Številka 35. TRST, v torek 4. februvarja 1908 IZHAJA VSAHI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P«pamiČne Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) ▼ mnogih tobaksrnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Be£ani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Domhergu, Solkanu itd. fSKE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke t*/t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotiuk ; m osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka na-daljah vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4# stot. — Ogla.se sprejema „Ioseratni oddelek uprave Sdinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti4". Tečaj XXXII Sdlnos Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laroćiina la leieljsKo izlaite .Edinosti' siase :ee!Qlstio K »*20, pol leta 2*60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrHnkova pisma se ne sprejemajo in rokopisi s«* ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Gtoreio Galattt 18 (Narodni dota). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „E iinost". — Natisnila tiskarna konscrcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 19. - Poštno-hrauilntdui račun St. 841-6.2, ■ Telefon it^T, 1157 , , — Krvava tragedija v Lizboni Diktator Franco odstopil. Proglašenje novega kralja. LIZBONA 3. Posebna izdaja uradnega lista je obiavila nastopni proglas novega kralja Manuela II. : Zločinsko delo napolnuje j z naivečim ogorčenjem moje srce kakor sina in bratu. Vem. da deii ljudstvo mojo bol in •gorčeno obsojuje ta ostudui zločin, ki je brez primera v zgodovini. Po ustavi sem poklican, da vodim usodo dežele. Potemtakem iravnam vse svoje stremljenje v blagor domovine in prizadeval si bom, d& si zaslužim ljubezen portug škega naroda. Prisegam, da kom ščitil katoliško vero in celokupnost države in da bom čuval ustavo. Ob enem icjavljam, da nameravam pridržati sedanje ■iaisterstvo. Lizbona 2. februarja 1908, Manuel II, — Progla3 je podpisan od vseh Ministrov. Državni svet in ministri so prisegli. LIZBONA 3. Državni svet in ministri so se sestali v kraljevi palači ter prisegli novemu kralju. Novi kralj v državnem svetu. LIZBONA 3. Ob otvoritvi seje državnega Bveta je rekel kralj globoko ginjen : ler sem v politiki še neizkušen, se izročam Tašim rokam, računajoč na Vaš patrijoti-zem in Vašo modrost. Joao Franco odstopil. MADRID 3. Iz Lizbone poročajo, da je »inisterski predsednik Joao Franco odstopil. Novo koncentracijsko ministerstvo. LIZBONA 3. Koncentracijsko minister-stro utegne biti sestavljeno nastopno : Predsednik brez listnice Ferrdra do Araaral, vajna Matija Mineš, pravosodje Alpoin, iuance TVieira Soncer, notranie stvari Bei-rao, unanje stvari Lima, javna dela Jose Asevedo, mornarica Aatonio Gabral. Rešitev dežele v rokah kraljice. PARIZ 3. Nek tukaj bivajoči Portugalec, nasprotnik Franca, je dopisniku „Beriiner Tageblatta" izjavil: Rešitev deželo je t rokah kraljice, ki jo vsi spoštujejo. Fianco je odgovoren za vse. Ako bi bil padel on, bi se bila oddahnila vsa dežela. Dežela sc nahaja v tako žalostnem položaju, kakor nikdar prej. Ako Franco ne cdstopi, pride na Portugalskem do prelivanja krvi. Sklicanje parlamenta. LIZBONA 3. Še danes priobči uradni list dekret, s katerim se sklicuje parlament ba 20. t. m. Na ta način hoče vlada preprečiti revolucijo, vendar je položaj še zelo sevaren. LIZBONA 3. Ni še določeno, kedaj da te sestane parlament. Sestanejo se poslanci rfccpuščtue zbornice in ostanejo toliko časa tkapaj, dokler ne bodo kontne novo volitve. Sožaljke inozemskih vladarjev. LIZBONA 3. V kraljevi palači se mudi vedno mnogi visokih oseb. Od inozemskih vladarjev in tujih narodnosti prihajajo nepre-stsao scžaljne brzojavke. Velika množica ljudstva obkrožuje neprestano kraljevo palačo. Prebivalstvo je potrto. Policija je aretirala rodbino Emanuela Guizas. Stanje oseb, ki so bile obstreljene, ni nevarno. DUNAJ 3. „Polit. Korresp." poroča: Cesar, ki ga je o atentatu obvestil brat umorjenega kralja, vojvoda Oportski, ie takoj brzojavnim potom izrazil svoje sožalje, voj vodi, kraljici Amaliji in kraljici-materi Mari i Piji. Poslanik v Lizboni grof Hohenwart je dobil nalog, da izrazi portugiškemu minister-stvu naiprisrčneje sožalje avstro-ogrske vlade. MADRID 3. K ral | Alfonz, ki se je povrnil iz Srtvile, se je podal v Villa Maurico, da izrazi grofici Pariški svoje sožalje. Ob mrtvaškem odru. LIZBONA 3. Kraljica Amaliia je vso noč prebila ob mrtvaškem odru kralja in 6ina. — LIZBONA 3. Smrtni ostavki kralja in prestolonaslednika bodo javno izloženi. Pogreb se bo vršil najbrž due 10. februaria. V Oportu proglašena republika? MADRID 3. „El Mundo" beleži vest, da je bila v Oportu proglašena republika. V oficijelnih krogih se ta vest niti potrjuje ni preklicuje. Podrobnosti o atentatu. PARIZ 3. „Agecca HatasM poroča iz Lizbone nastopne podrobnosti: Ko ste se kralj in kraljica pripeljala, se je zbrala na ulicah velika množica ljudstva, ki S3 je vedla mirno, a je kazala nekako nezaupanje. Kočija je mogla voziti le počasi. Ko je ista pasirala finančno ministerstvo, je neka dobro oblečena oseba, navidezno pa delavec, skočila iz množice z revolverjem v roki, se zagnala proti kočiji, z namenom, da bi se od zadei popela na kočijo, ustrelila r.a kralja in ga ranila na levi strani. Kraljica Amalija in prestolonaslednik sta zakričala. Kralj je u stal ter se je skušal, držeč v desni roki šopek cvetlic, braniti proti napadalcu, ki je vdrugič ustrelil. Kroglja je zndda kralja v ramo. Kralj se je prejel za glavo ter se ie zgrudil. Nekoliko oseb sc je vrglo na napadalca, ki je padši na tla, oddal še tretji strel, ki pa nikogar zadel. Mej tem, ko se je to vršilo je neka oseba prav blizo minister-stva za notranje stvari vzela izpod plašča kratko puško ter se zagnala proti kočiti. Prvi njen strel je zadel prestolonaslednika v obraz, drugi ▼ prsi. V trenotku, ko ie hotela ustreliti v tretiič, jo je neki redar prijel za roko, tako da je kroglja zgrešila svoj cilj. Neki častnik se je vrgel na morilca in ga usmrtil z bodalom. V nastali paniki je dospel na lice me-ta v avtomobilu vojvoda Oportski ter je z revolverjem v roki sledil kraljevi koči;i, ki je zapeljala v arzenal vojne mornarice. Kraljica in infant Manuel sta jokala. Kralj je bi' takoj mrtev. Prestolonaslednik ga je preživel za pet minut. Trupla so poloiili v arzenalu na žimnice. Zdravniki so konstatirali, da sta kralja zadeli dve krogli, ena v desno raino, druga pa v hrbetnico. Krogla, ki je zadela prestolo- PO D LISTE K. Mlml\ karneval v 18, stoletju (Kulturnozgodovinska črtica.) „Piazetta* in „tnolo" sta se napolnila 2 lsseniioi Stanti vsake vrste. Divje zverine, pevci, marionete in vse norosti, ki jih izumi ia iloveški dovtip, da služi denarja, so se nastanile tu in vslikanski plakati, grozno poslikane deske, opice in papige, vriskajoče pišč&li in bučanje pozavn, kuriozno oblečeni Ijadje, ki so, im vse pretege se deroč, vabili ■•ter, so nudili radovedno se drenjajoči mno-Jioi nekak predokus čudes. ki so se kazala znotraj. Če je bilo ▼ kaki kolibi kaj lepega ali redkega, je govorilo celo mesto o tem in v« stari zapiski privatnih arhivov pričajo o tom. Ti pripovedujejo na primer, da je dajala 1. 