-dga, toda njeno a nor = 1 lo dplo^ili i oko jeni par tiaä’iski'polk ovsiki in generali S iko : fcevo ( dlnBile jo 'bodo nove generacijo» ki prlbajajof ge: ercei; ki •.doc ob osemenjene a revolucijo in. p okolji ato tif očev? generacigs, k bedo primor ene iokani, bol j Sik poti iz cedesjega kar: a, a e bode h .0 upr ?Šiti? da nj ikova in naäe domoviisa : - bo s talno živci« k neb'- kanl:nota* Inko bo etik a temi gnnenacijami nujen in V eno jas travak • korint»	+
Toda iievarnoäti, pred kr k- imi "top. ^blitiSm 1	12 racija,se
da obstojaj n, 'ker n nc or:, in nima sinici e.,'d a bi preprečevala e.mi := r at i- stike z c.o: ovino in .c/... .or., morä za v av ^ravbSasno Po:-Skrbeti, da se iaunizir ž tako pred komunisti'-n im p c imitiranjem kot prod lastno popolno deaktivlzacijo. . ar čiona a e nekaj rasa sem pr o b in bolj prenaja - p ožji krog č ••.'pokra 'sov aiiti'vlr-ics-p :l vodo, kaj nođojc, je zato treba lilsbi-tl, i:-ko tč sile najbbl'j . covitb pove-cib In-sac bo noro po ?i prodat v 1 L polit:	o'čemi ij'c i
samo na ta naoin je pon - mclio reono konkvr5,r a ^:i Titovi anaes ti ji.
OH
j
O /A
... l*>/ V / A
rt
D, SAJ N!
O r
\ i L
sf

.1 vlgl dve uri je g o vor 13. Bi var d naracij v skvpic ini. ko j., razlagal ov-5 ustave. Doli dtA .mašeča;bpdp aj< :ov govoi in os '1. 'nove us ta
. .:• . v -kor bi dri', avl j o-ti zn i
j.u diskusijrli* Mas - navali: i p vkija o družbenik k:: o ten j ih jugosl o vensko d -v ■vi ' ane, kak
vod e. v Pulj iv.:,
311 ' ne • 22
oec vrki' . prc vu-p • p an im a v .1 , 1: ol v t v v c 1'


o~
.n Takih roeela« Z in ir n ra :aan .’ > n-vv'" no bo življenje pod novo \ 3	- o p no
p . ustt^va v plcvnpJT le okademski pomen. Pa vendar, :	" bo.de
nvioe lu dolžnosti ljudi pod novo ustavo?
■' ■ p: j,o b s v kb .uniistionem žargonu odgovorili ta il< 1 V). > n:k subj ek tirnim uoci:' iotioi ih cil v nad J j n jen iu^Tanho dv’v . ; po'.::L p- pocializom v daven sip tem delavskep- up dvuabv-vv.p-:. S:/" v • ■,• 3. .sp- j a ipi v pogojih v.- v timskega g-ospodarsiu. -c . iv ivha-p:- po:: v. r . nv.i red .a bo n polptionc-Sdcolcčko voj v.pv • e tja jiu.uvSP- vhs l jz p; o .-krvavuj .. v parih delcvnih innbžloah la- p samim 'a. tudi n-, tiv » j de h -i j v s o c L - Is .:
v uržoazn o-iib« d - re oipnarno - - vat	u h .
Pravic človeka kot urž avl je.ua in člana sociali ti ono dr'b.pp.
Po alovenoko ja mogoče to žlobodro na-kra-iko i'r - u.vtl: 'Ivimi1‘listi bedo vodili., kot se So njim zdelo prav. Ljudi' bode morali, ubogat.:*, .in naj el nikar ne domišlja j of da si bodo mogli lastiti kake pravi os-»
Prav zanimivo jo, da je Tito edini govoril o t-mm vpražanjr in od la priznal •( gl »s tr .1C,) * da jo rolo važno. Človek,ki ga po bai.kar.ako zf ^ trkavaj o muli uradniki, človek, s katerim oblast pometa kofe kor z ničvredno smetjo - tak so ne bo naviuševal nad abstraktni: l obl pub a-mi raja na zemlji in nad Il/r.rdcl jeviv gov r j en j en» da so drža i. jp is? e pravice zastari- in da Človek kot proizvajal jo doseže popolno ?"'p ic. če e e vtopi v d:: kbi iv. v podjetju. Tudi drugače so kar del p ■ guvo---r-.: ni pokazal posebno bistrega. Trdil je,da je ustava kljub pogoatemu spreminjanju potrebna, ker da se je baje pokazal.o, da bu- - ue !-a-ve raste samovolja oblasti. Saj ni res, vsaj v modernih čas ib neb .. Primera popolnoma zač os tuje ta, da dokažemo,da se Kardelj nu h,0 P0a Stalh em je dobila ZSSR obzirne ustavo,ki je širokogn. ‘ir. d 13 e vu =•« 10:3 te svoboščin .Pa sami komur, is ti priznavaj da ped Stala ••	ra •-
baš rožice cvetel e, kor se svobode tiče.A v /np-ilili pic ono 1 -;ave v ozkem pomenu besede sploh nimajo, pa vendar jo r.rža- 1 j ans •: -. r aob o teka, da ji zl-pa ni enake.
To je tisto, kar prekajenim in presušenim formalistom Kardeljevega kova ne gre v glavo.Ni tako važno,kaj je zapisano na papirju.Važno je,kaj se v resnici dogaja in koliko je oblast v resnici iz ljud = stva in za ljudstvo. Čim si "subjektivne socialistične sile" prin= no lastiti vodilno modrost in posebne pravice,ni več ne demokracije ne ljudske oblasti, ne svobode, ne pravic, ampak vlada prav tista samovolja oblastnikov, kateri se nova ustava baje izogiblje.
Beograd’. KAJ BO TO?
Ko je Brežnevvprišel v Beograd,so bili pogledi Jugoslavije in ZSSR o važnik mednarodnih vprašanjih istovetni ali podobni.Ko je odhajal je skupna izjava ugotovila is to.Ta stara fraza sama ne pove veliko.
A kaže, da obisk prijateljstva ni toliko utrdil kot potrdil .Prijatelj stvo se namreč ne bo utrdilo z obiski ampak z boljšimi odnošaji,zla s ti na gospodarskem pol ju,V tem oziru so se titovci že dvakrat osmo dili: 1948 in 1958. Ne mxslimo zaključevati,da v teh odnosih velja 10-letno ciklično valovanje in da je zdaj napočilo šest debelih let. Res skrbi titovce evropsko skupno tržišče, res SZ naroča ladje v Ju= gosi avi j i, kar je pri svetovni lad j cd elniški depresiji zelo zaželeno. Res je ameriški kongres baš zdaj,kot naročeno, izglas oval zakon,s ka terim odvzema Jugoslaviji in Poljski stare uvozne ugodnosti.Pa ven= dar ne bodo titovci tako neumni,da bodo šli Sovjetom še enkrat nalet'0
Washington: KAJ JE TO?
Posebno omembo zasluži ameriški zakon,ki ni bil dobro premišljen ne prebrisan.Nič nimamo proti nagajanju titovski vladi.Podpiramo zami= sel, da ji je treba vsake toliko pokazati palico, da ne postane pre = objestna,kot se je to večkrat zgodilo.Otročje se nam tudi zdi, da se režim pritožuje in grozi s poslabšanjem odnosov,če bo ameriška pomoč okrnjena.Ker Jugoslavija vojaške pomoči no potrebuje,saj je obrožena več kot preveč (proti komu?),gre le za gospodarsko'Pomcč.Tu pa imaj, ameriški davkoplačevalci prvo in neodtujljivo pravico,da sami odloča j o, kako bo njihov denar porabi j en .Bili bi norci, če bi gledali, kako drugod z njihovimi dolarji polnijo sode brez dna. T. Jugos] vija ,ic Poslednja,ki se sme pritoževati,saj je s\.azmcrno v pomoči na pr= vom mestu v s ve tu.Problem je v tem, da je z njo tako gospodarila, da jo zagospodarila ves ugled v svetu. Kadar bo režim uredil svojo hišo in jo očistil idejno navlake 19.stoletja ter svoje gospodarstvo prilagodil gospodarskemu računu,tedaj bo po svetu tudi več razumeva nja za pomoč Jugoslaviji. A kar zadeva poslednji ameriški ukrep gle= de trgovine z Jugoslavijo, pa no vidimo mnogo smisla v tem,d 1 bi ji preprečevali služiti dolarje s polteno trgovino.(3im boljši bodo tr govski stiki,tem več Jugoslovanov bo potovalo v Ameriko, tem večji bo tudi ameriški vpliv na sploh. Pomisliti je treba na to, da prav za lo živi trgovski stiki z Zapadno Nemčijo prepreo jejo titovski vla= di,da bi zavzela še bolj neumno stališče o Berlinu kot ga že . Ame= riške lokomotive prevažajo Jugoslovane, ameriško žito jih. hrani,rme riški dolarji gradijo elektrarne. Zakaj ne bi nekaj dol jev Jugo = slovani zaslužili s pošteno trgovino?
