'ožtmng oiacane v cotovm Leto IVII. v Uublteni. « torek dne 24 decembra 1929 St 294 fzdai- % % 3 Naročnina Dnevna toam M kraljevino luguilolio meatet.no Uln poiieino Uln ceioleino 3i>() Uln za inozemstvo mese. no 4«i UUi nege nn« zoaia ce-oie m. v iugc sloviti uu Um. za Inozemstvo 14« C SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 siotp peui-vrsia iiiaIi oglasi po I SO in i U.veCh og.a&l nad M mm v.Sine po Um velHel po J .n « Oin v urednikrmilelu vršilca 00 iu Uln D Pr >/e-'erp a freamsiu Slov.«) Kakot Savska in Primorska banovina bo tudi Vrba-ška banovina priredila poklonitveno deputacijo Nj. Vol kralju. Deputacija bo odšla dtie 25. decembra, sprejeta pa bo 29. decembra ob pol 0 popoldne. Delegatov je 200. Albert Tomas pr de v UubVano Belgrad, 23. dcc. (Tel. »Slov.*) Te dni sc pričakuje v Belgradu prihod ravnatelja mednarodnega urada dela Alberta Thomasa. Spre mil ga bo svetnik našega poslaništva v Ženevi Vukičevič. Thomas bo v naši državi pre gledal vse socijalne in humanitarne ustanove Na svojem potovanju se bo zadržal tudi v Za grebu in Ljubljani. lmenovanfa in premestitve Belgrad, 23. dcc. (Tel. »Slov.«) Zn šumarske. ga inšpektorja in šefa go/.dnrskega odseku dravske banovine jc imenovan ing. Anton Šivic. Zn višje gozdarsko svetnike Vhidislav Fazun. Emil Obercigner, Tavčar Karel in štrancar Alojzij, vsi pri dravski banovini. Za go/.darskegu pri stava Ravtar Franc in za gozdarskega pripravnika Klemenčic Ivo. Imenovan je pri generalni direkciji drž. železnic v I-ITI za šefa tretjega transportnega oddeMca vojne dclegacije Fran. Zlatnar. Maribor. 23. dec. (Tel ?Slov.«) Učiteljica Danica Gostinčar ic i/. Apač premeščena v Do) pri Ljubljani. Zima pritisku Belgrad, 23. dec. (Tel. >Slov.«) Od davi je začela temperatura v vseh delih države hitro padati. V Belgradu je bilo danes —6 stopinj mraza, v notranjosti Srbije pa celo —9. Prenehalo je sicer snežiti, toda v krajih, ki gravitirajo proti Donavi, piha hud veter ko-šava. Javlja se tudi iz južne Srbijo, da je tam velik mraz in sneg Bukarešta, 23. dec. AA. Rador« poroča, da je promet na železnicah zadel na nepremostljive težave radi snežnih viharjev zadnjih dni. Siinplonski ekspres je v bližini Pitestin obtičal v visokem snegu in nadaljeval pol šele po štiriurni zamudi. Na nekih stranskih progah je bil promet začasno ustavljen. Pariz, 23. dec. (Tel. »Slov.«) Nocojšnjo noč so bili snežni viharji nad gorskim masivom srednje Francije. Zapadlo jo toliko snega, da jc brzovlak Nimes—Pariz obtičal sredi proge in so progo očistili šele po polurnem delu. V Sredozemskem morju sc radi viharja nahaja več ladij v sili. Italijanski parnik »Leonardo« je bil poškodovan in ga je moralo moštvo zapustiti. Voditeli nove hat. cerkve aretiran vsled si/epa*-™ Dunaj. 23. dec. (Tel. Slov.