LJubljana, četrtek 8. februarja 1940 Cena 2 Di«t Upravništvo: Ljubliana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — let 3492 in 3392 Podružnico Maribor- Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavod'H> Ljubljana št. 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob začetku šestega vojnega mesca Vojna je prešla v svoj šesti mesec. Značaj se ji ni spremenil. Ostala je orjaška borba priprav, silovito oboroževanje. ki se običajno izvede že pred izbruhom sovražnosti, to pot pa se nadaljuje brez konca in kraja in se bo očividno še nadaljevalo. Ostala je nadalje orjaška gospodarska vojna in more se reči, da se načelom gospodarske vojne podrejajo tudi domala vse bojne akcije, zlasti one na morju in v zraku. Tudi na diplomatskem področju ni zabeležiti akcij, v katerih bi si vodilni državniki vojujočih se strank pripravili novo situacijo ali si ustvarjali nove postojanke za utrditev vojaške pozicije. Njih govori v poslednji dobi niso prinesli nikakih bistveno novih potez v mednarodno stanje. Med izjavami ena najvažnejših je bila vehement-na Churchillova izjava glede stališča nevtralnih držav Njegova izvajanja, ki so vzbudila po vsem svetu ogromno pozornost ter sprožila tudi obilo uradnih reakcij, so pomenila zelo drastično izraženi apel na nevtralce, naj opuste nevtralnost in se udeležijo vojne na strani zapadnih sil. V zvezi z njegovim govorom so se brž naslednje dni pojavila vprašanja, ali je Churchill ta poziv izrekel v imenu vlade ali pa predstavlja samo njegovo osebno mnenje in je le izraz njegovega živahnega temperamenta Povsem v skladu z britansko tradicijo je bilo, da je problem nevtralcev vzel v pretres tudi sam predsednik vlade Chamberlain ter s preciznim stališčem razpršil vse dvorne: za britansko vlado je in ostane samo do sebi umevno, da nevtralci sami odločajo o tem. ali naj se udeležijo sponada ali naj ostanejo še nadalje nevtralni. Toda Chamberlain je obenem smatral za potrebno podčrtati, da se nobena od nevtralnih držav ne čuti ogrožena radi zapadnih voinih priprav in da nobene nevtralne ladje še ni potonila britanska mornarica. Iz teh enunciacij izhaja, da britanska vlada svojega dosedanjega stališča glede nevtralcev ne bo spremen;la. ••/saj ne. dokler bo v sedanji sestavi Še vedno pa se ponavljajo glasovi, ki so se pojavili ob priliki tudi danes še nerartolmačene ostavke vojnega ministra Hore Belishe: pričakovati je. da se izvede zelo obsežna rekonstrukcija vlade. Toda prav v tem pogledu je svet jako malo poučen in vse kaže, da bo dobival tudi v bodoče le pomanjkljive informacije. Ako pa bi zares kdaj Winston Churchill zavzel predsedniško mesto in v njem zamenjal starega in bolj mirnega Chamberlaina. bi to nedvomno pomenilo uporabo bolj radikalnih bojnih sredstev. Razmerje do nevtralcev bo nemara tudi nadalje ostalo najbolj kočljiv problem ob sedanji vojni. Čim dalje bolj se kaže. da se sedanja vojna ne bo razvila po sledeh velike svetovne vojne Takrat sta dejansko obstajala le dva tabora, ki so se v njih podredUa vsa manjša nasprotja med zveznimi državami. Danes je drugače. Nele da želijo manjše države, ostati ob strani, slično kakor so mnoge ostale v svetovni vojni, tudi velike sile kažejo povsem očitno težnjo, da se ne udeležijo vojne. Celo Sovjetska Rusija, ki se je s svojim vkorakanjem v vzhodno Poljsko ter z napadom na Finsko najbolj približala vojni sami, še vedno nikakor ne kaže volje, da bi se resnično zapletla v skupni konflikt. Londonski in pariški poslanik niti začasno nista zapustila svojih mest, a zadnje vesti pripovedujejo. da se britanski poslanik Seeds vrača že zopet v Moskvo. Kaže se tedaj. da se kljub drugačnim napovedim diplomatski odnošaji med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo ne bodo prekinili, kakor tudi Amerika v svoji pomoči za Finsko ne bo šla do preloma na diplomatskem področju. Stališče Japonske je ostalo precej nespremenjeno. Razmerje sil v svetu je tako. da Japonski ne kaže priključiti se enemu ali drugemu taboru. Slej ko prej smatrajo v Tokiu, da bodo še najlažje dosegli specialne svoje namene. ako ostanejo ob strani ter izrabijo situacijo, kjer in kadar bi se zdelo možno. Trgovinsko-gospodarski konflikt. ki je nastal z Ameriko po 26. januarju, je tako resnega značaja, da potiska v ozadje vse druge zadeve. Brez pretiravanja se more reči, da je prav radi njega navezana Japonska še boli na urejene odnošaje z Veliko Britanijo. pa zato od poostritve tiencin-skega spora ni pričakovati nič senzacionalnega Saj se zdi. da so iz poostrenega japonsko-ameriškega trgovinskega nasprotja celo Rusi vzeli nekaj koristi; zadnje vesti namreč pripovedujejo. da so se pogajanja za ureditev meje na mongolsko-mandžurskem mejnem področju prekinila kar moramo brez dvoma tolmačiti z sovjetskim odporom zoper kako popuščanje. Se bolj kakor glede Sovjetske unije in Japonske je stvar nevtralcev ojače- Irski terorizem in Angliia Angleška vlada trdno odločena. da z naienergicneišimi ukrepi zatre sko pocetie članov irske revolucionarne organizacije — Mcerai iustilicirana dva Irca zločin-bila London, 7. febr. s. fReuter). Irska terorista Barnes in Ricards, ki sta bila zaradi atentata v Coventry v avgustu lanskega leta obsojena na smrt, sta bila davi v Birminghamu justificirana. Sodišče ju je v decembru spoznalo kriva umora, ker je bilo pri eksploziji, ki sta jo povzročila, ubitih 5 oseb. V zvezi z justifikacijo je imel snoči visoki komisar za Irsko Dulanty razgovor najprej z ministrom za dominione Ede-nom. zvečer pa 20 minutni razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Preden je bila izvršena smrtna kazei. nad obma atentatorjema. ie nolicija pozvala množico, ki se je zbrala pred jet-nišnico, naj se razide. Množica se je molče razšla. London. 7. febr. j. fRSV). V angleških političnih krogih naglašajo. da atentati, ki jih dela irska revolucionarna organizacija (TRA) pač niso primerni, da bi lahko pripomogli k uresničenju njenega ideala — Združena Irska Teroristične metode TRA povzročajo samo odklanjajoče razpoloženje v merodajnih krogih tako v Veliki Britaniji, kakor tudi v Ulstru Bolj in bolj raste sum in to celo v sami vladi, da prejema IRA finančno pomoč 'z Nemčije. Zaloge orožja, ki jih je odkrila policija, so , tolikšne, da je težko verjeti, da bi te na- i kupe zmogli sami člani te irske protizakonite organizacije. Seveda je težko ugotoviti, za kolikšne denarne svote gre, vendar pa v angleških političnih krogih ne dvomijo, da bo de Valerova vlada uvedla energično preiskavo, da se to dožene. Znano je, da je de Valera strog privrženec ustavnih metod v političnem boju in da enako, kakor angleška vlada, obsoja teror kot orožje v političnem boju, ki ga je tudi sam že ponovno obsodil. Seveda je bilo zanj nemogoče, da o priliki obsodbe obeh teroristov, ki sta bila danes justificirana, ne bi bil protestiral pri angleški vladi. To je skoraj moral storiti. Angleško notranje ministrstvo pa je moralo prav tako de Valerov protest po posvetovanju s Chamberlainom zavrniti. V poučenih angleških krogih smatrajo, da resolucij, sprejetih v raznih irskih mestih, ki so zahtevale pomilostitev obeh obsojenih teroristov, ni smatrati kot odobravanje zločinskega početja irske revolucionarne organizacije, ki ni v ničemer podobno političnim deliktom. marveč, da jih je smatrati samo kot dejanje, narekovano po plemenski solidarnosti. Angleški politični krogi zadnjim terorističnim dejanjem IRA v Angliji ne pripisujejo posebno važnosti. Prav tako so prepričani, da de Va lera. pod čigar kontrolo je *udi vsa vojna sila na Irskem, v sporazumu s svojo vlado , ne bo storil nobenih tako energičnih ukrepov, ki bi utegnili dovesti do resnih nemirov na Irskem. De Valera — pravijo v angleških političnih krogih — prav dobro ve. da se bo potem, ko bo postala možna Zedinjena Irska, dosegla lahko to samo z uporabo ustavnih metod. Kajti TJIster. čigar glas bo v tej odločitvi odločilne važnosti, se bo moral šele prepričati o potrebnosti ze»"njenja z ostalo Irsko. Do tedaj pa bo angleška vlada podpirala Ulster proti vsakemu terorističnemu podvigu z irske strani. Naravno je. da smatra TRA sedanje prilike ugodne za teroristično agitacijo, toda irska oblastva se tu ne morejo strinjati z njo. zlasti ne. ker je danes vojaška sila Anglije neprimerno večja kakor je bila za časa svetovne vojne, dočim so irske revolucionarne organizacije mnogo bolj šibke, kot tedaj. t- Angleški politični krogi izjavljajo, da se politika Velike Britanije napram Irski ne bo močno spremenila marveč bo skušala vzdrževati z irsko vlado kolikor mogoče dobre odnošaje ter bo v okviru ustavnih možnosti radevolje razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih Hkrati pa bo vlada Velike Britanije brez oklevanja ? vso strogostjo nastopala proti slehernemu terorističnemu dejanju izvršenem na aneleškem teritoriju. Sedanja vojna, pravijo angleški j politični krogi, v ničemer ne spreminja osnovnega dejstva. Ako mora Velika Britanija vzdrževati normalne gospodarske odnose z Irsko, ima Irska na drugi strani življenjsko potrebo na angleški trgovini ter mora zaradi tega razumeti, da bi vsako podpiranje terorizma nujno moralo porušiti to politično-gospo-darsko ravnotežje. V informiranih angleških političnih krogih so prepričani, da je dobila an^eška policija stroee instrukcije za zatiranje irskega terorizma. Dublin. 7. febr. j. fReuter). Danes dopoldne so bili v Dublinu in okolici raztro-seni letaki s podpisom Toma Barrvja. ki napoveduje za danes zvečer ljudska zborovanja. na katerih bo govorilo več irskih republikancev v protest proti justifikaciji obeh irskih teroristov. Justifikacija obeh irskih teroristov, ki je bila izvršena danes zjutraj, je vzbudila v Dublinu globoko sožalje. toda doslej še ni vrsti o kakšnih protestnih demonstracijah. Edino kar je bilo doslej s strani irske republikanske vojske storjeno v znak protesta. je prepoved nekaterih nogometnih tekem, ki so bile napovedane za danes. Zapadni velesili in Sovjetska Rusija Po Italijanskih vesteh se je zavezniški vrhovni vojni svet v Parizu odločil za enerf HTen nastop ptfoti Sovjetski uniji Rim, 7. febr o. Po informacijah italijanskega taka so na poslednjem zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Parizu razpravljali nele o izgledih uspešne vojne na zapadu, nego so o;le določene tudi nove smernice za zavezniško politiko do Moskve. V svojih poročilih iz Londona pravijo rimski list', da je treba že v kratkem pričakovati razčiščenja angleško-francosko-ruskih odnošajev. Ni izključeno da se bo sedanja finsko-sovjetska vojna sprav la v okvir evropske vojne, ki bi se s tem razširila na severovzhodno Evropo. Francoski odgovorni politični krogi so bili po vesteh rimskih listov že od vsega prič^tka za odločno akcijo zaveznikov proti Sovjetski Rusiji, v britanski vladi pa so bila mnenja deljena. Chamberlain je bil proti taki akc ji. ker mu ni na tem, da bi se morali Velika Britanija in Francija boriti tudi še proti Sovjetski Rusiji. Kakor se je izkazalo, pa je Chamberlainova teza. kakor poročajo italijanski listi, na zasedanju zavezniškega vojnega sveta propadla. Mornarišk: nrnister Churchill ki je bil zagovornik odločnega nastopa proti Rusiji, je s svojimi prijatelji v Parizu pro drl. . Tako bosta, kakor kaže. London in Pariz sedaj kmalu razč stila svoje odnošaje z Moskvo in morda bosta Velika Britanija in Francija poslali močno eksDedicijsko vojsko na Finsko, še preden bi prišlo do defn tivne prekinitve diplomatskih odnošajev med njima in Sovjetsko Rusijo. L°ndcn. 7. februarja. AA. (Reuter) Danes so v spodnjem domu razpravljali o britanski pomoči Finski. Poslanec Nox je hotel zvedeti ah bo parlament vzel v pretres možnost, da bi se odposlala britanska bombna letala n lovska letala s piloti na Finsko, s čimer bi podprli borbo za rešitev civilizacije. Podtajn;k v zunanjem ministrstvu Butler je odgovoril med drugim: Kakor je bilo že prej javljeno, so bili izdani vsi ukrepi, da se podpre finska vlada s pošiljatvijo potrebnega vojnega mater la, med katerega spadajo tudi letala. Kolikor vem, so finski piloti sposobni leteti z vsemi vrstami naših letal, ki jih bo naša vlada poslala na Finsko. Ko je odgovarjal na nadaljna vprašanja, je Butler dejal, da se britanska vlada zaveda nujnosti svoje pomoči Finski. Nadaljevanje prizadevanj za skupnost jugovzhoda Zbl"ževanje Balkanske zveze z Bolgarijo uspešno napreduje — Gospodarsko sodelovanje naj bo prva etapa »Srečen rezultat Beograda" Posvetovanja v Berlinu Nemci odločno zanikajo vesti o njihovem posredovanju med Sovjetsko Rusijo in Finsko Berlin, 7. februarja. AA. (DNB). V zvezi s prihodom nekaterih nemških diplomatskih predstavnikov v tujini pravi »Dienst aus Deutschland«, da se nahajata med do-šlimi nemškimi diplomati tudi veleposlanik v Moskvi v. Schulenburg in poslanik v Helsinkih v. Blucher. List pripominja, da prihod teh nemških diplomatov nima nobenega posebnega pomena, zlasti pa ne senzacionalnega. ker je njun prihod zgolj informativnega značaja. Nemčija, pravi dalje list, spremlja z veliko pozornostjo potek finsko-sovjetskega spopada. Čeprav ima s sovjetsko Rusijo prijateljske odnose, vendar Nemčija ni udeležena v rusko-finskem spopadu in se njeno stališče ni prav v ničemer spremenilo. Verjetno je. da bo veleposlanik v Schulenburg podal svoje poročilo o sedanjem stanju nemško-sovjetskih gospodarskih pogajanj Kar se tiče prihoda nemškega poslanika v Helsinkih pa je treba reči, da ta prihod ni v nobeni zvezi s kakimi političnimi kombinacijami. Berlin, 7. februarja. AA. Angleški tisk in angleški radio sta v zadnjem času večkrat javljala, da se nemški častniki in strokovnjaki nahajajo v službi sovjetske Rusije, da prevažajo nemške ladje zlasti topniško strelivo za sovjetske čete v Pečengi in Mur-mansku. da so Nemci poslal; sovjetski Rusiji vojne ladje v zameno za sovjetske podmornice itd. V zvezi s tem uradno ugotavljajo. da sovjetska Rusija ni nikdar zahtevala od Nemčije pomoči v kakršnikoli obliki za boj proti Finski. Prav tako ugotavljajo, da Nemčija v rusko-finskem spopadu ni nikoli nudila nobene vojaške podpore sovjetski Rusiji. Bern, 7. febr. j. (Havas). Kakor poroča berlinski dopisnik švicarskega lista »National Zeitung«, je v Berlinu razširjena verzija, da namerava nemški poslanik v Moskvi von Schulenburg, ki se mudi ta čas v Berlinu, podati ostavko na svoje službeno mesto. Avstralija ho izvežbala 50.000 letalcev Sidney, 7. febr. s. (Reuter). V Avstraliji se je prijavilo za službo v letalski vojski že 60.000 oseb, samo v Sidneyu so znašale prijave po 2000 na teden. Skupno bo sprejetih v avstralsko letalsko službo 50.000 mož. na po zadržanju Italije in Amerike. Italija naglaša, da se njena politika ne more istovetiti z nevtralnostjo, marveč da bo rimska politika pomenila stražo z orožjem v roki, v brigi za čuvanjem lastnih interesov. Bodočnost nam bo nedvomno oskrbela preciznej-šo opredelitev tega stališča. Sedaj pa je tako, da se v senci dejanskega italijanskega nebojevanja varuje mirno zadržanje tudi drugih nevtralcev, osobi-to v področju sredozemskega in bal-kansko-podunavskega predela. Nevtralnost Amerike je zopet poglavje zase. Stališče v varovanju pomorske nevtralnosti, ki je sprožilo že prve konflikte, je tako, da odtod nevtralnosti resno ne more zapretiti nikaka nevarnost. Toda ozir na to nevtralnost bo tudi za zapadni sili vedno važen moment. V začetku šestega vojnega meseca se zdi. da se je razmerje do nevtralcev nekako ustalilo. Ne sicer dokončno, vendar pa nekako tako, da bodo ostali v nasprotju s svetovno voino nevtralci važnejši faktor, dasi jih bojevanje samo bolj prizadeva nego pred 25 leti. Curih. 7. febr. z. Beograjski dopisnik Neue Zuuher Zeiiung« doznava da st na konferencah Balkanske zveze o odnoša-jih do Bolgarije in Madžarske ni še nikdar govorilo In razpravljalo s tolikim razumevanjem kakor tokrat v Beoeradu Razlika je samo v taktiki naoram BuHimnešti in napram Sofiji. Pričakovati je. da bo v kratkem prišlo med Bolgarijo in članicami Ralkamkp »veze do dvostranskih pogodb. ki bodo odtehtale odklonilni pristop Rolearlie k Balkanski zvezi. Napetosi med Bolgarijo in Rumunijo vidno popušča kar rtokarnie tudi deistvo da se bodo v kratkem pričela med obema državama gospodarska pogajanja v cilju poglobitve medsebojnih odnošajev Turčija in Jugoslavija sta k temu mnogo pripomogli in si sedaj predvsem prizadevata, da se vse teritorialne zahteve na Balkanu odgode do konra cedanie vojne. Atene. 7. febr p List »F^fteron Vima« poroča iz Sofije, da je turški zunanji minister Saradzoglu ponudil bolgarski vladi v imenu Balkanske zveze sodelovanje pri vseh gospodarskih konferencah držav Balkanske zveze. Carigrad, 7 febr. j. fHavas) Turški tisk se še vedno bavi s posameznimi fazami konference Balkanske zveze v Beogradu ter razmotriva o raznih kombinacijah, ki bi bile glede na solidarnost, ki se je pokazala na konferenci v Beogradu, mogoče za b^žnjo bodočnost. V prvi vrsti vidi turški tisk dva bloka držav evropskega jugovzhoda, ki bi se lahko strnila v močno celoto, madžarsko-bolgarskega ter Balkan, zvezo. Ako se bo osnoval tak skupni blok, potem bo to predvsem zasluga italijanskega posredovanja za zbližanje med Madžarsko in Rumunijo, a tudi zasluga intervencije Turčije in Jugoslavije v Sofiji. Tak balkansko-podu-navski blok bi predstavljal najmočnejši branik proti vsaki vojni na Balkanu. Turški tisk soglasno ugotavlja, da so te perspektive ki se obetajo za bodočnost, pač zelo srečen rezultat beograjske konference Balkanske zveze. »Izpolnjene želje" Atene, 7. febr. AA. (Havas). O priliki svečane posvetitve prosvetnega doma v Solunu je predsednik grške vlade odgovarjal na v?klike in pozdrave velike množice in imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Sigurno je, da del navdušenja, ki ga vidim, izvira iz zaupanja in vere, katero goji helenski narod do vlade. Tcda en del izvira vsekakor iz občutkov zadovoljstva, da so bile v času konference v Beogradu izpolnjene želje vseh balkanskih narodov pa tudi Grčije. Vi dobro veste, da imamo pravico reči. da je tak mir trden, če št;ri države članice Balkanskega sporazuma delajo za mir, se trudijo za časten in dostojen mir. torej za mir. ki jim jamči obstoj in narodno neodvisnost.« Nadaljnji itafrjanski odmevi Rim, 7. febr. AA. Ves italijanski tisk prinaša obširne komentarje o beograjskem sestanku držav Balkanskega sporazuma. Vsi listi soglasno izražajo priznanje Balkanskemu sporazumu zaradi modre oolitike nevtralnosti in odločnosti, da se Balkan zavaruje pred vsemi tujimi vplivi. S posebnimi simpatiiami piše list »Reei-me Fascista«. ki prinaša članek znanega vojaškega strokovnjaka Mauricia Clare-morija. Claremori se je dotaknil v svojem članku zunanje politike ter pravi, da je Italija prispela prva na Balkan s svoio politiko ravnovesja in pomirljivo akcijo v sporazumu z Jugoslavijo, za katero pravi, da je najmočnejša vojaška sila na Balkanu. Ko kometira beograjski sestanek stalnega Balkanskega sporazuma poudarja »Popolo d' Italia«. da so udeleženke te konference izrazile priznanje stališču Italije in njenim naporom, da se evropska vojna omeji. List poudarja, da se je beograjska konferenca mogla izvršiti v ugodnem ozračju tudi zavoljo tega. ker je anticiklon. čigar središče se nahaja v Italiji, razširil svoj blagodejni vpliv na vse Sredozemlje in na jugovzhodno Evropo. Ce bi se primerilo, da se iz bogve kakšnih razlogov pojavi pas depresije v ozračju Južne Evrope ali na Sredozemskem morju pa je Italija pripravljena, da to prepreči z vsemi sredstvi. Še en nemški glas Berlin, 7. febr. AA. (DNB). Rezultat Balkanske konference v Beogradu je predmet razprave »Deutsche diplomatisch-po-litische Korrespondenz« ki govori o položaju na katerega so naleteli rezultati te konference pri zapadnih velesilah. V Beogradu, pravi list, so dogodki tekli drugače, kakor pa so si to zamišljali in pričakovali v zapadnih prestolnicah. Jugovzhodne države se niso dale zmesti, nasprotno, uvidele so, da Italija kakor tudi Nemčija nimata nobenega drugega interesa, kakor da se v jugovzhodni Evropi ohrani mir. Rajh želi narodom v tem delu Evrope, s katerimi se čuti povezan zavoljo večletnega plodovi tega gospodarskega sodelovanja, da po vseh preizkušnjah, ki so jih pretrpeli njihovi prejšnji rodovi, sedaj nemoteno posvete vse svoje sile mirnemu notranjemu delu. Uvideli so, da je tudi Sovjetska Rusija zavzela podobno stališče, kar dokazuje tudi zadovoljstvo, ki ga izraža moskovski tisk zavoljo trdnega »tališča balkanskih držav glede mirovne politike. Sklepi Balkanskega sporazuma vsekakor dokazuje, da so balkanske države razumele znak časa. Turško posredovanje Trst, 7. febr. o. Nov dogodek, pravi današnji »Piccolo«, je ojačil nade, da se bodo pobude beograjske konference Balkanske zveze izpolnile. Ta novi dogodek predstavljajo razgovori, ki sta jih imela kralj Boris in ministrski predsednik dr. Kjoseivanov s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Razgovori so bili v najtesnejši zvezi z beograjsko konferenca Mnogo momentov kaže, da je Turčija prevzela vlogo posredovalca med Sof jo in Bukarešto. Kralj Boris je sankcioniral napore svoje in turške vlade. Rezultatov teh novih stikov še ni mogoče predvideti, gotovo pa je. da sta bila kralj Boris in dr. Kjoseivanov podrobno informirana o razgovorih in posvetovanjih v Beogradu. Zboljšanje bolgarsko-rumunskih odnošajev bo ugodno vplivalo tudi na ureditev odnošajev med Rumunijo in Madžarsko. Uvoz v Kanado narašča Ottawa, 7. febr. s. (Reuter). Uvoz v Kanade* v decembru je predstavljal vrednost 72 milijonov dolarjev napram samo 44 milijonom v lanskem letu. Povečanje kaže med drugim tudi varnost pomorskega prometa. Uvoz iz Anglije se je povečal za poldrag milijon, iz Zedinjenih držav pa za 21 milijonov dolarjev. Sovjetska ofenziva že prekoračila višek Finci so dosedaj odbil! vse napade in obdržali tudi vse svoje postojanke Oslo, 7. febr. j. (Norske T. B.). Sovjetska ofenziva na Karelski ožini se je nadaljevala tudi včeraj ves dan, vendar pa je opažati, da je že prekoračila svojo kul-minacijo. Včeraj so sovjetske čete izvršile še štiri močnejše sunke na frontnem odseku pri Summi. Tudi ti napadi so bili izvršeni po novi taktiki generala šterna s podporo odklopnih sani in tankov, vendar pa se je finska obramba že privadila na novi sovjetski napadalni sistem in je vse štiri napade zavrnila mnogo lažje in hitreje kakor prejšnje dneve. Rusi so imeli precejšnje izgube na ljudeh in materialu. približno 20 tankov pa je uničilo finsko proti tankovsko topništvo. Nekaj močnejših napadov so izvršile sovjetske čete včeraj tudi pri jezeru Hatjalah-ti, vendar pa so bile z velikimi izgubami odbiti. Severovzhodno od Ladoškega jezera se je po finskih poročilih posrečilo Fincem razpršiti bataljon sovjetskih smučarskih strelcev in so Rusi pustili na bojišču nad 200 mrtvecev. Na frontnem odseku pri Kuhmo se še zmerom nadaljujejo spopadi med sovjetskimi in finskimi izvidnicami, ki pa poteka bojne linije v zadnjih dneh niso bistveno izpremenili. Sovjetsko letalstvo je ponovno bombardiralo nekatere kraje v severni Finski, dočim nad južnimi mesti ni izvršilo večjih napadov. Finsko letalstvo se je včeraj udejstvovalo samo v izvidniški službi. Finsko vojno poročilo Helsinki, 7. febr br. Vrhovno poveljništvo finske vojske je danes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na kopnem: Na Karelski ožini se je sovjetska ofenziva na področju med Kjan-tajarvijem in Summo nadaljevala. Vsi napadi so se izjalovili V smeri proti Summi so bili izvršeni štirje napadi, pri čemer so se sovjetske čete opirale na tanke. Tudi vsi ti napadi so bili odbiti in so imeli Rusi velike izgube. Pri enem izmed napadov so se Rusi posluževali tudi oklop-nih sani, a prav "tako brez uspeha. 