UREDNIŠTVO
Zaradi pomanjkanja prostora je to pot izostalo nadaljevanje P.Hla = vačkovega "Portr ta generacije", članek našega Oospodarskega sodelav ca _ Jugoslavij .n Skupnem evropskem tržišču ter priložnostni spo= minski članek ob obletnici koroškega plebiscita.	Ur.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga Slovenska Pravda . Njeno mnenje predstavljajo samo članki,podpisani od izvršnega odbe ra. Urednik: Dušan Pleničar.
Uredništvo:	Uprava:
76, GRAEME ROAD, ENFIELD, M id dx.
BM/TR IGLA V, LONDON, W. C.l -
.ANTE SMITH PAVmĆ:
GEN. SIMOVIĆ O PUČU
Nedavno umrli general Dušan T,Simovič mi je 3,decembra 1961*poslal lastnoročno pisano besedilo, v katerem je razložil vloge posameznih udeležencev državnega udara 27.-marca 1941’ kasneje, v rismu z dnem 22.marca 1962., pa je poslal še neka dopolnila in popravke prvotnega besedila, z naročilom, da smem te dokumente objaviti šele po njegovi smrti. Vzrok tenu je bil, kot mi je pisal ob neki drugi priliki, da ''ni imel možnosti1, da bi se v ■ rilikah, v kakršnih je živci-v Beogradu, 'branil pred ljudmi^ -';i ga 'tako lažnjivo, brez sramu in sramote ' napadajo.
Besedilo pisma generala Simoviča se v celoti glasi ■;
P0JA31.IL0 0 VLOGI VODILNIH OSEBNOSTI OB DRLAVNSM UDARU
27 .MARCA 1941 -
"Smatram, da je postransko vprašanje glede osebnosti, ki so sodelovale v marčnem puču 27.marca 1941 in da je bilo poglavitno, uspeti v j-zvršitvi posla, s katerim sta bili rešeni čast in svoboda našega’ naroda i-n naše domovine. Zato nisem hotel zahajate v razpravo o osebni udel žbl posameznikov pri tem zgodovinskem dejanju in sem to prepustil zgodovini j-n narodu. Toda ker gotovi posamezniki o tem razpravljajo po časopisju v tnozemstvu in so uspeli celo ustvariti zgrešene poglede pri zavezniških vodilnih osebnostih - kar je dobilo izraza tudi v Spominih spoštovanega Sir l/instona Churchilla, - sem prisiljen podati svojo sodbo.
Vodstvo.
General Simovič je stal v središču celotne akcije, vodil je razgovore in vplival na kneza namestnika Pavla, predsednika vlade Draglšo Cve. kovica, ministra za vojsko in mornarico generala Petra Pešiča,°nače’n'ka stavnega generalnega štaba generala Petra Kosiča in ministra dr.Srdjar ■udisavljeviča, da preprečijo podpis Trojnega pakta. P—govor' ie l;.. I ako z naj višjima verskima predstavnikoma pa' Jarhom- Gat riior.v in ladi-'jom Nikolaj em,kot s političnimi osebnosti. Angažirat j c Boža Maksimovič-tn dr.Drag.Ikoniča.
V noči od 23,na 24.marca bi moral biti general Simovič’aretiran» 7., to je bil izdan tudi odlok.
Osebno-je angažiral za akcijo svojega pemo'nika brigudnega generala kora Mirkoviča,•izdal mu je navodila za izvršitev priprav, pripeljal mu je ŽIvana Kneževiča kot zvezo s Kraljevo gardo, poslal mu je -Djordja 3tanojloviča, Zika Radoj Čiča in Vaša Matiča.
26.marca popoldne je general Simovič odločil, da bo udar izvršen-Ponoči 26/27.-ega in ob 5. uri popoldne je ukazal -)ru Mirkoviču: da ,n; akcijo prične ob I.uri po polnoči 26/27.-ega,
Spremljal je začetek akcije, in kakor hitro je bil ta zavarovan, i o prišel v poslopje ministrstva za vojsko, kjer je bilo sred'"če in glavni stan akcije, prevzel v svoje roke zadevo, ki se je šele pručela, in jo vodil do konca.
Letalski brigadni general Borivoj Mirkovič je po navodilih generala Simoviča izdelal akcijski načrt, V noči 26/27,marca je kot Simo/ičev zastopnik in v njegovem imenu toda po njegovem navodilu izvršil polovico akcije v jamah iz - -nunskega garnizona’ zasedel je most na Savi/zavzel Uprave mesta Beogr .a, zavzel zgradbo žandarmertj e, pošte, telegrafa in telefonske centrale, radio-postajo v Makišu,
General štabni polkovnik Dragutin Savič, načelnik štaba Koma’ de letalstva, je sodeloval pri izdelavi akcijskega načrta in pri pripravah za ■zvršitev državnega udara. Zgodovinske noči je prevzel poveljstvo n^ ^etalstvom na zemunskem letališču in sodeloval z Borom Mir’ ovič- n - ja čigar poveljstvom je bil, pošiljajoč mu udeležence za izpolr '■	* j =>-
nih nalog.	•	'
Letalske kapetan Draalša Ris tl e, ordonans-of Idr poveljnika letalstva je bil bližrd In neposredni sodelavec generala Slmovlča; vzdrževal je zvezo med udeleženci In pazil, da se ohrani tajnost glede zamišljenega dejanja» Zgodovinske noči je bil po nalogu Slmovlča ob strani Bora Mirkoviča In mu pomagat pri razdeljevanju nalog udeležencem prt Izvršitvi udara. Po tem so Isti vedeli, da se dejanje Izvaja po navodilih In pod vodstvom generala Slmovlča»
Pehotni podpolkovnik Stojan Zdravkovih jez dvema bataljonoma pehotnega polka kraljeve garde In s tankovskim bataljonom Izvršil glavno akcijo: obkolitev kraljevega dvora na Dedtnju» Stal je pod poveljstvom generala Slmovlča»
Pehotni major L Ivan Knezevtč je s 3»bataljonom pehotnega polka Kraljeve garde In z dvema tankoma držal križišče ulice Miloša Vellkog In iemanjtne, zavzel je zgradbo ministrstva vojske In bil za zvezo med glavnim stanom akcije In trupaml, ki so obkoljevale kraljevi dvor na Dedinja^
II. Moje mesto v začetku akcije
26.marca zvečer nisem ostal v štabu Poveljstva letalstva In nisem osebno Izdajal podrobna navodila posameznim toddelkom, ampak sem zaupal to začetno nalogo svojemu pomočniku Boru. Mirkoviču, ker moja navzočnost za to ni bila potrebna» Zaradi tega so neobveščent postali pod vplivom zalntereslranln napačno mnenja, da je bil glavni Izvršitelj državnega udara Bora Mirkovič, čeprav je ta Izvršil samo polovico akcije» Dejanska dejstva so naslednja:
Misleč na cilj, sem smatral 26. tega zvečer, da j e bolje, da se nahajam na desnem bregu r.Save (v Beogradu) - blizu kraljevega dvora, kjer j s bila.Izpeljana glavna akcija, s katero sem hotel biti v neposredni zvezi in kjer so bili sami mlajši Starešine, da bi jim lahko v primeru potrebe priskočil na pomoč. Poleg tega sem to storil tudi Iz varnostnih ozi dv, ker je policija ostro spremljala moje gibanje in bi moj neprihod domov lahko izzval sum, da se nekaj pripravlja; pripravljenost policije jr trajala vse do polnoči 26/27»marca,
26-tega nisem spal do polnoči, kot to nekateri mislijo (in B.MirKO vic je to javno zapisal), ampak sem budno spremljal po1 ožaj in čakal n. trenutek, da stopim na prizorišče.
