UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo
„Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".

Izisvatelj in urednik: Andrej Zumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Št. 19.
Ljubljana, 1. vinotoka 1892.
XXXII. leto.
Vsebina. Iz deželnega zbora Kranjskega. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. Naši dopisi: lz Ljubljane. — Iz litijskega okraja. — Iz novomeškega okraja. — Iz Trsta. - Društveni vest-nik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Iz deželnega zbora Kranjskega,
Poročilo finančnega odseka o proračunu norinalno-solskega zaklada za leto 1893.
za 5657 gld.; dopolnilne doklade k plačam so večji za 50 gld., službene doklade za 2302 gld., opravilne doklade za 159 gld., stanarine za ljubljanske učitelje pa za 290 gld.
Druga poglavja so ostala skoraj jed-naka, samo nagrade in podpore se povek-šujejo za 1035 gld., dasiravno je finančni odsek od deželnega odbora nasvetovane zneske skrčil za 450 gld. Za namestovanja obolelih ali drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke predlaga namreč deželni odbor soglasno z deželnim šolskim svetom 2500 gld., finančni odsek pa priporoča z ozironi na računski zaključek normalno-šolskega zaklada za 1. 1891. le 2000 gld., to je 195 gld. več, kakor za tekoče leto. L. 1891. bilo je za namestovanja pod točko a) in b) predlaganih 2500
Po izkazu deželnega šolskega sveta z dne 31. vel. srpana 1. 1892., št. 1930 D. S. 8., je na Kranjskem vseh šol 305, učiteljskih služeb pa 552. Letos so bile ustanovljene tri nove šole, namreč v Dolgi Vasi (Lienfeld) na Kočevskem, v Svibnem v krškem okraji, in v Lešah v radovljiškem okraji. Razširjenih je bilo 6 šol, učiteljsko osobje pa se je od lanskega leta pomnožilo za 26. Dosledno se je pomnožila tudi potrebščina normalno - šolskega zaklada, ki znaša za 1. 1893. po predlogu finančnega odseka 331.659 gld., torej za 2442 gld. manj, kakor predlaga deželni odbor, in za 9982 gld. več, kakor v zadnjem zasedanji potrjena potrebščina za 1. 1892. Večina tega povikšanja spada na aktivitetne užitke učiteljev, pri kterih so se plače mimo letošnjega leta pomnožile
gld., in sicer (>95 gld. posvetnim učiteljem za namestovanje pri verouku, 1805 gld. pa za druga namestovanja. Pri prvem znesku se je prihranilo 86 gld. 10 kr., drugi pa se je prekoračil za 3305 gld. IS1/* kr. To prekoračenje deželni odbor opravičuje s tem, da je bilo za veroučitelje in za odškodnino njihovih voženj z ozirom na zakon z dne 5. grudna 1889, št. 22 veliko premalo postavljenega v proračun.
Nagrade veroučiteljem na štirirazrednih šolah so za 20 gld. manjše, kakor za 1. 1893., nasprotno pa so se odškodnine za vožnje veroučiteljev povikšale za 373 gld., ktere so prej plačevale šolske občine. Število pomožnih učiteljev v Ljubljani se je skrčilo od 5 na 3 in vsled tega je dotična potrebščina pri nagradah za 800 gld. manjša, kakor leta 1892. Prihranek pa to ni, ker sta bili namesto dveh odpadlih pomožnih učiteljev ustanovljeni dve novi službi z veliko višjima plačama, ki sta pa v proračun postavljeni v prvem poglavji pri „plačah" učiteljev.
Potrebščina za vzdrževanje šol za silo se povikšuje mimo letošnjega leta za 92 gld., ker je na novo prirastla šola v Lešah; za druge take šole pa se je za 1. 1893. v proračun postavilo 1000 gld. več, kakor za 1. 1892., ker se po naznanilu deželnega šolskega sveta take šole zopet osnujejo v Javorjah, Lučini, Stari Oslici, Novi Oslici in pri sv. Lenartu v šolskem okraji kranjskem.
Tudi nagrada za pouk v ženskih ročnih delih se je povikšala za 400 gld.; deželni šolski svet priporočal je v ta namen 2000 gld., češ, da se silno množi ta pouk in bi se še bolj razširjal, če bi se mogle dotične učiteljice nadejati malo dostojnejših nagrad, kakor so se jim dovoljevale dozdaj. Ali deželni odbor je predlagal le 1800 gld. in finančni odsek se pridružuje njegovemu nasvetu, ker je treba v prvi vrsti skrbeti za neobhodno potrebne reči, in še le potem za neobligatne predmete po razmerji denarnih sredstev. Da nas pa v tem oziru
ne tare preobilnost, ni treba še posebej zagotavljati.
