Metoda za dobro počutje in čustveno svobodo Davek IMU bo udaril po vrednosti goriških in tržiških nepremičnin Primorski Nekateri ne morejo iz svoje kože Dušan Udovič Na vsaki umestitveni seji novega goriškega občinskega sveta se kot obred že od nekdaj ponavlja enak scenarij. Najbolj zakrknjena desnica (naj bo na oblasti ali v opoziciji) iz protesta zapusti sejo, čim zazveni slovenski jezik. Njen politični argument je, da gre za pro-vokacijo, formalni pa, da se na tak način kršita občinski pravilnik in statut, ki slovenskih posegov ne dopuščata. Pa še res je, kar zadeva statut in pravilnik. Pri tem je zanimivo, kako se desnica zavzema za dosledno spoštovanje statuta, za katerega velja splošna ocena, da je že desetletja zastarel. Desnica je očitno »dosledna« samo takrat, ko se izide njen račun in je ne zanima dejstvo, da bi morala biti glede rabe slovenskega jezika statut in pravilnik prilagojena tako, kot narekuje zaščitni zakon. Tega, resnici na ljubo, v enajstih letih ni zmogla nobena od uprav, ki so se vrstile na goriški občini. Žal niti levosre-dinska Brancatijeva ne, ko je bila na oblasti in je za to imela priložnost. Tako ostaja vprašanje rabe slovenskega jezika nedorečeno in izpostavljeno primitivnemu manipuliranju, tako kot v starih časih. Prevajalska kabina v dvorani občinskega sveta pa večinoma sameva. Zaplet z rabo slovenščine v goriškem občinskem svetu pa je po svoje tudi koristen. Spominja nas na preostanek trdega jedra nasprotnikov enakopravnosti in sožitja, ljudi, ki ne morejo iz svoje kože, za katere včasih zmotno mislimo, da jih ni več. A nas opominja tudi na to, da je treba z udejanjanjem črke in duha zaščitnega zakona opraviti še veliko dela. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 31. MAJA 2012_ št. 127(20.450) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € POTRES V EMILIJI ROMAGNI - Včeraj odkrili truplo 17 žrtve pod porušeno halo Brez strehe 14 tisoč ljudi, velika gospodarska škoda Vlada odobrila ukrepe za pomoč prizadetim, gorivo za 2 centa dražje PETOVLJE - Pred 40 leti eksplozija avtomobila bombe V atentatu umrli trije karabinjerji, a na resnico je bilo treba počakati PETOVLJE - Pred 40 leti je eksplozija avtomobila bombe v Petovljah ubila tri karabinjerje, dva pa hudo ranila. Smrtonosno past je pripravila trojica pripadnikov videmske neofašistične celice Ordine nuovo Vincenzo Vinciguer- ra, Ivano Boccaccio in Carlo Cicuttini. Bombni napad je tedaj močno odmeval v medijih, takoj je bilo treba izslediti krivce. Kmalu so našli šest osumljencev, a izkazalo se je, da je bila obtožnica konstrukt brez stvarne osnove. Na resnico je bilo treba počakati še nekaj let. Atentat je bil po zagotovilih Vinciguerre napad na državo, izkazalo pa se je, da so državni organi napadalce ščitili, brisali njihove sledi in jim pomagali zbežati na tuje. Na 16. strani I ZNA B0UE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT? POSEBNI POPUSTI ZA VOZILA STAREJŠA OD 4 LET www.renault.si AVT0CENTER NOVAK d.o.o. CESTA NA P0LANE1, SEŽANA TEL 00386 5 731 24 90, WWWREN0-SEZANA.SI Akcija velja do 30.6.2012. Ponudba velja za originalne nadomestne dele s področja vzdrževanja in obrabe. Za podrobne Informacije se obrnite na svetovalca storitev v naši delavnici. Ne velja za nadomestne dele Motrio. RENAULT STORITEV MODENA, RIM - Potres, ki je v torek zjutraj stresel Emilijo Romagno, je po zadnjih podatkih zahteval 17 smrtnih žrtev. Pod ruševinami proizvodne hale podjetja Haemotronic v kraju Medolla so namreč včeraj našli truplo pogrešenega delavca. Ranjenih je skupno 350, brez strehe pa 14 tisoč ljudi. Vlada v Rimu je včeraj sprejela ukrepe za pomoč pri obnovi in za ublažitev posledic potresa. Vlada je zvišala davek na gorivo za dva centa, s čimer bo financirala posredovanje, odločila pa se je tudi za odlog plačil v proračun in socialnih prispevkov na prizadetih območjih. Na 5. strani Slaba ocena Slovenije v Bruslju Na 2. strani Občina Dolina: obračun 2011 z več kot pol milijona presežka Na 6. strani Cankarjevo priznanje: zlato in drugo mesto Barbare Ferluga Na 10. strani Prvi obsodbi zaradi smrti dveh potapljačev Na 11. strani V Doberdobu odobrili občinski obračun Na 14. strani Goriški gasilci nimajo osebja za osja gnezda Na 15. strani éant'Anna Impresa Trasporti Funóri MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Ul. FlaviadiStramare99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu 2 Četrtek, 31. maja 2012 ALPE-JADRAN / Evropski komisarji (od leve) Algidras Semeta, Olli Rahn in Laszlo Andor na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so spregovorili tudi o Sloveniji ansa Slovenija do partnerjev v Evropi vesti odgovorno. Ob tem je opozoril, da Slovenija v zadnjih treh letih ni izpolnila nobene od resnih zavez, zato so poročila komisije vse ostrejša in vse bolj EVROPSKA UNIJA - Ocena proračunskih in reformnih načrtov Slovenija se na bruseljskem izpitu ni dobro odrezala Lanskih priporočil ni izpolnila, zato je letos dobila enakih šest in eno novo BRUSELJ - Slovenija se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi, izhaja iz ocene njenih proračunskih in reformnih načrtov, ki jo je včeraj razgrnil Bruselj. Lanskih priporočil ni izpolnila, zato je letos dobila enakih šest in eno novo. Bruselj opozarja tudi na resna makroekonomska neravnovesja. Slovenija glede reforme pokojninskega sistema, trga dela in poslovnega okolja lani ni storila nič bistvenega, letošnji reformni program pa je premalo natančen. Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, obstaja tveganje, da cilj glede primanjkljaja ne bo dosežen. Tako je mogoče na kratko povzeti bruseljsko oceno slovenskega programa stabilnosti, v katerem je opredeljena proračunska strategija za obdobje 2012-2015, in programa reform. Junija lani je dala komisija Sloveniji šest priporočil, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, še posebej odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pokojninsko reformo, na sanacijo bančnih bilanc, ureditev trga dela in spodbujanje naložb. Od teh šestih priporočil je Slovenija le delno implementirala tisto, ki se nanaša na fiskalno konsolidacijo. Preostalih pet priporočil ni implementirala, ugotavlja komisija. Vsa ta priporočila tako ostajajo oziroma so še okrepljena, dodano je eno novo. V prvem letošnjem priporočilu komisija poziva h krepitvi proračunske strategije za leto 2013 s ciljem znižanja primanjkljaja ter h krepitvi srednjeročnega proračunskega okvira, vključno z opredelitvijo fiskalnega pravila, tako da bo to bolj zavezujoče. V drugem priporočilu poziva k "nujnim korakom" za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, v tretjem k zagotovitvi kapitalske ustreznosti bank, v četrtem in petem k ureditvi trga dela, v šestem k izboljšanju poslovnega okolja in v novem, sedmem, k ustrezni plačni politiki. Komisija je poleg priporočil na podlagi ocen nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov razgrnila tudi ugotovitve poglobljene analize makroekonomskega stanja v Sloveniji in še enajstih državah, v katerih po njenem mnenju obstajajo precejšnja tveganja. "V Sloveniji obstajajo resna nerav-novesja," je poudaril komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisija še posebej izpostavlja, da je treba pozorno spremljati razdolževanje podjetniškega sektorja, stabilnost bank in neugoden razvoj v zunanji konkurenčnosti. Premier Janez Janša je v odzivu na ocene iz Bruslja poudaril, da se mora skeptična. Z ministrstva za finance pa so sporočili, da se vlada približuje zastavljenim ciljem in priporočilom. Ocene Bruslja bo preučila in komisiji že jutri poslala enoten odgovor. Po mnenju ekonomistov Maksa Tajnikarja in Jožeta Damjana je ocena komisije, da Slovenija pri reformah lani ni naredila bistvenega koraka, pričakovana in upravičena. (STA) EVROPSKA UNIJA - Hrvaški vstop Josipovica ratifikacija pristopne pogodbe v Sloveniji ne skrbi BRUSELJ - Med Hrvaško in Slovenijo ni niti enega odprtega vprašanja, ki bi lahko ogrozilo ratifikacijo hrvaške pogodbe o pristopu k Evropski uniji, je včeraj v Bruslju poudaril hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa je vse članice unije, ki tega še niso storile, spodbudil k ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe. Na vprašanje, ali ga skrbi tempo ratifikacije v članicah unije, še posebej v sosedi Sloveniji, je Josipovic odgovoril, da skrbi ni, da vse poteka po pričakovanjih in da se doslej ni zgodilo nič, kar bi lahko razumeli kot resno grožnjo ratifikaciji pristopne pogodbe. Na dodatno vprašanje, kako torej razume prelaganje ratifikacije v Sloveniji, pa je Josipovic odgovoril z besedami: "Še enkrat poudarjam - ne verjamem, da bodo problemi." Kot morebitni razlog za prelaganje ratifikacije je omenil notranjepolitične razloge Slovenije. Pri tem je spomnil na bližajoče se predsedniške volitve v Sloveniji in menil, da bi bilo dobro, da se vprašanja ratifikacije ne bi politiziralo in vnašalo v predvolilno tekmo. Van Rompuy pa je spomnil, da je hrvaško pristopno pogodbo doslej ratificiralo osem članic unije, vse preostale pa je spodbudil, naj to prav tako storijo, da bo lahko Hrvaška članica unije postala julija prihodnje leto, kot je načrtovano. Ivo Josipovic (levo) in Herman Van Rompuy ansa Predsednik Evropskega sveta je tudi ponovil oceno Evropske komisije in članic unije, da se Hrvaška dobro pripravlja na članstvo, a da mora ponekod še okrepiti reformna prizadevanja, predvsem na področju pravosodja, pravice, svobode in varnosti ter konkurence. Jankovič obsodil grožnje direktorici Dursa Mojci Centa ZAGREB - Ljubljanski župan Zoran Jankovic je ob robu obiska v Zagrebu ostro obsodil grožnje generalni direktorici Davčne uprave RS (Durs) Mojci Centa in njenim družinskim članom. Izrazil je pričakovanje, da bo policija čim prej odkrila avtorja tega anonimnega pisma. Na Durs je včeraj prispela anonimna pošta z grožnjo direktorici Mojci Centa in njenim najožjim družinskim članom. Centova je ob tem doživela šok in je v zdravniški oskrbi. Jankovic je poudaril, da so takšni zapisi grozni in da jih pišejo nerazsodni ljudje. Ob tem je še spomnil, da je bil pred časom tudi sam deležen več deset takšnih grozilnih pisem. Po njegovih besedah so najbolj obsodbe vredne grožnje otrokom, zato prosi policijo, naj čim prej poišče avtorja anonimnega pisma in naj ustrezno ukrepa. "Da bi se vse to končalo, mora Durs predati svoje končno poročilo in potem ne bo več špekulacij," je še poudaril ljubljanski župan. Ocenil je, da so tudi novinarji veliko prispevali k zapletom, posebej pa je omenil nedavno poročanje medijev, da se objave, ki so prišle iz Dursa, nekoliko razlikujejo od sklepov Dursa. Jan-kovic se je med drugim vprašal, ali je nekdo novinarjem morda "naložil, da me morajo držati dovolj časa v napetosti in vsake toliko časa dajati nekaj ven," se je še vprašal Jankovic. Prodajali naj bi vozniška dovoljenja LJUBLJANA - Zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije je na območju Ljubljane včeraj potekala kriminalistična preiskava, med katero so opravili 37 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah. Nekaj oseb so tudi priprli. Preiskava je potekala tudi na Izpitnem centru Ljubljana, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Po neuradnih informacijah spletnega portala zur-nal24.si so policisti pridržali dva uslužbenca izpitnega centra. Neuradno naj bi šlo za domnevne nezakonite posle z izdajanjem vozniških dovoljenj, saj naj bi jih določeni uslužbenci prodajali. Po poročanju POP TV so nekateri uslužbenci centra po neuradnih informacijah v zameno za podkupnine izdajali lažna potrdila o opravljenih vozniških izpitih. Neuradno naj bi šlo za podkupnine od 150 do 1000 evrov, izdali pa naj bi več kot 150 vozniških dovoljenj brez ustrezne dokumentacije in več kot 300 dovoljenj s pomanjkljivo dokumentacijo, je še poročal POP TV. SLOVENIJA - Umaknjena pobuda za referendum Policijska sindikata in vlada podpisala sporazum in kolektivno pogodbo LJUBLJANA - Policijska sindikata in vlada so včeraj podpisali sporazum in kolektivno pogodbo za policiste. Sindikata sta umaknila referendumsko pobudo o zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki je že objavljen v uradnem listu, veljati pa bo začel danes. Minister za delo Andrej Vizjak je ocenil, da je dogovor dober za vse tri strani. Po njegovih besedah želijo na vladni strani s tem sporazumom ustvariti zaupanje med vlado in policijskimi sindikati. Podrto zaupanje je bilo po njegovem mnenju razlog za nejevoljo in stavkovne aktivnosti policistov. Vizjak je izrazil pričakovanje, da bo takoj po podpisu sporazuma prišlo do zamrznitve stavke, in sicer do trenutka, ko bodo lahko tudi dokončno sprejeli kolektivno pogodbo v nadgradnji normativnega dela. Dogovor je po ministrovih besedah dober za vse tri strani in je rezultat ne samo aktivnosti te vlade in zakona za uravnoteženje javnih financ, temveč niza dogodkov v preteklosti, s katerimi policisti v okviru javnega sektorja niso uspeli uveljaviti nekaterih pravic, ki pa jim objektivno gredo. Včeraj podpisani dogovor med drugim policistom zagotavlja dodatna sredstva zaradi povečanega obsega dela in zaradi nadurnega dela. Njegov finančni učinek bo letos dva milijona evrov, prihodnje leto pa približno 4,5 milijona evrov. Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je poudaril, da je sporazum tako dober, kot bo dober v praksi. Prav nezaupanje med socialnimi partnerji je po njegovih besedah ves čas viselo v zraku. Petrovič se je zahvalil vsem zaposlenim v policiji in podpornikom. Kot je dodal, se je kot prvopodpisani pod referendumsko pobudo tudi osebno izpostavil za policiste, ki zagotavljajo eno najvišjih stopenj varnosti v Evropi, in bil pripravljen narediti vse, da tudi v prihodnje zagotovi njihov status. Po njegovih besedah bo sporazum koristil veliki večini policistov. Tudi predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je izpostavil, da se bo kakovost sporazuma videla v praksi. Pojasnil je, da so v sindikatu sicer večinsko podprli podpisana sporazum in kolektivno pogodbo, vendar pa bo njuna vsebina brezpredmetna, če se dogovorjeno ne bo takoj začelo tudi uresničevati. V skladu z vsebino sporazuma bo sindikat po njegovih besedah "začasno zaustavil sindikalne aktivnosti". Kot je dejal Uroševič, pa si močno želi, da ne bi nastopil trenutek, ko bi morali članstvo ponovno pozvati k stavki. Premier Janez Janša je izrazil zadovoljstvo zaradi sklenjenega dogovora s policijskimi sindikati, s čimer se je po njegovem končala epopeja uveljavljanja zakona o uravnoteženju javnih financ, ki bo danes stopil v veljavo. Predsednik vlade je to označil kot pomemben korak, da lahko zidamo zgradbo naprej. Umik pobude za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ je Vi-rantu takoj po podpisu sporazuma in kolektivne pogodbe med vlado in sindikatoma izročil predsednik predsednik Sindikata policistov Slovenije. Zakon je bil tako že objavljen v uradnem listu in bo začel veljati danes. Kot je pojasnil Virant, je zelo pomembno, da bo zakon uveljavljen še v maju, saj so številni učinki in posledice zakona vezani na prvi mesec po mesecu, v katerem zakon stopi v veljavo. V Sindikatu ministrstva za obrambo pa so napovedali, da bodo na dan uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ sprožili vse potrebne postopke za ustavno presojo ukrepov glede varovane plače in regresa za leto 2012. Kot so sporočili iz sindikata, so se za to odločili zaradi nepravičnega in neustavnega stanja. (STA) PLANINE - Usoden padec Na Lopiču umrla • ■ • ■ • v • pripadnika rnzemrcev iz kasarne v Vidmu PUŠJA VES - Dva podčastnika inženirskih enot iz kasarne Berghinz v Vidmu sta umrla med planinsko turo na goro Lopič (Plauris) v občini Pušja Ves. Gre za 47-letnega Edija Puzzola iz Vidma, ki pa je živel v Ma-janu, in 45-letnega Antonia Presicceja iz Narda (Lec-ce) z bivališčem v Vidmu. V torek, ko sta bila prosta, sta se podala na planinsko turo, s katere pa se do večera nista vrnila. Gorski reševalci so ju včeraj našle mrtva v neki grapi na pobočju Lopiča. Kot se je izvedelo, sta vojaka zašla s poti in padla 180 globoko v neko grapo ob potoku Migigulis. Bila sta na mestu mrtva. Kot predvidevajo, sta oba padla istočasno, saj so njuni trupli našli eno blizu drugega. Pogrešali so ju od torka zvečer, ko je žena enega od umrlih obvestila reševalce, da se nista vrnila s planinskega izleta. Pri iskanju, ki se je začelo že v torek zvečer, so sodelovali gorski reševalci iz Gumina in Muž-ca, gorski reševalci finančne straže, karabinjerji iz Tol-meča s štirimi psi in pripadniki vojske. Tolmeško tožilstvo je včeraj odredilo zunanji ana-tomsko-patološki pregled, da bi ugotovili točen vzrok smrti. Vendar naj ne bi bilo dvoma, da je šlo za nesrečo. Spodrsnilo naj bi jima, ko sta hodila po krhkem grebenu, sledil pa je 180 metrov globok padec, ki se je končal v grapi ob potoku. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 31. maja 2012 3 OBISK PREDSEDNIKA NAPOLITANA V FJK Včeraj še v Pordenonu in poklon umrlim v Rusiji Predsednik zaradi obveznosti v Rimu nekoliko skrajšal obisk PORDENONE - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je drugi dan uradnega obiska v Furlaniji-Julijski krajini prišel tudi v Pordenon, zaradi rimskih obveznosti pa je moral obisk nekoliko skrajšati. Včeraj se je srečal s porde-nonskim županom Claudiom Pedrotti-jem, sprejel pa je tudi župane iz Longa- rona in Castelavazza (Belluno) ter Va-jonta, Erta - Cassa, ki so ga povabili, naj jih obišče 9. oktobra ob 49. obletnici tragedije v Vajontu. Napolitano se je pred tem v Car-gnaccu poklonil tudi med 2. svetovno vojno umrlim italijanskim vojakom v Rusiji. V Cargnaccu so pokopani posmrtni Predsednik Napolitano je v Cargnaccu položil tudi venec ansa ostanki 8643 vojakov, na trgu pred svetiščem pa so ga sprejeli deželni odbornik Riccardo Riccardi, predsednik deželnega sveta Maurizio Franz, predsednik videmske pokrajine Pietro Fontani-ni, videmski prefekt Ivo Salemme, župan Pozzuola Nicola Turello in komandant karabinjerjev general Massimo Iadanza. HRVAŠKA - Podražitev avtocest odložena Deset dni še po starem Cene za istrski ipsilon ostajajo nespremenjene V Istri, kjer z ipsilonom ne upravlja država, dviga cen za zdaj ne napovedujejo ZAGREB - Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončic je včeraj na Reki potrdil, da bodo cestnine na avtocestah v državni lasti podražili 10. ali 11. junija in ne 1. junija, kot je bilo napovedano. Kot je pojasnil, bodo podražitev prestavili, ker hrvaška vlada namreč napovedne 15-odstotne podražitve cestnin ni uvrstila na svojo današnjo sejo. S 1. junijem pa bodo začeli promocijsko prodajo naprav za elektronsko plačevanje cestnine (ENC), ki bo omogočala 25-odstotni popust. Za tiste, ki bodo cestnino plačali z gotovino ali karticami, bo cestnina na avtocesti med Zagrebom in Reko znašala 69 kun oziroma 9,20 evra (doslej 8 evrov), med Zagrebom in Splitom pa 180 kun ali 24 evrov (doslej 21 evrov). Od Zagreba do Lipovca ob srbski meje bo nova cena 120 kun ali 16 evrov (doslej 14 evrov), od hrvaške prestolnice do Goričana ob meji z Madžarsko pa bo treba odšteti 41 kun ali 5,50 evra (doslej 4,70 evra). Za prevoz čez most med obalo in otokom Krkom so po novem določili 35 kun ali 4,70 evrov (doslej 4 evre). Omenjene podražitve veljajo za avtoceste, ki so v lasti državnih podjetjih Avtocesta Reka - Zagreb (ARZ) in Hrvaške avtoceste (Hac). Podjetji, ki imata koncesije za avtoceste v Istri in od Zagreba proti slovenskem mejnem prehodu Gruško-vje zaenkrat nista napovedali sprememb cen za svoje uporabnike. 4 Četrtek, 31. maja 2012 GOSPODARSTVO ŠTANJEL - 4. festival kraških vin 1 Kras - tisoč okusov Enološki in kulinarični praznik potrdil visoko kakovost vin Na dvodnevnem festivalu 30 vinarjev - tudi iz zamejstva - ponudilo sto deset vzorcev vin ŠTANJEL - Zadnjo nedeljo in ponedeljek v maju je Štanjel gostil že 4. festival kraških vin pod naslovom »1 Kras - 1000 okusov«, ki so ga organizirali LAS Krasa in Brkinov, LAS zgornje Vipavske doline in komenskega Krasa ter LAS JZ dela Severne Primorske v sodelovanju z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja. Na prireditvi, ki je vključena v projekt sodelovanja Kraški mozaik okusov, je 30 vinarjev na degustacijo dalo več kot sto deset vzorcev svojih vin, kulinarična ponudba pa je letos slonela na osnovnem motivu sardele, ki so jo v najrazličnejših jedeh ponudili člani kraške kuharske ekipe Terra Carsus. Tudi vse štiri kulinarične delavnice pod vodstvom Tonija Gomiščka so bile dobro obiskane. Na odprtju festivala je zbrane nagovoril komenski župan Danijel Božič, ki je poudaril dvig kvalitete vin, za kar se je zahvalil vinarjem kot ambasadorjem in bojevnikom za mir. »Trudimo se, da bi Štanjel postal hotelski kompleks in da bi kulturo preselili v Kobdiljski stolp. Za projekt obnove Štanjela naj bi dobili dva milijona evropskih sredstev. Želimo tudi, da bi se turisti več časa zadrževali na Krasu in spoznavali naše lepote v družbi gostoljubnih Kraševec,« je poudaril Božič. Ob degustaciji vin kraških vinarjev z gosti iz Slovenske Istre in zamejstva, so potekale tudi enogastronomske delavnice, za katere je vladalo veliko zanimanje, saj so bili gostje ne samo iz Slovenije in Italije, ampak tudi iz sosednjih evropskih držav. V vseh štirih letih je festival prinesel številne zanimive delavnice, kjer se teme niso ponavljale in so Festivala se je s svojim vinom udeležil tudi dolinski vinar in oljkar Rado Kocjančič (desno) o. knez obravnavale različne povezave vin s hrano. Tudi na tokratnih delavnicah so vina predstavili skoraj vsi sodelujoči vinarji. Kraški vinarji imajo zelo širok razpon vin, ki gredo od prijetnih in vznemirljivih penin, preko belih pa vse do rdečih in sladkih sort. Še posebej dobro se je izkazal lanski letnik, ki dosega kakovostni in vrhunski razred. Vina so tudi dobro kombinirali s kulinariko. Rdeča nit tokratne kulinarične ponudbe so bile sardele, ki so jih pripravili v pivskem testu (gostilna Križman, Tublje pri Hrpeljah, ki ima tudi svojo pi- vovarno), marinirane (Okrepčevalnica Apetit Sežana in Špacapanova hiša Komen), v ocvrtem koromaču in vinu (gostilna Ruj, Dol pri Vogljah), v solati iz ječmena (Kraljestvo pršuta Kobjeglava), ocvrte v korzuni skorjici (gostilna Mahor-čič, Rodik) in na številne druge načine. Prva delavnica je bila degustacija penin, kjer so z gostom Janezom Bra-tovžem iz restavracije JB iz Ljubljane ugotovili, da tudi Kras premore veliko dobrih penin. Gost druge delavnice »Belo, rdeče in črno« je bil Dario Zida-rič, znan po siru jamar, ki je tokrat po- nudil tri kravje sire. Z gostom Simom Komelom iz Kraljestva pršuta Kobjegla-va so se na delavnici »Kraljestvo vonjav in okusov« naučili pripraviti zeliščarska vina, delavnica »Berkmandlc odkriva Kras« pa je potekala pod vodstvom Sa-dimirja Talica iz hotela Jožef v Idriji, ki je postregel z idrijsko specialiteto, žli-krofi. Festival je bil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med vinarji in strokovnjaki ter ljubitelji žlahtne kapljice, ku-linarike in Krasa nasploh. Olga Knez KOPRSKO PRISTANIŠČE - Pogovor s predsednikom uprave Luke Koper Gregorjem Veselkom »Luka Koper je pred prelomnico in potrebuje strateškega partnerja« KOPER - Luka Koper je pred prelomnico v svoji zgodovini, v pogovoru za STA ugotavlja predsednik uprave koprskega pristanišča Gregor Veselko (na posnetku). Luka Koper praznuje 55 let. V tem času je praktično iz nič zrasla v pristanišče, ki je vsaj na nekaterih področjih vodilno v Severnem Jadranu. Obenem je to edini veliki še delujoči steber obalnega gospodarstva. O čem razmišljate v teh dneh? Zelo sem vesel, da smo v tako kratkem obdobju, če se primerjamo s pristanišči na Severu Evrope, dosegli tako rast in prevzeli primat med severno jadranskimi pristanišči. To nas navdaja z optimizmom, da bomo naše aktivnosti še bolj usmerjali v to, da primat ohranimo in razkorak primerjalno povečamo. Lahko rečem, da je družba na dobri poti. Lani smo beležili izjemne rezultate v vseh ključnih kategorijah: denarni tok iz poslovanja, poslovni prihodki in tonaža. Tu smo praktično podrli vse rekorde, najpomembnejše pa je, da smo jih podirali na naših strateških segmentih. To pomeni, da smo si zastavili pravo strategijo. To, da smo ostali edini steber gospodarstva na Obali, pa ni razveseljivo. Naše poslovanje je močno odvisno tudi od družb v naši širši in ožji okolici, od logističnih podjetij doma in v tujini. Katera so strateško pomembna področja Luke Koper v prihodnosti? Definitivno kontejnerski segment, avtomobilska logistika v povezavi s dodatnimi storitvami, tudi določeni segmenti generalnih tovorov in tekoči tovori. V te paradne konje bo usmerjena glavnina investicij in razvoj. Pred dvema letoma ste v intervjuju za STA dejali, da je Luka Koper najbolj konkurenčna luka na Severnem Jadranu. Kje je zdaj v tej tekmi, se ji kdo približuje? Luka Koper je še vedno najbolj konkurenčna luka v Severnem Jadranu, to kažejo tudi številke. Take rasti na ključnih segmentih pretovora sosednja pristanišča niso beležila. Tudi če pristanišče primerjamo v smislu infrastrukture in zalednih povezav, smo še vedno v prednosti. Je pa res, da pri naših sosedih tečejo razni projekti, ki bodo srednjeročno povečali njihovo zmogljivost, kar je lahko grožnja. Zato poudarjamo nujo po uresničevanju razvojnih projektov v domeni pristanišča in v Sloveniji. V reško pristanišče naj bi vlagali Kitajci. Bi lahko velik razvoj tega pristanišča ogrozil primat Luke Koper? Splošno gledano je to dobrodošlo. Če se želimo promovirati na glavnih trgih, kjer so izvori blaga, naj bo to Daljni Vzhod, Južna Amerika in v zadnjem času Afrika, sami ne pomenimo veliko, kot Severni Jadran pa že več. Zato je pomembno, da pri trženju nastopamo skupaj, pri konkretizaciji posameznega posla pa smo si na trgu neizprosni konkurenti. Kateri razvojni projekti bi bili najbolj nujni, da pristanišče ohrani konkurenčnost? Predvsem napredek na železniški infrastrukturi in na pretovorni infrastrukturi znotraj pristanišča: podaljšanje prvega in drugega pomola in gradnja tretjega pomola. V zaledju pristanišča so to gradnja kontejner-sko distribucijskega centra in drugih nastavkov, ki lahko služijo izvajanju logističnih storitev pristanišča. Vseh teh projektov Luka Koper verjetno ne bo mogla financirati sama. Luka Koper je pred prelomnico v svoji zgodovini. Našim planom sledijo določene infrastrukturne potrebe, potrebnih bo kar nekaj infrastrukturnih projektov. Sami jih lahko financiramo le do določne meje. Moje osebno razmišljanje gre v smeri, da bi se moralo vključiti nekega strateškega partnerja, če hočemo ohraniti primat najbolj konkurenčnega pristanišča. Ne bi rad želel prejudicirati, kakšen naj bo in v kakšen poslovni model naj bo vpet, to bo pokazala analiza, ki je še v teku. Je glede na gospodarsko krizo še kaj zanimanja pri potencialnih partnerjih? V času največje krize smo bili gostitelji številnih obstoječih in potencialnih partnerjev, ki so izrazili namero po tesnejšem sodelovanju. To so bili od ladjarjev do logističnih operaterjev, terminalistov, finančnih institucij in drugih poslovnih subjektov. Zanimanja je bilo in je še danes. Kaj pomeni za Luko Koper, če bo gradnja drugega tira za nekaj časa na stranskem tiru? Če želimo uresničiti načrte, ki so zapisani v državnem prostorskem načrtu, na dolgi rok potrebujemo drugi tir med Divačo in Koprom. Drugi tir je za nas prva prioriteta. Vse ostale so alternative, ki bodo pomagale razvijati pristanišče. Sebično gledano, zgolj iz perspektive pristanišča, je tudi gradnja železniške povezave Kopra s Trstom, o kateri je govora, ugodna rešitev. Vendar vemo, kaj to pomeni za razvoj logistike v Sloveniji. Je za Luko Koper pomembno, da država čim prej opredeli, ali je naložba vanjo strateškega pomena, in se odloči, kaj bo storila s svojim deležem? Seveda, to je jasen signal potencialnim strateškim partnerjem. Mislim, da mora Luka Koper ostati strateškega pomena za Slovenijo, vprašanje je samo, kako oblikovati lastniško strukturo. Po moji oceni je trenutni državni delež v pristanišču prevelik. Potrebno bi ga bilo zmanjšati do te mere, da bi postala zanimiva za potencialne partnerje. Infrastruktura bo ostala v državi. Druga varovalka pred bojaznijo pred tujci pa je koncesijska pogodba. Poslovanje skupine ste po dveh letih, ko je beležila izgubo, dvignili iz rdečih številk. Je družba zdaj sanirana? Obstoječih rezultatov nam ni prinesla le finančna konsolidacija, pač pa konsolidacija na vseh področjih, pravnem, kadrovskem in organizacijskem. Komercialno smo v tujini in doma zadeve izboljšali. V treh letih je bilo storjenega marsikaj, iz šestinšestdesetih milijonov evrov izgube smo prišli na pozitiven rezultat v lanskem letu, kar je dober obet. Napovedi za prihodnost niso slabe. Določene rezerve pa še obstajajo in k njim bomo usmerili aktivnosti v prihodnje. Luka Koper sodi med družbe v večinski državni lasti, ki so bile ob vsakokratni menjavi oblasti v zadnjem času deležne sprememb v vrhu upravljanja. Kakšno je vaše mnenje o tem? Hitre spremembe v upravi za to družbo niso dobre. Družba potrebuje stabilnost in kontinuiteto, odločitve se tu sprejemajo na srednji rok. Družba je infra-strukturno intenzivna, mednarodno vpeta, njeni ključni trgi so povsod po svetu. Pri vzpostavljanju komercialnih odnosov s partnerji je potrebnega kar nekaj časa. Tudi partnerji te jemljejo resno, če z njimi gradiš na dolgi rok. (STA) EVRO 1.2438 $ -0/07 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. maja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 30.5. 29.5. ameriški dolar 1,2438 1,2523 japonski jen 98,38 99,64 kitajski juan 7,8920 7,9301 ruski rubel 40,5650 40,3170 indijska rupija 69,9420 69,7220 danska krona 7,4312 7,4307 britanski funt 0,79775 0,79940 švedska krona 8,9555 8,9865 norveška krona 7,5145 7,5205 češka krona 25,658 25,512 švicarski frank 1,2010 1,2015 madžarski forint 298,95 297,90 poljski zlot 4,3873 4,3610 kanadski dolar 1,2784 1,2835 avstralski dolar 1,2729 1,2737 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4675 4,4653 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6982 0,6983 braziljski real 2,4921 2,4846 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2930 2,3008 hrvaška kuna 7,5555 7,5700 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 30. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,23875 0,46685 0,73640 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,06083 0,11333 0,18667 euribor (eur) 0,387 0,673 0,954 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 40.665,32 € +265,04 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - GORENJE INTEREUROPA INTEREUROPA PRVA KOTACIJA 4,95 +0,20 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 43,50 +2,50 -2,25 MERCATOR PETROL 124,00 -9,25 -0,72 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 -0,43 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST KOMPAS MTS NIKA PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 10,80 15,00 1,10 2,45 8,40 5,10 210,00 6,00 12,80 -0,18 -15,38 -2,00 +5,00 -4,55 -0,39 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. maja 2012 -1/79 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,5265 72,95 -2,50 -2,28 BANCO POPOLARE 0,9115 +1,17 BCA POP MILANO 0,305 -4,87 ENEL ENI 0,8835 2,306 +0,06 -2,54 FIAT 3,926 -5,12 GENERALI 2,694 8,27 -2,32 -3,05 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,002 -0,79 LUXOTT1CA 26,28 -2,25 -2,70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,836 -3,72 -1,60 PIRELLI e C 8,125 -3,56 SAIPEM SNAM SNAM 31,95 -3,30 -3,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,082 -0,95 -1,88 TENARIS TERNA 0,6695 13,33 +1,13 -3,62 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,724 0,0323 +0,22 +3,53 UNICREDIT 2,23 2,468 +0,54 +0,24 SOD NAFTE (159 litrov) 87,70 $ -0/12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 546,22 -1,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.670,33 -1,02 FIRS, Banjaluka 822,64 1.801,88 +0,12 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.958,55 +0,50 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.438,74 2.541,71 -1,13 -0,67 S&P 500, New York 1.315,74 -1,25 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.201,50 6.280,80 5.297,28 -1,81 -1,74 CAC 40, Pariz 3.015,58 -2,24 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.878,00 876,70 2.116,18 -2,24 -0,16 -2,04 Nikkei, Tokio 8.633,19 -0,28 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.783,95 18.690,22 2.384,67 -0,64 -1,92 -0,21 Sensex, Mubaj 16.312,15 -0,77 / ITALIJA Četrtek, 31. maja 2012 5 POTRES V EMILIJI ROMAGNI - V kraju Medolla včeraj našli truplo pogrešanega delavca v ruševinah tovarne Število žrtev naraslo na 17 Vlada sprejela ukrepe za pomoč Davek na gorivo zvišan za dva centa - 2. junija bo vojaška parada, ne bo pa »pohoda za delo« MODENA, RIM - Potres, ki je v torek zjutraj stresel Emilijo Romagno, je po zadnjih podatkih zahteval 17 smrtnih žrtev. Pod ruševinami proizvodne hale podjetja Haemotronic v kraju Medolla so namreč včeraj našli truplo pogrešenega delavca. Ranjenih je skupno 350, od katerih se trije borijo s smrtjo. Prvi potres, ki je to območje stresel 20. maja, pa je terjal sedem življenj. Brez strehe nad glavo je skupno ostalo 14.000 ljudi. Na področju potresa je 4 tisoč pripadnikov civilne zaščite s 760 prevoznimi sredstvi. Postavili so vrsto šotorišč, ki pa ne nudijo zatočišče vsemu prizadetemu prebivalstvu. Mnogi so se zatekli k sorodnikom, drugi so v hotelih, ki so jih dale na razpolago oblasti, marsikdo pa še vedno prespi v svojem avtomobilu tudi zato, da bi ostal čim bližje svojemu domu ali gospodarskemu poslopju. Kot smo že zabeležili, je veliko žrtev potresa našla smrt pod porušenimi proizvodnimi halami. Javni tožilec iz Modene Vito Zincani je uvedel preiskavo zaradi utemeljenega suma, da hale niso bile zgrajene ob spoštovanju protipotresnih določil. Potres je povzročil veliko gospodarsko škodo. Prizadel je namreč območje z živahno gospodarsko dejavnostjo, ki sloni na drobnih podjetjih. Tu je središče italijanske biomedicinske industrije ter zibelka proizvodnje slovitega parmezana in balzamičnega kisa. Po ocenah pristojnih oblasti je potres samo v kmetijstvu povzročil za 500 milijonov evrov škode. Vlada v Rimu je včeraj sprejela ukrepe za pomoč pri obnovi in za ublažitev posledic dveh potresov, ki sta v zadnjih desetih dneh prizadela Emilijo Romagno. Vlada se je odločila tudi za odlog plačil v proračun in socialnih prispevkov na prizadetih območjih. Vlada premiera Maria Montija je poleg tega zvišala davek na gorivo za dva centa, s čimer bo financirala posredovanje na prizadetem območju. Prizadete občine bodo prav tako izključene iz dogovora o stabilizaciji javnih financ med vlado in lokalnimi oblastmi. Na osnovi sklepa vlade bo komisar za obnovo prizadetega območja predsednik dežele Emilije Romagne Vasco Errani. Vlada je 4. junij razglasila za dan žalovanja, ko bodo državne in evropske zastave na vseh javnih zgradbah spuščene na pol droga. V vseh šolah se bodo žrtvam potresom poklonili z minuto molka. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj zagotovil solidarnost in gmotno pomoč EU za obno- Predsednik republike Giorgio Napolitano je zaradi potresa nekoliko skrajšal svoj obisk v Furlaniji. Kakor hitro se je včeraj popoldne vrnil v Rim, je sklical vrh, ki so se ga udeležili še predsednik vlade Mario Monti ter predsednika senata ter poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini. Poudarili so, da bo država dala maksimalno pomoč prizadetemu prebivalstvu, bodisi v sedanji reševalni fazi bodisi pri popotresni obnovi. Potrjeno pa je bilo, da bo ob 2. juniju, dnevu republike, redno potekala vojaška parada v Rimu, čeprav bi jo nekateri hoteli odpovedati in tako prihranjena sredstva dati na razpolago potresencem. Sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil pa so včeraj dokončno odložile »pohod za delo«, ki bi se moral odvijati 2. junija v Rimu. Kot so pojasnili njihovi voditelji Susanna Camusso, Raffaele Bonanni in Angelino Alfano na tiskovni konferenci, bodo pohod priredili 16. junija, konec tega tedna pa bodo obiskali prizadete kraje v Emiliji Romagni. Porušena hala podjetja Haemotronic v Medolli, pod katero so včeraj našli truplo četrtega delavca ansa POTRES - 20. maja je bilo uničenih več sto tisoč hlebcev parmezana in sira grana padano Naravna ujma prizadela tudi proizvajalce balzamičnega kisa v okolici Modene MODENA - Močan potres, ki je v torek stresel severno Italijo in v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, je prizadel tudi proizvodnjo balzamičnega kisa v pokrajini Modena. Škodo ocenjujejo na več milijonov evrov. Ze 20. maja je potres na tem območju povzročil precejšnjo škodo živilski industriji, saj je bilo uničenih več sto tisoč hlebcev sira. Proizvajalci balzamičnega kisa so skupno utrpeli za več kot 15 milijonov evrov škode, je povedal vodja konzorcija proizvajalcev balzamičnega kisa Enrico Corsini. Dodal je, da so bile zaradi potresnih sunkov zaloge močno poškodovane. Podjetje Pontirol s sedežem v mestu San Felice sul Pa-naro je izgubilo praktično vse, ko so se zrušila njihova skladišča. Corsini je dejal, da bodo potres, ki je v torek zjutraj z magnitudo 5,8 stresel sever Italije, in popotresni sunki, ki so mu sledili, gospodarstvo območja spravili na kolena. Sever pokrajine Modene, kjer so potres občutili še posebej močno, je dom več deset proizvajalcev balzamičnega kisa. Nekateri naj bi izgubili tudi več kot 100.000 litrov dragocene tekočine. Gurmanski kis lahko doseže ceno do 1500 evrov za liter. Proizvodnja na tem območju je že pred manj kot dvema tednoma doživela hud udarec, saj jo je prizadel potres z magnitudo 6,0, v katerem je bilo uničenih več skladišč s hlebci parmezana in sira grana padano. Pri tem je nastalo za okoli 200 milijonov evrov škode. Opustošena tovarna balzamičnega kisa v Cavezzu pri Modeni ansa FINANČNI TRGI - Obveznice Italija včeraj že tretji dan zapored dražje do svežega denarja MILAN - Italija se je včeraj na kapitalskih trgih zadolžila še za 5,74 milijarde evrov, kar je manj, kot je prvotno nameravala. Država je bila sicer ob včerajšnji izdaji državnih dolžniških vrednostnih papirjev že tretji dan zapored prisiljena pristati na višjo zahtevano donosnost, je sporočila italijanska centralna banka. Italija je želela včeraj z državnimi obveznicami zbrati 6,25 milijarde evrov, a se je nato zaradi visokih obrestnih mer odločila za manjši znesek. Povpraševanje po italijanskih državnih dolžniških vrednostnih papirjih je bilo sicer veliko. Zakladnica je včeraj izdala pet- in desetletne obveznice. Povprečna zahtevana donosnost na obveznice z dospelostjo čez pet let je znašala 5,66 odstotka, potem ko je bila na zadnji primerljivi avkciji prejšnji mesec pri 4,86 odstotka. Povprečna obrestna mera na obveznice z ročnostjo desetih let je medtem včeraj dosegla 6,03 odstotka. Nazadnje je znašala 5,84 odstotka. Italija v zadnjih tednih znova beleži rast stroškov zadolževanja. Vlagatelji se namreč bojijo, da bi lahko politična negotovost v Grčiji pripeljala do vrnitve te države k drahmi, kar bi lahko destabilizralo ranljive evrske države, kot sta Italija in Španija. VATILEAKS - Odziv na škandal Papež zaupa svojim sodelavcem, kritičen pa je do medijev VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu izjavil, da zaupa svojim najtesnejšim sodelavcem, ob tem pa okrcal poročanje medijev o škandalu z razkritjem več sto tajnih papeževih dokumentov. »Zelim obnoviti svoje zaupanje in izraziti spodbudo svojim najtesnejšim sodelavcem in vsem, ki mi vsakodnevno pomagajo opravljati mojo službo,« je izjavil vidno utrujeni papež v prvem odzivu na škandal, ki so ga mediji poimenovali Vatileaks. »Neutemeljene hipoteze so se množile, širili so jih nekateri mediji, in šli so daleč preko dejstev, da bi ustvarili podobo Svetega sedeža, ki ne odgovarja stvarnosti,« je dejal papež med splošno tedensko avdienco, prvo po aretaciji njegovega strežnika Paola Gabrieleja, ki je bil prijet med preiskavo uhajanja informacij iz Vatikana. Majordom Gabriele, eden redkih, ki je imel dostop do papeževih zasebnih prostorov, je še pred tednom dni na sprednjem sedežu »papamobila« spremljal poglavarja vesoljne cerkve na splošni avdienci. 46-letni Gabriele je bil aretiran minuli petek, ko so pri njem našli tajne papeževe dokumente. Številni sicer menijo, da je Gabriele le kmet na šahovnici spletk in bojev za oblast znotraj zidov Svetega sedeža. Gabriele je imel včeraj zjutraj dolg sestanek s svojimi odvetniki, Vatikan pa je medtem sporočil, da se preiskava uhajanja dokumentov nadaljuje. V senatu prvi korak na poti do reforme trga dela RIM - Senat je včeraj odobril prvo od štirih zaupnic, ki jih je postavila vlada glede reforme trga dela. V prvem t.i. vele-amandmaju so bile med drugim spremembe 18. člena delavskega statuta. Zaupnica je bila v senatu izglasovana z 247 glasi, 33 senatorjev je glasovalo proti, en sam se je vzdržal. Ostali popravki zadevajo med drugim nova določila glede fleksibilnosti pri zaposlovanju in pri odpustih, glede socialnih bla-žilcev in glede poklicnega izobraževanja. Zadeva Unipol: Fazio in Caltagirone oproščena RIM - Milansko prizivno sodišče je zavrnilo oz. bistveno spremenilo prvostopenjsko razsodbo o nelegalnem Unipolovem poskusu prevzema Bance nazionale del la-voro v letu 2005. Oprostilo je namreč deset obtožencev, ki so bili na prvi stopnji obsojeni na različne kazni, med njimi nekdanjega guvernerja Bankitalie Antonia Fazia in podjetnika Francesca Gaetana Caltagironeja. Fazio je bil na prvi stopnji obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora, ker naj bi skušal preprečiti tuj prevzem omenjene italijanske banke, in podobno Caltagirone. Prizivno sodišče pa je obsodilo nekdanja predsednika in podpredsednika Unipola Giovannija Consorteja in Ivana Sacchettija na 1 leto in sedem mesecev oz. 1 leto in šest mesecev zaporne kazni, ker naj bi ovirala nadzorne oblasti in izkoriščala zaupne informacije. MILAN - V Milanu se je včeraj začelo sedmo svetovno srečanje družin, ki poteka pod okriljem Katoliške cerkve. Srečanje, ki letos poteka pod geslom Družina: delo in praznovanje, je odprl milanski nadškof, kardinal Angelo Scola. Od petka do nedelje se bo srečanja v italijanski gospodarski metropoli udeležil tudi papež Benedikt XVI. Papež bo v nedeljo svetovno srečanje družin zaključil z mašo na prostem. Udeležba papeža bo predstavljala tudi vrhunec srečanja, organizatorji pa računajo, da se bo zaključne maše na letališču Bresso udeležilo milijon ljudi. Kakih 300.000 pa jih že v soboto zvečer pričakujejo na dogodku, na katerem bo papež odgovarjal na vprašanja, ki so jih pripravile družine. 1 4 Četrtek, 31. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it Dolinska občina: obračun 2011 z več kot pol milijona preostanka Uradno odprtje obnovljenega boljunškega trga bo 22. junija - Minuta tišine v spomin na žrtve potresa Več kot pol milijona evrov, toliko preostanka izkazuje obračun dolinske občine, ki ga je včeraj občinska skupščina odobrila z glasovi levosredinske večine županje Fulvie Premolin. Prav tolikšen preostanek (natančno 574.904,66 evra) je bil povod za razpravo v občinskem svetu. Vodja opozicijske skupine Ljudstva svobode-UDC Roberto Drozina je ocenil, da se uprava s tolikšnim preostankom ne more bahati. Kajti obstajata dve možnosti: ali je bil proračun napačno nastavljen, ali pa uprava ni znala izkoristiti (beri: investirati) predvidena sredstva. Županja Premolin mu je nakazala tretjo možnost: uprava je prejela letos kar 227 tisoč evrov, večinoma od računov vodovodne službe, ker je podjetje AcegasAps prevzelo z zamudo upravljanje te službe. Poleg tega so se »nenapovedani prihodki« nanašali na zapoznela izplačila davka na nepremičnine ICI (še za leto 2010), nadalje davka na odvoz odpadkov, prejela je deželni prispevek, več kot 2 tisoč evrov je prihranila na ogrevanju občinskih poslopij, skoraj 6 tisoč evrov pri vzdrževanju vozil. Manjši prihranki so skupno znesli skoraj 145 tisoč evrov. V obračunu je omenjen večji deželni prispevek za vzdrževanje šol za 60 tisoč evrov, za ceste 320 tisoč evrov, za ureditev okolja 250 tisoč evrov. Stroški za posamezne storitve so znašali skoraj 650 tisoč evrov (otroške jasli 127 tisoč evrov, športni objekti skoraj 71 tisoč evrov, šolska kuhinja 383 tisoč evrov, občinsko gledališče skoraj 25 tisoč evrov, kolonije in sezonska bivanja 10 tisoč evrov, poletni center 32 tisoč evrov). Služba za odvoz odpadkov je stala 797 tisoč evrov. Osebje je bremenilo občino za skoraj 35 odstotkov vseh tekočih stroškov, nu-denje storitev 38,70 odstotka, prenosi 10,93 odstotka, stroški za pasivne obresti in finančna bremena 6,06 odstotka. V obračunu je tudi omenjen tako imenovani »pokazatelj zadolženosti na prebivalca«, to je povprečje ostankov dolgov in posojil v postopku amortizacije na prebivalstvo. Vsak dolinski občan je bil v tej zvezi leta 2011 zadolžen za 1.321,76 evra (to je slabih 15 evrov več kot v letu 2010). Revizor Vojko Lovriha je v končnih pripombah in predlogih prav v zvezi z visokim preostankom svetoval, »da se upravni presežek nameni predvsem za financi- ranje stroškov za investicije ali za povračilo posojil,« poudaril pa je, da se je »v letu 2011, kot tudi v prejšnjih letih, spoštovalo notranji pakt stabilnosti.« Obračun so podprli svetniki levo-sredinske večine, predstavniki LS-UDC in Združenih v tradicijah so glasovali proti, medtem ko se je svetnik Zelenih-IV Rossano Bibalo vzdržal. Županja Premolin in občinski svetniki so se na začetku seje z minuto tišine spomnili žrtev potresa v Emiliji. Županja se je v svojem uvodnem poročilu »obregnila« ob obnovljeni boljunški trg. Napovedala je, da bo pričakovano uradno odprtje trga 22. junija. »Upamo, da nam bo tokrat uspelo, čeprav moramo še izpopolniti nekatere točke, kot so na primer namestitev videokamer, ki so vezane na problem prometa v smeri Gornji Konec. Tudi iz tega razloga se bomo srečali s tem delom občanov, da bi se pomenili o načinih in kriterijih morebitne zapore ceste ob nedeljah in praznikih,« je napovedala Fulvia Premolin. M.K. DOLINSKA OBČINA - Srečanje z naravovarstveniki v v« ■ • •• • Glrnsčica, skupni prijemi Nadzor invazivnih rastlinskih vrst in poganjkov - Danes srečanje v Vidmu o naravnih rezervatih Vse kaže, da so se vremena nad Dolino Glinščice po marčevskem civilno-zaščitnem neurju vendarle zjasnila. Dolinska županja Fulvia Premolin in podžupan ter odbornik za civilno zaščito Antonio Ghersinich sta se pretekli teden sestala s skupino naravovarstvenikov, članov Odbora za zaščito Doline Glinščice, med katerimi sta bila tudi naravoslovec prof. Livio Poldini in direktor tržaškega naravoslovnega muzeja Nicola Bressi. Naravovarstveniki so iznesli vrsto predlogov. Tako naj bi bilo na odseku Glinščice od lesene brvi proti vrhu koristno in nujno nadzorovati razvoj invazivnih rastlinskih vrst (na primer pajesene); usposobiti prostovoljce, ki bi lahko izruvali poganjke invazivnih rastlin (pomladi ali meseca septembra oziroma oktobra); nadalje nadzorovati poganjke jelš in biti pozorni na divje živali (predvsem divje prašiče), ki bi se lahko hranili s poganjki jelš, ki so zanje posebno okusni. Najboljše poganjke bi morali torej omejiti in zaščititi. Najboljše poganjke naj bi izbrali, da bi se izognili razvoju preštevilnih drevesnic, ki bi lahko pozneje ovirali redni tok vodotoka. Prof. Poldini je poudaril, da je skupina pripravljena brezplačno izvesti potrebne nadzore, kar je Bressi tudi potrdil. Nadzor in izruvanje invazivnih rastlin bi lahko vključili v projekte, kot je na primer evropski projekt Siit, pri katerem je dolinska občina partner. Županja in podžupan sta se s tem strinjala. Dolinska občina je bila kot upraviteljica naravnega rezervata Doline Glinščice povabljena na današnje srečanje o upravljanju naravnih rezervatov, ki bo potekalo na deželnem sedežu v Vidmu. Na sestanku se bodo izjasnili o načinih upravljanja naravnih rezervatov, po spremembi deželnega zakona iz leta 1996, ki je ukinila programske dogovore za upravljanje rezervatov. M.K. REPENTABRSKI OBČINSKI SVET - Med torkovo občinsko sejo Na Repentabru - vse soglasno Odobren obračun 2011 z več kot 43 tisoč evrov presežka - Prejeli sredstva iz zaščitnega zakona (18.400 evrov) Štirje sklepi - štiri soglasne odobritve. Tolikšno popolno podporo je repentabrski občinski svet na torkovi seji izkazal ukrepom domače uprave. Začelo se je z obračunom 2011. Podžupan in odbornik za finance Casimiro Cibi je predstavil stanje: delovanje se je zaključilo s presežkom 43.368 evrov. Uprava je tako tretjič zapored potrdila pozitivno poslovanje. Presežek je posledica višjih dohodkov, kot na primer dodatek pri uporabi elektrike (nekaj več kot 2.500 evrov), priliv od šolske menze (5.100 evrov), dohodek od fotovol-taične naprave (kar nekaj več kot 10 tisoč evrov, v bistvu občina je »prodala« električno energijo ustanovi Enel ...). Manjši dohodki od davka na odpadke in davka na nepremičnine za 16 tisoč evrov so bili kompenzirani z manjšimi tekočimi stroški, je pojasnil Cibi. Iz obračuna je razvidno, da je bil lani vsak repentabrski občan »zadolžen« povprečno za 973 evrov (zaradi posojil v postopku amortizacije), kar znaša 63 evrov manj kot leto prej. Nadaljevalo se je spremembo proračuna za poslovno leto 2012 po spremembi programa javnih del za triletje 2012-2014 in letnega seznama del 2012. Cibi je napovedal, da bo občina novo pridobljena sredstva gospodarno porabila za vzdrževanje občinskega premoženja. Tudi ta sklep je bil odobren soglasno. Podobno je bilo z delno spremembo »občinskega pravilnika za prevzem v lastno režijo dobrin in storitev ter za izvajanje del v lastni režiji.« V bistvu je bila zvišana dohodkovna meja za posege, za katere ni predvidena oddaja del v zakup. Četrti soglasno odobreni sklep je zadeval rebalans proračuna za letošnje leto. Občina je prejela od Dežele skoraj 20 tisoč evrov sredstev za prekerna dela. Tako bo lahko začasno zaposlila tri delavce za čiščenje cest in druga koristna dela. Nadalje je bila občina deležna prispevka v višini 18.400 evrov iz zakona za zaščito slovenske manjšine. Izkoristila jih bo za službo tolmača (2.300 evrov), za spletne objave (tisoč evrov), za prevode (7.700 evrov) in za novo dvojezično signalizacijo (7.700 evrov). Na začetku seje se je občinski svet z minuto tišine poklonil spominu žrtev potresa v Emiliji in izrazil solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Odbornica za šolstvo in socialne zadeve Roberta Škabar je poročala o 30-letnici pobratenja z občino Logatec konec preteklega tedna in izpostavila sodelovanje med občinama, ki se je učvrstilo predvsem na šolskem področju z izmenjavami med šolama. Odbornica je tudi zelo pozitivno ocenila nedavno predavanje o boleznih srca in ožilja, ki je vzbudilo veliko pozornost občanov. Župan Marko Pisani pa je spomnil na zaključek telovadbe za starejše občane, ki se je je udeležilo več kot 40 občanov. Ob tem se je zahvalil vodji tečaja prof. Franku Drašiču in odbornici Škabarjevi, »gonilni sili telovadbe«. Pisani je omenil tudi aktualno vprašanje davka na nepremičnine IMU. Občina je konec tedna priredila dneva odprtih vrat za pojasnila o davku, kar so občani pridno izkoristili. Ob tem se je zahvalil vodji urada Darku Križmančiču in knjigovodji Vojku Lovrihi za dragoceno opravljeno delo. M.K. VZHODNI KRAS - Srečanje rajonskega sveta o pripravah na nov prostorski načrt V Banih se vse se suče okrog vojašnice Za urbanistični razvoj vasi bo Prihodnost Banov in Banovcev se suče okrog nekdanje vojašnice. Več hektarov obsežno območje je že v preteklosti pogojevalo možne bodoče urbanistične prijeme. Nazadnje pred dvema letoma, ko se je Dipiazzova uprava odločila, da bo na tistem predelu dala zgraditi povsem novo naselje. Protest domačinom je bil takojšen, rajonski svet je izrekel negativno mnenje o nesrečni nameri, v sami županovi večini (beri: Severna liga in UDC) so bili izneseni številni pomisleki o tem novem cementnem pogozdovanju Krasa. Naposled je - po volilnem porazu desne sredine - novi prostorski načrt splaval po vodi, z njim tudi megalomanski načrtu o novem naselju na območju nekdanje vojašnice. Kaj sedaj? Cosolinijeva levosredinska uprava pripravlja nov prostorski načrt, v ta okvir sodijo tudi srečanja, ki jih vzhod-nokraški rajonski svet te tedne prireja po posameznih vaseh, da bi od domačinov izvedel, kakšno urbanistično prihodnost želijo. ključno, kaj bo z obsežnim območjem nekanje vojašnice - Predlog za ureditev dveh krožišč za lažji dostop v vas Udeleženci srečanja pri Banih Pri Banih je bilo v ponedeljek največ govor, seveda, o prihodnosti območja nekdanje vojašnice. Izhodišče za raz- kroma mislek o prihodnji ureditvi tega prostora je ekonomske narave. Občina bi ga morala odkupiti od državne domene. Sled- nja želi, logično, s prodajo čim več zaslužiti. Pomeni, da bi morala tudi občina posledično čim več iztržiti. Dipiazza se je bil odločil za očitno gradbeno špekulacijo, Cosolini si tega ne more »privoščiti«, pa tudi dovoliti ne. Prvič, ker je v volilni kampanji ponavljal, da je treba sporni prostorski načrt spremeniti. Ko bi dobil prostor gradbeno namembnost, bi bil tudi novi župan priča ostrega protesta domačinov, z rajonski svetom spet v prvi vrsti. Na ponedeljkovem srečanju v dvorani kulturnega društva Grad je bilo slišati več predlogov. Med temi tudi zelo radikalno rešitev: vojašnico naj bi »zradirali«, da bi tam spet nastalo zeleno območje. Lahko pa bi na območju zgradili za Kras prepotrebni dom za ostarele (eden od prvih predlogov), pa prostore za univerzo, za turistične, kulturne in športne dejavnosti. Tam bi lahko uredili tudi nekakšen kulturno-kmečki center, za obdelovanje zemlje, kar pa naj bi bilo težje izvedljivo. Rajonski predsednik Marko Mil-kovič je opozoril, da je območje močno onesnaženo, med drugim tudi z oljem tankov, ki je pronicalo v tla. Treba ga bo zato tudi bonificirati. Na ponedeljkovem srečanju je bil govor tudi o drugih urbanističnih aspektih vasi. Domačini, na primer, nočejo novih parkirišč. Želijo pa omejitev zazidljivosti, da ne bi nove velike gradnje iznakazile sedanje podobe vasi. Domačinom bi morali le dati možnost za manjše širitve obstoječih zgradb. Ena od pomembnih tem je bila cestna povezava. Po gradnji nove hitre ceste se je promet po nekdanji Trbiški cesti bistveno zmanjšal. Zato naj bi bil nadvoz, ki povezuje Bane s pokrajinsko cesto Bazovica-Opčine odveč. Domačini so predlagali, naj bi most porušili in zgradili namesto njega dve kroži-šči: eno na območju nekdanje Trbiške ceste, drugo na območju pokrajinske ceste, pri šoli. Predlog je naletel na veliko odobravanje, zato ne bi bilo napak, da bi ga občinska uprava osvojila. M.K. / TRST Četrtek, 31. maja 2012 7 ZGONIK - Od jutri do nedelje občinski praznik Že 48. vinska razstava v znamenju domačih vin, konjev, plesa ... Župan Mirko Sardoč in podžupan Rado Milic predstavila bogat spremljevalni spored Petintrideset različnih vinskih vzorcev, ki jih je predstavilo štirinajst vinarjev, se bo letos potegovalo za priznanja na že 48. razstavi vin Občine Zgonik. Razstavo, ki sovpada z občinskim praznikom, bodo odprli jutri, včeraj pa so njen bogat spremljevalni spored predstavili v prostorih tržaške pokrajinske uprave. Zaslugo, da lahko razstava poteka vsako leto, nosita namreč tudi Pokrajina Trst (zastopal jo je podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc) ter zlasti Dežela FJK; za izkazano občutljivost in pomoč se je župan Mirko Sardoč zahvalil deželni odbornici Federici Se-ganti. Vsi trije so si bili edini, da morajo javne uprave nadaljevati na poti promocije kraškega teritorija in njegovih proizvodov. Tridnevni zgoniški spored predvideva niz dogodkov, ki so, kot sta poudarila župan Sardoč in podžupan Rado Mi-lič, rezultat plodnega sodelovanja z domačimi društvi in bližnjimi ter bolj oddaljenimi javnimi upravami. Tako bodo na primer v sodelovanju s sežansko občino v Zgoniku prvič gostili lipicance. Tekmovanje konjenikov bo na sporedu v nedeljo med 13. in 16. uro, medtem ko je v soboto dopoldne predvideno tekmovanje kočij. Ljubitelji konjev in narave pa se bodo v nedeljo dopoldne lahko odpeljali tudi na treking s kočijami. Iz pobratene srbske občine Veliko gra-dište bo prišla srbska folklorna skupina, ki bo na ploščadi pred občino nastopila v nedeljo ob 18.30. Ljubitelji zelišč se bodo lahko v nedeljo ob 11. uri udeležili predavanja Martine Malalan, ki upravlja občinsko sušilnico, že ob 10. uri pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji harmonike. Novost letošnje izvedbe je namreč tudi tekmovanje v harmoniki; če bo uspešno, bo prihodnje leto dobilo mednarodni značaj, je obljubil Mi-lič, ki je tudi spomnil, da bo v soboto ob 18. uri nastopil večkrat nagrajeni harmonikarski ansambel Synthesis. Sicer pa bo jutrišnje odprtje zaznamovala ustvarjalnost: ob 18. uri bodo v občinski stavbi odprli likovno razstavo osnovnošolcev, pol ure kasneje pa kiparsko razstavo Paola Hrovatina (v bližnji vino-teki). Vsak večer bo poskrbljeno za ples; jutri z ansamblom Nebojsega, v soboto s Kraškimi muzikanti, v nedeljo pa z ansamblom Happy Day. Poskrbljeno bo seveda tudi za lačne in žejne, pri blagajni pa bodo delili tudi kupone za brezplačne vodene oglede botaničnega vrta Carsiana (in vstopnice za spust po znižani cene v podzemlje jame pri Briščikih). V Zgoniku je skratka vse nared za 48. vinsko razstavo. Upravitelji sedaj samo upajo, da se jim bo nasmehnilo tudi vreme. (pd) Rado Milič, Igor Dolenc, Mirko Sardoč in odbornica Seganti med včerajšnjo predstavitvijo kroma OBČINA TRST - Redarjem ponudili tečaj za prepoznavanje nasilja Vsi se lahko borimo proti nasilju: včeraj so bili na vrsti mestni redarji Mestni redarji se pri opravljanju svojega poklica na cesti ali po domovih večkrat srečujejo z nasiljem, predvsem tistim, katerega žrtev so otroci, ženske in starejši. Nasilje pa ni vedno vidno na prvi pogled, včasih ga je treba prepoznati v situacijah, ki navidezno niso problematične. Da bi mestnim redarjem nudili znanje, s pomočjo katerega bi se uspešneje znašli v takih okoliščinah, si je tržaška občinska uprava, v prvi vrsti pristojna odborni-ca (in podžupanja) Fabiana Martini, zamislila izpopolnjevalni tečaj, ki ga je organiziral krizni center za žrtve nasilja G OAP. Udeležilo se ga bo 130 operaterjev krajevne policije in to v treh različnih terminih; prvi je bil na sporedu včeraj, ko se je okrog 40 redark in redarjev zbralo v prostorih palače Carciotti na šesturnem srečanju. Kot je pojasnila odbornica, je izpopolnjevanje redarjev samo prva od vrste pobud, ki jih želi Cosolinijeva uprava izvesti z namenom, da bi med občani vzbudila večjo občutljivost do tega problema. Kajti nasilje se zelo pogosto 2. JUNIJ - Po potresu se množijo stališča »Vojaško parado je treba preklicati« Po potresu v Emiliji in zaradi številnih smrtnih žrtev je bilo včeraj tako na državni kot na lokalni ravni mnogo ljudi, ki so zahtevali preklic tradicionalne vojaške parade, ki jo priredijo vsako leto v Rimu na dan praznika italijanske republike. Denar, ki bi ga potrošili za vojaško parado 2. junija, naj gre rajši žrtvam potresa, pravijo. Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič je včeraj obžaloval, da parade niso preklicali in spomnil, da je leta 1976 takratni obrambni minister Arnaldo Forlani odložil vojaško parado zaradi potresa, ki je prizadel Furla-nijo. Furlanič je zato napovedal, da se ne bo udeležil sobotne uradne prireditve ob 2. juniju. Preklic parade je zahteval tudi odbor Danilo Dolci. Ta bo danes predstavil tudi knjigo o gospodarstvu in vojni oz. o proizvajanju in prodaji orožja skupaj z drugimi organizacijami, in sicer sindikati Cgil, Cisl in Uil, zvezo študentov, odborom Nientescuse ter združenji Italia Nostra, Legambiente, Bioest ter Omizje za mir in demokracijo. Predstavitev bo jutri ob 11.30 v kavarni Tommaseo. Na tiskovni konferenci bodo tudi predstavili glasbeno prireditev, ki bo v soboto. Za mladoletne obvezen dokument Od 26. junija bodo mladoletni italijanski državljani lahko potovali v tujino samo s svojim osebnim dokumentom, opozarja tržaška kve-stura. Vsi starši, ki imajo na svojem potnem listu vpisane otroke, morajo torej vsekakor zaprositi za otrokovo izkaznico. V nasprotnem primeru tvegajo, da jih na mejnih prehodih ne spustijo čez mejo. Vse informacije nudijo na uradu za potne liste tržaške kvesture, od ponedeljka do petka med 12. uro in 13.30 na tel. številki 040-3790728. Fabiana Martini kroma dogaja ob brezbrižnosti sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov; ker ga nekateri sprejemajo kot nekaj »normalnega«, drugi pa se z njim preprosto ne znajo soočiti. Zato bodo ostali tečaji namenjeni mladim, študentom in novinarjem, ki morajo večkrat poročati o nasilju; v medijih se na primer prevečkrat sliši ali bere o »ljubezenskih zločinih«, čeprav je vsakomur jasno, da umor ali kakršnokoli nasilje ne moreta izvirati iz ljubezni ... Tržaški redarji in redarke so prisluhnili psihologinji in univerzitetni do- pristaniška oblast Ogorčenje zaradi plače Monassijeve Deželna svetnica gibanja Un' Altra Re-gione zahteva od deželnega predsednika Renza Tonda, da v vlogi člana pristaniškega odbora prepreči nezaslišano povečanje plače predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi. Ta si je v bistvu zvišala plačo z 200 tisoč na 320 tisoč evrov pod pretvezo, da ima stalno bivališče v Rimu, in to povrh v tem hudem kriznem obdobju. Toda znano je, da Monassijeva dejansko biva v Trstu z družino. Rosolenova zato tudi zahteva od Tonda, naj zahteva od Monassijeve račune in sploh dokaze o potovanjih iz Rima v Trst in nazaj. Pa še dobro, da ni Monassijeva izkoristila zakona za kritje stroškov za pse, s katerimi se navadno predstavi na delovnem mestu, je dodal občinski svetnik gibanja Unaltra Trieste Franco Bandelli in vprašal, koliko stane davkoplačevalce »vzdrževanje« t.i. skupine Camber. Pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo je dodal, da se Monassijeva norčuje Tržačanov. Pristaniška oblast je sinoči zanikala, da je Monassijina plača 320 tisoč evrov in poudarila, da je njena trenutna plača 199.716,26 evra. centki Patrizii Romito, ki je prepričana, da se nasilje tiče vsakega državljana: družba lahko veliko naredi na področju preventive, posamezniki imamo velik potencial, vsakdo izmed nas se lahko bori proti družbeni brezbrižnosti. Na včerajšnji krajši predstavitvi za medije je bil izpostavljen zlasti pomen sodelovanja med različnimi profesionalnimi profili, zato so redarjem predstavili delovanje kriznega centra GOAP, v katerega se vsako leto zateče okrog 200 novih žrtev nasilja (GOAP skrbi tudi za dve varni hiši, namenjeni ženskam in njihovim otrokom). A tudi medinstitucionalno koordinacijo MalAb, ki združuje javne uprave, zdravstveno ustanovo in druge institucije ter nudi pomoč mladoletnim žrtvam nasilja. V prepričanju, kot je podčrtal komandant Sergio Abbate, da bo dan, ki ga je včeraj 40 redarjev »odvzelo« delu na cesti, zelo koristil celotnemu prebivalstvu. Poljanka Dolhar PROJEKTIUSES Energetsko varčevanje v šolah Pomen energetskega varčevanja lahko spoznavamo tudi v šoli, kar dokazuje uspeh projekta IUSES - Intelligent Use of Energy at School, ki je prejel mednarodno priznanje. Fa-bio Tomasi iz znanstvenega parka AREA na Padričah, ki je odgovoren za evropske dejavnosti projekta, je včeraj na sedežu Pokrajine Trst prejel nagrado Energy Globe Award Italia, ki ga vsako leto v raznih državah namenjajo inovativnim načrtom na področju trajnostnega razvoja in energetske učinkovitosti. V Italiji ga podeljujejo v sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom. IUSES je projekt za spodbujanje pametne uporabe energije, ki ga izvajajo v višjih srednjih šolah v dvanajstih evropskih državah. Skupaj je sodelovalo 220 profesorjev in 20.000 dijakov. Naslednik tega projekta pa je TESSI (Teaching Sustainibility across Slovenia and Italy), triletni čezmejni projekt, posvečen šolam v zahodni Sloveniji, FJK, Venetu in Romagni. Izlet Primorskega dnevnika v Apulijo in Bazilikato Izletnikom, ki se bodo od 4. do 10. junija udeležili izleta Primorskega dnevnika v Apulijo in Bazilikato, sporočamo zbirna mesta in urnike odhoda iz Trsta. V ponedeljek, 4. junija, bodo udeleženci izleta vstopali na autobus Rižana kot sledi: ob 05.50 - postanek ul. Salata (pred vhodom v tunel); ob 06.00 - zbirno mesto in vstop na trgu Oberdan pred Deželno palačo; ob 06.15 - odhod proti Opčinam; ob 06.25 - postanek na Opčinah (c. 202 nasproti bencinske črpalke Esso); ob 06.30 - postanek na Proseku (c. 202 - Center Lanza); ob 07.00 - postanek v Palmanovi (izhod z avtoceste - trgovski center nasproti Bricofare), kjer vstopijo udeleženci iz Gorice. Isti postanki so predvideni ob povratku. Zbor Hrast v Rojanu ob 150-letnici cerkve Jutri ob 20.30 bo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu koncert MePZ Hrast iz Doberdoba, ki ga je društvo Rojanski Marijin dom uvrstilo med prireditve ob 150-letnici rojanske cerkve. Nastop prestižnega goriškega zbora, ki ga vodi dirigent Hilarij Lavrenčič, Ro-jančani z veseljem pričakujejo in vabijo k poslušanju tako slovenske kot italijanske ljubitelje zborovskega petja. Zbor Hrast izvaja skladbe iz bogatega slovenskega in mednarodnega repertoarja in uspešno nastopa na številnih koncertih doma in v tujini. Od leta 1997 je prejel številne nagrade na slovenskih regijskih tekmovanjih, pa tudi na tekmovanju slovenskih zborov »Naša pesem« v Mariboru. Svojo visoko kakovost je z najvišjimi uvrstitvami potrdil tudi na italijanskih zborovskih tekmovanjih (Seghizzi, Vitto-rio Veneto, Azzano X, Arezzo). Vabljeni torej v rojansko cerkev vsi ljubitelji lepega zborovskega petja. Praznik vina v Zabrežcu Od jutri do nedelje bo v parku Hri-benca v Zabrežcu veselo vzdušje, potekal bo tradicionalni Praznik vina. Vsak dan bodo ob 17. uri odprli dobro založene kioske z domačo kapljico in specialitetami na žaru. Jutri ob 18.30 bodo nastopali osnovnošolci šole Frana Venturinija - Boršt - Boljunec - Pesek v sodelovanju z dramsko skupino društva SKD Slovenec. Nato bodo nastopili dijaki NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline in dijaki italijanske NSŠ Giovanni Lucio iz Milj. Šoli sodelujeta v okviru projekta Brez meja-Senza Frontiere. Ob 20. uri bo ples s skupino Kraški ovčarji. V soboto se bodo ob 18.30 predstavili pripadniki italijanske skupnosti iz istrske vasi Bale z nastopom folklorne skupine in godbe na pihala Monperin. Ob 20.30 bo ples s skupino Gedore. V nedeljo bo ob 19. ure ples s skupino Hram. »Top teen« poletni center treh zahodnokraških občin Socialno skrbstvo občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga La Quercia organizirata poletni center »Top teen summer« v prostorih Kamnarske hiše v Nabrežini, in sicer od 2. do 27. julija ob ponedeljkih od 9. do 13., ure, ob sredah od 9. do 15. ure in ob petkih od 9. do 13. ure. Namenjen je otrokom, ki bivajo v treh občinah in ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Rok za prijavo je sledeči: od 29. maja do 8. junija na tajništvih občin Zgonik in Repentabor ter v uradu za protokol Občine Devin-Nabrežina. Informacije nudita socialna služba (tel. št. 0402017386) in socialna zadruga (3357611598). Solidarnostna civilna služba Podjetje za zdravstvene storitve bo še danes in jutri sprejemalo prošnje za sodelovanje v 9 projektih v okviru t.i. solidarnostne civilne službe. Pobuda je namenjena mladim med 16. in 17. letom starosti. Prošnje bodo sprejemali v sobi št. 8 okraja št. 3 (Ul. Val-maura št. 59) danes od 10. do 16. ure in jutri od 10. do 14. ure. Ustrezni obrazci so na voljo na spletni strani www.ass1.sanita.fvg.it. 8 Četrtek, 31. maja 2012 TRST GABROVEC - Jubilej so obeležili v nedeljo in ponedeljek 110-letna gostilna Društvena gostilna ves čas tudi kulturni center in zbirna točka za vaško skupnost Kljub nagajivemu vremenu je k uspehu vaškega praznika v Gabrovcu, ki je potekal 27. in 28. maja v okviru 110. obletnice nepretrganega delovanja Društvene gostilne, prav gotovo prispeval nastop God-benega društva Prosek (na sliki Kroma), ki je v nedeljo veselo zakorakal po vasi mimo spomenika padlim v NOB do vrta gostilne, in uspeli ponedeljkov turnir briško-le, na katerega se je prijavilo kar 48 parov. Praznovanje je spremljala tudi izdaja dvojezične brošure, posvečena zadnjim desetim letom delovanja gostilne, iz katere izhaja, da »delovanje odbora ni uprto le k implementaciji dejavnosti Društvene gostilne, temveč celotne vasi, saj gostilna dan za dnem utrjuje svojo vlogo vaškega, kulturnega in prosvetnega središča in zato posledično predstavlja pomembno ko-hezijsko točko za vso gabrovsko vaško skupnost.