Zaradi tega ker sem skromno molčal, drug^ pa sc v, ltčali svoje vloa^b se je vtihotapilo mnenje, da sem jaz sedel prekrižanih rok, da so akcij izpeljali drugi (bratje Kneževiči) in da je bil vodja - leader celotne akcije Bora Mirkovič. Vsled tega sem zaradi koristi zgodovinske resnic^ prisiljen izjaviti:
1)	V tem marčevskem dejanju sem kot /sl ostali udeleženci vršil sa~ svojo dolžnost in ne zahtevam nikakršno prvenstvo pred onimi, ki so izp stavij ali svoja življenja v izvršitv' neposredne akcije»
2)	Me priznavam mrenja, da je bil Bora Mirkovič vodja-leader cel^ akcije in da je on odločil noč od 26/27.marca za izvršitev akcije in ^ deje on izvršil državni udar 27.marca 1941» Smatram, da je zgrešeno dvigati njegovo vlogo nad vlogo in delom neposrednih izvršilcev dejanja 27»ma ca.
3)	Poudarjanje vloge divana Kneževiča in njegovega bra.a Radoj a nad ostalimi, predvsem nad vlogo polkovnika Stojana Zdravkoviča, ni na mestu»
27. januar; a 1956.
Beograd, Puškinova 13.	D.T.SIMOVIĆ
' >B. Popravke prvotnega besedila sem izvršil 5»decembra 1961» Ta dokument se sme objaviti v celoti po moji smrti» Nahaja se pri Ante Smith Davei iču prepis pa pri majorju Dragiči Rističu - v mojem arhiva»
d.t.s: MOVI'
"Združenje svobodnih Jugoslovanov na Švedskem" se je po do//' /oru z emigranti iz Švedske, Norveške, Danske in Finske vključilo v novo -tanovljeno "Združenje svobodnih Jugoslovanov v Skandiiiaviju.
Štev. 28a...
KL IG TRIGLAVA
Stran 7.
Prosili smo brigaPneg: generala g.Borivoja Mirkoviča v Londonu, da od= govori na prednjo izjavo-pismo pok.arm.generala Dušana Simovida. Ur.
ODGOVOR GEN. MIRKOVIČA
"Victory has a Lundre d fathers, but defeat is an orphan'1 - "Zmaga ima sto očetov, poraz pa je sirota", pravi stari pregovor.
Pred zgodovino se čutim dolžnega, odgovoriti in osvetliti z res= nico navedbe, objavljene v gornjem "Pojasnilu o vlogi vodilnih osebno sti ob državnem udaru 27.marca 1941." kot testamentarnem pismu genera la Dušana Simovida.
Na dan je prišlo tisto, česar sem se najbolj bal, pa no zase in za svojo osebnost, ampak za osebnost generala Simovida in njegovo av= toriteto. Vse skupaj je prevara od strani človeka, ki sem ga:do dna -duše spoštoval, ob vsaki priliki pos tavl j.al. na vidno mesto in ismreno ljubil. On je vse to vedel in mi ob raznih prilikah vračal z isto me= ro, toda s to izjemo, da sem jaz ostajal pri svojem prepričanju neoma jen, medtem ko se je general SimoVid■ spreminjal in obračal po vetru. Mnogokrat me je zapuščal in se vezal z novimi, nepreizkušenimi prija= tel ji, pa se potem razočaran vračal k meni. Verjetno pod vplivom hud uničevalne bolezni, od katere je mnogo desetletij trpel, ali pa morda ker je smatral, da je "črnec" odigral svojo vlogo in da bi ga kazalo izključiti od vsake vloge.
Zakaj je general Simovid neresnično in tendenčno preobrnil dej= stva, ki so igrala vidno vlogo v državnem udaru? Zelo enostavno! Med tem, ko se jaz leždL ranjen v aleksandrijski .bolnišnici, ( pri umiku iiž Jugoslavije se je na Grškem moje letalo zrušilo in skoro vsaka kost mi je bila pri tem zlomljena,) je vlada- v Palestini, z generalom Si-movidom na čelu, naročila kirurgu dr.Milošu Simovidu, prođseđnikove= mu. bratu, da ugotovi stanje mojega' zdravja. Njegova diagnoza je bila same porazna: "General Mirkovič ne bo prebolel ran, če pa bo ostal m... življenju, ne bo spos 1 en za ničesar.'' Od tu potc^, ko s k^^lj 1 general Simovid prispela v London, in pol \ .rsom o r )ji resni 'oolez= ni> je general Simovid pohitel in napisal brošuro o državnem udaru, ki jo je izdal THE TIMES. Vsebina brošure se mi jo zagabila, A sem na te odvratne poneverbo dejstev molčal, ker som sn tral, da ni čas, da bi prišlo, do kakšnih ob jašnjevanj, kajti od tega bi trpela nar od= na borba in državna b od očnos t, in da jo treba vso osebne zadeve pod= rediti koristim naroda in države.
Nobene zveze s pučem!
Zaenkra+ se vzdržim z demantijem	izmišljenih navedb genera=
la Simovida iu bom zavrnil samo gotove, ki so bolj prosene tl jive, ua bi čitatelji laže razumeli in dojeli. General Simovid "sp jh ni imel kako zvezo^s pripravami, odločitvijo in izvršitvijo državnega udara 27.marca. Še več, ko sem mu sporočil odločitev, da bom Izvršil držav ni udar v noči od 26.na 27.marca 1941» je general Simovid vzkliknil: "Zaboga, ne brate Bore, prezgodaj je, počakati moraš," A ko sem lo ostal pri svojem sklepu, je on, verj tno xz strahu, da mu ne uide po= ložaj predsednik dLade, pristal, me objel, in ^ olj ubil, zajokal in skozi solze spregovoril. "Naj vas Bog čuva, 'a če boste padli v r ke sovražniku, vas bom na sodišču branil." Na to sem mu odgovoril:" 0 kakšnem sodišču govorite, gospod general?Kaj je vendar no poz^ ate do volj? Uspel bom ali pa umrl, torej ni govora o kakem sodišču."
V noči 27.marca jo general Simovid spal v svoji hivi, i' ko f ja rodakt .r kraljeve deklaracijo profosor Kneževid in ordina ^ če'-cnik kapetan Ristič prišla v Simovidevo hišo in. ga zbudila, sta ali one u»e čakala, da so je obril in pripravil, kot da bi se obotavljal r = hiteti, kot da " i sumil v uspeh udara.
General Slmoviđ zavestno ali podzavestno (zaradi 'bolezni) iz = mišlja vloge kapetanu Rističu in polkovniku Saviču, ki nista "bila -na žalost - v pripravah, odločitvi in izvršitvi niti "deveta rupa na svirali". To velja predvsem za kapetana Rističa, ki mu Simovič pripisuje posebno veljavo, kar. je videti iz Rističeve publikacije v .MERIÖK0M SEBOBR-ANU, kjer po nalogu' generala Simoviča objavlja popol noma izmišljene in lažne reči. On je istočasno čuvar Simovičevega vojnega arhiva. Moram priznati, da mu verno služi. Toda dovolj je še živih udeležencev, ki bodo pred zgodovino zavrnili vse njune naved= be, dasi jih že dovolj demantirajo njune lastne protirečne izjave.
Da bi čitatelji laže razumeli ljudi >v tistem diogens: em času, bom navedel dva izvlečka iz pisma polkovnika Saviča,ki ga je poslal .AMERIOKOM SRBQBR.ANU, da bi zavrnil lažno pisanje majorja Živana Kne= ževiča:
"Ülankopisec Ž.K.je zamolčal dejstvo, da je general Borivoje J« Mirkovič kot najstarejši častnik poveljeval celokupni akciji letal= skih in ostalih enot vojske, ki so sodelovale v vojni akciji narod= nc revolucije zgodovinskega 27.marca 1941."