1751 družba bolandakih otrok t enem takih štantov gledališke predstave in balete, aajedno s produkcijami učenega konjička. Petem je prišel nosorog („čisto novo za Benetke in sploh v Evropi zelo redkokedaj viđati*), ki so ga Benečani silno občudovali. Isti uspeh je imel L 1772 živ slon, katerega so ovekovc-čiii celo v bakrotiskih. Spominjajo se zapiski tudi velikana iz Irskega, ki 6e ie kazal 1. 1757 ; tehtal je 400 funtov in je veljal za največ ega moža v Evropi; v nasprotu k njemu je bilo videti d*e leti pozneje petindvajsetletno Hrvatico, ki je bila samo pol vatla visoka, tehtala 25 funtov, ae hranila od dveh unc mesa na dan in je spala ponoči samo dve uri. A vrhunec slave je dosegel 1, 1762 lev, ki je, — krotek kakor jagnje ia ljubezniv kakor mačica — predno je dospel v Benetke, nastopal v Mctastazija drami „Dido" na bavarskem dvoru in prejel za svojo izredno učenost kolajno in elegantni priimek „lev dam". Njegov gospod in učitelj Carlo Duclo»i, je izjavil, da je dosegel to čudo krotenja s tem, da je rešil levu življenje nekoč ob sicilski obali, ko se je potopila ladja, na kateri se je vozil s svoio menažerijo. Nočemo poročati tudi že o modrem ka narčku, ki je 1. 1766 s svojimi velikimi znanji v geografih, zgodovini, aritmetiki itd. presenečal vse Benttke, temuč prehajamo k zobozdravnikom, kričačem in mazačem, ki so z velikim Šopirjenjem, obdani od galoniranih slug, na pisanoposlikanih odrih hvalili svoja zdravila. Ti šarlatani so uživali pravico, da so smeli prestolovati na samem Markovem trgu, m ljudstvo, ki je imelo do njih veliko zaupanja. jih Je občudovalo z isto odkritosrčnostjo kakor leva in kanarčka, a seveda se jim večkrat tudi smejalo. naslednika, je šla skozi lice in nos. D.-ugi strel ga je zadel v prsnico in je prodrl pljuča. Kraljica in infant, ki sta se nahajala v drugem prostoru, nista vedela, ko so zdravniki umivali obraze mrličev, da sta kralj in prestolonaslednik že mrt?a. Neki zdravnik je obvezal infaota Manuela. V tem trenotku je dospela v arz« nal kral ica-mati Marija Pija. Med obema kraljicama in iufantom so se odigrali pretrosuioči prizori. MADRID 3. „Imperial" poroča iz Lizbone : Kra j ca-mati Mnrja Pija je dospela v arzena!, ko sta bila trupli kralja in presto-lonasl-dnika že umiti. Hi'6 je objela truplo svojega ^ina. Le z veliko težavo so jo m1 gii ločiti o-i trupe!. Ko se je dvignila, je pala v omedlevt'c^. LIZBONA 3. Zvečer po atentatu je bilo na ra?nih točkah mesta slišati streljanje iz pušk. Kakor se govori, so poskušali oboroženi može zavesti vo ake d eh stotnij k uporu. Vojaki so jih pa s streli odpoddi. Aretirani zarotniki. PARIZ 3. — Gla-om neke brzojavke iz Lizbone zatnuie list „Noticias", da je eden usmrtenih morilcev Španec, ki je bil aretovan ko so našli bombe v ulici S. Antonio Estrela, a so ga pozneje izpustili. Med tremi aretiranimi je eden Italijan, ki je člen orkestra liričnega gledališča, drugi je neki dobro oblečen mladenič, ki je silno razburjen, tretji je poročevalec listov, proti kateremu je pa malo indic'iev. PARIZ 3. — Privatne vesti iz Lizbone pravijo, da se naha;a v zaporih več sto oseb. MADRID 3. Iz Lizbone javljajo, da se je sestalo vojno sodišče, ki bo sodilo prov-zročitelje atentata, Punt na vojnih ladijah ? MADRID 3. Tukajšnii I sti poročajo, da je na dveh portugiških vojnih ladijah izbruhnil punt, ki ga je bilo možno udušiti še le po krvavem boju. Angleška eskadra pred Lizbono. LIZBONA 3. Govori se, da pride semkaj angleška eskadra in da se usidra pred mestom. Eskadra bo imela v prvi vrsti nalog, da ščiti fiuancijelne interese Angleške in brani angltške državljane. Razun tega bo eskadra imela nalog, da drži v strahu portugiško eskadro in da prepreči eventualen punt. LONDON 3. Kakor je „Reuterjev biro" zvedel, odplujeta od atlantske eskadre, ki se nahaja sedaj v Vigu. v Lizbono samo ena bojna ladija in ena križarka. Španska vojna ladija v Lizboni. MADRID 3. Vlada je odredila, da odpluje križarka „Princessa de Asturiau v Lizbono. Ka begu. LIZBONA 3. Zagotovlja se, da se j*1 Jose-)u Apomu posrečilo pobegniti iz Lizbone in da je isti dospel v Salamanco. HUELVA 3. Mnogo portugiških rodbin je pobegnilo v Islo Christino in v Ajamonte, Avstro-Ogrska banka j a znižala obrestno mere. DUNAJ. Generalni svet avstro-ogrske banke je na današnji seji sklenil znižanie bančne obrestne mere za pol odstotka iu bode tako od jutri 4. t. m. naprej za eskompt Maske so imele najvtčio svobodo, katero se je strogo čuvalo, in vrvenje pisane vesele množice je nudilo zan miv, mikaven pogled. Tu je bilo videti predrzne h^rlekme, klepe tave advokate, ki so bili pri ljudstvu tako zelo priljubljeni, in tu mračne domine in skrivnostno „cautto" z belo krinko in širokim, črnim, s čipkami obšitim plaščem, ki je tako dobro zakrival oblike, da ni bdo mogoče spoznati niti spola. Domino angleškega izvora so v resnici malo rabili, a „cautta" je bila pristno benečanska in zaradi nje dragocenosti so jo n' sili le patriciji. Zdaj je pnhaiala tropa moških, preoble čenih v ženske, v dialekiu tedanjega časa imenovani „gnaghe", ker so, izkuša oč posnemati ženski glas, kvakali kakor žabe. Tu je pripovedovala soproga, izdana ljubica o svojih prevarah, in iskala v pisani gneči nezvestega, ki je bil odnesel pete. Težko je bilo srečati \ Benetkah za časa karnevala kakega nema^kii; negi človeka, kajti maska je dajala udobno.-1, tla je šel človek svobodno, kamor je Lotel, celo v javne urade, v samostane in na sodnijo. Samo ob prazaikih se niso smele pokazati maske do večera ne na Markovem trgu ne v cerkvi. Večkrat se je plesalo na trgu do ranega jutra; ne redko tudi je zabliskalo pod dragocenim plaščem „cautte* ali široko srajco ba-jaca mrko bodalo. (Kone prih.) menic, warrantov in efektov veljala obre>t:ia mera od 4 ia pol odsto, za posojila na državne rente, saline in ogrske trezorne ce-dule in zastavna pi^ma avstro-ogrske bai.k»* mera od 5 odsto ter za druge vrednostne papirje 5 in pol odsto. Niroini pira nemških socijalni!* demokratQ7 ni C^štem i. Volilno gibanje za sestavo bodočega deželnega zbora za kraljevstvo Češko se nahaia še le v svoj h prvih stadijih iu je še precej daleč od svojega viška. Vendar se pa valovi že precej visoko in prinaša na površje zelo zanimivih in za vso državo načelno va>nih pojavov. To sedanje volilno gibanje zaslužuje vso pažnjo od strani vseh Avstrijcev, ker se vrši s posebnim ozirom na prizadevanji v dosego narodnega sporazumljenja med Crhi in Nemci na Češkem. VpraŠame češko-nemškega sporazumljenja pa bi brezdvomno mogočno vplivalo na nadaljtii notranji politični razvoj v vsej državi. Moglo bi se reči nekako, da bi bila to nekako generalna poskušnja za veliko uprizoritev, ki jej pravimo: rešitev avstrijskega narodnostnega problema. Zato nas v veliki meri zanima sedanje deželnozborako gibanje na Češkem, ali še točneje rečeno: pojavi od strani raznih strank, ki jih to gibanje spravlja na površje v pogledu na spor med Čehi in Nemci. Tu si stoiita dva principa nasproti. Na češki strani velja princip nerazdelivosti kra-liestva. Čeh in Nemec naj imata v vsakem kraju kraljevstva jednake pravice in povsodi nai bosta češki in nemški jezik brezpogojno jednakopravna. — Na vsem Češkem in brez ozira na okolnost, ali je v dotičriem kraju nemški ali češki živelj v večini, b :di zagotovljeno Čehu in Nemcu, da bodo a/ne oblasti občevale žnjim ustmeno in pisni' no v njegovem materinem jeziku ! Neizogibna posledica temu češkemu stališču bi bila, da se ob imenovanju uradnikov ne sme ozirati na narodnost njega, ki se ga ima imenovati, marveč mora odločati jedino kvalifikacija. Imenuje naj se tistega, ki je popolnoma