Zadnje povikšanje se kaže pri „različnih stroških". Pravi stroški znašajo prav za prav le okoli 400 gld., vender je deželni odbor povikšal ta znesek za 300 gld., da se porabijo za izdajo vseh za Kranjsko veljavnih šolskih zakonov in šolsko-gospod-skinih odredb, kar se je že večkrat poudarjalo in zahtevalo v deželnem zboru. Deželni šolski svet, ki bode vsled prošnje deželnega odbora preskrbel dotično zbirko in izdajo, zahteval je v ta namen 600 gld., češ, da bode treba mnogo odredb še le posloveniti in prelagateljem in uredniku dovoliti primerne nagrade; ali deželni odbor je sodil, da bode vsaj za prihodnje leto zadostovalo 300 gld., in finančni odsek se je pridružil njegovemu nasvetu, ker je pričakovati, da bode tudi založnik kaj privolil za pripravo in uredbo omenjene zbirke.
Pokritje za 1. 1893. znaša po sklepih finančnega odseka 22.254 gld., to je za 2000 gld. več, kakor predlaga deželni odbor. To povikšanje zadeva doneske od zapuščin, ki znašajo po nasvetu deželnega odbora 11.000 gld., po predlogu finančnega odseka pa 13.000 gld. Znesek 11.000 gld. ustavil se je v proračun na podlagi poprečnega uspeha treh zadnjih let. To je gotovo je-dino mogoča podlaga za približno določitev dotične številke, ali pri računjanji tega poprečnega zneska vrinila se je neka pomota. Za 1. 1889. in 1890. se je računilo namreč celo pokritje, za 1. 1891. pa le dejanski prihodek v znesku 7.038 gld. 2P/a kr. Iz računskega zaključka normalno-šolskega zaklada pa je razvidno, da je celo pokritje za 1. 1891. znašalo 12.077 gld. 81 kr., torej za 5.439 gld. več, ki obstoje v zastankih pa se morajo pri določitvi triletnega poprečnega zneska ravno tako v poštev jemati, kakor dejanski prihodki. Triletni poprečni znesek omenjenih 5.439 gld. znaša 1.813 gld. in zato je finančni odsek za okroglih 2.000 gld. povikšal nastavek deželnega odbora. V primeri s proračunom 1. 1892. je ta točka
tudi po tem povikšanji še manjša za 7.000 gld., kar je poleg večje potrebščine glavni vzrok, da je konečni primanjkljej za 14.000 gld. večji, kakor za 1. 1892.
Finančni odsek je glede potrebščine pretresal še neko reč, ki je v stanu sploh ugodno vplivati na pokritje normalno-šol-skega zaklada. Iz računskega sklepa normalno-šolskega zaklada za 1. 1891. je razvidno, da se je pri gospodarjenji z zakladom vsled večjih dohodkov in manjših stroškov prihranilo 13.6(50 gld. Prav za ta znesek bi se bil moral torej zmanjšati donesek deželnega zaklada. V istini pa se je znižal le za 9.905 gld., preostanek 3.755 gld. pa se je pripisal h končnemu čistemu premoženju tega zaklada. Finančni odsek
A. Potrebščina
sestavlja se po nasvetih finančnega odseka tako: 1. Aktivitetni užitki učiteljev:
1. Plače................
to je za 1.103 gld. manj; stroški se namreč zmanjšujejo:
a)	v šolskem okraji kočevskem za . . 787 gld. ker se šola v Starem Kotu v prihodnjem
letu še ne odpre, šola na Travi pa še le v zadnjem četrtletji; pri prvi torej odpade
• 450 gld., pri drugi 337 gld., skupaj 787 gld.
b)	v šolskem okraji ljubljanske okolice za 563 „ ker se 4. razred v Polji in šola v Rakitni
še ne odpreta;
c)	v šolskem okraji novomeškem za. . 113 „ ki odpadejo pri šoli v Prečini, kjer se 2.
razred še ne odpre.
Večja je potrebščina v šolskem okraji
logaškem za.......... 360 „
ker se je šola v Dolenjem Logatcu razširila na štiri razrede.