"General Borivoje J.Mirkovič je ob disciplinirani soglasnosti ostalih udeležencev izvedel akcijo po metodah klasičnega vojnega de lovanja: torej kot komandant, ki razpolaga s svojimi podrejenimi sia rešinami in enotami. V vsakem primeru je general Mirkovič zavzel po ložaj poveljnika na osnovi občutkov volje ogromne večine našega naro da. Ta narodna volja je bila izpričana z ogromnim navdušenjem tako srbskega naroda kot tudi ostalih dostojnih sinov kraljevine Jugosla vije."
In nato piše dalje:
"Šele v drugi načrt prihajajo razgovori posameznikov z genera= lom DuTanoin S im o vičem, ki so" po naravi samega razvoja dogodkov pre= težno zadevali taktiko delovanja po končanem aktu rušitve tedanjega namestništva in vXßdo» podpisnice zloglasnega trojnega pakta."(Ori= ginal toga pisma je v mojem arhivu.)
Nesreča n ad Š in o vi č e vo '7 a vo
Junija 1941. se je vlada preselila iz Palestine v London. K mn= ni so v aleksandrijsko bolnišnico prišli kralj, Simovič, minister dvora Kneževič in podpolkovnik Vohoska. Jaz pa razpet, s celim te= lesom v mavcu. Kralj je sedel ob postelji. Nad mojo glavo pa je jo kal Vohoska. Kralj ga je z začudenjem opazoval. Minister dvora Keq.= ževič ni prišel v sobo. Simovič je zaprosil kralja, da ga pusti sa= mega z menoj. General, ves vznemiijen, se je prijel z obema rokama za glavo in vzkliknil: "(ji o vek božji, zakaj si mi nagrmadil to nesre čo nad glavo!? Kaj mi je bilo tega treba! Vsi v Ladi in okoli kra= Ija me rušijo. Polni so sovraštva in delajo vse, da me s klevetami poderejo in vržejo s položaja. Tega ne morem več prenašati.Kaj naj s torim?"
Odgovoril sem mu: " Kaj ste, gospod predsednik, tako slabi, da dopuščate ljudem, ki ste jih pobrali z ulice in sprejel'1' v vlado,da se igrajo z vami?" "A kaj naj .storim?", me je vprašal general S imo= vič. "Ko ste že prišli do tu, razženite vse in takoj sestavite voj ni kabinet petih, šestih vdanih častnikov .n uradnikov izven strank."
Poslovila s	se.Bil je potolčen in zmeden, da je Lil podoben
muč en cu.
Januarja 1942. mi je general Simovič poslal v Kairo pisni kjer je med drugim pisal.Hitro pridi! Nahajam se v zelo težkem po3o= žaju.Ne morem se boriti na štirih frontah! Vsi so proti meni' Nit? me kdo posluša niti kdo spoštuje! nitro pridi!..." Spet je 11 " a moreč" potreben, naravno, za reševanje položaja. To pismo n^^ pr jel prav na dan padca Simovičeve vlade, (Simovičevo pismo hranim v arhi vu.)
+
K oin.er 1 onim "Pojasnilom" generala Simoviča bi samo dodal,da^^ glas /"'S ti ni generalu Simovidu dopušeal, da bi za d as a svojega živ Ijonja objavil noosnovane navedbe v tem svojem testamentu, ker se je bal demantij^ to je, ni imel moralne mooi, da bi slišal resnico ki jo je on itak zelo dobro- poznal.
Koliko nasprotij med tem njegovim "Pojasnilom" in njegovim pre zidialnim pismom Slobodanu Jovanoviču v knjigi "Kairska afera"(sir.3)
Post mortem: po svoji fizidni smrti je general Simovid izvršil
svoj moralni samomor.
BOR. MIRKOVIČ
PO MARČNI AMNESTIJI .
JUGOSLOVANSKO STALIŠČE
Ved naročnikov se je obrnilo na nas z vprašan j i, ki Po_ = sredno ali neposredno zadevajo letošnjo marčno emnesti= jo jugoslovanske' vlade ( gJ,..KT 2740 Pa bi. infermaoie o ;vh bila tem bile povsem zanesljive", smo se obrnili z nekaj -vprašanji na jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu.V ua = slednjem objavljamo njihove odgovore.	.	Ur.
1)	Kalc šen je postopek za vrnitev beguncev v Jugoslavijo, t.j.o-seb brez državljanstva, ki bi se hotele stalno naseliti v l’.L.R»,. :
Odgovor: "Postopek za vrnitev emigrantov za stalno bivanje v FLRJ se začno-z vložitvijo prošnje, izpolnitvijo dveh enakih vp ar-šalnih pol s kratkim življenjepisom in predložitvijo treh osebnih fotografij, kar odgovarja postopku za repatriacijo
Te dokumente pošljemo v FLRJ kn er rešujejo o vloženi proš = nji.Celotni postopek oraja najmanj tri mesece In se zaključuje s po= zitivno ali negativno rešitvijo? v slednjem pr.imeru ‘na strelka pr avico do pritožbe.
V primeru pozitivno rešitve prošnje se pr a. z a . 'temu izda tkr-v Potni list za repatriacijo, ki vsebuje jugoslovansko vstopno vizo..M Prizadeti si sam preskrbi vize držav, preko katerih misli potovati,
Povratnik more v dobi šestih mesecev vnesti\v Jugoslavijo, op.)vso svojo premično 'n denarno imovino."
2)	Kakšen je postopek za pridobitev jugoslovanskega potnega li= sta in vize za osebe, ki bi hotele se naprej bivati v Angliji.3 * * * * * 9
Odgovor: "Postopek za pridobitev jugoslovanskega stalnega potnega lista jo povsem enak prejšnjemu postopku, ^ tem, da se za = kljuni v pozitivnem primera z izdajo stalnega potnega lista, s ka = terim lahko njegov lastnik biva'v Vel tki Britaniji,kolikor želi.
Lastnik stalnega potnega lista lahko takoj- dobi \ aeomeje = nem številu jugoslovansko vstopno-izstopno vizo v Konzularnem oddej= ku ( vele-poslaništva, op.) in sc posluži gotovih pravic, ni izhajajo iz njogo- ega izseljeniškega statusa ( carina, uvoz denarja, socialno zavarovanje in zdravstvena zaščita, itd.)"
3)	Ali begur. ali izseljenec s pridobitvijo britanskega držav=
Ijanstva avtomatično izgubi jugoslovansko državljanstvo in so os/o=
bodi vsakih obvez do jugoslovanskih zakonov?
Odgovor: "S pridobitvijo britanskega državljanstva se avto-
matično ne‘‘izgubi jugoslovansko državljanstvo. Za to je poti ab n pc
soben postopek, ki ga prizadeta oseba zaročno, čo to žel (le o "
ma dvojno državljanstvo) . "
A) Kaj razumete pod ".reguliranjem odnosov s KIRJ" in kale šen je postopek za tako regaliranje pri osebah a)hrez državi j.ans tva, in t>) z britanskim drž avl j ans tvorni
Odgovor: "Pod’reguliranjem odnosov do FLRJ' razumemo:
a)	iskanje stalnega potnega lista;
b)	iskanje in pridobitev repatriacije;
c)	iskanje in pridobitev jugoslovanske vize na tu=:
je potne liste, ^ iskanje in pridobitev odpusta iz jugoslovanske= ga državljanstva."
5)	Kakšen je postopek za obisk Jugoslavije od strani begunca ali izseljenca - osebe z britanskim potnim listom?
Odgovor: "Osebe z britanskim potnim listom lahko obiščejo FLRJ. Postopek je končan z izpolnitvijo kratke vprašalne pole.Le v gotovih primerih se išče odobritev'za obisk (predvidoma od oblasti v Jugoslaviji, op.), ki se dobi v teku dveh mesecev."
6)	Kakšen je postopek za obisk Jugoslavije od strani oseb brez državljanstva, ki bi potovale■s "Travel Document / Titre de Voyagc, Convention of 25 July 1951" ?’
Odgovor:"Osebe jugoslovanskega porekla ne morejo obiskati Jugoslavijo’ s Travel Documentom, impak morajo imeti jugoslovanski ali britanski potni list in dobiti vizo za obisk na tako potne listo."