usposobljen za občevanje s pripadniki obeh narodnosti. Seveda je to le princip in Čehi bodo na eventuvalnih pogajanjih bržkone pripravljeni od jenjati v toliko, da ne bodo Ztthtevali praktičnega uveljavljenja tega principa prav pri vsakem posamičnem uradniku, ampak se bodo zadovoljevali s tem, da bo na vsakem uradu nameščenih toliko jezikovno vspo-obl enih uradnikov, kolikor je potrebno, da bo v pretežno nemških krajih pripadnikom čeških manjšin zagotovljeno, da se bodo mogli na oblastih posluževati svojega jezika in da se bodo njihove češke vloge vspreje-male in tudi češki reševale. Ttmu češkemu principu stoji nasproti nemški princip. Nemci zahtevajo, da se kraljevstvo raz ieli v narodno zaokrožena okrožja in narod sam naj si izvoli uradnike, ki ga bodo sodili in upravljali. Kar zahtevajo Nemci, to bi bila narodna samouprava. Naše stališče nasproti vprašanju : ali deželna ali narodna avtonomiia ?! — je znano. Mi smo že davno zapisali na svoj prapor narodno avtonomijol Idejo narodne samouprave zastopamo mi z neizprosno doslednostjo tako nasproti narodnim sovražnikom kakor tudi nasproti krvnim bratom : Čehom in Poljakom. Zdelo bi se torej, da smo zašli v čuien položaj, ko se moramo postaviti na stran Nemcev in proti Cehom ! V resnici pa v-e prej nego to. Nemško nav-duševanje za narodno avtonomijo ni iskreuo. ni lojalno in je omejeno na gotov teritorij in na specijalne nemške potrebe. Princip narodne samouprave je veiik princip in če se ga ima uveljaviti, se mora zgoditi to p o v s o d i, v vseh pokrajinah države. Nemci pa ne mislijo na to. Oni se navdušujejo za idejo narodne avtonomije le na Češkem, ker tu niso v večini. Narodno delitev zahtevajo na Češkem, a niti Čuti nočejo o njej na Koroškem in Štajerskem! Zakaj?! Ker so tu oui v večini in ker hočejo držati Sloveuce priklenjene k sebi ! Pri Nemcih gre vse po potrebi, kakor že zahtevata narodna sebičnost in požrešnost. Tudi principi se zasukavajo pri njih — če njihova gospod-itvaželjnost I tako zahteva — na nasprotno stran. Ali o tem hočemo še nekoliko govoriti v drugom članku. Tu naj povdarimo le še, da niti na Češke - samem ne misiijo Nemci lojalno z narodno razdelitvijo : ne mislijo, da bi se ta princip izvel vsestransko in do skrajnih kon-sekvenc. To je pokazal krik in hrup, ki so ga Nemci zagnali proti češkemu lnicistrđ-rojaku Prašku, ko je. govoreč na nekeos shodu o vprašanju češko-nemškega spora- Stran II »EDINOST« St. 35 V Trstn, dno 4. februvarja \ S zumljenja, preciziral češko stališče v smislu, Ha tudi na vseh centralnih uradih morajo in.eti Čehi proporcionalno število svojih konnacijonalnih uradnikov ! To da je — so kričali — nesmiselna zahteva, ki priča ls o nezm^rnosti in n3spravl!ivo-.t< C^hov. In nem ški argument za to trditev ? f Klasičen je in veTeznačilen za duš-vno razpoloženje Nemcev. R> kli so, da saj centralni uradi ne občujejo direktno z niro lom č-šk m. Tor-j tako ; sedaj vemo. Ker na cent'aluih oblastih ne občujejo direktno s strankami, reklamirajo Nemci za se pi jvico do vseh mest na centralnih oblastih in zahtevajo naj bodo te oblasti niihova iz-kjučna domena!! In to v državi, ki posvoji ve iki večini ni nemška, Z j^dne strani kri^e po narodni razdelitvi na Češkem. Če pa Čehi z.' L te vajo, naj se ta princip dosledno izvede od koremke do vrhov državne uprave, teda; postaja lepi frincip narodne delitve ne-k.j ne rsko volilno gibanje je posegla tudi nemška socijalna demo k racij a na Češkem. V četi tek je imelo deželno zastopstvo te stranke v Pragi shod. bi je preciziral stališče nemške socijalne de Hnokračije nasproti narodnemu sporu med Čehi in Nemci. Komunike o tem shodu je za ass **elezanimiv dokument, ki mu hočemo pohvetiti prihodnji članek. Vojni odsek avstrijskih delegacij. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 3. Vojni odsek se je sešel danes popoludne k pos-»etovanu o rednem proračunu vojske. Vojni minister Schoenaich le konstatira!, da skupni zahtevek vojske za I. 1908 znaša vkljub nameravani regulaciii gaž 7.9 milijonov manj nego za I. 1907 dovoljeni znesek. Minister se je zahvalil avstrijskemu parlamentu in kabinetu za njih ugodno stališča nasproti povišanju gaž. Poročevalec Kozlowski obžaluje, da vded tega, ker je Odrska zavrnila povišanje rekrutnega kontingenta, nedostaje moštva za manevrranje z novimi topovi. Urgira no* brambeni zakon z uvedenjem dvoletne službene dobe, kakor tudi nov vojaški kazensko-pravdni red. Protestira proti temu, da se Tprašanje p^išan a gaž, ki je le čin pravičnosti, napravlja kompenzacijskim predmetom za pc litične zahtevke. Del. grof L a t o u r je stavil vrsto predlogov glede dovoljenia kredita K 6.000.000 za zboljšanje gaž, 5 mil. K za zboljšanje plače moštva in glede shematičnega načrta povišanja gaž v poedinih činih. Del. K 1 o f a č je izjavil, da pripoznava upravičenost povišan a gaž, toda le za on: del armade, ki je zares potreben, no pa za vse kategorije. Zlasti zahteva junctim med povišanjem oficirskih gaž in zbolišanjeua pl moštva. Regulacija gaž naj bodi tudi odvisna od garancije, da se ne zlorabi vojske v pro-ganiame katerega si bodi naroda in da ob dis lokaciji na italijarski meji se ne vporabi le slovanske regimente, ampak tudi ogrske. Hrvatska. Železniški uradniki izbrisani iz volilnih list. Rektamaciiski odbor mesta Varaždina je uloril pritožbo dr. P. Magdiča proti vol im listi, v katero so upisani razni mndjarski že lezrnški uradniki in inženirji ter ie vse dotične uradnike in inžiuirje i/brisal iz volilne liste. Novi veliki župan. Cesar je imenovan velikim županom županije virovitiške m kr. slob. mesta Oijeka VI-. d mira barona Rajac-iicha, častnega kota r* k ega na lpredstojnika županije temeš- var>ke. Drobne politične vesti. — Poljski jezik v Šleziji. „K vra Reforma* poroča iz Terina, da sta ee kolegija občinskih predstojnikov Tešin-ekega in Bialskega okraja izrekla za poljsko uradovanje, V prvem je bil ta sklep storjen soglasno (proti sta glasovala le dva socijalista), v zadnjem je bilo Ie pet protivnih glasov. Cerkvena borba v Makedoniji, Odnošaji med bolgarskim eksarhatom in grškim patrijarhatom se čim dalje bolj poostrujejo. Kakor poročajo iz Carigrada, je nedavno na seji patrijahatstva neki njen člen predložil, da se bolgarski eksaihat na vsak način odstrani iz Carigrada iu da se vsi bolgarski duhovntki v Makedoniji obrijejo. Ta cerkvena borba je nastopila baje radi prevelike napetosti med grško in bolgarsko narodnostjo v Makedoniji. Japonska namerava ustanoviti v Čilu svoje poslaništvo, da bolje zveže ob* deželi v stvareh trgovine in izseljevanja. Japonski podtajnik za vnanje stvari, baron Kinda, je izjavil, da v Čilu in Argentiniji so za japonske izseljence zelo ugodna tla. Pruski vojni minister pl. E i n e m pojde na trimesečen dopust radi slabotnega zdravja. Ta dopust starajo v zvezo z kazen-ko razpravo Moltke Harden. Brezposleni ljudje v New-J o r k u. Kakor javljajo iz New-Jorka, narašča število brezposlenih ljudi. Sedaj je 4000 ljudi brez dela več, nego jih je bilo početkom lanskega leta. Novo bolgarsko posojilo. Bivša bolgarska vlada je pred svojim odsto porn najela posojilo v znesku 23 mil. levo«'. To posojilo se uporabi za gradn o cest in novih vojašnic. Bolgarski opozicijonalni listi meniio, da je to posojilo za Bolgarsko škodljivo. Dnevne vesti. Razpisana služba. V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu je popoJniti mesto dttvčnega eksekutorja. imenovanje. Župnik v