«) Policija v Salz-burgu je aretiralo v domu Srca Jezusovega v Aiigenu pri Salzburgu kljub burnim protestom dozdevnega vseučiliškega profesorja, doktorja trilogije Antona Norberta Rc/.nička, katerega suknjo krasi pet visokih starih avstrijskih redov. med drugimi tudi red železne krone 111. vrste z vojno dekoracijo iu meči. Reznička zasledujejo radii mnogih pustolovščin, goljufij in napačnega prijavljenjn. On je glasoviti ustanovitelj tako zvane nove katoliške cerkve na Češkoslovaškem, ki sicer priznava papežu kot poglavarja, odklanja pa celiibat. Meseca aprila 1929 sc je moral zagovarjati pri češkoslovaških sodiščih radi velikih goljufij pri nabiranju denarja. Sklicujoč se na Rockefellerja kot pro-tektorja nove katoliške cerkve, ic zbiral donai za zgradbo katedrale v Pragi. Nabrani denar pa jc podaril svojim številnim prijateljicam Praško sorMšče jo razpravo od godilo, da Rcz-mička preiščejo zdravniki psihiatri. Rezničck pa tega ui hotel počakati, temveč jo rajo zginil v inozemstvo in trdi sedaj pri zaslišavnnju v Salzburgu. da jo v resnici nadškof in dn njegovi) sekta šteje žo 40.000 duš. da ga jo posvetil neki ameriški škof in da jo ros doktor 100 legije in dn jo tudi ros »univ. profesor.. »IJniv. pn 110 poinoni univerzitetni, teinvoo mmor/ dn profesor. dn se je vrnil z romanja \ Rim, kjer 11111 jo pope/ v privatni avdienci podelil alisr lucijo. Protkonoo jo imel loko /vito ponurojo ne papirje, da mu je mnogo ljudi verjelo. So daj sedi v zaporih salzbnrškegii deželnega sodi šča in češkoslovaško državno pravdništvo jo h sporočilo, da bo zahtevalo njegovo izročitev, ko I ki prestal kazen zn svoja dejanja \ Avstriji Dunajska vremenska napoved. Na visoki I gorah bodo viharji ob zelo nizki temperatur in živahnih vzhodnih vetrovih. Severno Alpe Deloma jasno, malo spremenjena temperatura Južne Alpe: Oblačno, včasih sneg. temperatura blizu ničle. Akcila proti pregon trnju krist anov v Rusiji V nedeljski številki smo na kratko poročali, da se je na Angleškem pričela akcija za križarsko vojsko proti preganjanju kristjanov na Ruskem.. Ta akcija zavzema vedno večji obseg in njen pomen postaja vedno večji Značilno pa je že to, da se je ta akcija sploh mogla pričeti, ker se Angleži zelo neradi vmešavajo v ruske notranje zadeve«. Tako je celo dejal nadškof Canterburijski, ko so ga vprašali o umestnosti ali neumestnosti obnovitve diplomatičnih stikov z Rusijo, da je io vprašanje čisto politično, cerkev pa se za politiko ne meni. Se bolj pa so bili proti vsakemu vmešavanju v ruske zadeve angleški liberalci in so- j ciausti, ki so vedno simpatiziralt za sedanjo rusko vlado iz samega odpora proti bivši ca- i ristični vlad Vse sovjetske izgrede in krvave persekucije sovjetskih nasprotnikov so smatrali ti krogi le kot reakcijo na nekdanjo car- ! ske politiko :n na sebično politiko od carja 1 priveligiranih slojev Akcija pi ki jc je sedaj začel konserva- j (ivni Morning Post« proti preganjanju kri j stjanov na Ruskem in ki jo vodi lord Glasgow, ' pa bo po vsej verjetnosti čisto izpremenila do- I sedanje angleške stališče o nevmeiavanju v I ruske razmere. Že sedaj se vidi, da je odmev | te akcije zelo močan Morning Post prejema ; stalno za vodstvo nove akcije vedno nove darovg, ki gredo od 1 šilinga- do sto in tisoč funtov. Vedno nova zborovanja, vedno nov1 i shodi pa silno širijo zanimanje za akcijo Levi ;n desničarski krogi, ki so dosedaj J bili zvest' uačelu nevmešavanja v notranje I zadeve., pričenjajo zdaj zelo nervozno opazo- | vati, kako se akcija vedn^ bolj širi Spozna- : vati pričenjajo, da v odločilnem trenutku ne j bodo mogli zatajiti lastnih načel o