7)	Ali jo osebam z britanskim potnim listom omogočeno priti v Jugoslavijo na neomejeno bivanje kot n,pr. upokojenci z dohodki iz inozomstva?
Odgovor: "Osebo jugoslovanskega porekla, imetniki britanske= ga potnega lis ta, imajo možnost bivanja v FLRJ in sicer:
a)	osebe z britanskim potnim listom, ki so se izbrisale iz jugoslovanskega državljanstva, lahko prosijo za dovoljenje za vseli= tov (stalno bivanje v FLRJ), a lahko gredo tudi na obisk kot ostali britanski državljani s pravico bivanje za čas enega meseca,, s tem, da lahko v Jugoslaviji podaljšajo bivanje do šest mesecev na leto;
b)	osebe z britanskim potnim listom, ki se niso izpisali iz jugoslovanskega državljanstva, a nimajo jugoslovanskega potnega li= sta, morejo po prihodu v FLRJ prositi za dovol'joitjL za krajše ali daljše bivanje v FLRJ."
8)	Kalcšno jamstvo za neoviran izhod iz Jugoslavije dajete biv= šim beguncem, ki obiščejo domovin^ s predpisanimi vizami?
Odgovor: "Vsem onim osebam, ki dobe jugoslovansko vstopno-izstopno" vizo, na tuji ali jugoslovanski potni l at, jamčimo vstop v Jugoslavijo in izstop iz Jugoslavije."
BRITANSKO STALIŠČE
Da b-' bilo poznano tudi stališče britanskih oblasti, smo se o= brnili .*a ministra za notranje zadeve v Londonu s sledečim pisunom:
"Zelo bi vam bili hvaležni, ako bi nam za naše čitatelje pomaga= li ugotoviti po. .dice,ki bi nastale za tuje( allen) naseljence v Bri taniji, ki so brez državljanstva, ako sprejmejo ponudbo jugoslcvanke amnestije.
Nekateri od naših Čitateljev so osebe brez državljanstva jugo = slovanskega porekla, ki so prišli v Vel .Britanijo kot evropski pro= stovoljni delavci v letih 1947.in 1948. Njim je sedaj ponujena obr ■-vitev njihovega jugoslovanskega državljanstva na podlaga, jur sl^' an.-skega zalcona o amnestiji od marca 1962. in obljubljeni jug ‘ o venski potni listi in vize, da bi lahko še nadalje živeli v tujini.
-Ali bi. nas lahko obvestili ce in v kaki meri hi pridobitev ju= goslovanskoga potrega li ta s strani osebe, ki je bila doslej brez državljana tva*
1)	vplivala na njeno bivanje in pravico do zaposlitve v Združe= nem kraljestva;
2)	vplivala na njen status tujca ( alien-a) ;
3)	vplivala na podelitev britanskega državijanstva, ako bi taka oseba zaprosila zanj kasneje?"
Home Office nam je poslal naslednji odgovor,datiran 11.oktobra 1962.:
"V zvezi z vašim pismom od 10.septembra vam po naročilu državne= ga tajnika sporočam, da bo ostala neizpremenjona obstoječa možnost( v originalu: existing eligibility) onega, ki si pridobi jugoslovanski Potni list na podlagi jugoslovansko amnestije, da živi in dela v Zdru ženem kraljestvu, ker ne bo prizadet njegov status tujca (alion-a) po zckonu Združenega kraljestva. 7 slučaju pa, da je bivanje še vedno o= nie j eno s pogoji v kakem drugem potnem listu, bo moral prizadeti sa = Prositi ta urad za prenos teh pogojev v njegov novi nacionalni potni lis t.
Britanski zakon o državljanstvu od 1.1948. ( The Brivis’. Natio= nality Act 1948) ne vsebuje nobenih določb, ki bi nasprotovale dvoj = nernu državljanstvu in sc zato ne zahteva,da bi osebe, ki so si pri = dobile državljanstvo Združenega kraljestva in kolonij, opustile kakršno koli drugo državljanstvo, ki ga morda imajo. V slučaju Koreji, da nekdo, ki si je pridobil jugoslovanski potni list, kasneje zapro= si za (briiioaflko) državljanovo, ta pridobitev ne bo sama po sebi vpli vala na izid njegove prošnje."
EMIGRANTSKO STALIŠČE
"ODGOVOR NA SR4MNU AMEFES TI JU"
Te dni je izšla od gornjim naslovom v izdaji pariškega neodvis nega SAVRMMUCA knjiga g.Dragoljuba G.Vurdelje, predsednike Srbska cerkvene občine v Trs4!;, kateremu so komundc tl često sJregl j. r vi'.-Ijenju. V njej obširne razpravlja c sami amnestiji i. kaj so skriva zanjo.Opozarja na "usodno zablodo gotovih emigrantov",ki zaupajo ti-tovcom.Kot dokaz za svoje ostro stališče pro+i amnestiji navaja piša njo jugosl.tiska o polit.emigraciji,potem napovoduj^^kaj čaka po/rat nilco v Jugoslavi j i .S am, pravnik, preide nato n- razpravo o amnestijah vobče, opozori na "igro z državljanstvo,." (boljši izraz bi biT: žon= gliranjom!) in z "dvostranskimi potnimi lisri" ter zaključi,da je "vse v Titovi Jugoslaviji prevara n laž", da je to "dežela nasilja, Policije in Strahu",Zelo zanimivo je poglavje o delu jugosl.konzula: tov v raznih evropskih deželah, tudi v .Angliji (o ' am mislimo pisati Pozne jo,op.ur.) Podatki so ponekod zelo podrobni ^4 iznenadljivi.Do= Jakno se verskih razmer v Jugoslaviji( citira direktive Mitjo Ribiči* ča občinskim sekretarjem 8lovenijo)in konča s citati iz ■ Ig,tiska in izjavami nekaterih politikov.
Celotno delo je brez dvoma pisano od začetka do koncu v smislu "črno-belega" gledanja na Jugoslavijo.Čeprav kot tako predstavlja močno duhovno hrano premnogim beguncem,razpravi vendar piuv trka metoda pisanja jemlje tisto dokumentärično i rosno politično vrednost, ki bi jo sicer mc a imeti.To očividno ni bil namen pis, a,ki je verjetna hotel u z an. s en i^., časovno pa nekritično prirejeni-- pamflet čeprav z množico točnih podatkov - predvsem uporabiti kot propagando proti jugosl.komunistom. V tem jo verjetno uspel.Množico bo za vo -Ijil, ker ta kajpak talce branje tudi potrebuje.	fč'0
KRONIKA Objava novega slov.Pravopisa jo povzročila pxo-'as 3 .K a
—1------- komisija bo sestavila pozneje novega. - Umrl j,.	in.,.
Milan Vidmar. - Stoletnico Slomškovo smrti so v Mariboru slovesno p slavili. - Glavna nosilca Slov.lito to v Trstu sta Pr.T.Simeič -n R.Marc, prvi predsed .Slov.kat.skupnos ti, drug4, tajnik Slov-demokr . Zv^e.
Stran
GOSPODARSTVO V P E TORTI
I
V letošnjem ORDU, letopisu za red v gospodarstvu In družbi,ki.g3 izdaja Helmut Küoper (preje Georg Bondi) v Zapadni Nemčiji je poznani slovenski emigrantski ekonomist in docent za ekonomijo na Univerzi sv»/Andreja na Škotskem, Ljubo Sire priobčil članek ''Razvoj komunistične' ga gospodarstva v Jugo sl avl j L''. Dr* Stre se že več tet zanima za to vpra' sanje, in se kot dober poznavavec naših razmer seveda ne zanaša samo na službnne in mednarodne podatke o razvoju doma, ampak črpa vire za svoje študije zlasti v časopisnih poročilih in delih ter predavanjih marksističnih ekonomistov iz Jugoslavije, Njegovo študijo o jugoslovanskem gospodarstvu, bazirano na mnenjih jugoslovanskih ekonomistov^ smo lahko brali že v drugi številki zbornika REVI EV/, ki ga izdaja ''Studijski center za jugoslovanske zadeve'1 v Londonu; tokrat se je dr. Sire lotil pregleda več ali manj celotnega povojnega gospodarskega razvoja u Jugoslaviji, Namen članka v ORDU je bil, da vrže luč na vrsto gospodarskih peripetij doma in. da nakaže tskušnje marksističnega gospodarstva v Jugo' slavijt iz dveh vidikov. Prvi jo, da je Jugoslavija bila prva socialistična/komunistična država, ki je bila iz več razlogov nekajkrat primorana menjati gospodarske kriterije in zaradi tega kritizirati predhodne gospodarske mere» Tako je proces samokritike raznih variant marksističnih gospodarskih metod bilo moč opazovati kot v retorti» Drugi namen pa j c ta, da ima jugoslovanski primer gotovo privlačnost za mlade nerazvite države, zlasti v Afriki in Aziji, ki se sicer branijo posnemati^ metode držav takozvanega komunističnega tabora, Le-te se seveda zanašajo na službeno izjave o neprekinjenem gospodarskem napredku in na podatke v publikacijah mednarodnih teles, ki pa kot kaže nimajo mnogo skupnega s resničnimi podatki o gospodarskem položaju doma, ki se od časa do Časa v dobah reorganizacije pojavljajo po jugoslovanskem tisku in izjavah ekonomistov.