Škednju g. Ivan K a v a 1 i č je imenovan kanonikom (ustanova Manzini) sostolnega kapitelia v Koptu. Anarhistična demonstracija pred tu kajšnjim portugalskim konzulatom. Sinoči okoli pol 10. ure te je zbralo okoli 30 pobalinov s črnimi kravatami pred portugal skim konzulatom v ulici Miramar (tvrdka Pa-risi). Ker ni b:lo policije zraven, so začtli kričati: „abbasso i tiranni, evviva la repubblica" (Dol z tirani, živela republika). Kmalu so dali duška svojemu anarhističnemu prepričanju tudi z lučanjem kamenja ter so razbili par šip in tablo konzulata. Ves čas se ni prikazala po licija, a ko sta se približala demonstrantom d^a finančna stražnika, tedaj ko anarhisti v groznem strahu pobrali sila in kopita in zbežali urnih krač. Združili so se pa zopet v ul ci Carducci. kjer so ohladili svojo jezico s tem, da so razbili dve veliki šipi v kavarni New-York. Policija je tu nastopila in razgnala peščic črnih kra\ataijev. Nekateri so bih tudi aretirani. Trgovci z jestvinami, pridite vsi na občni zbor zadruge (konsorcija). ki bo danes ob 2 in pol popoludne v dvoran konzervatorija Tartini ulica Giosue Carduci (ex Torrente) št. 28. I. nadst., z dnevnim redom : prememba pravil. Oizovimo se pozivu pripravljalnega od* bora, da pokažemo laškim kolegom, da nismo členi zadruge samo zato. da plačamo „can-none", ampak da znamo tudi zahtevati naše pravice, povejmo jim. da dokler ne bo rešeno jezikovno vprašanje, ne smejo pričakovati gospodarskih uspehov, poveimo jim, d s. živimo v veku, ki ne pozna razlike med narodi, tudi če ie kakšt-n tako srečen, da uživa protekcijo slavnega magistrata oziroma c. k. grofov. Poleg važnih novih §§ je 24 kaj imeniten, izgleda tako. kakor da bi se bil rodil v Budimpešti, glasi se: „Avtoriziranje vodstva da sme di6C;plimnarno kaznovati zadružnike in pomočnike*1. No. vidite kaka tolažba za aziiat-ske viteze, saj jih še Dantejevi sinovi posnemajo. In to je le en paragraf; kaj ko bi citiral vse, ki so v vabilu, da ne govorim o tisti knjižici, ki ima nad 60 htrani takih §§ in ki bi se imeli rešiti ob prvini čitan u. Kolegi, kakor vidire, imamo zadosti razlogov, da gremo na občni zbor in da jim tam v zobe povemo kar )im gre. Zavednejši vabite mlačnt-že ! Z a r e š k i. Poziv na naše narodne dame ! Odbor trža^k'h gospa, ki so upoštevaje velep« memb-nost Ciril-Metodiievega plesa, vehdusno odstopile od svoiega običajnega plesa, sestane se dmeB ob 5 uri in pol pop. v Slavjanski čitalnici, da se posvetuje o sodelovanju na Ciril-Metodijevem plesu. Vabi ob enem vse narodne dame, ki so voljne žrtvovati se za Ciril Metodijev ples, naj se \d- leže tega sestanka. - Odfr or za Ciril-Mt-t d. ples ne more prebvaliti inicijative naših požrtvovalnih dam m upa, da iz iiubtzni do naše dece najde poziv vrlih go-pa mn »gobro;en odziv. „Beljašso omizje v Trstu*' se je sešlo 30. Tuinol. met-eca v prostorih društvene gostilne v Rojanu na prijazno povabilo treh om znih členov, ki so pred kratkim avancirali v svojih službah. To ko gg. Frolč, Boltsr in Hoch-iLuller. Zabavo sta pospeševala omizni kvartet z ubranim petjem in omi/.ni teic^t na lok; zadoiemu posebno priznanje na preciznosti in in finesi podajama krasnih komadov, spr« me janih res umetniško na kitari „kordemelma" g, Friškovič. Med mnogimi napitnicami je omeniti v prvi vrsti ono omiznega staroste g. Zobca, ki je bil toliko časa odsoten radi bolezni. Sol-j za m i v očeh je povdurjal zasluge slavljencev i in se veselil njih napredka v službi. Čestital jim je v svojem in v imenu OBtalega omizja najprnrčneje. Nato se je tudi g. Zoreč spominjal slav-lencev v posebno lepih besedah in očrtal čudno nakliučje pri dotifnih gospodih gledč skoraj istočasnih premeščenj in napredovanj v posameznih službah. Č^otital jim je in nazdravljal končaje v svojem običajnem zdravo-humo-nstičnem tonu, prav „po dolenjsk'-: „Big | lim daj srečo pri otrocih in pr' ž'vin' lu (pr' ŽW) Z»hvalil se je obema gospodoma eovor-j nikoma v imenu vseh treh slavljencev g. H >ch-miiller, ki je posvetil del svoiih izbranih be-: sedi starosti omizja, g. Zobcu, in mu, ravnokar izstopivšemu iz službe v stalni pokoi za?e':el popolnega okrevanja in mnogo srečnih m boljših let. — Dalje je imenoval govornik to ' omizje pravo „družino", glede na pravo lju- bezen, prijaznost in domačnost, ki vladaio v tej družbi. Spominjal se je časov, ko so se omizniki spajali Še v „Slovenskem omizju v Beliaku" in se veselil na razvitiu in zavednosti fiiiialke v Trstu — ».Beljašktga omizja v Trstu." Na to je krožila okolu mize običaina pu-Šir.a, ki kroži vsaki torek na navadnih sestankih omenj. omi/ja z znanim napisom „inal položi dar" . . . Sledila je za tem zopet godba in pesem, pesem in godba in prehitro ie bilo polnoč. .. Razšli so se omizniki v splošnem zadovoljstvu in najboljšem razpoloženiu. ponavljajoči pri slovesu izrečene čestitko gospodom Frolčtu, Boltarju in Hocbniiillerju. S. Apel na usmiljena srca. Pred kakimi tremi leti in pol e umrl delavec na iužni železnici Peter Z tko. Zapu-til je bil ženo s petimi ma imi otn»čiči. Pokojnik je bil med ustanovniki in večletni člen našegn „Del. podpornega društva" in to je dovolilo vdovi milostno podporo 8 kron na mesec. Dne 27. ia-nuvarja pa je umrla tudi vdova po pokornem, Marija Žetko in je zapustila omenjenih 5 otr .k v bkraini neopiani bedi. Otroci so v dobi in^d 13 in 4 letom! Nobe len ni torej še v starosti, da b' si mogel s»m služiti kruh!! Varuh Fran Škamperle se obrača torej d«» usmiljeni! ljudih. da bi pomogli tem sirotam vsai v tem naihu šem trenotku. dokler se kako ne poskrbi za te reveže. Če kedaj, je ta prošnja v tem slučaju opravičena. Va»uh sam, ki ni oblagodarjen z imetjem, je potrošil za te sirote — izlasti med dvo mesečno boleznijo mntere — samo v gotovem kakih 200 K, a poleg tega je dajal otrokom po svoji moči tudi živeža. Delavci na južni železnici so nabrali 134 K. Posre^ščine'od juži.e železnice je prejel 62 K 50 st. Dalje so mu dali gospa Ana J^zef 20 K, Jakob Perhnrfc 2 K. Jernej Peihovt-c 1 K in Matija Brolih 1 K. Od teh pa sta že šli 102 K samo za pogrebne troške. Kar je preostalo od d»rov porablia sedaj varuh za živež in za obleko, kajti povdariti moramo, da so bili otročiči bosi ln skoro nagi. P datke o siromaštvu nam je potrdil tudi urad „Del. podp. društva." Ker se pa od varuha. ki f«am i.i imovit, ne more zahtevati še ntdolžnih žrtev, apelujemo na javno usmilje nje, naj priskoči na pomoč. Avgust Semulič aretovan v Vidmu. Mesto „brzojava" rabijo italijanske oblasti menda „polžojav-. „O napadalcu Semu iču se pa ne ve še ničesar: do sinoči ni bil še aretovan !" — tako smo pisali mi v včerajšniem poročilu. A to ni bilo res: Avgust Semulič je bil aretovan v Vidma še dne 30. m. m. zvečer. Vendar pa na policiji v Trstu niso v nedeljo, torej dne 2. t. m. ie nič vedeli o tem areto-vanju ter so policijski a^en'je še vedno čakali na Semuiiča pred hišo. v kateri služi njegova ljubica Terezija Frol, in pa pred h šo, kjer je Sc-mnlič t-tanoval zadnje čase. Se le včt-raj predpoludne, torej Četrti dan po aretovanju Semul ua je policija v Trstu izvedela o tom aretovanju. Policija j* bila v nedeljo v jutro izvedela od nekega tajnega rauonika, da se Avgust Semulič nahaja v Vidmu in da prenočuje na ondotnem ljudskem prenočišču. Brzojavila je takoj v Videm, nai aretirajo Semuiiča. Za tem so na policiji ves predvče rajšnji dan pričakovali cdg«>vora iz Vidma. A odgovora ni bilo. Se-le včera| v jutro so dobili na