« S slednjimi besedami je predsednik upravnega odbora Društvene gostilne Lorenzo Breda nagovoril občinstvo od odprtju praznovanja, na katerem so bili prisotni tudi deželni svetovalec Igor Gabrovec, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, odbor-nica za kulturo Občine Zgonik Monika Hrovatin ter predstavnici pobratene vasi Pliskovica, predsednica Razvojnega društva Pliska gospa Ivica Žerjal in organizatorka likovnega tečaja profesorica Jelka Uršič. Izkupiček prodaje razstavljenih slik, fotografij in kipov bo namenjen Osnovni šoli v Du- tovljah. Sledila je podelitev priznanj bivšim predsednikom odbora (Antonu Ščuki, Mariu Kralju, Darku Rustji in Tonku Fur-lanu) ter najstarejšima članoma, gospodoma Pepiju Kralju in Milanu Trobcu. Uradna proslava se je zaključila na dvorišču gostilne s postavitvijo njenega praprota na t.i. »št'ngulin« - t.j. tradicionalen simbol vasi. Dvorišče so bogatile enogastronomske stojnice z lokalnimi proizvodi (od mlečnih izdelkov do mil) ter pestra ponudba jedi na žaru in izbor lokalnih vin. K še prijetnejšem vzdušju so prispevali tudi sami navzoči, ki jih ni povsem pregnal niti krajši ne- deljski večerni dež. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbeno razvedritev, v nedeljo s 3-emi Prašički, v ponedeljek pa z ansamblom Kraški muzikanti. Med večjimi načrti v bližnji prihodnosti prednjačita dva in sicer ureditev sob za prenočevanje v prvem nadstropju gostilniških prostorov in projekt postavitve igral na dvorišču gostilne v sodelovanju z Občino Zgonik in Tržaško pokrajino. In prav na proslavi je odbornica Hrovatin sporočila dobro novico, da je Pokrajina odobrila prispevek za postavitev igral. Jasmina Strekelj / Gledališka šola STUDIO ART vabi na tradicionalno ZAKLJUČNO PRODUKCIJO jutri, 1.6.2012, ob 20.00 v Slovenskem stalnem gledališču v TVstu (ul.Petronio 4) Prikazu letnega dela bo sledila podelitev diplom letošnjim diplomantom. R> uradnem delu zabava z ansamblom Don't quit the band. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 31. maja 2012 ANGELA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 2.21 Jutri, PETEK, 1. junija 2012 FORTUNAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,7 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 2 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. [13 Lekarne Do petka, 1. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). Sobota, 2. junija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.00, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Qui-jote«. CINECITY - 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 - 3D«; 16.40, 19.10, 21.40 »Cosmopolis«; 19.50 »American pie, ancora insieme«; 16.40 »The Avengers«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 16.40 »Il pescatore di sogni«; 22.10 »La fredda luce del giorno«; 22.15 »Quella casa nel bosco«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Attack the Block - Invasione aliena«; 20.15 »Cave of forgotten dreams 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il pescatore di sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Co-smopolis«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Molto forte incredibilmente vi-cino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.00, 21.30 »Silent Souls«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 21.20 »Igre lakote: Arena smrti«; 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.15 »Maščevalci 3D«; 21.10 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 16.00, 18.20, 20.40 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.10 »Možje v črnem 3«; 19.00 »Prijatelja«; 15.30, 18.10, 20.50 »Snegulj-čica in lovec«; 16.10, 18.25 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 20.35 »Jekleno nebo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Margin call«; Dvorana 3: 16.45 »The Avengers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Dark shadows«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attack the Block - Invasione aliena«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.00 »Attack the Block«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.45 »M.I.B. Men in black 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Margin call«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Cosmopolis«. H Šolske vesti MUZEJSKA SOBA IN RAZSTAVA slik in eksponatov bodo na šoli F.S. Fin-žgarja v Barkovljah na ogled do konca šolskega leta, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. Čestitke DANIEL privekal je na svet, za Anito in Tarcisija najlepši je cvet! Staršema iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo vse najlepše v življenju. Vsi pri SKD Krasno polje Gro-čana, Pesek in Draga. Danes naš ljubljeni vnuk JAN 7. rojstni dan praznuje in prvi razred zaključuje. Ostani vedno tako priden, prijazen in prisrčen fantek. To so želje nonotov Jožice in Petra. 0 Prireditve GODBENIŠKA ŠOLA GODBE VIKTOR PARMA - Trebče prireja zaključni koncert gojencev, ki bo danes, 31. maja, ob 17.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Klavirska spremljava: prof. Aljo-ša Starc. Vabljeni! KONCERT MARIJINIH PESMI: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah danes, 31. maja, po sv. maši ob 19.30. Letošnji zaključek šmarnic bo zaznamovan s spominom na našega dolgoletnega župnika g. Vi-lija Žerjala. 48. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU - v petek, 1. junija, ob 18.00 uradno odprtje pred županstvom in otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi, ob 18.30 odprtje kiparske razstave Paola Hrovatina v Vinoteki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v soboto, 2. junija, ob 10.30 mednarodno tekmovanje v vožnji kočij, ob 14.30 turnir v briškoli, ob 18.00 koncert harmoni-karskega orkestra Syntesis 4, ob 20.00 ples z ansamblom Kraški muzikanti; v nedeljo, 3. junija, od 9.00 do 11.30 vožnja s kočijami, ob 10.00 srečanje ljubiteljev harmonike, ob 11.00 delavnica o sušenju in obdelavi zelišč (v sušilnici), od 13.00 do 16.00 tekmovanje konjenikov, ob 17.00 nastop Jahalne šole iz Lipice, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov, oljkarjev, harmonikašev, konjenikov in fotonatečaja Odprte osmice, ob 18.30 nastop folklorne skupine Veliko Gradište (Srbija), ob 20.00 ples z ansamblom Happy day. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja ob 150-letnici rojanske cerkve koncert Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hila-rij Lavrenčič. Koncert bo v rojanski cerkvi v petek, 1. junija, ob 20.30. SKD V. VODNIK vabi v petek, 1. junija, ob 21.00 na K'lužo na 1. Junijski večer posvečen dalmatinski glasbi. Nastopila bo Klapa AEONA iz okolice Zadra. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabita v soboto, 2. junija, ob 20. uri v dvorano Finžgarjevega doma. Za prijeten večer bodo poskrbeli otroška dramska skupina Tamara Petaros z igrico Lučke Susič »Torta za mamo 4« in dekliška pevska skupina »Vesela pomlad«, dirigentka Andreja Štucin. Gost večera pa bo dekliški pevski zbor »Plejade« iz Ajdovščine, ki ga vodi Karmen Ferjančič Zgavc. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Tarče (avtorica Olga Paušič, režija Gregor Geč), ki bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Pro-sek - Kontovel. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na slovesno prireditev »Prazničnih 50«, ob 50. Prazniku češenj in 60-letnici ustanovitve društva. Nastopa Mladinska filharmonija »Nova« pod vodstvom Simona Perčiča. V soboto, 2. junija, ob 17.00 na prireditvenem prostoru »Na Me-težici« v Mačkoljah. ZALOŽBA MLADI KA vabi v okviru pobude »Oh poetico parco... « na predstavitev knjige Alojza Rebule »La vi-gna dell'imperatrice romana« (Mladika, 2011). S pisateljem se bo pogovarjal Roberto Dedenaro, odlomke iz knjige bosta brali Vesna Cunja in Nadia Roncelli. Srečanje bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 v Parku pri Sv. Ivanu v gledališču Franco e Franca Basaglia, Ul. Weiss 13. 1. SREČANJE LJUBITELJEV HARMONIKE V ZGONIKU bo v nedeljo, 3. junija, ob 10.00 na razstaviščnem prostoru, v primeru slabega vremena v sejni dvorani Občine Zgonik. Informacije in razpis na www.comune.sgo-nico.ts.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. ZSKD prireja voden ogled razstave »Razprta obzorja« v nedeljo, 3. junija. Ogled bo potekal v dveh terminih: ob 17.00 bo ogled vodil Franco Vecc-hiet, ob 18.30 pa Jasna Merku. Voden ogled je namenjen članom društev članic. Ogled bo možen le preko predhodne rezervacije na tel. št. 040635626. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z istrskim publicistom Milanom Gregoričem ob izidu njegove knjige »Vstani Slovenija«. Večer bo uvedel nastop kvinteta Fenix. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev skupinske razstave »Kontakti«, ki jo je pripravil VVZ - CEO iz Sesljana, v ponedeljek, 4. junija, ob 11. uri v Kavarni Gruden v Nabrežini. VZPI - Sekcija Devin Nabrežina vabi v ponedeljek, 4. junija, ob 18. uri v gostilno v Mavhinje na predstavitev knjige »December 1941 - drugi tržaški proces« in na praznik včlanjeva-nja 2012. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabi na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu zbirke esejev v italijanskem jeziku »Da Nicea a Trieste« (Od Niceje do Trsta). Sodelovali bodo: univerzitetni profesor Elvio Guagnini, kulturni urednik dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzana Lona in predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar. Srečanje bo v torek, 5. junija, ob 18. uri v knjgarni Lovat na Drevoredu 20. septembra 20 v Trstu. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA ZTT IN MLADIKA v sodelovanju s SPDT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 6. junija, ob 10. uri. Predstavili bomo vodnik GO 3D, ki je izšel pri SPD Gorica. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 8. junija, ob 20. uri na koncert ob 30-letnici zborovske poti Aleksandre Pertot »Mojih 30 zborovskih«. Sodelujejo Glasbena kambrca, barkovljanski mešani pevski zbor, nonet Primorsko - Mačko-lje, MePZ F. B. Sedej - Števerjan. Zborovodja: A. Pertot. GLASBENA MATICA ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo, 10. junija, ob 20.uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Sara Bembi, Rosalba Calliari, Nausi-kaa Concina, Lucia Jankovski, Valentina Jogan, Ivana Milič, Marco Obers-nel in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Matjaža Zobca. Vljudno vabljeni! SKD LIPA iz Bazovice organizira v torek, 12. junija, ob 21. uri »Pesem na M'zarju«. Koncert bodo oblikovali domači zbori in godba na pihala »V. Parma« iz Trebč. Vabljeni! UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. HH Osmice BORIS IN MARGARET sta odprla osmi- co na Katinari pri Nadliškovih. BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ imata v Prebenegu odprto osmico. Tel.: 040-232223. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk! Tel.: 347-1279957. SiVince Tutto3(0 maja 2012 Super Enalotto št. 5 19 34 48 61 66 87 Nagradni sklad 4.129.152,50€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.377.485,28€ 98 dobitnikov s 4 točkami 3.539,27 € 3.984 dobitnikov s 3 točkami 406,07 € 68.661 dobitnikov z 2 točkama 11,46 € / TRST Četrtek, 31. maja 2012 9 1 S Izleti ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET v Movieland (1. park posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija. Odhod iz trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah. Vpis v Ljudskem domu v Trebčah danes, 31. maja, od 18. do 19. ure. Prijave in informacije: skdprimo-rec@yahoo.it, 040-214412 (Zorka). KRUT obvešča udeležence članskega izleta »Ob Nediži v Soško dolino«, da je odhod avtobusa v petek, 1. junija, ob 8. uri s trga Oberdan (deželna palača), ob 8.20 postanek v Sesljanu (hotel Posta). Prosimo za točnost! ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MILČIN-SKI organizira izlet v Škofjo Loko in Vrbo v soboto, 2. junija. Toplo vabljeni! Informacije in prijave na tel. št.: 3401434351 (Helena). SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga organizira v nedeljo, 10. junija, izlet v Goriška Brda in na Praznik češenj v Dobrovem. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanja sprejemamo do nedelje, 3. junija, na tel. 339-3327805(Zaira). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavar-hu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 333-4546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane na 41. srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 10. junija, na Vršiču. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 6. uri, ob 6.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Vpis do ponedeljka, 4. junija. Prijave in informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija: Oradea, Cluj Napoca, Targu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cerkvami in gradovi, Beograd in še mnogo, mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali dusan.pavli-ca@siol.net. SPDT prireja v nedeljo, 17. junija, ob srečanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Donačko goro. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-220155 (Livio). VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (3385953515). Vabljeni! DRUŠTVO POPOTNIK organizira potovanje v Španijo - Katalonijo, Lloret de Mar od 23. do 28. junija. Vabljeni. Tel.: 00386-18313481 SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira potovanje v Lourdes od 24. do 28. avgusta. Vabljeni. Tel. 00386-31372632 (Metka). 13 Obvestila EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice Trst in v sodelovanju s KtD »Dom Bri-ščiki«, v sklopu 14. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 25. do 29. junija (z urnikom 8.00-15.00) v prostorih KtD »Dom Briščiki« (Briščiki 77). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre...Vabljeni k vpisu do 11. junija! Informacije: www.glasbenamatica.com, info@festivalkras.com, tel. 340-7682864 ali 347-2576505. CGIL IZ TRSTA odpira okence za zbiranje podatkov delavcev in upokojencev, ki so bili izpostavljeni azbestu, da bi jih vpisali v deželni seznam in jim svetovali oz. pomagali pridobiti socialne ugodnosti, priznanje poklicne bolezni, odškodnine za izgubljeno zdravje s pod- poro patronata INCA in pravnikov. Urnik: ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure, sedež SPI-CGIL Largo Barriera/Stara Mitnica 15, tel. 040-767548. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glas-beno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. POLETJE S PIKO NOGAVIČKO v organizaciji SKD PRIMOREC vabi na vpisovanje, ki bo potekalo v Hiški u'd Ljenčkice danes, 31. maja, ter 1., 4. in 6. junija, od 15.00 do 16.30. Pridružijo naj se malčki z vrtca in osnovnošolci od 1. do 5. razreda. Pričakujemo te! Za info.: pikanogavicka.trebce@gmail.com ali tel.339-6980193 RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 31. maja, ob 19.30 v svojem sedežu na Proseku št. 159. Na sporedu je srečanje z občani in ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob četrtkih: danes, 31. maja, 7. in 14. junija od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV v Italiji vljudno vabi na večer »Šport-varovalni dejavnik pred uporabo drog? - pogled mlajše generacije«, ki bo v Kulturnem domu na Pro-seku, danes, 31. maja, ob 20. uri. Vabljeni vsi športniki, trenerji, starši, odborniki! ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sev-nem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do danes, 31. maja. AŠD SOKOL prireja zaključno akademijo mladinskih dejavnosti v petek, 1. junija, ob 18.00 na odprtem igrišču SO-KOL-a (v primeru slabega vremena v nabrežinski telovadnici). Vabljeni! DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet-košar-karski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 335-7047612 (Mira). SKD SLOVENEC vabi na Praznik vina, ki bo potekal od petka, 1. do nedelje, 3. junija. Vsak dan odprtje kioskov ob 16. uri. Petek, 1. junija: ob 18. uri nastop osnovnih in srednji šol Didaktičnega ravnateljstva v Dolini in srednje italijanske šole iz Milj; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 2. junija: ob 18. uri nastop godbe in folklorne skupine Monperin iz Bal (HR), ob 20. uri ples z ansamblom Gedore. Nedelja, 3. junija: ob 19. uri ples z ansamblom Hram. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v petek, 1. junija, ob 20.45 pevska vaja, v soboto, 2. junija, ob 9.30 snemanje novega cd-ja v telovadnici v Zgoniku. SKD VIGRED IN DRUŠTVO KONS vabita otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole in nižjo srednjo, na delavnico »Spoznajmo razne tehnike risanja«, ki bo v soboto, 2. junija, od 14.30 do 16.30 v Štalci v Šempolaju. ZVEZA LEVICE vabi v soboto, 2. in v nedeljo, 3. junija, v ljudski dom v Podlo-njer na praznik. V soboto, 2. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim ARCI in odborom za mir in sožitje razprava: »Bolje 1 bombnik F35 ali 150 otroških jasli?«. Ob 21. uri koncert skupine »Claddach« . V nedeljo, 3. junija, ob 19. uri v sodelovanju s pokrajinskim ARCI okrogla miza »Vodijo na odpad skoraj novo ustavo«. Ob 20. uri ples z duom Doriana in Manrico. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.0010.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Op-činah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 3457733569. KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija sta se sprostili dve mesti v dvoposteljni sobi na morski strani. Vse dodatne informacije in prijava, na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. VZPI ANPI Prosek-Kontovel vabi v nedeljo, 3. junija, na komemoracijo v spomin na 10 obešenih talcev. Svečanost na Proseški postaji se bo začela ob 11. uri. Slavnostna govornika bosta v imenu pokrajinskega odbora VZPI tovarišica engela Moreno in predsednik pokrajinske sekcije SKGZ Marino Maršič. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom in sicer od 1. do 3. leta (ki že obiskujejo jasli), otrokom od 3. do 6. in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8. do 16. ure, tel. 040-573142 ali www.dijaski.it JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, 4. junija, v drugem sklicanju ob 20. uri v stari šolo na Colu. FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadrira-nje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja teichenberg iz Ijubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20. SPDT vabi vse člane, ki se želijo udeležiti potepanja po Bolgariji od 26. julija do 5. avgusta, da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v društveni postojanki v Boljun-cu št. 44. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 8. junija, v dvorani Igo Gruden Nabrežina št. 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija. Vadba bo potekala v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v tepnu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo vse deklice in dečki, rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave do 8. junija: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefonsko številko 040-635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com. Minimalno število prijav: 20. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 8. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Prisotna bosta odvetnika Jusa Giovanni prof. Gabrielli in Furio Kobec. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo). TEČAJ ZA SPOZNANJE KRAŠKIH ZELIŠČ - tri srečanja namenjena kraškim avtohtonim vrstam in njihovi uporabi v kuhinji, zdravstvu in ljudskem izročilu. Vpisi in informacije na tel. št. 3334056800, na naslovu inforo-gos@gmail.com in na spletni strani www.giardinobotanicocarsiana.it. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi na 1. poletni glasbeni kampus za otroke in mladino od 6. do 14. leta starosti, ki bo v prostorih Finžgarjevega doma na Op-činah od 18. do 22. junija. Urnik: od 8.30 do 15.30. Za vse potrebne informacije in prijave tel. št. 328-3635626 ali na mail: goranruz@gmail.com, do vključno 10. junija. AŠD SOKOL IN ZSŠDI organizirata odbojkarski kamp »Igrajmo minivolley« (letniki 2001-05), od ponedeljka, 11. do petka, 15. junija, od 8.30 do 12.30 v na-brežinski občinski telovadnici. Informacije na tel.: 040-200941 (telovadnica), 348-8850427 (Lajris), 335-5313253 (Cirila). JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure: od 11. do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v Anagrafskem uradu od 12. do 26. junija, od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti: kopijo davčnih dohodkov za l. 2011 (730/2012 ali UNICO/2012 ali CUD/2012); izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki ga pripravi Občina. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani! AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opči-nah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.san-dorligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2012 -Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi »Oratorij 2012« za osnovno šolo od ponedeljka 2. do vključno petka 6. julija. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16 uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 3358186940. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 3457733569, info@melanieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi: Pro-seška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Treb-čah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pikanogavicka.treb-ce@gmail.com. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šem-polaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 380-3584580, tajnistvo@skdvi-gred.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. 0 Mali oglasi FORD FOCUS, 1.8 TD in SW ghia, zelene metalne barve, letnik 2001, 129.000 km, nove gume in taksa plačana do decembra 2012, v odličnem stanju prodam. Cena: 2.900 evrov. Tel. 3471542693. KUPIM stanovanje v predmestju Trsta, 70 oz. 80 kv.m. Tel. št.: 329-9841041. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 61.000 km, 6 prestav, prodam za 7.500 evrov. Info: b.borut@gmail.com, 349-3843155, 040-213518. POŠTENA GOSPA išče delo dve do tri ure na dan kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRODAM KRAŠKO SKRINJO iz orehovega lesa, okrašeno z motivom rož. Tel. št. 339-7396098. PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 70 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, majhna klet in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia). PRODAM ZEMLJIŠČE, 1.340 m po 15,00 evrov na meter. Tel. 040-280910. PRODAM dvoposteljno spalnico z orehovega lesa s 6-vratno omaro. Tel. št.: 040-226460 in 347-0695520. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 3382105138. PRODAM pralni stroj ariston ATD104 s polnjenjem od zgoraj, širina 40 cm, globina 60 cm in višina 80 cm v izredno dobrem stanju za 70,00 evrov. Tel. št.: 040208989. STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti dajemo v najem skladišče 63 kv.m. s straniščem. Informacije po tel. št.: 0402110423. Prispevki V spomin na Dragico Blaževič darujejo družine Armani, Birsa, Civardi, Gom-bač, Skerl, Vecchiet in Vigini 105,00 evrov za Slovenski dijaški dom. V spomin na Dragico Blaževič Jerina daruje Vasilij Pečar z družino 25,00 evrov za ŠD Polet - košarkarski odsek. 31.5.2007 31.5.2012 Dušan Žerjal Wm V spomin žena Maria in brat Branko z družino Globoko presunjeni ob tragični izgubi našega bivšega dijaka DIMITRIJA PRASLA izrekamo družini občuteno sožalje vsi na DIZ Jožefa Stefana Ob prerani izgubi ljubljenega sina Dimitrija sočustvujemo s Stojanom in Gisello. Gigi in Olimpia z družino 10 Četrtek, 31. maja 2012 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Priročnik in praktični prikaz metode EFT Za prijetno počutje in čustveno svobodo Izvedenka Pika Rajnar predstavila metodo tapkanja po meridianskih točkah Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni ni postreglo le s predstavitvijo nove knjige, ampak tudi s tapka-njem po posebnih meridianskih točkah po telesu. Zvesti obiskovalci knjigarne so namreč lahko v živo spoznali metodo EFT -tehniko, s katero se dosega čustvena svoboda. Praktični del pa je dopolnila tudi predstavitev novega priročnika z naslovom EFT - tehnika doseganja čustvene svobode za telebane, ki ga je konec aprila izdala založba Pasadena. Knjigo, ki jo je sicer napisala napredna izvajalka in učiteljica EFT Helena Fone, in tehniko, ki med drugim pomaga odpraviti neprijetna čustvena stanja, je predstavila predavateljica in zastopnica AAMET za Slovenijo Pika Rajnar. Gostja je uvodoma vprašala navzoče, če so si kdaj že zaželeli, da bi si lahko pomagali sami, kadarkoli, kjerkoli, ko se pojavi močna bolečina, ko nas v želodcu zvije od panike, ko se nam roke potijo od treme, ko se bojimo letenja ... Ko so obiskovalke in obiskovalci na vsa ta vprašanja odgovorili pritrdilno, je Rajnarjeva dejala, da je z metodo EFT (Emotional Freedom Techniques - Tehnike doseganja čustvene svobode) vse to končno mogoče. In vse to lahko naredite sami in to celo presenetljivo hitro, je pojasnjevala v odlično obiskani Tržaški knjigarni. Izvedeli smo, da se je metoda razvila iz energijskih pristopov in temelji na povezavi med meridiani in življenjsko energijo, ki se po njih pretaka. Osnoval jo je Gary Craig, inženir, znanstvenik, ki je do tehnike za odpravljanje čustvenih težav ljudi DSI - Ponedeljkov večer Trst in migracije Pogovor z A. Kalcem in A. Panjekom ob izidu knjige na to temo Z leve Aleksej Kalc in avtor knjige Aleksander Panjek kroma Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek gostilo profesorja Aleksandra Panjeka in Alekseja Kalca, ki sta v Peterlinovi dvorani spregovorila o neobičajni temi, in sicer o Svobodnem tržaškem ozemlju. O slednjem je profesor Panjek, drugače gospodarski zgodovinar, napisal knjigo z naslovom Tržaška obnova - ekonomske in migracijske politike na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je pred kratkim izšla pri Univerzitetni založbi Annales v Kopru in je pri nas, v Trstu, doživela že dve predstavitvi v dveh tednih. Avtorja, njegovo poklicno pot in delo je predstavil Aleksej Kalc, pred tem pa je uvodno spregovoril o tem prostoru, ki je od vedno bil zaznamovan z ekonomskimi in političnimi temami. Prav politična in nacionalna zgodovina namreč vzbujata največje zanimanje. Po njegovem mnenju je treba zgodovino našega območja gledati z različnih zornih kotov, bolje in globlje jo je treba razčleniti ter odgovoriti na vprašanja, ki so s tem povezana. Monografija prinaša nov pogled na obdobje STO-ja, o katerem se je veliko pisalo, a le z vidika lokalne politične scene in nacionalnih stikov na tem področju. Avtor se postavlja nad nacionalno in politično zgodovino, ki nanj ne vplivata, zato je zaznaven odmik od gledišča. Kalc je podčrtal tudi avtorjevo metodološko formacijo, saj so mu teme iz novega veka pri srcu. Tako se ne zadovolji z razlago zgodovinskega ozadja, temveč je v monografiji prisotna želja po zas-novanju svojega koncepta, ki bralca spremlja skozi to obdobje. Zanimivo je, na kakšen način združuje gospodarske teme z migracijami, ki so povezane z dvema pojmoma, in sicer z odlivom prebivalstva iz Istre, ki se je prelilo v naš prostor, tako imenovani eksodus, in s posledičnim odlivom tržaškega prebivalstva v Avstralijo. Avtor je ta dva pojava, simbola prostorskega premikanja prebivalstva, presegel in predstavil vse migracije v kompleksnosti in živahnosti tokov. Aleksander Panjek je diplomiral na tržaški fakulteti iz zgodovine in doktoriral v Bariju, medtem pa ga je akademska pot vodila v Avstrijo in Ferraro, nakar se je vrnil na univerzo v Trst. Ze devet let je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je bil imenovan tudi za prorektorja ter zaposlen na Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru. Diplomsko delo je napisal o Tolminskem puntu, nato pa objavil že vrsto zgodovinskih razprav, študij in monografij. O svoji knjigi je povedal, da si je monografijo zamislil z namenom, da bi presegel gledanje na italijanski oziroma slovenski Trst, saj se na tak način izgubi temeljna značilnost, in sicer družbeno tkivo. Poleg tega je cono A STO-ja obravnaval kot celovito območje in opisal vse migracijske tokove, ne glede na to, če so bili notranji ali zunanji. Značilnost mest je Panjek opisal kot prihajanje in odhajanje. Večer je po razgibani debati prisotnih v Peterlinovi dvorani in številnih zastavljenih vprašanjih avtor monografije zaključil s pesimistično oceno: »Zgodovina nam pomaga razumeti sedanjost, ne pa napovedati prihodnosti. To mesto po mojem mnenju, na osebni ravni, nima velike prihodnosti«. (met) prišel z izvirno kombinacijo akupresure, kognitivne in vedenjske psihologije. Ljudje tapkajo po posebnih meridianskih točkah po telesu in puščajo za seboj občutke strahu, krivde, nemoči, žalosti ter znova doživljajo veselje do življenja in notranji mir, je bilo povedano včeraj. O učinkovitosti metode se je občinstvo lahko prepričalo tudi v živo, saj je učiteljica Pika pozvala prisotne, naj skupaj z njo izvedejo zasuk glave v desno stran. Po tapkanju je ta zasuk postal veliko bolj izrazit za vsakogar, ki je poskusil izvajati to tehniko. Večina prisotnih te preproste metode ni poznala, nekateri pa že kar nekaj časa skupinsko tapkajo v prostorih barko-vljanskega kulturnega društva in krožka KRUT pod mentorstvom Barbare Zetko, ki se je udeležila včerajšnje predstavitve. Založba Pasadena je popularni zbirki Za telebane tako dodala še eno uspešnico, ki na skoraj 300 straneh prinaša preproste tehnike, ki nam bodo pomagale priti do čustvenega in telesnega zdravja. Ta praktični vodič predstavlja teorije in tehnike EFT in pojasnjuje, kako lahko to hitro, varno in blago tehniko uporabimo pri sebi in pri drugih ter si s tem ponovno uravnovesimo energijo, začnemo drugače razmišljati in podpremo pozitivne spremembe v telesnem in čustvenem zdravju. Naj povemo tudi, da priročnik poleg natančnih postopkov, kako uporabljati metodo EFT, vsebuje veliko slikovnega gradiva, primeren pa je tako za popolne začetnike kot tudi za vse, ki metodo EFT že uporabljajo. Pika Rajnar, je v spremni besedi zapisala, da je knjiga mišljena kot vabilo na vznemirljivo potovanje. Za potovanje, na katerega gremo skupaj s svojim telesom, pa je treba odšteti le 24,95 evrov. (sč) CANKARJEVO PRIZNANJE - Barbara Ferluga Veliko osebno zadoščenje Zlato priznanje in absolutno drugo mesto »Meni je zelo pri srcu slovenščina in zato je zame veliko osebno zadoščenje.« Tako o svoji uspešni udeležbi na nedavnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje dejala Barbara Ferluga, dijakinja 5.B razreda znanstvene smeri Liceja Franceta Prešerna. Pred nedavnim smo poročali, kako je Barbara pod mentorstvom prof. Neve Zaghet ponovno prejela zlato Cankarjevo priznanje (na sliki KROMA med nagrajevanjem na liceju Prešeren): manj znano pa je, da se je, podobno kot pred dvema letoma, uvrstila na absolutno drugo mesto v kategoriji, namenjeni 3. in 4. razredu srednje šole (pri nas bi to bila 4. in 5. razred višje srednje šole), kar predstavlja seveda »dodano vrednost« oz. kot sama pravi: »Gotovo je drugače, če dobiš zlato priznanje ali se uvrstiš tudi med prve tri, ker prva tri mesta, recimo, veljajo nekaj več.