Nemogoče jev kratkem nregledu podati s liku celega članka, v katerem mrgoli številk in primerjav, zato la nekaj zanimivih podatkov.
Napor, ki ga je federacija že od vsega začetka delala za razvoj nerazvitih republik, je razviden iz dejstva, da so v petletki leta 1947» računali, da se bo proizvodnja dö leta 1951. dvignila povprečno na 494 (1939 je lOO), od tega v Sloveniji na 366, v Makedoniji na pr» pa n^ 2633« V isti dobi (I947-I95I) so sekali tudi dva in polkratno količne letnega prirastka losa»
Ni se treba čuditi stanovanj skl stiski, co pa so viožili-v Jugoslaviji v dobi od 1947» do 1956»povprečno 58,2 °/o investicij za razvo„ industrije, 3,5 °/o pa za gradbeno delavnost» Investicije za industrij ; pa niso bile trošeno racionalno, kot se je pritoževala ‘'Borba'' l»I948;
'H »«Začeli smo zidati mno^o objektov,- a smo jih relativno malo usposobili za proizvodnjo»'1 Kot izjavlja jugoslovanski' ekonomist Bičanič, so leta 1955, take neučinkovite kapitalhe investicije predstavljale že era četrtino vsega vloženega kapitala. Seveda s tem še ni bilo konec planirane proizvodnje» Dr» Sire navaja citate iz SLOVENSKEGA POROt EV ALGA in LJUDSKE PRAVICE iz let 1953» in 1954,., ko so razvijali tekstilno industrijo na ta način, da so zmanjšali proizvodnjo sukanca v Sloveniji, kjer je ta industrija že imela tradicijo in kvalificirane delovne moči, in začeli zidati moderne predilnice v nerazvitih krajih države, z novimi stroji za nekvalificirane delavce, medtem ko so predilnice s starimi stroji a kvalificiranimi delavci v Sloveniji pustili propadati.
Knjiga je polnd podobnih primerov in ni dvoma da j e dr,Sircu uspelo dokaz'tu, kako negotovi so rezultati gospodarskega razvoja, če te vodijo pri tem pravila, posneta po suhih knjigah•doktrinarnega marksizma. Jugoslovani so zaradi tega v pov.jnt aobt zahajali iz enega eksperimenta v drugega, delali zmedo vsled neprestan-h sprememb v ekonomskem življenju države in dosegli ie, da razen nekaj ljudi, ki živijo na račun skupnosti, na ta način da na en aii drugi način izvršujejo nonever-be pri svojih tvrdkah, večina državljanov nezadostno zasluzi, proizvodi ki jih izdelujejo pa imajo astronomske cene»
SAMO DEVET TEDNOV DO BOŽICA! Škatlja 12 različnih kvalitetnih hc ič= nih kart s slovenskim al.i angleškim voščilom: 9s 6d pri li- A PRINT
76 Graeme Road, ENFIELD, Middx.
"REVOLUCIJA" V VZGOJI
Pi'emagovar je nepd "raenoäti predstavlja važno nalogo za vsako nerazvito deželo. Dvig kulturnega nivoja vseh državljanov pa predstavlja predpogoj splošnega napredka.. Toda težnja po hitrem napredku lahko predstavlja ob po= manjkanju tega predpogoja težak gospodarsko-politični problem. Pomanjkanje potrebnega kulturnega nivoja državljanov predstavlja težko cokljo za revolu cionarje ki v svoji ihti preskakujejo posamezne faze razvoja. Izkušnja ka= že, da taki revolucionarji spravijo deželo na boben, predno jih sreča pamet, a ko do tega pride, obtožujejo vse druge samo ne sebe. Z.'muko se sprijazni= jo z mislijo, da je le treba računata z dejstvi in da je potrebno malo več hladnega preudarka ter manj frazarjenja in zanesenosti. Povojna Jugoslavija ni bila pri tem nobena izjema - morda celo najboljši primer za dežele,ki so se osvobodile kolonijalnega gospodstva.
Po vojni so v Jugoslaviji rasle šole kot gobe po dežju, enako kot to = varne in podjetja - neglede na pogoje, a'še manj na potrebe. Vsaka vas je že skoro imela svojo gimnazijo - učiteljev pa od nikoder. Nasilna industri= jalizacija je zahtevala sposobnih. delavc.ev., sposobnih tehničnih strokovnja= kov, sposobnih upraviteljev, da vprašanja ostalih ekonomskih faktorjev spöoh ne omenim - šole pa so delale bodisi po starih učnih načrtih bodisi improvi. zirano, ker nihče ni imel nobenih izkušenj, kale o se taki stvari streže, Po= trebe proizvodnje so bile talce, da so podjetja hlastala za vsemi, ki so do= končali kakršnokoli že šole, medtem ko je nasilna proletarizacija kmečkega stanu preskrbela nekvalificirano delavno silo. KO je končno prišlo do neiz_o gibne•gospodarske krize, do zapiranja tovarn in podjetij, do omejitve proiz vodnje in delavne sile, do stagnacije v poljedeljstvu, je'-prišlo tudi do £a piranja šol. Medenih tednov jugoslovanskih revolucijonarjev je bilo konec. Prišlo je do trdega izpraševanja vesti, kar ni nobena krepost, kot bi nam titovci radi natvezili, ampak gola bitka za obstoj. Da so s tem spravili ne le gospodarstvo v lepo zmedo, ampak 1 !i šolstvo, so dokaz številne izpre = membe v šolskem sistemu, ki ga še danes niso spravili v sklad s potrebami. Vprašanje takega sklada ni enostavno nikjer, niti ne v razvitih deželah,kr je tehnološki napredek v stalnem vzponu, toda zato je potrebno nekaj več kot papirnate resolucije sprejete v parlamentu, zlasti še ako to resolucije 'o-stavljajo samo načela, ne jemljejo pa v poštev sredstev za njihovo izvedbo.