politični ■ svobodi in socialni pravičnosti in da se bodo j morali akciji pridružiti Nad vse pomembna je 1 izjav, enega od uglednih parlamentskih za | stopnikov delavske stranke: »Nismo mislili, ! da bodo toriji (konservativci] tako d u h o - i viti. Zauj protestirajo zoper stike t. sovjet- j sko vlado ne samo s političnega stališča temveč tudi z argumenti, ki jim ne smemo ugovar- i jati, če nočemo, da priznamo lastno moralno I omahljivost Ujeli so veter, ki je razvil naša ; jadra. Ni dvoma, da smo v nevzdržnem sisttju. Ja -ost razume, da nismo smeli zamolčali : rerskega preganjanja pod sovjeti Obsojala ! nas Uo vsleci napake, če jo ne bomo popravili!« j Ta izjavo, delavskega voditelja najlepše I dokazuje, kako silno umestnu je akcija an- ! glešiih konservaiiv ev in kako je res že skraj- j ni čas, da ves kristjanski svet nastopi proti ; nezaslišanemu preganjanju kristjanov v Rusiji. Č ovešha zvev Varšava, 23. dec. AA. Poljske časopisje priobčuje podrobne podatke o snirti>ih obsodbah v Rusiji. Tako se znani krvnik, bivši menit' (»urov hvali, da je doslej izvršil več ko 3000 smrtnih obsodb. Izjavil je, da ne bo pu-stil prej svojega groznega posia, dokler ne izvrši 5000 smrtnih obsodb. Navzlic temu mu že popuščajo živci in krvnik se mora vsaki-krat hudo opiti. Ob sobotah je dvorišče podobno pravi klavnici. Iz ječe se čujejo obupni klici. Posebno kruti so mlajši jetničarji. Zta*e plombe le za komuniste Moskva, 23. dec. AA. Komisarijat za zdravstvo je poslal vsem zobozdravnikom okrožnico, v kateri jim priporoča največjo štedljivost pri uporabi zlata za zobozdravni-ške svrhe. Zobozdravniki morajo upoštevati poreklo in socijalni položaj svoiih pacijentov. Prvenstvo pri vporabi zlata gre članom komunistične stranke, Pacijenti, ki ne pripadajo stranki in ki žele zlate plombe na svojih zobeh, morajo izročiti državni blagajni dvakratno količino potrebnega zlaia. Zobozdravnik sme opraviti potrebna zobozdravniška dela le, ako se dotična oseba izkaže s potrdilom finančnega urada o izročeni predpisani količini zlata. Francosko stališče glede Mad arshe om* jeno Budimpešta, 23. dec. (Tel. »Slov.«) »A Regek poroča, da je zunanji minister Valko. pri svojih pariških pogajanjih izposloval omi-ljenje francoskega stališča glede reparacij-skega vprašanja nasproti Madjarski. Francija noče popolnoma prepustiti uvaževanja madjar-skega stališča samo Italiji in se noče popolnoma odtegniti madjarski argumentaciji, dasi 1)0 po možnosti branila stališče male antante. List ne veruje v grožnjo male antante, da bo torpedirala Youngov načrt. Ponesrečen atentat na indij, podkralja London, 23. dec. (Tel. »Slov.«) Na vlak indijskega podkralja, ki je včeraj dospel v Nevdelhi, je bila neposredno pred poslajo vržen abomba, ki pa je porušila samo prazni jedilni vagon. Vseindij^ki kongres se bo otvoril v nedeljo in ni še gotovo, ali se bo odloČil za konferenco. ki jo predlaga podkralj, ali pa bo dal y ■■ n ženo izjavo neodvisnosti in «e izrekel za < dklonltev plačevanja davkov. Delo katolikov za t rane. nem. zbližanje Skupno zborovanje obeh parlamentarnih dele pa cu Na pobudo francoskih katoliških parlamentarcev se že nekaj let po vojni vrši vsako leto sestanek francoskih in