20 sovjetskih tankov je bilo uničenih ali onesposobljenih za nadaljnje vojevanje. Pri Kumusiokiju sta bila odbita dva sovjetska napada. Na drugih krajih na ožini je bilo v akciji topništvo. Na fronti severovzhodno od Ladoškega jezera so Finci uničili sovjetski smučarski bata^on. Sovražnik je pri tem izgubil najmanj 300 mož ter dva tanka. Pri Kuhmu se borbe nadaljujejo. V zadnjih dneh so znašale ruske izgube v borbah pri Kuhmu nad 1.500 mož. Na drugih sektorjih fronte ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Na morju: Nič omembe vrednega. V zraku: Finsko letalstvo je izvršilo včeraj več obrambnih in izvidniških poletov Po kontroliranih vesteh je bilo sestreljenih 6 sovjetskih letal in en pritrjen balon. Sovjetsko letalstvo je bilo v akciji v glavnem le nad vojnim področjem ter se je omejevalo le na bombardiranje nekaterih finskih postojank Nad notranjo Finsko so sovjetska letala izvršila le malo poletov. Večinoma so ostala nad oblaki, tako. da ni bilo nikakih večjih bombnih napadov. Moskovsko vojno poro£!lo M°skva, 7. febr. AA. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja z dne 6. februarja se glasi: Udejstvovanje patrol. Severno od Ladoškega j jezera je bilo v torek več spopadov med oddelki pehote. Sovjetske letalske sile so izvršile več izvidniških poletov. Italija in razvoj finske vojne Rim, 7. febr. z. Rimski krogi z največjo pozornostjo spremljajo razvoj finsko.sov-jetske vojne. Listi objavljajo vsak dan obširna poročila o junaški obrambi Fincev in obsojajo bombardiranje nezaščitenih mest in obstreljevanje civilnega prebivalstva s strani »sovjetskih zračnih banditov« Javna tajnost je, da se med finskimi letalci posebno odlikujejo italijanski prostovoljci Kakor poročajo italijanski listi iz Berlina, so sedaj tudi vsi večji nemški listi poslali na Finsko svoje posebne poročevalce, ker je italijanski tisk že ponovno grajal, da poroča nemški tisk o sovjetsko-finski vojni zelo pristransko. Oficielno je Italija tako napram Finski, kakor napram sovjetski Rusiji strogo nevtralna ter noče dati nikakega povoda za morebitn: konflikt, dasi pri vsem tem ne prikriva svojih simpatij za Finsko. Junaška smrt znanega danskega letalca Helsinki, 7. febr. s. (Finska tel. ag.). Znameniti danski letalec Fric Rasmusen. ki je bil aktivni oficir danske vojske, pa se je o božiču prijavil kot prostovoljec v finsko armado, je umrl junaške smrti. Njegovo letajo je strmoglavilo. Rasmusen je bal star šele 28 let. Danski prostovoljci KOdanj, 7. febr. AA. (Havas). Danski polkovnik Tretow Low je odpotoval na Finsko, kjer bo prevzel poveljstvo nad danskimi prostovoljci, katerih je že 500 in njihovo število stalno raste. Polkovni-kova hčerka se že nahaja na Finskem kot bolničarka. Naknadno se izve, da bo 1750 delavcev prostovoljcev, večinoma kovačev, šoferjev in kovinskih delavcev še ta teden odšlo na Finsko. List »Socialdemokraten« poudarja, da je rezultat vp sovanja delavcev prostovoljcev presegel vsa pričakovanja. To Je najboljši odgovor Danske in danskih socialistov boljševikom. ker kaže, da hoče Danska ohraniti svojo nevtralnost. Sovjetski bombniki potopili švedsko ladjo Helsinki, 7. febr. s. (Reuter). Sovjetski bombniki so včeraj napadli ^OO tonsko švedsko ladjo »Virgo«. ki je plula spremstvu več drugih ladij iz Aboa v Stock- j holrn. Vrženih je bilo več bomb, poleg tega pa so letala ladjo obstreljevala s stroj- nicami. Ladja se je potopila. Vsa posadka je rešena. Druge ladje niso bile zadete. Aktivnost ruskih letal na severni fronti Helsinki, 7. febr. s. (Reuter). Z norve-ško-finske meje na skrajnem severu poročajo. da je opaziti zadnje dni izredno akt.vnost sovjetskega letalstva. Eskadra za eskadro leti od Murmanska oziroma Pečenge proti jugu. Glavni cilj napado je cesta, kl vodi lz Pečengov proti Botniške-mu zalivu. Dalje proti jugu je še vedno mesto Rovaniemi najbolj izpostavljeno sovjetskim letalskim napadom. Po zadnjih poročilih so glavne električne napeljave v mestu razdejane. Fincem primanjkuje bolniških postelj Rim, 7. febr. o. Iz finskega vira se je zvedelo, da so finske bolnišnice prepolne ranjenih Fincev in Rusov. Fincem primanjkuje 25.000 bolniških postelj. Snoči je »Osservatore Romano« objavil poseben članek, v katerem poziva ves svet, naj Finski nemudno priskoči dejansko na pomoč ln ne le s praznimi priznanji. Posebej poziva vatikansko glasilo k temu sred-nje-evropske in podunavske države. Nemčija hoče še letos izsiliti odločitev V nemški vojski ukftnjeni vsi dopusti — Operacije izvidniških oddelkov na zapadnem bojišču Bruselj, 7. febr. j. (Havas). Po zanesljivih vesteh iz Berlina so vojaška obiastva izdala nalog, s katerim se ukinjajo vsi vojaški dopusti v nemški armadi. Berlinski dopisnik lista »Independance Bel-ge« poroča v tej zvezi, da kažejo vse informacije. ki jih je mogoče o tem dobiti v Berlinu, na to, da je nemška vlada odločena še letošnje leto izsiliti dokončno odločitev v sedanji vojni. List pravi, da bo Nemčija našla pota in sredstva, da prisili svoje nasprotnike k odločilni vojaški akciji. Bern, 7. febr. j. (Havas) Berlinski dopisnik tiskovnega urada pri švicarski zvezni vladi v Bernu poroča, da kažejo vsi znaki, da se bo druga faza sedanje vojne, ki jo je napovedal vodja rajha Hitler v svojem govoru 30. januarja, pričela z množestvenimi napadi nemške zračne sile na Anglijo. Švicarski dopisnik izrecno naglaša. da bo napad nemškega letalstva usmerjen prvenstveno na Anglijo in ne toliko na Francijo. Pričakovati je treba, da bodo Nemci izvršili svoje zračne napade v prvi vrsti na angleška pristanišča ter da bo te napade podpirala tudi nemška mornarica. Merodaini nemški vojaški krogi so prepričani, da bi zadostovalo, ako se Nemčiji posreči uničiti nekaj glavnih angleških vojnih in trgovskih luk ter del angleške mornarice, da bi bile paralizirane vse druge sile, s katerimi razpolagata zapadni državi. Švicarski dopisnik pravi nadalje, da Nemčija velikopotezno izk rišča sedanje zatišje na zapadni fronti s tem. da vsa svoja razpoložljiva sredstva in sile uporablja za ojačenje svoje pomorske in zračne sile. V prvi vrsti se grade nove podmornice in vežba osebje zanje. Icto velja tudi za letalstvo. Minimalne sile. ki Nemčiii zadostujejo na zapadni fronti, so ji na drugi strani dale na razpolago delovnih sil in sredstev, da ie lahko s?lno razširila gradbeni program letalstva in vojne mornarice, ki i-'h bo vrela nroti nasprotniku v svoji napovedani akciji Nemška mobilizacija delovnih sil. k; se zaposlujejo v vojni industriji, se nadaljuje v nezmanjšanem tempu. F. treslj-ne a! Jje Pariz, 7. febr. j. (Havas). Ker so se vremenske prilike nekoliko popravile in odjuga ni več združena s tako gosto meglo, ie postala vojaška aktivnost na posameznih frontnih odsekih nekoliko živahnejša. V prvi vrsti so patrol jne čete izvršile več operacij. Na frontnem odseku zapadno od Saare je več francoskih izvidniških čet prodrlo precej globoko med sprednie nemške postojanke. Do spopadov z nemškimi četami ni prišlo nikjer Francoske edinice so se vrnile z izčrpnimi informacijami o nemških pozicijah. Letalstvo ie tudi včeraj na zanadni front' skorai popolnoma počivalo. Berlin, 7. febr. j. (DNB) Včeraj je bilo nekoliko aktivno topništvo med krajem Mettlachom in Palatinskim gozdom Precej aktivne so bile tudi izv:dniške čete. vendar pa ni prišlo do večjih spopadov z nasprotnikom Le na odseku zapadno od Mozele so se nemške izvidniške čete v ostrejšem boju spopadle s francoskimi izvidnicami. En nemški vojak je bii ubit. Zaveznik *<*tslvli doslej mož London, 7. febr s. (Reuter) dan francoske vojaške misije, ki se mudi v Londonu, je dal angleškim novinarjem nekaj novih podatkov o francoski vojski in Maginotovi liniji. Dejal je. da je bilo v Franciji že prve dni vojne mobiliziranih 5 milijonov, sedaj pa ima Francija pod orožiem že 6 in pol milijona vojakov. Angleška in francoska vojska skupaj sta v prvih 5 mescih vojne izgubili samo 1.500 mož. V svetovni vojni 1. 1914. je ime'a francoska vojska sama v istem času 720.000 smrtnih žrtev. Sinclair o pomenu sedanje vojne London, 7. febr. s. (Reuter). Ob nastopu rektorskega mesta na univerzi v Glasgo wu je govoril danes vodja liberalne opozicije Sinclair. Dejal je, da je zaveznikom zmaga neizogiben pogoj, da dosežejo primeren mir. Treba je zasigurati svobodo ne samo poljskemu in češkoslovaškemu narodu. temveč tudi nemškemu narodu. Nikdar se niso svobodni možje lotili bolj plemenite naloge. Za zmago pa bo potrebno mnogo volje, energije in žrtev. Zastavljena naloga je ogromna in tudi riskantna ter zahteva naporov vsega naroda. Zakaj je odstopil holandskl generalisim Amsterdam, 7. febr. j. (Havas). Nenadna demisija vrhovnega poveljnika holand-ske vojske in mornarice Reyndersa je bila danes predmet interpelacije v holand-skem parlamentu Skupina Dcslancev je naslovila na ministra za narodno obrambo pismena vprašanja o ozadju Reyndersove demisije, na katero pa minister ni maral dati jasnega odgovora, marveč je izjavil, da je Reynders odstopil zaradi nesoglasij med njim in holandsko vlado. Minister za narodno obrambo je še dejal, da nikakor ni šlo za nesoglasnost v vprašanjih holandske nevtralnosti, marve samo za neenotnost vidikov v nekih vojaških vprašanjih. Eksplozija nemške mine ob anerleški obali London, 7. februarja. A A. (Reuter). Danes ob 10.20 je neka nemška m na tr-č:la ob pristaniške naprave nekje na vzhodni obali in eksplodirala. Srednji del pristanišča je razbit Zaradi eksplozije so ču-t li močan zračni pritisk v vsem kraju in je popokalo tudi mnogo šip v bližnjih hišah. Drugo mino so zagledali 5 km dalje, vendar so jo obalne patrolne ladje uničile. Nemški meteorološki baloni v Angliji London, 7 febr. j. (Reuter). Danes zjutraj je padlo na vzhodni angleški obali na zemljo večje število meteoroloških balonov. ki jih je očitno zanesel veter iz Nemčije. Policija je prebivalstvu prepovedala pobirati te balone ki jih uporablja nem«ko letalstvo za ugotavljanje vremenskih prilik nad Severnim morjem in vzhodno angleško obalo. Letala nosijo poleg meteoroloških registrirnih instrumentov tudi radij ske postaje, ki avtomatično oddajajo vremenske beležke Njih oddaje sprejemajo nemške stražne ladje na Severnem morju, ki pošiljajo na to vremenska poročila v nemška letalska oporišča. Palf^ka zgubila »i* » tri milijone Ifndi London, 7. febr. AA. (Havas) Diploma-tični urednik lista »Torkshire Evening« piše. da so na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta, ki je bila v Parizu, razpravljali o položaju na Poljskem. Ugotovili so da je Poljska v vojni z Nemčijo izgubila tri milijone ljudi, od katerih je en iel padel v borbah, drugi del umrl od raznih nalezljivih bolezni in tretji del bil obsojen na smrtno kazen. poznanj, 7. febr. AA. (DNB). V osvojenih nemških vzhodnih pokrajinah in sicer v pokrajinah Gdansk, zapadna Prusija in poznanjska pokrajina, bodo razen Nemcev iz baltiških držav in z Volinije naseljeni v večjem številu tudi kmetje iz jugozapadne Nemčije. Iz gosto naseljenih krajev Virtemberške in Badenske bodo prešel li okrog 100.000 kmečkih družin na vzhod. Tudi tem bodo podelili toliko orne zemlje, da se bodo lahko posvetili kmetijstvu v večjem obsegu kakor so se pa mogli v prejšnji domovini. Amsterdam 7. febr. s. (Reuter). Poročila iz Poljske javljajo o novih preganjanjih prebivalstva, zlasti 2idov. Vse sinagoge v nemškem delu Poljske so tile zaprte in vse knjižn ce uničene. List »War-ach.auer Zeittmg« daje Nemcem na Poljskem navodilo, da naj se ne uče poljščine in pravi, da to za osvajalce ni potrebno. ?ovratek angleških državljanov iz Poljske Bukarešia. 7. febr. s. (Reuter) Semkaj je dospelo 14 ang!e"k:h državljanov iz sovjetskega de'a Poljske Med njimi je tudi bivši angleški podkonzu' v Poznanju. Vsi begunci so živeli na Poljskem dolgo vrsto let in nimajo z Anglijo skoro nobenih zvez več. V kratkem pride v Rumunijo še druga skupina angleških državljanov iz sovjetskega dela Poljske. V ameriških vodah ni nemških pstamc Nemški Usti naglašajo, da bi Angleži radi povzročili incidente med Zedinjenimi državami in Nemčijo kšf j"g& O png02 s Turčijo London, 7. febr. br. Britanska vlada je danes objavila Belo knjigo, ki vsebuje vse dokumente v zvezi s pogodbo o vzajemni pomoči, ki je bila podpisana 18. oktobra 1939 v Ankari med Anglijo. Francijo in Turčijo. Objavljeni so bili tud- dokumenti. ki se nanašajo na razvoj gospodarskih odnošajev med vsem' tremi državami in še posebej na zavezniške dobave orožja in streliva Turčiji. J&pssiska zm*?ga v Kvangsiju Tokio, 7. febr. br. Vrhovno poveljstvo japonske vojske na Kitajskem je izdalo služ- 1 beni komunike ki ugotavlja, da je japonska vojaška akcija v pokrajini Kvangsi uspešno zaključena. Trajala je od 28. januarja do 6. februarja. V tem času je bilo v posameznih bojih ubitih 205 Japoncev, 725 pa ranjenih. Kitajcev je padlo 46.800, 2.800 pa jih je bilo ujetih. Kitajci so izgubili nadalje 29 tankov, 6 oklopnih avtomobilov. 63 avtomobilov, 110 topov. 750 strojnic in tisoč pušk. Pr bojih za ponovno zavzetje Nankinga so Kitajci angažirali celih 30 divizij. j Berlin, 7. febr. AA. Nemški listi se bavi jo z vestmi, v ameriškem tisku, ki naj bi imele namen prepričati Američane, da so ameriške vode ogrožene od nemških podmornic. Tako so po teh vesteh baje nemške podmornice preplule Atlantik, da bi izvršile bliskoviti napad na francoske ln angleške trgovinske ladje. Smisel te tendenciozne akcije, piše »Deutsche Allge-meine Zeitung«, je jasen. Treba je zhuditi pri Američanih čut ogroženosti od Nemčije ter istočasno pripraviti osnovo za eventualno angleško akcijo. Toda težko je verovati, da bi Angleži na ta način dosegli svoj cilj, kajti Nemčija vodi vojno proti Angliji in niti ne misli na to, da bi podmornice pošiljala čez Atlantik. Angleži bi hoteli povzročiti incidente med Zedinjenimi državami in Nemčijo. Ker je predsednik Roosevelt s svojo prepovedjo plovbe ameriških ladij v evropske nevarne cone popolnoma izključil take incidente v evropskih vodah, bi bili Angležem dobrodošli incidenti v ameriški coni. Toda Nemčija ne misli na to, da bi ugodila tej angleški želji. »Berliner Lokal Anzeiger« naglaša da Nemčija nima nobenih interesov razširiti vojno niti v Evropi, niti na drugih kontingentih. V ameriških obalskih vodah se ne nahaja nobena nemška podmornica. Cilj nemške borbe je Anglija. Nemške podmornice so enako kot nemško letalstvo dokazale, da znajo doseči ta cilj in ga zadeti. Stanje angleške trgovske mornarice London, 7. febr. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je Anglija od izbruha vojne dalje pridobila nanovo zgrajenih, nakupljenih in zaplenjenih ladij vsak teden povprečno 20.000 ton. Nove žrtve min London, 7. febr. j. (Reuter) Na vzhodni angleški obali je snoči zadel na mino estonski tovorni parnik »Anut (800 ton) ter se potopil Verjetno je da je večina posadke s kapitanom vred utonila. London, 7. febr. s. (Reuter). 4.300-tonski angleški parnik »Munster« ki je služil za prevoz potnikov in tovora, se je potopil po eksplozij: Lastniki ladje javljajo, da so vsi potniki in vsi člani posadke rešeni, vendar so bili nekateri lažje ranjeni in so Madžarsko-ruska trgovinska pogajanja Budimpešta. 7, febr o. (United Press) Trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo, ki jih je madžarska vlada pričela Dreteklo je?en. a so bila tedaj prekinjena, bodo v najkrajšem času obnovljena Delegacija madžarske vlade in madžarske narodne banke bo že te dn; odpotovala v Moskvo. Po prekinitvi pogajanj je trgovinski promet med obema sosedoma docela zastal. Za uvoz v Madžarsko prihajajo v poštev les lz Galicije, manganova ruda. surove kože in krzno, za uvoz v Rusije pa madžarski konji ter kmečki prideleki. Madžarska kupuje nemške ladje Budimpešta. 7. febr z. Kakor se dozna-va, se vodijo med Nemčijo in Madžarsko pogajanja za nakup odnosno prodajo večjega števila tovornih ladij s skupno tonažo okrog 70 000 ton. Nemčija je ponudila Madžarski. da ji prepusti te ladje pod pogojem, da plača Madžarska odkupnino z žitom in drugimi kmetijskimi pridelki. Madžarska bi si na ta način zagotovila neoviran izvoz in uvoz po morju, dočim je sedaj v tem pogledu docela odvisna od drugih držav. Atentat s peklenskim strojem Bern. 7. febr. j. (Havas). Danes zjutraj je prišlo v poslopju varnostne policije v Lausanni do hude eksplozije, pri kateri je bil ubit vrhovni inšpektor identifikacijskega oddelka, več drugih uradnikov in ljudi pa je bilo težje in lažje ranjenih. Lausann-ska policija je — kakor poročajo — že delj časa nadzorovala nekega nemškega begunca Leona Zuschingga, po poklicu krojača, ki se je pred delj časom nastanil v Lausanni. Zuschingg je večkrat sprejemal anonimno korespondenco. Danes zjutraj mu je bil ponovno dostavljen po pošti zavitek, ki ga je odnesel na policijo. Tu so zavitek v njegovi navzočnosti odprli, pri čemer je eksplodiral v njem skriti peklenski stroj. Rssseveltovo pismo kralju Ibn Saudu Damask. 7. febr. j. (Havas). Poslanik Zedinjenih držav pri egiptski vladi v Kairu. Berth Fish, ki je bil nedavno imenovan za posebnega odposlanca Zedinjenih držav pri kralju Ibn Saudu, je prispel v arabsko prestolnico. Berth Fish je izjavil zastopnikom tiska, da prinaša posebno Roosevel-tovo poslanico kralju Ibn Saudu, v kateri ameriški prezident izraža svoje želje, da bi se med Zedinjenimi državami in Saudo-vo Arabijo navezali prijateljski odnošaji. Berth Fish je še pristavil, da so ameriške petrolejske družbe v Kaliforniji, ki so doslej iskale petrolej tudi v okolici Khaife. razširile svoje delokrog prav do Nejda v Arabiji. Berth Fish bo izročil svoje pove-rilne listine kralju Ibn Saudu. čim se leta vrne s svojega romanja v Mekko. Usmrtitev nemškega vohuna v Franciji Nancy, 7. febr. br. Na dvorišču tukajšnjega vojaškega sodišča je bil danes ju-stificiran vohun Filip Karel Ross. ki je bil lani v novembru obsojen na smrt zaradi vohunstva v prid Nemčije, ki ga je opravljal vse od leta 1936 do pretekle pomladi, ko je bil aretiran. jih morali prepeljati v bolnišnico. Skupno je bilo na krovu okoli 200 oseb. Verke kgube Norveške Oslo, 7. febr. s. (Reuter). Vsi norveški listi se bavijo z velikimi žrtvami, ki jih prizadeva Norveški vojna na morju. Ber-genski list »Tidende« zahteva od vlade, da se pri sklepanju trgovinske pogodbe z Nemčijo zasigura proti napadu nemških podmornic na norveške ladje. »Tagbladetc v Oslu piše, da je ravnanje z norveškimi ladjami tako brutalno. <"a ga ni niti mogoče z besedami opisati. Za zaščito svetilnih ladij L°ndon, 7. febr. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes mornariški minister Churchill, da bo izdala admirali teta posebne ukrepe za zaščito svetilnih ladij. Doslej je smatrala admiraliteta, da so svetilne ladje varne pred bombardiranji, z ozirom na bombne napade nemških letal nanje pa bodo sedaj storjeni v kratkem vsi potrebni koraki. Odlikovanje dveh angleških pomorščakov London, 7. febr. br. »London Gazette« je objavila, da sta bila odlikovana poveljnik trgovske ladje »Hope Star« iz New Castelea John Stuart z redom britanskega imperija, drugi častnik na ladji pa s svetinjo za dražavljanske zasluge. Odlikovana sta bila spričo izrednega poguma, ki sta ga pokazala v borbi proti nem&i podmornici. Podmornica je ladjo napadla v decembru. Oddala je proti njej torpedo, ki se mu je pa ladja izognila. Podmornica se je nato takoj potopila, a se je čez pol ure spet dvignila in izstrelila drugi torpedo Tudi ta je zgrešil svoj cilj. Tedaj 'o pričeli z ladje streljati na podmornico, ki ji je pa vendarle uspelo, da se je še enkrat potopila. Kapetan Stuart je tudi že pričel oddajati sisnale, kakor da bi bila kje v bližini angleška vojna ladja, da bi tako premotil podmornico. Kljub temu oa se je podmornica uro kasneje znova dvignila iz globine in se poiavila na površini le 400 m daleč od ladje Oddala ie še tretji torpedo, ki pa je istotako zgrešil ^ilj. čeprav le za dva metra. Na morie je 'e^la že tema in tedaj so se na ladii zavili v umetno meglo ter odoluli križem kra-tako da so nazadnje le ušli zasledo- valki. Prs-Rtežke Se v Nemčiji Amsterdam. 7. febr. j. (Havas). Dopisnik iista »Teiegraaf« poroča iz Berlina, da je mraz minulega meseca prinesel silen nered v nemški promet in da od tega zelo trpi vse nemško ljudstvo. Pred prodajalnam' soiiva čakajo ljudje v dolgih vrstah na premog in drva. ki jih je silno težko debiti Šrie so morale odstopiti svoje za-oge mrjc.ve industriji, tako da je večina učnih zavodov zaprtih. Mladina prihaja v šole le toliko, da dobi naloge, ki jih potem doma izvršuje. Tudi oskrba z živili je zelo težavna. Zelenjava, sadje, ribe in celo krrrrpir so skoraj docela izginili z nemških trgov. Zsme££ski plaz Z3sul 3$eb Madrid, 7. febr. AA. (DNB). V mestecu Puentes de Česna pri Granadi je zemeljski plaz, ki je nastal zaradi velikega deževja zatrpal več hiš. 19 prebivalcev je našlo pri tem smrt. večje število pa jih je bilo hudo ■"Oškodovanih. Plaz obsega mili.jon kubičnih metrov zemlje. Iz ves krajev so prispeli gasilci in prostovoljci, ki pomagar jo pri odkopavanju. Weygan?l prispel v Egs&t Kairo. 7. febr. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu general Weygand je dospel semkaj. Nemška špljjonaža v Južni Afriki Capetovvn. 