NASILNO "FALIRANI" ŠTUDENTI
Glavna napaka zadnje šolske reforme v Jugoslaviji - je e. ako v tem,da se je pričela izvajati na vrat na nos in da niso imeli pripravljenih niti učbe nikov. po novem sisteme kaj šele potrebnega učiteljskega osebja in šolskih prostorov. Tako se je zgodile, da je ostal o lani 10., 148 uö . xcev ali. ^1,8 od. stotkov vseh otrok, ki so zapustili osnovne šole v "Loveniji, .na.cesti brez možnosti vpisa na višjo šole. Pri tem moramo vzeti v poštev dejstvo, la so sedanje osnovne šole doma osmoletke in da je torej pouk v višjih razredih bolj podoben predvojnemu pouku v nižji’ gimnazijah, kar pomeni, da oni, ki dokončajo osmoletko niso niti nepismeni niti ne. izšolani za karkoli. Posta= li so polizobraženci, iz katerih bi utegnilo biti obilo koristi, ako bi jim bilo omogočeno nadaljno šolanje. Po statističnih podatki teh 10.148 učen = cev nx šlo niti k strokovne šole, niti :v gimnazije, niti niso bili vključe= ni v proizvodnjo, ker zanje enostavno ni bilo mesta. Kam so so vp-reznili ir. kaj počnejo? Stojijo pred poslovalnicami za delo in živijo od po ore za brezposelne - ali so v breme svojim staršem? Letos je osnovno solo končalo 17.790 učencev, 8.190 pa jih je zapustilo s sedmim ali šestim ali še nižjim razr-edom, ’-er so že dosegli petnajsto leto starosti. Vsega skupaj torej oko li 26.000. V srednje šole, t. j. v tkzv. šole II.stopnje, je bilo v novem šel skem letu 1962-63 sprejetih okrog 17.000 t kih, Ki so š 10 dokončali,kar ko maj odgovarja števi onih, ki so jo dokončali letos, a kje je potem še onih lO.OOu ostalih od lani. Izglcda, da so se izgubili, kajti vseh prosilcev ;a sprejem je bilo komaj kakih 20.000. Od 3.000 zavrnjenih kandidatov, t.j. za vr. jenih zaradi pomanjkanja prostora ne pa znanja, je bilo skoro 80 o., :ot_ kov deklet - kar ni posebno hvalevredno za toliko opevano enakopravnost.Šte.
ilo odklonjenih pa se bo po podatkih republiške statistične službe še näda Ije večalo do I.I969. Kako so prišli do letnic. , mi ni jasno, toda asr^ je, da bo z.a one, ki končujejo osnovno šolo medtem, bodočnost zapc	a.
”?udi če vnamemo ,v poštev, da ni mogoče šolati vse mladrne, ki dokonča osemletko in želi iti'v srednje šole', še vedno ostaja dejstvo, da je ustroj jjorazdelitve mladine, ki jo je mogoče sprejeti, nenačrten in da koraka šola po svoji poti neglede na razmere v gospodarstvu in s tem tej mladini dejan= sko otežuje bodočnost. Ni da bi se doma tega ne zavedali. Iz javnih debat je razvidno, da vedo v čem je problem - ne vedo pa, kako naj bi ga rešili. Po= stavija se vprašanje, če je potrebno izobraževati v. šolah II.stopnje vso mla dino ali pa le toliko, kolikor potrebujejo v gospodarstvu in družbenih služ bah novih kadrov s tako izobrazbo. Toda odgovora nimajo, ker enostavno nih= če ne ve, kolikšne so potrebe po kadrih, ki jih šolajo. Odnosno kot je nek slovenski poročevalec nedavno zapisal v ljubljanskem DELU: "Ne vedo zato,ker v proizvodnji, operativi in v komunah ne povedo, ti pa zato ne povedo, ker tudi ne vedo." Torej je stvar ravno obratna od položaja v nekaterih deželah, kjer točno vedo, koliko ljudi jim manjka, ne vedo pa, od kod bi jih dobili, ne zaradi napačne usmeritve v šolah, ampak zaradi pomanjkanja šolskih "kapa. citet".
IZBERO NE NAREKUJE NAGNJENOST
Od 17.000, kolikor so jih letos sprejeli na šole II.stopnje, 3.759 je šlo na gimnazije, 4.930 na tehniške in druge strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe, a 964 se jih je vpisalo na učiteljišča in vzgojiteljske šole. Ostalih dobrih 7.000 odpade na industrijske in vajenske šole, kar pa je dosti manj kot bi te šole lahko sprejele in kolikor je razpoložljivih de_ lovnih mest. Slabo zanimanje vlada za kmetijske, rudarske, metalurške,stroj_ ne, elektrotehniške, tekstilne in druge šole, ki so jih odprli z očitnim na menom, da šolajo kmdre za stare in nove industrijske veje (kot recimo gumar_ sko šolo, višjo šolo za avtomatizacijo, strojno in elektro-železniško šolo, itd.). Toda usmeritev in izbera mladine je še vedno pretežno tradicionalna - gimnazije in srednje-tehniške šole, ekonomske in administrativne ter zdrar stvene šole so nabito polne in verjetno je, da nekaj tisočev onih, ki sc 0= stali doma, se ni vpisalo nikamor dragam, ko niso mogli biti sprejeti na te "tradicionalne" šole in morda študirajo privatno. Ni dvoma, da ne moreš '"’_i siliti otroka, da si bo izbiral poklic tako, kot želi država, toda vpraša -nje, ali je vzrok te usmeritve v nagnjenju do nekega poklica ali v material nem dobičku, ki si ga nekdo obeta. Morda je "absurd", da so v nekaterih ban kah "delili" tudi po 18 plač ha leto - kot je dejal Tito predstavnikom vie_j ke šole političnih ved v Beogradu - toda enak "absurd" so nizhe plače ravno v gospodarskih vejah, od katerih zavisi narodni r1ohedek . dvig sp. šne^a življenskega standarda in pri tem uejstvo, da T:	o ne more spati, ker ga "skr
bi", kako morejo ljudje živeti na 10.000 dinarjev na mesec - kot je rokel v. svojem famoznem govoru v Splitu - ne predstavlja nobeno rešitev. Ivan Rudolf je na VII. kongresu Ljudske mladine Slovenije januarja It"os izjavil, da se je treba "zamisliti, da kažejo nekatere grupe zrelejših in razgledanih sred nješolcev očitno averzijo do naše družbene stvarnosti". Dvig osebnega dohod, ka, po njegovem mnenju, "povzroča občutek superiornosti", ki je "posebno 0= cit pri šolski mladini". Mislim, da ne bo odveč, če Rudolfa še malo citiram, da bomo imeli o tej "averziji" še jasnejšo sliko: "Za mladino morda najbolj problematično je določeno diferenciranje po materialni preskrbljenosti, ki smo mu priča zlasti v zadnjem času... nemalokrat določ vrednost človeka to, če ..ma avto-, če je dobro oblečen in podobno. Ugleda staršev so navadno dele žni otroci, čeprav nimajo nobenih zaslug zanj. Takšno vrednotenje človeka je prav lahko vzrok manjvrednostnih kompleksov pri ostale 1 delu m -.dine, kate= rih starši imajo manjše osebne dohodke. V tem se kaže močna nota malomešča^i ske miselnosti, le di- v novi pojavni obliki. Zaradi tega smo se dolžni bo= riti pro^-i vrednotenju ljudi po njihovih materialnih možnostih. V mladih Ijjs deh moramo utrditi preprečanje, da je edino delo tista osnovna kvaliteta,po kateri ga bo družba ocenjevala..." - Ob n0.00C dinarjev na mesec, tovariš Rudolf?
In še: Zrele^.a- in razgledani srednješolci "vnašajo svoje idejno prepri žanje bolj ali manj prikrito tudi v svojo_skopstuiranc (?) umetniško posku= se. Neke ciklostirane 'Nove brazde', izdane z očitno ironijo v 'počastitev 20-letnice revolucije', se na primer gredo nič kaj globokoumne simbolične kritike naših političnih razmer. Ni težko uganiti, da se za takim pisanjem skriva 'zakladnica' zmedenih predstav, domišljava vzvišenost in zaverovanoot v lastni igrani heroizem... 'Kritična generacija' v slovenski kulturi pa s posebno skrbjo zaliva takemu cvetju in ga varuje pred politično slano..."
M.P.G.
OD LJSEOA DO ESECA
------------------ SOVJETSKI OBISK
x-redsedni . sovjetrnega vrhovnega sovjeta Leonid Brežnev je bil od 24.septembra do 4.oktobra i.c uradne:1 obisku v Jugoslaviji. To je bil prvi visoki obisk državnikov obeh dežel odkar je Tito obiskal SZ junija 1956. Leto dni preje,	od
26.maja do 2.junija, pa sta Jugoslavijo obiskala Kruščov in Bulgarin.
V sledečem je kratek dnevnik Brežnevega obiska z izvlečki iz govorov;
24.	sentembra:
Brežnev je nriletel v Beograd. Na letališču ga je sprejel Tito, ki je dejal, da je vesel, da ga lahko pozdravi v. njihdvi sredini. Izrazil je prepričanje, da se mora nrijateljstvo povezano s skupno borbo naših ljudstev proti skupnemu sovraj: niku učvrstiti, ker je to ne samo v dobro naših ljudstev ampak tudi v interesu miru in miroljubne koeksistence.