« Z Barbaro smo se pogovorili pred nekaj dnevi v prostorih našega uredništva. Petošolka s Kontovela je tekmovala v kategoriji, kjer je bilo treba po določilih organizatorjev prebrati dve deli: roman Draga Jančarja To noč sem jo videl in zbirko kratkih pripovedi Dušana Ša-rotarja Nostalgija. Gre za zelo različni deli, pravi Barbara: »Jančarjev roman lahko na prvi pogled zgleda zgodovinski, ampak to absolutno ni, četudi je pisan iz Jančarjevega zornega kota, ki postavlja dogajanje v zgodovinski čas med drugo svetovno vojno med partizane in domobrance, ampak praktično odpira ob-čečloveška vprašanja. Recimo, da se ne opredeli o vprašanju krivde, ampak odpira globlja vprašanja človeškosti: kako so se ljudje počutili med vojno, kaj je vojna pomenila enim in drugim, praktično trpljenje obeh strani,« pravi. Pripovedi v Nostalgiji pa so »veliko bolj abstraktne kot Jančar. Jančar precej stvarno opisuje dogajanje, v Nostalgiji pa so pripovedi nekakšne skice, ki te vržejo v dogajanje in potem se moraš sam znajti med besedami. Večkrat tudi ne razumeš, pri čem si, potem ko prebereš še enkrat, se ti pojmi razjasnijo, ampak, ko bereš tako delo, si moraš tudi dosti predstavljati.« Osebno ji je bila bolj všeč Nostalgija, ker je »veliko bolj odprta in si lahko tudi sam zamišljaš nekatere stvari, ko jih bereš. Recimo, da te branje vrže v nek drugačen svet, ki ni v tej realnosti,« pravi Barbara, ki pa je kritična do citatov, ki so služili za naslove na državnem tekmovanju, kjer je bilo npr. pri Jančarju treba razmišljati o avtorjevem subjektivnem pogledu na zgodovino: »Recimo, da mi to ni bilo prav všeč, ker po mojem ni prav primerno, da na državnem tekmovanju pišeš o nečem takem, kjer se moraš opredeliti,« pravi Barbara, ki je v svojem spisu zapisala, da Jančarja ne smeš brati prizadeto oz. doživljati dogajanja preveč iz osebnega zornega kota: »Jančarja ni zanimalo napisati zgodovinski roman, je pač izbral tisto obdobje. Če so potem v romanu na koncu partizani polomili kosti dvema nedolžnima človekoma, moraš to doživeti kot zgodovinski dogodek, ki pa ni smisel tega romana.« Za Barbaro Ferluga je bilo letošnje že sedmo tekmovanje, saj je s tem začela že v drugem razredu nižje srednje šole. Ne zna pa si razložiti, kako so se ga udeležili samo dijaki liceja Prešeren, ne pa tudi drugih šol: »Verjetno zato, ker je to za profesorje slovenščine dodatno delo, ki je tudi zahtevno in mora biti tudi odziv dijakov pozitiven. Verjetno na drugih šolah niti ni tega zanimanja. Če bi bila na Slomšku ali na kaki drugi šoli, bi bila verjetno vprašala profesorico, če lahko sodelujem.« Vsekakor je bilo letošnje zadnje tekmovanje za Barbaro, ki se bo v kratkem poslovila od višješolskih klopi, saj jo čaka državni izpit, po višješolskem študiju pa misli obiskovati tržaško pravno fakulteto: »Zanimalo bi me tudi novinarstvo, vendar bi želela ostati tukaj v Trstu, zato bi hotela začeti s pravom in potem videti. V Ljubljano na FDV ne bi šla, ker me kot univerza ne prepriča.« Ivan Žerjal RAZSTAVA - Od danes do 17. junija v palači Costanzi Vpogled v opus velike srbske slikarke Milene Pavlovic Barilli V dvorani Umberto Veruda, ki se nahaja v palači Costanzi, danes vrata odpira razstava z naslovom Milena Pavlovic Barilli, ki razstira bogat in izredno zanimiv opus srbske umetnice, ki je zaznamovala srbsko slikarstvo v prvi polovici 20. stoletja. Razstava je skupni projekt občinskega oddelka za kulturne projekte, ki ga po novem vodi Adriano Dugulin, in tržaške srbsko pravoslavne skupnosti, tehnični organizator razstave pa je Sklad Dom Milene - Galerija Milena Pavlovic Barilli v Poža-revcu. Razstava je pred dnevi že bila na ogled na Reki, kjer je doživela pozitivne odzive s strani občinstva. V Trstu bomo do 17. junija občudovali postavitev, ki v žarišče postavlja različna obdobja v življenju srbske umetnice (1909-1945), ki je po očetu bila italijanskega rodu, študirala je v Beogradu in Münchnu, družila pa se je z osebnostmi, kot so bile Jean Cocteau, André Breton, Jean Miro in Giorgio de Chirico. Postavitev, za katero je poskrbela kuratorka Jelica Milojkovic, do- polnjuje obsežno arhivsko gradivo, ki zajema fotografije, družinske albume, osebno korespondenco ter razne zapise. Na razstavi je na ogled 48 del, ki so sicer del stalne zbirke, ki jo hrani Sklad v Požarevcu in v katerem je zbranih skoraj 900 del, z izbranimi deli pa je kuratorka želela zaobjeti raznolik opus umetnice, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja živela med Parizom in Rimom, leta 1939 pa se je preselila v Združene države Amerike. Kurator-ka nam je povedala, da gre za umetnico, ki je odlično poosebljala nadrealizem, njen kolorit pa je bil nežen, liki sti-lizirani, postavljeni v nerealni prostor, v katerem se pogosto pojavljajo elementi antične arhitekture. Tržaška razstava se začne z deli, ki jih je Milena Pavlovic Barilli začela slikati v mladosti in za katera lahko rečemo, da so realistična. V nadaljevanju so dela, ki jih je umetnica naredila po letu 1932, ko se je začela umikati v nadrealizem, in v sklopu katerega je začela na svojih slikah uporabljati več simbo- lov; maske, vele, trakove, oblake, zavese ... Zanimiv je tudi tisti del razstave, na katerem so na ogled slike, ki jih je srbska umetnica narisala v ZDA, in ki so jih požarevski galeriji pred nedavnim podarili Milenini ameriški prijatelji in njihovi potomci. V zadnjem delu razstave pa lahko obiskovalec spozna umetničino ljubezen do mode. Po prihodu v Ameriko je Pavloviceva naredila kar nekaj naslovnic za modne revije kot sta Vogue in Town $ Country. Kuratorka Jelica Milojkovic nam je na včerajšnji predstavitvi tudi povedala, da je bila Pavloviceva izredno cenjena umetnica že za časa življenja, saj je bil njen opus deležen zelo dobrih ocen s strani številnih mednarodnih kritikov. Velja tudi za umetnico, ki je pustila viden pečat številnim ameriškim modnim revijam, uveljavila pa se je tudi kot kostumografinja, je še povedala Milojkoviceva. Razstava bo odprta do 17. junija, in sicer vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. (sč) / TRST Četrtek, 31. maja 2012 1 1 TRŽAŠKO SODIŠČE - Slabi dve leti po tragediji v miramarskih vodah Prvi obsodbi o potapljačih doleteli proizvajalca opreme in karabinjerja Sodnik ju je obsodil na enoletno pogojno zaporno kazen in plačilo odškodnine - Obrambi napovedali priziv Na tržaškem sodišču se je včeraj končalo prvo sojenje v zvezi s tragično nesrečo v vodah miramarskega morskega parka, v kateri sta pred slabima dvema letoma izgubila življenje slovenska potapljača Žiga Dobrajc in Samo Alajbegovic, ki sta bila po poklicu in izobrazbi morska biologa. Sodnik za predhodne obravnave En-zo Truncellito je na koncu sojenja po skrajšanem postopku izrekel obsodbi zoper tržaškega proizvajalca potapljaške opreme Nicolo Dondo in karabinjerja Marca Panica, ki je sodeloval z organizatorji tečaja in v vodi reševal nezavestnega Žigo Dobrajca, medtem ko so Sama Alajbegovica našli mrtvega šele štiri ure pozneje. Oba je zaradi uboja iz malomarnosti doletela enoletna pogojna zaporna kazen. Državna tožilka Lucia Baldovin je pred mesecem dni za oba obtoženca predlagala eno leto in osem mesecev zapora, obe obrambi pa sta predlagali oprostilno sodbo. Sodnik Truncellito je včeraj tudi odločal o odškodninah, ki jih morata obsojenca plačati svojcem pokojnikov. Za vsakega od štirih staršev je določil 170.000 evrov odškodnine, za Dobrajčevega in Alajbegovicevega brata pa po 60.000 evrov. K skupnim 800.000 evrom gre prišteti še Oče in mati pokojnega Sama Alajbegoviča z odvetnikom Paolom Vollijem kroma sodne stroške, med katerimi bodo najbrž tudi stroški za tehnični pregled na potapljaški opremi Dondovega podjetja HBT. Strokovnjaki italijanske mornarice so ugotovili, da je oprema tudi zaradi pomanjkljivega vzdrževanja prispevala k tragični nesreči. V primeru pravnomočne obsodbe bi se resno postavilo vprašanje, ali imata obsojenca sploh kaj premoženja, saj podjetje HBT in potapljaški tečaj (pa tudi podjetje N.U.E.T., ki je v središču drugega sodnega postopka) baje nista bila zavarovana. Odvetnika obrambe Vanessa Zecc-hin in Alberto Coslovich bosta pozorno prebrala pisno obrazložitev sodbe, ki jo bo sodnik oddal v poldrugem mesecu, oba pa sta pa že napovedala, da bosta nato vložila priziv. Obtoženca sta bila včeraj odsotna, navzoča pa sta bila Alajbegoviceva starša z odvetnikom Paolom Vollijem. Medtem ko se Dobrajčeva starša, ki ju zastopa odvetnik Alessandro Giadrossi, nista udeleževala sodnih obravnav, sta bila zakonca Alajbegovic vsakič na sodišču. Sa-mov oče Juko je po razsodbi dejal, da je sodnik ugotovil krivdo in da so zakoni pač taki, najpomembneje pa je po njegovem mnenju zagotoviti, da se žalostna zgodba iz Miramara ne ponovi. V ponedeljek pa se bo na tržaškem sodišču začel vzporedni proces po rednem postopku, na katerem sta na zatožni klopi ostala dva obtoženca, organizatorja potapljaškega tečaja Roberto Bendotti in Fabio Bozzato. Predstavnika podjetja N.U.E.T. iz Bergama sta prav tako obtožena uboja iz malomarnosti, češ da tečajnikov nista dobro usposobila in jih spremljala med potopom, ko naj bi bilo glede na število potapljačev premalo spremljevalcev. (af) POLICIJA - Aretacija dva tedna po nasilnem dogodku nad nabrežinsko obalo Prijeli domnevnega napadalca Avstrijko Sabine Pollanz naj bi z rezilom hudo ranil 28-letni indijski državljan, ki stanuje v devinsko-nabrežinski občini Kriminalisti tržaškega mobilnega oddelka policije so včeraj popoldne v sodelovanju s sesljanskim komisariatom aretirali 28-letnega indijskega državljana, ki stanuje v devinsko-nabrežinski občini. Osumljen je, da je 17. maja popoldne na stezi nad nabrežinsko obalo napadel in z rezilom (najbrž nožem) hudo ranil 44-letno Avstrijko Sabine Pollanz iz Beljaka. Policisti so dva tedna po napadu priprli osumljenca, za katerega je državno tožilstvo izdalo priporni nalog. Indijca so včeraj presenetili v nekem stanovanju v devinsko-nabrežinski občini, kjer stanuje z nekaterimi rojaki. Moškega naj bi 17. maja več ljudi videlo v okolici Obalne ceste in stez, ki vodijo z obale proti Nabrežini, domnevni nagib za zločin pa zaenkrat ni znan, saj so preiskovalci z informacijami še skopi. Policija pa je potrdila, da je med hišno preiskavo naletela na »zelo zanimivo gradivo« in ga zasegla. V stanovanju so preiskovalci iskali obleke, nož oz. rezilo in druge predmete. Spočetka so preiskovalci omenjali možnost, da je napadalec zasledoval svojo žrtev od Beljaka do Trsta, zdaj pa kaže, da stanuje osumljeni nedaleč od prizorišča nasilnega dogodka, če ne drugega v isti občini. Športno oblečeno Sabine Pollanz - uslužbenko beljaške bolnišnice, ki je bila na počitnicah v Trstu in je v prostem času tudi v tem mestu vodila tečaje tanga ter milonge - je storilec napadel na gozdnatem območju nad obalo Pri Čupah, kjer ji je prerezal vrat in hudo poškodoval sapnik. Ra-njenki je uspelo priti do Obalne ceste (na arhivski sliki) in poiskati pomoč, nakar so jo reševalci odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so jo takoj operirali in ji rešili življenje. Sprva so mislili, da se je ponesrečila ali kaj podobnega. Preiskovalci se s pacientko nekaj dni niso mogli pogovoriti, ker je bila pod vplivom pomirjeval, zaradi poškodb v grlu pa ni mogla govoriti. Pisno jim je sporočila, da je bila žrtev napada, a spomin ji je pešal. Medtem so jo preselili v beljaško bolnišnico, kjer je zaposlena kot odgovorna za osebje. Naposled je v glavnih obrisih opisala storilca. Le-tega je nekaj ljudi prepoznalo, zdaj pa je 28-letni indijski državljan v preiskavi, ki jo vodi tožilka Maddalena Chergia, osumljen poskusa umora in povzročitve hudih telesnih poškodb. (af) Zaključno srečanje projekta Podjetnikv razredu 2011-12 V konferenčni dvorani menedžer-ske šole MIB bo danes ob 10. uri zaključno srečanje v okviru projekta Podjetnik v razredu 2011-12. Pri pobudi je sodelovalo osem tržaških višjih srednjih šol, med katerimi sta bili tudi slovenski šoli Žige Zoisa in Jožefa Stefana. Na srečanju bodo govorili predsednica mladih podjetnikov tržaške Con-findustrie Elisabetta Cividin, podpredsednik raziskovalnega centra na Padričah AREA Science Park Roberto Della Marina, predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe TBS Diego Bravar in ustanovitelj družbe Amped Martino Jerian. Danes v knjigarni Lovat fotografinja Monika Bulaj V knjigarni Lovat na drevoredu XX. septembra bodo danes ob 18. uri ob prisotnosti avtorice predstavili knjigo fotografinje Monike Bulaj »Gen-ti di Dio«. Jutri ob 17.30 pa bodo v knjigarni gostili Giorgia Beretto, ki bo predstavil knjigo »L'economia armata«. Vstop je prost. V poštnem muzeju razstava o pravicah otrok V poštnem muzeju na Trgu Vitto-rio Veneto št. 1 bodo danes ob 16. uri odprli filatelistično razstavo Pravice otrok... v očeh otrok. Razstavo je priredilo vodstvo muzeja v sodelovanju s tržaškim občinskim odborništvom za kulturo, z neprofitnim združenjem Arcoiris iz Trenta in z osnovno šolo Gianni Rodari. Na razstavi bo na ogled okrog sto risb na temo pravic otrok, ki so jih izdelali učenci in učenke šole OŠ Rodari. Predstavitev knjige Claudia Grisancicha V muzeju Revoltella (Ul. Diaz št. 27) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Claudia Grisancicha »Per Anita« (založnik Hammerle). V knjigi sta dve gledališki igri, ki ju je tržaški pesnik napisal v spomin na Anito Pittoni ob 30. obletnici njene smrti. Knjigo bosta ob udeležbi avtorja predstavila Walter Chie-reghin in Fulvio Senardi. Okrogla miza o krizi V kavarni San Marco bo danes ob 20.15 okrogla miza o podjetništvu, delu in gospodarski krizi. Srečanja se bodo udeležili številni predstavniki civilne družbe, sindikalnih organizacij, političnih sil in podjetniškega sveta. priseljeništvo - Razsodba DUS PRISTANIŠČE - Delavec protestno splezal na vrh skladišča 60 • «g ■ e«j Osemdeset evrov na mesec in njihove družine Tržaška kvestura bo izdajala dovoljenja za stalno bivanje tudi sorodnikom priseljencev, ki bivajo v Italiji, kot to predvideva razsodba Deželnega upravnega sodišča, na katerega se je obrnilo združenje tujcev Anolf. To je pod okriljem sindikata Cisl vložilo pri-ziv, potem ko je tržaška kvestura zavrnila prošnjo nekega priseljenca, ki biva v Trstu več kot pet let in ki je vložil prošnjo po dovoljenju za stalno bivanje za lastno zaročenko. Pomembna novost razsodbe je v tem, da imajo zdaj pravico do dovoljenja za stalno bivanje tudi sorodniki priseljencev, pa čeprav ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih izpolnjuje prositelj (še predvsem 5 let bivanja na italijanskem ozemlju). Razsodba DUS torej dejansko omogoča ponovno združitev med tujimi delavci in njihovimi družinskimi člani. Priziv združenja Anolf je slonel tudi na dejstvu, da so nekatere italijanske kvesture že izdajale dovoljenja za sorodnike, po razsodbi DUS pa se jim je pridružila tudi tržaška. Razsodba DUS in odločitev tržaške kvesture predstavljata zmago za priseljence, ki se zaposlijo v Italiji in čakajo na združitev, je poudaril pokrajinski tajnik sindikata Cisl Luciano Bordin in spomnil na novo pozitivno pot sodelovanja, ki jo je začrtal tržaški kvestor Giuseppe Padulano. Predsednik združenja Anolf je tudi glede na samomor Ukrajinke Aline Dia-čuk dejal, da je to dodaten dokaz, da je potrebno spremeniti zakon o priselje-ništvu Bossi-Fini. Sicer je združenje Anolf posredovalo tudi podatke o številu priseljencev v tržaški pokrajini, ki jih je skupaj 19.044, se pravi 8,1 odstotka prebivalcev. Od teh je 18.257 v tržaški občini, 340 v miljski, 271 v devinsko-na-brežinski, 113 v dolinski, 36 v zgoniški in 27 v repentabrski občini. Največ je tujcev srbske narodnosti (5.938 oz. 31,2 odstotka tujcev), sledijo Romuni (2.066 oz. 10.8%), Hrvati (1.515 oz. 8%) in Kitajci (1.051 oz. 5.5 odstotka). Zahteva po spoštovanju člena o izrednem delu - Na koncu ga je sprejela predsednica Marina Monassi Štiridesetletni delavec pristaniške agencije Intempo je včeraj popoldne protestno splezal na streho skladišča številka 60 v novi prostocarin-ski coni. Na vrhu je razgrnil transparent, s katerim je zahteval spoštovanje zakona o pristaniščih št. 84 iz leta 1994 in točneje 17. člena, ki urejuje izredno delo v pristaniščih. Ko je v pristanišču največ dela, se lahko podjetja na osnovi tega člena poslužujejo začasnih delavcev, med katere sodi enajst članov omenjenega podjetja. Moški je med protestom razložil, da je že dva meseca zapored zaslužil samo 80 evrov, ker se v pristanišču vse manj obračajo na zadrugo in je torej zelo malo dela. Ob posredovanju policistov, gasilcev in sindikalistov je delavec po polurnem protestu sestopil in dosegel zahtevano srečanje s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi. »V zadnjem mesecu je delal samo dvakrat, podobne težave pa imajo ostali. Predsednica Monassi je med dolgim srečanjem prisluhnila delavcu in se zavzela za večji nadzor nad podjetji, ki ne spoštujejo državne pogodbe,« je razložil član deželnega tajništva CGIL Renato Kneipp. Danes ob 11. uri bo Monassi-jeva sprejela sindikate in z njimi obravnavala to odprto vprašanje. (af) Eno izmed skladišč v novi prostocarinski coni kroma 12 Četrtek, 31. maja 2012 KULTURA / MIELA - Za združenje Luna e l'altra Luna di mele -drobci iz vsakdanjega ženskega življenja Predstava, ki z občuteno prizadetostjo govori o ženski problematiki, a je obenem polna duhovite ironije in ki osvetljuje univerzalnost ženskega sveta, a tudi drobne vsakdanje težave in neprijetnosti, zaradi katerih se vsak dan ženskam vsaj malo zagreni življenje: to je Luna di mele, v kateri sta v torek v Gledališču Miela na tržaškem nabrežju nastopili avtorici Adriana Giacchetti in Francesca Varsori za združenje Luna e l'altra. Po svoje je njun performans nastal v okviru projekta Afrodite istega združenja in Mednarodnega doma žensk, ki ga med drugim finančno podpira tudi Dežela Furla-nija-Julijska krajina: med raznimi delavnicami je aktivna gledališka delavnica, v kateri sta se srečali tudi Adriana in Francesca. Uravnovešeni niz s humorjem prežetega prikaza zorenja prepričanj o sebi skozi izkušnje od otroštva do zrelosti, ki se sicer začnejo z različnima usmeritvama, a se na koncu strnejo v isti zaključek, kot tudi izsekov iz vsakdanjega ženskega življenja, kakršno izhaja iz dnevnika štirih različnih žensk, o prenatrpani rutini delovnih in družinskih obveznosti, a tudi o zmedenosti in ohromelosti ob poslušanju zvokov zakonskega nasilja v sosednjem stanovanju s pretankimi zidovi, in skečev z ženskimi prota- Adriana Giacchetti in Francesca Varsori sta z občuteno prizadetostjo in prijetnim humorjem prikazali velike in majhne težave, s katerim se morajo spopadati ženske gonistkami ter podatkov o skrajnem nasilju, ki so ga ženske deležne s strani moških članov svojega najbližjega okolja, je vsekakor navdušil številne gledalke v dvorani, med katerimi je bilo, po pravici povedano, tudi nekaj moških. Kakorkoli že, čeprav je predstava Luna di mele deklarativno feministično usmerjena in se programsko loteva ženskih vprašanj, vrh tega tudi s poučnimi motivacijami, je vsebinsko in vizualno prijetna, raznolika in razgibana, tudi po zaslugi preproste, a okusne scenografije, v kateri imajo lep delež jabolka iz naslova, ki v besedni igri nadomeščajo med sladkega tedna mladoporočencev. Ravnovesje med komičnimi in tragičnimi elementi nastopu daje ritem, ki pritegne pozornost in je ne izpusti. Tako se gledalke - in gledalci -nasmejejo, včasih tudi bolj grenko, ob skeču petinosemdesetletne podjetne starke, ki se zaman pritožuje mestnemu redarju nad luknjo na pločniku pred njenim domom, tako da jo na koncu sam zapolni, in nosečnici na avtobusnem postajališču, ki po mobilnem telefonu ureja odnose s partnerjem in z materjo; trenutek zatem pa se zamislijo ob dolgem seznamu žensk, ki so jih v kratkem obdobju v Italiji umorili moški partnerji, sorodniki ali znanci. (bov) SLIKARSTVO - Razstavišče Monfort v Portorožu Nocturno Aleksija Kobala v nekdanjem skladišču soli Do 10. junija razstavljenih 21 platen velikega in srednjega formata Aleksij Kobal, rojen leta 1962 v Kopru, je leta 1986 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Janezu Berniku. Sedem let kasneje je še zaključil podiplomski študij iz slikarstva pri profesorici Metki Krašovec. Njegovo delo je bilo deležno priznanj in nagrad. Prvič se je avtor predstavil samostojno leta 1985 v Kulturnem domu v Ljubljani. Od takrat je imel več razstav, v glavnem v Sloveniji. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Živi v Ljubljani, kjer deluje kot svobodni umetnik. V nekdanjem skladišču soli Mon-fort v Portorožu je predstavljenih enaindvajset slik. Platna, velikega in srednjega formata, so v tehniki olja. Eksponati so nastali v obdobju med letoma 2009 in 2012. Dela, katera označuje realističen slikarski pristop, predstavljajo podrobno in premišljeno izdelane fantastične urbane krajine z industrijskimi, klasicističnimi, gotskimi in renesančnimi arhitekturami. Na slikarskih površinah srečamo simetrično razporejene stavbe skoraj brez okrasja, stavbe, v katere se ne da vstopiti, velike in dolge zgradbe, stavbe, na katerih kraljujejo čudni elementi, zgradbe brez stranic ter arhitektura, ki ne more obstajati. Ponavadi se nad arhitektonskimi podobami razprostira nebo z oblaki. Mehkoba in lahkotnost oblakov nedvomno nasprotujeta trdoti in teži stavb. V resnici pa sta nebo in arhitektura povezana, kar je avtor poudaril na primer s cevmi, ki se iz stavb zgubljajo v nebesnem obzorju. Na to namigujejo tudi zorni koti, pod katerimi je avtor naslikal stavbe in tudi dejstvo, da se včasih zgradbe kar zgubljajo v neskončno nebesno obzorje. V komaj omenjenih urbanih krajinah kraljujejo mir, tišina in statičnost. V tem okolju sta namreč odsotna človek in katerokoli dogajanje. Ob tem sta odsotni tudi katerakoli časovna oziroma zgodovinska opredelitev. Lahko zaznamo le, da se dani ali pa mrači, na kar nas opozarja posebna svetloba, s katero so prežete slike. Kobalove slike moramo torej dojeti kot čisto metafizične predstavitve, ki nas nedvomno spomnijo na dela De Chirica in Magritta. Na prvega se navezujejo neobljudene urbane krajine, na drugega pa nebo z oblaki in posebno svetlobno ozračje. Znajdemo se tako pred skrivnostnimi vsebinami. Slike so najbrž nastale kot potreba po sli- Padania Afterhours Alternative rock Germi/Artist First 2012 Padania, tako je ime zadnjemu glasbenemu izdelku milanske skupine Afterhours, najbrž enega najboljših italijanskih bendov vseh časov. Po dolgih štirih letih (plošča I Milanesi ammazzano il sabato je izšla leta 2008) je pred nami nov album z »zloglasnim« imenom Padania, ta pa je deseti po vrsti. Po petindvajsetih letih delovanja je očitno, da člani benda niso izgubili svoje značilne provokati-vne žilice. »Padania je seveda provokativen naslov, Pada-nia ne obstaja, obstajajo pa ljudje, ki živijo v njej,« je pred časom, na neki predstavitvi plošče izjavil vodja in ustanovitelj benda Manuel Agnelli; Agnelli in ostali so tudi tokrat ostali zvesti svojemu glavnemu motivu, preprostemu človeku. Ploščo Padania sestavlja petnajst komadov, to je približno petinpetdeset minut glasbe. Po desetih letih se je v band vrnil nekdanji kitarist Xabier Iriondo in to se seveda na plošči pozna, saj so kitare bolj agresivne in odločne. Prvič pa sodeluje s skupino glasbenik Rodrigo D'Era-smo, ki je pri marsikaterem komadu dal odločilen doprinos. Agnelli in ostali so se po končanem sodelovanju z veliko glasbeno založbo Universal odločili, da si ploščo sa-mozaložijo s svojo založbo Germi, kar se tiče distribucije, pa so se obrnili na podjetje Artist First. Prvi komad albuma je eksperimentalna, rock pesem Metamorfosi, ki spominja na nekdanje pesmi preminulega Demetria Strato-sa. La tempesta e in arrivo je surov, alternative rok komad, ki ga je Agnelli napisal za nanizanko Faccia DAngelo. Prijetna je naslednja Costruire per distruggere, ki bo prav gotovo postala live uspešnica. Kmalu nato je na vrsti posrečen single in komad, ki daje plošči ime Padania in nato serija trdih pesmih, med katerimi izstopajo Fosforo e blu, Spreca una vita in Giu nei tuoi occhi. Padania je tokrat morda prvič nekaj konkretnega in ne le politična domišljija! Rajko Dolhar kanju oziroma izražanju notranjih nagonskih vzgibov. Predstavljene motive si lahko torej razlagamo kot sad avtorjeve občutljivosti, ki pa je podvržena osebni podzavesti. Razstavo, ki bo odprta do 10. junija, si lahko ogledamo od torka do sobote od 11. do 17. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Štefan Turk REVIJE - Predzadnja letošnja številka Majski Pastirček z zanimivo vsebino Predzadnji mesec v tem šolskem letu je postregel še z eno številko otroške in mladinske revije Pastirček, ki mlade uporabnike na poljuden in zanimiv način seznanja z leposlovnimi in duhovnimi temami. In ker vsak mesec predstavljamo nekaj vsebin iz tekoče številke, bomo to storili tudi tokrat. Na prvi strani je - kot veleva tradicija -mogoče prebrati uvodni pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki nas je spomnil, da je mesec maj Marijin mesec, dodal pa je tudi, da mnogi otroci meseca maja obhajajo praznik prvega sv. obhajila ali praznik birme. Nato je mogoče prebrati ljubko pesmico z naslovom Njej, najlepši, v kateri Ljubka Šorli piše o najlepših cvetlicah; šmarnicah. Te cvetlice se pojavljajo tudi v prispevku Božota Rustje Zakaj rastejo šmarnice v gozdu?. Bralci in bralke bodo izvedeli, kako je užaljeni gozd k sebi klical cvetlice. Šmarnicam se je zapuščeni gozd zasmilil in tako so sklenile, da se preselijo v gozd. Rastline imajo osrednjo vlogo tudi v rubriki Pastirček nabira, v kateri nam Ana Rupil tokrat razlaga značilnosti pokalic, ki rastejo na travnikih in vrtovih. Poučno vsebino ima tudi rubrika Halo?, ki jo vsak mesec pripravlja Pao-la Bertolini Grudina. Predšolski otroci in šolarji bodo lahko izvedeli vse o levu, ki lahko doseže dolžino 3 metrov, tehta pa lahko kar 250 kilogramov. Cvetno obarvana je tudi zgodbica Marize Perat, ki je v pripovedi Cvet v zidni razpoki opisal ošabnost vrtnice, ki se je na koncu pokesala in med svoje prijatelje sprejela tudi cvet, ki je zrastel iz kamna. Deklica Neža pa je napisala prispevek o tem, kako se obnašamo za mizo ... Poučno sporočilo pa ima tudi zgodbica Berte Golob, v kateri avtorica piše o ločilih. V letošnjih Pastirčkih smo lahko prebrali že veliko v obliki stripa opisanih pomladnih zgodb. V tej številki spoznavamo sladkosnedega medveda, ki si ni upal stopiti v vodo. Na otroška doživetja nas spominja Pastirčkova pošta; rubrika, v kateri so zbrani spisi in risbe naših šolarjev. Urednik Marijan Markežič pa nas je skupaj s stricem Maksom popeljal na prizorišče prve svetovne vojne - Kolovrat. Prispevek je avtor obogatil tudi s fotografijami in zemljevidom kraja, s katerega so Italijani med prvo svetovno vojno nadzorovali vso Benečijo in Soško dolino. Majskemu Pastirčku je dodano tudi vabilo, v katerem uredništvo otroke poziva, naj prispevajo risbe za naslovnico Pastirčka v šolskem letu 2012/2013. Tu je še enigmatika, dopolnjevanke in druge igre, za spretne prstke pa skrbi likovna delavnica. Tatjana Ban nam v sliki in besedi prinaša napotke za izdelavo gosenic. Nadebudni kuharji pa se bodo naučili pripravljati sirove štruklje. Predzadnji Pastirček v tem šolskem letu prinaša še cel kup drugih zanimivih vsebin, ki bodo ravno pravšnje tudi med prihajajočimi poletnimi počitnicami. (sč) / SVET EU - Zdravstveni pregled proračunskih in gospodarskih razmer v članicah Barroso poziva k podvojitvi prizadevanj za izhod iz krize Italija na dobri poti, a mora še veliko postoriti - Potrebna je bančna unija BRUSELJ - Zdravstveni pregled proračunskih in gospodarskih razmer v članicah EU je pokazal, da zdravila prijemljejo, a vendar bo treba podvojitvi prizadevanja za izhod iz krize tako na nacionalni kot na evropski ravni, je včeraj v Bruslju ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Premakniti se moramo dlje in hitreje," je poudaril. Kot pozitivne primere je izpostavil najbolj vzorno članico Nemčijo in Bolgarijo, za kateri komisija predlaga ustavitev postopkov zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. S tem se bosta ti državi pridružili peščici zglednih članic, ki niso v postopku - Finski, Luksemburgu, Švedski in Estoniji. Pozitivno novico je iz Bruslja dobila tudi Madžarska, ki je prav tako ustrezno ukrepala za znižanje javnofi-nančnega primanjkljaja, tako da je komisija predlagala odpravo kazni v obliki zamrznitve pol milijarde evropskih sredstev, ki ji je grozila z januarjem naslednje leto. Najbolj kritično je finančno in makroekonomsko stanje v Španiji, kateri je komisija celo pripravljena popustiti in ji rok za znižanje presežnega primanjkljaja podaljšati za eno leto, če bo ostala na poti odločne fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Italijo, tretje največje gospodarstvo v območju evra in eno najbolj ranljivih članic, je komisija pohvalila za odločno strategijo za ureditev javnih financ, a opozorila, da jo mora država sedaj v celoti izvajati ter da mora storiti več v boju proti utaji davka in za preprečevanje dela na črno. Italija in Francija sta bili opozorjeni na resna makroekonomska neravno-vesja, tako kot Slovenija in Ciper. Na ne-ravnovesja so bile opozorjene tudi Belgija, Danska, Finska, Švedska, Velika Britanija in Bolgarija. V nobeni od 12 članic, v katerih je komisija opravila poglobljeno analizo makroekonomskega stanja, sicer neravnovesja niso presežna. Od Francije sicer komisija pričakuje, da bo odločno ukrepala za izpolnitev cilja za znižanje presežnega primanjkljaja v prihodnjem letu, češ da je ta cilj "popolnoma dosegljiv". Bruselj pričakuje od Pariza konkretne ukrepe takoj po objavi poročila računskega sodišča o francoskih javnih financah. Tri članice območja evra, ki prejemajo finančno pomoč, Grčija, Portugalska in Irska, so enako kot lani dobile eno samo preprosto in jasno priporočilo - naj Jose Manuel Barroso ansa izpolnijo zaveze v okvk u programov pomoči, za katere so se dogovorile z EU in Mednarodnim denarnim skladom. Na splošno Bruselj ocenjuje, da je bil dosežen napredek pri urejanju javnih financ in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij, a opozarja na pereč problem brezposelnosti, predvsem med mladimi. Barroso je sicer včeraj še razgrnil svoja pričakovanja od junijskega vrha EU. Zeli, da vrh stori tri stvari. Prva je, da naj popolnoma podpre priporočila, ki jih je članicam unije dala komisija, brez njihovega rahljanja. Druga stvar, ki jo želi Barroso od voditeljev, je, da potrdijo agendo za rast, ki bo vključevala projektne obveznice, dokapitalizacijo Evropske investicijske banke in izboljšanje uporabe strukturnih skladov. "To so konkretni koraki za hitre ukrepe," je poudaril. Tretje pričakovanje Barrosa pa je, da se bodo voditelji zavzeli za tak večletni evropski proračun za obdobje 2014-2020, ki bo sposoben spodbujati investicije in rast. "Ko se članice dogovorijo o ciljih, se morajo biti sposobne dogovoriti tudi o sredstvih za njihovo uresničitev," je poudaril. Poleg tega je članice območja evra pozval h konkretnim korakom za krepitev ekonomske unije, ki mora dopolniti monetarno unijo. Eden od gradnikov prave ekonomske unije je po njegovem mnenju bančna unija, prav tako je v tem kontekstu omenil evrske obveznice. Predvsem v Španiji bo pozitivno odmevalo stališče Evropske komisije, da bi utegnilo razmisliti o možnosti uporabe finančnega potenciala stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) za doka-pitalizacijo bank. Španija se namreč sooča z resnimi težavami v bančnem sistemu in vsakršna možnost dokapitali-zacije oslabljenih banj v okviru evropskih mehanizmov bi bila zanjo dobrodošla. Po trenutnih pravilih je moč sredstva začasnega mehanizma za evro (EFSF) in ESM, ki bo začel delovati julija, uporabljati zgolj za pomoč državam in ne za neposredno pomoč bankam. (STA) Četrtek, 31. maja 2012 Irci danes na referendum o fiskalnem paktu BRUSELJ - Irci bodo danes na referendumu odločali o fiskalnem paktu. Medtem ko je bila EU pred irskima referendumoma o lizbonski pogodbi na trnih, tokratnega pričakuje stoično, kot da popolnoma verjame, da je kriza Irsko prepričala, kako pomembna je podpora skupnim projektom. Jav-nomnenjske raziskave kažejo, da bodo Irci pakt podprli. O ratifikaciji evropske pogodbe bodo Irci odločali že tretjič v štirih letih. Junija 2008 so na referendumu zavrnili lizbonsko pogodbo in sprožili institucionalno krizo unije. V drugem poskusu so pogodbo oktobra 2009 le potrdili. Tokrat bodo glasovali o fiskalni pogodbi, ki temelji na zlatem pravilu, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Tri tedne pred volitvami m viit i a I * * v • v Graji prvi stranki izenačeni ATENE - Manj kot tri tedne pred novimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Grčiji včeraj objavljeni jav-nomnenjski raziskavi kažeta, da sta še vedno izenačeni levičarska Siriza, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom v zameno za mednarodno posojilo, in konservativna Nova demokracija, ki ukrepe podpira. V skladu z več zadnjimi anketami včeraj objavljena raziskava javnega mnenja, ki jo je za zasebno televizijo Mega izvedel inštitut GPO, kaže, da se Novi demokraciji obeta največ glasov - 23,4 odstotka. Tesno za njo je Siriza z 22,1 odstotka glasov. Pasok naj bi prejel 13,5 odstotka glasov. Druga raziskava pa kaže ravno nasprotno. Anketa, ki jo je za časnik Epikaira opravil inštitut VPRC, namreč napoveduje, da bo Siriza dobila 30 odstotkov podpore, Nova demokracija pa 26,5 odstotka. Pasoku se obeta 12,5 odstotka glasov. Merklova najbolj priljubljena BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je doma in v tujini deležna vedno ostrejših kritik zaradi vztrajanja pri varčevalnih ukrepih za rešitev dolžniške krize območja evra, po rezultatih nove javnomnenjske raziskave ostaja najbolj priljubljena političar-ka v Nemčiji. Merklova je v anketi nemške revije Stern, ki je anketirance pozvala, naj razvrstijo politike na lestvici od nič do sto, dosegla povprečje 64 točk. Nič pomeni, da politiku sploh ne zaupajo, 100 pa da politiku popolnoma zaupajo. Njena največja tekmica je bila glede na izsledke ankete z 59 točkami predsednica deželne vlade v deželi Severno Porenje-Vestfalija Hannelore Kraft iz Socialdemokratske stranke (SPD). (STA) WIKILEAKS Ni pa izključilo vnovičnega odprtja primera Britansko vrhovno sodišče prižgalo zeleno luč za izročitev Assangea Švedski LONDON - Britansko vrhovno sodišče je včeraj potrdilo izročitev ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea (na sliki) Švedski, kjer je med drugim obtožen posilstva. Sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo na sklep o izročitvi. Je pa sodišče njegovim odvetnikom odobrilo 14 dni za vložitev zahteve za vnovično odprtje primera. "Zahteva za izročitev Assangea je bila zakonito podana, zato je pritožba na sklep o izročitvi zavrnjena," je pojasnilo vrhovno sodišče svojo odločitev, ki jo je sprejelo s petimi glasovi za in dvema proti. Odvetniki Assangea so pritožbo utemeljili s tem, da švedski tožilec ni bil pristojen za izdajo zapornega naloga. Predsednik vrhovnega sodišča Nicholas Phillips, ki je prebral odločitev, je ob tem priznal, da ni bila enostavna. As-sangeova odvetnica Dinah Rose je nato sodišče prosila za ponovno odprtje primera na podlagi tega, da je večina sodnikov odločitev sprejela na osnovi, ki na obravnavah ni bila omenjena. Kot je pojasnil eden od Assangeovih odvetnikov Gareth Peir-ce, gre za postopkovno vprašanje, saj je večina sodnikov svojo odločitev utemeljila na Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb, o kateri na zaslišanjih ni govorila nobena stran. Sodišče je odvetnikom obrambe odobrilo 14 dni časa za vložitev pisne zahteve za ponovno odprtje primera. Da je odobrilo zahtevo, je sicer zelo nenavadno. Sodišče je ob tem sporočilo, da postopkov za izročitev tako ne bo mogoče začeti do najmanj 13. junija. 