Po odštetih prihrankih za 60 začasnih učiteljev po 90 gld. v znesku....... 5.400 „
in 3°/o interkalarji.......... 8.190 „
je sodil, da ne gre teh preostankov pripisovati k premoženju in imovine pornno-ževati z denarji deželnega zaklada, ampak da naj se postavljajo kot prihranek med pokritje istega proračuna normalno-šolskega zaklada, ki se ob jednem rešuje z dotičnim računskim sklepom. Preostanek 1. 1891. bi se moral torej postaviti na proračun 1. 1893., ali ker smo dotični računski sklep že potrdili in bi bilo treba popraviti v drugi seji storjeni sklep, finančni odsek ni hotel na-svetovati, da naj se omenjeni prihranek že letos ustavi v proračun, pač pa priporoča deželnemu odboru, da naj se pri sestavi prihodnjega proračuna ozira na to reč in eventuelne preostanke postavlja med pokritje normalno-šolskega proračuna.
Redna
_ iiId.
Izredna
273.(XX)
Skupaj gld.
13.590
ostaja .	259.416
2.	Dopolnilne doklade k plačani nespremenjeno
3.	Službene doklade nespremenjeno............27.783
4.	Dopolnilne doklade k službenim dokladani nespremenjeno .....................—
1.150
134
259.416 1.150 27.783
134
Prenos
287.199
1.284
288.483 19*
7 20
25
Redna Izredna ghl.'
?ld.
Odnos .
5.	Opravilne doklade...........
to je za 22 gld. manj, ker se stroški zmanjšujejo:
a)	v šolskem okraji kočevskem:
pri šoli v Starem Kotu za......30 gld.
pri šoli na Travi pa za.......23 „
b)	v šolskem okraji krškem za.....30 „
ker učitelju Rozmanu v Krškem od deželnega šolskega sveta še ni priznana pravica
do osebne doklade 30 gld.
c)	v šolskem okraji ljubljanske okolice za . 7 „ ki odpadejo pri šoli na Rakitni;
d)	v šolskem okraji novomeškem za . . . . ker se šola v Prečini še ne razširi, in . . iz istega vzroka pri šoli v Dobrniču.
skupaj manj .
V e č se potrebuje:
a)	v šolskem okraji kočevskem.....
ker se šola v Koprivniku razširi na tri razrede;
b)	v šolskem okraji krškem.......25 „
za 4. razred v Kostanjevici;
c)	v šolskem okraji kranjskem .....20 „
ker se v Smartnem pri Kranji odpre 2. razred;
d)	v šolskem okraji logaškem......25 „
ker se v Dolenjem Logatcu razširi šola na
4 razrede.	-
Skupaj več . 95 gld.
V primeri z zmanjšavo za .117 „ kaže se torej manjša potrebščina za . 22 gld.
6.	Dopolnilne doklade k opravilninam nespremenjeno
7.	Stanarine nespremenjeno...... • • ■
287.199 1.284 13.919
Skupaj
gld.
288.483 13.919
117 gld.
250
250
2.320
2.320
I, 1 do 7 skupaj . . .
II.	Dotacije nespremenjeno.........
III.	Nagrade in podpore..........
to je za 450 gld. manj; odpade namreč za namestovanje posvetnim učiteljem za verouk 30 gld., ker v Babnem Polji sedaj krščanski nauk poučuje novi župnik, za druga narnestovanja pa 500 gld. iz razlogov, ki sem jili omenjal že v poročilu.
Nasprotno pa se povekšajo stroški veroučiteljem za 80 gld., ker se je šola v Dolenjem Logatcu razširila na štiri razrede in dobi vsled tega veroučitelj razven povračila za vožnjo tudi še nagrado 80 gld. Ce z zmanjšavo 530 gld. primerjamo povikšanje 80 gld., kaže se konečno
303.438 4.412 16.018
1.534 304.972 4.412 4.560 1 20.668
gori omenjena zmanjšava 450 gld.
Prenos
323.868
6.184
330.052
Odnos
IV.	Pokojnine učiteljskih vdov nespremenjeno
V.	Miloščine nespremenjeno........
VI.	Različni stroški nespremenjeno.....
Povzetje p o t r e b š č i n e:
I.	.	.
II.	.	.
III.	.	.
IV.	.	.
V.	.	.
VI.	.	.
Redna gliT-828.868 638 269 400
303.438 4.412 16.018 638 269 400
Izredna gid: 6.184
300
1.534
4.650
300
Skupaj gld. '
330.052 638 269 700
304.972 4.412 20.668 638 269 700
Skupaj . . .