7. febr. s. (Reuter). Ministrski predsednik general Smuts je dal v parlamentu danes nekaj podatkov o delovanju nemških vohunskih organizacij v Južni Afriki. Dejal je, da je bila v službi nemških oblasti organizacija »Auslaender« Ta je zbirala po Južni Afriki tudi prispevke za nemško zimsko pomoč. Onim Nemcem. ki se niso odzvali vabilu, da prispevajo v fond. so grozili v organizaciji z gospodarskim in družabnim bojkotom, obenem pa tudi z zaplembo imetja njihovih svojcev v Nemčiji. Ugotovljeno je bilo, da je razpolagala organizacija s svojim posebnim sodiščem. Južnoafriška vlada razpolaga z listo vseh članov te organiza- Oropana cerkev v Splitu Split, 7. febr. o. V pretekli noči je bil izvršen vlom v cerkev Gospe Karmelske, ki se nahaja sredi trga. Vlomilci so brezobzirno opustošili cerkev ter strgali s kipov svetnikov krone, zvezde, verižice ln druge dragocenosti. Naropali so raznih dragocenosti v skupni vrednosti nad 100.000 din. Iz državne službe Beograd, 7. febr. AA. Upokojen je inž. Pajo Djurovac, ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti in industrije. Za novega ravnatelja tega zavoda v ministrstvu za trgovino in industrijo je bil imenovan dr. Ljubiša Olič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo. Beograd, 7. febr. p. Za pravoslavnega veroučitelja na realni gimnaziji v Mariboru je imenovan g. Ferdinand Potokar. Vremenska napoved Zemunska: Nekoliko hladneje. Malo se bo razvedrilo v zapadni polovici države, v vzhodni pa bo prevladovalo oblačno vreme. Ponekod dež Ob 91. obletnici Prešernove smrti @lovensklnre društvu v Ljubljani je dal gospod vodja ntrodske slraže v KraJnJI žalostni pngodek na znanje, de je nas slavni pesnik gospod France Prešerin, dninar pravice in t k. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan lega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni ia previden s smerlnimi zakramenti umerL Pogreb bo v aaboto, tO. dan tega mesca, ob desetih dopoldne. Slavnimi! možu poslednjo časi skazati, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajnciga, vse nde ato-»enskiga druživa, in splob vse domorodce, naj pridejo v saboto v HrajllJ k pogreba. V £Jnb(Jant 8. dan svečana 1849. K.Cisnil Joief Blaimik. Faksimile osmrtnice dr. Franceta Prešerna. Izdalo jo je Slovensko društvo v LJubljani, natisnil pa slovenski tiskar: Jožef Blaznik. To je bila takrat druga osmrtnica v slovenskem jeziku (prva je bila izdana ob smrti Andreja Smoleta). Pričujoči posnetek je izdelan po osmrtnici, ki je ohranjena kot peti doslej znani primerek in je v zasebni lasti E. Justin: Prešeren na smrtni postelji. Pred enaindevetdesetimi leti, 8. svečana 1849. ob 8. uri zjutraj je prenehalo biti srce našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Slutil je že nekaj mescev svoj konec. Pesnikova hči Ernestina Jelovškova nam pripoveduje v svojih »Spominih«, da ga je ob poslednjem svidenju v Ljubljani vprašala Ana Jelovškova kot mati treh njegovih otrok, kdaj jo bo vzel. V mračnji slutnji ji je odgovoril: »Moja ženka bo smrt grenka!« Veliki France je bil pesnik izrednega daru. ki ni samo s srčno nežnostjo povezoval naše besede v čudovite zvoke rimanih stavkov — ampak je prvino našega jezika izoblikoval v tako mojstrske odtenke, da mu je dal častno mesto v svetovni literaturi. To je občutil tudi učenjak in poliglot Korš, zato ga je preložil v svoj materin jezik v ruščino tako dovršeno in celotno, da ga niti Slovenci nimamo v tako popolni obliki in izdaji. V počaščen je žalostne obletnice in v spomin velikemu mojstru slovenske besede priobčujemo za vse ljubitelje Prešernijane v pomanjšani obliki dva doslej še ne objavljena faksimila. Poziv zavedni javnosti ■Sedem let je že minilo, kar Je mladina nabrala za naše rojake v narodno ogroženem ozemlju čez dvajsei tisoč knjig. Danes smo spoznali, da je nastopil zadnji čas, da zopet obnovimo naše postojanke v istem razmerju, kakor so bile postavljene pred sedmimi leti Naša javnost se še vse premalo zanima za one branike naše materine slovenske besede, ki nam pomagajo pod najtežjimi okolnostmi gojiti in vzdržati narodno zavest Zato se obračamo na vse, ki žive v kulturnem izobilju, da skupno priskočimo na pomoč našemu sornjaku, ki živi v pomanjkanju vsake zapisane domače besede Ko boste v teh dneh praznili po nalogu magistrata svoja podstrešja, ne pozabite na naš poziv ter nam sporočite, da ste tudi Vi pripravljeni doprinesti delež v naši borbi za vsakega našega rojaka, za vsako ped naše zemlje Poleg knjig so nam dobro došle tudi stare obleke in igrače Sjyoroči-te svoj naslov na Akademsko podružnico CMD, Wolfova 10-11, nakar bomo takoj prišli po darila. V trdni veri, da vršimo naj plemenitejšo nalogo s sodelovanjem vseh darovalcev, smo se lotili naše nabiralne akcije in smo prepričani, da bomo uspeli. ker bo prispeval sleherni, ki se zaveda, da je v teh težkih časih izvršitev zadane naloge najsvetejša narodna dolžnost Akademska podružnica CMD Aleksandrove univerze v Ljubljani Maribor, 7 februarja V vrstah zavednih obmejnih narodnjakov je spet zazijala globoka vrzel Danes ponoči je nenadno umrl ravnatelj mariborske podružnice Celjske posojilnice g. Franc Pišek, star 57 let. Vest o smrti vzglednega narodnjaka je globoko pretresla vse, ki so ga poznali in spoštovali. Franc Pišek. ki je bil po rodu iz Šmarja pri Jelšah, je prišel že pred vojno v Maribor. Kot mlad. neustrašen idealist se ie s toplo vnemo lotil narodnega društvenega dela. Najprej je bi! v dr Rosinovi pisarni, pozneje je bil tajnik in ravnatelj Posojilnice v Narodnem domu Z ljubeznijo tfijrifdK i « r Datarlan*, JUinlt, W\ffen(d)aft iinfr gcfrUige* febetu iHcMgtrf »on JJeopolfc Jlotbefcfi. 13• UKnftofl *cn 13. -februar Bm (trirt 3>Uf«Uft «rl®«i««n n>e»rmii4 t««i Kmani. Dmflaj »«» ©«■•«««. C»t e<« Bi«u<« i« ■■ 1 «.. jitria i H. 30 tt. Dur* »It V08 trnbrgangnitj auf rine frfcr fritrlitfer, tri brru&mctn Sitfctrrl iriirbigr 8Brift ©tatt. Sir tbrtniotrtbr Srainburgrr 9?ationalgarbt (tat (»itrbri nrurrbingl bricirfen, mir flt mtfct bloft bit 2ilfcri()fit btr S?urgrr (n trnrn nicfct nnr bal ®t-Iritr, fonbrrn 9lationa!garbiiltn irngen a uit) brn ©arg. Str ©arg isurbr au4 brr SBofcnung brl 33rrbfi$tnrn jntrfl in bir JPiauptfittfe« grtragrn, iro brr £rrr Si'<$ant Sagarin rine bril. Sobtrnmtfft lal, na mrbrtrr Jfnorrroanbtt, rin grejjtr Sfcril brr ©tabtbrroobner unb eirlr "Brrr&rer btl "Brrftorbtntn an> fcfcloiTrn , bir aul Caibad), ŠKJbmannlborf, Jirumarft! u. f. n>. erfcfritntn, un» bir irbifcfct £utle br« OTJaniiri ©rabe ju grlritrn, brffrn SJlamrn bit ganjr flaoifdjr SEBcIr mit SBt-icunbtrung ntnnt, brr bit 3"rt' unb brr ©tolj unfrrer oa. ttrla(l Du Stint JF)effnungrn rrfiiai grfunbtn im brifrrn 3en« friU, nac^ brrtn SrfuUuug X>u ftfcntf(i, a!« bu fangtf : Kdo zna Noj Umno razjasnit', ki lare duha ? Kdo vi Kregulja odgnati, ki kljuje sereč Od zora do mraka, od mraka do dne! Srn jaf)'rrid)tn grrunbrn unb ©rr^rtrn tei S>i(fctrrt bttnt no4) jur 37acb>"'r SScrmiitogJ in Srainbur^ tin Mr^uirm nat^ brin Cerrtcfbrntii ©tatt, finbrn reirb, mojo fl* rrrunMitfcft rt«je« labm »trbrn. £>ir Orfrrtigttn icitbrrbolra birfr (Sinlabung um io bringrnbrt, aI5 nadj abgr^aKmrr fir^li^rr gunerion in Crrat1)ung grjogra irrrbrn roirb, ir c unb »ie man brm <8trftorbtntn tin TO o nu m tnt frfrn nrrbr. r n>unfd?rntrt^ rolrr icrttn ju birfrr f ttat(mi| rrc^t rirlr 93atrrlanblfrrunb« rrfi^tinrn nurbrii. 2?. tV Cioita» 3>rcd)ia, um brr ©orauJftgung 9tanm ju gtbrn, ba§ brr ^fapfl bitft žRi^tung ntbmtn rotirbe, nm bir Hufmrrt« famfttt oon ftinrr tigrntliibrn %<(timmung abjulrnftn. 3" brnirlbrn KugetiHitft, mo irnt SBagrn abfuljrtn, br gob fi^l ©tint J^riligtric, in iBrglritung tinrs rinjigrn 'Crrtrautrn, burd) bit buntrln @ang< brS Ouirinall unb gtiangtf ^unet a$t llf)r im {)oft btj gročrn ^faciacm an, nxl<^rr fid) grgriiubrr brr ttt briligrn ©tanislauJ ^oftfa br. finbrt, unb orriir§ frinrn "patlaft burit) bal grofit 'ifeor bel Ouirinall, roo tr, cbn< rom ^ofltn brr Visita ertannt jo mrrbtn, mic ftinrm Srgtbrnrn in rinrn SBagrn ftirg. Vuf brm ^laft oon ©t. 3ofrann<* oon Cattran fanb tr btn ©rafrn ©paur, it>rl$tr frintr, in tintm mit frinrn rigrnrn ^frrbrn boipannttn SBagrn, ^arrtr, unb tam ofjnt ©t^mit. rigttit bur$ bal Spcr ton ©on ©iooanni, oon ni« er ja Faksimile prve strani časopisa »IHyrisches Blatt«, kjer je nepozabnemu pesniku dr. Francetu Prešernu napisal toplo, gotovo najprisrčnejšo posmrtnico tedanji publicist in urednik Leopold Kordež. (Pred 91 leti sta izhajala v Ljubljani lista: »Novice« — faksimilirano besedilo smo objavili ob lanski obletnici v ponedeljskem »Jutru« — in pa »Blyrisches Blatt) (I* zasebne zbirke) in vzgledno požrtvovalnostjo je sodeloval pri vseh mariborskih narodnih društvih, pr> Čitalnici, bil je tajnik CMD, pridno je telovadil pri Sokolu, marljivo se je udej-stvoval tudi v pokretu narodnega planinstva, zlasti pri ruški podružnici SPD. Bil je med tistimi našimi narodnjaki, ki so že pred vojno spoznali veliki nacionalni pomen smotrnega narodnega planinstva. Kot ravnatelju Posojilnice v Narodnem domu v prevratni dobi mu je pripadala zelo važna naloga, saj je znano, da je tedaj naša Posojilnica izdatno podprla generala Maistra, da je lahko izvedel svoje načrte. Ko je bila 1. 1920 ustanovljena podružnica Celjske posojilnice v Mariboru, je postal Franc Pišek njen ravnatelj in je ostal na tem mostu do svoje smrti. Zaupani mu denarni zavod je vzorno vodil, saj je bil pok. Franc Pišek znan kot izboren gospodarski strokovnjak. V zadnjem času je mnogo trpel zaradi neozdravljive bolezni. Pokojni Franc Pišek je bil markantna osebnost v mariborskem nacionalnem življenju Ni je bilo nacionalne prireditve, ki je ne bi bil posetil, ni je bilo pomembnejše nacionalne akcije, ki je ne bi bil podprl. Svojim že v mladosti začrtanim nacionalnim m naprednim idealom je ostal zvest vse svoje življenje. Bil pa je rajnki Franc Pišek tudi veder družabnik, pošten iak, dobričina. Njegova pametna preudarna beseda je marsikomu koristila. Piškov spomin in vzgled bo trajno in svetlo živel med nami Slava vzornemu narodnjaku in obmejnemu narodnemu borcul Jubilej Milana Šepca Eden izmed najodličnejših članov zagrebškega Narodnega gledališča, prvi operetni tenor Milan Šepec, bo praznoval 25-letni-co svojega neprekinjenega umetniškega de- lovanja. Proslava bo 15. t. m. z novo uprizorjeno opereto »Orlovr. Poleg Milana Šepca bo po daljši dobi spet nastopila ga. Vera Misita, dirigiral pa bo operni ravna- SCHICHTOV RADION pjzre 4attt/ Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijo* ni Uisilv Voranc za roman »Požganica«. * Pesniško zbirko Iga Grudna »Dvanajsta ura« je izdala Slovenska matica med svojimi rednimi knjigami 1. 1939. O nji so obširno pisali vsi naši listi in literarne revije, vzbudila pa je pozornost tudi v srbskem in hrvatskem kulturnem krogu. V s Južni Srbiji« jo je prikazal z obširnejšo študijo dr. Tom Smerdel. Vsi glasovi so se ujemali v sodbi, da zbirka ni značilna samo za pesnika in njegov umetniški razvoj, marveč je pomenljiva za vso sodobno slo-visko lirično pesništvo. V »Jutru« smo jo prikazali dne 20. aprila 1939. Knjiga je bila priznana že prej banovinska literarna nagrada. Dr. Igo Gruden je pesniški sotrudnik »Ljubljanskega zvona« in »Sodobnosti« oglasil pa se je nekajkrat tudi Pesnik dr. Igo Gruden v stolpcih »Jutra«. S podelitvijo literarne nagrade mesta Ljubljane je bilo izrečeno njegovi poeziji novo, častno priznanje. Roman Prežihova V o ran ca (psevdonim) je izlala Naša založba v Ljubljani, ki pravkar napoveduje zbirko njegovih novel »Samorastniki« in veliki vojni roman z naslovom »Doberdob«. Le-ta utegne biti prvi izrazito vojni in v nekem smislu za to vrsto literature reprezentativni roman v slovenski literaturi. »Požganica« obravnava z znatnim epičnim uspehom prevratne dni v Mežiški dolini, ko se je zrušila stara avstrijska oblast, a nova jugoslovenska oblast se še ni uvedla. V času med-vladja so nasta,jali značilni dogodki, ki so se potlej razvijali v boj med našo in avstrijsko državo za koroška slovenska tla. V teh konfliktih so se pokazale mnoge socialne in politične neprilike našega obmejnega življenja in pisec »Požganice« je s svojim spisom prispeval tehten dokument ne le k zgodovini, marveč posebej še k psihologiji našega prevrata in sploh slovenskega obmejnega ljudstva. Kljub vsej kvalitetni neenakosti epičnih plasti tega romana je »Požganica« po splošni sodbi najzanimivejša in najznačilnejša slovenska ska pripovedna knjiga leta 1939, zato je bila po pravici odlikovana z literarno nagrado mesta LJubljane. Nova rapsodija M, Bravničarja Ljubljanska filharmonija bo na svojem koncertu v petek izvajala poleg skladb Smetane, Cajkovskega in Baranoviča tudi »Belokrajinsko«, — rapsodijo plodovitega in nadarjenega slovenskega skladatelja Matije Bravničarja ki je že dvakrat poprej uspešno vnesel slovensko folkloro v simfonično obliko: prvič v »Slovenski plesni burleski« in drugič v »Hymnus sla-vicus«, ki je grajena na istoimenski Trubarjev koral. »Belokrajinska« rapsodija v enem stavku kaže tipičnosti vzhodnjaške, predvsem belokrajinske folklorne mentalitete. Naslanja se na zapiske raznih zbirateljev slovenske narodne motivike. Začenja se z uvodom ki prinaša obče slovensko motiviko in preide rato v izometrični ritem plesnega značaja, najprej razširjeno, zatem v izhodiščni obliki. Motiv, ki ga skladatelj uporablja, se melodično giblje v trčnem obsegu; kontrapunktično ga spreminja na najrazličnejše načine, prinaša ga Skladatelj M. Braviličar tudi v rakovi obritvi ln mu sočasno pridružuje še več drugih motivov. Pravkar omenjeni motiv je kombiniran z uvodnim motivom; le kratko ga prekine motiv kresne belokrajinske pesmi, nakar nadaljuje skladatelj prejšnjo motiviko. Posamezni deli so opremljeni z ustrezajočimi tempi: uvodni Larghetto prehaja v Alle-gro m ode rato začetka prvega dela ki ga v kresni pesmi nadomesti Largo in mu sledi motiviki primerni Allegro m ode rato. Srednji del, ki se začenja z Andatne sostenuto, je po značaju eiegičen in vsebuje svojevrstno motiviko, duhovno sorodno slovenskemu obeležju, in gibajočo se bolj aE manj v istem obsegu kakor v prvem delu. An dan te sostenuto prekinja Allegro moderato, ki se nato nadaljuje s tempom in motiviko začetka srednjega dela. — Allegro moderato tretjega dela se začenja s kanonom in obravnava vso motiviko iz prvega dela, glavni plesni motiv in nato ritmizirano variacijo uvodnega motiva. Skladatelj obdeluje vse to v najrazlične,j-ših spremembah, dokler se h koncu ne povrne k uvodnemu delu, s katerim tudi skladbo zaključi. Bravničarjeva »Belokrajinska« je grajena vsestransko zanimivo in v smislu značilnosti belokrajinske narode motivike. Ritmično je preprosta melodično zanimiva kljub, oziroma vprav zavoljo omejenega obsega, ki mudi v gibanju svojevrstni zvok in daje poteku skladbe svojski značaj. Harmonično sloni na zmerno moderni zvočnosti, kakršno poznamo že iz drugih Brav-ničarjevih skladb. Harmonični moment se prilagaja kontrapunktičnemu, ki odločno prevladuje ter obenem tudi povečuje harmonično pestrost in daje celotni skladbi močno gibljivost, vsebinski pa globino in širino doživetje še st jpnjuje. »Belokrajinska«, posvečena Otonu Župančiču in izvedena prvič lanskega januarja v Parizu na koncertu jugoslovanske glasbe, je eno iz pomembnih del naše glasbene kulture, zlasti še ker nam predstavlja del našega narodnega življenja v simfonični obliki. Zato bo skladba vzbudila nedvomno mnogo zanimanja. Koncert violinistke L D'AIbpre V ponedeljek je koncertirala v mali fil-harmonični dvorani italijanska violinistka Lilia d'Albore. V vrsti naših koncertnih prireditev savzema njen koncert svojstven položaj, kajti ni bil namenjen toliko vir-tuoznemu podajanju kot poglobljen ju v omače vesti O pustu, snegu in manirah Pust je pri kraju in tudi sneg bo kmalu pri kraju. Marljivo so ga delavci odkida-vali in zmetavali v Ljubljanico, nazadnje pa je še nebo dalo svoj običajni, redni blagoslov: Bog ga je dal, pa ga bo tudi vzel.. Nič ni reči, tudi kidanje in odpravljanje snega se vrši v Ljubljani v najlepšem redu. Da pa tudi pri tem opravku ni manjkalo nekoliko pustne primeci, so na Celovški cesti včeraj zjutraj nalagali sneg na vozove in ga odvažali takoj tja v začetke stranskih ulic. Tam je nekoliko bolj na skrivnem in brozga ne bo motila avtomobilistov, marveč tiste malovredne pešce, ki zavijajo s Celovške ceste na stranska pota. S šišenskega kolodvora so pa včeraj vozili cele vagone snega, ki so ga nabrali bogve kod, potem so ga pa proti Dravljam zmetavali ob progi Menda zato, da bo zdaj v odjugi nekaj več vode ob železniških nasipih in da bo tako rekoč sneg samega sebe odnašal... Bodi sneg ali brozga, vselej v takih dneh ima ljubljanski tramvaj lep delež. 2ivo je po tramvajskih vozovih. Bašejo se vanje mamice z jerbasi. tisti, ki morajo v službo ali iz nje. posebno pa tudi šolska mladina. In vrstijo se prizori, da bi jih bil vesel gospod, ki nam pripoveduje: »Več manire. brez zamere!« Nobena frklji-ca se ne dvigne pred kako starejšo mamico ali tetko z dežele, ki vleče jerbas z živil. trga. Pa je tudi malo mladih in starejših gospodov, ki so voljni odstopiti svoj tron. Zgodilo se je zadnjič — ne v tramvaju, marveč na pločniku v Selenburgovi ulici — da je neki dami spodrsnilo in se je zgrudila. Dva študenta sta bila tik pred njo, pa sta se lepo previdno izognila. Nesrečna dama. blatna in slabotna s spolzkimi galoši, se je trudoma dvignila sama. Dve dekleti, ki sta prišli mimo, sta glasno obsodili oba fanta: — Kmetavza! Punci sta bili krivični. Namreč, krivični z očitkom na račun našega kmetskega stanu. Naši kmetje so lahko da robati in marsikatera beseda diši po hlevu. Toda v dejanski pomoči so hitrejši in pripravnejši kakor mestna mladina. zaposlenim bolničarjem v bomišnicah, ki so v banovinski upravi, izplačala iz izrednega kredita banske oblasti, bolnišnica usmiljenih sester pa bo enako doklado izplačala iz svojih sredstev. Končno je bilo še sklenjeno, da uprave bolnišnic ne bodo ničesar podvzele proti bolničarjem, ki so sodelovali v akciji. 30 vrst kolonjske vode. odlično parfu niranih — toči v vsaki Uolieii- in po nizkih cenah Parf umeri ja »VENI S« rvrševs * OP°z°rilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Glavni odbor LKB vabi vse one, ki so v letal 1919/1920. berili za našo severno mejo, pa niso še državljan: Jugoslavije, da se v lastnem interesu čim prej pr javijo zaradi podelitve spominske kolajne. Vsa pojasnila prejmejo v društveni pisarni Legije koroških borcev na Cankarjevem nabrežju 7/1. Rok za prijavo za podelitev spominske kolajne bo kmalu potekel, zato naj se vsakdo, ki misli, da je upravičen do tega odlikovanja, čim prej zglasL Vsak k; se priglasi, naj prinese seboj eventualne vojaške listine, s katerimi lahko izpriča, da se je v resnici udeležil borb na naši severni meji. * Sporazum med bolničarji in zagrebškimi bolnišnicami. Včeraj smo poročali o gibanju zagrebških bolničarjev za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Kakor nam naknadno poročajo, je bil med njimi in pristojnimi upravnimi instancami dosežen sporazum na naslednji osnovi: Najkasneje do 15. t. m. morajo uprave posameznih bolnišnic v soglasju s svojimi bolničarji določiti število delovnih ur na dan in reden tedenski odmor. Vsaka uprava bolnišnice mora do konca mesca predložiti osnutek statuta, ki bo določal delovne in mezdne odnose. Ta statut mora stopiti v veljavo do 1. aprila. Kvaliteta hrane osebja se mora izboljšati. Enkratna dra-ginjska doklada za februar in marec se bo dnevničarjem in na osnovi dnevne mezde — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Pra va »Franz-Josefova« voda deluje milo prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474-32. * Z avtomobilom k lipsk^mu pomladanskemu velesejmu Tisti obiskovalci tipskega velesejma, ki se hočejo voziti z avtomobilom v Lipsko, prejmejo bencinske karte za progo od nemške meje do Lipske-ga že tukaj, ako se pravočasno javijo pri častnem zastopniku ali pa pri Zvaničnem biroju lipskeg? velesejma, Beograd, Knez Mihajlova 33 pod navedbo potrebne količine goriva in tipe vozila. Za povratek prejmejo obiskovalci lipskega velesejma bencinske kaite v sejmskem uradu v Lip-skem. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen žeiodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčice. * Novi grobovi. V visoki starosti 87 let je umrl v Ljubljani g. Anton Bzja^ bivši krojaški mojster, gostilničar in hišni posestnik v Bohoričevi ulici 16. Zadnjo pot bo ugladni pokojnik nastopil danes ob pol 15. — V Krškem je umrla gospa Fany Stary. Blago pokojnico bodo pokopali jutri ob 16. — V Litiji je včeraj umrl gospod Alojzij Pregelj, centralni nadzornik državnih železnic v pokoju. Pogreb ug'e<1nega pokojnika bo jutri ob 9. — Pokojnim blag spomin, žalujcčJm naše'iskreno soža'je! Najprej sta skupai nb:la soseda, nato pa še ubijalec tovariša. Pred ok-^žnim sodiščem v Karlovcu je bil te dni 401etni kmet Miloš Bakič iz Kvstinje na Kordunu zaradi dvojnega umora obsojen na 9 let robije in na trajno izgubo častnih pravic Bakič je skupno s svojim priiateljem Jankom Dudukovičem pred mesci v prepiru, ki se je vnel zaradi neke malenkosti, ubil svojega soseda Stiepana Zdjelarja Bakič in Dudukovič sta bi'a aretirana, in ko sta čakala sodbe sta se na dvorišču jetmšni-ce sporekla o tem kdo izmed njiju prav za prav kriv Na nepoiasnien način je Bakič prifel do motike in Dudukoviču razbil ?lavo. da se je zgnidil mrtev. * Za prazen nič ustre|i] ne^-lžnep-* človeka. V neki gostilni v Virovitici se je mesarski mojster Avgust Penk po prekrokani pver1pustni noči piičkal s svojim so sedom, krojačem Jos pom Pavičem Slučajno je prifel mimo 33-etni kleparski mojster Jos'p Župančič in ko je slikal da se glasno razgovarjata. je radoveden pogledal v lokal. Pavič je Župančiča poklical k mizi, mu razložil, o čem je beseda, in Župančič je potegnil ž njim. Takrat je Denk vstal, stopil k svojemu plašču, ki je visel na steni, izmotal iz robca revolver in ga nastavil Župančiču na prsa češ: »Fcno vi, če si upa,š!