40-letnega Avstralca Assangea, ki od aretacije v Veliki Britaniji že 18 mesecev vodi pravno bitko na britanskih sodiščih proti izročitvi Švedski in je tako v hišnem priporu že 540 dni, ob izreku odločitve ni bilo v sodni dvorani. Kot je povedal njegov podpornik, je obstal v prometnem zastoju. Z njim je tudi njegova mama, ki je zaradi objave odločitve prišla iz Avstralije. Če njegovim odvetnikom ne bo uspelo znova odpreti primera v Veliki Britaniji, Assangeu nato preostane le še, da se obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vendar je po mnenju izkušene odvetnice na tem področju malo verjetno, da bi s tem korakom postopek izročitve za dlje časa ustavil. Ustanovitelja WikiLeaksa so v Veliki Britaniji prijeli 7. decembra 2010 na podlagi evropskega zapornega naloga, ki ga je izdala Švedska. Na Švedskem ga namreč želijo zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil v Stockholmu. As-sange ostro zavrača obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi z obema sporazumni. Po njegovem mnenju so obtožbe na njegov račun politično vzpodbujene in povezane z objavami na WikiLeaksu. (STA) SIRIJA - Nasilje se nadaljuje Odkrili žrtve novega pokola DAMASK - V Siriji so v torek našli žrtve novega pokola. Kot je včeraj sporočil vodja opazovalne misije ZN v Siriji Robert Mood, so 50 kilometrov od kraja Deir Ezor na vzhodu Sirije našli trupla 13 ljudi. Vsi so imeli roke zavezane na hrbtu, nekateri pa so bili od blizu ustreljeni v glavo, je povedal in izrazil globoko prizadetost ob tem grozljivem dejanju. Trupla so našli le nekaj dni po tem, ko je bilo v petkovem pokolu v vasi Hou-la ubitih 108 civilistov, od tega 49 otrok. Priče so preiskovalcem ZN povedale, da so večino usmrtile provlad-ne milice. Visoki komisariat ZN za človekove pravice pa je v torek sporočil, da je manj kot 20 žrtev pokola umrlo v topniškem in tankovskem obstreljevanju, ostali pa so bili usmrčeni. Iz Sirije medtem še naprej poročajo o nasilju. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so včeraj blizu Damaska in v provinci Homs izbruhnili siloviti spopadi med vladni- mi silami in uporniki. V nasilju po državi naj bi bilo ubitih najmanj deset ljudi. V skladu z istim virom naj bi nasilje v torek, ko se je v Damasku s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom sestal posebni odposlanec ZN za Sirijo Kofi Annan, po državi zahtevalo 98 življenj. Annan je med včerajšnjim obiskom v sosednji Jordaniji izpostavil, da so razmere v Siriji zapletene ter pozval k okrepitvi mednarodnih prizadevanj za končanje prelivanja krvi. Kot so še sporočili z jordanskega zunanjega ministrstva, se je Annan včeraj sestal z jordanskim zunanjim ministrom, danes pa se se bo s kraljem Abdulahom II. Sirska opozicija je medtem znova ocenila, da je odhod sirskega predsednika Bašarja al Asada edini način za rešitev Annanovega mirovnega načrta in ustavitev nasilja v državi. Sirski nacionalni svet je ob tem Rusijo obtožil, da režim v Damasku opogumlja za "okrutne zločine". (STA) ZDA - Za zmagovalca bo potrjen avgusta na konvenciji republikancev Mitt Romney si je z zmago v Teksasu dokončno zagotovil nominacijo NEW YORK - Nekdanji guverner ameriške zvezne države Massachusets Mitt Romney je s torkovo zanesljivo zmago na strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata republikancev v Teksasu zbral zadostno število delegatskih glasov za osvojitev nominacije. Za zmagovalca bo potrjen konec avgusta na konvenciji stranke v Tampi. Po štetju ameriške tiskovne agencije AP je imel Romney pred Teksasom v žepu 1086 delegatskih glasov, za zmago pa jih je potrebnih 1044. V Teksasu jih je bilo na voljo 152, od katerih jih je velika večina pripadla Romney-ju. V igri je bil le še teksaški zvezni kon-gresnik Ron Paul, ki pa ne vodi več aktivne kampanje. Romneyja v torek niti ni bilo v Teksasu, kjer bodo na predsedniških volitvah 6. novembra zanesljivo volili za republikanskega kandidata, ampak je bil najprej v Koloradu, nato pa zvečer še v Nevadi. To sta dve od osmih zveznih držav, ki bosta letos odločali o zma- Mitt Romney ansa govalcu volitev, saj so ostale praktično že razdeljene med Romneyja in Oba-mo. Tesno bo še v Ohiu, Severni Ka-rolini, Virginiji, Iowi, New Hampshi-reu in na Floridi. Romney je iz Las Vegasa, kjer se je udeležil prireditve za zbiranje denarja za kampanjo v organizaciji bogataša Do-nalda Trumpa, sporočil, da je počaščen zaradi izkazanega zaupanja volivcev. "Nimam nobenih iluzij o težkem delu, ki nas čaka, vendar bomo zadovoljni šele, ko Ameriko vrnemo na pot polne zaposlenosti in blaginje," je dejal. Zaradi druženja s Trumpom si je Romney v torek nemudoma prislužil negativen oglas Obamove kampanje, ki ga obtožuje priklanjanja skrajnežem v vrstah republikanske stranke. Trump je namreč pred dnevi znova javno izrazil dvom, da je bil Obama res rojen v ZDA. Zdaj trdi, da je bil rojen v Keniji, pred letom dni pa je bil prepričan, da se je Obama rodil v Indoneziji. Romney ni naravnost zavrnil Trum-povega prepričanja, a je kljub temu dejal, da se z vsemi svojimi podporniki ne strinja vedno o vsem. Kasneje so sporočili, da Romney verjame, da je Obama rojen v ZDA in da o tem ne misli razpravljati. 65-letni Romney je nominacijo osvojil precej pozno za republikanca, a še vedno hitreje kot leta 2008 Obama, ki se je boril s Hillary Clinton vse do 3. junija. Romneyjeva pot do zmage ni bila nič lažja, saj so se v zadnjem letu dni na vrhu anket zamenjali številni drugi kandidati. Vendar je imel dovolj trdno organizacijo z dovolj denarja, da je na koncu na vrhu ostal sam. (STA) 1 4 Četrtek, 31. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it GORICA-TRŽIČ - V davčnih uradih še vedno gneča Davek IMU bo znižal Najbolj naj bi se znižala vrednost počitniških hiš - Občanom na voljo tudi telefonska številka Zaradi uvedbe davka IMU naj bi se znižala vrednost nepremičnin. To napovedujejo pri združenju lastnikov stanovanj Confedilizia, potem ko postaja jasno, da bo davek IMU v marsikaterem primeru globlje segel v žepe italijanskih državljanov v primerjavi s svojim predhodnikom ICI. Najbolj oškodovani naj bi bili lastniki stanovanj, ki so prazna, saj bodo zanje morali plačevati visoke vsote denarja. Ravno tako se morajo pripraviti na visoka plačila tudi lastniki »vikendic« in stanovanj v turističnih krajih. Na državni ravni pričakujejo, da se bodo lastniki praznih stanovanj odločili za njihovo prodajo, saj tako zanje ne bodo več plačevali davka IMU. Ker so bo na nepremičninskem trgu naenkrat znašlo kar nekaj stanovanj, naj bi njihova cena padla, kar bo seveda oškodovalo vse lastnike, ki se bodo odločili za prodajo. Do podobnega scenarija bi lahko prišlo tudi na Goriškem, kjer bo na odločitev o prodaji stanovanj vplivala tudi davčna stopnja. V Gorici velja za prvo stanovanje davek IMU 4 tisočink, za ostala stanovanja pa 7,6 tisočink, Tržičani pa bodo za prvo stanovanje plačevali davek 3,9 tisočink, za prazna stanovanja pa 9,5 tisočink. Trži-ški lastniki praznih stanovanj naj bi bili zaradi večje ponudbe na tržišču bolj oškodovani od goriških v primeru morebitne prodaje svojih nepremičnin; po drugi strani se je tržiška občina odločila za višjo stopnjo davka na praznih stanovanjih ravno, da bi spodbudila njihovo prodajo, saj je v Tržiču povpraševanje po stanovanjih veliko, kljub temu da se je v zadnjih letih nepremičninski trg nekoliko ohladil. Zaradi negativnih posledic splošne gospodarske krize je namreč mesto ladjedelnic zapustilo več sto priseljencev, tako da se je nekoliko znižalo povpraševanje po stanovanjih, ki pa je v primerjavi z Gorico še vedno visoko. Davek IMU je bil pred nedavnim predmet volilne kampanje v Gorici. Le-vosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani je pozval župana Et-toreja Romolija, naj zviša davčno stopnjo za druga stanovanja, ker naj bi jih tako njihovi lastniki dajali v najem. Ro-moli je takrat zatrdil, da je v Gorici povpraševanje po stanovanjih v najemu upadlo, zato pa ne namerava višati davčne stopnje za druga stanovanja, ki velja kot rečeno 7,6 tisočink. V davčnem uradu v veži goriškega županstva je medtem v vseh teh dneh gneča, saj številni občani potrebujejo pomoč za izračun davka IMU. Z goriške občine zato sporočajo, da je za informacije na razpolago telefonska številka 0481383258. Občani lahko preko telefona sporočijo svoje podatke, nato jim bodo usluž- GRADISCE Policijski sindikat za zaprtje centra CIE Pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SILP-CGIL zahteva zaprtje centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišču, ker je bila struktura lani poškodovana, popravila, ki bi zagotovila večjo varnost predstavnikom sil javnega reda in vojakom med opravljanjem njihovega dela, pa niso še bila izvedena. Sindikat dalje opozarja, da prihajajo številni »gostje« centra CIE iz zaporov, zato pa bi za nadzor strukture potrebovali več osebja. »Če državna vlada noče zapreti centra CIE v Gradišču, mora dodeliti še dodatnih petdeset policistov goriški kvesturi, katere organik je nespremenjen od leta 1989,« poudarja pokrajinski tajnik policijskega sindikata SILP-CGIL Patrik Sione. benci davčnega urada izračunali stopnjo davka IMU in obrazec F24 pustili v uradu za protokol, kjer ga bo mogoče dvigniti brez čakanja v vrsti. Na spletni strani goriške občine je sicer na razpolago tudi kalkulator, ki na podlagi vnosa podatkov posameznih občanov izračuna, koliko davka IMU bodo morali plačati. (dr) DOBERDOB - Za plačilo davka IMU Na obrazec je treba počakati do 10. junija Gneča pred goriškim davčnim uradom SOVODNJE-ŠTEVERJAN Za izračun davka IMU bo potrebna pomoč davčnih posvetovalnic CAF Prebivalci občin severnega dela goriške pokrajine bodo z izjemo Gorice za izračun davka IMU morali poskrbeti sami, za pomoč pa seveda bodo lahko zaprosili davčne posvetovalnice CAF ali studie komercialistov. Občine So-vodnje, Števerjan, Krmin, Dolenje, Šlovrenc, Koprivno, Moš, Moraro, Romans, Vileš, Mariano, Fara, Gradišče in Medeja so se namreč odločile, da letos svojim občanom ne bodo zaračunale davka IMU zaradi kompleksnosti operacije in zaradi morebitnih sprememb in novosti, za katere naj bi se državna vlada odločila v prihodnjih mese- bumbaca Občani Doberdoba, Tržiča, Ronk, Škocjana, Foljana-Redipulje, San Piera, Turjaka in Zagraja bodo okrog 10. junija dobili na dom pismo z navodili za plačilo davka IMU in že izpolnjeni obrazec F24, s katerim bo mogoče plačati predujem davka, najkasneje do 18. junija. Obrazec F24 bo za izplačilo mogoče uporabiti v katerikoli banki ali poštnem uradu, davčni zavezanci (imetniki št. DDV) pa morajo izrecno izpolniti telematski obrazec F24. Doberdobska občina je pri uvedbi davka IMU aplicirala osnovne deleže in odbitke, ki jih določa zakon; davek je izračunan na podlagi podatkov, s katerimi so v davčnem uradu doberdobske občine razpolagali 20. aprila, in sicer za nepremičnine, ki niso glavno stanovanje, ter za pripadajoče pritikline. Z davčnega urada vsekakor pozivajo prejemnike pisma, naj preverijo točnost podatkov v že izpolnjenem obrazcu. V primeru, da se podatki razlikujejo od dejanskega stanja in da je prišlo do sprememb, ki niso še zabeležene (na primer nakupi, prodaje, dedovanja, menjave stalnega bivališča, najemi), je potrebno, da prejemniki pisma takoj sporočijo občinskemu davčnemu uradu vse spremembe, tako da se posodobi podatkovna baza za izračun davka IMU. V tem primeru je predstavitev izjave IMU obvezna. Za katero koli informacijo je davčni urad doberdobske občine odprt od ponedeljka do petka med 7.30 in 10. uro, ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure. Občani lahko uslužbencem davčnega urada pošljejo sporočilo na naslov tributi@com-doberdo-del-lago.regione.fvg.it. (dr) cih. »Občani števerjanske in drugih občin bodo v teh dneh na dom prejeli obvestilo z vsemi potrebnimi informacijami za izračun in plačilo davka IMU. Pri pripravi pisma se je skupni krminski davčni urad držal navodil, ki smo jih od državne vlade prejeli 24. aprila. V pismu med drugim opozarjamo občane, da se za izračuna davka IMU lahko obrnejo po pomoč v posvetovalnice CAF in studie komercialistov,« pravi števerjanski podžupan Milko Di Bat-tista in pojasnjuje, da so v Sovodnjah prevedli pismo v slovenščino, tako da bodo sovodenjski in števerjanski občani na dom prejeli dvojezično besedilo. Vse posvetovalnice CAF so medtem že prejele podatke o višini davka IMU, ki je enaka v vseh občinah severnega dela goriške pokrajine. Izjemo predstavlja Fara, kjer so uvedli nekaj dodatnih olajšav za lastnike kmetijskih površin. (dr) GORICA - Gentile o slovenščini v občinskem svetu »Kdo je dinozaver?« »Peterinov poseg je bil provokacija« - Dvorano je zapustil, ker raba slovenskega jezika ni predvidena po statutu »Peterinov poseg v slovenščini je bila običajna provokacija, ki jo slovenski svetniki ponovijo na vseh umestitvenih občinskih svetih.« Tako pravi Fabio Gentile, bivši goriški podžupan in novoizvoljeni občinski svetnik skupine Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco, ki je v ponedeljek na prvi seji novega občinskega sveta skupaj z drugimi des-nosredinskimi kolegi zapustil dvorano, ko je občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin posegel v slovenskem jeziku. »Najprej moram povedati, da nisem prvi, ki je vstal in odšel. Kakorkoli že, vzrok mojega dejanja je bilo dejstvo, da je prišlo do kršitve občinskega statuta in pravilnika. Zavzemam se zato, da se pravila spoštujejo,« pravi Gentile in izpostavlja, da je bila dvorana goriškega občinskega sveta opremljena s kabino za prevajalca pred kakimi desetimi leti, od takrat pa je ni nihče uporabljal, niti levosredinska uprava župana Brancatija. »Kabina ni bila izkoriščena, ker bi bili stroški prevajanja svetniških posegov na sejah visoki in očitno neopravičljivi v tem trenutku hude gospodarske krize. Prevajalca imajo v deželnem svetu, kjer se te storitve poslužuje predvsem svetnik Igor Gabrovec, včasih pa se še sam zaveda splošnega nezanimanja in nadaljuje poseg v italijanščini.« Gentile je izrazil prepričanje, da bo mladi svetnik David Peterin, ki je bil izvoljen z najvišjim številom preferenc, znal dati svoj doprinos v občinskem svetu, z delom njegovega ponedeljkovega govora pa se bivši podžupan ne strinja. »Peterin je o sebi po- vedal, da je "umirjena" oseba ("pacato"). To pa je v nasprotju z njegovo politično zgodbo: Peterin je bil med tistimi, ki so hodili z baklami na Sabotin, da bi osvetlili napis Naš Tito, pri tem pa je očitno pozabljal na spomin, ki ga je maršal pustil za sabo med vsemi Goričani. Sem potem jaz politični "dinozaver", kot je napisal Semolič? Njega in Peterina spominjam, da je v prejšnjih dneh še slovensko ministrstvo za izobraževanje poslalo šolam okrožnico na temo poveličevanja Titovega režima,« poudarja Gentile, ki dvomi, da bo do posodobitve občinskega statuta in pravilnika lahko prišlo, saj so »politična nasprotja premočna«. »Težko bi bilo najti "bipartisan" dogovor. Potrebovali bi kakega Montija.« (Ale) DOBERDOB Obračun odobren, opozicija na okopih 153.113 evrov. Toliko znaša upravni presežek iz obračuna doberdobske občine za lansko leto, ki so ga odobrili med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta. Dokument so izglasovali s podporo občinskih svetnikov večine, medtem ko je opozicija glasovala proti. Presežek sestoji iz upravljanja ostankov, vrednih 100.075 evrov, in pristojnosti, vrednih 53.037 evrov. Pri upravljanju ostankov izhaja skoraj polovica zneska - 48.757 - od upravnega presežka, ki ni bil uporabljen v proračunu za lansko leto. »Pomemben podatek predstavlja upravljanje po pristojnosti tekočega dela, ki se je zaključil s 53.037 evri presežka glede na rezultat leta 2010, ki se je zaključil s presežkom 16.604 evre,« pravi do-berdobski župan Paolo Vizintin in pojasnjuje, da so se s presežkom zaključila vsa tri zadnja poslovna leta. »Leta 2009 je presežek znašal 25.656 evrov, leta 2010 16.604, lani pa 53.037 evrov,« poudarja župan Vizintin in razlaga, da je presežek posledica višjih prihodkov, med katerimi sta dodatek pri porabi elektrike - 1.530 evrov - in davek ICI - 4.562 evra. »Po drugi strani imamo manjše prihodke od davka na odvažanje odpadkov za 2.559 evrov, od najemnin za 5.671 evrov in od dejavnosti kamnoloma pri Devetakih za 16.300 evrov. Manjši tekoči odhodki so kompenzirali manšje prihodke in tako ustvarili upravni presežek,« pravi Vizintin. Med tekočimi odhodki znašajo stroški za osebje 412.427 evrov (33,4 odstotka), za javno izobrazbo 139.624 evrov (11,3 odstotka), za kulturo in šport 44.663 evrov (3,6 odstotka) in za socialni sektor 72.410 evrov (5,9 odstotka). »Dodaten pozitiven podatek je ta, da smo dosegli cilj pri omejitvi stroškov za osebje, saj je na podlagi deželnega finančnega zakona iz leta 2009 oz. 12. člena deželnega zakona št. 17 iz dne 30. decembra leta 2008 predvideno, da celotni strošek za osebje v letu 2011 ne sme preseči tistega iz leta 2009,« pojasnjuje do-berdobski župan Paolo Vizintin. Opozicija je glasovala proti odobritvi obračuna; zakaj so se občinski svetniki Slovenske skupnosti odločili, da ne podprejo obračuna, pojasnjuje njihov načelnik Dario Bertinazzi. »Med aprilskim občinskim svetom je bilo govora o prenovi nižje srednje šole, pri čemer nam je tajnik pojasnil, zakaj so bila gradbena dela zaustavljena. Takrat sem poudaril, da bi se treba dogovoriti z gradbenim podjetjem, ne pa z njimi iti na nož. Zgodilo pa se je ravno to, tako da je zdaj občina ostala na cedilu. Potem ko je drugo podjetje zavrnilo ponudbo po nadaljevanju del, bo treba izpeljati novo javno dražbo, zaradi česar bomo še vsaj eno leto brez stavbe,« pravi Bertinazzi in pojasnjuje, da je med aprilskim občinskim svetom skušal prepričati večino in župana, naj se poišče dogovor z gradbenim podjetjem Bellotto. »S 40.000 evri več bi bil poseg zaključen in bi se izognili vsem težavam. Odborniki in župan mi niso prisluhnili, zapisnik pa je bil nato napisan preveč generično. Tajnik ni napisal, kar nam je obrazložil, zato sem na ponedeljkovem občinskem svetu zahteval, naj se v zapisnik napiše, zakaj se je občina sprla z gradbenim podjetjem, zakaj je gradbeno podjetje zahtevalo več denarja in zakaj mu občina ni ugodila,« pravi Bertinazzi in nadaljuje: »Ker večina in župan nista vzela v poštev moje zahteve po dopolnitvi zapisnika, smo glasovali proti obračunu. Še več. Sam bom iz protesta glasoval proti vsem nadaljnjim sklepom, ki jih bomo obravnavali med zasedanji občinskega sveta. Doslej so med občinskimi sveti navadno vedno odgovarjali na moja vprašanja, tokrat pa ob moji zahtevi po dopolnitvi zapisnika niso črhnili niti besedice ne župan, ne odborniki in niti občinski svetniki. To se mi res zdi zaskrbljujoče.« (dr) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 31. maja 2012 15 GORICA - Po občnem zboru SPDG Pomlajeno vodstvo za goriške planince Še naprej bodo kadrovali mlade, da bodo tudi v bodoče zanimivi in atraktivni Po uspešnem dvoletju, zaznamovanem z vrsto pobud ob praznovanju stoletnice ustanovitve, stopajo goriški planinci s prenovljenim vodstvom novim izzivom naproti. Številne člane in goste, ki so sredi minulega tedna skoraj napolnili malo dvorano Kulturnega doma, je pozitivno presenetila predvsem sestava novega odbora, v katerem ne manjka mladih obrazov. V uvodnem poročilu je predsednik Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) Marko Lutman napovedal svoj umik iz vodstva, saj meni, da je po desetih letih čas za zamenjavo na čelu društva, ki je v lanskem letu zbralo preko štiristo članarin. Gre za potrditev, da je dobro zasidrano med Goričani, saj je sestava članstva izraz predstavnikov več generacij iz celotne goriške pokrajine in ne samo. V razvejani ponudbi je članom dana možnost sprostitve v stiku z naravo, naj bo to v obliki lažjih pohodov ali zahtevnejših tur v visokogorje in kolesarskih izletov. Bogata je tudi smučarska dejavnost, v okviru katere bo v novi sezoni strokovna vadba smučarske šole pripuščena mlajšima dvajsetletnima članoma, ki sta izraz društvenega pomladka. Prav v tem vidi Lutman lepo zadoščenje in uspeh za dolgoročno začrtano društveno politiko, ki naj bi tudi v bodoče morala temeljiti na strokovnem kadrovanju lastnih članov, tako v sklopu smučanja kot tudi usposabljanja za pridobitev gorniških vodnikov. Edino s kvalitetnim delom bo lahko tudi v bodoče društvo kos vse večji po- Loredana Princic izroča priznanje Zorku Čotarju nudbi na tržišču in bo ostalo zanimivo in atraktivno ter bo uspelo privabiti v svojo sredo nove člane. Beseda je tekla še o nizu pobud ob stoletnici društva, ki ga je pred nedavnim sklenila predstavitev dvojezičnega vodnika »GO 3D - Goriška: peš, s kolesom in s kajakom«; publikacija, ki jo je založila dru- RONKE - Mobilizacija gasilcev Protestirajo Njihove zahteve so še neuslišane - Za osja gnezda nimajo osebja »Denarja za nas ni, zato ni niti osebja. Če nas kličejo na pomoč za odstranjevanje osjih gnezd, se klicem pogosto ne moremo odzivati, saj imamo že itak preveč dela in nam skorajda ne uspe opraviti vseh nujnih posegov.« Tako pojasnjuje vzroke za včerajšnji protestni shod gasilcev pred ronškim letališčem njihov sindikalni predstavnik Renato Chittaro, ki dodaja, da je to le prva oblika mobilizacije. Sledile bodo druge v vidiku vsedržavne stavke. Gasilci so za protest izbrali letališče, ker zahtevajo deblokado skladov iz delovne pogodbe, ki so zaradi nasprotij z letališkimi družbami blokirani od leta 2009; družbe bi morale namreč prispevati 50 centov evra od prodaje vsake letalske vozovnice za protipožarno službo, ki jo na letališčih noč in dan zagotavljajo gasilci, vendar tega ne počenjajo. Dalje zahtevajo izvedbo javnih natečajev za napredovanja v vodje ekip in vodje oddelkov, saj bi jih po mnenju sindikatov potrebovali vsaj po- Goriški gasilci delijo letake pred ronškim letališčem bonaventura lovico več, kot jih je sedaj. Poleg tega zahtevajo povečanje števila zaposlenih, saj jih je trenutno premalo in bi na državni ravni potrebovali letos vsaj 680 novih zaposlitev, pa še stabilizacijo že zaposlenega osebja. Sindikati se zavzemajo tudi za takojšnjo uvedbo delovnega omizja na notranjem ministrstvu v zvezi z reformo javnih izdatkov, zahtevajo pa tudi ustanovitev sklada za nujne potrebe, ki bi zagotovil finančna sredstva za institucionalno delovanje gasilcev v okviru civilne zaščite. Včerajšnjega umirjenega protestnega shoda v Ronkah so se udeležili gasilci, ki so včlanjeni v sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Pred letališčem so dopoldne delili potnikom informativne letake ter tistim, ki so jim prisluhnili, pojasnili svoje težave in zahteve. Na letakih so sindikati med drugim zapisali, da je mera polna, saj državna vlada do danes še ne upoštevala njihovih zahtev, zato pa za 18. junij napovedujejo enotno vsedržavno stavko gasilcev. žba Transmedia, je bila deležna laskavih ocen. Po poročilih načelnikov odsekov je sledil blagajniški pregled, ki je prikazal v zadnjem letu manjšo izgubo, kar je šibka točka sleherne organizirane amaterske skupine, zato so člani na občnem zboru potrdili predlog odbora za rahlo zvišanje članarine, ki predstavlja nezanemarljiv vir za društveno delovanje. Sledili so še pozdravi številnih gostov, najprej pokrajinskih predsednikov obeh krovnih organizacij, Li-via Semoliča za SKGZ in Walterja Bandlja za SSO, predstavnikov sorodnih planinskih društev iz Slovenije in Planinske zveze Slovenije ter SPD Trst in SK Brdina. Pozdravil je tudi predsednik goriške sekcije italijanskega društva CAI Maurizio Quaglia, ki je izpostavil vse bolj tesne in plodne odnose med organizacijama, kar se kaže tudi v prirejanju skupnih pobud. Poročilu nadzornega odbora in ra-zrešnici staremu odboru so sledile volitve društvenih organov: izvršni odbor sestavljajo Danijel Bajt, Sara Bevčar, Danja Bre-gant, Matevž Čotar, Francesca Fantini, Tatjana Kosič, Boris Mermolja, Mitja Morgut, Livio Pahor, Andrej Rosano, Vanja Sossou, Marta Vižintin, Albert Voncina, Gabrijel Zavadlav in Jacopo Zitter, nadzorniško funkcijo bodo opravljali Aldo Bauzon, Vlado Klemše in Marko Lutman. Ob tej priložnosti je podpredsednica Loredana Princic izročila dolgoletnemu odborniku in nekdanjemu predsedniku SPDG Zorku Čotarju plaketo ob življenjskem jubileju. GORICA - Pojav se je povečal Kaj pa, če otrok ni žrtev, temveč snovalec nasilja? Okrog petdeset slušateljic in slušateljev je v konferenčni dvorani slovenskega šolskega središča v Ulici Puccini v Gorici, po uvodnem pozdravu ravnateljice Mihaele Pirih, sledilo v ponedeljek izvajanjem predavateljice Doreteje Lešnik Mugnaioni o nasilju na šolah. V več kot dvournem predavanju je prisotnim posredovala vrsto podatkov, opisov in gledanj o pojavu, ki je bil na šolah vedno prisoten, se pa je v zadnjem desetletju povečal oziroma spremenil je svoje značilnosti. Gre za v Evropi povsod prisotno vprašanje, za reševanje katerega se vlagajo ogromne vsote. Pristopi na individualni ravni s pomočjo psihologije so bolj primerni za skupnosti z visokim življenjskim standardom in nizko družbeno neenakostjo, v družbah z velikimi socialnimi razlikami in visokim odstotkom priseljencev pa je bolj uspešna sociološka stroka. Težavno je opredeliti nasilje; pogosto na primer zaradi visoke stopnje občutljivosti najstnikov ali njihovih staršev napačno opredelimo navadno izločanje iz skupine kot nasilje. Vsekakor se občutek ogroženosti povečuje tako med dijaki, kot med šolniki in neučnim osebjem. Glede prvih je tudi mogoče, da nas obseg pojavov preseneča, v resnici pa gre za statistično beleženje, ki ga v preteklosti ni bilo. Gotovo je, da so se oblike nasilja spremenile. V Sloveniji se je zmanjšalo fizično nadlegovanje - beri pretepanje -, povečala pa so se drugačna izsiljevanja na posameznika s strani skupin sošolcev ali sošolk: zahteve denarnih zneskov (tudi s strani vrstnikov iz drugih šol), spolna nadlegovanja, zasmehovanja, dodeljevanja vzdevkov socialne, etnične in telesne narave ... Ko se pritiski povečajo do stopnje »bulizma«, je zadeva že močno zavožena. »Bulizem« je težko odkriti, saj včasih ni zaznati, od kod prihaja, kdo ga izvaja. Najstnik/ca se znajde na primer na elektronskem spletu brez pravice do osebne intimnosti tako psihološkega kot fizičnega značaja. Prizadeti molčijo, ker se bojijo, da bi se v nasprotnem primeru stanje še poslabšalo, ali ocenjujejo, da se itak ne bo nič spremenilo. Kje naj iščemo vzroke za takšna vedenja? Ogromno jih je: stopnja strpnosti se je zelo znižala, že starši sedanjih najstnikov so rasli v prepričanju, da morajo imeti vse in hitro, v lastni družini vzgajajo svoje edinke/ce v prepričanju, da gre za edinstvene genialce/ke, ki jim je vse dovoljeno in ne poznajo, kaj je »meja« - vedenjska in tudi fizična. Na šolah se učni kader usmerja v pridobivanje kapitala simpatije in ne postavlja limit. Nekaj de- Doreteja Lešnik Mugnaioni bumbaca setletij nazaj so vrednote bile enako prisotne v različnih vzgojnih sistemih: v družini, v šoli, v mladinskih in športnih organizacijah, sedaj teži vsako okolje za svojim uspehom in so načela relativizirana. Že med izvajanjem predavateljice je prišlo do interakcije občinstva v obliki vprašanj, posredovanja izkušenj, mnenj in pomislekov, v drugem delu predavanja in ob zaključku pa je gostja navedla tudi nekaj napotnic v smeri odpravljanja nasilja. Nekaj jih navedemo: z opazovanjem in sledenjem dinamikam v razredu in izven njega opazimo spremembe v vedenju dijakov ali dijakinj, ki trpijo zaradi pojavov nasilja nad njimi; če razkrijemo kaj, ali se nam kdo potoži, nima smisla izvajati podrobne raziskave, kajti koristno je poseči takoj, sicer pa brez obljub, ki jih ne bomo mogli uresničiti - to bi žrtve povsem potrlo; obravnavanje pojava naj ne poteka skupinsko, ker bodo domnevni krivci kaj hitro razvodeneli dogajanja ter vzroke in posledice, žrtve pa se bodo čutile osramočene zaradi dogodkov, o katerih večina drugih nič ne ve, ali pa le sluti. Poročilo v obliki članka ne more nadomestiti celotnega izvajanja, lahko pa navede odrasle, ki so kakorkoli v stiku z otroki od vrtca do mature, da postanejo pozorni tudi do opisanih pojavnosti in motenj. Kaj pa, če ne sodi vam priljubljeni otrok med žrtve, temveč je snovalec nasilja nad drugimi? Aldo Rupel SOVODNJE - Pipistrel na letališču Azbesta na pretek Ko bo sanacije zemljišča konec, bodo začeli kopati temelje hale, ki naj bi bila dokončana prihodnje leto Vreče z azbestom na Rojah bumbaca Na letališču na Rojah se nadaljuje sanacija zemljišča, kjer bo zrasla nova tovarna podjetja Pipistrel. Podjetje, ki so mu zaupali bonifikacijo ubojnih sredstev, je pred nedavnim spet začelo z deli, vzporedno pa se nadaljuje tudi sanacija azbestnih ostankov, ki so jih na zemljišču v sovo-denjski občini odkrili aprila. »Specializirano podjetje odvaža vreče z azbestom postopoma, vzporedno se nadaljuje bonifikacija ubojnih sredstev. Zemljišče je zelo veliko, saj meri 27.000 kv. metrov, zato menim, da bo sanacija trajala še približno en mesec,« je povedal Pipistrelov projektni menedžer Adriano Cecc-herini in nadaljeval: »Ko bo sanacija mimo, bo julija na vrsti izkop temeljev. Prava gradbena dela bodo stekla v zadnjem tednu avgusta, po nekaj tednih počitniškega premora.« Hala bo predvidoma dograjena že prihodnje leto, ko bodo v njej že stekle prve dejavnosti, letala pa bodo začeli serijsko graditi leta 2014. Na Rojah bodo gradili Panthero, ultralahko štirisedežno letalo nove generacije. Panthera leti zelo hitro - od 270 do 370 kilometrov na uro -, porabi pa polovico manj goriva. Najprej bodo gradili letala na bencinski pogon, sledila bo hibridna verzija, nazadnje bodo izdelali še Panthero na električni pogon. Za štirisedežno ul-tralahko letalo že zdaj vlada veliko zanimanje, največ v Južni Ameriki, veliko pa si obetajo tudi od kitajskega trga, kjer bodo leta 2017 sprostili zračni prostor. (Ale) 1 6 Četrtek, 31. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / PETOVLJE - Pred 40 leti je eksplozija avtomobila bombe ubila tri karabinjerje, dva pa hudo ranila Peklenska past videmskih neofašistov Ordine nuovo Vojmir Tavčar Neposredni prenos nogometne tekme Ajax-Milan je 31. maja 1972 priklical pred televizijske ekrane vse nogometne navdušence, ki jih tudi pri nas ni malo. Morda so tekmi sledili tudi karabinjerji, ki so bili v službi pri goriškem oddelku za hitro posredovanje, ko jih je ob 22.35 zmotil anonimen telefonski klic. Moški, ki je klical iz telefonske kabine, jih je v mešanici italijanščine in narečja opozoril, da je pri Pe-tovljah na cesti za Sovodnje parkiran bel Fiat 500 z dvema luknjama na vetrobranu. Goriški karabinjerji so novico sporočili kolegom iz postaje v Gradišču, ker je območje sodilo v njihov delokrog. Najprej sta se na kraj s službenim vozilom odpeljala desetnik Mango in karabinjer Franco Dongiovanni, ki sta ugotovila, da sta vetrobran avtomobila preluknjali dve krogli, ki sta bili izstreljeni od zunaj. Zato sta poklicala svojega nadrejenega, poročnika Angela Taglia-rija, ki se je nekaj minut potem pripeljal s podčastnikom Antoniom Ferrarom in ka-rabinjerjem Donatom Poveromom. Ker v avtomobilu, ki so ga previdno odprli, niso našli ničesar, so orožniki sklenili, da pogledajo tudi v prtljažnik. In to jim je bilo usodno. Komaj je poročnik Tagliari potegnil za vzvod pod volanom, da bi odprl prtljažnik, je prišlo do silovite eksplozije, ki je ubila Ferrera, Dongiovannija in Poveroma, Taglia-rija in podčastnika Giuseppeja Zazzera pa hudo ranila. Smrtonosno past je pripravila trojica pripadnikov videmske neofašistične celice Ordine nuovo Vincenzo Vinciguerra, Ivano Boccaccio in Carlo Cicuttini. Vi-demska neofašistična skupina je bila v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja zelo dejavna, njena »specialiteta« so bila eksplozivna telesa. Začeli so s petardo, ki je eksplodirala pred sedežem Krščanske demokracije, nato opravili vrsto eksplozivnih napadov na železnice, da bi protestirali proti napovedanemu obisku jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita v Italiji, nazadnje pa so izvedli atentat na stanovanje nekega krajevnega poslanca MSI. Maja 1972 so se odločili za pripravo peklenske eksplozivne pasti pri Petovljah. Prtljažnik avtomobila, ki so ga ukradli v Gorici, so napolnili z eksplozivom, ki so ga ukradli v bližnjih kamnolomih, sceno nato dopolnili z dvema streloma proti vetrobranu. Pri pripravi pasti se jim je sreča nasmehnila, saj je prišla mimo vojaška obhodnica, vendar vojaki niso videli ničesar, neofašistična trojica se je skrivaj oddaljila, v naglici pa pozabila na tulca pištole, ki sta ostala na tleh blizu Fiata 500. Ukradenega vozila, ki so ga teroristi zapeljali med grmovje, nekaj dni ni opazil nihče, dokler niso sami avtorji 31. maja poklicali karabinjerje. Bombni napad, v katerem so bili trije karabinjerji ubiti in dva hudo ranjena, je močno odmeval v krajevnih in vsedržav-nih medijih, dejstvo, da je bila videmska neofašistična skupina v tistem času tako aktivna, bi moralo pritegniti pozornost preiskovalcev, ki pa začuda te možnosti niso upoštevali. Poveljnik videmskih karabi-njerjev polkovnik Dino Mingarelli (napredoval je do čina generala) in njegov pomočnik stotnik (napredoval je do čina polkovnika) Antonio Chirico sta to sled povsem prezrla. Najprej sta odgovorne iskala v krogih levičarskega izvenparlamentar-nega gibanja Lotta continua, nato sta skušala krivdo naprtiti anarhistom, vendar nista odkrila nobenega indica, ki bi lahko to tezo opravičeval. Kljub mnogim namigom, da je treba storilce iskati med neofašisti (baje naj bi to možnost milanskim sodnikom, ki so obvestili videmske preiskovalce, omenil založnik Giovanni Ventura, ki je bil vpleten v napad na Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu), Mingarelli in Chirico te sledi nista hotela ubrati niti nekaj mesecev potem, ko sta imela dovolj trdne dokaze o vpletenosti neofašistov. Dne 6. oktobra 1972 se je trojica odločila za nov teroristični podvig. Ivano Boccaccio, nekdanji padalec, je s pomočjo obeh pajdašev organiziral poskus ugrabitve letala. Vkrcal se je na Fokker druž- Raztreščeni Fiat 500 (zgoraj) in naše pisanje pred 40 leti (spodaj) OB OBLETNICI ATENTATA Komemoracija, film in okrogla miza s Testo, Cassonom in Battellom Danes ob 10. uri bo pri spomeniku v Petovljah komemoracija ob obletnici atentata, v katerem so pred štiridesetimi leti umrli trije karabinjerji, druga dva karabinjer-ja pa sta bila hudo ranjena. Slovesnosti, ki se bo začela s polaganjem vencev, se bodo udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, ob njih še predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta ter župani Zagraja, Sovodenj in Gradišča Elisabetta Pian, Alenka Florenin in Franco Tommasini. Ob tej priložnosti bo med 9. in 13. uro odsek pokrajinske ceste št. 14 med Sovodnjami in Zagrajem zaprt za promet. Atentatu v Petovljah je posvečen dokumentarec mladega režiserja Cristiana Natolija »Per mano ignota«, ki ga bodo premierno vrteli drevi z začetkom ob 21. uri v Kinemaxu na goriškem Travniku. Projekciji bo sledila okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali odvetnik Gian Pietro Testa, sodnik in senator Felice Casson ter odvetnik Nereo Battelo. Žalni sprevod po goriškem Korzu be Ati, ki letel na progi Ronke-Dunaj in kmalu po vzletu s pištolo v roki prisilil pilota, da se je vrnil na ronško letališče. Neizkušenost se mu je maščevala, saj so mu posadka in potniki takoj po pristanku ušli. Boccaccio je kljub temu zahteval 200 milijonov lir odkupnine in osvoboditev neo-fašista Franca Frede, ki je bil nekaj mesecev prej aretiran v okviru preiskave o atentatu na Kmečko banko, z grožnjo, da bo razstrelil letalo, če njegove zahteve na bodo uslišane. Ko je policija skušala vdreti v letalo, je bil med streljanjem smrtno ranjen. Omahnil je v kabini, ob njem je bila pištola (kaže, da je bila last Carla Cicuttinija), s katero so nekaj mesecev prej streljali proti vetrobranu Fiata 500 pri Petovljah. Balisti-čna ekspertiza bi jasno pokazala, da sta bili ugrabitev letala in atentat pri Petovljah delo iste skupine. Mingarelli pa je »spregledal« tudi to možnost. Pozneje se je s sodniki izgovarjal, da se je za to odločil na ukaz obveščevalne službe SID. S tem izgovorom pa se ni izmazal, saj ga je beneško porotno sodišče obsodilo zaradi utaje dokazov in potvarja-nja dejstev, obsodbo je leta 1992 potrdilo kasacijsko sodišče. V oklepaju je treba omeniti, da je bil Mingarelli že dolgo let prej v stiku z obveščevalno službo Sifar in je po nalogu generala Giovannija De Lorenza leta 1964 pripravil operativni del načrta »Solo« za Severno Italijo. Šlo je za načrt, s katerim naj bi karabinjerji v primeru potrebe prevzeli nadzor v državi in onesposobi- Proces zoper osumljence v Trstu, med odvetniki Nereo Battello li vse tiste (predvsem sindikaliste in pripadnike levičarskih strank), ki bi se lahko uprli takemu avtoritarnemu zasuku. Domnevne krivce pa je bilo kljub temu treba poiskati. Ker sta se rdeča in anarhistična sled izjalovili, sta Mingarelli in Chi-rico ubrala »rumeno sled« in začela iskati krivce med tistimi, ki so živeli na goriškem obrobju in so imeli kdaj prej opravka s pravico. Skupino, ki naj bi pripravila peklensko eksplozivno past v Petovljah, ker naj bi se hotela maščevati karabinjerjem, so aretirali 21. marca 1973. Šlo je skupno za šest osumljencev (pet moških, ena ženska, vsi so bili komaj kaj več kot prestopniki), ki so jih obdolžili atentata. Soditi bi jim morali v Gorici, vendar so proces premaknili v Trst, kjer se je začel 1. aprila 1974. Kmalu se je izkazalo, da je obtožnica skrpucan kon-strukt, ki ni imel nobene stvarne osnove in ni zdržal kritične obravnave branilcev, med katerimi se je s svojo prodornostjo še posebej izkazal goriški odvetnik Nereo Bat-tello (ki je bil zaradi poštene poklicne angažiranosti ostro napaden in tudi preiskovan). Dne 7. junija 1974 je tržaško porotno sodišče osumljene oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivni sodniki so leta 1978 izrekli oprostilno sodbo, ki jo je leto pozneje potrdilo kasacijsko sodišče. Na resnico je bilo treba počakati še nekaj let, zasluge zanjo pa niso imeli preiskovalci, ampak eden od storilcev. Vin-cenzo Vinciguerra in Carlo Cicuttini sta po neuspešni ugrabitvi letala v Ronkah pobe- gnila na tuje s pomočjo pripadnikov obveščevalne službe. Cicuttini je ostal v Španiji, kjer se je oženil s hčerko nekega Fran-covega generala, Vinciguerra je bil najprej v Španiji, nato pa je odpotoval v Argentino. Leta 1979 je sklenil, da se preda italijanskim oblastem, vendar ne zato, ker bi se bil skesal, ampak ker je menil, da bi njegov beg lahko oškodoval njegov ugled vojaka neofašistične revolucije. Takoj je bil aretiran zaradi sodelovanja pri spodleteli ugrabitvi letala v Ronkah, leta 1984 pa si je prevzel odgovornost tudi za atentat v Petovljah in je bil zaradi tega obsojen na dosmrtno ječo. Preiskavo o Petovljah je takrat že prevzel mladi beneški sodnik Felice Casson. S sodelovanjem Vinciguerre je prišel na sled tudi Cicuttiniju in z ekspertizo tonskih tehnikov dokazal (kljub operaciji na glasilkah, za katero je ubežniku priskrbel sredstva takratni vodja MSI Giorgio Almirante), da je bil Cicuttini moški, ki je s svojim telefonskim klicem zvabil karabinjerje v petovelj-sko past. Za razliko od nekdanjega somišljenika Cicuttinija dejstvo, da je bil na begu, ni motilo, ni omadeževalo njegovega ponosa prevratnika. Italija je od Španije zaman zahtevala njegovo izročitev, sodniki so ga lahko ujeli samo z zvijačo. Ponudili so mu službo v francoskem Toulousu, Cicuttini je nasedel, francoska policija ga je aretirala in izročila italijanski. Nekdanji pripadnik Ordi-ne nuovo pa se ni dal kar tako. Zaprosil je, da bi kot španski državljan, kazen odslužil v Španiji. Februarja 2001 je pravosodni minister Piero Fassino vlogo zavrnil, poldrugo leto potem pa je o tej vlogi dal pozitivno mnenje pravosodni minister desno-sredinske vlade Roberto Castelli. Toda prej beneški in nato kasacijski sodniki so vlogo zavrnili. Cicuttini je tako odsedel nekaj let v kaznilnici v Parmi, leta 2010 pa je v bolnišnici v Palmanovi, star 63 let, umrl za rakom. Vinciguerra je preiskovalcem dejal, da se je z atentatom v Petovljah videmski Or-dine nuovo želel maščevati državi. Kot tarčo napada si je izbral karabinjerje kot predstavnike osovražene države. Z leti je sodeloval s sodniki (najprej s Cassonom, nato tudi z milanskim sodnikom Guidom Sal-vinijem, ki je prevzel raziskavo o atentatu na Kmečko banko v Milanu in razkril odgovornost organizacije Ordine nuovo ter opozoril na podporo, ki jo je imela v krogih italijanskih obveščevalnih služb pa tudi v krogih atlantske povezave Nato), pojasnil je, kdo mu je pomagal na begu, razkril tudi tiste, ki so preiskavo želeli preusmeriti na stran pot. Zaradi tega se je v zadnjih letih kritično obregnil tudi ob sodnika Cassona, češ da se je ustavil na nizki ravni pri gen. Mingarelliju, medtem ko bi moral meriti veliko višje in ugotavljati odgovornost generalu nadrejenih. Ob tem velja opozoriti na paradoksalno dejstvo, da je bil napad pri Petovljah po zagotovilu Vinciguerre napad na državo, državni organi pa so napadalce ščitili najprej tako, da so skušali brisati njihove sledi, nato pa jim pomagali zbežati na tuje. Po mnenju senatorja Giovannija Pellegrina (Demokratična stranka levice), ki je predsedoval parlamentarni komisiji za raziskovanje pokolov in terorizma, sodi napad v Petovljah skupaj z atentatoma pred milansko kvesturo in na Trgu della Loggia v Bre-scii v drugo fazo prevratniške dejavnosti v Italiji. V prvi fazi so deli državnih organov skupaj z mednarodnimi krogi podpirali pre-vratniške napade neofašističnih organizacij, ker so mislili, da bodo lahko premaknili politično os države na desno. Toda odločen nastop delavstva po napadu na Kmečko banko na Trgu Fontana (1969) in po poskusu državnega udara črnega princa Junia Valeria Borgheseja (1970) so pokazali, da bi desničarski puč zelo verjetno izzval v Italiji državljansko vojno. Zato je bilo treba ubrati drugačno pot, ohraniti neko napetost v državi, pustiti, da se v ozadju stalno sliši »rožljanje sabelj«, ki je v šestdesetih letih socialističnega voditelja Pietra Nennija prepričalo, da s svojimi programskimi zahtevami pri oblikovanju levosredinske vlade ni šel predaleč, a se postopno oddaljiti od »težakov nasilja«, ki so do tedaj opravili najbolj krvavo delo. To oddaljevanje naj bi bilo dovolj neboleče, ker bi neofašistom zagotovili nekaznivost. Toda prevratniški krogi, ki so se čutili izdane, so reagirali z napadi na predstavnike države, vendar država, prav v logiki kolikor toliko mirnega oddaljevanja, naj bi jih kljub vsemu krila. Na italijanski politični sceni so neofašistične prevratnike postopno nadomestili drugi, z nasprotnim političnim predznakom. Rdeči brigadisti so bili nedvomno levičarskega izvora, zrasli so v mitu Er-nesta Che Guevare in latinskoameriških gverilskih gibanj, vendar so se lahko tako okrepili, da so ugrabili Alda Mora samo zato, ker so jim zakulisni režiserji posredno omogočili krepitev. Giovanni Pellegrino je v knjigi »Segreto di Stato« (Državna tajnost) menil, da so mnogi imeli interes, da bi bila Italija, ki je bila na meji med blokoma in letalonosilka atlantske povezave, vedno nekoliko podrejena, nikoli povsem avtonomna ne v odnosu Vzhod-Zahod pa tudi ne v politiki med Severom in Jugom. Američani in Angleži niso želeli, da bi Italija z bolj avtonomno politiko do Severne Afrike ogrozila njihove politične in gospodarske interese in zato niso hoteli, da bi si ustvarila svoj prostor v Sredozemlju. Delna destabilizacija Italije pa je prav prišla tudi Nemcem in Izraelcem, ki so se hoteli uveljaviti kot najbolj zanesljivi in tudi vplivni zavezniki: Bonn na evropski šahovnici, Tel Aviv na bliž-njevzhodni. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 31. maja 2012 17 BONETI - Slovo Mario Croselli, bil je uglajen in prijazen V Jamljah so se v torek poslovili od Maria Crosellija, ki je bil priljubljen zaradi svojega uglajenega in mirnega značaja. Rodil se je 9. februarja 1938 v Jamljah, njegov oče je bil Jožef Croselli (Krošelj), mati pa Marija Okretič. Imel je sedem bratov in sester, sam pa je bil med njimi najmlajši. Še živeči sta le sestri Marija in Bruna, prva živi v Medji vasi, druga pa v Doberdobu. Že umrli so Ivanka, Dora, Pepi, Milko in Alfredo, ki mu je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja usodna eksplozija bombe iz prve svetovne vojne. Z nekaterimi sovaščani jo je skušal odpreti, da bi nato prodal njeno železo, vendar je bomba naenkrat eksplodirala in ga ubila. Družina Maria Crosellija je bila med drugo svetovno vojno vključena v narodnoosvobodilno gibanje. Mati Marija je podobno kot številne druge Jameljke na svojem domu pletla nogavice za partizane, tudi njihov dom so nekajkrat obiskal Nemci in četniki, kar je tedanjim otrokom ostalo v spominu vse življenje. Mario Cro-selli se je zaposlil pri štirinajstem letu starosti. Sprva je pleskal drogove javne razsvetljave, nato je nekaj časa delal kot ključavničar, nazadnje se je zaposlil v štivanski papirnici, kjer si je kruh služil s trdim delom v izmenah, ob nedeljah in praznikih. Poročen je bil z Milico Pahor, s katero si je z garanjem uredil dom pri Bonetih. Rodila sta se jima hči Majda in sin Vojko, ki sta ju vzgajala z veliko ljubeznijo. Leta 2007 je Mario ostal sam, saj je Milica umrla po hudi bolezni. Kljub temu je še naprej skrbel za svoj dom in dvorišče, ki je bilo vedno zgledno urejeno. Ravno med delom na vrtu ga je prejšnji petek izdalo srce. V spominu vseh, ki so ga poznali, bo ostal zaradi svoje prijaznosti in dobrote. Srečanje z njim je bilo vedno prijetno, saj je iz njega izžarevala ljudska modrost, vezana na nekdanje čase, ko so ljudje kaj dali na poštenost, spoštovanje, prijateljstvo in druge plemenite vrednote, ki jih danes vse bolj pogrešamo. (dr) Mario Croselli SOVODNJE Junijski večeri Dogodki na več lokacijah V sovodenjski občini bodo tudi letos obnovili tradicijo Junijskih večerov v spomin na junij 1951, ko so So-vodnje ponovno dobile samostojno upravo. Letošnji program ne bo strnjen na enem samem prizorišču, pač pa bo zaobjel več lokacij. Občina se je za to odločila po dogovoru s soudeleženimi društvi: to so Danica, Karnival, Soča, Vrh sv. Mihaela, Rupa-Peč, Skala, AŠKD Vipava, ribiško društvo Vipava, KD Sovodnje in ŠD Sovodnje, ob njih pa še civilna zaščita in krvodajalci. »Nekatera društva bodo sodelovala z dogodki, ki so jih že prirejala in bodo letos vključeni v okvir občinskega praznika,« pravi odbornica Vesna Primožič. Dogajanje se bo začelo jutri, 1. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah, kjer bo nastop otroškega zbora KD Sovodnje. Nadaljeval se bo v soboto, 2. junija, s Koncertom na Borja-ču v Gabrjah. Dne 10. junija bo v centru Danica na Vrhu četrta izvedba Iger brez meja; novost bo nastop Giacoma Marinija, ki se ukvarja s športno panogo »downhill«. Dne 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gu-bance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v So-vodnjah; ob nagovoru županje bodo na programu nagrajevanja in nastop pevske skupine Danica. Med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spiraglio, 18. junija pa v Rupi razstava letal-modelčkov in predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brez-končnost«. Dne 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija pa kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija pa še turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. GORIŠKA BRDA - 46. praznik češenj Poroka kot nekoč in vaba za Japonce Tudi letošnji Praznik češenj bo potekal na dveh lokacijah, na Dobro-vem in v Šmartnem. Že 46. leto zapored v Goriških Brdih osrednji praznik posvečajo temu pomladnemu sadežu, ki je za mnoge Brice vir dodatnega ali pa celo glavnega zaslužka. Letošnja novost v 10-dnevnem programu je tradicionalna briška poroka, na katero se organizatorji pripravljajo že več mesecev. Prvi sklop dogodkov začenja jutri. Na gradu Dobrovo bodo ob 20. uri med drugim odprli razstavo »Ta veseli dan«, ki jo je postavila višja kustosinja Tanja Gomiršek; gre za prikaz briških ženitovanjskih šeg in navad od konca 19. stoletja do 70. let dvajsetega stoletja. Obenem bodo odprli še razstavo »Poroka« likovnega društva Da-blo. Ob 21. uri bo v Hiši kulture v Šmartnem koncert Adija Smolarja. Sobotni program bo zaznamoval 17. kolesarski maraton češenj. Udeleženci se bodo na 108 kilometrov dolgo pot odpravili iz Ljubljane, pred Vinsko kletjo na Dobrovem pa jih pričakujejo okoli 13.30. Maratona se vsako leto udeleži okoli 1.000 kolesarjev, rekordna pa je bila lanskoletna udeležba: na cilj jih je prispelo 1385. Istega dne bo v Šmartnem med 10. in 19. uro potekala tržnica z briškimi pridelki ter degu-stacijami vin in briške hrane. V potok Krčnik pa se bodo vinske kraljice po buteljke vina potopile ob 20. uri. Nedelja bo v znamenju dneva odprtih kleti v Šmartnem; sodelovalo bo kar 26 briških kmetij, vrata svojih kleti pa bo odprlo šest vinarjev, dogodek bodo spremljali nastopi Noneta Brda in drugih. V petek, 8. junija, bo slavnostna seja občine Brda prvič potekala v Šmartnem, saj želijo tako dati poudarek obnovi, ki jo je bila vas deležna v zadnjem času. Občina je v prenovljeno infrastrukturo vložila milijon evrov, pretlakovali so ulice in uredili parkirišče. Zvečer bo na dvorišču osnovne šole Dobrovo češnjev ples s skupino Nočni skok in Vladom Kalemberjem. Pester program se obeta naslednjega dne, 9. junija. Že ob 12. uri se začenja na Dobrovem predstavitev tradicionalne briške poroke, dve uri kasneje pa se bo zmagovalni par natečaja tudi zares vzel. Njuna poroka bo potekala po starih briških šegah: prikazano bo delanje bale, dogovor očetov, poseben obred, v katerem mati pokriža nevesto pred odhodom od doma in ji izreče sporočilne besede ... »Skratka, veliko avtentičnega. Na ta način bi radi Brda prikazali kot čudovito poročno desti-nacijo, dogodek pa je tudi priložnost za sodelovanje številnih lokalnih akterjev,« pojasnjuje Ariana Suhadolnik, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, ki opozarja, da bo 9. in 10. junija na Dobrovem zapora cest, zato bodo urejeni obvozi in parkirišča. Po uradni poroki bo sledila še poročna povorka. Med 16. in 18. uro bodo v Vinoteki Brda gostili japonsko delegacijo; Slovenija in Japonska letos obeležujeta 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov, v zadnjem času se je obisk japonskih turistov v Sloveniji povečal, beležijo jih40.000 letno. »Prišel je čas, da spoznajo tudi Brda,« je prepričana Petra Rutar iz Vinoteke Brda, kjer bodo v soboto gostili veleposlanika Japonske Toshimitsuja Ishi-guro in Japonce, ki živijo v Sloveniji. Na vrt Vinoteke bodo simbolično posadili japonsko češnjo. Ob 21. uri bo na Do-brovem rock koncert skupine Big Foot Mama. V nedeljo, 10. junija, se bo na Dobrovem zvrstilo več dogodkov, namenjenih otrokom, ob 15. uri bo prišla še karavana starodobnih vozil, med 16.30 in 17. 30 bo tradicionalna po-vorka vozov, letos na temo »Kako privabiti turiste v Brda?«. Naj samo namignemo, da bo med drugim predstavljena tudi briška »Pisa« - poševni stolp. Kje se ta nahaja, pa bo jasno, ko se bo predstavil ustrezen voz . Program praznika, ki ga letos ob sodelovanju agencije Jota pripravlja briški Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, je na voljo tudi na spletu. (km) Izlet Primorskega dnevnika Organizatorji izleta Primorskega dnevnika v Apulijo in Bazilikato sporočajo, da za odhod iz Gorice (udeleženci bodo vstopali v 8-sedežni kombi) bodo postanki ob 6.15 na trgu pred nekdanjim mejnim prehodom Rdeča hiša, ob 6.30 v Sovodnjah (lekarna v Ulici 1. Maja), ob 6.35 v Sovodnjah (pred banko v Ulici 1. Maja); ob 7. uri bo v Palmanovi prestop na avtobus iz Trsta. Isti postanki so predvideni ob vrnitvi. Žensko prijel za vrat Predrzen tat je v torek dopoldan ženski kar sredi ene od novogoriških ulic hotel iztrgati zlato verižico z vratu. Žrtev je prijel za vrat in ji strgal nakit, a ga je ženska uspela zadržati, storilca pa odgnati. Po poskusu tatvine je moški zbežal v smeri novogoriškega stadiona. Stanovalci ene od hiš v Šempetru pa so na svojem domu zalotili mlajšega moškega, ki je nato zbežal. (km) Športni konec tedna Od jutri do nedelje, 3. junija, bosta v Gorici potekali športni pobudi Overtime in Trofeo dell'Est. Prvo prireja združenje Atletismo ob zavodu Pacassi v Ulici Vittorio Veneto, kjer bodo potekali turnirji v košarki, odbojki in malem nogometu. Potekal bo tudi turnir v košarki za prizadete osebe Giuliano Schultz. Športno društvo Gorizia nuoto pa bo v soboto in nedeljo v občinskem bazenu priredilo turnir Trofeo dell'Est, na katerem bodo sodelovali otroci ter mladi perspektivni plavalci. Tatovi so se okoristili V torek so imeli tatovi polne roke dela. Brez kolesa je ostal moški, ki je pred eno do novogoriških trgovin pustil nezaklenjeno kolo, vredno skoraj 2.000 evrov. Iz avtomobila, ki je bil parkiran v Rožni Dolini, je neznanec vzel moško torbico. Tat ni imel težkega dela, saj je bilo okno avtomobila spuščeno. V Solkanu pa je nekdo razbil steklo na avtomobilu in ukradel denarnico. (km) Fructal ima predsednika Nadzorni svet družbe Fructal je včeraj na mesto predsednika uprave družbe imenoval Luko Jejčiča, dosedanjega direktorja tehničnega področja in nabave v Fructalu. Petletni mandat bo začel s 1. junijem. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 20.30 »Per mano ignota: Peteano un strage dimenticata« (vstop prost). Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 »Cosmopolis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.00 »Attack the Block 3«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.45 »Men in black 3« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Margin Call«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Co-smopolis«. Razstave V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 1. junija, ob 11. uri odprtje skupinske razstave »Diversarte«; sodelujejo A. Fabbroni, A. Candus-si, E. Mask, M. Persolja, N. Zolia, A. Grudner. L. Togut in gostje centra CISI iz Gorice; na ogled bo do 30. junija. V PALAČI LOCATELLI na Trgu XXIV Maggio 22 v Krminu bo v petek, 1. junija, ob 18. uri odprtje razstave Adriana Velussija z naslovom »Emozioni Cro-matiche 2«. Umetnika bo predstavila zgodovinarka in umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bodo s 1. junijem na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilonova galerija; od torka do petka 8.00-16.00. ~M Koncerti SNOVANJA 2012: v dvorani tržaške univerze v Ul. Alviano v Gorici v petek, 1. junija, ob 20.30 »Šopek najlepših za vas«: predstavitev novega CD-ja in koncert otroškega in mladinskega zbora ter inštrumentalne skupine SCGV Emil Komel. ZSKD IN GM v sodelovanju z društvom Skala prirejajo zaključni koncert mladinskega zbora Neokortex v torek, 5. junija, ob 20. uri v Gabrjah. Zbor vodi Jana Drassich. H Šolske vesti AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na kotalkališču na Peči kotal-karski kamp za otroke od 3. do 11. leta od 11. do 15. in od 18. do 22. junija; informacije po tel. 333-9353134 (Elena). MLADINSKI DOM sprejema vpise na »Poletnosti 2012« in predvpise k po-šolskemu pouku 2012-13 še danes, 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s pred-vpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); informacije na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 v Gorici (tel. 0481546549, 0481-536455 ali 328-3155040 in 334-1243766). ŠOLA ZA STARŠE: srečanje z naslovom »Nelagodje mladih in svet odvisnosti« bo potekalo v petek, 1. junija, ob 18. uri v Dijaškem domu, ul. Montesanto 84. Srečanje, ki je namenjeno staršem, učiteljem, trenerjem, osebam, ki kakor koli delajo z mladino in širši javnosti bosta vodila Pino Roveredo in Daniela Co-lombani. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita k vpisu v poletno središče Srečanja 2012, ki bo potekalo od 11. junija do 3. avgusta v zavodu Sv. Družine (ul. Don Bosco 66 - Gorica); informacije nudi Damijana Ceščut vsak dan med 9. in 11. uro ter med 19. in 21. uro po tel. 335-5952551 (za vpise do vključno 2. junija je predviden popust). POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika, do 13. ali do 16. ure (s kosilom). Za brate in sestre je predviden popust; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na in-fo@dijaskidom.it, do 25. maja. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. M Izleti KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija sta se sprostili dve mesti v dvoposteljni sobi na morski strani; informacije in prijava na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SPDG organizira v petek, 1. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a nočni kolesarski izlet na Kremenjak. Predstavitev izleta bo danes, 31. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ulici Rossini. Zbirališče v petek, 1. junija, ob 21. uri pri Devetakih na parkirišču gostilne pri Miljotu. Dolžina proge približno 20 km, obvezni čelada in dobra svetilka; informacije po tel. 3288292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. SPDG organizira v nedeljo, 3 junija, izlet na Poldnašnjo Špico (Jof di Mieze-gnot, 2087 m) iz Zajzere. Tura zahteva dobro fizično pripravljenost in gotov korak. Zbirališče v nedeljo, 3. junija, ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši. Odhod ob 7. uri; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). 13 Obvestila DRUŽBA se dobi v soboto, 2. junija, ob 12.30. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Galerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. NOV PROSTORSKI PLAN OBČINE SOVODNJE - sovodenjska občinska uprava vabi na informativno srečanje o smernicah novega načrta v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v prostorih domače Zadružne banke v so-vodnjah, Prvomajska 75. 0 Prireditve AŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo, ki bo danes, 31. maja, ob 18. uri v društveni telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Program so pripravili telovadci, telovadke in trenerji skupin ritmike, orodne telovadbe, predšolske telovadbe in plesne skupine »show dance« AŠZ Olympia. GORIŠKO ZDRUŽENJE AMATERSKIH RIBIČEV (ASD Circolo pescatori sportivi) prireja v petek, 1. junija, ob 20.30 v dvorani APT pri goriški železniški postaji srečanje na temo športa v naravi in nevarnosti infekcij. OBČINA ŠTEVERJAN vabi občane v petek, 1. junija, ob 20.30 v prostore osnovne šole Alojz Gradnik v Števerja-nu na predstavitev ponudbe dostopa do interneta preko širokopasovnega brezžičnega omrežja wi-max. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM AVTO opel corsa viva 1.2, 16 v, letnik 1999, 132.000 prevoženih km, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni; tel. 0481-391162. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM avto toyota RAV4, letnik 2004, 84.500 prevoženih km; tel. 3480308573. V ŠTEVERJANU se je izgubil pes z imenom Tex, podoben nemškemu ovčarju. Če ga je kdo opazil, prosim naj sporoči na tel. 329-7265005. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 9.00, Armando Brassan (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 11.00, Silvano Lakovič (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Virginia Masin (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.55, Maria Perseg-hin (sestra Adrianilla) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. 1 4 Četrtek, 31. maja 2012 APrimorski r dnevnik w SAN ANTONIO VODI Z 2:0 SAN ANTONIO - Košarkarji San Antonio Spurs so v drugi tekmi finala zahodne konference košarkarske lige NBA doma s 120:111 premagali Oklahomo Thunder in povedli z 2:0 v zmagah. Pri rekordni 20. zaporedni zmagi ostrog je bil najbolj razpoložen Francoz Tony Parker, ki je dosegel 34 točk. Z 20 točkami mu je občutno pomoč nudil Argentinec Manu Ginobili, pri gostih, ki so zaostajali ves čas tekme, v zadnji četrtini pa so se po zaostanku z 22 točkami razlike nevarno približali, sta Kevin Durant in James Harden dosegla 31 oziroma 30 točk. TOLAŽI SE Z BAJNO PLAČO ŠANGHAJ - Nekdanji francoski nogometni reprezentant Nicolas Anelka pri kitajski ekipi Šanghaj Šenhua ne bo več opravljal dvojne funkcije trenerja in igralca. Vodstvo kluba je namreč v svoje vrste privabila Argentinca Sergia Batisto, ki je leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu Argentino popeljal do zlata. Anelka, kije na mestu trenerja zamenjal rojaka Jeana Tiganaja, nad odločitvijo ni navdušen, a pravi, da jo bo sprejel in bo ostal v klubu. Ob plači 234.000 evrov na teden mu najbrž dodatno motivacijo daje novica, da naj bi se mu v napadu kmalu pridružil še en zvezdnik, kitajski klub - a šele 9. na lestvici domače lige, si želi v svoje vrste pripeljati Didiera Drogbaja. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ANAD UBRANIL NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA MOSKVA - Indijski šahist Visvvanathan Anand je v dvoboju proti izraelskemu izzivalcu Borisu Gelfandu ubranil naslov svetovnega prvaka. Šahista sta se po dvanajstih partijah razšla z neodločenim izidom 6:6, včeraj pa je 42-letni Anand dobil prvo hitropotezno partijo, v preostalih štirih pa sta se tekmeca razšla z remijem. Anand je naslov prvaka prvič osvojil leta 2000, ga obdržal do leta 2002, ponovno osvojil leta 2007 in ga obdržal v dvobojih proti Kramnika in Topalovu. JADRANJE - Pogovor s krmarjem Esimit Europe 2 Albertom Bolzanom Pokal Amerike? Ne, hvala Večrazsežnostni jadralni projekt Esimit Europa si je na športnem področju zadal kar nekaj novih izzivov. Med temi je naj-privlačnejši prav gotovo nastop na pokalu Amerike, ki pa še lebdi v zraku: »Z nekaterimi člani posadke pričakujemo novice o tem, ali bo prišlo do kakih sprememb. Mislim, da je letošnje tekmovanje omejeno le na peščico ljudi, povrh so izbrali tudi poseben tip jadrnice, ki se povsem razlikuje od tiste, ki so jo sprva uporabljali, zato ne vidim smisla, da bi nastopali na takem tekmovanju, ki se oddaljuje od tistega, kar je bilo,« je svoj pogled na udeležbo podal krmar Esimit Europe 2 Alberto Bolzan, ki se te dni s posadko pripravlja v Miljah. Jadralec iz Romansa d'Isonzo, ki že več let sodeluje z ekipo, tekmuje pa tudi v drugih re-gatnih razredih, se torej strinja z odločitvijo ideatorja projekta Igorjem Simčičem, ki je na včerajšnji predstavitvi letošnje sezone priznal, da mu letošnji pokal sploh ni všeč. So spremembe res možne? Vsi upamo, da se bo kaj spremenilo. V kolikor bi se s spremembami strinjali, bi morali spremeniti jadrnico, kajne? Tako, organizatorji pokala Amerike določijo tip jadrnice, nato pa se morajo ekipe temu prilagoditi. Doma ste v Romansu. Kako Furlan gleda na tak projekt? Enkratno, predvsem za posameznika, ki izhaja iz multikulturnega okolja. Še toliko bolj pa je zanimiv, ker gre za športni projekt, kjer nastopaš na istem krovu s prijatelji, ki jih poznaš že dolgo. Lani ste z Esimitom Europo 2 zmagali vse regate, na katerih ste nastopili. Če se ne motim, pa pravih konkurentov niste imeli. Obstajajo jadrnice, ki so po velikosti enake naši, vendar je naša res najboljše pripravljena in tehnično zelo dovršena. Če upoštevamo vse vidike, je torej gotovo najboljša. Zmago je torej toliko lažje doseči ... Prav gotovo jadrnica veliko pripomore k temu, vendar težko jo uspemo izkoristiti stoodstotno. Prav zato na regatah, kjer smo že zaradi velikosti glavni favoriti, je naš glavni Medijsko odmevna predstavitev v Miljah, zgoraj Alberto Bolzan kroma izziv ta, da uspemo od jadrnice iztržiti čim več in posledično tudi napredovati. K temu sodi najbrž tudi izboljšava rekorda na Barcolani ... Tako. Letos nam to ni uspelo, ker smo se znašli v brezvetrju, že naslednjič pa bomo dali res vse od sebe in rekord končno izboljšali. Glede na to, da ni tekmecev, kateri so vaši cilji na regatah? Napredek in doseganje rekordov na rega-tah, na katerih smo že nastopili. Koliko prostora daje projekt mladim jadralcem? Tačas veliko. Prevetrili smo ekipo in dali priložnost mladim, da se izkažejo. Kdo izbira ekipo? Skipper Jochen Schumann jo predlaga, nato skupaj izberemo glede na to, koga potrebujemo. Pred prestopom na kajutne jadrnice ste tekmovali več let v razredu 470. Ali ga še spremljate in morda poznate Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija? Seveda ju poznam in ju spremljam. Dosegajo res zelo dobre rezultate in upam, da bosta po tej poti tudi nadaljevala. (V.S.) Esimit Europa 2 v Miljah s pogledom v leto 2013 Pokal Amerike, organizacija regate in selitev na sever: izzivi, ki jih projekt Esimit Europa načrtuje v bližnji prihodnosti. Tako so napovedali na včerajšnji predstavitvi v miljskem Portu San Roccu, kjer so se ob ideatorju projekta Igorju Simči-ču zbrali tudi člani posadke s skipperjem Jochanom Schummanom vred. Letošnji program petih regat, ki se bo začel z nastopom na prestižni Giraglia Rolex Cup (od 8. do 16. junija) v Saint Tropezu, bo izključno osredotočen na Sredozemsko morje, naslednje leto pa posadka načrtuje selitev na sever Evrope: »Želimo, da bi v naš projekt vključili tudi Nemčijo, selitev pa bi predvidevala tudi udeležbo na regati Fastnet, zahtevni preizkušnji, ki je v prejšnjih izvedbah zahtevala tudi smrtne žrtve.