policiii pismeno obvestilo iz Vidma, da je bil Avgust Semulič aretovan na ondotnem ljudskem pren »čišču Še dne 30. m. m. zvtčer. Dolični dopis je datiran dne 31. i&n. 1908. a prišel je v Trvt še le dne 3, febr. lbOS. Iz Vidma v Trt,t (pa za tako važne stvai) je torej porabil ta nesrečni dopis cele t i dni. Aretovan le slučajno. St mulič je bil pa vendar bolj hiter, kajti dočim je dne 28. m. m. — to je v torek — zvečer ob 8. uri mej Devinom in Tržičem izvršil zločin, bil je par ur pozneje že v Brezovici, a v sredo, dne 29. m. m. popoludne je bil pa Že v Vidmu in si tam poiskal in tHdi našel dela pri čevljarskem moistru Avgustu Baer, v ulici Danieie Manin Št. 7. Mojstu Avgustu Baern se je izdal za 20 letnega Rud« lfa Semuiiča in mu tudi pokazal delavsko knjiŽ co, g'asečo pe na ime Rudolf Semulič, rojen leta 1888 Ta knjižica je torej gotovo Auguatovega brata Rudolfa Semuiiča, a Avgust je v njej najbrže falsifi-ciral rojstno letnico. No. Avgust Baer ga je vsprejel na delo. Pozneje je skušal izvedeti od njega, zakaj da je zapustil Tr-t. Semu lič je povedal, da se je bil v Tr>tu v neki kr^mi spri z nekim znancem in da je tega vdur>l z neko botil]ko po glati in ga težko ranil, na kar da je pobegnil. Drugikrat je pa dejal, da je znanca v d uril po glavi se stolico. Ko je zvečer dovršil delo, je Semulič povedal mojstru, da nima denarja in da ne ve, kara spat. Mojster ga je pa dal odnesti na liudsko prenočišče. In na prenočišču je je Semulič našel nekega Josipa Pastoruttija, ki je doma iz Palmanove v Italiji, a je več časa bival v Trstu ter je ?edaj izgnan od tu. Semulič in Pastoratti sta se poznala že prej. Semulič je tudi Pastoruttiju povedal, da je pobegnil iz Trsta radi tega. ker je bil ne- kega vdaril po glavi in ga ranil. Naslednj« jutro je šel Semulič delat k Baerui, delal tam ve-« dan. Zdi se pa, da je šrl Pa torutfei tekom dneva na kvesiu o in da je t»m po*t-dal, kar mu je bil Semulič zaupal o vzroku svojega bega iz Trsta. K^jti, ko je zvečer — bilo je v četrtrk dne 30. m. m. — Semulič prišel z 'pet na prenočišče, je tam naš 1 štiri agente, ki so g* aretovali iu ga odvt-dii aa kvesturo. Tam je pa Semulič — ki so imeli še vedno za Rud lfa in ne za A v gusla — protestiral proti temu aretovaniu, K » ta mu povedali, da je aretovan radi onega dogodka, o katerem je sam pravil prejšnji dan, ie S mulič dejal, da ni na t^tn dogodku nič res, da si je bil vse le izmislil. In ker niso imeli v Vidmu še nikakega poročila o onem namišljenem dogodku, kakor g t niti niso init-li še o resničnem napadu aa Furl.ina, ki je b i iz ršen celih 48 ur prej, bi bili Semuiiča gotovo izpustili, če bi bil imel pri sebi kaj denarjn in pa p »tni li*t. Pridržali so ga tore) v zaporu le zato, ker ni imel p tnega lista in pa radi pomanjka^a sredstev za živlp-n;e : Semu lč je namre^ imel pri sebi le 40 stotink. Društvene vesti. „Narodni pipčarski klubj pri Sv. Jakobu priregu, ie sedaj kaže tako dober uspeh, da bi bil velik naroden greh, ako bi jo opu>tiii. Darove vsprejema blagamik : A. Ozrekić, inžiner. Rue Ibrahim 27, Aleksandrija. Predsednik : Iožener A. L e b a n. Tajnik : Dr. W o 1 ft. V Trsta, dne 4 fehruvarja 1908 »EDIN OST c štv. 35 Stran ITI Koledar In vreme. Danes: Veronika dev. jutri : Agata dev. muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 5 5° Ol. — Vreme včeraj : •tlačno. Vremenska naD0*ed za Primorsko: Oblačno, s po-samičaiini padavinami. Hladni vetrovi. Tempera-»era malo spremenjena. Polagano zboljšanje. Naše gledališče. V nedeljo 9. februar;a je bene-f i č ri a predstava režišerj a Ve-r o v š k a. Uprizori se C o s t o v a velika ljudska igra s petjem v 4 dejanjih ,Brat Martin". Sodelu e vse dramsko osobje. Vesti iz Goriške. Še nekaj podatkov o nesreči pri Divači. Ponesrečeni Jo-ip Perhavc, o k»te-r.ii srn Vam že nekaj sporočil, je prihajal iz m ir.a g. F. Dekleve v Vremab, kamor je s».l peljal žito mlet tudi za nekatere sosede. Mimogrede bodi vnovič omenjeno, da je nje-s v o će posestnik in gostilničar, stanujoč pod. st. 75 v Povirju. Mladenič je odhajal iz mlina z n< č o in vozil čez Gabrk. Mlinar ga je ct-io nagovarjal, naj ostane pri njih, ker je bilo pozno. Toda mladenič, ki je bil ves dan nekam razburjen in raztresen, je vztraial pri želii oditi domov in je tudi rei odšel. Pod Le-žtiami je še zavonl voz in stopal polagoma navzdol proti svoji nesreči. Tema je bilo kakor v rogu. V obraz pa mu je naletal sneg. Kur je čutil tir pod sel oj. V istem Ireno! ku — takorekoč — je ie vdaril vlak v voz. Kaj se je godilo d*lje tega se on ne zaveda. Pred gostilno g. Franca Suše ga je dobil n«-ki znanec in ga vprašal, kam gre. Enega voia je držal, drugi pa se je tud: nahajal pri njem. Imela sta na sebi le ko mate, drugega ni bilo pri njih. Na vprašanje, kaj dela, je odgovarjal, da peljejo vino iz Gažona, da je oče odšel daije. Dal e je pravil, da so v Ricmanjih prinregaii in da jih je brzovlak pri Ricma-Kjih povozil. Spravili so ga takoj v Lišo in i tj p tem odšel z nekim spremlievalcem domov, kjer je moral leči. Vola so pa spravili r hlev v Divači. Včeraj je bil pri njem zdravnik. ki je konstatiral, da je ponesrečenec ranjea močno na levem ramenu ; saj ne ainre niti gibati z levico. Pa tudi v hrbtu četi bolečine. Glava je pa le malo ramena, sodeč po zunanjosti. Da so se mu možgani precaj pretresli, se vidi, ker se mu še vedno blede tako od časa do časa. Ko pa sliši vlak, se ves strese, Ko je čutil stroje vod a, da je »troj zadel ob neki pre imet, je takoj ust vil vli.k i:i čuden prizor sa je mudil n egovim očem P: ed strojem razbit voz. ra/.strešena moka, toda ne duha ne sluha o volih in vozniku. kakor se domneva. Čudno je gledati \0z. Prednji del voza je popolnoma strt. Oje odlomnjeno, kolesom man ka;o vsi notranji deli. Nekatere deske so tako ra^sekane, ka-Ror bi jih kdo nalašč razbil. Eno * zadnje kolo je popolnoma celo, kakor tudi je zadnja prema Še dobra. Prednji del je pa popolnoma vničen. Dve ogrinjali sta raztrgani in nepozabni, veliko pogrinjalo za voz je celo. 11 vreč it oke je lilo na vozu, 6 vreč je, popolnoma razrrganih in vsa moka raztresena, 4 so de loma, edino 1 je popolnoma dobra. Vola sta le ia koliko opraskana in povaljana, drugega se ima ni pripetilo. R^s čudno je, da je voz vleklo še nekoliko sebtj, vola pa sta ostala p plinoma s»ma brez ojeea in voza. Seveda sta padia ter p:i um pomečkala voznika, toda drugače sta nepoškodovana. Sedaj se širijO mnoge verzije o povodu nesreče. Eni pravijo, da so bile zapornice zaprte pravo-č&nio ter aO bili voli z vozom med nje zaprti Toda bolj utegue biti verojetno, da so bile odbite, saj kažejo poškodbe voza, da se je zgodila nesreča pri prehodu čez tir. Nikakor ne moremo razsojevati o tem. V to so poklicani dru^i faktorji in ti n*j rešijo to stvar. K' misija ie že pregledala kraj nesreče, kon-tirala škodo m tudi pri ranjencu je že bil eruinik. Vsekakor ie mladenič srečen, da ni pu-til svoiega mladega življenja pod kolesi bra »vlaka. X. x Koliko mesnine se je pojedlo v Gorici 1. 1907. Goriški trebuh je prebavil lansko leto v mestu zaklanih 1859 volov, 47 lOD.i, 741 krav 9L0 telet 47 koštrunov, 114 jancev in 1375 prešičev. Oi zunaj se je prinos o zaklanega: 3912 telet. 