« še preden je utegnil Župančič kaj reči. se je revolver sproži1 in Župančič je bil smrtno zadet K^jub temu je bil še dovolj pri moči da je planil proti Denku. ga pretepel s pestmi in ga nagnal na dvorišče, kjer pa je sam obVžal v krvi. P epeljali so ga v bolnišnico, kjer ie kmalu izkrvavel Ko so Denka aretirali, je rekel, da se je ho+e! samo malo pošaliti in sploh ni vedel, da je revolver na bit. * Dva bratomor« v ofr^M^i Daruvarja Te dni sta bila v ok lici Daruvarja drug za drugim izvr?ena dva grda zločina k: mečeta žalostno luč na družinsko življenje glasbeno prednašanje, torej za panogo glasbene reprodukcije, ki zahteva poleg do kraja izvežbane tehnike tudi še posebno vživetje v delo in zmožnost, svoje doživljanje komunicirati poslušalcem. V tej nalogi vidijo danes reproduktivni umetniki svojo glavno skrb. Koncerti te vrste so sicer manj obdani z bleskom nenadkriljive tehnične popolnosti, a so obrnjeni močneje navznoter ter dosti bolj približajo glasbene umotvore koncertnim obiskovalcem. Uspeh ponedeljskega violinskega koncerta je bil zgovoren dokaz za trditev, da je publika tudi za to manj briljantno kot podu-hovljeno podajanje dostopna in jo celo navduši do znatnne stopnje zavzetosti. Spored je bil zlasti v prvi polovici sestavljen na visoko umetniškem nivoju. Vitalijeva slavnoznana Ciaconna je kamen preizkušnje za obvladanje lokovne tehnike, hkrati pa trd oreh za pestrost v podajanju te serije kratkih, včasi tudi kratko-sapnih variacij, katerih umetniška dogra-jenost ni vseskozi enakovredna. Violinistka d"Albore jo je interpretirala ognjevito, kolikor to dovoljuje staroklasični slog, ki se ne preda rad čustvenim izlivom. Tem več nežno romantične melodičnosti, je virtuo-zinja vložila v Schubertovo Sonatino, tako rekoč šolsko delo, čigar ljubeznivost ne more preprečiti dolgoveznosti in nekam buržujske komodnosti, ki preveva sicer vzorno, a nikoder pomembno skladbo. Mnogo večja je čustvena in izrazna skala Brahmsove Sonate v d-molu op. 108., iz leta 1889. To delo je nastalo pod vplivom trpkega in od Wagnerja odvrnjenega Bii-lowa, kateremu je tudi posvečeno. V štirih delih, ki so kontrastni bolj po naslovu kot vsebini, je dal skladatelj točno sliko svojega severnonemškega nastrojenja, ki ne dopušča mnogo intimnega lirizma, temveč muzicira v velikih lokih in krepkih potezah, viharno in temačno. Redkokdaj se povzpne zvok gosli v milejše višine, tem več pa je izrabljena g-struna za prednašanje dramatično razgibanih in mrkih mest. Da o klavirju ne govorim: ta se kakor je Brahms ljubil, podaja v globine, ki jih za-stre še z neenakimi ritmičnimi obrazci, tako da preide glasbeni tok v šum in buča-nje. Asketičnost te sonate je znana; tem bolj je violinistka podčrtala tistih nekai drobnih odstavkov, kjer zašije toplejše solnce in se skuša melodija izmotati iz objema šhoke razpie^enih razloženih akordov klavirja Takšno interpretacijo dopu šča začetek (in njegova ponovitev) ada gia. Vendar so ti momenti dokai k-atko trajni v primeri z ostal;m Forma'no je posebno zanimiv tretji stavek, kjer se nekako bijeta scherzozna obMka in težka vsebina kar daje čar posebne zajeml^vost4 Vsekako je bila Babmsova sonata os:edje večera, pri čemer se je violinistka izkazala kos vsakršni interpretacijski nalogi. Milina in širina njenega tona, jasna, nikjer vsiljiva, a vendar prodorna interpretacija so vrline, ki so poslušalstvo po pravic; zavzele. Pri klavirju je bil malce razori t a brezhibno točen, vesten in vigran spremljevalec Hubert Giesen, s katerim sta tvorila duo, zmožen kar moii visokih nalog in zadoščeč vsakršnemu, tudi najbolj privitemu pričakovanju. Druga polovica ?poreda je bila namenjena bolj zunanjemu blesku ter je po vrednosti del vidno padala. Največ vsebine je imel Veracinijev »Largo«, širokopotezna, spevna skladba, čigar interpretacija je bila prav tako vzorna kot topla. Fioccov Al-legro. prilično konvencionalna skladba sta-roitalijanskega violinskega sloga, vsebuje živahna mesta in precej šablonsko izpeljavo. Sarasatejevi »Ciganski napevi« so znani vsakemu violinistu. Med dodatki je imela največ vsebinske vrednosti Paradisijeva »Sicilienne«, medtem ko Rollov »Rondo« vkljub slovesu Paganinijevega učitelja obenem s Sammartinijevo skladbico ne prekorači okvira dobre, a nepomembne violinske literature. To pa je seveda že taka navada pri vsakem solističnem koncertu, da so dodatki večinoma skladbice manjšega pomena, v katerih pa se včasi lahko izkaže tehnična dovršenost izvajalca. Tako so tudi dodatki tega koncerta služili v prilog prikazanju visoko dognane umetniške stopnje italijanske violinistke, ki verno nadaljuje tradicijo najboljših italijanskih mojstrov, katerih geslo je bilo vedno: ne zanemarjaj glasbene vsebine v korist tehniki, temveč glej, da ju vzgojiš erako. Koncert violinistke d'Albore je do- po vaseh. V Srednjem selu pri Pleternid sta po smrti staršev ostala na posestvu brata Stjepan in Mato Gecan. Pogosto je med njima prihajalo do prepira, ker je mlajši brat Mato več trošil zase kakoi Stjepan. Mržnja med obema je polagoma tako narasla, da je Mato sredi prepira segel po sekiri in udaril starejšega brata po glavi, da je na mestu obležal mrtev. Podobno žalostna je zgodba o bratih Draganu ln Gavrilu Goliču iz Bjelajcev pri Pakracu. Skupaj sta šlt k sosedu na nekakšno slavje, kjer sta se napila rakije. Potem sta se nekaj sporekla in Dragan je s težkim kolom udaril Gavrila po glavi, da je v nekai urah izdihnil. * 12 let robije za umor. Svoj čas smo poročali o aretaciji premožnega posestnika, 651etnega Dragutina Novaka iz Pod-gajca pri Križevcih, ki je bil osumljen, da ie umoril delavca G juro Zarepa. Novak je Zarena povabil v svoj vinograd in ga opil — imela sta neke stare zdražbe med sabo — nato pa je pograbil sekiro in ga ubil. Po zločinu ga je zavlekel nekaj sto metrov iz vinograda, ga pustil na cesti in javil županu, da ga je našel mrtvega. Pred preiskovalnim sodnikom je priznal zločin, a na razpravi se je vedel prav cinično. Sodišče mu je odmerilo 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. * Padel je z dvonadstropne hiše, pa je ostal živ in zdrav. Včeraj je ves Zagreb govoril o nezgodi Srečka Mraza, ki mu rojenice prav gotovo niso po slepem naključju imena položile v zibelko. Mraz je na prošnjo svojega hišnega gospodarja, dr. Arka v Vlaški ulici, zlezel na streho dvonadstropne hiše. da jo očisti snega Iz previdnosti se je privezal na vrv, pa se mu je utrgala in padel je kakšnih 17 m v globo-č:no. Mestna občina zagrebška je dobra posestrima ljubljanske vsaj v enem pogledu: kupi snega, ki so ga plugi in lopate naložili ob trotoarjih, ostajajo tam dokler jih ne bodo odpeljali žarki pomladnega solnca. Srečko Mraz, ki je sekundo ali dve v zraku že mislil, da je po njem je priletel v takšen kup, se globoko zaril v sneg, nato pa skočil na noge, si otepel kolena in konice in zavriskal od veselja. Iz dna duše je bil mestni občini hvaležen, da ni prehoda j iz Vlaške ulice zvozila snega. * Iz Cerknice je pre.je'a Družba sv. Cirila in Metoda 452 din, ki jih ie nabrala gdč. Marija Werlijeva. Iskrena hvala! Iz L*Hfjffine u — Okrog 3.800 delavskih knjižic in legitimacij. Na domovinskem uradu mestne občine imajo te dni polne roke dela z irdajanjem legitimacij oziroma poslovnih delavskih knjižic. Izdajo le teh je do 1. januarja t. 1. prevzemala policijska uprava. zdaj so to posli mestnega magistrata. Nove delavske knjižice so precej obilnt in ne posebno praktične, mnogo preveliki format bo delal žepom breme, saj je de!avska kniižica obenem edina legitimacija za vsak dan in io mora imetnik zmerom nositi pri sebi. Natančni popis rubrik daie vpogled v mesto zaposlitve deloda jalčevo ime. čas in začetek zaposi;tve. t>re-stanek zaposlitve in vse. kar še spada v uradno ra^vidnico delovnega človeka Pri strokov n:h delavcih mora podpisati svoje overoviienje strokovno združenje, pri navadnih delavcih pa samo poslodaio'pr Delavski k" rži c ie mestna občina do včeraj izdala 1400. legitimacij privatnih nameščencev. zavarovanih pri Pokojninskem zavodu. 2 ?00. novinarskih legitimacij je predvidenih 65. Iz zaporednih š+evilk legitimacij je razvMno. da je izdala doslej osrednja uprava dela v Beogradu okrog 35.000 izvodov za vso državo, število poslovnih knjižic pa bo kmalu doseglo milijon. Za emigrante, ki so tuji državljani, knjižic ne izdajajo in bo ministrstvo v kratkem izdalo zadenve odredbe. u— Seja mestnega sveta ljubljanskega ie sklicana za petek 9. t m. ob 17. Na dnevnem redu so med poročili finančnega odbora odobritev proračunskega zaključka Kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1938 prodaja posestva dr Vilka Sporna za razširjenje in regulacijo Celovške ceste odstop sve*a Tvana Zakot^ika in lere Glavičeve za ureditev Š;š°n<-ke ceste odnosno za razširitev Celovške re«te Mestni gospodarski oddo'pk prosi za odobritev nakna^pga kredita za nabavo kuriva Sledila bodo poročila trošannckega ir. gradberega odbora, odbor za upravo meščanske imovine pa bo poročal o nakupu zemljišča Sokola TI Med ooročili personalno pravnega odigra ie ostanka prof Karla Dermastije na mesto člana mestne ber zgled za takšno skladnost obojega Kar sicer ne preseneča na prvi mah, a je toliko težje dosegljivo, čim manj je opazno Kakor vobče vrednote umetnin ne ležijo na pov "ju ln niso frapantne. temveč j i V: najde v . ' 'dni šele dobro izve?1 ">n oko L. M A Zapis!*! Pesnite, ge Fanny Coj.cl-s do ve v s'o .c.i^keui j.re. Naš l^st je lan oS tno je poročal o zani aivi fan.astijni d-amat-ski pesnitvi »Selkiess, ki jo je izdala v angleščini do goletna lekto-ica ang'jškega jezika na ljubljanski univerzi ga. Fanny C o p e 1 a n d. Kakor smo izve Jeli, je njeno pesnitev poslovenil pesnik Giiša Korit n i k in avtorica je njegov prevod pregledala in avtoiizirala želeti bi bilo, da bi prevod čim prej izšel v knjigi. Tega je vredno delo samo po sebi, povrh pa bi Slovenci izkazali v tej obliki pozornost in hvaležnost angleški književnici, k: živi že dolgo med nami in ki je napisala v knjigah, revijah in listih premnoge lepe strani o naši domovini in našem narodu, izvršujoč tako propotrebno delo naše kulturne propagande. Slavistika na dunajski univerzi. Ko je pred letom umrl znameniti ruski znanstvenik, profesor S. Trubeckoj, je na dunajski univerzi ostala stolica za slavistiko nezasedena. Kakor poročajo nemški listi, se bodo z novim semestrom obnovila predavanja iz slavistike. Slovansko ;>zikoslovje je prevzel prejšnji profesor nemške univerze v Pragi dr. Ferdinand L i e w e h r. za profesorja slovanske literarne in kulturne zgodovine pa je bil imenovan docent dr. Rudolf Jagoditsch. Dr. Lie-vvehr je med drugim spisal obsežno »Ein-ftihrung in die historisehe Grammatik der tschechischen Sprahe«. Prof. Jagoditsch je — kakor kaže že ime — po rodu Slovenec, koroški rojak. Doslej se je udej-stvoval predvsem na področju ruske literarne in kulturne zgodovine. Ta dva znanstvenika bosta skušala nadaljevati tradicijo dunajske slavistike, ki se ponaša s slavnimi imeni Miklo ič, V. Jagič, J. Ka-ršsek, M. Rešetar itd. .ep in izredno zabaven film po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere _ _ __ _ _ _ __ __ _ _ _ Reprezentativno filmsko delo z jEVILJSKI BRIVEC najboljšimi predstavniki španske umetnosti! — Razkošje. Kino Union, tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri humor, ples, muzika in petje I jj ^ g SI R O T JPrekrasno filmsko del° slavne£a francoskega KINO SLOGA, tel. 27-30 romanopisca Victorja Hugo-a, ki na pretresljiv način predočuje bridko usodo dveh mladih deklet. Danes ob 16., 19. in 21. I ¥ 1T feJ A ET¥ C ¥ El ¥ ¥ ¥ ¥? Po,Jska umetnina. Vračanje Poljakov U Ull J\ Ivi 1. 1918 iz Sibirije v poljsko domovino. Film samožrtvovanja, plemenitosti, svobode in suženjstva. Ob 16., 19., 21. uri. __ KINO MATICA, tel. 21-24 I ga sveta in ukinitev odbora za podpore družinam, poklicanim na orožne vaje. V tajni seji se bodo obravnavale prošnje mestnih uslužbencev za napredovanja, za bolniški dopust, za vštetje let, za prevedbo in nekaj drugih zadev. u— Lepo priznanje Dragu Sijancu. Akademsko Mozartovsko združenje (Aka-demisehe Mozartgemeinde) na Dunaju je v dogovoru z Državno glasbeno zbornico (Reichsmusikkammer) v Berlinu potem predsednika prof Henrika Damischa imenovalo dirigenta Draga M. Sijanca v Ljubljani za voditelja in organizatorja svetovnih Mozartovskih proslav, ki bodo v Jugoslaviji leta 1941. ob priliki 1501et-nice Mozartove smrti. Posebne proslave Mozarta bodo v tem letu po vsem svetu Dirigent Drago M. Sijanec je častno funkcijo sprejel. u— Za XIV. koncert Ljubljanske filhur monije, ki bo v petek 9 t. m. ob 20. v Unionu je izšel obširen spored, kl prinaša poleg biografskih podatkov izvajanih skladateljev tudi popis in razčlembo del. ki so na sporedu koncerta. Dirigent Baranovič. ki bo dirigiral Cajkovskega V. simfonijo Smetanovo »Vltavo«, Bravničarjevo »B~lo-krajinskot in svojo skladbo »Srce lz lecta«. je prispel v Ljubljano in vadi s filharmo-ničnim orkestrom. Baranovič je eden izmed naiplodovitejših skladateljev in izbo-ren dirigent, ki si je pridobil' sloves tudi v tujini. Nai naše koncertno občinstvo ne zamudi prilike, da spozna enega največjih jugoslovanskih dirigentov Prodaja vstopnic je pri blagajni kina Union. Gg. rezervni oficirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora. u— Bežigrajske prilike in neprilike. Odkar je zapadel visok sneg, so v bežigrajskem okraju zlasti pa na Tyiševi cesti, po kateri og dneva do dneva narašča promet, postale razmere zares neznosne, še zdaj je na nekaterih mestih v snegu samo gaz, kakor so si jo ljudje sami izhodili, pri izogibanju pa je rešitev samo v vljudnosti. Posebno poglavje na Tyrševi cesti je avtobusni promet. Medtem ko so druga ljubljanska predmestja že dobila električno cestno železnico, ki opravlja reden promet, je ostalo na Tyrševi cesti z njenim zaledjem in naraščajočim cestnim prometom vse lepo pri starem Avtobus začenja voziti zjutraj šele ob sednvh. dotlej pa je vsakomur prepuščeno, da hodi aii bega peš v mesto in iz mesta; zvečer se avtobusni promet neha že ob osmih — pač je zdaj uvedena po osmi uri vožnja na vsake pol ure, nemara za tiste, ki se jim hoče toliko čakanja Podnevi vozi avtobus vsake četrt ure, kar nikakor več ne ustreza Električna želernica ima vendar znatno krajše presledke. Ker so piesledki avtobusnih vcžsnj pred-i^i. je gneča v vo ovih reden pojav, tembolj, ker ima podjetje v obratu še nekoliko sta iih premajhnih vozil in se je res treba čuditi da pristojna nadzorovalna ob-'ast dopu**a vožnje nabito polnih voz, kar je razen skrajno neprlje'nega prerivanja tudi zelo nevarno Nič posebnega nI. da za prtn ke, ki čakajo na vmesnih postajaH-*'*ih ob takih prilikah ni več prostora in 'ahko potem čakajo na prihodnji voz ali cap'jajo peš kar je zlasti zdaj po snežni brozgi zelo prijetno. Ravno tako ne smeš biti presc nč°n, če avtobus ob do-'o^pnpm ča?:u vožnje vobče izostane K°že, da je na razpolago nremalo vozil in da n"j napiši naval ob določenih urah ali ob iHbem vremenu povzroči zastoj, prebivalcem okraja pa neprijetnosti Obračamo se ^ntn na prizadeto obiastvo. da popisanim prilikam in nenrilikam posveti potrebno pozornost. — BežigrajcL nrflm">tWn! drnStvn kmet^Hh fnntOV | in drMot na Beri če vu priredi v nedeljo 11. t. m. v sokolskem doma na Lavrci re*c* '»ro »S K O P U H« Pričctck ob pol 4. popoldne. — Vabljeni! les, ki je izginilo dne 2. februarja Francu Svetku izpred gostilne Mencinger na Sv. Petra cesti. Iz nekega stanovanja na Stari poti je neznan zlikovec odnesel 12 tisoč dinarskih bankovcev. Vlom je bil prav spretno izpeljan, vprašanje pa je, koliko časa se bo mogel storilec skrivati. Moč denarja je mamljiva in kratkotrajna. Moško kolo neznane znamke in številke je prav tako neznanemu gostu odpeljal ljubitelj koles iz gostilne Marije Vidmarjeve na šmartinski cesti. Sumijo nekega okrog 36 let starega moškega srednje postave, ki je bil oblečen v uniformo poštnega uslužbenca. u— ž:tev pustne razigranosti, poročali jmo že da je letošnji predipust pa tudi sam pustni torek potekel izredno mirno. Po obno kakor v Ljubljani je bilo tudi na 'eželi Včeraj zjutraj pa so mestni reševalci le pripeljali na k ruiški oddelek mladega fanta, ki jo je sredi pustne razigranosti izkupil. Nekje v Logatcu se je v torek zvečer zbrala večja druščina, v kateri je bil tudi 19-letni delavec Anton Hren iz Begunj, zaposlen v Cerknici. Med fanti se je razvnel prepir, iz katerega se je razvil pretep ln nekdo je Hrenu z nožem preparal trebuh Stanje ranjenca je resno. u— Godbenike Je iskal, da bi jim prodal ukradene glasbene instrumente G. J. 26 let stari vrtnarski pomočnik, ki pa mu delo. se zdi, ne diši posebno. Boljše in pametnejše se mu zdi pohajkovanje, ln priložnostne tatvine, ki vržejo majhen dobiček za vsak dan. Pa ga je sredi ulice pobaral stražnik, kako je 8 temi rečmi, namreč s činelami, klarinetom in še raznimi drobnarijami, ki jih je ponujal na prodaj. Izgovarjal se je, da mu je vse to dal v prodajo neki fant iz Kranja, pa šepavi izgovor najbrž ne bo obveljal in bodo oblasti natančneje prerešetale njegovo nedolžnost. Instrumente, in kar je še zraven, dobi nepoznani oškodovanec na upravi policije v sobi štev. 24. o— Mala kronika tatvin. Prodajalca preprog, znanega pod imenom »Muharem« { so opazili, ko se je peljal s kolesom sumljivega izvora nekam proti Mostajm. In je v resnici prišlo na dan. da je to slej ko prej ukradeno kolo znamke »Klinov« črno ple- , skano, s kromanimi blatniki in obroči ko- j Za mestne reveže je poslal g. Josip Svetič, župnik v Divači pri Trstu, 500 din v spomin svojega brata g. prof. Frančiška Svetiča, umrlega 20. aprila 1. L v Kamniku na Šutni, češ, da je bil njegov blagi brat v Ljubljani ubog dijak ter zato misli, da je prav, če ob bratovi smrti pomaga ljubljanskim revežem. G. Josip Olup, trgovec na Starem trgu, je daroval 200 din mesto venca pok. ge. štrumbelj-češkuti; člani zadruge »Mali dom«, Srbska ulica 8., so darovali 200 din v počaščenje spomina g. Josipa Mayerja, g. Franjo Pristavec, lastnik realitetne pisarne in hišni posestnik. je pa poslal 400 din namesto venca pok. g. Bizjaku, a mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krste preproste vence. G. Jože Kalan, trgovec, je podaril dva para čevljev v vrednosti 250 din, g. Avgust Erklavec, Povšetova ulica 10., je pa spet poslal po 30 kg kislega zelja in repe kuhinji v stari cukrarni, ki jo dobro ti ji vo stalno zaklada s svojimi izvrstnimi izdelki. G. Cezar Menardi st., trgovec na Bregu štev. 20.. je iz neke pravne • zadeve naklonil 450 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih, prav posebno pa na "So dobro javnost opozarja na darilo župnika g. Svetiča, ki se je ob smrti svojega brata spomnil ljubljanskih revežev, da se na ta način njegov pokojni brat tudi še po smrti oddolži dobri Ljubljani, ker ga je podpirala kot ubogega dijaka. U— Ljubljanska podružnica Narodne strokovne zveze priredi v nedeljo 11. februarja ob 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice delavsko akademijo, na katero opozarjamo naše napredno občinstvo in nacionalno delavstvo. Poleg obširnega sporeda bodo igrali tudi »Kovačevega študenta«, spevoigro v treh dejanjih, ki jo bodo izvajali dramatični pevski in tamburaški odseki NSZ. Vstopnice so na razpolago vsak dan v tajništvu NSZ ter v nedeijo dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 15. dalje. Vstopnina od 2 do 10 din. Nacionalno misleči meščani v nedeljo popoldne v Delavsko zbornico. u— Za zaščito otrok za slučaj vojne so darovali; Alfred Amann Trž č 10 d n, Hranilno in posojilno društvo v Celju 200 din. Tovarna lesnih izdelkov Falter, Jur-kilošter 100 din, J. Globctschnigg, Ljubljana 100 din, Tvomica obvez Inega materi-jala Kocjančič & dru 100 din. Industrija platnenih izdelkov d. d.. Jarše p. Domžale 500 din. Mehanična tkalnica Metka, Celje 200 din, Bombažna pred:ln ca in tkaln!ca Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tižič 200 din. Iskrena hvala! Unija za zaščito otrok, Ljubljana. a— Bolničarji in bolničarke Rdečega križa. V petek 9. t. m. bo v veliki dvorani Delavske zbornice ob 19.30 predavanje docenta šefa primarija g. dr. Lavriča o trebušnih poškodbah v vojni. Udeležba je obvezna. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vič. Nocoj ob pol 8. predava g. Breceljn k. kaj rabd sadno drevje, da dobro rodi. Predavanje kakor običajno v ljudski šoli. Vabljeni! u— XVII. redni letni občni zbor Združenja e'ektrotehničnih °brti dravske banovine bo v nedeljo dne 11. februarja t. 1. ob 9. uri zjutraj v Gambrinovi dvorani restavrac je I. Račič v Mariboru. Udeležba je za vse člene združenja strogo ofovezna. Izostanek se kaznuje z globo. Predse ^'k. u— JNAK Fdlnstvo. Danes, v četrtek, bo ob 20. redni članski sestanek v lokalu »Doberdoba«. Na sporedu so važne tekoče zadeve. Predsednik. u— Zaključna plesna vaja Akademske Jadranske Straže se vrši dne 10. februarja 1940 v Kazini. Ljubitelji našega Jadrana, toplo vabljeni! (—) R D I Četrtek 8. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Ves"eli zvoki (plošče).— 12: Operetni napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.0*2: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18 40: Sloven2č'na za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura: Mnistr-stvo za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Kvartet »Fantje na vasi«. — 20.45: Reprod. koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi. poročila — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Beograd 18.30: Orkester. — 19.40: Lahka godba. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.50: Klavirske sklaiibe. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Godalni kvartet. — 20.15: Hrvatski umetniki. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.55: Veseloigra. — 21: Orkester ln klavir. — 23: Nočni koncert. — Sofija 18.45: Mali orkester. — 20: Petje. — 20.30: Instrumentalna glasba. — 21.30: Lahka godba in pJes. — Dunaj 16: Veiliki orkester. — 20.15: Petje. — 20.40: Opera »GJurnaC«. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Pester spored. — 22.30: Vesela muzika. — 24.10: Nočni koncert, _ Razmere v JRZ Pogajanja predsednika Cvetkoviča z Aco Stanojevicem *StaH»;če in položaj slovenskega dela JRZ — Muslimani na razpotju — Situacija pred razčiščenie>m JO so n^°šrajski listi so začeli odkrito razpeljati o likvidaciji JRZ, v kateri je ktaia po trditvi profesorja Iliča v listu uJapred« samo še ena skupina, to je slo-lsnski del JRZ. Vtis teh razprav je še Ikrepijen s ponovnim obiskom predsedni-}a Cvetkoviča pri voditelju staroradikalnt »tranke Aci Stanojeviču in po izjavah obeh jolitikov. Kakor je sedaj znano in kakor >eležijo tudi beograjski listi, je g. Cvetkovič predložil g. Stanojeviču nov predlog za združitev radikalov. Po tem predlogu bi se JRZ likvidirala. G. Aca Stanojevič je prosil g. Cvetkoviča, naj svoj predlog pismeno formulira, da bo glavni odbor radikalne stranke o njem razpravljal in sprejel potrebne sklepe. G. Cvetkovič je na to pristal, o čemer priča tudi njegova izjava, da se popolnoma strinja z g. Aco sppnnMv' orate in sestre, da spui^ dopisnici svoj naslov Sokolskemu društvu Celju-matici in navedejo, ali želijo broširano ali vezano izdajo. Ime pisca delo samo priporoča, in bi bilo škoda, ako bi bratje in sestre, ki si knjigo želijo, je pozneje ne mogli dobiti. Cena knjigi bo zmerna, ker se bo društvo zadovoljilo le s kritjem stroškov. e— Ljudsko vseučilišče bo priredilo drevi ob 20. ob obletnici Prešernove smrti seminar o Prefernovi ostalini. Seminar bo vodil prof. dr. Pavel Strmšek. Pridite v čim večjem številu! e— Očistite ulice in prehode! Čeprav dva sinova mestnih svetnikov že nekaj časa odvažata sneg z ulic, leži na nekaterih ulicah še vedno mnogo snega. Te ulice so sedaj, ko je nastopilo južno vreme, skoraj neprehodne. Prosimo mestno občino, da bi dala takoj in povsod očistiti vsaj prehode in urediti odtok snežnice. Če morajo hišni posestniki skrbeti, da so hodniki pred njihovimi hišami v redu velja to menda tudi za občino glede ulic. e— Smrt dveh znanih Celjank. Včeraj je umrla v Gosposki ulici 23 v visoki starosti 91 let zasebnica ga. Amalija J a n I-č e v a. roj. Uhlichova, mati pokojnega pekovskega mojstra gostilničarja in veleposestnika Maksa Janiča ter jurista Otona Janiča. Pokojna je bila izredno blaga žena in velika dobrotnica revežev. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Liscah 15 pri Celju je umrla včeraj v starosti 58 let vdova po veleposestniku ga. Karolina L u h n o v a roj Brelsejeva. Pogreb bo v petek ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima gose ma bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Dvignite najdene predmete! Pred-stojništvo mestne policije v Celju hrani celo vrsto predmetov, ki so bili najdeni v Celju lani od 23. avgusta do 31. decembra Lastniki naj dvignejo najdene predmete pri predstojništvu mestne policije v sobi štev. 32. e— Nedopustno ravnanje zava.i-C.aT agenta. Pred dnevi je prišel zavarovaln. zastopnik B. v stanovanje nekega državnega nameščenca v Celju, ki ima pri zavarovalnici, katere zastopnik je B., zavarovano svoje pohištvo in čigar zavarovalna polica poteče leta 1941. Omenjenega državnega nameščenca ni našel doma, pač pa njegovo ženo. Dejal ji je, da bo zavarovalnica znižala premijo, ji pokazal odrezek položnice, s katero je omenjeni nameščenec plačal premijo, in je pred ženo prečrtal odrezek. češ da ji bodo izstavili novo potrdilo z znižano premijo. Na zahtevo mu je gospa izročila staro polico in podpisala neko neizpo^jeno listino. Zavarovalni zastopnik ji je rekel, da bo potem prejela novo polico. Ko je žena pozneje to povedala svojemu možu, je mož takoj zaslutil, da ni nekaj v redu. šel je k zavarovalnemu zastopniku in zahteval, da mu vrne zavarovalno polico. Zastopnik mu je obljubil, na mu bo v nekaj dneh vrnil polico Tep-a pa ni storil. Ko se je omenjeni državni nameščenec nato informiral pri zavarovalnici, je izvedel da je njegova žena s svojim podpisom na neizpolnjeni listini — podaljšala zavarovalno pogodbo za cleset let! Zavarovalni zastopnik je torej zlorabil njeno zaupanje, da bi prišel pod lažno pretvezo do provizije. Omenjeni državni nameščenec je takoj ukrenil vse. da se zadeva čimprej uredi in podaljšanje zavarovanja razveljavi. V zvezi s to zadevo opozarjamo občinstvo, naj bo v slič nih primerih previdno. Iz M**db3fa a— Slovo Maribora od Kurenta Skromnejše, kakor običajno, toda navzlic vsemu precej razgibano je bilo letošnje slovo Maribora od Kurenta. Mariborske gospodinje so navzlic težkim časom pridno pekle tradicionalne »krofe«, zlasti po periferiji se je mladež našemila v maškare. Običajne pustne maškaradne redute letos ni bilo, zaradi tega se je nabralo vse polno navdušenih plesalcev v Narodnem domu, kjer je priredila tuk. Ruska matica svoj VI. ruski večer z geslom »Noč na Volgi«. Pevskim točkam, ki sta jih izvajala znana pevca Suzana Belubekova in Boris Popov, ter baletnemu sporedu, ki sta ga izvajala solista beograjske opere Tamara Maksimova in Nikolaj Tarnovski, je sledilo razgibano družabno življenje in rajanje, ki je trajalo do rane ure. Pa tudi po mariborskih kavarnah in drugih javnih lokalih so bili primerni pustni programi. Cehe, ki so si jih privoščili Mariborčani za letošnji pust, so bile bolj skromne. a— Lepa pridobitev Maribora je vsakoletna tradicionalna pepelnična kuharska razstava ge. Z e m 1 j i č e v e pri Orlu. Tudi letošnja kuharska razstava je vzbudila zanimanje mariborskih gospodinj, ki so si včeraj ves dan s priznanjem ogledovale razstavo, ki je nudila slikovit prikaz vseh najsodobnejšin pecivnih, zelenjavnih in mestnatin izdelkov vseh vrst Pepeinicna razstava pri Orlu se je pretvorila v stalno vsakoletno prireditev, ki priča o slovesu naše izborne, kvalitetne kuhinje, ki v ničemer ne zaostaja za inozemsko. Spričo velikih gmotnih žrtev, ki so združene s takšno razstavo, zasluži požrtvovalna podjetnost ge. Zemljičeve zlasti v današnjih časih priznanje in pohvalo, pa tudi podporo. a— Gledališkemu občinstvu je gotovo Se dobro v spominu prvi nadvse uspeli nastop Mrakove igralske skupine v lanski seziji s tragedijo »Grohar«. Prihodnji če- »JRZ je bila vladna kombinacija, stvorje-na med šefi gotovih strank zato, da jim služi kot podlaga za oblast. Na videz je izgledala kot enotna stranka, vendar pa to nikdar ni bila. V njej včlanjeni radikali so ostali radikali, muslimani so ostali stvarno člani Jugoslovanske muslimanske organizacije, Slovenci pa člani dr. Korošče-ve ljudske stranke. Ta kombinacija je lahko trajala, dokler so vladale v naši državi izjemne prilike in dokler je bila po zakonu onemogočena obnova Narodno radikalne stranke. Čim je bila prepoved starih strank stvarno ukinjena, je postal nadaljnji obstoj JRZ nemogoč.« »JRZ je predstavljala — nadaljuje list — fuzijo radikalne stranke, dr. Koroščeve ljudske stranke in Jugoslovenske musli-runi'^6 cm""'— —"Teoričati a— Smrt znanega glasbenika, V noči na sredo je preminil na posledicah kapi znani glasbenik g. Jožef Hladek-Bohinjski. Doživel je starost 61 let. Pokojni je bil pred leti ravnatelj matične glasbene šole in se je zelo živahno udejstvoval v mariborskem glasbenem življenju. Bil je tudi dolgo vrsto let zborovodja Glasbene matice v Mariboru. Svetal mu spomin! a— Tiskarski muhec je napravil v včerajšnji vesti pod naslovom »Nov napis« malo zmedo. Pravilno se glasi besedilo napisa: »Deutsches Konsulat Laibach. Zweig-stelle Marburg«. a— Kramljanje o naših planinah. Jutri v petek 9. t. m. bo predaval v tuk. Ljudski univerzi prof. V. Petkovšek, o naših planinah, cvetočih poleti in belih pozimi. Predavanje je zamišljeno kot poljudno kramljanje o naših zmerom lepih planinah. Predavanje pojasnjujejo krasne slike. a— Svojo izvoljonko je zabodel sredi najlepšega pustnega razpoloženja v Pe-skovi gostilni v Radvanju neki Vrane Pivec. Njegova izvoljenka 20-letna Marija Vira j je namreč plesala tudi z nekim drugim fantom. To je vzbudilo Pivčevo ljubosumnost. Z nožem je prerezal svoji izvoljen ki ž lo pod komolcem. Virajevo so prepeljali v bolnišnico. a— Starkina smrt pod kolesOm. Svoj-eas smo poročali o smrtni nesreči 13. septembra 1939 v Jadranski ulici. 30-letni Franc Svržnjak je povozil s svoj m kolesom starko Uršulo Božiček, ki je kmalu zatem umrla. Svržnjak je včeraj pred tukajšnjim okrožnim sodiščem tajil krivdo. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno na 3 leta. a— Ljudje padajo. 47-letna Marija Re-polusk iz Zgo.njlh žreč je pačila na stopnicah m si zlomila ključnico. 17-lelni Franc Matel iz Laporja je padel ra poledenelih tleh in si zlomil ključnico. Oba sta se zatekla v mar borsiko bolnišnico. Trbovelj t— Pogi^o uuoveijskega oujmika. V ponedeljek dop. smo po žalnih opravilih v farni cerkvi pokopali župnka g. Jakota Gašpariča. Bil je pogreb, kakršnega naš kraj še ni doživel; pričal je, kako je bil pokejnik priljubljen pri vseh slojih. Ce-n.li smo ga in ljubili kot blagega duhovnega past'rja ki se je dobro zavedal prave pastirske dolžnosti. Bil je duhovni mož, ki je svoje nesebično delo posvetil le bri-gi za blagor bližnjega. Od blizu n od daleč so prišli ljudje: rudarji, kmetje in uradniki, da se mu z ude^žbo na njegovi zadnji poti oddolžijo za njegovo t ho. požrtvovalno delo. ki ga je posvet1! lnibezm do bližnjega. Zadnjo čast so mu Hka.^aia rastonestva TPD obč'ne pa vseh lavnih in držarvmih uradov s sireskvm na čep kom ir T -na V sprevodu bila i-rno- ^ca četvero.«tonov: raizen št°v*lne duhovščine <5o se naložili poa so tvorile vse tukajSnje 1e. riel mladine meš^a-n^ke šole na ie no^ii veliko Število vencev, čast pokojnikovemu opominu! Ia Ptuja j— Mariborski trio kon e tira v pet k februarja v dvorani Glasbene Matfce Ptuju. (—) DRAMA četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Pre mierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane ce ne od 14 din navzdol. Pobota 10.: Na prisojni strani Red A. Nedelja, 11. ob 15.: Princeska in pastirček Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izvem Znižane cene. Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj« je ostala občinstvu v trajnem spominu. Japonska snov, ki obravnava ljubezen do domovine in žrtev zanjo, je visoka pesem junaštva in požrtvovanja. Visoka umetniška raven te predstave, h kateri so pripomogli vsebina, igralci in režija, je najboljše zagotovilo, da bo našla tudi pri letošnji ponovitvi odgovarjajoče zanimanje Nastopili bodo šaričeva, Vida Juvanova. Jan, Gregorin, Skrbdnšek, Marija Vera, Debevec, Jerman, Plut in Potokar. Režiser Ciril Debevec. Delo je prevedel Fran Albrecht. OPERA četrtek, 8.: zaprto. Petek, 9.: zaprto. Sobota, 10.: Gorenjski slavček. Red B. Nedelja, 11. ob 15.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red B bo imel v soboto predstavo A. Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«, ki je naše najbolj priljubljeno domače odrsko delo. Preprosto, a prikupno dejanje in ljubka, iz domače narodne pesmi izvirajoča glasba mu dajeta posebno vrednost. V glavnih partijah nastopijo Franci. Ribičeva, španova, Anžlovar, Barbičeva, Zupan, Modest Sancdn, Dolnlčar in Orel. Dirigira A. Neffat, režija pa je Zupanova. MARIBORSKO ULEDAL1SCE četrtek, 8.: Cigan baron. Premiera. Red SosDOdarstve foša premogovna in rudarska produkcija v lanskem letu st lje1 jo radi tudi URS del v naslec samo koncejtstrstvo za gozdove in rudnike ob-samo statistiko o rudarski produkciji v nizacjjbru, iz katere je razvidno, da je nahaja mescu produkcija premoga nazado-ni pole11 le dosegla le 541.388 ton (lani predsta ton) nasproti 565.396 tonam v no-tem ie1" Nazadovanje produkcije v zad-nes še iescu lanskega leta pa ni morda po-zmanjšanja potrebe (saj je povpra-_ po premogu zelo naraslo), temveč ^^.sati raznim vremenskim razmeram im oviram. Na si ko so objavljene številke za de-sinoči ;> lahko podamo tudi pregled pro-kalne s premoga v naši državi za vse pre-vič in pto v primeri s prejšnjimi leti. Naša govoril-cija premoga se je v zadnjih letih Ia takole (v tonah): 1929 5,634.880 1933 4,149.030 1936 4,475.930 1937 5,002.550 1938 5,741.830 1939 6,047.720 Lani je produkcija premoga v naši državi že precej prekoračila največjo produkcijo pred nastopom svetovne gospodarske krize, to je v letu 1928. V primeri z najnižjim stanjem v letu 1933 je bila lani produkcija za 1.898.690 ton ali za 46% večja, v primeri z največjo produkcijo pred gospodarsko krizo (v letu 1929) pa znaša povečanje 412.840 ton ali preko 7%. Ostala rudarska produkcija Tudi produkcija železne rude je bila v decembru lanskega leta razmeroma majhna ln je znašala le 39.140 ton (v decembru prejšnjega leta 45.100.). Prav tako je produkcija bakrene rude dosegla le 74.660 ton (86.980), med tem ko je produkcija svinčeno-cinkove rude narasla na 76.304 tone (70.000). Nadalje je omeniti razmeroma slabo produkcijo boksita, ki je znašala le 10.660 ton (15.710), produkcija pi-rita je znašala le 9.100 ton (12.560), produkcija kromove rude pa je narasla na 3.870 ton (2800). V preteklem letu je dosegla produkcija železne rude rekordno višino 666.860 ton nasproti 607.100, 629.172, 450.860 in 237.730 tonam v prejšnjim štirih letih. Tudi produkcija bakrene rude se je povzpela na še ne doseženo višino 987.000 ton nasproti 760.610, 650.629, 609.490 in 648.550 tonam v zadnjih štirih letih. Manjša pa je bila lani produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je dosegla le 775.560 ton nasproti 877.930. 816.890, 731.210 in 743.410 tonam v prejšnjih štirih letih, ln produkcija boksita, ki je padla na 824.540 ton nasproti 404.570, 351.200, 292.170 in 216.200 tonam v zadnjih štirih letih. Mato Starčevič je v imenu mest v banovini Hrvatski poslal finančnemu ministru dr. šuteju spomenico, v kateri zahteva, da se izda posebna uredba za finančno sanacijo mest v banovini Hrvatski. Skupni dolg hrvatskih mest znaša 439 milijonov din (od tega odpade na Zagreb 180 milijonov), skupni dohodki pa znašajo na leto 504 milijone (v Zagrebu 276 milijonov) medtem ko predstavlja skupna imovina teh mest vrednost 1503 milijone din (od tega imovina Zagreba 632 milil.). Spomenica zahteva posniilo 250 miliionov din, ki ga naj dajo državni denarni zavodi za konsolidacijo in konverzijo obstoječi* rfolTov, in na-dnlmie nosoiilo v enaki višini za najpotrebnejše investicije. = tev»lne l'UvWaci'e družb z o. z. V :^adn"h številkah »Službenega lista so ob-, iavljene številne likvidacije družb z o. z. ks se snrpmeniin v trgovske družbe ali običajne tvrdke Te spremembe so v neno-sredni zvezi z novo davčno reformo « kamero so Tipst' poostrene določbe glede druž-t-onega davka. = Iz trgovinskega repisfra. V trgovin Vi refi^ter je vpisana tvrdka Zeleznina ».Teklo« Albert Vodnik med tem ko ie dosedanja tvrdka »Jeklo« trgovina jeklenih nre^me+ov družba z o. z v Ljubiiani or*»5ip v likvidacijo. — Na^alie ie vrisana tvrdka Grom speHiHia. Liubliana <>'metrik Srečki Grom sppdi+eri med tem ko ie prešla dosedanja tvrdka Grom rarmcVn nocrp^nj. ški in sr>p<*'V;icki t""ad družba z o. z. v T iubljani v likvidacijo. — Ponovno pov»šanje minimalni!' odkupnih cen za oljno semenje. Kakor prejšnjt leta je tudi lani trgovinsko ministrstvo v soglasju s kmetijskim ministrstvom že v avgustu predpisalo minimalne odkupne cene za oljno semenje v letu 1940. Pri tej priliki so bile cene nekoliko povišane tako na primer za solnčnično seme od 16a na 185 din za 100 kg. za seme oljnate re-pice od 265 na 275 din. za laneno seme od 300 na 330 din. za sezamovo seme od 380 na 400 din. za seme od belega maka oo 320 na 350 din itd. Cene so bile določene tik pred izbruhom vo.ine v Evrnni medtem pa so se eer>e mnogim kmetijskim pridelkom dvignile, in tudi na svetovnem trgu so cene oljnatemu semenju višje. Da ne bi bil zaradi prenizkih odkupnih cen odziv kmetovalcev premajhen, sta kmet/0 sta-billz. 97.50 den., 7«/n invest. 98.50 den., 7% Seligman 101 den.. 7«/0 Blair 88 den. (88), 8°/0 Blair 95.50 den., Narodna banka 7400 den., PAB 192.50 den. Blagovna tržišča 2tto Chicago. 7. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.50, za julij 95.75, za sept. 95; koruza: za maj 56.375, za julij 56.25, za sept. 56.75. + VVinnipeg, 7. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.625, za julij 86.375. za okt. 87.375. -j- Novosadska blagovna borza (i. t. m.) Tendenca stalna. — Pšenica: baška okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155 — 157.50. Oves, baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 124 do 125; nova pariteta Indjija 123 — 124 Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292.50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7« 212.50 — 222.50; »8« 137.50 do 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130; ban. 125 — 127.50. Na elitnem ciganskem pksu Hrupna voUtev letošnje kraljice lepote Novi Sad, 7. februarja Kadar napovedo cigani v Novem Sadu svoj veliki ples. je za prireditev toliko zanimanja, kakor za noben drugi elitni »bal«. Po ves mesec se pripravljajo, ker vedo. da se bodo imenitno zabavali, če ne pri drugem, pa pri hrupni volitvi črne ciganske lepotne kraljice. Sicer bo letos še nekaj ciganskih plesov v Novem Sadu, toda elitni je bil preteklo soboto zvečer in je privabil ogromno občinstva. Ples se je pričel s kolom in črni cigani so igrali, da je bilo veselje. Pravi »spored« pa je nekoliko pred polnočjo otvoril stari cigan Peter 2iga iz Bačke Topole. Pestro našemljen je kljub svojim šestim križem ognjevito zaplesal nekaj ciganskih plesov. V velikem krogu so mu gledalci s ploskanjem dajali takt Kmalu se mu je pridružila neka lepa ciganka, oblečena v sinjo svileno haljo in začela plesati s krepkim dedcem Nastalo je vpitje, aavdušenju ni bilo kraja. Lepe ciganke so Dro^aiale listke za vo-'itev letošnie ciganske lepotne kraljice '"»b 2. zjutrai ie sled'la glavna trčka pri-°ditve: svečan pokop velikega basa »be- Zbsr gorenjskih lovcev v škJji Loki škofja Loka, 6. januarja Po presledku šestih let je doživela škof ja Loka izredni obisk: prispeli so lovci z vseh strani Gorenjskega. Zaradi letne skupščine svojega lovskega društva ln zaradi lovske zabave v vseh prostorih Sokoiskega doma. škofja Loka je pozdravila člane zelene bratovščine odprtih src. Občni zbor. peti po redu, se je pričel v soboto ob 16.30 v prostorih restavracije pri Otetu in so bili vsi prostori polni. Okrog 150 lovcev se je zbralo ln jih je predsednik g. Ciril Mohor iz Kranja toplo pozdravil. Podčrtal je obsežno delo Lovskega društva za Gorenjsko, ki šteje 583 članov. Pri slučajnostih je bilo obravnavanih več predlogov in med njimi: poklicni lovci naj bi dobivali od krempljev ustreljenih ptic roparic posebne nagrade, takisto naj bi se dodeljevala posebna nagrada dotičnikom, ki bi izsledili divje lovce, sprožen te bil nadalje predlog, naj bi se srne zaradi hude zime streljale samo s kroglo. V večernih urah so se pričele zbirati množice v prostorih Sokoiskega doma, ki je bil izjpremenjen v pravi paradiž priro-de in lovskih trofej. Nič tujega, zgolj živali, ki jih premore gorenjski lovski revir. Za smeh in dobro voljo so poskrbele številne komične slike, igrala je vojaška godba pa 2 harmoniki in razipoloženje je bilo izvrstno. Prireditev gorenjskih lovcev je zato kar najsijajneje uspela. Vrvež je le malo pojenjal proti jutru. Gosti kakor domačini so bili izredno zadovoljni, kar je najboljše jamstvo, da bodo gorenjski lovci. vsaldkrat v bodoče lahko računaM "a visok obisk pri svojih prireditvah. geša«. Pokritega z rjuho so prinesli veliki instrument na sredo dvorane. Stari 2iga, oblečen v bel ornat, je kot ciganski duhovnik začel svoje žalostne obrede, nakar so ponesli bas v pogrebnem sprevodu iz dvorane nekam v kot... In zdaj je sledila vesela sedmina, med katero je prišla na vrsto tudi volitev lepotne kraljice. Izvoljena je bila Lili Hofmann-Schonova, ki je že lani odnesla zmago. Seveda je bilo polno protestov in so bile posebno ogorčene nekatere ciganske matere, ki so prav zato privedle svoje hčerke na ples, da bi bile vsaj enkrat izvoljene za kraljico. Pri ciganih taka reč mnogo pomeni. Zato je bilo treba zelo pomirljivo vplivati, da ni prišlo do pretepa in da so lahko lepotno kraljico odvedli na oder. Medtem Da je nekdo na lastno pest odločil, da bi bila morala biti izvoljena neka druga lepotica, pa jo je kratko in malo poprijel pod pazduho in jo potegnil na eder, godba je zaigrala »tuš« in tako so cigani imeli naenkrat dve lepotni kraljici... Konec koncev pa se je vse srečno končalo in gostje so se v poznem jutru zadovoljni razšli. Poplave v Srbiji Beograd, 7. februarja Po vseh naš,h JcrajSIh se zaradi od juge naglo topita sneg ln led, kar na mnogih mestih že povzroča poplave. Tako je na Veliki Moravi v okolici Varvarina začel ob pridušenem bobnenju pokati led in po reki se vale ogromni skladi ledu, dolgi tudi po 50 metrov, in voda se je začela razlivati čez bregove. V Gornjem Katumu je preplavljenih blizu 100 kmečkih domačij, v Obrežu okoJl 400. Neznana je usoda Do-njega Katuna, ki ga je voda zalila od vseh strani, da je povsem odraza od sveta. Sreskl načelnik v Varvarinu je naprosil komando mesta v čupriji, naj da na razpolago pontonske čolne, da se lahko začne reševalna akcija. Vsa šolska poslopja v okolici se bodo uporabila kot zavetje ogroženemu prebivalstvu. Iz čuprije poročajo, da je Morava, narasla. že včeraj za 5.10 metrov nad normalo. Tudi v okolici čuprije so ogrožene mnoge vasi, a poleg Morave .so se začele razlivati čez bregove tudi nekatere manjše reke, ki se iztekajo vanjo. Turški novinarji v Parizu Pariz, 7. febr. j. (Havas). Dane& zjutraj je prispela iz Ankare delegacija turških žurnalistov, ki bo teden dni ostala na obisku v Franciji in si bo medtem ogledala tudi Maginotovo črto. Turške novinarje ie sprejelo na kolodvoru odposlanstvo francoskega zunanjega ministrstva, kakor tudi zastopstvo turškega poslaništva v Parizu. V novinarski delegaciji so zastopniki skoraj vseh vodilnih turških listov iz Ankare m Carigrada. Delegacijo spremlja t«di več' ških poslancem k. jo so nt P< k u 1 i J i Gospodarstvo fesa premogovna in rudarska produkcija v lanskem letu ______...u orate in sestre, da spuiu^,^^ dopisnici svoj naslov Sokolskemu društvu Celju-matici in navedejo, ali želijo broširano ali vezano izdajo. Ime pisca delo samo priporoča, in bi bilo škoda, ako bi bratje in sestre, ki si knjigo želijo, je pozneje ne mogli dobiti. Cena knjigi bo zmerna, ker se bo društvo zadovoljilo le s kritjem stroškov. e— Ljudsko vseučilišče bo priredilo drevi ob 20. ob obletnici Prešernove smrti seminar o Prefernovi ostalini. Seminar bo vodil prof. dr. Pavel Strmšek. Pridite v čim večjem številu! e— Očistite ulice in prehode! Čeprav dva sinova mestnih svetnikov že nekaj časa odvažata sneg z ulic, leži na nekaterih ulicah še vedno mnogo snega. Te ulice so sedaj, ko je nastopilo južno vreme, skoraj neprehodne. Prosimo mestno občino, da bi dala takoj in povsod očistiti vsaj prehode in urediti odtok snežnice. če morajo hišni posestniki skrbeti, da so hodniki pred njihovimi hišami v redu velja to menda tudi za občino glede ulic. e— Smrt dveh znanih Celjank. Včeraj je umrla v Gosposki ulici 23 v visoki starosti 91 let zasebnica ga. Amalija Janl-č e v a. roj. Uhlichova, mati pokojnega pekovskega mojstra, gostilničarja in veleposestnika Maksa Janiča ter jurista Otona Jariiča. Pokojna je bila izredno blaga žena in velika dobrotnica revežev. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Liscah 15 pri Celju je umrla včeraj v starosti 58 let vdova po veleposestniku ga. Karolina L u h n o v a. roj Brelsejeva. Pogreb bo v petek ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima gose ma bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Dvignite najdene predmete! Pred-stojništvo mestne policije v Celju hrani celo vrsto predmetov, ki so bili najdeni v Celju lani od 23. avgusta do 31. decembra Lastniki naj dvignejo najdene predmete pri predstojništvu mestne policije v sobi štev. 32. — Nedopustno ravnanje /AVai*1. a* agenta. Pred dnevi je prišel zavarovaln, zastopnik B. v stanovanje nekega državnega nameščenca v Celju, ki ima pri zavarovalnici. katere zastopnik je B., zavarovano svoje pohištvo in čigar zavarovalna polica poteče leta 1941. Omenjenega državnega nameščenca ni našel doma, pač pa njegovo ženo. Dejal ji je, da bo zavarovalnica znižala premijo, ji pokazal odrezek položnice, s katero je omenjeni nameščenec plačal premijo, in je pred ženo prečrtal odrezek. češ da ji bodo izstavili novo potrdilo z znižano premijo. Na zahtevo mu je gospa izročila staro polico in podpisala neko neizpo^jeno listino. Zavarovalni zastopnik ji je rekel, da bo potem prejela novo polico. Ko je žena pozneje to povedala svojemu možu, je mož takoj zaslutil, da ni nekaj v redu. šel je k zavarovalnemu zastopniku in zahteval, da mu vrne zavarovalno polico. Zastopnik mu je obljubil, na mu bo v nekaj dneh vrnil polico Te^a pa ni storil. Ko se je omenjeni državni nameščenec nato informiral pri zavarovalnici, je izvedel da je njegova žena s svojim podpisom na neizpolnjeni listini — podaljšala zavarovalno pogodbo za deset let! Zavarovalni zastopnik je torej zlorabil njeno zaupanje, da bi prišel pod lažno pretvezo do provizije. Omenjeni državni nameščenec je takoj ukrenil vse. da se zadeva čimprej uredi in podaljšanje zavarovanja razveljavi. V zvezi s to zadevo opozarjamo občinstvo, naj bo v slič nih primerih previdno. Iz M**?ib3ra a— Slovo Maribora od Kurenta Skromnejše, kakor običajno, toda navzlic vsemu precej razgibano je bilo letošnje slovo Maribora od Kurenta. Mariborske gospodinje so navzlic težkim časom pridno pekle tradicionalne »krofe«, zlasti po periferiji se je mladež našemila v maškare. Običajne pustne maškaradne redute letos ni bilo, zaradi tega se je nabralo vse polno navdušenih plesalcev v Narodnem domu, kjer je priredila tuk. Ruska matica svoj VI. ruski večer z geslom »Noč na Volgi«. Pevskim točkam, ki sta jih izvajala znana pevca Suzana Belubekova in Boris Popov, ter baletnemu sporedu, ki sta ga izvajala solista beograjske opere Tamara Maksimova in Nikolaj Tarnovski, je sledilo razgibano družabno življenje in rajanje, ki je trajalo do rane ure. Pa tudi po mariborskih kavarnah in drugih javnih lokalih so bili primerni pustni programi. Cehe, ki so si jih privoščili Mariborčani za letošnji pust, so bile bolj skromne. a— Lepa pridobitev Maribora je vsakoletna tradicionalna pepelnična kuharska razstava ge. Z e m 1 j i č e v e pri Orlu. Tudi letošnja kuharska razstava je vzbudila zanimanje mariborskih gospodinj, ki so si včeraj ves dan s priznanjem ogledovale razstavo, ki je m*dila slikovit prikaz vseh najsodobnejšin pecivnih, zelenjavnih in mestnatih izdelkov vseh vrst. Pepeinicna razstava pri Orlu se je pretvorila v stalno vsakoletno prireditev, ki priča o slovesu naše izborne, kvalitetne kuhinje, ki v ničemer ne zaostaja za inozemsko. Spričo velikih gmotnih žrtev, ki fio združene s takšno razstavo, zasluži požrtvovalna podjetnost ge. Zemljičeve zlasti v današnjih časih priznanje in pohvalo, pa tudi podporo. a— Gledališkemu občinstvu je gotovo Se dobro v spominu prvi nadvse uspeli nastop Mrakove Igralske skupine v lanski aeziji s tragedijo »Grohar«. Prihodnji če- nini 40 cm. a— Smrt znanega glasbenika. V noči na sredo je preminil na posledicah kapi znani glasbenik g. Jožef Hladek-Bohinjski. Doživel je starost 61 let. Pokojni je bil pred leti ravnatelj matične glasbene šole in se je zelo živahno udejstvoval v mariborskem glasbenem življenju. Bil je tudi dolgo vrsto let zborovodja Glasbene matice v Mariboru. Svetal mu spomin! a— Tiskarski muhec je napravil v včerajšnji vesti pod naslovom »Nov napis« malo zmedo. Pravilno se glasi besedilo napisa: »Deutsches Konsulat Laibach. Zvveig-stelle Marburg«. a— Kramljanje o naših planinah. Jutri v petek 9. t. m. bo predaval v tuk. Ljudski univerzi prof. V. Petkovšek, o naših planinah, cvetočih poleti in belih pozimi. Predavanje je zamišljeno kot poljudno kramljanje o naših zmerom lepih planinah. Predavanje pojasnjujejo krasne slike. a— Svojo lzvoljonko je zabodel sredi najlepšega pustnega razp«I0ženja v Pe-skovi gostilni v Radvanju neki Vrane Pivec. Njegova izvoljenka 20-letna Marija Viraj je namreč plesala tudi z nekim drugim fantom. To je vzbudilo Pivčevo ljubosumnost. Z nožem je pre rezal svoji izvoljen ki ž lo pod komolcem. Virajevo so prepeljali v bolnišnico. a— Starkina smrt pod kolesom. Svoj-čas smo poročali o smrtni nesreči 13. septembra 1939 v Jadranski ulici. 30-letni Franc Svržnjak je povozil s svoj m kolesom starko Uršulo Božiček, ki je kmalu zatem umrla. Svržnjak je včeraj pred tukajšnjim okrožnim sodiščem tajil krivdo. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno na 3 leta. a— Ljudje padajo. 47-letna Marija Re-polusk iz Zgo.njih žreč je padla na stopnicah ui si zlomila ključnico. 17-le.m Franc Matel iz Laporja je padel ra poledenelih tleh in si zlomil ključnico, o;.,a sta se zatekla v marborsiko bolnišnico. I * Trbovelj t— Ptrg.^o uijoveijsKega župnika. V ponedeljek dop. smo po žainih opravilih v farni cerkvi pokopali župn ka g. Jakoba Gašpariča. Bil je pogreb, kakršnega naš Kraj še ni doživel; pričal je, kako je bil pokojnik priljubljen pri vseh slojih. Ce-n.li smo ga in ljubili kot blagega duhovnega past5 rja ki se je dobro zavedal prave pastirske dolžnosti. Bil je duhovni mož, ki je svoje nesebično delo posvetil le bri-gi za blagor bližnjega. Od blizu n od daleč so prišli ljudje: rudarji, kmetje in uradniki, da se mu z udeležbo na niegovi zadnji poti oddolžijo za njegovo t ho. požrtvovalno delo. ki ga ie posveta Inibezrr" do bližnjega. Zadnjo čast so mu i^fra^aia zastopstva TPD obč"'ne pa vseh lavnih in držarvmih uradov s sreskim načelnVomri iz t ->|!svo se udeležili no^^ba korporativno lovci, katerih ie tri pokoiniik. vasici z vencem že1e,zini'čarii in druga zpMoip-stva. šr»ah'ir m so tvorile vse tukajšnje le. riel mladine me&č^n^ke $o]e na ie nosil veliko levilo vencev, čast pokojnikovemu opominu! Ii Ptuja j— Mariborski trio kon e- tira v pet k februarja v dvorani Glasbene Mat;ce Ptuju. (—) Ncši? 9 w w ^ sce DRAMA četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Pre mierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane ce ne od 14 din navzdol. Pobota 10.: Na prisojni strani Red A. Nedelja, 11. ob 15.: Princeska in pastirček Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene. Klabundova igra »Praznik cvetočih češenj« je ostala občinstvu v trajnem spominu. Japonska snov, ki obravnava ljubezen do domovine in žrtev zanjo, je visoka pesem junaštva in požrtvovanja. Visoka umetniška raven te predstave, h kateri so pripomogli vsebina, igralci in režija, je najboljše zagotovilo, da bo našla tudi pri letošnji ponovitvi odgovarjajoče zanimanje Nastopili bodo šaričeva, Vida Juvanova. Jan, Gregorin, Skrbinšek, Marija Vera. Debevec, Jerman, Plut in Potokar. Režiser Ciril Debevec. Delo je prevedel Fran Albrecht. OPERA četrtek, 8.: zaprto. Petek, 9.: zaprto. Sobota, 10.: Gorenjski slavček. Red B. Nedelja, 11. ob 15.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red B bo imel v soboto predstavo A. Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«, ki je naše najbolj priljubljeno domače odrsko delo. Preprosto, a prikupno dejanje in ljubka, iz domače narodne pesmi izvirajoča glasba mu dajeta posebno vrednost. V glavnih partijah nastopijo Franci. Ribičeva, španova, Anžlovar, Barbičeva, Zupan, Modest Sancin, Dolničar in Orel. Dirigira A. Neffat, režija pa je Zupanova. MARIBORSKO OLKUAUSCE četrtek, 8.: Cigan baion. Premiera. Red istrstvo za gozdove ln rudnike ob-statistiko o rudarski produkciji v bru, iz katere je razvidno, da je mescu produkcija premoga nazudo-n je dosegla le 541.388 ton (lani ton) nasproti 565.396 tonam v no-i. Nazadovanje produkcije v zad-lescu lanskega leta pa ni morda po-zmanjšanja potrebe (saj je povpra-po premogu zelo naraslo), temveč isati raznim vremenskim razmeram 1m oviram. j ko so objavljene številke za de-, lahko podamo tudi pregled pro-premoga v naši državi za vse presto v primeri s prejšnjimi leti. Naša cija premoga se je v zadnjih letih la takole (v tonah): 1929 5,634.880 1933 4,149.030 1936 4,475.930 1937 5,002.550 1938 5,741.830 1939 6,047.720 Lani je produkcija premoga v naši državi že precej prekoračila največjo produkcijo pred nastopom svetovne gospodarske krize, to je v letu 1928. V primeri z najnižjim stanjem v letu 1933 je bila lani produkcija za 1,898.690 ton ali za 46% večja, v primeri z največjo produkcijo pred gospodarsko krizo (v letu 1929) pa znaša povečanje 412.840 ton ali preko 7%. Ostala rudarska produkcija Tudi produkcija železne rude je bila v decembru lanskega leta razmeroma majhna in je znašala le 39.140 ton (v decembru prejšnjega leta 45.100.). Prav tako je produkcija bakrene rude dosegla le 74.660 ton (86.980), med tem ko je produkcija svinčeno-cinkove rude narasla na 76.304 tone (70.000). Nadalje je omeniti razmeroma slabo produkcijo boksita, ki je znašala le 10.660 ton (15.710), produkcija pi-rita je znašala le 9.100 ton (12.560), produkcija kromove rude pa je narasla na 3.870 ton (2800). V preteklem letu je dosegla produkcija železne rude rekordno višino 666.860 ton nasproti 607.100, 629.172, 450.860 in 237.730 tonam v prejšnjim štirih letih. Tudi produkcija bakrene rude se je povzpela na še ne doseženo višino 987.000 ton nasproti 760.610, 650.629, 609.490 in 648.550 tonam v zadnjih štirih letih. Manjša pa je bila lani produkcija svinčeno-cinkove rude, ki je dosegla le 775.560 ton nasproti 877.930, 816.890, 731.210 in 743.410 tonam v prejšnjih štirih letih, in produkcija boksita, ki je padla na 824.540 ton nasproti 404.570, 354.200, 292.170 in 216.200 tonam v zadnjih štirih letih. eHi+er^ med tem ko ie nreSia do-<*edania tvMVa Grom rprincVo nocrpHni-5Vi in sr«(»^'<-iicV-i nrpd družba z O. Z. V T iubljani v likvidacijo. = Ponovno povečanje >>dltup- nih cen za oljno semenje. Kakor prejšnji. leta je tudi lani trgovinsko ministrstvo v soglasju s kmetijskim ministrstvom že v avgustu predpisalo minimalne odkupne cene za oljno semenje v letu 1940. Pri tej priliki so bile cene nekoliko povišane tako na primer za solnčnično seme od 163 na 185 din za 100 kg. za seme oljnate re-pice od 265 na 275 din. za laneno seme od 300 na 330 din. za sezamovo seme od 380 na 400 din. za seme od belega maka oo 320 na 350 din itd. Cene so bile določene tik pred izbruhom voine v Evroni medtem pa so se cene mnogim kmetijskim pridelkom dvignile. in tudi na svetovnem trgu so cene oljnatemu semenju višje. Da ne bi bil zaradi prenizkih odkupnih cen odziv kmetovalcev premajhen, sta kmetnski in trgovinski minister ponovno zvišala te minimalne odkupne cene in sicer za solnčnično seme od 185 na 235 din. za seme od oljnate repice od 275 na 350 din. za lane no seme od 330 na 360 din. za bučno seme od 235 na 280 din. za ricinovo seme od 400 na 420 din. za bombažno seme od mi na 100 din. in za seme belega maka od 350 na 450 din. = Uradni tečaji za februar. Finančni minister je zaradi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah določil za februar naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 350 din, 1 zlata turška lira 398.30, 1 angleški funt 216, 1 ameriški dolar 55, 1 kanadski dolar 54.80. 1 nemška marka 14.80, 1 belga 9.15, 1 pengo 8.70, 1 brazilski milrajs 2.85, 1 egiptski funt 216, 1 palestinski funt 215, 1 urugvajski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.40, 1 čilski pezos 1.25. 1 turška papirnata lira 84. 100 francoskih frankov 124, 100 Švicarskih frankov 1235, 100 italijanskih lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2915, 100 bolgarskih levov 46.50, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1105, 100 švedskih kron 1270, 100 norveških kron 1245, 100 španskih pezet 430, 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150.50. 100 finskih mark 108, 100 letonskih latov 740, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jakoba Zavrnika, trgovca v Ptuju poravnalni upravnik dr. Ivan Fermevc, odv. v Ptuju, poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Ptuju 14. marca ob 9. Prijavni rok se 7. marca. = Koruza in fižol se tudi v obmejnem prometu ne smeta izvažati brez potrdila o zavarovanju valute. Izvozni odbor pri Narodni banki opozarja, da se v smislu odloka finančnega ministra od 30. dec. pret. leta koruza in fižol ne smeta izvažati brez potrdila o zavarovanju valute niti v obmejnem prometu. = Licitacije. Dne 9. in 12. t. m. bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo ročnega električnega orodja in raznega pribora, priprav za merjenje, dvigal. verig in vrvi. Dne 16. t. m. bo pri eko-lom. odd generalne direkcije državnih že-e?nic v Beogradu licitacija za dobavo ne-abrobljene hrastovine. Dne 17. L m. bo pri vojnosanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo mrtvaške opreme. Dnt 20. t. m. bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za ' u v Hrneža, terpentina, barv in lakov. 27. t m. za dobavo 3 kompletnih vitlov s električnim pogonom in kompletnega tur-boagregata 28. t. m. pa za dobavo drsalne naprave z električnim pogonom. Borze 7. februarja Na jugoslovensk-h borzah notirajo nemški klrinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.75, v Eeogradu pa po 31.28. Tečaji na svobodnem trgu se dalje ravnajo po tečaju 55 d n za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijaznejši tenienci trgovala po 422.50 (v Beogradu po 426 — 426.50). Promet je bil zabeležen še v delnicah Trboveljske po 245. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: Londoa 176.12 — 179.32, Pariz 99.55 — 101.85. New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2353.50 — 2391.50, Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaji na sv°bodnem trgu: London 217.56 — 220.76, Pariz 123.03—125.33 New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2906.71 — 2944.71, Bruselj 921.96 — 933.96. Curih. Beograd 10, Pariz 10.07, London 17.77, New York 446, Bruselj 75.25. Milan 22.51, Amsterdam 237.25. Berlin 178.70, Stockholm 106.1750, Oslo 101.35. Koben-havn 86.10 Budimpešta 86.50, Atene 3.30t Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 422.50 — 424 (422.50), 4% agiame 51 — 52.50, 4«/« severne agrarne 50 — 52, 6»/« begluške 75 den., 6% dalm. agrarne 68 den., 6"/o šumske 66 den., 7% stabiKz. 95 den., 7®/o Invest. 98 den., 7"/o Blair 88 den. 8% Bla r 96 den.; delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 245 — 247.50 ( 245), Gutman 60 bi., šečea-ana Osijeflc 140 den., Osijačka lijevaonica 160 bi. Beograd. Vojna škoda 426.25 — 427 (425 — 426.50), 4°/e bil nadalje predlog, naj bi se srne zaradi hude zime streljale samo s kroglo. V večernih urah so se pričele zbirati množice v prostorih Sokoiskega doma, ki je bil izipremenjen v pravi pajradiž prlro-de in lovskih trofej. Nič tujega, zgolj živali, ki jih premore gorenjski lovski revir. Za smeh in dobro voljo so poskrbele številne komične slike, igrala je vojaška godba pa 2 harmoniki ln razipoloženje je bilo izvrstno. Prireditev gorenjskih lovcev je zato kar najsijajneje uspela. Vrvež Je le malo pojenjal proti jutru. Gosti kakor domačini so bili izredno zadovoljni, kar Je najboljše jamstvo, da bodo gorenjski lovci, vsakikrat v bodoče lahko računa1) visok obisk pri svojih prireditvah. geša«. Pokritega z rjuho so prinesli veliki instrument na sredo dvorane. Stari Žiga, oblečen v bel ornat, je kot ciganski duhovnik začel svoje žalostne obrede, nakar so ponesli bas v pogrebnem sprevodu iz dvorane nekam v kot... In zdaj je sledila vesela sedmina, med katero je prišla na vrsto tudi volitev lepotne kraljice. Izvoljena je bila Lili Hofmann-Schonova, ki je že lani odnesla zmago. Seveda je bilo polno protestov in so bile posebno ogorčene nekatere ciganske matere, ki so prav zato privedle svoje hčerke na ples, da bi bile vsaj enkrat izvoljene za kraljico. Pri ciganih taka reč mnogo pomeni. Zato je bilo treba zelo pomirljivo vplivati, da ni prišlo do pretepa in da so lahko lepotno kraljico odvedli na oder. Medtem Da je nekdo na lastno pest odločil, da bi bila morala biti izvoljena neka druga lepotica, pa jo je kratko in malo poprijel pod pazduho in jo potegnil na oder, godba je zaigrala »tuš« in tako so cigani imeli naenkrat dve lepotni kraljici... Konec koncev pa se je vse srečno končalo in gost i e so se v poznem jutru zadovoljni razšli. Poplave v Srbiji Beograd, 7. februarja Po vseh naš^h krajih se zaradi od juge naglo topita sneg .n led, kar na mnogih mestih že povzroča poplave. Talko je na Veliki Moravi v okolici Varvarina začel ob pridušenem bobnenju pokati led in po reki se vale ogromni skladi ledu, dolgi tudi po 50 metrov, in voda se je začela razlivati čez bregove. V Gornjem Katunu je preplavljenih blizu 100 kmečkih domačij, v Obrežu okoJi 400. Neznana je usoda Do njega Katuna, ki ga je voda zalila od vseh srtranl, da je povsem odreza od sveta. S reški načelnik v Varvarinu je naprosil komando mesta v čupriji, naj da na razpolago pori tonske čolne, da se lahko začne reševalna akcija. Vsa šolska poslopja v okolici se bodo uporabila kot zavetje ogroženemu prebivalstvu. Iz čsuprije poročajo, da je Monuva narasla že včeraj za 5.10 metrov nad nor-malo. Tudi v okol ci čuprije so ogrožene mnoge vasi, a poleg Morave so se začsle razlivati čez bregove tudi nekatere manjše reke, ki se izteikajo vanjo. Turški novinarji v Parizu Pariz, 7. febr. j. (Havas). Danes, zjutraj je prispela iz Ankare delegacija turških žurnalistov, ki bo teden dni ostala na obisku v Franciji in si bo medtem ogledala tudi Maginotovo črto. Turške novinarje je sprejelo na kolodvoru odposlanstvo francoskega zunanjega ministrstva, kakor tudi zastopstvo turškega poslaništva v Parizu. V novinarski delegaciji so zastopniki skoraj vseh vodilnih turških listov iz Ankare in Carigrada. Delegacijo spremlja tudi večtor-ikih poslance«. CaiIavM ma Slavnosten sprejem posadke, ki jt^CIIU? 9V |e bila dveleti v oklepu polar- JC vrnil nega ledu Če se ne ves, zdaj Izveš: da je holandska vlada razpisala prisilno posojilo, v katerega morajo vložiti vsf delniške družbe polovico svojih tantijer in dividend iz poslovnega leta 1938.; da so po finskih podatkih izgubili sovj< doslej okoli 250 letal; da so Angleži in Francozi od začetka \ ne do danes potopili najmanj štiridi od petinpetdesetih nemških podmor da je na madžarskem ozemlju 65.000 skih beguncev, ki jih je vojna orc domovine; da je Nemčija zahtevala od Belgije m sodo 10.000 tovornih vagonov; da sta prispela finska športnika K in Maki na propagandno turnejo v njene države; da je bil državni prezident Turčije ' Ineni pretekle dni operiran. Odst so mu oteklino pod desno kiju Operacija je trajala borih osem n da so ruski letalci nad finskim ozei od 28. januarja do 3. februarja o 6800 bomb, ki pa so zahtevale ba mo 145 človeških žrtev; da je Ren v zadnjih dneh narasel : metre, kar ustvarja možnost ne\ poplav na zapadnem bojišču; da se Italija navzlic vojnemu stanju v Evropi krepko pripravlja na mednarodno razstavo v Rimu 1. 1942.; da je ostala Holandska po dolgih letih v tej zimi prvič brez rib. Bolezen in poroka s šampanjcem Stoletnikovi načrti za bodočnost moške. Tega se neki sloji na Angleškem prav za prav najbolj boje in londonski tisk se bavi deloma zelo sarkastično s tem problemom. Tako Tiše »Daily Mirror«: »Predstavljajte si, če bo vojna trajala še mesce ali leta, tedaj bodo vsi gentlemanl tekali v istih standardnih oblekah naokoli kakor negentlemani! Obojih bi potem ne mogli več razlikovati. Lahko bi se celo zgodilo, da bi namesto kakšnega gentle-mana nastavili kakšnega ne-genta v Whi-tehallu samo na podlagi njegovih sposobnosti, a ne na podlagi ureza njegove obleke! To se ne sme zgoditi!« A N E K D O T A Prof. Oplerbek, učenec znamenitega raziskovalca bacilov Roberta Kocha, je ostal samec. Vsa dela mu je opravljala postarna, godrnjava gospodinja, ki je skrbela za vse, med drugim tudi za nakup in razpošiljanje daril raznim svojcem in prijateljem ob godovih in praznikih. Profesor sam sploh nikoli ni vedel, kaj je komu kdaj daroval, ker je gospodinji dajal le denar, ki ga je ob koncu meseca zahtevala od njega. Nekoč so Oplerberka poklicali v neko prijateljsko družino, kjer je bila zbolela najmlajša hčerkica Prvo. kar je zdravnik ln bakteriolog zagledal, je bila igračka, ovca iz lesa in volne. Nasršil je obrvi in dejal: »Kateri idiot je otroku podaril tega nosilca bakterij?« Hišna gospodinja je pogledala pestunjo, ta pa ni mogla zatajiti resnice: »Vi, gospod profesor, in sicer zadnje božične pra-oiike!« VSAK DAN ENA V sovjetskih republikah Uzbekistanu in Tadžikistanu, ki imata po večini muslimansko prebivalstvo, nameravajo ženam prepovedati nošo pajčolanov čez obraz, znane feredže. Predlog, da se feredža odpravi in da se kaznuje vsakdo, ki bi se temu upiral, je postavila neka uzbekistanska posadka. V Uzbekistanu in Tadžikistanu se vršijo številni shodi, ki podpirajo nje predlog. V uzbekistanski prestolnici Ta-škentu so »praznik žene« 30. januarja stotine žensk proslavile na ta način, da so se pojavile na ulicah z nezastrtimi obrazi. Njih očetje tn možje so v premnogih primerih sicer grdo gledali, toda pomagalo jim ni nič. Posnetek z nemškega bojišča ob Renn. Betonske utrdbe so pod snegom, kateremu bodo v kratkem sledile poplave Postani in ostani član Vodnikove družbe! znana angleška letnika, se je prijavila kot pilotka letalskega odreda ženske pomožne službe ln ima polne roke dela s transpor-tiranjem novih letal iz tovarn na vojaška letališča »Nu, kako se ti zdi — ali sem dobro izbral nevesto?« »Tako se mi zdi, po pravici povedano, da izbera ni bila posebno velika ...« (»Texas Ranger«) MKJHJfiL /EVACO: Don Juan KOMAN »Zakaj mi ne bi, Corentin? Prava ljubezen zmerom najde odkrite besede, ki jih žensko uho ne presliši. Kamenito srce bi morala imeti, da ne bi poslušala krika moje strasti!« »Težko da bi vam verjela, če ve, kako vam pravijo v Sevilji... in to gotovo ve.« »Oho! Kako mi pravijo? Ti veš?« »Menda vem. Kakor vsi ljudje. Imenujejo vas ,don Juan el Burlador'...« »Sveta nebesa! Ali je mogoče! Da morejo tolikanj zavijati resnico! .Slepar don Juan'!... Stoj, Corentin! Ustaviva se malce ... Žlezi s konja ... Vidiš tistole drevo, ki je do tal obraščeno s tenkimi šibami? ... Tam, ob potoku ...« »Topol,« je rekel Corentin. »Naj bo, kar hoče. Stopi, Corentin, ureži eno teh šib.« Jakomin je ubogal. »Ne tiste, pretenka je... da, ta bo prava ... ob-reži jo nekoliko ... tako!« »Nate. gospod Kaj pa boste z njo?« »Jaz? Saj ni zame, zate je. Naklesti se, Coren- »Kam? Sam naj se .« »Saj sem ti moral obljubiti, da te ne bom več pretepal! Kdo naj te torej kaznuje za tvoj zločin, ako ne ti sam?« »Za moj zločin?« je ostrmel Corentin. »Kakopak. Mar ne veš, da sem eden izmed se-viljske .štiriindvajsetorice'? In ti si me razžalil, ker si me imenoval sleparja. Andaluška pravica bi te kaznovala z ječo. Jaz pa sem dober človek in se zadovoljim s tem, da si sam našteješ dvajset krepkih udarcev... Izvrstno! Le tako naprej! Maži se! Oh, ne kriči tako glasno, oglušil me boš!« Jakomin je kričal z vso pravico, kajti udarci, ki si jih je zadajal na pleča in kolke, so bili tako sočni, da bi bili tudi poklicnemu rablju v čast. »Dovolj!« je nazadnje rekel don Juan. »Ostanek ti prizanesem, saj nisem stekel pleskar.« »Gospod,« je zastokal Jakomin, »odvežem vas dane besede. Prihodnjič me rajši sami naklestite: vi ne udrihate tako strahovito.« »Naj bo, ko vidim, da je v tvojo srečo. In zdaj povej: kako me imenujejo v Sevilji?« »Z imenom, ki ga vsi poznajo, gospod. Vsa Andaluzija vam pravi ,resnicoljubni don Juan'.« »Ha, ha! Vidiš? ... Samo ti si imel tako slab spomin!« »Joj meni, da res! A vrag naj me vzame, če ne bo bodoče boljši!