« Kot vsako leto pa seveda Esimita Europe ne bomo pogrešali na Barcolani, ki jo bodo izkoristili predvsem za promocijo evropskega projekta. O morebitnem nastopu na pokalu Amerike je bil včeraj Simčič jasen: »Taka America's cup nas ne zanima, nima pravega naboja. Razmišljamo, analiziramo in prihodnje leto se bomo po vsej verjetnosti odločili, kaj storiti.« Kot protiutež razmišljajo o tem, da bi morda naslednje leto sami organizirali regato, ki bi pa slonela na drugih osnovah, združevala ljudi in narode. Kje bi bila in katere jadrnice bi se tam pomerile, je še neznanka. Vodilo pa je, pravi Simčič, da bi jadranje približali široki publiki predvsem preko televizije in drugih medijev, kar je garancija za uspeh. Glede na to, da ima Esimit morda le enega (ameriškega) tekmeca, usmerja svojo pozornost predvsem v tehnološki razvoj jadrnice, pa tudi na napredek jadralcev. Na predstavitvi je Simčič omenil tudi sodelovanje s Fakulteto za pomorstvo v Sloveniji, saj bodo člani posadke sodelovali pri raziskovanju opreme proti poškodbam. Na predstavitvi ni izostala niti diplomatska in gospodarska plat projekta. (V.S.) TENIS - Slovenec Blaž Kavčič je na Roland Garrosu nudil soliden odpor Srbu Novaku Dokoviču Ni se osramotil PARIZ - Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič (na sliki) je pričakovano izpadel v drugem krogu odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu, a se v dvoboju s prvim igralcem sveta Srbom Novakom Bokovicem ni osramotil. Potem ko je prvi niz izgubil z 0:6, je v drugih dveh nudil močan odpor, oba pa je izgubil s 4:6. Po hitro izgubljenem prvem nizu in tudi prvi igri drugega se je Kavčič vendarle zbral in ob pomoči občinstva, ki ga je po prvi osvojeni igri nagradilo z gromozanskim aplavzom, prevzel pobudo. Z enim odvzemom servisa je dobil tri igre zapored, imel priložnost tudi za četrto, a je zapravil zaključno žogo. Pozneje je še povedel s 4:2, vendar mu Srb vendarle ni dovolil, da bi prišel do izenačenja. Tudi v tretjem nizu je bil povsem enakovreden. Imel je svoje priložnosti, se držal v igri vse do izida 4:5, nato pa mu je prvi igralec sveta odvzel servis in tekme, ki je trajala dve uri in 14 minut, je bilo konec. »Novak je tekmo začel izjemno in mi nikakor ni dovolil, da bi prišel v igro. V nadaljevanju lahko rečem, da sva bila povsem izenačena skozi ves dvoboj. Vseskozi sem imel občutek, da sem enakovreden nasprotnik. Na žalost se je v nekaterih odločilnih trenutkih poznala izkušenost in kakovost Novaka, ki ni zaman najboljši na svetu, na drugi strani pa sam nisem izkoristil nekaterih priložnosti. Sicer pa lahko rečem, da sem z doseženim in z igro na letošnjem Roland Garrosu zadovoljen,« je po dvoboju dejal Kavčič. Dan je bil uspešen za Italijo: napredovali so Sara Errani, Andreas Sep-pi in Flavia Pennetta, izpadel pa je Fabio Fognini. Po Sereni je izpadla še Venus Williams. NOGOMET - Afere Buffon krenil v protinapad FIRENCE - Gigi Buffon igra v vratih, a ima očitno rad protinapad. Reprezentant, ki so mu pred dnevi očitali izjavo, da je včasih normalno, da se igralci med tekmo po tihem dogovorijo za neodločen izid, če ta obojim ustreza (»raje dva ranjenca kot en mrtev,« je bila njegova prispodoba), in naj bi ga zaradi tega zaslišali tudi preiskovalci (»jaz o tem ne vem nič«), ki raziskujejo primere prirejanja izidov, je javno ožigosal »moraliste«, ki ga napadajo, in tiste, ki iz preiskave delajo spektakel. »Novinarji veste za vsebino zapisov javnih tožilcev deset minut po njihovi sestavi, snemalne ekipe so bile v ponedeljek v Covercianu že ob 6. zjutraj. To je prava sramota,« je bil oster Buffon, ki je sicer dejal, da zaupa preiskovalcem. »Naj razkrijejo vse. Ni slabšega od tega, da se špekulira z življenjem ljudi,« je pribil in dodal: »Jaz sem brez okostnjakov v omari, zato ne vem čemu naj ne bi smel povedati to, kar mislim, saj živimo v demokraciji. Svet je takšen kakršne je, je torej slab. Vendar je treba v kaosu razlikovati med nešportnimi potezami in goljufijami s kriminalnim ozadjem,« je dejal vratar Juventusa in reprezentance. RANIERI - Claudio Ranieri je novi trener Monaca. Naloga nekdanjega trenerja Napolija, Fiorentine, Juventusa, Rome, Parme, Atletica iz Madrida, Valencie, Chelseaja in nazadnje Interja bo, da nekoč velik klub popelje na pot stare slave. Monaco se letos, ko ga je vodil Marco Simone, ni vrnil v francosko elitno ligo.V drugi ligi je zasedel osmo mesto. Šestde-setletni Ranieri je podpisal dveletno pogodbo. UEFA - Evropska nogometna zveza (Uefa) je zaradi kršenja finančnega fair playa iz svojih tekmovanj za leto dni izključila trinajstkratnega turškega prvaka Bešiktaš iz Istanbula, hkrati pa ga kaznovala s plačilom 200.000 evrov. B-LIGA - Končnica za napredovanje, 1. tekma: Sampdoria - Sassuolo 2:1 (1:1), Varese - Verona 2:0 (1:0). Prvi zadetek za Varese je po prostem strelu dosegel slovenski reprezentant Jasmin Kur-tič. ACH VOLLEY - Vrhunsko slovensko odbojkarsko moštvo je podpisalo enoletni pogodbi s srbskim blokerjem Borisla-vom Petrovičem ter z brazilskim podajalcem Carlosom Henriquejem Morenom. Jedro lanske ekipe ostaja še naprej isto, dokončna sestava pa še ni zaključena. Petrovič, 24 let, 201 cm, je nazadnje igral za francoski Poitiers Volley, Moreno, 32 let,192 cm pa prihaja iz brazilskega Sao Paula. Njegov oče, Antonio Carlos Moreno je bil tudi kapetan brazilske odbojkarske reprezentance, s katero je bil udeleženec kar štirih olimpijskih iger od leta 1968 do 1980. KORISTEN - Nekdanji ameriški košarkarski zvezdnik Dennis Rodman (51 let), znan po različnih incidentih med kariero, je poskrbel za vpis v črno kroniko, saj je dobil pogojno zaporno kazen in 104 ure družbeno koristnega dela zaradi neplačevanja preživnine za otroke. PISTORIUS - Znani južnoafriški invalidni tekač bo imel na afriškem prvenstvu v Beninu zadnjo priložnost za doseganje norme za nastop na OI v Londonu. Južnoafriška atletska zveza namreč zahteva od Pistoriusa, da v teku na 400 metrov doseže čas vsaj 45,30. KOŠARKA - Polfinale končnice A1-lige, 2- tekma: Siena - Sassari 92:66 (stanje 2:0), danes Milano - Pesaro (1:0). / ŠPORT Četrtek, 31. maja 2012 19 KOŠARKA - Za napredovanje v državno divizijo C Breg v Gorici izsilil 3. tekmo! Ardita - Breg 75:77 (14:17, 33:31, 52:51, 61:61) Breg: Schillani (-, 0:1, -), Grimaldi 6 (-, 3:7, 0:2), Visciano 2 (2:4, -, -), K. Ferfo-glia 25 (9:13, 5:6, 2:3), Robba 9 (3:6, 3:5, -), Giacomi 18 (1:2, 4:6, 3:6), Samec 4 (0:1, 2:2, -), Bazzarini n.v., Semec 3 (1:2, 1:2, -), Klarica 10 (5:8, 1:6, 1:3), trener Krašo-vec. SON: 23. PON: Samec (35), Gri-maldi (42) Breg se je po sobotnem porazu v Dolini v prvi finalni tekmi za prestop v državno C ligo oddolžil Arditi in jo po enem podaljšku premagal sredi Gorice. Za napredovanje v višjo ligo bo tako odločala sobotna tretja tekma, ki bo v Dolini ob 20.30. Sinočnje srečanje, kot kažejo izidi posameznih četrtin, je bilo zelo izenačeno in razburljivo do konca. Brežani so se vrgli v boj z zvrhano mero požrtvovalnosti in odločni, da popravijo sobotni spodrsljaj. Dobro so zapirali prostor v obrambi, v napadu so igrali organizirano in preudarno. Med ekipama se je že od prve minute bil oster boj za vsako žogo in točko. Brežani bi lahko zmagali že v regularnem delu srečanja, saj so imeli 20 sekund pred koncem žogo v rokah. Niso pa dosegli koša in tako sta ekipi morali igrati podaljšek. Krašovčevi fantje so povedli že za pet točk, ko so jih gostitelji z odličnim Luppinom z meti za tri točke skoraj dohiteli (75:76). Tri sekunde pred koncem pa je Kristjan Ferfoglia, najboljši v Bregovih vrstah, zadel prosti met in tako so Brežani slavili zmago z dvema točkama razlike. Za si-nočnji uspeh so zaslužni prav vsi igralci, nad vsemi pa je izstopal Kristjan Ferfoglia, ki je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec ekipe. Po tekmi je bilo veselje med igralci in navijači nepopisno. V soboto čaka Bregovo ekipo še zadnja in najtežja preizkušnja. Za zmago pa bo treba igrati kot sinoči v Gorici, požrtvovalno in z velikim srcem. (lako) V soboto bo v Dolini vroče. Breg se bo z Ardito v tekmi brez popravnega izpita boril za neposreden prestop v državno divizijo C kroma ODBOJKA - Za obstanek v moški C-ligi Soča se je oddolžila Cordenonsu Futura Cordenons - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1:3 (22:25, 15:25, 25:20, 22:25) Soča: J. Černic 3, I. Černic 11, M. Juren 3, G. Testen 16, M. Testen 6, Valentin-čič 16, Kragelj (libero), M. Černic 7, Brai-ni, E. Juren. Trener Berdon. Odbojkarji Soče so se v drugi dodatni tekmi za obstanek v deželni C-ligi z zmago v Cordenonsu oddolžili nasprotnikom za tesen poraz s 3:2 na prvi tekmi v Sovodnjah in izsilili igranje tretje, odločilne tekme, ki bo že jutri (v petek), spet v So-vodnjah, s pričetkom ob 20.30. Soča se je v Cordenonsu predstavila z 11 igralci, kar je zanjo v letošnji sezoni, v kateri so ekipo stalno pestile poškodbe, pravi luksuz. Soigralcem se je naravnost iz Egipta, kjer je bil službeno zadržan pridružil tudi Marko Černic, za razliko od prve tekme pa sta bila v začetni postavi tudi oba Testena. V prvem setu je Cordenons že vodil z 19:13, tedaj pa so igralci Soče (M. Čer-nic je malo pred tem zamenjal M. Jurna) res lepo reagirali in osvojili uvodni set ter dobili krila za gladko zmago tudi v drugem. V tretjem setu niso bili več dovolj zbrani. Cordenons je povedel s 5:0, na polovici seta ga je Soča sicer skoraj ujela (približala se mu je na eno samo točko), vendar je nato zagrešila nekaj odvečnih napak in Corde-nons je znižal zaostanek v setih na 2:1. Četrti set je bil, k sreči, spet v rokah Soče, ki je tudi po zaslugi dobrih servisov v skoku Marka Černica povedla s 24:19. Cordenons je nato dosegel tri zaporedne točke, uspešen napad Mateja Jurna pa je preprečil preobrat. Za Cordenons je od tretjega seta dalje spet zaigral tudi trener, izkušeni Paolo Mattia, ki pa je bil dosti manj učinkovit kot v Sovodnjah. Zelo dobro pa sta na drugi strani igrala Gregor Testen in Igor Valen-tinčič. Slednji si je med ogrevanjem pred tekmo poškodoval gleženj, a stisnil zobe in požrtvovalno igral do konca tekma. Učenci spoznavali Barkovlje, «t * I I vv» * • Sireno, jadralne veščine in morje Tržaški pomorski klub Sirena sodeluje tudi letos v projektu Jadro-Šola (Vela Scuola), ki ga na drža-venm nivoju širi jadralna zveza FIV. V treh dneh je barkovljanski klub obiskalo preko 120 otrok prvega, drugega in tretjega Večstopenjse šole Vladimirja Bartola (Župančič in Finžgar) ter openskega didaktičnega ravnateljstva (Gradnik, Bekv in Tomažič), cilj obiskov pa je bil predvsem približati otrokom morski svet in jadranje. Program jutranjih obiskov sta oblikovala športni direktor Andrej Močilnik in odbornica Silvia Milič, otroci pa so po uvodni predstavitvi kluba in poletnih jadralnih tečajev ter ogledu filma spoznali otroško jadrnico optimist in dvosed 420, obisk pa zaključili z vožnjo na gumenjaku. Vsi otroci so ob tem lahko še ugotovili, kako jadrnice pljujejo: jadralci Sirene so namreč pred vsemi tudi demonstrirali, da bi še od bliže otrokom približali svet jadranja. PLANINSKI SVET SPDT/SPDG: Planinsko srečanje na Vršiču Na Vršiču bo v nedeljo, 10. junija že 41. srečanje planinskih društev, ki delujejo ob meji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Organizator letošnjega srečanja je Planinsko društvo Jesenice, kije bilo med pobudniki te tradicionalne prireditve. Planinci se bodo ob 8.30 zbrali pri Erjavče-ni koči in se skupno podali na pohod proti Slemenovi špici (l ura in 20 minut v eno smer). V zgodnjih popoldanskih urah pa bo uradni del srečanja s krajšim kulturnim programom in prijetnim druženjem. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z avtobusom. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 6.00 uri, oziroma ob 6.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Vpisovanje do ponedeljka, 4. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040 220155 (Livio). Avtobus za goriške planince SPDG bo odpeljal ob 6. uri iz Rožne doline (na slovenski strani). Priporočamo primerno planinsko obutev. Za morebitna prosta mesta v avtobusu: Vlado (tel. 0481/882079). SPDT: Izlet v Karnijo Skupina tržaških planincev, ki se je v nedeljo, 27. maja udeležila izleta v Karnijo, točneje pohoda po soteski »Las Callas«, je bila deležna izrednega doživetja. Že ob vstopu v dolino, pri zaselku Villa-mezzo nad Paularom, veliko preden se dolina zoži v sotesko, se čuti njena veličina in sila hudournika Chiarso, ki jo je izoblikoval. Udobna gozdna pot, ki so jo v preteklosti uporabljali gozdarji, ko so spla-vljali les v dolino ali tihotapci na skrivnih pohodih, je speljana visoko nad vodnim tokom; vendar bučanje vode nas spremlja na vsakem koraku. Na izposta-vljennih mestih je pot tu pa tam odpla- vilo, za silo so jo nadomestili z železnimi mostiči. Veličastnost soteske in mogočnost sten, ki jih je izdolbla in zgladila sila vodnega toka, pa smo prvič začutili ob prečkanju kovinskega mostu Ponte Fuseid. Pot nas je nato vodila ob reki do razpotja in naprej do točke, kjer voda prihru-mi iz soteske. K sreči je bilo v nedeljo vode malo in ni bilo težav pri prečkanju struge. Še malenkosten vzpon in pred nami se je odprla ozka soteska »Las Callas« v vsej svoji veličastnosti in edinstvenosti. Na eni in na drugi strani jo utesnjujejo do 200 m visoke zglajene, navpične stene. V skalo je vklesana ozka, nezavarovana, v določenih točkah izpostavljena potka, ki prečka sotesko. Zglajene stene, nenavadne oblike, razgibanost vodnega toka, sla-piči in tolmuni, igra barv, vse daje okolju poseben čar. Po prečkanju soteske smo se po gozdni poti povzpeli do ceste, ki vodi na Pas-so di Lanza. V tamkajšnji koči smo si odpočili in se okrepčali. Obogateni za izredno doživetje, za kar gre posebna zhva-la Maurotu, smo se po gozdni poti vrnili do izhodišča. Go 3D V okviru pobude na kavo s knjigo, ki jo z uspehom prirejajo Tržaška knjigarna, Založba ZTT in Mladika in tokrat tudi v sodelovanju s Slovenkim planinskim društvom Trst, bo v sredo, 6. junija ob 10.00 uri predstavitev novega žepnega vodnika po Gorici in njeni okolici. Dvojezična knjiga »Go 3D Goriška: peš, s kolesom in s kajakom«, ki jo je ob svoji stoletnici izdalo Slovensko planinsko društvo Gorica, nudi veliko idej za nedeljske sprehode, kolesarske izlete in spuste s kajakom po celotnem goriškem območju, vse od furlanske nižine preko Brd in Soške doline do Trnovskega gozda in Vipavske doline, čez kraško plano- to tja do morja. Knjgo, ki je namenjena družinam, rekreativcem in ljubiteljem narave, bodo predstavili urednik Marko Lutman in Vlado Klemše. Srečanje s PD Integral Osebna prijateljstva, ki so se stkala na Planini Jezero med tržaškimi planinci in člani Planiskega društva Integral, takrat še SAP Viator, so pred dvaintri-desetimi leti privedla do pobratenja med društvoma. V teku let so se prijatelske vezi še utrdile in poglobile. K temu so nedvomno pripomogla tudi vsakoletna srečanja, ki jih društvi izmenično prirejata; saj pomenijo slednja veliko obogatitev tako s človeškega kot s kulturnega vidika . Letošnje srečanje bo v nedeljo, 17. junija 2012, tokrat v organizaciji Ljubljančanov, ki so za to priložnost že pripravili zanimiv, vsebinsko bogat program. Slovensko planinsko društvo Trst je v ta namen organiziralo avtobusni izlet. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 6.00 uri, oziroma ob 6.15 izpred hotela Da-nev na Opčinah. Peljali se bomo najprej do Ljubljane, kjer se bomo srečali s člani pobratenega društva ter skupno nadaljevali pot do Rogatca. Tu si bodo najprej ogledali nekaj zanimivosti: etnografski Muzej na prostem, to je pristen prikaz materialnega okolja in razmer, ki so v teh krajih oblikovale življenje v preteklih stoletjih; obiskali bomo tudi or-glarsko delavnico Škrabl in grad Strmol z bogatim muzejem. Po ogledu bodo nadaljevali pot z avtobusom do Rudijeve-ga doma (590 m) na sedlu med Ženča-jem in Donačko goro. Sledil bo vzpon na 882 m visoko Donačko (Rogaško) goro. Po sestopu čaka udeležence še topel obrok in veselo druženje. Vpisovanje do 10. junija, za prijave in morebitne informacije pokličite na tel. št. 040 220155 (Livio). Potepanje po Bolgariji Slovensko planinsko društvo Trst načrtuje v poletnih mesecih, točneje od 26. julija do 5. avgusta 2012, prijetno, enaj-stdnevno potepanje po Bolgariji. Poleg vzponov na najvišje in najzanimivejše vrhove, kot so npr.: Crni vrh (2290m) - najvišji vrh NP Vitoša, Musala (2925) - najvišji vrh Bolgarije in Balkanskega polotoka, Ma-ljowitz (2729) - eden najlepših vrhov pogorja Rila, so predvideni še ogledi in obiski pomembnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti dežele. Planince, ki jih pobuda zanima, vabimo,da se udeležijo informativnega sestanka v četrtek, 07. junija ob20.30v društveni postojanki v Bo-ljuncu, hišna številka 44. Občni zbor SPDG Vmali dvorani Kulturnega doma v Gorici je v sredo, 23. t.m. potekala redna letna skupščina članov SPDG. Na zasedanju so člani upravnega odbora predstavili obračun dela v lanski sezoni, ki je minila v znamenju stoletnice ustanovitve društva ter izvolili člane upravnega odbora in nadzornike, ki bodo društvo vodili v prihodnjem dveletnem mandatu. Na prvi seji se bodo sestali prihodnji teden in izbrali novega predsednika društva. Dosedanji predsednik Marko Lutman se je namreč odpovedal vnovični kandidaturi, čeprav bo društvu še zmeraj pomagal. Nacionalni park Pollino Lani Bolgarija, letos nacionalni park Pollino, med Bazilikato in Kalabri-jo. Na planinsko-kulturniški izlet se bo od 29. junija do 6. julija z avtobusom odpravila skupina goriških planincev. Približno polovico časa med bivanjem v kraju Rotonda (na območju parka) bodo namenili planinarenju - v načrtu je vzpon na Serra di Crispo (znano območje, kjer raste posebna vrsta bora) in na vrh Pollino, polovico pa ogledu kulturnih in pa-leontoloških zanimivosti (obisk kraja Ci-vita, kjer živi albanska skupnost, ogled jam Papasidero in v njih urejenega muzeja). Ker je pot do cilja kar dolga, jo bodo opravili v dveh odsekih, z vmesnim postankom in prenočitvijo. Informacije glede morebitnih prostih mest: Vlado (tel. 0481/882079) v opoldanskem času. Poldnašnja špica (Jof di Mizegnot) Na zanimivo in razgledno goro (2087m) nad Kanalsko dolino in nasproti Montaža se v nedeljo, 3. junija odpravljajo goriški planinci. Izbrali so smer iz doline Zajzere, ki je za vzpon najkrajša in najmanj zahtevna, čeprav nekoliko bolj dolga. Prevoz z lastnimi sredstvi, zbirališče ob 6.45 pri Rdeči hiši. Informacije: tel. 338550948 (Mitja). Nočna vožnja na Kremenjak Nočni kolesarski izlet (z gorskim kolesom) bo jutri, 1. junija z Dola na Kre-menjak in nazaj. Start bo ob 21. uri izpred gostilne pri Miljotu pri Devetakih. Proga je dolga 20 km. Obvezna čelada in dobra svetilka, zaželena predhodna prijava (tel. 3288292397 - Robert). Pobudo bodo predstavili drevi, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI. 20 Četrtek, 31. maja 2012 ŠPORT / ZSŠDI - Dr. Milan Hosta je na naših šolah predaval o fair playu »Otroka ne vprašaj, ali je zmagal vprašaj ga, ali se je zabaval« Rezultati mladostnikov do 14. letra starosti, razen izjem, niso pomembni »Odgovornost je in« Ponedeljkovo je bilo zadnje (štirinajsto) predavanje o tematiki fair playa, katere pobudnik je bilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Predavanja, ki so jih izvedli v osnovnih šolah iz Sovodenj, Pevme, Doberdoba, Romjana, Vrha, Zgoni-ka, Nabrežine Šempolaja in Devina ter nižje srednje šole iz Doberdoba in Nabrežine, so spadala v širši projekt »Odgovornost je in«, ki ga je finančno podprlo italijansko ministrstvo za šolstvo, nosilec pa je bila večstopenjska slovenska šola iz Gorice. »Deset delavnic se je odvijalo v obliki predavanj z aktivnim sodelovanjem učencev, štiri delavnice z naslovom »Karakter šteje« pa so potekale v telovadnicah ali na odprtih igriščih z raznimi skupinskimi igrami. Projekt o fair playu, ki je bil zelo poučen tudi za učitelje in profesorje, je zaobjel približno 550 otrok osnovnih in nižjih srednjih šol,« je v nekaj besedah orisal projekt goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Več informacijah o programu Sportikus dobite na spletni strani www.spo-lint.org. (jng) »Tudi če si to želimo, ne moremo vsi zmagati. Lahko pa tekmujemo po svojih najboljših močeh. Naše geslo pri tem je: fairplay vodi naprej!« »Tako bi moral pred vsako tekmo za-priseči vsak športnik, mlad in star, izkušen in manj izkušen,« je v ponedeljek zjutraj, v občinski telovadnici v Nabrežini svetoval predavatelj dr. Milan Hosta, ki se je v sklopu programa Sportikus Zavoda za fair play in strpnost v športu, predstavil na-brežinskim srednješolcem. V zadnjem času se veliko govori in piše o fair playu. Dr. Milan Hosta, ali so zadnje generacije vse manj spoštljive in strpne do nasprotnikov oziroma drugačnih? Fair play ni problem 21. stoletja. S temi težavami so se soočali že v antiki. Rimski cesar Teodozij je grške olimpijske igre prepovedal tudi zaradi prevelike korupcije in goljufij. Pri vsakem tekmovanju, ne samo športnem, obstaja tudi stranska pot, pri kateri ni pravil. Ali je Machiavellijev Vladar (Il Principe) - »cilj posvečuje sredstva« - še vedno aktualen? Cilj vsakega športnika je zmaga. Problem nastane, ko jo nekateri skušajo doseči na vsak način. Športniki tako začenjajo jemati prepovedana poživila oziroma se poslužujejo drugih sredstev, samo da bi bili uspešni. Šport je postal zelo drago blago. Denarne nagrade so preveč omamne. Naša družba je prenasičena s tekmovalnostjo. Srednješolci v Nabrežini in dr. Milan Hosta tomasetig Še pred desetimi leti se je manj govorilo o fair playu. Velja. Prejšnjim generacijam so bile besede spoštovanje, poštenost in sodelovanje manj tuje. Vzgoja je bila pred nekaj desetletji strožja. Več je bilo moralnih vrednot. Živimo v času, ko ljudje pozabljajo nanje. Kapitalistična družba nas je pripeljala v to smer. Pomemben je zgolj uspešen in zmagovit subjekt. Poraženci nimajo prostora v takem tipu družbe. Taka miselnost pa je totalno zgrešena, saj ne bi bilo zmagovalcev, če ne bi bili tudi poraženci. Kako pa bi se morali starši obnašati z otrokom, ko se po tekmi vrne domov? Otroka bi morali najprej vprašati, kako se je imel na tekmi, ali se je zabaval, ali je dal vse od sebe in tako dalje. Ponavadi pa ga vprašamo, ali je zmagal ali pa izgubil oziroma če se je vpisal med strelce. To je popolnoma zgrešeno. Kdo je glavni krivec za slabo vzgojo? Starši, športni trenerji ali učitelji v šolah? Vsi po malem. Glavno breme pri vzgoji otroka nosijo starši. Ne bi pa zmanjšal vloge učitelja in trenerja. Tile liki morajo biti otroku za zgled. V današnji družbi so za nespoštovanje fair playa krivi tudi mediji. Vsi, od rekreativcev, do otrok in drugih športnikov, bi se radi pojavljali na televiziji, časopisih, spletu. Novinarji ne spoštujejo več nekaterih kriterijev. Rezultati mladostnikov do 14. leta starosti - nekateri športi so mogoče izjema - so nepomembni. Zakaj bi sploh pisali o nogometnih, košarkarskih in odbojkarskih tekmah osemletnih otrok? To je povsem nesmiselno in nevzgojno. Hosta je intervju zaključil s stavkom, ki bi ga morali vsakič ponoviti mladim (in manj mladim) športnikom: »Ne glede na rezultat bo sonce naslednje jutro zopet vzšlo«. Jan Grgič 0 Zssdi ZSŠDI - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na večer »Šport-varovalni dejavnik pred uporabo drog?« - pogled mlajše generacije Kulturni dom na Proseku, Danes 31. maja 2012 ob 20.uri Sodelujejo: psihologinja Roberta Sulčič, odbojkarica Neža Kapun, nogometaš Marko Kariš, košarkar Marko Švab. Moderatorka: Jana Pečar. ^ŠLodbornmi Smučajo in jadrajo uspešno Tekmovanja smučanje-jadranje, ki ga organizira športno društvo Sport del mare, so se udeležili tudi nekateri masterji SK Devin, ki so prvič jadrali na novi jadrnici Blu Bill, ki jo je v celoti izdelal Aleksander Starc, priznani umetnik in scenograf. Jadrnico je splavil dan pred regato, tako da je omogočil, da so se člani SK Devin Alex Pernarčič, Lucio Musina, Marzio Farinelli, Franco Parmesan in Marina Parladori (podpredsednica jadralnega društva Barcola Grignano) lahko udeležili preizkušnje od Trsta do Portoroža, kjer je bilo v soboto zvečer tudi nagrajevanje. Dosegli so absolutno 11. mesto. Na tekmi v Trbižu marca letos pa so tekmovali masterji SK Devin Marina Parladori, Lucio Musina, Alex Pernar-čič, Giuseppe Pangos, Marzio Farinelli, Franco Parmesan in Roberto Greco. Preigravali Dragiča, Smodiša in Lakoviča Večstopenjska šola v Gorici je v sodelovanju z AŠZ Dom in ZSŠDI organizirala obisk »Mobi Igrive Košarke.« Gre za projekt, s katerim Košarkarska Zveza Slovenije skrbi za promocijo košarke na osnovnih šolah. Tako sta otroke osnovne šole Oton Župančič obiskala Žogica in Žogi, maskoti, ki sta, s pomočjo Domovih vaditeljev (Andrej Vremec, Jan Zavrtanik, David Ambrosi, Matevž Čotar), igrivo ponazorila košarkarske vaje in otrokom demonstrirala košarkaske prvine. Ob tem so se otroci lahko tudi sami preizkusili v košarki, saj so lahko celo preigravali Gorana Dragiča, Matjaža Smodiša in Jako Lakovič, oziroma njihove podobe, ki so bile natiskane na kartonih. Zaradi velikega uspeha pobude si organizatoriji prizadevajo, da bi podobno akcijo ponovili z ostalimi šolami še septembra in oktobra. (av) TENIS - Under 16 Gaja brez nastopa na meddeželni fazi Teniška ekipa Gaje, ki nastopa v prvenstvu U16, je v odločilni tekmi za napredovanje v medde-želno fazo izgubila. Goriška ekipa je gladko zmagala s 3:0. V posamičnih dvobojih je Jessica Varljen izgubila proti solidni Cecchinato 6:3 in 7:5, v drugem srečanju pa je Roiz premagala ga-jevko Martino Bellettini (na sliki) s 6:1 in 6:0, v dvojicah pa sta bili Gori-čanki boljši s 6:4 in 6:4. Začetni cilj je bil prvo mesto, zaradi okoliščin pa se ni izšlo po načrtih: Jessico Varljen že dalj časa moti alergija, Belettinijevo pa je izdala trema. V ženski D2-ligi je tokrat igrala samo Gaja B, ki je v Gradežu po šestih urah in pol izgubila z 2:1. Zaradi mednarodnega turnijra so namreč prvenstveno tekmo odigrale samo na enem igrišču, za nameček pa je Gaja igrala v okrnjni postavi. Prisotni sta bili samo sestri Bellettini, Martina in Alice, Lara Betocchi pa je morala istočasno odigrati prvi krog deželnega prvenstva posameznic U12. Točko je v singlu dosegla Martina, v odločilnem srečanju dvojic pa sta sestri klonili šele v tretjem nizu. V moški D3-ligi pa je Gaja v Briščikih pri ekipi Campirossi remizirala (2:2). Obe točki sta prispevali zmagi med posamezniki, ki sta ju tokrat dosegla Zecchini in Vidovich. □ Obvestila AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 7. junija ob 20.00 uri v prvem in ob 21.00 uri ob drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 25. do 30. junija, dvanajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org ali pokličite Katjo v večernih urah (338-5953515). Vabljeni! AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 18., do srede, 27. junija 2012. Vadba bo potekala v telovadnici openske srednje šole, v občinski telovadnici v Repnu ter na igriščih na odprtem. Na kamp se lahko vpišejo vse deklice in dečki, rojeni leta 2000 in mlajši! Prijave: ZSŠDI od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro na telefonsko številko 040 635627 ali na mail: sloga.info@gmail.com do 8. junija 2012. Minimalno število prijav: 20. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo v sredo, 6. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure: prvi od 11. do 22. junija; drugi od 18. do 29. junija, tretji od 2. do 13. julija in četrti od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail HYPERLINK "mailto:info@yccupa.org"info@yccupa.org , in na spletni strani www.yccupa.org. AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/ KONTOVEL organizirata pod pokroviteljstvom ZSŠDI košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od pon. 18.6. do pet. 22.6.2012 in druga izmena od pon. 25.6. do pet.29.6.2012. Info: Erik Piccini - 340/4685153, email: picerik@hotmail.it AŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA organizira od 11. junija dalje v svojem športnem centru na Padričah kamp z začetnimi in nadaljevalnimi tečaji za otroke do 12. leta. Informacije in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠD POLET - košarkarska sekcija bi rada obnovila žensko ekipo, zato vabi deklice letnikov 2000, 2001 in 2002, ki bi se rade preizkusile v novi športni panogi, na srečanje, ki bo v petek 1. junija ob 18.30 uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije: tel. št. 3357047612 (Mira) TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. AŠD BREG obvešča, da bo v dolinskem športnem centru od 11. do 15. junija košarkarski kamp Basketbregkamp 2012, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 31. maja 2012 21 GLOSA Slovo od prijatelja Jo2e Pirjevec Umrl je prijatelj. V ponedeljek zvečer ob 10h je v škofijskem zavetišču za neozdravljive v Er-langenu izdihnil Peter Merku. Spoznal sem ga v mladosti, ko je pravkar diplomiral kot elektroin-ženir na univerzi v Turinu in dobil službo pri Sie-mensu v Nemčiji. Spominjam se kopanja v Bar-kovljah, pa tudi zimskega izleta v Cadore, kamor smo šli člani Slovenskega kulturnega kluba. Morda je Peter prav tam srečal Mirello, ki ji je bilo sojeno, da postane njegova življenjska družica. V naslednjih letih se je vez med nama pretrgala. Čeprav sem študiral dolgo časa v Munchnu, ki ni pretirano daleč od Erlangena, in čeprav sem si večkrat rekel, da moram Merkujeve obiskati, se to ni zgodilo. Bilo mi je nerodno, da bi padel v hišo, ko pa je bilo naše mladostno poznanje tako bežno. Potem je naneslo, da smo se nekega septembra pred približno dvajsetimi leti srečali na openski Dragi. Jaz sem se pripravljal, da napišem knjigo o »Jugoslovanskih vojnah 19912001« in sem zbiral zanjo gradivo. Ko sem mu to povedal, je Peter dejal, da ima doma kolekcijo časopisnih izrezkov na temo in me povabil, naj si jo pridem ogledat. Res sem šel in odkril zaklad. Čeprav sem v mednarodnih arhivih in bibliotekah, kjer sem že raziskoval, posebno v londonskem Chatam House, nabral veliko materiala, me je zbirka iz Petrove kleti v Erlangenu presenetila. Odkril sem strastnega zbiralca (ne samo časopisnih izrezkov, temveč tudi razglednic in drugih memorabilij), ki je bil obenem natančen in razgledan. Ker je poznal jezike, ga je družba Siemens pošiljala po vsej Evropi, od Rusije do Španije, od Balkana do Italije, kot nadzornika za svoje električne napeljave in centrale. Peter je v svoji ljubezni do politike in zgodovine izrabil priliko, kupoval lokalne časopise ali jih dobival od znancev, ki so vedeli za njegovo strast, ter na ta način ustvaril enkratno zbirko, vredno zgoraj omenjenega britanskega inštituta za mednarodne zadeve. Bil je tako širokogruden, da mi je dal vse to bogastvo na razpolago. Brez njegove po- moči moja kronika o »Jugoslovanskih vojnah« ne bi bila takšna, kakršna je. Tako se je začelo prijateljsko druženje, ki ni poznalo prekinitev, kljub temu, da nismo živeli v istem mestu. V Petru sem spoznal človeka, ki mi je bil soroden v zanimanjih in patriotizmu, v prepričanju, da moraš v življenju imeti vrednote, če mu hočeš dati kaj vsebine. Po očetu Josipu, je bil Peter Slovenec, po materi Furlan, doma pa so v njegovi mladosti govorili v tržaškem italijanskem narečju. Ker je bil njegov oče v času fašizma uslužbenec na Borzi, ni bilo primerno poudarjati slovenskih korenin. Toda, ko je naša vojska vkorakala v Trst, je prišlo do preobrata. Oče je spregovoril sinovoma o skupnem slovenskem poreklu, starejšega Pavla vpisal v slovensko šolo, mlajšega pa zaradi šibkega zdravja pustil v italijanski. Čeprav Peter slovenske sklanjatve ni nikoli povsem obvladal, je pa kljub temu postal narodnjak, kakršnih je malo. Meni se je predvsem priljubil takrat, ko mi je povedal, kako je bil ponosen, ko je zvedel, da je Slovenec. Temu ponosu se do zadnjega ni odrekel in ga je prenesel tudi na svojega sina. Ni pa se tudi odpovedal odklonilnemu odnosu in preziru do fašizma, delno tudi do Italije, ker ni znala po drugi svetovni vojni obračunati s svojo zgodovino. Ker je večino svojega odraslega življenja delal v nemškem okolju, je lahko primerjal, kako so se Nemci in Italijani soočali s svojo črno preteklostjo in je bil zaradi tega do slednjih zelo kritičen. Da izpostavi in poudari razliko obeh političnih praks in kultur, je po upokojitvi napisal tudi knjigo o »Diplomaciji sprave« med krvniki in žrtvami, s katero je pravzaprav odkril novo razsežnost mednarodne politike. Bil je zmožen misliti na inova-tiven način, z velikim smislom za jasno formulacijo svojih prepričanj, temelječih na etičnem odnosu do sveta. Pravkar sem govoril z Mirello, ki mi pravi, da ga bodo pokopali v družinskem grobu pri sv. Ani. To mi je v uteho, kajti, kljub vsemu, je Peter Trst močno ljubil. VREME OB KONCU TEDNA Severni zrak z druge strani Alp bo vplival tudi na dogajanje pri nas Darko Bradasi 1 Tipologija vremenske slike se bo od danes postopno za več dni, predvidoma do torka, spremenila. Proti Alpam se namreč spušča obsežno območje severnega zraka, ki bo v dobrem in slabem vplivalo na vreme nad celotno Evropo in večjim delom Sredozemlja. Glavnina severnega poslabšanja bo v državah osrednje in deloma severne Evrope, glavnina posrednega sredozemskega poslabšanja pa v državah na južni strani Alp, torej tudi na našem območju. Ravno