449 kostruaov, 895 jancev, 168 pn gičev, dulje *uro\ega raz-aek nega mesa 127.945, vsoijene^a in pre kojega mesa ter klobas 138500 kg. x Drzna tatvina. Štefan Bregant, mesar v P dgori, je knpil v torek dve kravi, eno y ktirnu. drugo v Kojskem, kateri ste mu Vii pouoči iz hleva vkradeni. Čudno je kako •>o iu =gii tatovi spi-aviti kravi iz hleva. Ta je naiureč na dvorišču in nad njim stanovanje, čaduo je res, da ni nikdo nič opazil in slišal, Viuvoriio se je v soboto, da so kravi našli Poiiturnam v Gorici kar pa ni res. Kravi sta bili kupljeni za 320 krou. x „Naš Glas-1, glasilo slovenske kmečke •Iranke na Goriškem, bo izhajal jd sedaj naprej po dvakrat ua tedea, in sicer v torek i a četrtek zvečer. Iz Bovca. (Ta dopis datiran dne 29. ja-uavarta smo dobili še miaoie sobote, a je po atijU ii pomoti zaostal do danes. Op. Ur.) — iiii.oie sobote zvečer se je tu prtC j hudo ožgulu služkinja gostilničarja g »spoda Fiaua Ostana. Šla je b la prižigat plinove svetiljke. Nsjbrže je pa plinova cev puščala, ali je pa bila že prej več časa odprta, kajti koje služkinja prižgala vžigalico, se ie plin 8 hudim pokom vnel. S!užkin;a je bila tako; vsa v plamenu. Vendar so jo ljudje, ki so vsled eksplozije takoj prihiteli tja. še pravočasno oteli. Nesrečnica si je osmodila le lase in se hudo opekla po rokah. Prišel je pa takoj zdravnik, ki ji je podelil prvo pomoč. Dejal je, da bo v štirinajstih dneh že zdrava. Mmoli teden smo imeli sicer mrzlo, vendar pa lepo vreme. V nedeljo je kazal toplomer 8° C. — Danes pa — sreda, dne 29. — je začelo deževati. Vreme je postalo bolj vlažno in bolj toplo, a sneg je začel odjenja-vati in se tajati. x Mestni svet goriški je imel v soboto zvečer sejo, ki jej je predsedoval prvi pristav Giorgio Bomhig, vlado je zastopal na mestni štveni tajnik Gasser. V seji so protestirali z vso laško ogorčenostjo proti vladi, ker ta napravi namesto v Gorici (kar je ponovno obljubila) osrednjo delavnico železniško v Ljubljani ak'>ravno je že v bližini državnega kolodvore goriškega kupila potrebno zemljišče. Debate so se vdelnžili svetovalci Paternolli, Fa dutri, Venier, Cesciutti in Culot z B'imbigrm. Napadi so bili že skra n?v posebno od strani Faiduttija, tako. da je bil vladni zastopnik prisiljen ugovarjati in braniti določbo železniškega ministerstva. K temu nekoliko komentar a. Vlada se ie bila že prvotno odločila, da napravi v Gorici delavnico za transalpinsko železnico in bi bila ta sklep tudi izvršila, ako bi se bili go riški državni poslanci, tako laški kakor slovenski, odločno zavzeli za to stvar; a ti se za stvar ni-^o brigali in tako je požrtvovalni ljubljanski župan odnesel Gorici pred nosom lepe dohodke. Krivda torej, da je stvar tako izpadla, zadevjje edinole go riških državnih poslancev, ki se menijo za korist dežele !e takrat, ko imajo kake poseb ne namene. Tega se je bil svest tudi goriški župan dr. Marani kakor državni poslanec in se zato ni vdeležil seje, dobro vedoč, da bi ga njegovi lastni pristaši napadali. Po toči zvoniti, rog'iviliti ali protestirati, je pa brez-vspešno in se pravi po domače : mlatiti prazno slamo. — Nova društva. Ć. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev : „Katoliško slovtnsko izobraževalno društvo*' v A^ČJih; ..Pudtužnica sv. Cirila in Mt-todiia v Ljubljani", s sedežem v Brjah (pol. okr. Gorica ; ,,Katoliško slovensko izobraževalno društvo'* s sedežem v Gaberjih (pol. okr. Gorica.) Vesti iz Istre. Veliki plaši v „Narodnem domu" v Puli za tekoči predpust Dne 1. februar a veliki Ciril-Met. ples. 8. VVliki ples puijskega „S »kola". 13. ples čitalnice. 15. ples podčastnikov 87 pešpolka. 22. Ples „Dalmatinskega skupau. 23. ples podčastnikov 5. domob. peš-poika. 29. Velika maškar*da pulj kega „Sokola". 1. marca ples Štabnih pod^Mstmkov vojne mornaric-1. 2. Cvetlični ples Čitalnice. 3. veliki ples „Lola". — Tu pa *niso vš;eti plesni venčki in druge zabave, ki se bodo vršile mej tem. — Tako, dragi „Giornaletto*, sedaj se pa le peni leze I — Ta kamoristični listič je namreč pred par dnevi pozval voja ško oblast v Puli, naj prepove vojakom (posebno pa podča&tuikom) zahajati v Narodni dem"4. — Kakor se vidi, je imel „Giornalettov" apel popoln vspeh. — Altro che „Linghen-dom ! ' — Veliki sokolski ples priredi „Sokol" v Volosko-Opatiji v soboto dne 8. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma" v Voloskem. Zhčetek točno ob 9 uri. Veliki ples za družbo sv. Cirila in Metodija v Puli. V soboto večer vršil se je nad vse sijaino veliki ples skupnih hrvatskih društev v Pul« na korist družbe „Cir. in Me-t di a". Ob devetih zvečer napolnilo je divt;o okrašeno dvorano v obilem številu došlo občin stvo. — Vrtelo se je po parketu, da je bilo veselje. Okoli krasnih šotorov, v katerih hO proda ale g >spe in gospice laznovrstne stvari v korist „družbe — zb ral se je pa stari in mladi moški 6vei. — Posebno živahno je bilo pred šotorom v obliki ogromno steklenice, na zvanim Šfari a onkraj šteng*', a i/, katerega so kukali „Ijštkaui"* obraziki naš h gospic. A kako še Id so oue znale ponujati to „sladko kapljico", d.i se človek m mogel ubran.ti, da ne b „štogod kupil". Sploh so pa. imele prodajalke vsik šitorov kaj dobro nabtu5"ue jezičke ; xmotile so človeka, pa da je bil ma-kuri največi „skopuh" ali pa foister. — Plesati se sicer ni mog o prav lepo, tker je bila gneča prevelika, ali to j« bilo ravno ono, kar nas je veselilo. Ob šestih ziuiraj je bil „Narodni dom" še poln 1 udstva. Čast skupnim prirediteliem, a posebna čast veleštovamm dam^m za niih požrtvovalnost, s katero so pripomogle naši prepotrebni družbi, ki ima ! nalogo, da rešuje našo deco pred potujčeva-njem in izdajstvom svojega roda ! Tu ci v Opatiji. Od 1. septembra 1907 do 29. januarna 1908 ie prišlo v Opatijo 8889 tujcev. Od 23. do 29. jan. 1908 je r.a novo došlo 361 oseb. Dne 29. jan. 1908 je biio v Opatijo 1491 tujcev. Vesti iz Kranjske. Shod narodnonaprednih zaupnikov. V Ljubljani 2. februvarja. Izvrše^alni odbor narodnonapredne stranke sklical je za •BMMMMmmt v i • 'UaannMn 11 r t rr i»i i-r iw i hti p RARV&RNIHA Prs*,nica in č3ti| umu F ^nmUH niča obleknaisuho CENE ZMERNE. Ulica Farneio 11. A. Boefcan ri~l!lil:lil:UJ.|:l.lU44:lJi.||.| lllll M l t l l.4 I' I I) I l-l'T-l'il M.'l l 'l l OBU JRKOB S. KUgiŠ Posestuik in /alagatt»Ij iiiijboljšib viških In istrskih vin. Postrežba na dom. Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Skladišče. Tranzit. Pošiljatve. Crst, ul. Rcttori štv. 2 (Kosario). f ^m^ ZALOG* —- N ^ Mesa m dalmatinskega «ina^ GUERIHO MARCON :: ulica Civarnella štev. 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 Dr. A. Barkanović T specijalist za notranje in živčne isss^r bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ v Trsta v ulici S&nita štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.V, do 12,V, ure zjutraj in 4.—5. po pol. zajamčeno pristnega s prodajo na debelo in drobno j Bernardo di Chiara <3 TRST, ulica del Bachi štev. 9 ^^ Za k-ć:n»rj« ia goaliliiilitrje po dogovornih cenah V __ Pohištvo od navadne 9o naj/inejc vrste po naj ni ž j ih cenah v novi slovenski trgovini .*. Peter Jeraj Trst,via VJncenzo K< lliul 13 vogal ulice sv. Katailne Poulards. rece, purani, Štajerske kokoši. Recjtt znast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j%ko zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Denarna posojila ^ •tvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obr6stim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na - OSIPA ZIDARI^ ulica della Caierma št. 14, I. uadst •d 9.—12. predpol. in od 3.