nemških katoliških parlamentarcev, da si medsebojno prijateljsko izmenjajo misli in delajo za zbližanje obeh narodov. Letošnji sestanek se je vršil 20. in 21. t ni. v Berlinu. Francoska delcgacija je bila topot posebno mnogoštevilna (40 članov) in-je štela vrsto zelo odličnih političnih osebnosti. Vodil jo je Francois Maršal, bivši ministrski predsednik in najožji sodelavec Poineareja Med drugimi vodilnimi osebnostmi je omeniti prof, Boissarda, ki je pečetnik znamenitih »Socialnih tednov« v Franciji, teologa Dtla{tre-a, S, L, ki je eden najjačjih sodobnih ideologov. Dalie grof Vladimir d' Oriuessou, ki je napisal že več del, ki obravnavajo odnos obeh narodov. V delegaciji je bil tudi glavni urednik »Croix« abbe Mer-klen. Nemci so svoje- francoske tovariše zelo slovesno in prisrčno sp .ejeli. »Germania« in tudi ostalo nemško časopisje je sestanku posvečalo velike pozornost Vsi so podčrtavali veliko važnost takih medsebojnih sestankov, ki pripravljajo razorožitev duhov in so sicer počasno, teti;: jako solidno delo za zbližanje cbeh narodov. »Germ-tnia piše, da so se tako Francozi, kakor Neme: v preteklih petih letih politično zelo mnogo naučili. Nauk tiči v spoznanju, da sta si oba naroda medsebojno potrebna in da se spo-polnjujcta »Zentium«, tako piše »Germania«, se ni nikdar bal povedati odkrite besede, kadar je mislil, da je to potrebno, tedn ni izpustil nikdar izpred oči važnega cilja, ki ic načelen in splošen sporazum s Francijo Posvetovanjem, ki so imeli strogo zaključen značaj, je redno prisostvovalo do 120 oseb. Prvi je nastopil prof. dr. Delattre S. J. s predavanjem: »Kaj ovira duhovno sporazumevanje? Govor enake vsebine je imel od 9trani Nemcev prof Platz iz Bonna. -- D' Ormessou je v krasnem refjratu podal vse ono, kar Nemce pri Francozih odbija in povzroča nezaupanje, nakar je obraten referat pri Nemcih razvil pre-lat Ulitzka. Ta štiri predavanja so tvorila jedro posvetovanj Nazadnje je bila sprejeta sledeča resolucija: Nemška in francoska delegacija sta po odkriti in prisrčni izmeni misli prišli do zaključka, da je nemško francoski sporazum predpogoj za pravo zbližanje evropskih narodov. Soglasno mnenje cbeh delegacij je, da je naloga katoličanov obeh dežel, da pripravita tako zbližanje Za sporazum pa je treba, da se odstrani vfce podedovano medsebojno nezaupanje, h čemer more študij narodnih posebnosti, ki jih ima vsak narod, zelo mnogo pripomoči. Razgovori, ki so se pričeli v Parizu in Berlinu, naj se nadaljujejo. Delegaciji pozdravljata že rapo- četo skupno delo katoliške žurnalistike in kato- : bo tovarniškega sovjeta. Samo vi ste vsega hških časnikarjev, ki morejo najOeč pripomoči, i krivi!« je vpil in s prstom kazal na vse posa-cla se ne širijo zmotne vesti in zlohotni komen- j mezne člane. > Koliko let sem srečno živel s ločiti se bova mo- Novi sovjetski koledar se ponesrečit Iz Moskve se uradno poroča, da je spre-jelu vlada načrt odbora za koledarsko reformo. Leto »e bo pričenjalo vedno dne 1. oktobra in se deli v 72 tednov po pet dni v tednu. Zo letos jo bil vpeljali »nepretrgani delovni teden?". Mezde se bodo izplačevale vsakih deset dni enkrat. Vlada si obljubuje veliko prihrankov od nepretrganega dela. Tedenski