Alpski greben bo namreč v prihodnjih dneh igral pomembno vlogo, glavnina najhladnejšega severnega zraka ne bo uspela pronicati na njegovo južno stran. Posredno sredozemsko poslabšanje, ki ga bo povzročilo severno ciklonsko območje z vlažnimi zahodnimi tokovi, pa bo pri nas ravno tako učinkovito, manjkala bo le ohladitev, pa tudi tipologija padavin bo povečini nekoliko drugačna kot v srednjeevropskih državah. Vseeno pa od danes do vključno nedelje vsaj občasnega dežja ne bo manjkalo, v ponedeljek, ko se bo dogajanju pridružila še vremenska fronta, ki nastaja nad zahodnim Sredozemljem, pa pričakujemo še dodatno poslabšanje. Vremenska slika se je včeraj končno sicer prehodno skoraj povsem umirila. Vlažen zrak nad Balkanom se je namreč nekoliko oddaljil, zračni tlak pa se je prehodno nekoliko zvišal. V višinah je nastal šibak anticiklonski greben, ki ga je spremljal toplejši in bolj suh zrak. Prevladovalo je zato sončno vreme ob razmeroma visokih temperaturah, nekaj nestanovitnosti pa je bilo v popoldanskih urah predvsem v alpskem in predalpskem svetu. Danes se bo vremenska slika od popoldanskih ur začela počasi spreminjati. Mrzlo ciklonsko območje severnega zraka, ki se spušča proti Alpam, bo namreč povzročilo obrat tokov od severozahoda in zahoda, od koder bo proti nam začel pritekati iz dneva v dan bolj vlažen in nestanoviten zrak. Zahodni tokovi nam bodo prinašali veliko vlage in oblakov ter občasne pada- vine, ki bodo povečini zmerne, vmes pa bodo tudi možne posamezne plohe in nevihte. Vmes bodo možna tudi obdobja s spremenljivim vremenom in delnimi razjasnitvami. V prizemlju bodo zapihali južni vetrovi, zato bo ob morju predvidoma več spremenljivosti, od časa do časa pa ne gre izključiti tudi morebitnih daljših sončnih utrinkov. Padavine bodo manj verjetne in pogoste danes ter jutri dopoldne, nato bodo od jutrišnjega popoldneva nekoliko pogostejše. Tudi v soboto in nedeljo bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Morda bo v nedeljo nekaj več spremenljivosti in kakšna razjasnitev odveč, kar pa ni ravno zanesljivo v tako spremenljivi vremenski sliki. Izrazitejše poslabšanje pričakujemo v ponedeljek v popoldanskih urah, ko bo naše kraje zajela vremenska fronta, ki nastaja nad zahodnim Sredozemljem. Kot kaže, prinaša večji zalogaj padavin in nadaljnjo delno ohladitev. Ponedeljkovo poslabšanje bi moralo tudi biti zadnje v tej fazi, saj kaže, da se bo sredi prihodnjega tedna okrepil anticiklon, ki nam bo prinesel vsaj nekaj dni s stanovitnim in sončnim vremenom ter poletnimi temperaturami. Na sliki: proti Alpam se že spušča območje hladnega severnega zraka, ki bo več dni posredno vplivalo tudi na vreme pri nas Kongres mladih raziskovalcev Park Škocjanske jame organizira jutri ob 14.30 v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in mrežo šol parka 3. kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras. Kongres bo Pr'Nanetovh v Ma-tavunu. Po srečanju bo ogled Ma-horčičeve in Mariničeve jame. PISMA UREDNIŠTVU O Dimitriju Ruplu na Radiu Študent V pismu uredništvu z dne 30. maja letos izraža gospa Odinea Cupin svojo oceno o izjavah "dveh predstavnikov krovnih" glede prihoda g. Dimitrija Rupla na mesto generalnega konzula v Trstu. Njenemu spoštljivemu mnenju ne bom dodajal ničesar, vabim bralce, da si izpis oddaje Radia Študent preberejo na spletni strani SKGZ in sami ocenijo, kaj je kdo rekel. Kar pa zadeva sedanjo generalno konzulko Vlasto Valenčič-Pelikan, lahko le ponovno izpostavim njeno vsestransko prizadevanje v korist naše narodne skupnosti in razvoju dobrososedskih odnosov med Slovenijo in deželo Furlanijo Julijsko krajino, za kar sem ji hvaležen in jo cenim. Rudi Pavšič PREJELI SMO Franc Rozman-Stane Predsednik SKGZ se huduje, da Primorski dnevnik ne opravlja dela, ki bi ga po mojem prepričanju morala opravljati SKGZ (17.5.2012, str. 3). Po mojem prepričanju pa naš dnevnik ne opravlja dela, ki ga je dolžen opravljati kot naslednik Partizanskega dnevnika: ohranjati spomin na ideale Osvobodilne fronte. Lanskega decembra je bila priložnost, da objavi besedilo letaka, ki ga je OF izdala v italijanskem jeziku nekaj dni pred začetkom 2. tržaškega procesa. To je dokument skrajne odprtosti do italijanskega prebivalstva (besedilo je objavljeno na www.nuovaalabarda.org/leggi-arti-colo-antifascismo_nel_1941). Naslednik Partizanskega dnevnika bi lahko povedal svojim bralcem, da Franc Rozman-Stane ni bil nikoli »član devetega korpusa« in zaradi smrti 7.11.1944 ne more biti odgovoren za to, kar se je zgodilo po njegovi smrti. Po desetletjih pretiravanj okoli števila optantov in beguncev bi po mojem prepričanju bilo prav, da bi naš dnevnik povedal za mlajše bralce, da je italijanski državnik Alcide Degasperi 10.8.1946 na mirovni konferenci v Parizu dejal, da bo z novo državno mejo ostalo v Jugoslaviji 180.000 Italijanov. Iz tega podatka bi lahko tudi osnovnošolci sklepali, da je število 350.000 beguncev ali op-tantov nespodobno pretiravanje.V času veličastnih go-voranc o sožitju, medkulturnosti in večkulturnosti kakor tudi odprtosti do bližnjega ter obenem v času obilnega sovražnega govora na rovaš Slovencev, bi bilo potrebno poznati cilje Osvobodilne fronte in duha, ki je preveval slovenske borce za svobodo. Druga grupa odredov, ki ji je poveljeval Franc Roz-man-Stane, je 28. maja 1942 oblegala italijansko posadko v Sokolskem domu v Stični. Politični komisar te grupe odredov Dušan Kveder-Tomaž, leta 1945 komandant mesta Trsta, je pisal poveljniku te posadke pismo, ki se glasi kot sledi. »Končni izid vojne v Sloveniji in po svetu je že danes jasen. Vas čaka neizbežen propad. Maščevanje našega naroda nad vami bo grozno. Mi, ki nam pripada odgovornost za to vojno, se zavedamo, da ni namen našega boja uničenje italijanskega naroda, temveč osvoboditev slovenskega naroda tujčeve pete, pa tudi osvoboditev Italije in celega sveta od fašističnega jarma, od pomanjkanja pravic, od terorja, od bede in vojne, za bratstvo in mir med narodi. Italijanskim vojakom in oficirjem ponujamo možnost, da preidejo, predno bo prepozno, na stran Pravice, in s tem, da rešijo svoja življenja. Izvedeli smo, da vi spadate med ljudi, s katerimi je možen dialog. S tem pismom vas vabimo na pogajanja o sledečih možnostih: a) da preidete vsi ali del vas na našo stran v vsem orožjem in opremo za skupen boj proti fašističnim zatiralcem italijanskega in slovenskega naroda; b) da nam izročite orožje, opremo in uniforme in vas mi pospremimo v civilnih oblekah v Italijo; c) da ostanete kot neborci v našem osvobojenem zaledju. Vam in vašemu moštvu jamčimo življenje in dobro ravnanje. Pošljite nam takoj pisni odgovor na naše predloge in izjavite, ali ste pripravlje sodelovati osebno pri pogajanju«. Menda je jasno, da se je z vsebino pisma političnega komisarja strinjal tudi poveljnik Franc Rozman-Stane, saj je to pismo v popolnem sozvočju s pozivom italijanskim vojakom, ki ga je Komunistična partije Slovenije izdala marca 1942. V njem je napovedala za Italijo tragičen konec vojne po nemškem vdoru v Italijo in vabila k sabotiranju vojaškega delovanja ter k prestopu na zavezniško stran. Po nekajmesečnem poveljevanja partizanskim enotam na Štajerskem, je Franc Rozman-Stane postal 13.julija 1943 postal poveljnik Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. V tem svojstvu je bil odgovoren tudi za izvajanje določil kapitulacije Kraljevine Italije (8. septembra 1943) in njemu podrejena poveljstva so poskrbela, potem ko so italijanski poveljniki odklonili sodelovanje v boju proti nemškim oboroženim silam, da so se italijanske enote varno vrnile v Italijo. Vrnitev kakih 7.000 italijanskih vojakov iz Bele krajine do Kozine in Trsta je opisal Tržačan Sergio Pirnetti v knjigi »... ma il bosco non finiva piu: soldati italiani sul fronte balcanico 1941-1943«. Na Kozini je skupinico oficirjev pogostila gospodinja, ki so ji dali na razpolago potrebno hrano partizani, v hišo je prišel tudi partizan, ki je vabil oficirje, naj se pridružijo partizanom, ki nimajo šolanih oficirjev. Seveda se niso odzvali na to vabilo, eden od oficirjev pa je temu partizanu prodal za lepe denarje ponarejen dolarski bankovec. V letu 1942 je bilo izdanih več letakov v italijanščini in nekaj italijanskih vojakov se je že tega leta pridružilo partizanski vojski. Oktobra 1942 je bil prvi sestanek slovenskega vojaškega poveljstva s predstavniki KPI iz Vidma. Po daljšem dogovarjanju z italijanskimi komunisti je padla odločitev za ustanovitev prve italijanske partizanske enote. Marca 1943 so že tekle priprave in 29. aprila je bil sestavljen dokument, ki ga štejejo za ustanovni dokument prve italijanske partizanske enote. Za odnos z Italijani in Furlani so značilna sledeča navodila Aleša Beblerja: »Glede rekrutacije Fur-lanov in dela v Furlaniji sploh se mi zdi, da je treba enkrat za vselej pribiti sledeče: Furlanija je izven kompetence naše vojske in naše Partije. Če mi določamo tovariše ali patrulje za delo v Furlaniji, delamo to v pomoč KPI. Tovariši, ki jih pošiljamo, so torej na furlanskem terenu odgovorni organizacijam KPI, če take najdejo. Tisti, ki ga določimo za odgovornega naše patrulje, je odgovoren pred nami za to, da bo v zgornjem smislu ravnal«. Med navodili slovenskim partizanskim enotam pa se mi zdi posebno značilno sledeče: Med slovenskim partizani poskusite dvigniti simpatije do italijanske vojske v nastajanju in med našimi četami sprožite kampanjo za pomoč italijanskim partizanom, kar bo posebno pomembno po predaji orožja italijanskim partizanskim četam. Istega dne kot dokument o ustanovitvi italijanske partizanske enote je bil izdelan tudi osnutek letaka za Gregorčičevo in Gradnikovo brigado, ki sta se odpravljali v Benečijo. Doslej sem dobil samo začetek in konec besedila letaka v italijanskem jeziku, srednji del pa samo v slovenskem prevodu in delno v povzetku. Celotno besedilo se glasi takole: »L'esercito nazionale sloveno, i partigiani sloveni, si ri-volgono a voi. I nostri reparti hanno raggiunto i confini del Vostro solatio e fertile paese. Le pattuglie dei nostri reparti operanti lungo il confine sono penetrate piu volte, durante le loro puntate, nei villaggi della vostra Furlania. Quali sono le nostre intenzioni? Cosa vi rechiamo? Che cosa vo-gliamo?«. Italija je dvakrat zasedla nekatere dele Slovenije in oropala slovensko ljudstvo najosnovnejših narodnih pravic, drugi del Slovencev pa ječi pod Hitlerjevim jarmom. Po pojasnilu o značaju in bistvu slovenske partizanske vojske in namenu njenega vojskovanja posebej poudarja, da se ne bojuje proti italijanskemu ljudstvu, temveč proti fašističnemu režimu in njegovi vojski. »Noi, partigiani sloveni, salu-tiamo l'esercito partigiano italiano, che viene formandosi nel Vostro paese. In esso salutiamo un nuovo alleato che insie-me a noi al fianco della gloriosa Armata Rossa, degli operai e dei contadini, e di tutti gli eserciti alleati, combattera: per la pace e fratellanza tra i popoli.« Na pohodu v Benečijo je spremljala Gregorčičeva brigada tudi skupinica sedmih borcev, ki so ji nadeli ime »Distaccamento Garibaldi«. Pod Špikom (923 m) se je skupinica odcepila od Gregorčičeve brigade in mimo Toplega vrha (972 m), ki je zaslovel zaradi incidenta 7. februarja 1945, odšla do vasice Podrata (Clap, 648 m), od koder je bil doma edini furlanski član skupinice, in se v bližini utaborila. Velike hajke italijanske vojske, ki so sledile spopadu med Gregorčičevo brigado in alpinskim bataljonom »Cividale« 18. maja 1943, so onemogočile delovanje te skupinice, katere večji del je odšel preko Tržiča v Trst, kjer ga deloma aretirala policija. V zvezi s trditvijo predsednika republike o aneksio-nistični ihti »slavov«, je potrebno ugotoviti, da je prav on z odlokom z dne 12. septembra 2007 uradno potrdil, da Topli vrh z vasmi Podrata, Čenebola, Gradišče, Grmovščica, Vila, Podvila, Pedroza in Pod cerkvo, stoji na naselitvenem ozemlju slovenske jezikovne manjšine. Domnevam, da je ob poznavanju vseh teh dejstev povsem očitna in razvidna velika revščina štirih evropskih poslancev, ki bi ne smeli imeti težav za dostop do dobrega življenjepisa Franca Rozmana-Staneta. Samo Pahor 22 Četrtek, 31. maja 2012 AVTOMOBILI / LEXSUS CT200H - Visoka stopnja kakovosti VOLVO Hočete porabiti malo? Vozite po mestu! Nizka poraba - Visoka cena - 1800-kubični bencinski motor - Skupaj z elektromotorjem zmore 136 KM Krepitev povezljivosti v osebnem CT200h je najmanjši izmed Lexu-sovih modelov in edini, ki ima samo hibridni pogon. Tehnika je že znana: CT200h ima 1800-kubični bencinski motor, v zadku pa elektromotor in paket baterij, kar mu seveda odjeda prostor v prtljažniku. Voznik ima še kar čuden občutek, ko sede za volan in se razgleda po armaturni plošči, kjer opazi stikalo Start&stop, s katerim očitno mora zagnati motor. Pritisne na gumb in...ne zgodi se prav nič, nobenega hrupa, nikakršno brnenje motorja, le urice na armaturni plošči zaživijo, kar pomeni, da se je nekaj le zgodilo. In res, ko najdeš majhno prestavno ročico in jo porineš v položaj D ali R se avto v popolni tišini čudežno premakne z mesta. Torej je res, električni motor dela! A le za kratek čas, saj se bo bencinski kaj kmalu oglasil, še zlasti, če pritisnete malo bolj odločno na plin. Bencinski motor sicer ni med najbolj zmogljivimi , saj zmore vsega slabih 100 KM, kombinacija z elektromotorjem pa pripelje do končnih 136 KM. Za razliko od avtov, ki jih poganja le motor z notranjim izgorevanjem, velja za hibride nevsakdanje pravilo: kdor hoče varčevati, naj vozi po mestu. Tam regeneracija energije ob zaviranju in stalno ugašanje bencinskega motorja poskrbita, da je vožnja prijazna do voznikove denarnice. Baterije se polnijo vsakokrat, ko voznik dvigne nogo s sto-palke za plin, še bolj pa ko zavira. In poraba je res majhna in se giba tam nekje med 6 in 7 l na 100 km. Če s stopalko za plin ravnate bolj prijazno pa tudi manj. Kot smo že rekli je prtljažnik plitev, saj se pod njim skrivajo baterije in elektromotor, tako da je za daljša družinska potovanja nekoliko neroden. Notranja izdelava je vrhunska, kakovost materialov izredna. Dobro pa je tudi počutje potnikov, ki imajo, tako so-voznik kot tisti na zadnjih sedežih, kar veliko prostora. Če imamo kakšno kritiko, je slednja namenjena aktivnemu tempomatu, ki ob deževnem vremenu povsem odpove. Pa tudi ob suhem reagira prav počasi. Druga kritika leti na račun navigacijskega sistema, ki ima, kot smo večkrat opazili in ne samo pri tem avtu, povsem svojo logiko, kar sicer opazimo tam, kjer dobro poznamo ceste: včasih vas pošlje na pot, ki je tudi 10 km daljša od tiste, za katero bi se odločili vi. Cena nekoliko bolj opremljenega CT200h gre krepko čez 36 tisoč evrov. Volvo Car Corporation je izbral dobavitelja elektronske opreme Mitsubishi Electric Corporation za partnerja pri naslednji generaciji infotainment sistema za prihodnje Volvo avtomobile. Mitsubishi Electric Corporation bo dobavljal centralni modul in bo glavni dobavitelj za infotainment sistem. Gre za pomemben korak Volva pri razvoju svetovno vodečih funkcij povezljivosti v avtomobilu. Vsa intuitivna tehnologija, ki je na voljo voznikom je vključena v Volvovo novo blagovno znamko Sensus. Sensus je vmesnik, ki spodbuja instinktivno komunikacijo z avtomobilom s povezavo v voznikov digitalni svet - in centra. Naslednji izziv Volva je polnjenje infotainment sistema z inteligentno vsebino, ki ponuja lastniku vozila enostaven, intuitiven dostop do podpore, informacij in zabave. Sodelovanje z Mitsubishi Electric Corporation, ki je dobavitelj Volva že mnoga leta, utira pot za integracijo novega, uporabniku prijaznega infotainment sistema in funkcij povezljivosti v vozilu. Stran pripravil Ivan Fischer APRILSKI PODATKI Toyota lider v izdelavi hibridnih vozil Iz koncerna Toyota so sporočili, da so konec aprila 2012 izdelali jubilejno serijsko hibridno vozilo, ker so na ta dan naredili točno 4 milijone primerkov. Od tega jih je veliko končalo tudi v Evropi, kjer so samo Britanci pokupili skoraj 100.000 Toyotinih in Lexusovih hibridnih modelov. Začetek Toyotine hibridne zgodbe sega v avgust leta 1997, ko so Japonci na domačem tržišču pričeli s prodajo prvega hibridnega avtobusa , ki se mu je v decembru istega leta pridružil prvi hibridni pri-us (model NHW10), ki so ga takrat uradno prodajali samo na domačem tržišču. V vseh teh letih prodaje so v Evropi prodali več kot 324.000 novih primerkov ekološko orientiranih modelov iz koncerna Toyota. V petnajstletnem obdobju so Japonci po celem svetu prodali več kot 4 milijone hibridnih avtomobilov in tako skupaj z njihovimi lastniki prihranili svetu približno 20 milijonov ton izpustov CO2, ki bi jih lahko ustvarili podobni, vendar običajni avtomobili, opremljeni samo s pogonskim motorjem na notranje izgorevanje. PEUGEOT - Napoved novega »svetovnega« vozila 301 bodo predstavili v Parizu prodajali pa najprej v Turčiji Francozi so sestavili triprostorsko limuzino za mednarodni trg. Peugeot 301 v dolžino meri 4,44 metra, tovarna pa hvali rekordno veliko prostora na zadnjih sedežih pri medosni razdalji 2,65 metra, 506 litrov prtljažnika in bogato opremo za varnost. Avto bodo poganjali novi trivaljni 1,2- in štirivaljni 1,6-litrski VTi s 52 oz. 85 kW in 1,6-litrski dizel z 68 kW. Bencinska motorja bosta na voljo tudi z avtomatiko. 301 bodo proizvajali v Vigu v Španiji, uradno premiero pa bo doživel v Pariza, najprej ga bodo novembra prodajali v Turčiji in pozneje še v Rusiji, srednji in vzhodni Evropi, Ukrajini, v afriškem delu Sredozemlja in Latinski Ameriki. NEURADNO Fiat krepi sodelovanje z japonskim Suzukijem na škodo indijske Tate Prav pred kratkim je prišla vest, da se turinski koncern Fiat zanima za sodelovanje z japonsko Mazdo, skupaj s katero bi hoteli izdelati športni dvosed, področje, na katerem imata tako Fiat z Alfa Romeom kot Mazda bogate izkušnje. Novinec naj bi bil nekje križanec med slavnim AR duettom in Mazdinim MX5. To pa še ni vse: Fiat naj bi se pogajal tudi z japonskim Suzukijem, s katerim sicer že sodeluje na področju majhnih terenskih vozil. Leta 2010 so izdelali dvojčka SX4/sedici, ki predstavljata prvi plod skupnega razvoja. Leta 2009 so se dogovorili o novih pošiljkah Fiatovih turbodizelskih motorjev, lani pa so Japonci z Italijani podpisali povsem novo pogodbo o dobavi turbodizelskih motorjev, čeprav so takratni japonski partnerji (VW) ostro protestirali. Ameriški tisk je pred kratkim prvič napovedal možno ločitev med indijskim koncernom TATA Motors ter italijansko-ameriško navezo FIAT-Chrysler, ker so se na začetku tega meseca pojavila nova znamenja razhajanj med Italijani in Indijci, ki so večinski lastniki znamk Jaguar in Land Rover. Zato so Italijani pred kratkim zaradi vse slabših poslovnih rezultatov na indijskem tržišču napovedali, da bodo prekinili skoraj šestletno skupno izgradnjo indijske servisne in prodajne mreže, čeprav bodo z indijskim koncernom še naprej sodelovali, predvsem na področju proizvodnje pogonskih motorjev. Indijcem sicer fiatovci očitajo, da niso dovolj vneto propagirali prodajo grande punta, linee in palia. VOLKSWAGEN PASSAT - Za tiste, ki jim pogon 4Motion ni dovolj Alltrack s 4-kolesnim pogonom Štirje motorji - Cela vrsta specifične opreme - Poseben terenski vozni program VW ima odličen štirikolesni pogon 4Motion, s katerim se ponašata tako golf kot passat, za slednjega pa so v Wolfsbur- gu omislili tudi različico alltrack, ki je na moč podobna pogonu na octavii scout in na audiju allroad. Passat alltrack je na voljo s štirimi različnimi agregati, dvema bencinskima TSI (160 in 210 KM) ter dvema 2-litrskima TDI (140 in 170 KM). Obe najmočnejši različici, bencinska in dizelska imata tudi 4-ko-lesni pogon 4Motion, elektronsko zaporo diferenciala XDS in menjalnikom DSG. Te programe so do zdaj pri Volkswagnu poznala le tiguan in touareg, passat alltrack je tako prvi klasični osebni avto s tem sistemom. Volkswagen je alltracku namenil specifične odbijače, razširjene pragove in kolesne loke, za 3 cm večji odmik od tal in zaščito podvozja spredaj in zadaj. Poleg terenskega voznega programa, asistence za speljevanje na klancu, asistence za nadzorovani spust, posebej zanj prilagojenega podvozja in terenskega zunanjega videza ima passat alltrack še celo vrsto specifičnih elementov opreme. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B1. maja 2012 2B V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Antilopa 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre ker Texas Ranger 21.10 Film: Io vi trovero (triler, Fr., '08, r. P. Morel, i. L. Neeson, M. Grace) 23.10 Nan.: Law & Order 23.55 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) 0.55 Film: La lupa (dram., It., '95) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 7.35, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.20 Dnevnik Focus 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Igra: Mi gio-co la nonna (v. G. Magalli) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.05 Dok.: In Italia 6.30 9.55 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 10.20 Aktualno: Relazione del Governatore della Banca d'Italia Ignazio Visco 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 22.40 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 23.25 Dnevnik 23.40 La Storia siamo noi 0.35 1.25 Nan.: Six Degrees 1.15 Dnevnik Parlament 2.10 Nan.: Cinecitta 14.45 Film: Rosamunde Pilcher: Le due vrita di David (rom., Avstr./Nem., '09, r. H.J. Toegel, i. S. Kellner) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Benvenuti a tavola: Nord vs Sud (i. F. Ben-tivoglio) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.20 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari 14.55 Dnevnik -kratke vesti 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Reportaža: Mistero 0.30 Show: MagicLand - Ai confini della realta (v. A. Casanova, D. De Zan) 1.55 Nan.: Saving Grace 2.35 Dnevnik - Pregled tiska La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 15.50 Film: Delitto d'amore (dram., It., '74, r. L. Comencini) 17.30 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Un posto al sole 21.05 Šport: Golden Gala, atletika, Diamon League, prenos 22.40 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Cult Book 1.35 Glasb.: La musica di Raitre K Rete 4 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 410.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolf, un poli-ziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life 16.30 Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA, '58, r. M. Shavelson) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Wal- 12.30 17.55 Variete: I menu di Benedet- ta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Un re per quattro regine (western, ZDA, '56, r. R. Walsh, i. C. Gable, E. Parker) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 1.10 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso ^ Tele 4 gio - Appuntamenti corti 13.30 Dnevnik 14.00 Videomotori 14.15 22.30 Rotocalco AdnKronos 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Due o tre cose che so di lei (dram., Fr., '66, r. J.L. Godard, i. M. Vla-dy) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Chiamate Nord (krim., ZDA, '48, r. H. Hathaway, i. J. Stewart, R. Conte) Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Pozabljene knjige naših babic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Otr. nad.: Kot ata in mama (pon.) 11.35 Kratki igr. film: Najboljše počitnice na svetu (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.35 Risanke 16.00 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Nan.: Slovenski vodni krog 17.50 Hum. nan.: Hotel poldruga zvezdica 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Skupaj za Evropo 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 23.55 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 13.20 Ugani, kdo pride na večerjo (pon.) 14.50 Žogarija (pon.) 15.20 Muzi-kajeto (pon.) 15.50 Turbolenca (pon.) 16.20 Mostovi-Hidak (pon.) 16.30 Univerza (pon.) 16.55 Plavanje: EP, prenos iz Debrecena 17.55 Evropski magazin (pon.) 17.10 Univerza 17.35 Ars 360 (pon.) 17.55 Rokomet: kvalifikacije za EP (ž), Slovenija - Švedska, prenos iz Velenja 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Nikoli ne reci nikoli 21.35 Nad.: Selma 22.35 Nad.: Sodobna družina 23.00 Dok. odd.: Zbogom, Basra (pon.) Koper 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.3016.00 Dok.: Italia da scoprire 7.5512.45 Dok.: Borgo Italia 11.15 Koncert: Voci dal Ghetto 12.25 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 12.30 Salus Tv 13.10 20.00 Kratkometraža: Maremetrag- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 »Q« - trendovska oddaja 16.00 Dok. odd.: City Folk 16.30 Potopisi - zbirka 17.00 Alpe Jadran 17.30 Biker Explorer 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Rokomet: kva-lif. za EP (ž), Slovenija - Švedska, posnetek 21.20 Dok. odd.: Elio Bartolini 22.15 Kino premiere 22.30 Lynx Magazin 23.20 Med valovi 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 10.00 Novice 9.05 Naš čas 10.0517.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 11.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Brez panike 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Slovenija danes 21.00 Odmevi iz Krpanove dežele 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.3014.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Dokler naju jackpot ne loči (ZDA) 21.50 24UR zvečer, Novice 22.20 Nan.: Detektiv na Floridi 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti 0.15 Nan.: Mentalist 1.10 24UR (pon.) 2.10 Nočna panorama Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Brata (hum. nan.) 8.55 13.15 Hum. nan.: Frasier 9.25 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.10 Film: Čarobni vrt (V.B./ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 18.55 1.05 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Posebno poročilo (ZDA) 22.35 Film: Orlov padec (ZDA) 0.15 Nan.: Policisti v Los Angelesu 1.55 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gostja oddaje Živa Vidic; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Jakob Renko - Rojen je bil v mestu Trst, 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva orkestra Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 31. maja 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A H 1000, „C STOCKHOLM HELSINKI 5/'6 X AMSTERDAM LONDON O „s 0«/ij '3/24 ' 6">C HL? - K0BENHAVN —' < SúL/ <£> kM BERLIN „. BERLIN VA 9/22 O VARŠAVA O 8/25 MOSKVA '3/2' 0 O KIJEV '4/26 A O PARIZ '3/27 OBRUSELJ ''/24 ŽENEVA ''/26 O MILAN 0 '5/27 DUNAJ '7/ O LJUBLJANA o 8/22 SPLIT '„_.ÇM4/24 LIZBONA O '6/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C 1020 A v -SKOPJE O „„ATENE " , J6/24 O-^aHl Nad našo deželo dotekjo v prizemlju blagi in vlažni jugozahodni tokovi, ki so mestoma nestabilni. V prihodnjih dneh bodo zajeli Avstrijo in delno tudi našo deželo zelo vlažni tokovi. Nad srednjo Evropo in Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah k nam prehodno priteka nekoliko toplejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.46 Dolžina dneva 15.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 2.21 A BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv ugoden, popoldne pa se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.32 najnižje -50 cm, ob 8.43 najvišje 19 cm, ob 13.54 najnižje -26 cm, ob 20.10 najvišje 61 cm. Jutri: ob 3.08 najnižje -61 cm, ob 9.29 najvišje 25 cm, ob 13.38 najnižje -22 cm, ob 20.47 najvišje 63 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........11 2500 m . 1500 m............7 2864 m . . .3 . -1 . -2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O '3/24 O GRADEC '2/20 CELOVEC O 9/20 TRBIŽ O 10/20 O 7/'7 KRANJSKA G. 0 ''/'9 S. GRADEC CELJE '2/2' O VIDEM O '4/26 O PORDENON '5/25 o<- TRŽIČ 11/20 ČEDAD O ~ KRANJ 15/25 cfD» O c^^ti LJUBLJANA GORICArt O N. GORICA 12/21 N. MESTO 11/21 9S,RI,CA O 14/22 POSTOJNA O O 13/19 --- ¿—M, / ,-vo KOČEVJE <šw V - O " PORTOR^ ^ - ^ - ČRNOMELJ 14/23 —.. UMAG OPATIJA , MARIBOR 012/20 PTUJ O M. SOBOTA O'2/2' ZAGREB '3/22 O POREČ O PAZIN O REKA '4/22 ra ÎNAPOVED ZA DANES Danes bo vreme nestabilno: v popoldanskih urah bodo ne- Ponoči in zjutraj bo povečini jasno, čez dan pa bo več vihte zajele celotno deželno območje. oblačnosti. Nastajale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. O GRADEC ''/23 <£e r ci CELOVEC O '0/2' TOLMEČ O '3/24 TRBIŽ O '2/22 m o 7/'8 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O '5/24 '4/25 čgf. O TRŽIČ ''/20 O KRANJ UQ ''/20 S. GRADEC CELJE ''/22 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O'2/23 o LJUBLJANA O PORDENON „ r,ORIra n, O N. GORICA 12/22 N. MESTO 11/23 rORICA O .,.,,„ POSTOJNA O ZAGREB '3/24 O '5/24 <.».> '7/25 '5/20 O ''/'9 REKA '4/'9 KOČEVJE - O - ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri se bo vreme poslabšalo: povsod se bodo pojavile ne- Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krai-vihte in močno bo deževalo. jevnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi ne- vihtami. fao - Poročilo pred začetkom konference o trajnostnem razvoju Sedmina svetovnega prebivalstva po oceni Združenih narodov podhranjena eu - Zaradi gospodarskega okrevanja in zime Toplogredne emisije so leta 2010 narasle RIM - Eden od sedmih prebivalcev sveta trpi za podhranjenostjo, piše v poročilu, ki ga je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila tri tedne pred začetkom konference o trajnostnem razvoju v brazilskem Rio de Janeiru. "Razvoj ne more biti trajnosten, dokler je vsak sedmi človek žrtev podhranjenosti," je dejal generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva. Dodal je, da si revni težko zagotovijo trajnosten dostop do varne hrane. V poročilu FAO poziva države sveta, naj investirajo v infrastrukturo in zaščitijo pravice revnih do hrane. Tri četrtine revnega prebivalstva sveta živijo na podeželju in večina revnih je odvisna od kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti, da si zagotovijo preživetje. Dostop do naravnih virov, kot so zemlja, voda in gozdovi, je nujen za 2,5 milijarde tistih, ki proizvajajo hrano za lastno potrošnjo in prihodek. "Lakota povzroča zmanjšanje produktivnosti, večanje revščine, počasen gospodarski razvoj in degradacijo virov," so pri FAO zapisali v poročilo. FAO opozarja, da bi morali sistemi potrošnje in proizvodnje hrane "doseči več z manj". Prav tako je nujen premik k bolj hranljivi prehrani, proizvodnji hrane z manjšim vplivom na okolje, treba je zmanjšati izgubo hrane in količino živilskih odpadkov. Po podatkih FAO ti znašajo 1,3 milijarde ton na leto, kar je približno tretjina svetovne proizvodnje hrane za človeško potrošnjo. Leta 2050 bo število prebivalcev sveta naraslo na devet milijard, kar bo povečalo potrebe po hrani in pritisk na svetovno kmetijstvo bo močno narasel, so še sporočili pri FAO. (STA) zda - Predsedniške volitve Astrologi napovedujejo zmago Baracka Obame, a tudi volilne nepravilnosti NEW ORLEANS - Mednarodna konferenca okrog 1500 astrologov je v torek sklenila šestdnevno zasedanje v New Orleansu z napovedjo izida letošnjih predsedniških volitev v ZDA. Posebni šestčlanski odbor je soglasno sklenil, da bo zmagovalec demokrat Barack Obama. Združena konferenca astrologov se srečuje vsaka štiri leta, letos pa je na srečanju prvič sodelovala delega- Barack Qbama cija iz Kitajske. Osrednji dogodek je napoved izida predsedniških volitev v na. Za letos napovedujejo tudi, da bo ZDA. Pred štirimi leti so zadeli, saj so prihajalo do volilnih nepravilnosti, maja 2008 napovedali, da bo Obama podobno kot leta 2000. Razlog je po-premagal republikanca Johna McCai- seben položaj planeta Merkur. (STA) KOEBENHAVN - Emisije toplogrednih plinov v članicah EU so se leta 2010 v primerjavi z letom pred tem povečale, predvsem zaradi okrevanja gospodarstva in mrzle zime, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kljub temu pa je večjo rast emisij toplogrednih plinov zaustavila povečana uporaba obnovljivih virov energije. Emisije toplogrednih plinov so se leta 2010 v primerjavi z letom pred tem v 27 članicah EU povečale za 2,4 odstotka. Opaznejša rast je med drugim posledica 7,3-odstotnega padca v letu 2009. Prvi podatki za lansko leto kažejo, da naj bi emisije v letu 2011 upadle za dva odstotka. Slovenija je leta 2010 emisije zvišala za 0,3 odstotka na 100.000 ton CO2. Agencija v poročilu ugotavlja, da je EU na dobri poti za uresničitev ciljev kjotskega protokola, saj se na dolgi rok emisije to-plogrednih plinov zmanjšujejo. Emisije toplogrednih plinov so bile leta 2010 namreč še vedno 15,4 odstotka pod ravnmi iz leta 1990. "Emisije so se v letu 2010 povečale. To je bilo pričakovano, saj je večina Evrope takrat izšla iz recesije," je ob objavi poročila ocenila izvršna direktorica agencije Jacqueline McGlade. "Kljub temu pa bi bila lahko rast še večja brez širjenja uporabe obnovljivih virov energije," je dodala. Leta 2010 se je v primerjavi z letom pred tem namreč poraba energije, pridobljene iz obnovljivih virov, povečala za 12,7 odstotka. Opazno so upadle tudi cene plina, posledično pa je uporaba tega narasla za 7,4 odstotka. Nemčija, Poljska in Velika Britanija so prispevale kar 56 odstotkov absolutne rasti emisij plinov v letu 2010. Relativna rast je bila sicer najvišja na Finskem, Estoniji, Švedski in Latviji. Emisije so se zmanjšale v Španiji, Grčiji in na Portugalskem. (STA)