—6. popolurins Angelo Lizza Giacomo Pellegrina:: Zavod za ttikelovanje Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) slikar, dekorater, slika Izveske Itd., lakir • Trst — ulica Pad u i na št. O «r . m,le* f:il1iosxm>*.. . i Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih pred- 7sPrejema vsakovrstno dekoracijsko, umet metoy sjvečnikov. poprave umetniških pred. .gko delo, kakor sobe izveske m lakiranja. metoy jn potrebščin za dela iz žolie med! Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. l S. tu pol do 6. In pol pop Čitajte EDINOST UMETNI ZO BJ E Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine V zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak m (j. Juscher TRST ulica della Caserma štev 13. il. radst. Trgovina z manu|akturmm blagom -^m ANTON SANZ3N pok. Frana - Trsi. Barnera vecchia št II ■■ . - Novi dohodi preiitth. p ogrinjal in vsakovrstnih plot- ntn. - Pokrivala iz povoščenega platna (incerate) za vozove, maso in živali. { TO VARNA POHIŠTVA Aleksaiide Levi Miiizi Srst - Zaloge: Piazza Kosario štev. i. ulica della Sesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanita i4. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. S^p Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). ::::: V pekarni in sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst Uia flcqaedo!to 15 in V podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejša moke, čokolada fina dezertna v.na v bute Ikih. raznovrstne fciškote, tudi za čaj. Sp-eime se na-ičili i\ ts-ti krokante. — SPEC.JAUTETA: PUSTKI KROFX. ======== VVWyyyyvVVWwy solidno in elegantno cenah P0hlŠtV0 Rafaele ™ TD8T _ Vin Mn TR8T — Via Maloanton 7 Stran IV »EDINOST« štev. 35 V Trstu, 4. februarja 1905» danes shcd zaupnikov stranke z namenom, da se kor.eciio določijo kandidate za bodoče de-želnozborske volitve. Shod se ie vršil v veliki dvorani wMestnega doma". V odsotnosti načelnika izvrševal-nega cdbora. župana H r i b ar j a, ki je od potoval v Dalmacijo, otvoril je shod prvi podpredsednik dr. Tavčar, ki je, pozdravivši mnogoštevilno zbrane zaupnike, v svojem ogovoril naglašal. da klerikalna stranka pripravlja maskok na naša mesta in da je v tem početju podpira naša deželna vlada, ki hoče, kakor v Galicii, komandirati svoje okrajne glavarje v boj proti naprednemu meščanstvu. Z dovoljenjem barona Sclivrarza nastopi celo okrajni glavar pl. Detela v Radovljici kakor kandidat v » kraju Redovljica-Kamnik Tržič proti radovljiškt mu županu d.ru Vilfanu, ki ga je napredna stranka proglasila svoiim kandidati m v tem okraju. S takim c. kr. kandidatom poskusilo se bo baje tudi v volilnem okraju Postojna Vihnika-Lož. A narodnonapredna stranka bo z veo odločnostjo branila svoje pozicije v prepričanju, da iresta so in osta-■ejo naša. Tajnik izvrševalnega odbora dr. Novak je poročal potem o kandidaturah ter izjavil, da je vodstvo stranke sklenilo postaviti kandidate v vseh mestnih volilnih okrajih ; v kmetskih volilnih okrajih pa bo stranka z vso močjo podpirala kandid te kmetske organizacije, ki je izlasti na Notranjskem uspešno pričela boj proti klerikalnemu absolutizmu. Pri-bodnji dnželni zbor se bo v prvi vrsti imel baviti Z' pet s famozno volilno reformo, ki jo koče nemško-klenkalna koalicija za vsako ceno spraviti pod streho. Znano je, da ima volilna preOinova namen spraviti napredno meščanstvo ob vsak upliv ter je upreči v klt-rikalni jarem, 53 nemškim baronom in grofom, ki tvorilo takozvano *veleposefctvo», pa za nedo-lledne čase osigurati deset deždlnozborskib mandatov! Borba bo vsekako srdita in treba je torej, da narodnenapredna stranka izvoli svojimi zastopniki odločne može, ki bodo znali •nergično braniti pravice naprednega meščanstva. Shod zaupnikov je potem z vsklikom proglasil za kandidate v mestnih volilnih okrajih ■aslednje gosprde : za Ljubljano odvetnika dr. Ivana Tavčaria in dr. Karla T ri 11 e r j a ; za okraj Po ^to, na-Vrhi ika Lož Josipa Lenarči ča, predsednika trgovske zbornice in tovarnarja na Vrhniki ; za okraj ldn,a Engelberta Gangla, urednika „Učiteljskega Tovariša" in realčnega učitelja v Idriji ; za okra) Radovljica-Kamnik-TržiČ dr. Ivana Vilfana, odvetnika in župana v Radovljici; za okraj Kranj Skofjaloka Cirila P i r c a, posestnika in tjvarnaria v Kranju; za dolenjska mesta Rudolfu vo, Krško, <\no-melj in Metliko Ivana Plantana, c. kr. notarja v Ljubljani. Trgovska in obrtna zbornica proglasi sama svoja dva kandidata ; oba ta mandata sta zagotovljena narodnonapredni stranki. Konečno so zaupniki po nasvetu dr. Tril-lerja sklenili, pri ministerskemu predsedniku baronu Btcku brzojanno protestirati proti vsa-koršm uradniški kandidaturi ter ga pozvati aaj deželni vladi prepove nepoklicano vmešavanje v volilni boj. Tujci v Ljubljani. Meseca januarija 1908 je prišlo v L ubijano 3219 tujcev, 300 vsč nego prejšnji mesec in 113 več nego v istem mesecu lanskega leta. Zadnje brzojavne vesti. Kriza na graBkem vaenčilišču. GRADEC 3. Vsled neprestanih prepirov med liberalnimi in klerikalnimi dijaki je že nedavno odstopil rektor Hiinausek; sedaj se je odpovedal svoji časti tudi prorektor dr. Holl. — Ameriška eskadra na potovanja. LONDON 3 LWyd jsvlja iz Punta Are-a«8, da je do pela tj ktj ameriška eskadra. in prinašati vedno eno in isto pesem o ne-ppametnosti nekaterih slovenskih trgovcev in čudimo se, da teh ljudi vkljub vsem napadom ni sram i t S Hiša na rtrnHai sredi Sežane ob s]a-xni ■ Id |Ji U U u J ce-sti s petimi prostori in dvoriščem za 7 00 kron. Več se izve pri A n-dreju Martinči č v Sežani._159 Podpisani naznanjajo tužnim srcem vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je njih mati oziroma tašča Jožefa Jenko roj. SCHEIN danes ob 1. in pol uri popoludne v 76. letu svoje starosti, previđana se svetimi zakramenti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v sredo dne 5. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiSe žalosti ulica del Kivo stev. 44. TRST, dne 3. fetruvarija 1908. Katarina Jenko, Frančiška por. Doleno hčere. Pavel Dolenc, zet. HncrmrliPtia zmožna slovenskega nemškega UUoUwU'u!ifl in angleškega jezika, išče mesto vgojiteljice ali kako drugo primerno službo. .Ulica Ga-^pare Oozzi št. 3, I H. nad_160 in popravljatelj plasovirjev se __priporoča slav. občins'vu — AND EJ PEČAR, ulica Dante Alighieri štev. 3 II nadst, Trst. 61 U31RALEC Liiimt Cacsici C° Ladonie tek sa Anker-Pain-Expeller P' i nakupovanju tega priznano najizTrsiuejScga boluhlažtij čega iuazila, ki »e dobi v T»eh lekarnah naj te vedno pazi na znamka »SIDRO«. Podpirajmo Dijaško podporno društvo v Trstu. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasse TRST ulica S. Spiridione Stev. Hočete se prepričati? cbištlte velik« skladlMa ari|t vdove Salarini »ont« della Fabra 2 Sli ul. Posta Nuava • (▼ogal Torrente). ]\) „Alla CittA di Lcadra Velik izbor izgotorljenih oblek za mofike, dečki Kostumi cm otroke Porr&niki, moćne jope. koioki u rasnih paletoto*. Obleke za dom in delo. Delavsk* oblfke. Tirolski loden. NepremočljiTi plaiči (priatn iagieSki). Specijaliteta: blago ta- in inozemakd ovarn. Izgotovljajo ne obleke po meri po najnoTejli to^no. Bolirino in elejrantno po niikih ^^^^ Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie stev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico za povečanje fotografij po najnižjih cenah. ff OLLA prizuau kakor najbolja iu neprekoalji-va vrsta vut-h gumijeTih higijeniću a predmetov iu ribjih me! urjcr dveletna SARAHCUA — M. Ga! — Crst, Corso 4. Poiiljatve po gld. 2, 3. 