« Zajahala sta konja in spet nadaljevala pot. Cesta, razmehčana od jesenskega dežja, je bila pokrita z lužami, ki so trepetale v burji. Nenadoma se je vgreznila v strmo, trnjevo deber. Ko sta prišla iz debri na širno goljavo, sta se pognala izza ovinka dva jezdeca, prvi oborožen s težkim mečem, drugi z arkebuzo in prižganim pod-palom v roki. Prvi je vzdignil roko in kriknil: »Stojta! Denar ali življenje! Odločita se! Hitro!« »Oho-« je dejal don Juan. »Dajta nama minuto časa za premislek!« »Tako Ustreli, Bel-Argent, ustreli že!« Corentin se je stisnil konju ob vrat. Don Juan je izdrl rapir. Strel je počil, svinčenka se je žvižgaj e izgubila v daljavi. Tisti, ki je prej kriknil, se je zapodil nad dona Juana. Konja sta udarila drug ob drugega in se vzpela na zadnje noge, jeklo se je zabliskalo, hripava kletev je utonila v pišu. Še trenutek, in malopridnež je omahnil na zadek svojega konja, ki ga je odnesel po gol j a vi. Ko je obstal, je ranjenec zdrknil z njega, telebnil na tla in negibno obležal. Vse to ni trajalo niti minuto. Don Juan je za jahal k umirajočemu klatežu in skočil na tla, Corentina pa je pustil s strelcem iz oči v oči. Ta siromak ni bil videti ne hudoben ne kdo ve kako strašan; imel je enega tistih hudomušnih obrazov, ki jim gre zmerom na smeh; le nekam osupel je bil ta mah in njegove oči se niso mogle odtrgati od Corentina. »Boji se me,« je pomislil Jakomin. »Torej Bel-Argent ti pravijo?« je vprašal. Mož je prikimal. Nato se je menda ohrabril: »Ali je mar pravi?« je dejal. Tedaj se je don Juan vrnil, premeril razbojnika z očmi in rekel: »Končano je. Labko ga pokoplješ, če hočeš.« »Zan Poterne je torej mrtev?« je rekel Bel-Argent. ne da bi se zdrznil. »Nu, zdaj je menda zadovoljen, ko je tolikrat zatrjeval, da rajši umre de- seterne smrti od bodala ali meča na širnem polju kakor enkrat samkrat s konopljeno pahovko okrog vratu. Pokopljem ga, da, in vrani, ki tamle opre-zajo, ne bodo nič dobili.« Tak je bil žalni govor za klatežem, ki je z raz-paranim grlom ležal na mračni goljavi. »Njegov konj in njegova zapuščina sta tvoja,« je nadaljeval don Juan. »Drugič pa dvakrat premisli, preden spet koga napadeš, ali pa bolje pomeri s svojim pihalnikom.« Bel-Argent je skomignil z rameni, se še enkrat ozrl na Corentina in odšel k mrtvemu tovarišu. Ko je napravil deset korakov, se je obrnil. »Torej je pravi?« je ponovil. »Kdo?« je srdito kriknil Corentin. »Kdo pa?...« »Cuj, prijatelj!« je zdajci rekel don Juan. Poobotavljal se je, kakor da bi se upiral misli, ik je vstajala v njem, nato pa dodal: »Pridi semkaj... ne, rajši stopim jaz do tebe,« je popravil in čudno ošinil Corentina z očmi. Z odločnimi, silovitimi koraki je krenil proti klatežu. Jakomin Corentin je negibno obstal na mestu. »Zakaj gre tja?« mu je rojilo po glavi. »Zakaj ne mara, da bi ga jaz slišal? Takšen je videti kakor hudobna zver, če jo spustiš z verige... Kaj neki spet kani? ...« Don Juan in malopridnež sta obstala pri truplu Zana Potema. Tenorio je govoril z zamolklim glasom, brez giba, brez kretnje... in razbojnik ga je poslušal, zavit v svoj raztrgani plašč... Očitno je bilo, da gre za odurno kupčija Sovjetske državljanke brez feredže Ledolomilec »Sedov« Posadka ruskega ledolomilca »Sedova«, ki je dve leti križaril na ledovju po polarnem morju, se je iz Leningrada že odpeljala v Moskvo, kjer so ji priredili svečan sprejem. 2e nekoliko dni prej je bila sovjetska prestolnica v napetem pričakovanju. Listi so poročali o raznovrstnih pripravah. Iz sončne Južne Rusije so poslali v zasneženo Moskvo tisoče cvetlic, moskovska izdelovalnica avtomobilov, ki je pravkar izdelala nov tip avtomobila, je poslala prve vozove tega tipa, okrašene s cvetlicami, k sprejemu na postajo. Neka znana slaščičarna je pekla že nekoliko dni prej torte, ki predstavljajo srečanje »Sedova« in ledolomilca, ki mu je prišel na pomoč, v polarnem ledu. Delavnice za umetnostno obrt so izdelale z roko poslikane pokale za vseh 15 udeležencev te znamenite odprave, razen tega pa je prejel vsak udeleženec čajni servis iz petnajstih kosov, ki je imel vsak podobo enega udeleženca. Cesto Gor-kega, ki vodi od postaje do Kremlja, so posebno slavnostno okrasili, šole, obrati in oblasti so poslale svoje zastopnike k sprejemu, a pozdravne svečanosti so prenašali z velikimi zvočniki. Razume se samo po sebi, da so bili možje »Sedova« že na poti iz Murmanska v Leningrad ir v Leningradu samem deležni podobnih sprejemov. Listi so ves čas objavljali njihove slike in tudi prve posnetke, ki jih je posadka »Sedova« napravila med svojim dveletnim potovanjem. Filmski operaterji pa so med vožnjo obeh ledolomilcev domov zvrteli nad 5000 m filma. Štiri dni odrezani od sveta Posledice letošnje zime na Angleškem V Cravvfordu na škotskem je bil neki hotel zavoljo silnih žametov in metežev, ki so divjali v zadnjih dneh na Angleškem, štiri dni popolnoma odrezan od sveta. Za njegovih 400 gostov, večinoma potnikov z nasedlih ladij, ni bilo končno nobene jedi več ua razpolago. Nekateri so že oboleli. Najslabše se je godilo skupini otrok, ki so v nekem avtobusu obtičali v snegu. Dva snežna pluga s traktorjem sta si z veliko težavo napravila pot do hotela in pripeljala živeža in zdravil. Mraz in sneg sta tudi drugod na Angleškem povzročila spet mnogo neprilik. Tako so morali posebno zasedanje sodišča v Liverpoolu preložiti, ker neki sodnik in dva porotnika zavoljo žametov niso mogli dospeti v Liverpool. 500 prič, ki so prišle k razpravam, so morali poslati domov. Odprave raziskujejo komične žarke Merilne naprave z balončki Kalifornijski zavod za tehnologijo je prejel prvo poročilo znanstvene odprave, ki jo je bil odposlal, da bi raziskovala koz-mične žarke. Odprava sama se bo vrnila v Los Angeles proti sredini tega leta. Znanost bi rada izmerila kozmične žarke v višini več nego 25 km in pred vsem bi rada vedela, kakšne so razlike za različne dele sveta. Odprava, ki smo jo omenili, je še pred začetkom vojne odpotovala preko Avstralije m Indije, obiskala bi še Egipt in Evropo ter se vrnila nato v Ameriko. Na mnogih mestih spušča komplicirane merilne aparature z baloni v višino, v manj obljudenih krajih, kjer ni pričakovati, da bi te balone spet dobili, pa uporablja posebne balone in priprave, ki javljajo merilne rezultate z brezžičnimi valovi avtomatično iz zraka »Nobenih posebnih dogodkov" Zmagovita štafeta v Ga-Pa Auguste Albert Pinson, bankir v pokoju, je v francoskem mestecu Sartrouvillu v okolici Pariza pred kratkim slavil svoj stoti rojstni dan. Istega dne je slavil, tudi poroko s svojo 75-letno gospodinjo. Prav za prav še ni hotel poroke, preložiti jo je hotel do konca vojne, »kajti v tako resnih časih ne moreš prirejati slavnosti«, toda baš na svoj stoti rojstni dan je zbolel in ker je najmanjša bolezen v teh letih nevarna stvar, je dal poklicati župana, ki ga je v njegovi spalni sobi poročil z gospodinjo. Poroko so po stari šegi zalili z nekoliko steklenicami šampanjca. Naj si je bila poroka ali šampanjec, vsekako drži, da je bil gospod Pinson dan nato že skoraj zdrav, a nekoliko dni pozneje je začel opravljati že svoje običajno delo na vrtu, ki je njegov ponos. »Po vojni bom namesto zelenega fižola gojil rajši cvetačo, kajti cvetača je moje žene najljubša jed,« je dejal žurna-listom, ki so ga obiskali. . . Konec gentlemanov Vplivi vojne na londonsko modo Praga — milijonsko mesto Bazvoj češke metropole od 1. I850 do danes Vojna meče svoje sence tudi na londonsko modo. Angleški krojači se boje, da bo letošnja poletna moda v znamenju papirnih okrasov za klobuke, krajših spodnjih hlač za ženske, oblek, ki ne bodo izražale veselja do barv, in standardnih oblek za Konec 1. 1939. je Praga štela 1,021.000 prebivalcev. V svojem razvoju do milijonskega mesta je kazala v teku enega stoletja često precej oklevajoč tempo, šele v zadnjih dvajsetih letih je v svobodni diža-vi nadoknadila zamude. število njenega prebivalstva je naraščalo predvsem seveda zaradi vključitve predmestnih občin po 1. 1918. Še 1. 1850. je štela nekaj manj ko 125.000 prebivalcev, 1. 1857. jih je bilo okrog 153.000 in 1.1866. 173.000. Dne 1. januarja 1922. se je iz 11 predmestij in tako imenovane »Male Prage« ustanovila današnja »Velika Praga«, ki je štela tedaj 676.663 duš. L. 1930. je dosegla tri četrti milijona, dve leti pozneje 850.000 prebivalcev, l. 1935. pa že 900.000 a ob koncu lanskega leta je presegla, kakor smo navedli, milijon prebivalcev. S tem se je uvrstila med največja mesta na svetu. Miss Pauline Gowerjeva Nemška četvorica Baur, Berauer, Demetz in Leupold, je zmagala v štafeti na 4 x 10 km z izbornim časom 2:41:25. Dež pri mrazu 5 stopfmj pod ničlo Holandski listi beležijo, da ni imela njih dežela že 55 let tako čudne zime kakor letos. Dosežen je bil največji mraz v zadnjih sto letih, razen tega pa se je še primerilo, da je deževalo pri 5 stopinjah mraza. Kaj takšnega ne pomnijo niti najstarejši danes živeči ljudje. Bazmere v JRZ Pogajanja predsednika Cvetkoviča z Aco Stanojevičem Stališče in položaj slovenskega dela JRZ — Muslimani na razpotju — Situacija pred razčiščen jem »JRZ je bila vladna kombinacija, stvorje-na med šefi gotovih strank zato, da jim služi kot podlaga za oblast Na videz je izgledala kot enotna stranka, vendar pa to nikdar ni bila. V njej včlanjeni radikali so ostali radikali, muslimani so ostali stvarno člani Jugoslovenske muslimanske organizacije, Slovenci pa člani dr. Korošče-ve ljudske stranke. Ta kombinacija je lahko trajala, dokler so vladale v naši državi izjemne prilike in dokler je bila po zakonu onemogočena obnova Narodno radikalne stranke. Čim je bila prepoved starih strank stvarno ukinjena, je postal nadaljnji obstoj JRZ nemogoč.« »JRZ je predstavljala — nadaljuje list — fuzijo radikalne stranke, dr. Koroščeve ljudske stranke in Jugoslovenske muslimanske organizacije, ni pa mogla prepričati ^ograjski listi so začeli odkrito razpravljati o likvidaciji JRZ, v kateri je ostala po trditvi profesorja Iliča v listu »Napred« samo še ena skupina, to je slovenski del JRZ. Vtis teh razprav je še okrepljen s ponovnim obiskom predsednika Cvetkoviča pri voditelju staroradikalnt stranke Aci Stanojeviču in po izjavah obeh politikov. Kakor je sedaj znano in kakor beležijo tudi beograjski listi, je g. Cvetkovič predložil g. Stanojeviču nov predlog za združitev radikalov. Po tem predlogu bi se JRZ likvidirala. G. Aca Stanojevič je prosil g. Cvetkoviča, naj svoj predlog pismeno formulira, da bo glavni odbor radikalne stranke o njem razpravljal in sprejel potrebne sklepe. G. Cvetkovič je na to pristal, o čemer priča tudi njegova izjava, da se popolnoma strinja z g. Aco Stanojevičem. Kar se tiče vsebine tega predloga, še ni v celoti znana, toda v me-rcdajnih radikalskih krogih izjavljajo, da ne more biti sprejet noben predlog, ki bi se stvarno razlikoval od znanega načelnega stališča glavnega odbora radikalne stranke. Pri tej priliki se znova podčrtava, da zbiranje radikalov ne bi moglo obsegati celotne JRZ in tudi ne njenega slovenskega dela, ki nikdar ni pripadal radikalni stranki, pa tudi sedaj ne bi stopil v njo. V vodilnih krogih JRZ zadnje dni mnogo razpravljajo o vprašanju, ali je bil g. Cvetkovič kot predsednik stranke pooblaščen, da vodi akcijo, ki predstavlja likvidacijo JRZ. S slovenske strani JRZ temu ugovarjajo in naglašajo, da bi moralo tak sklep sprejeti in odobriti le celokupno vodstvo JRZ. O tem vprašanju je prišlo do ponovnega razgovora med gg. dr. Korošcem in Cvetkovičem, toda g. Cvetkovič svojo akcijo nadaljuje. Posebno stališče drugega podpredsednika JRZ dr. Kulenoviča je znano in ni dvoma, da z dr. Kulenovičem in njegovo skupino v JRZ ne morejo več računati. Poleg dr. Kulenoviča pa se ustvarja pod vodstvom bivšesa ministra Behmena še nova muslimanska skupina izven JRZ. ki je glede avtonomije Bosne in Hercegovine boli kompromisna kakor dr. Kulenovič. Vprašanje volitev odnosno preureditve države stoji še nespremenjeno in v vladi snlnh še ni bilo postavljeno na dnevni red. Splošno pa ie mnenje, da ta situacija ne mnre ostati dolgo nerazčiščena. Izjave gg. Cvetkoviča in Ace StanojevSca že včeraj smo zabeležili, da je obiskal predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič šefa Narodno radikalne stranke g. Aco Sta-no;,eviča. Njun razgovor je trajal nad eno uro, po njem pa je izjavil g. Cvetkovič novinarjem med drugim: »Glede glavnega problema (združitevradikalov) imava z g. Stanojevičem enake poglede. In če je še dobra volja, potem je mogoče vse urediti. Razgovore vodim neposredno jaz in nobena druga izjava o tem vprašanju za mene ni merodajna.« Na vprašanje novinarjev, ali je volilni zakon že sprejet, je g. Cvetkovič odgovoril, da je bil volilni zakon sprejet soglasno in da bo v vsakem oziru zadovoljil tudi opozicijo. V volilnem zakonu je urejeno tudi vprašanje strank in njih zakonske osnove. O volitvah je dejal, da je »želja vseh krogov, da prinese izvolitev pravih narodnih poslancev popolno konsolidacijo v državi. Toda to vprašanje ni povsem odvisno samo od nas. Je še cela vrsta či-niteljev, predvsem pa mednarodne prilike, ki bodo imele glavni vpliv pri naših končnih odločitvah. Gotovo pa je, da nihče ne želi zavirati in motiti toka polne in pravilne notranje konsolidacije.« Novinarje je sprejel tudi g. Aca Stanojevič in jim izjavil: »G. Cvetkovič je prišel danes z novimi predlogi v zadevi obnove Narodno radikalne stranke in zbiranja radikalov. Osebno ml jo obrazložil svoje naknadne predloge. Naprosil sem ga, da mi predloži svoje nove predloge pismeno da jih bom lahko proučil s svojimi prijatelji.« Starora dihalni pogoji O novi fazi razgovo -ov za likvidiranje JRZ poročata tudi oba dnevnika Kopitarjeve ulice. »Slovenec« objavlja okrožnico prvega, podpredsednika NRS g. Miše Trifu-noviča, ki sporoča svojim prijateljem, da ni govora o kakem sprejemu prvotnih predlogov g. Cvetkoviča za fuzijo med JRZ in NRS, ker bi bilo to »navadno dekreti-ranje nove stranke s strani vlade ali JRZ. Po naših mislih bi bila to druga oblika JRZ. šef naše stranke g. Aca Stanojevič in glavni odbor tega predloga nista mogla sprejeti. Mi zahtevamo, naj se najpreje obnovi Narodno radikalna stranka. Ko se bo to zgodilo bo naš šef g. Stanojevič izdal oklic, naj se izvrši organizacija stranke po srezih. Nato bo sklican kongres stranke, ki bo izvolil novi glavni odbor, šele potem bi se lahko pričela pogajanja z JRZ za zbiranje radikalov če JRZ pokaže za to resno željo, če pa bi JRZ imela vzrok ustaviti svoje delovanje in organizacijo ter se želela zediniti z Narodno radikalno stranko, potem bodo dobili njeni člani ustrezajoča mesta v organizaciji NRS.« »Slovenec« pravi, da okrožnica g. Miše Trifunoviča ne vsebuje točno vseh predlogov g. Cvetkoviča, sicer pa misli, da je »zaradi stališča muslimanov, ki odklanjajo vsako sodelovanje s starimi radikali, akcija za združitev JRZ in starih radikalov za nekaj časa zastala«. Računa pa, da zastoj ne bo dolg in da se bo akcija »nadaljevala z novimi predlogi, ko bo bolje kazalo. še poprej pa bo treba odstraniti vse samoljubne intrigante.« Koga prišteva »Slovenec« med te samoljubne intrigante, ne pove. »Slovencev opoldnevnik« pa pravi, da je bil predsednik vlade pri radikalskem poglavarju Stanojeviču in da je »predsednik vlade izjavil, da se bo vprašanje obnove radikalne stranke in združitve radikalov dobro uredilo, če bo za to kaj dobre volje.« Vzroki krize v JRZ O krizi v JRZ razpravlja tudi beograjski tednik »Napred«. ki ga izdaja profesor dr. Mihaljo Ilič. Članek, ki ga z dvokolonskim naslovom ponatiskuje tudi včerajšnja »Politika«, izvaja, da se je pričela kriza v JRZ, čim je padel dr. Milan Stojadinovič, kajti javnosti, da predstavlja tudi radikalno i na, tako da bo lahko dosegla 23.000 letal stranko, ker je bila velika večina vodite- in 35.000 letalskih motorjev. ljev te stranke daleč od nje. Smatrali so jo samo formalno za naslednico Narodno radikalne stranke in ji je bilo zavoljo tega tudi izročeno njeno premoženje. Čim pa bo URS obnovljena tudi formalno, bo odpadel vsak razlog, da se smatra JRZ še za naslednico radikalne stranke. Danes stoji samo še skupina dr. Korošca na stališču koncepcije JRZ in vse izgleda tako da je samo ona še ostala v tej politični organizaciji. Tiha likvidacija, v kateri se danes nahaja JRZ, ustvarja povsem nov politični položaj. Če se že doslej ni smatralo, da predstavlja JRZ srbski narod v vladi, potem je to dejstvo z likvidacijo JRZ danes še bolj podčrtano.« Seja staroradikalnega vodstva Na stanovanju Miše Trifunoviča je bila sinoči seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke, na kateri sta Miša Trifunovič ln Krsta Miletič poročala o svojih razgovorih z Aco Stanojevičem. Beležke Konference dr. Kramerja v Beogradu Glavni tajnik Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Kramer, ki je v torek prispel v Beograd, je imel v teku dneva več političnih sestankov in razgovorov. Po referatu predsedniku stranke g. Zivkoviču, ki še je pred dnevi vrnil iz Francije, je bila seja predsedstva JNS. Zvečer je dr. Kramer konferiral z ministrom socialne politike dr. Srdjanom Budisavljevičem, včeraj dopoldne pa je imel dolg razgovor s podpredsednikom radikalne stranke g. Mišo Trifu-novičem. Popoldne so se na stanovanju demokratskega prvaka dr. Bože Markoviča sestali dr. Kramer, dr. Andjelinovič ter demokratski prvaki Boža Markovič, Milan Groll in Božidar Vlajič. Podpredsednik JNS Jovan Banjanin, sestanku ni mogel prisostvovati, ker je bolan, pač pa je zvečer bila v njegovem stanovanju ponovna seja predsedstva JNS. Za jutri je sklicana seja političnega odbora JNS. Posvetovanja hrvatskih ministrov Včeraj dopoldne je prispel v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček v spremstvu ministra dr. Smoljana, direktorja Gospodarske sloge dr. Tota in predsednika iste organizacije dr. Bičaniča. Na kolodvoru so ga sprejeli hrvatski ministri, nekoliko kasneje pa je bila v kabinetu dr. Mačka konferenca vseh ministrov KDK. Dr. Maček je imel danes tudi daljšo konferenco s predsednikom vlade Cvetkovičem, nato pa z ministrom dr. Konstantinovičem. Prihod dr. Tota ln dr Bičaniča ie v zvezi z zasedbo mesta generalnega direktorja pri Prizadu. - Tri skupine, ki hočejo biti podružnice HSS Na hrvatski strani pri Ormožu je bil te dni političen sestanek tako zvane skupint Pavla Horvata. Prišli so nekateri njegovi prijatelji iz ptujskega, ormoškega in ljutomerskega sreza. Kot predstavnik HSS je govoril na sestanku predsednik sreske organizacije HSS iz Varaždina Nikola Posa-vec. Horvatova skupina je tretja skupina v Sloveniji ,ki trdi, da dela pod zaščito dr. Mačka. Kakor je znano, je imela kmečko-delavska stranka (skupina dr. Lončarja), konec preteklega leta zbor svojih delegatov v Zagrebu in jih je tam pozdravil tudi podpredsednik HSS. inž. Košutič. Istočasno pa trdi tudi Zveza delovnega ljudstva, kateri predseduje kmet Špehar, o sebi, da je v zvezi s HSS in da uživa simpatije voditelja te stranke. Toda niti prva niti druga, niti tretja skupinica ni uspela, da bi razvila v Sloveniji kako večjo akcijo ali vsaj ustvarila kako resno organizacijo. Nova tožba proti Stojadino-vičevemu presblroju Pred bograjskim okrožnim sodiščem je bil včeraj prvi narok o tožbi beograjskega odvetnika Milorada Bogdanoviča proti bivšemu šefu Centralnega presbiroja dr. Kosti Lukoviču. Gre za plačilo odškodnine okrog 300.000 din. ki jih je izdal po naročilu dr. Lukoviča na račun presbiroja. Ker pozvane priče niso prišle k včerajšnjemu naroku, je bila razprava od-godena. Poseben zakon o strankah? Beograjski listi napovedujejo, da bo najbrže še ta teden razpravljal politični odbor ministrov o načrtu novega zakona o političnih organizacijah, ki ga je izdelal minister dr. Konstantinovič. Načrt novega zakona je zelo kratek. Vsebuje samo nekaj paragrafov, ki določajo način prijave in odobritve političnih organizacij. Po teh določilih bo imela vsaka politična organizacija, ki bo prijavila svoj obstoj, pravico do javnega udejstvovanja dokler ne bo izrecno prepovedana. Prepoved pa bo mogoča samo tedaj, če se bo organizacija izrecno pregrešila proti kazenskemu zakonu ali pa proti zakonu o zaščiti države. Še dalje pa bo prepovedano politično udej-stvovanje komunistov in vseb njihovih organizacij. Sile na zapadni fronti Angleški časopis »Sunday Disipatch« pri-občuje v svoji nedeljski številki pregled sil, ki si stoje nasproti na zapadni fronti. Gamelin ima sedaj, pravi list, več ljudi na razpolago kakor njegov nasprotnik. Letošnjo pomlad bo imela Nemčija pod orožjem okoli 5 milijonov mož, od katerih pa 30% ne bo še popolnoma izvežbanih. Razen tega mora Nemčija najmanj 1,000.000 mož držati na Poljskem, na Češkem in v Avstriji. Vseh 5 milijonov mož bo izvežba-no šele ob koncu letošnjega leta, nakar bo pozvano pod orožje še dva in pol milijona mož. Vse nemške čete bi potem štele 7 in pol milijona mož, dočim bosta zaveznici v istem času lahko spravili na noge 6 milijonov mož prvega ter 3 milijone drugega poziva. List piše nadalje, da so bili angleški vojaški strokovnjaki presenečeni nad silno nrujožino topništva, zlasti težkega topništva. ki je razvrščeno za Maginotovo črto. ali montirano na motorje in na železniške tire. Francosko topništvo gospoduje nad vsemi poti v globino 50 km pred obrambno črto. Amerika kot svetovni dobavitelj letal Zedinjene države postajajo največji dobavitelj letal in motorjev na svetu. V njihovih industrijskih središčih se mudi cela vrsta vseh mogočih vojaških komisij od Angležev, Francozov, Fincev, Švedov in Norvežanov pa do Irancev, Afgancev in Kitajcev, ki sklepajo in. podpisujejo ogromna naročila raznih vrst orožja, predvsem pa letal in motorjev Po ameriških uradnih podatkih znaša kapaciteta letalske industrije v Zedinjenih državah letno 16.000 letal in 18.000 letalskih motorjev. Do konca letošnjega leta pa bo produkcija še poviša- Lansko leto je producirala ameriška letalska industrija za 220 milijonov dolarjev ali 11 milijard dinarjev letal. letos jih bo za več ko pol milijarde dolarjev ali za 25 milijard dinarjev. Po vesteh iz Londona in Pariza sta obe zavezniški državi naročili v Zedinjenih državah skupno 10.000 letal, ki morajo biti dobavljena najkasneje do 1. julija 1941. Doslej je bilo prepeljanih v Anglijo in Francijo že okoli 2000 ameriških vojnih letal. Nove publikacije jugoslo-venskih nacionalistov V Banjaluki je pričelo izhajati glasilo JNS za vrbasko banovino »Narodna ri-ječ«; urednik je upokojeni sodnik Djuro Zalac. V Sarajevu so pričeli izhajati »Principi jugoslovenske nacionalne omla-dine« pod uredništvom bivšega narodnega poslanca Mustafe Bulaliča. Zbiranje kosti v Nemčiji Od ponedeljka dalje bodo zbirali po vseh nemških mestih kosti, ki se naberejo v teku tedna v gospodinjstvu. Nemške gospodinje so obvezane zbirati kosti in jih vsak ponedeljek izročiti otrokom, ki hodijo v osnovne in srednje šole. Otroci bodo oddali svoje zavoje z zbranimi kostmi nalašč za to določenim učiteljem in učiteljicam ki bodo kosti spravili v posebne zaboje, zaboje pa bodo izpraznjevali vozniki, ki pobirajo smeti. Iz vsega mesta zbrane kosti bo prevzemala in prodajala v korist zimske pomoči krajevna organizacija narodno socialistične stranke v do-tičnem mestu. Novi šolski redi v Nemčiji V soboto, 10. t. m bodo dobili nemški srednješolci prvič spričevala z novim načinom klasifikacije učnega uspeha. Doslej so imela nemška spričevala za osnovne, srednje in strokovne šole 5 redov. Odslej jih bo 6 in sicer: 1 prav dobro, 2 dobro, 3 povoljno, 4 zadostno, 5 pomanjkljivo in 6 nezadostno. Angleščina je sedaj uvedena kot obvezen predmet v vseh srednjih šolah. V višjih razredih srednjih šol se lahko dijaki uče še en živ jezik, predvsem francoščino, španščino ali pa italijanščino. Nerešena vprašanja tudi v atletiki O čem so razpravljali in kaj vse je ostalo nerešeno na zadnji seji izvršnega odbora ASJ ? Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani občni zbor LAP, na katerem bodo sklenili stare račune in ustanovili Slovensko atletsko zvezo v duhu reorganizacije vsega našega športa. Bržkone bo tudi na tem zborovanju mnogo razprav o bodoči novi ureditvi te športne panoge ne glede na to, da so se velike težave za novo organizacijo atletskega športa pojavile tudi pred tako zva-nim izvršnim odborom nove atletske zveze, ki j e imel preteklo nedeljo že svojo drugo redno sejo v Beogradu. V teku razprav na tej seji se je videlo, da je še zelo daleč do končne zadovoljive ureditve v naši vrhovni atletski organizaciji in bodo morali zastopniki narodnih zvez še mnogo debatirati ln popuščati, preden bo ta forum lahko začel poslovati. Na nedeljski seji Izvršnega odbora so pristojni funkcionarji najprej sporočili, da je savez sprejel predlog Italijanov za meddržavno srečanje, ki naj bi bilo od 7. do 9. junija v Rimu. Dalje je bila srbski zvezi prepuščena organizacija mednarodnega mitinga z Madžarsko v juniju. Dalje so govorili o udeležbi na cross-countryju v Istambulu, ki bo 24. marca, za katerega bo izbirno tekmovanje na dan 10. marca v Ljubljani. Državno prvenstvo v tej disciplini pa je bilo določeno na dan 14. aprila v območje hrvatske atletske zveze. Potem so prišle v razpravo spremembe pravil. O tem vprašanju so že razpravljali na prvi seji v Zagrebu, pa tamkaj ni prišlo do sporazuma in mnogo več niso dosegli niti zdaj v Beogradu. Med drugim so zastopniki srbske in slovenske zveze vztrajali v tem, naj se območje posameznih narodnih zvez razdeli po politični ureditvi države, zato pa so Hrvati kategorično zahtevali razen klubov iz območja banovine Hrvatske tudi še vse ostale klube, ki bi se hoteli prijaviti v članstvo pri njih. Tako je ta točka ostala nerešena, prav tako pa niso prišli na jasno glede vprašanja bodočega sedeža saveza. Srbi in Slovenci so se zedinili za Beograd. Hrvati pa so predlagali, naj bi se sedež saveza selil iz leta v leto v Beograd, Ljubljano ln Zagreb, če bi kjerkoli tega mandata ne hoteli prevzeti, bi prišlo na vrsto naslednje mesto po vrstnem redu. Tudi to vprašanje ni bilo rešeno dokončno in se bo o njem razpravljalo dalje na tretji seji tega odbora, ki bo 18. t. m. v Ljubljani. Glede načina glasovanja za spremembo pravil se predstavniki treh narodnih zvez tudi niso mogli zediniti za enotno rešitev. Hrvati so namreč zahtevali, da bi morale v takih primerih glasovati vse tri zveze soglasno, ker se sicer bojijo majorizacije Srbov in Slovencev. Tudi glede tega sklepa nihče ni hotel odnehati. Edina točka, glede katere so se vsi našli, je bil način volitve novega upravnega odbora, in sicer tako, da bodo na občnem zboru volili samo predsednika, ostalih 12 članov pa bodo delegirale narodne zveze, pri čemer jih bo ona, kjer bo tudi sedež saveza, imela v odboru 6. H koncu je bil dosežen še sporazum glede razdelitve saveznega denarja v razmerju 1:1:1. Kakor vse kaže, bo treba še mnogo dobre volje in krepke popustljivosti na vseh straneh, da bo naš atletski šport organiziran vsaj toliko zadovoljivo kakor je bil pred »reorganizacijo«. Po mladinskih dnevih v Planici Tretji in zadnji dan • • • Tretji ln zadnji dan prvenstva je bil posvečen skokom, disciplini, ki se je med našo smučarsko mladino najbolj vkoreninila. V tej seriji skokov — bilo jih je nad 200 — smo imeli priliko videti ne samo dobršno mero poguma in veselja do stvari, videli smo tudi že skakače velikega formata. Dramatski potek tekmovanja v slalomu je imel reprizo pri skokih juniorjev na 40-metrski skakalnici, v dvoboju med članom Bratstva Bukovnikom in Ilirijanom Meži-kom. Oba sta v skokih že stara rivala in oba velika mojstra in spet je slučaj hotel, da je eden njiju — Mežik — imel zadnjo startno številko. V prvem skoku je bil Mežik boljši i po stilu i po dolžini — prvi skok je imel za pol metra daljši od Bukovnika. No, Jeseničan pa je pri drugem skoku taktično forsiral na dolžino skoka. Stavil je torej vse na eno karto in res mu je uspelo postaviti najdaljši skok dneva. Vse je nestrpno čakalo na Mežika. Janko se je zavedal prednosti iz prvega skoka, zavedal pa se je tudi, da se mu je Bukovnik že nevarno približal. Potegnil je torej malo bolj, kakor prvič, stilno boljši prvi skok mu je za pol točke razlike prinesel zmago. Oba sta v tej tekmi postavila celega moža! Pred razdelitvijo daril — kl jih je bilo nič manj kakor 46 — je najprej nagovoril prisotne predsednik Ilirije g. dr. Lapajne, nato pa načelnik mladinskega odseka v JZSS g. prof. Zaletel. Nato je načelnik smučarske sekcije Ilirije g. inž. Koudelka objavil službene rezultate in razdelil nagrade. V vsak kategorijah in disciplinah so prvi štirje prejeli spominska darila ali pa praktične predmete — po večini dele smučarske opreme. Vse naslove sta pobrala Ilirija in pa Sm. klub Dovje-Mojstra-na, po enega sta Se dobila Sm. klub Bohinj in Ljubljana. Dočim je Ilirija bila bolj »doma« v konkurencah starejših letnikov, je pri mlajših in najmlajših gospodarila četa Mince Rabič-Zupanove iz Mojstrane. Ko so razdeljevali darila, sta največkrat bila na odru dva izmed mlajših: Ilirijan Tinček Mulej, ki je pobral dvoje prvih: ene kompletne skakalne smučke in pa krasno namizno uro za zmago v slalomu ter komaj desetletni Pavel Krznarič iz Mojstrane, ali kakor ga njegovi prijatelji na-zivajo »Radecki«. S tem imenom ga pozna vsa Mojstrana in s tem imenom je brž tudi v Ratečah postal popularen. Njegova učiteljica Minca mi je povedala, da mu je ime znamenitega vojskovodje dala njegova babica, pa da menda sama ne ve zakaj. »Radecki« je pobral tudi dve prvi darili, mo- ra pa dobiti še par smučk kot drugo dan rilo v teku ln kar na jok mu je šlo, ko mu je inž. Koudelka dopovedoval, da so njegove smučke med potjo v Rateče nekje zaostale in mu jih bo — pa čisto zagotovo — takoj poslal kar domov v Mojstrano. šele Minca ga je mogla, sicer hrabrega »Radeckega«, potolažiti popolnoma! ★ Nedavno smo nekje čitali o darilih in nagradah pri smučarskih tekmah, če se je že kdo v javnosti dotaknil tega vprašanja, naj mi bo dovoljeno v zvezi s tem povedati, da se mi ne zdi v redu, poklanjati mladini in naraščaju za uspehe na smučarskem državnem prvenstvu sicer krasne in lepo opremljene umetniške fotografije zimskega motiva, kakor so jih dobivali — večinoma na drugem mestu plasirani — tekmovalci letošnjega mladinskega prvenstva. Slika bi bila prav gotovo v okras meščanski sobi — v izbi, kamri ali »hiši« takegale našega zmagovalca pa ne bo prišla do veljave in verjemite mi, da sem videl mnogo zavisti v očeh vseh teh drugopiasiranih, ko so četrtoplasirani y njihovi disciplini torej »slabši« dobiva!! kot nagrade za svoje uspehe smučke, ki imajo zanje brez dvoma mnogo večjo vrednost! —šič. (Konec) V nekaj vrstah Po trikratni odgoditvi bosta menda v nedeljo vendarle prišla do težko pričakovane četrte tekme za Cvetkovičev pokal BSK in Gradjanski. V dosedanjih treh srečanjih se je šele zadnja tekma končala z dvema goloma prednosti za Beograjčane in zato računajo v Zagrebu na zelo zanimivo igro, pa tudi na velik obisk ter še enkrat — na lepe dohodke. Kakor smo že včeraj kratko zabeležili, bodo nemški smučarji v revanšo za gostovanje naših v Beljaku in Ga-Pa poslali močna zastopstva na naše večje smučarske prireditve, in sicer to nedeljo na vztraj-nostni tek na 30 km v Mojstrano, potem na dan 1. aprila na Triglavski smuk in slednjič še na skakalne tekme v Planici v prvi polovici marca. V Planico bo prispel bržkone tudi znani norveški skakač in trener v Nemčiji Sorensen. V ponedeljek je bil na Sušaku ustanovljen nov podsavez Hrvatske nogometne zveze, v katerem bo delovalo okoli 20 klubov. Občnemu zboiu je prisostvoval tudi predsednik HNS dr. Kraljevič. Tekem za Davisov pokal letos ne bo, prav tako pa je odpovedan tudi znani wim-bledonski turnir, ki je imel vsako leto značaj svetovnega prvenstva. Nekatere države bodo skušale te mednarodne nastope nadomestiti z medsebojnimi tekmami. Glede takšne konkurence so trenutno najdalj v pogajanjih Italija, Madžarska in Jugoslavija. n V Parizu bodo to nedeljo odigrali reprezentančno nogometno tekmo Angleži in Francozi. Za tekmo se zelo pripravljajo, posebno pri Francozih, ki s svojim najboljšim moštvom niso nič kaj zadovoljni! Francija je namreč preteklo nedeljo z veliko muko zmagala nad reprezentanco Portugalske s 3:2, toda rezultat bi bil lahko tudi obraten. Finska atleta Maki in Nurml sta te dni prispela v Ameriko, kjer bosta nastopila na raznih športnih prireditvah, katerih čisti dobiček bo šel v korist Finske. Nurml in Maki bosta sprejeta tudi pri predsedniku Rooseveltu. Turneja bo trajala do konca marca. Kakor računajo, bo potovanje teh dveh slavnih finskih športnikov imelo velik propagandni učinek, še bolj koristnega pa v denarju. Občni zbor SK Ljubljane je iz tehničnih razlogov preložen od 8. na 19. februarja. SK Reka. Redni letni občni zbor bo v nedeljo 28. februarja. Kraj bo objavljen naknadno. Dustrovane sportske novosti št. 6. so izšle. Vsebina: 11 pogojev za tekača, ki hoče popraviti svetovni rekord na 100 m.—-štirje jeseniški vragi na snegu: Hubert in Erika Helm ter Ciril in Lojzka Praček. — Ligaške tekme se začno 25. t. m. — Prva leta splitskega Hajduka, najstarejšega dalmatinskega športnega društva. — Ali Slovenci res nimajo smisla za nogomet kot skupno igro. — Občni zbor ljubljanske Ilirije, najbolj vsestranskega slovenskega kluba. — Za Cvetkovičev pokal bosta Gradjanski in BSK igrala šele to nedeljo. — VNS računa v letu 1940. na 367.000 din dohodkov, itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz raznih športnih panog. Posamezne številke so po din 1.— SK Ilirija (tajništvo). Sestanek za nomi-nirane člane posameznih sekcij, ki bodo sodelovali pri skakalni tekmi na Mostecu bo danes ob 18. v klubskem tajništvu nad kavarno »Evropo«. Načelnik smuške sekcije bo posameznikom odkazal funkcije.-- Drsalna sekcija. Obvezen sestanek drsalcev in drsalk zaradi treninga v Planici in drugih važnih zadev bo v petek 9. t. m. ob 18.15 v garderobi na drsališču, odn. če bo drsališče še zaprto, v klubskem tajništvu nad kavarno »Evropo«. Vsi točno! MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno ln po nizki ceni R. RADOVAN tapet nik Mestni trg 13 □□□□□□□□□□□□□D' naanHmninni VELIKA INDUSTRIJA iz Srbije • v v ^ isce vešče ORODJARJE Pismene ponudbe na Propaganda a. d. — Beograd, pošt. pret. 409, pod »1261«. ENO- IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA i Umrl jc naš skrbni oče tn dobri mož, gospod ALOJZIJ PREGELJ CENTRALNI NADZORNIK DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega rajnkega bo v petek, 9. t. m. Ob 9. dopoldne s mrefi-mašo na farno pokopališče v Litiji. LITIJA, dne 7. februarja 1940. Rodbina PREGELJ MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Dtn 3.— davka za v stik oglas in enkratno pn ■tojbtno Din 3 .— za Slfro &11 dajanje naslovov plavajo oni. Id Iščejo ■iužb. NajmanjSt uirst-k za enkratno objavo oglasa IHn 12.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dtn 3.— davka Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dtn 3.— davka Za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje paslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din i?.__ Službo dobi Modistko povsem samostojno delavko iščem Za takoj. Le pridne 2 dobrim okusom naj se oglase pri Fran[i Kogovšek, Frančiškanska pasaža. 2560-1 Prodajalko katera ie zmožna voditi krznarsko trgovino, sprejmem. Peter Semko, Maribor, Tyrševa 7. 2255-1 Kupim Več železnih sodov rabljenih, vsakovrstnih — kakor tudi pločevinastih kant, kupim. Ivan Prešern, Kranj. 2612-7 Postrežnica dobi mesto za 4 krat tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2619-1 Manufakturista iprejmem takoj. Ozira se le na prvovrstno moč. — Aranžiranje izložb pogoj. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2610-1 Starejšo žensko pametno, sprejmem v stalno službo kot vzgojiteljico k dvema fantkoma, po mož-nosti z znanjem kakšnega tujega jezika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2626-1 Službe išče Knjigovodja - bilancist organizator slovenski, srbo hrvatski, nemški, francoski, laški, išče stalne namestitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«. 2587-2 Gospodinja srednjih let, ki govori tudi nemško in srbsko, dobra kuharica in vzgojiteljica, _— tudi spretna v šivanju išče službe v bolišem gospo dinjstvu ali v hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nina«. 2536-2 Izobraženo dekle želi namestitve v pomoč v lekarni, kavarni, restavraciji ali siično. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2604-2 Brivski pomočnik dober delavec, vojaščine prost, nekadilec, išče službe v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2625-2 Samostojna kuharica prevzame službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2628-2 Pisalni stroj mali kovček, en nov in en rabljen, zelo poceni naproda:. Poizve se: mlekarna, Slomškova 9. 2636-29 Upokojenec železniški zvaničnik, samski srednjih let, z majhno pokojnino, išče službo lovskega čuvaja v nižje ležečem reviriu. Ima dolgoletno prakso tudi v čebelarstvu, pogoj prosto stanovanaje in hrana. Posedujem svojo opremo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2631-2 Prodam Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Ši-ika, tovarna parketov. Metelkova 4., telefon št. 22-44 2449-6 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pohištvo Pohištvo novo m že rabljeno, Kl ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro. dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohi-tvo Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisnici ali ustno Prevoz oohištva preskrbimo sa mi. Ivan Mathian. Ljub ijana Tyrševa 12 19-12 Spalnico dobro ohranjeno, lahko je tudi iz mehkega lesa, even-tuelno tudi 7 dobro ohra- 3-sobno stanovanje komfortno, nasproti opere, oddam za maj. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2608-21 Sobo odda Lepo sobo opremljeno, oddam s posebnim vhodom mirni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2616-23 r/j/ Opremljeno sobo v Ljubljani išče uradniška moč. Naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plač nik 3.« 2622-23a Prazno sobo v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200—300«. 2621-23a Opremljeno sobo s hrano ali brez, s kuriavo njenim. zimn.cam. iu dj centralno) iščem Ponudbe ! „„., „„ ... („u. vzmetmi, kupim, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Res dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra. 2541-12 ' Posojila na vknjižbo, na hiše v mestih kakor tudi na kmet-ska posestva, na dolgoročno odplačilo nabavljamo. Prodajamo hiše, posestva, gostilne, trafike, buffete, mlekarne itd. — Pojasnila s prednakazilom din 3 znamk daje Realitet, Zagreb, Vla-ška 2. 2609-16 Družabnika strokovnjaka za moško konfekcijo, z nekaj kapitala sprejmem. Ponudbe na og!as. >dd. Jutra pod »Družabnik«. 2339-16 Vloge Kmetske posojilnice prodam event. zamenjam deloma za Prašte-diono. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Par stotisoč«. 2614-16 Lokali Iščemo skladišče v sredini mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skladišče«. 2617 19 Trisobno stanovanje v centru Ljubljane na razpolago 1. maja. Informacije: Bleiweisova 20-1. 2613-21 | G. Th. Rotman ) SAMBO IN PETER POTUJETA 70 Med tem, ko so se godile zgoraj takšne reči, je sedel spodaj Jumbo-bumbo in lovil ribe. Za sedež je imel konec debla, ki so ga bile pridne in spretne zamorske roke izpremenile v nekakšno pristajalno brv. Niti slutil n? nevarnosti, ki se je pripravljala... sredini mesta za 15. februar Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobna soba«. 2620-23a Prazno sobo eventuelno s kabinetom — iščem za takoj. Ev. tudi enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti center«. 2618-23a Oseba ki je odnesla v torek popoldne iz kopališča OUZD uro-zapestnico, se poziva, da jo vrne pri blagajni kopališča, ker je ugotovljena 2629-28 0 « m ^ « za kuhinjo Linoiei sever S Stro za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri , LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNfc juvelir Ljubljana. Wolfova ulica Razno PREMOG KOKS - DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. sSeur":Mit1wcida acnuie m (Deufsch|and)^ I STROJNIŠTVO GRADNJA AVTUMUBlLOV LN AVUONOV ELEKTROTEHNIKA PROGRAM ZASTONJ II OGLAS Državna tovarna avijonov v Kraljevu sprejme: 1 prvovrstnega brusača (za Planschleifmaschlne in Rundschleifmaschine), 1 prvovrstnega ostrilca orodja (za svedre, razvrtače ln rezkače), več rezkarjev (irezerjev) In kovinskih strugarjev, več orodjarjev. Plača po dogovora — po sposobnosti. — Javiti se je osebno ali pismeno na osebni oddelek tovarne. _ Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od 3.— ln častni zastopniki marca S0% popusta na nemških Železnicah, znatni popusti v dragih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIRO LAJPC1-ŠKOG SAJMA BEOGRAD. Knez Mihajlova 33/L Ing. G. TONNIES. Ljubljana. Tyrševa 33 — Telefon 27-62. JOSIP BEZJAK — Maribor. tjosnoska ul. 25. Telefon 20-97 Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940. Oglas. UPRAVA ZAVODA »CACAK« potrebuje večje število prvovrstnih obrtnikov: avtogenskih varilcev, orodničarj ev, elcktro-mehanikov (telefonskih) ki delajo tudi na skobelniku. preciznih mehanikov, ključavničarjev in strojnih mizarjev. - Pogoji se lahko ogledajo na borzah dela in v Obrtniškem udruženju. iZ pisarne zavoda »Cačak« T. br. 1247/40. PRODAJA LESA Parna žaga »Gorjanci«, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 0 proda iz svojega gozda na Gorjancih na panju okoli 10.500 m' smrekovega žagarskega in tramskega lesa, 8200 m3 bukovega lesa za hlode in 39.000 prm lesa za bukova drva. V najem odda tudi žago na Gorjancih. V poštev pridejo interesenti, ki kupijo celotno množino lesa. KONKURS Mestna občina Bijeljina SPREJME TAKOJ SPOSOBNEGA UPRAVITELJA PARKA ki je izboren cvetličar in organizator parkiziianja. — Nastop 15. februarja. Plača po dogovoru. Reflektanti naj se obrnejo z dopisnico, da bi občina izbranega mogla pozvati na dogovor. Iz pisarne mestne občine v Bijeljini štev. 855 od dne 1. februarja 1940 leta. Umrla nam je naša dobra mama, babica in prababica, gospa FANI STARY roj. Laninšek Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 9 februarja 1940 ob 16. uri pop. na mestno pokopališče v Krškem. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 10. februarja 1940 ob 7. uri zjutraj v pokopališki cerkvi. KRŠKO, dne 7. februarja 1P40. JOSIP, ELZA, ROZA, otroci in družine: STARV, SLUGA, ŽAJDELA bi LANINŠEK T* ;': ' i- * V- Prostorno skladišče za suho blago v centru mesta, vzamem takoj ali pozneje v najem. Ponudbe na naslov, ki se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 2573-19 Posest Prodam posestvo žage, mlin. njive, travnike v prometnem kraju blizu železniške po staje iz zdravstvenih o-zirov. Poizve se v vseh posloval. Jutra. 2408-2 ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, strica TROST FRANCA MESTNEGA UČITELJA V POKOJU nam je došlo toliko dokazov plemenitega sočustvovanja, da izrekamo tem potom vsem našo iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem njegove zadnje poti za poslednjo čast, ki so mu jo izkazali, posebej še prečastitl duhovščini, pevskemu zboru Glasbene Matice, gospodom stanovskim tovarišem in darovalcem vencev. Ljubljana—Dunaj, dne 7. februarja 1940. Me~tni pogrebni zavod Občina Ljubljana Žalujoči ostali Zapustila nas je po daljšem mučnem trpljenju naša mamica, gospa KAROLINA LUHN previdena s sv. zakramenti v 58. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 9. februarja ob 4. popoldne iz mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo v soboto 10. februarja ob pol 7. zjutraj v opatijski cerkvi v Celju. Celje, Budimpešta, 7. februarja 1940. Žalujoči: KAROLINA por. KRONSTEIN, hčerka; ERVIN in VIKTOR, sinova. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez išče stalen gospod v bližini bolnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1940«. 2623-23a 1 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega moža, očeta, deda in tasta, gospoda Sdiastf jana čenčurfa ŽELEZNIŠKEGA URADNIKA V POKOJU se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se posebno docentu gosp. dr Matku za požrtvovalnost in uspešno lajšanje trpljenja ter čč. duhovščini. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 10. februarja 1940, ob pol 8. uri v cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA, 7. februarja 1940. Žalujoče rodbine Mestni pogr-. bni zavod Ob.ina Ljub Jana Umrl je v 87. letu starosti naš skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod BIZJAK ANTON bivši krojaški mojster, gostilničar in hišni posestnik previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti spremimo blagopokojnika v četrtek, dne 8. februarja 1940 ob pol 3. uri popoldne izpred hiše. Bohoričeva ulica 16, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 14. februarja 1940 ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Maribor, Salzburg, 7. februarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana '/• < -»VSt -' -Ar:' ' NAPRODAJ JE kompletna parna naprava, obstoječa iz stabilnega parnega stroja 175 HP s kondenzacijo in pripadajočim Tisch-bein-kotlom s pregrevačem: ogrevalna plošča 125/132, 10 Atm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parna naprava«. V vseh strokovnih trgovinah gospod.... CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU javlja tužno vest, da je njen dolgoletni in zvesti ravnatelj podružnice v Maiiboru, gosp,od Franio Pišek p.s dolgi mučni bolezni preminul• Pokojnika ,ohranimo v častnem spominu. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d, d. kol uskarnarja Fran Jeran — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.