počitek (24 ur) bodo vživali delavci po vrsti. Glavni namen koledarske reforme je, da bodo tekli stroji neprestano. Vendar je izzval ta načrt toliko razburjenja med delavci, da je bila vlada primoraila omiliti prvotno določbo, Vsem članom ene in iste delavske rodbine bo namreč dovoljen skupen tedenski počitek na isti dan. Kaj piše delavski list? Takole si je predstavljala reformo koledarja sovjetska vlada, čisto drugače pa se je ta izkazal v življenju. O tem prav zanimivo poroča moskovski delavski dnevnik »Gudokc t, dne 13. t. m., ko piše: Obupan, razkuštrau mož je planil v šo- larji in da se ustvarja pomirljivo ozračje Posebno važnost se bo tudi poslej polagalo na izmeno dijakov in dijakinj, kakor tudi na medsebojne mladinske prireditve, konferenca pozdravlja v tem oziru inicijativo nemške katoliške mladine. K papeževemu zlatemu jubileju sta obe delegaciji skupno papežu brzojavno čestitali. Dosedanji gospodarski Berlin, 23. dec. (Tel »Slov.«) Državni predsednik Iliudcuburg jc na predlog državnega kanclerja imenoval dosedaujegu gospodarskega ministra dr. Moldenluiuerja zu. finančnega ministra, socialno demokrutskega poslanca Roberta Schmidta pa za gospodarskega ministra. Berlin, 23. dec. (Tel. Slov. ) imenovanje novega nemškega finančnega ministra je prišlo prav hitro Celo s strani vlade se je eš danes opoldne izjavljalo, da pred jutrišnjim dnem ni pričakovati odločitve. Vzrok hitre re-žitve je iskati v tem, da vlada strankam ni hotela pustiti dosti časa, da bi prišle s svojimi pomisleki Moldenhauer pripada nemški ljudski stranki, ki je bjia največja nasprotnica Hil-ferdinga. Dr, Hilfertling. ki zapušča finančno ministrstvo. šteje med na.ijačje teoretike socializma in marksističnega gospodarstva, /ato pa je interesantno. da je moral ves čas svojega ministrovanja segali po sredstvih, ki bi .se jih socialistična finančna doktrina morala izogibati. Hilferding je moral izvesti finančno reformo, ki zmanjšuje direktne davke in po- m n s'er arevzet finance | večuje indirektne in to z očividno tendenco, I da bi se lažje tvoril veliki kapital. Zagovarjati je moral carinsko politiko, ki je šla za agrarnim protekcionizem, kar tudi le podra-žuje živila. Vsa ta finančna vprašanja ne morejo biti v skladu z gospodarskim socializmom. Ce je moral Hilferding kljub temu neprestano segati po njih, je le dokaz, da sta teorija in praksa pač dve zelo različni reči in da je praktično delo najboljši in najučinkovitejši korektiv pomanjkljive teorije. Socialisti o HUlerdinčovi d°m**iii Berlin, 23. dec. AA. Socijalistični list' poročajo, da pomeni demisija ministra financ Hilferdinga začetek vladne krize in da jc to znamenje, da sc stavba vladne koalicije maje, — Socijalistična stranka je včeraj v svojem poslanskem klubu sklenila, da ne da iz svojih rok resora ministrstva financ in da bo pozvala predsednika vlade Miillerja, naj listnico ministrstva financ izroči socijalnodcmokratičnemu poslancu Herzu. Hugenbergov predlog čisto propade! Mesto 50. dob l le 14 odstotkov glasov Berlin, 25. dec. (Tel. »Slov«) Tlugenbergo-vo ljudsko glasovanje jc izpadlo absolutno negativno. Po začasnih uradnih končnih rezultatih je. glasovalo 5,825.032 volivcev z cla in okoli 