5« Delalnioa pasov, kiinih pasov, elastičnih nogovic, ob.ez. ravnodriajev, ber-gelj in biCat Irigatorji od fll.l 20 naprej. T..|nmpPi 2« vr"Č'll» K f. naU" 14 -:>a Odha anje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 napre Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj-Puta (Dunaj) 5 35 0 Herpelje—Rovinj—Pula. i.!?0 0 Herpelje—Divača—Duiaj. 8.50 0 Herpelje—Rovinj —Pula. 4.15 0 Herpel e—Rovinj—Pula (Divača—Duaav 7.40 8 Herpeije—Divača—Dunaj—Pu*a. (Kanfanar Rovinj: f\50 9 20 4, 815) Ferd nando Ferlettig gr> e, vsakovrstna lakiranih in tapecirerpka dela b papirjem TRS1\ ulica Chiozza 4. DmHoin CD možke obleke na obroke, pla-riUUoJU 5JC eilo vsaki teden ali na mesec. Via Ca^rm- 12. I. nad. - 122 Hiša pri cinbro ohranjena pri sv. Mar Mngd. Spod. na Kolonkovcu je na prodaj. Več »e izve ViSnje« ič Jakob pri sv. Ani.__141 Kraški teran 4, po^ta Dutovlje._ oH 5H litrov naprej prodaja Jakob Valentič, Godnje 5t 12S Išče se g'avna p Sta. eden aH dva kapitalista podjetje. Ponudbe pod za slovansko pitalist"' 154 Dj®* HQ cq lotal z d^kretoni v nicstu^ vei rriiUd. Ob te izve pri Franu Valetič, Molin a vento št. 35, IV. nadst., le o. 150 Lepa vratar. meblirana ali uemeblirana soba za eiiega a i dva gospoda ee odda Belvedere 2 A, 155 PmHa CQ vsled bolezni dobro vpeljana pro-rrUUd OU datalnica jestviu a pekarno. Po-ja^nra v pekarni ulica lielved-re St. 57. 153 Podpisani Mm v oliol s»r«tto reoetUe at«v ie U voglo ulic« San G .rgio) ol.or',1 IT ZALOGO VIHA ■a dama«« rako, pride! a is mojih vlcoRradov ▼ Bolu (otuk Br»< 1» ga prodajam t »o<16 cib In ;tekl*uicah. Z« •«£ kraj Vam ■agotovlja da je kakr voil najbolja Da lamorem cenjenim od jemale m JamCiti sa pristno viuo. »»-m ikle^il, da ja dobivam v •rlfinalnih sodi) Klh nart-uott ix tnojlb kleti v Bal« tm da ga iako ratpotil kui tu.li ua stanovao;*. Za krčmar]« m gostilničarje primerne cene. v sadi, da m ■ V&Ao naro«b« beletim se aa> iutjt , IVAN CV1TANIO. Ob nedetj;h in praznikih: 2.15 RorSt—Draga-Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. 6.10 0 Koper—Buje—roreč in me'poatnje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in iuedpo*taje. 7.10 0 Koper in medpostaie (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice— Celovec — Beljak —Manakova 5.45 0 do Gorice in med postaje (Prvačina—Aj br Sčina: 8.47). 7.25 B Gorica (PrvAČina—Ajdovščina 8.47^ Jesenice Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — 1> tna j. ž.—Prana—Btrolin—Draždane. 8.4» 0 Opčine— Gorica ( n medpostaje) Jeser 8— Beljak—Monakovo— Duuaj VVe-nbhf.— Dana j. ž 12.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvacima Ajdovščiua: 2.17) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (iu medpostaje) Jesenice—Beljak—Celo-Prajra. 5.05 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — M na. kovo—Dunaj j. ž Dunaj—Westbbf.—Pra«e 780 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21 10.30 0 Občine—Gorica—Jesenice —Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v AjdovSčiuo: 8.00, 2 aa:. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). 7.45 0 z Dunaja—Divače—Herpeij iu medj 9.46 0 iz Pule—Rovinja—Herpeij iu medpuoiij. 3.40 0 iz Pule—Rovi ja (Divače—Dunaja) TIcrpe! in medpostaj. 725 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Roviuja (Divače Duuaja) Bt -t. Ob nedeljah in praznikih: 9.2* iz Herpeij v« -Divače. m I HOTEL Pri zlatem jelenu I > v GORICI. < > Ugodna lega sredi trgovskega < ) dela mesta. — Nad 40 na novo ( \ opremljenih sob. — Velik jedilni š : salon, stekleni salon, obširen vrt, ; / veranda, klubove sobe, kegljišče. ) ) Izborna kuhinja. — Plzensko in ^ ) Puntigamsko pivo. — Raznovrstna ( ^ namizna vina in v butelkah. ^ Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani JL. DEKLBVA. a I Poreč—Buje—Trst. S.08 0 iz Buj, Kopra ;n inedpostaj. 12i0 0 iz Poreča, Buj, Kopra iu med postaj 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpoaiaj Monakovo—Praga—Celovec — Jesenice — Gorica — Trsi 5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž.. Dunaja Westth Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Duuaja, Celovca, Gorice, BerMin* Draž'lan. 2 05 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSč.) Gorice Oj v 6.50 0 iz Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opfir 8 10 8 iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Prage. Berolina, Draždan, Celovca. Trbira Gorice, Opčin. Ob nedelj tih in praznikih: 9 24 0 iz (Jorice (»v /r z Ajdovščino in mej postajami). Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev gioTa Dr. Venier v Novemgr&da, v buteljkah ali sodih, v vsdici kol. kosti po 64 Btotlnk liter, brezplačno na dom, f555Hproti takojšnjemu plačilu. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalmeo ur ■ v TESTU ===== "Uica Tincenzo Bdiinl Stev. naEproti cerkve »v. Antona novega vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. 19 Tvrdka z lesom Slovenskim trgovcem. Teh par vrstic je namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, posebno pa izventržaškim. Koliko se je že piealo, prosilo in rotilo naše trgovce, naj Be v svoji trgovski korespondenci vedno poslužujejo le ^▼ojega slovenskega jezika. Vse te prošnje pa so izdale zelo, zel6 malo! Kakor pred 30 leti, tako se še danes pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem* škutarili ia lahončili v svojemdopi sovanju s tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih več kon-kiektmh slučajev, v katerih se naš trdi „Slovenec" (tu ne misUrno lista >Slovenec") do-brika lahonskemu mogočniku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš elovek niti od daleč ni zmožen ! Italijani se temu pehanju v resnici le rogajo in marši kak ščavo pada na račun slo vsnskih — bedakov ! Zbirko dokazov o takih naših neumnih trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha objavimo, Slovanski svet naj izve, kateri "so take mevže in naj ob dani priliki obračuna ž nji-Nhs že sram da moramo p vdarjat EM1UO Trstu Tropinouec po Kron 160 liter p* Angelo Jtfcheffo ! lastnik gostilne , Nichetto ' v Rocolu in mesnine na I Golticnijevem trgu štev 6. — TELEFON $t 965. ! Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom : • klubom, za prireditve plesov ali društvenih znbsi 1 ^po dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano ČXST in kegijlfiče. 3 Virgilio Cisilino TKST, ulica Barriera vecobia 4 Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izber koroškega lesa po konkurančmh cenak. in a VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Hobi st plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Srno barvo, Steklenica 3-— K v odlikovani lekarni PRENDINI m—mmmmmmmmmmmm^i P«m)ttv« po poltam potsHI«. mmmmmmmmmmmmmmmmmm mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvrSuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. BONIVENTO & Comp. Artistično > kromolito-grafični zavod I. reda TBST, ulica Tlzlano Vecellio št. 4. — Tel. 19-97- Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. mm Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. m Prcđa]alniea »sstvin er petem^E, tvsi ulica Giulia 76. rr*J;-.j.i: kavo, rii, testenine, stai .ar, moko. masla ini:o,a»ija, »veže In suho eadje,ko;t3 ij. oi rohl,sočiv]e itd. LV'gtne poiiljatve nR dež^ii. j :» kg naprej. Jaboika in kostanj na drobno ia dsbc!o v v$akl m .ožin' Vsaki dan sveže blago. mi. Hotel Balkan 70 sob, eiektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Po i kuj & a ogl. Hotel Balkan