Brežnev se je zahvalil Titu za vabilo in sporočil pozdrave Vrhovnega sovjeta, sovjetske vlade in Hruščova.
Tito je nato priredil ko :ilu Brežnevu v čast. V zdravici je Tito dejal, da obstoja obojestranska pripravljenost za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Ni treba, da bi postoj^oe razlike pomenile ovire na tej poti, ker so normalen pojav, ki izhaja iz različnih poti gospodarskega in družbenega razvoja. Izrazil je zaskrbljenost nad svetovnim položajem, poudaril iroljub-no koeksistenco in ugotovil, da so pogledr ZSSk in Jugoslavije istovetni ali slič ni o mnogih vprašanjih.
Brežnev se mu je zahvalil in izjavil, da je v zgodovini odnosov mod ZSSR in Jugoslavijo precej primerov lepega sodelovanja. Pcmvil je Hruščove besede iz Varne, da bo ZSSR kljub razlikam storila vse za dobro sodelovanja z Jugoslavijo in na ta način pomagala njenim ljudem k utrditvi socializma. Zahteval je obrzda-nje napadalnih sil imperializma in rek. 1, da se ZSSR zavzema za mir.
25.	septembra:
Kosilo je priredil Brežnev, ki je v zdravici dejal: Sovjeti se še dobro spomnijo, da je istega dne, ko je fašistična Nemčija i aoadlr ZSSR, centralni komite jugoslovanske partije pozval jugoslovanske Ijućh, naj gledajo na sovjetsko bonbo proti Hitlerju kot na sve ho borbo.
Tito mu je odvrnil: KPJ ni čakala, da bi izbruhnila vojna "'«d hitle i&nsko Nemčijo in ZSSR, am jak se j. začela pripravljati tav ‘ po zlomu Ji ;jusla\ _ j«,. i Ito je pripomnil, da so bili odnosi med ZSSR in Jugoslavijo nek^j č sa zaoblačeni. To da to oblak ni zatri globokih čustev med ] judstvov obeh dežel. To se ne sme ponovno dogoditi. Ni se na - treba kregati, ampak moramo s tem prenehati in biti dobri-prijatelji, je poudaril Tito
Istega dne sta v Kragujevcu obiskala tovarno avtom bilov Rdeča Zastava, kate ro so nred kratkim zgradili s pomočjo it lilanskega kapitalističnega podje ja F:7t.
Brežnev se je po večerji bahal s sov'z takimi uspehi in povedal delavcem malih Fiatov, da Sovjeti izdelr iejc 40-tonske tovornjake. Nato je napade j. politiko Bonna, ki s pomočjo napadalnih ameriških krogov in NATO stegr 'oko po atomskih bombah ali po poljski in češki zemlji. Toda sile miru so močne kot nikoli, in v bor hi za mir hoditi ZSSR in Jugoslavija roko v roko.
Tito je na kratko govoril o uspehih, težavah in ustavi Poveda' je Brežnevu, da je prišel v deželo, ki gradi socializem in ki ho šla po tej poti v boljšo bodoč nost.
26,	s ?tembra:
Tito in Brežnev sta se odreljala v Osijek in P Ije kjer je bil veliki lov. Dame z Brežnevega sn^mstva oa so si ogledale kozmetično tovarno v Osijeku.
27.	septembra:
Brežnev je v Split prišel sam z Rankovičem in se je tam v govoru še bolj bahal kot v Kragujevcu z sijanimi podvigi ZSSR. Nato se je zakadil v "amerišl imperialiste", ki vodijo napadalne sile v svetu in si prizadevajo zanetiti svetovro jedrsko vojn.-, podpihujejo izzivanja v Zahodnem Berlinu, groze Vzhodni N mč’ jx, preprečujejo Kitajski članstvo v ZN, in počenjajo podobne grdobije, 1SSR ipev podpira ,..ir.
Breznev se je nato zapeljal z Galebom na Brione kjer je imel 28. in 29. septembra razgovore z Titom.
30. se-ntembra:
Tito se jc v Puli poslovil od Brežneva, kateri se je odpeljal na obisk Slov£ niji. Obiskal je Postonjsio Jamo, Ljubljano, kjer je prisostvoval centralni pionirski svečanosti in Bled kjer mu je predsednica Slovenske ljudske skupščine Vida Tomšič priredila kosilo.
1.	oktobra:
Breznev se je iz Bleda odpeljal v rudarsko Velenje, kjer je na mitingu imel kratek govor. Potem se je preko Ljubljane odpeljal v Zagreb kjer sta se zopet sestala z Titom.
2.	oktobra:
Tito in Breznev sta v Gornjem Milanovcu prisostvovala pokopu sovjetskih voja^ kov iz druge svetovne vojne na skupnem pokopališču.
Breznev se je še bolj razvnel: V svetu še obstojajo sile imperializma in agr£ sije, ki si prizadevajo, da bi zanetile požar nove svetovne vojne. Tem silam zdaj načeljujejo imperialisti v ZDA. Z njihovo pomočjo nemški militaristi spet dvigajo glave. Kot struneni pajki strategi NATA nletejo črne mreže zarot proti miru.
Tito je bil umirjenejši: če še že niso nič naučili iz izkušenj po prvi svetovni vojni, ko so gotove sile na zahodu pomagale pri dviganju nemškega fašizma ... ali ni čudno, da danes ne morejo videti dviganje revanšizma, o katerem slišimo vsak dan? Ne moremo reči, da se to vrši uradno preko vlade, a delujejo elemen ti, ki predstavljajo zelo številno in močno silo revanšizma v Nemčiji.
"Strupeni pajki" so užalili poslanike dežel NATO v Beogradu. Iz protesta se naslednjega dne niso udeležili sprejema, katerega je sovjetski veleposlanik priredil za Brežneva in Tita.
4. oktobra:
V skupni izjavi ob koncu obiska, sta oba predsednika zabeležila prijateljsko in prisrčno vzdušje med pogovori ter istovetnost ali sličnost gledišč o.svetovnih vprašanjih. Podprla sta miroljubno koeksistenco in priporočila normalizacijo odnosov med Kubo in ZDA, kjer najekstremnejši ameriški krogi podajajo napadalne im-perlialistične izjave. Zavzela s La se za razeroževanje in mirno rešitev nemškega vprašanja, kjet je treba priznati obstoj dvah nemških nržav. Obsodila sta kolonializem in trgovske te' gospodarske omejitve. Ugotovila sta napredek v stikih med ZSSR in Jugoslavijo, posebno v gospodarstvi,, in kuleuri, 1 r sklenila, da se bosta deželi medsebojno obveščali.
RAZPRAVA 0 USTAVI
Zvezna ljudska skupščina in zvezni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta 20. in 21. septemina na skupni seji razpravljala o predlogu nove ustave. Kardelj je na dolgo razlaaal ustavo. Tito pa je na koncu izrazil z.-dovoljstvo z razpravo a se mu je zdelo, da bi morali več govoriti o preteklih negativnih pojavih, katere bo ustava preprečevala, če jo bodo ljudje smatrali za svojo najmočnejše orožje. Nato je govoril:
(a) o integraciji; ni se je treba bati, ker pri tem ne mislimo na zedinjava nje narodov. Toda socialistično življenje je skupno vsem, in v tem je potrebna enotnost. Napačno je, če se kulturno življenje zapira v - epublike. Pisatelji bi morali pisati o splošno jugoslovanskih problemih. V gospodarstvu integracija ne pomeni monopolov ali ..egemonije.
(b, o državljanskih pravicah; ustava o njih govori dovolj, a v razpravi jih niso omenjali, čeprav so važne. Na vrhu sprejeme 'o g re pritožb proti uradnikom in ustanovam, ki s-1 bo postopajo s strankami. Ta birokracija je zelo nevarna, ker je široko razpašei . med najnižjimi uradniki. V uradih je tudi preveč pisarjenja in poslovanje je zapleteno in počasno. Če pa se ljudje pritožijo na vrhu, jih kra_ jevne oblasti včasih celo preganjajo.
Cena kruhu se je s 5. oktobrom dvignila 15 dinarjev za kilogram. Obenem so se dvignile mesečne plače za 400 dinarjev, mesečne otroške doklade pa 200 dinarjev.
IVAN STANIČ