500.000 / no. torej je glasovalo za prcdlosr okroglo t4 odstotkov, dočim hi bilo 50 odstotkov pritrdilnih glasov potrebnih za pozitivni rezultat. Povsod po državi jc potekel dan zelo mirno, razen manjših spopadov radikalnih sku- Vse ruske zahteve spreiefe Moskva, 23. dec. (Tel. Slov.;.) V Haba-rovskti so se med ruskim in kitajskim pooblaščencem zaključila pogajanja zaradi železniškega konflikta s podpisom protokola, ki izpolnjuje vse ruske predpogoje. Protokol stopi takoj v veljavo in uveljavlja, da ima ob meji nemudoma nastopili mirovno stanje in da se \ojaštvo umkane na obeh straneh. Izdana so že tozadevna povelja. Kitajci so se obvezali, da bodo takoj razpustili vse tolpe belih gardistov v treh vzhodnih provincah, jih razorožili, voditelje pa izgnali. Vsi ruski uradniki vzhodne kitajske železnice se vrnejo zopet na svoja mesta in na obeli straneh se izpustijo vsi aretiranci' in interniranci. Vpostavitev diplomatskih in konzularnih odnošajev se bo uredila na konferenci v Moskvi dne 25. januarja. vendar se že ined tem vpostavijo kitajski konzulati na daljnjem Vzhodu in ruski konzulati v treh kitajskih vzhodnih provincah. Barte! sestavi novo poljsko vlado Varšava, 23. dec. (Tel. »Slov.«) Bivši ministrski predsednik Bartcl jc sprejel predlog zu sestavo novega kabineta. Njegovo nalogo pozdravlja opoziciju z velikim upanjem, dočim listi Pilsiulskega izjavljajo, du se je Bnrtel ob koncu svojega zadnjega ministrovanju še'izrecno iinenoml r,zvestega vojaka mu riniti l'il-sudskega«. o 250 ao?nikov utonilo Pariz. 23. dec. A A. »Havns« po ne« \r Hongkonga, da je bilo na ladji Li Ce Fong«, ki jo je vihar pogreznil, poleg posadke še 250 potnikov. Rešena sta samo dva mornarja. pin. Največjo udeležbo so dale severovzhodne province Meklenburg, Pomorjansko in vzhodna Prusija. Procentuahio zelo visok prirastek glasov je bil tudi v južni Nemčiji in v Porenju. Na Badenskem in v Hessen-Nassau je število glasov naraslo na več kot dvakratno višino, v voli vnem okrožju Koblenz-Trier pa celo na štirikratno višino. Drobne vesti Newyork, 23. dec. (Tel. »Slov.«) Depresija, ki se zadnje dni opaža na newyorški borzi, se je danes pojavila v večji meri in povzročila zopet take beležke papirjev, ki so se nižji, kakor meseca oktobra in novembra. Vzrok je povečini iskati v davčno-tehničnili motivih, ker hočejo delničarji svoje izgube poravnati na la način, da v svojih davčnih napovedih za 1. 1929. izkazujejo borzne zgube in hočejo na ta način doseči davčne odpise. Pariz, 23. dec. (Tel. »Slov.«) Francoska pilota Le Brix in Rossi, ki sta poskusila polet v Indokino, sla se ponesrečila. Njuno letalo je v Birmi zašlo v tak vihar, cla sta se letalca morala spustiti na zemljo s padobrani. Pri tem se je Rossi lahko poškodoval, Le Brix pa je ostal nepoškodovan. Friedrichshafen, 23. dec. (Tel. Slov. ) Ekspedlcija zrakoplova »Zeppellha« na severni tečaj bo najbrže izostala, ker so se pogajanja z zavarovalnimi družbami razbila. Varšava, 23. dec. (Tel. >Slov.«) V premogovniku Sosnovice se je radi hudega tektonskega potresa udri rov, pri čemer je bilo zasutih 5 rudarjev. svojo ženo. No in zdaj rala!« »Kaj ti je, Jurij?« so zavpili obtoženci in z ropotom skočili s svojih stolov. »Kaj čebljaš če nismo uiti nikoli videli tvoje babnice?c > Videli ali ne videli, to je brez pomena, Kdo je vpeljal pri nas nepretrgan teden? Vi, samo vi! In sedaj se naj bi jaz zavoljo vns še ločil?« Zdaj se je predsednik sovjeta vzravnal, naredil uraden obraz iu zaklical: »Jurij! Opozarjam te, da je to nezaupanje lastnini voditeljem in obsojanje vladne delavne politike. Zagovarjati se boš moral, sicer prideš pred sodišče!« »Briga me tol Le poslušajte moj zagovor! Prav kratek je in radoveden sem, za kaj me boste obsodili! Stroji torej tečejo vedno naprej, nedelje ni več, in vsi dobimo tedenski počitek v skupinah No, moja žena ima prost dan v četrtek, jaz pa — v petek. Pretekli teden sem jaz počival v četrtek in ona — v sredo. To pomeni, da jo nikoli ne bom dohitel! Nikoli več nismo skupaj, dn se pomenimo o družini in prostem času Nobenega prijatelja ne vidim več. ker vsak ima drug prost dan. Pod milim nebom nimam nikogar, da bi se z njim ra/rrovoril Vsi smo raztepeni vnm na ljubo. Ali je to življenje? Zaprite me, če hočete, a prav to vam bo vsak povedal. No, ali ste slišali? Zdaj pn mi pomagajte, če znate!« Cerkev se prilagodila. Larin je sporočil Osrednjemu odboru za petdnevni teden, da kažejo uradi in javnost malo zanimanja za važno reformo Pravočasno pa se je pobrigala cerkev. Tako so vpeljale petdnevko pravoslavne cerkve v Orehovu-Zujevu, središču predilne industrije, »Ne vemo, ali se poslužujejo popi s cerkovniki našega urnika, toda dejstvo je, da so se prilagodili novemu redu. Naj zapusti delavec tovarno podnevi ali ponoči, vedno gre lehko k mašil Kakor tečejo nepretrgoma naši stroji, tako se nepretrgoma vrše v cerkvah cerkvena opravila.« Takoj je priskočila na pomoč sovjetska vlada in strogo prepovedala vsem nameščencem v državnih gledališčih in zborih vsako petje v cerkvah. Utemeljitev prepovedi je bila prav sovjetska, »Nedopustno je služiti našim razrednim sovražnikom po takoimeno-vanih verskih prostorih.« Vsled te prepovedi se tolažijo sovjetski brezverci, da se ne bodo ponovili več lanski »škandali«, da so se vse operne predstave končale pol ure prej, kakor navadno, ker je ves pevski zbor hitel v stolnico prepevat novorojenemu Kristusu. (Tako piše Komsomolskaja Pravda« z dne 13. decembra. Vidi se, da jc postal Herodež srdit, ker le ne gre tako, kakor si je mislil, Umrla :e Ivana G11 h a. članica šentpeter-skega prosvetnega društva. Pogreb bo v torek, dne 24. decembra ob pol 4 popoldne izpred javne bolnico. člani društva se udeleže pogreba pod društveno zastavo. Novoletna voščila m oglase za novoletno številko prosimo takoj po Božiču, ker bi pozneje došlili ne mogli več uvrstiti v krajevno skupino, ozir. zagotoviti jim zaželjenega prostora. Prihodnja številka Slovenca« soboto, dne 28. t. m. —mnrrnrnr...............—i—i—mi izide Piliifa vsem bralcem Slovenca Opozarjamo vse bralce »Slovenca« na reklamno prilogo, katera je izšla v današnji božični številki za prodajo srečk Drž. Razredne Loterije ter toplo priporočamo, da naročujete nove srečke za 19 kolo edino le pri mam A. Arnuš AnlonllevlC. Beograd. Knez nihoilova 46 Vsi, kateri naroče srečke v vrednosti črez 100'-- Din., ne plačajo poštnine a uradno listo dobijo brezplačno.