B. Pokritje:
1. Obligacijske obresti nespremenjeno.....
II. Doneski...............
to je za 2.(XX) gld. več pri zapuščinah iz prej omenjenih vzrokov.
III. Različni dohodki nespremenjeno . . . . . •
325.175 6.484
3.847 18.220
87
100
331.659
3.847 18.220
187
Skupaj . 22.154
Oe skupno pokritje primerjamo s potrebščino . . . 325.175 se kaže primanjkljej............. 303.021
100 22.254 6.484 331.659
6.384 309.405
ki naj se na podlagi § 2., drugi odstavek deželnega zakona z dne 28. grudna 1. 1884., poravna z 10"/o priklado na dokladi za deželni zaklad podvržene neposrednjedavke; ti davki so po državnem proračunu od finančnega mini-sterstva za 1. 1892. predpisani s 1,576.506 gld., 10°/o šolska priklada torej znaša 157.650 gld., ali po odbitem znesku 1.000 gld. zarad odpisanih davkov vsled ujm . . . .
156.700
Pravega primanjkljeja, ki ga bo treba pokriti iz deželnega zaklada se torej kaže..........
ali okroglo 152.700 gld., to je za 14.000 gld. več, kakor za 1. 1892.
Z ozirom na vse to finančni odsek pred
152.705
laga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1893. s potrebščino . . 331.659 gld.
z zaklad o....... 22.254 „
in s primanjkljejem . . . 309.405 gld. ali okroglo 309.400 gld. se potrjuje.
2.	V pokritje tega primanjkljeja se bode leta 1893. pobirala 10°/o priklada na celo predpisano vsoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi dr-
žavnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno-raz-rednem davku, pri pridobninskem in dohodninskem davku po vsej deželi.
Nedostatek v znesku 152.700 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz
deželnega zaklada.
dn po-
3.	Deželnemu odboru se naroča sklepu pod točko 2. pridobi Najvišje trjenje.
4.	V rubriki 111. „Potrebščina" dovoljuje se e. kr. deželnemu šolskemu svetu
revirement po dogovoru z deželnim odborom.
5. Potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1892., katere bi utegnile vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta
dogovorno z deželnim odborom nastati, pa bi presegale proračun, so pokriti iz bla-gajničnih preostankov leta 1892.
M ti riiik,	Klun,
načelnik.	poročevalec.
Knjiga Slovenska
v
XIX.	veku.
*
Zgodovina slovenskega na-	žalibog, pa Prusa po nesrečni sedemdnevni
roda. Spisal Janez Te rdi na. Izdala	vojski le preveč poznamo! Kaj je počenjal
in založila Matica slovenska. V Ljubljani	že pred 100 leti, to nam kažejo pričujoče
1866. 8. VI. 144. Ta zgodovina je bila v	j zgodovinske črtice".
rokopisu dovršena že 1. 1850 za „Slovensko	Kaj in koliko je pisal in kako deloval društvo". Ker so pa njegov natis ovirale	v teh letih profesor J. Trdina na Reki, razne okoliščine, izročil ga je društveni	ne vém. Kar vém, je še to-le: L. 1881 predsednik dr. J. Bleiweis „Matici Slo-	jel je v „Ljubljanskem Zvonu" pri-venski", češ, naj ona dožene, kar je pri-	občevati „Verske bajke na Dolenjskem" čelo omenjeno društvo. Po odsekovem na-	(str. 164— 542), in 1. 1882 „Bajke in posvetu se je rokopis, nekako zastarel že	vésti o Gorjancih", katere je snoval do zlasti v obliki, poslal v Zagreb profesorju	1. 1888 ter jih vseh skupaj nasnoval XL Franju Bradaški, naj ga presodi in po-	■ (str. 712). L. 1884 in 1885 je priobčil v pravi, kolikor je neobhodno potreba. Tako	IV. in V. letniku nekatere „Posnetke" pod popravljen Trdinov rokopis z nekte-	naslovom „Vinska modrost" in „Uganke", rimi opazkami B r a d a š k o v i ni i je Ma-	L. 1884 jel je sodelovati v „Slovanu", tica izdala družnikom svojim za I. 1865	kjer je 1. str. 107 do 214 zelo dovtipno s čvrstim predgovorom tedanjega pred-	¡ opisal „Dolenjce". L. 1885—87 pa je v sednika dr. L. Tomana. Kolikor je po-	II—IV priobčeval svoje lastne opazke in vzeti iz naslednjega slovstva, vstreglo se	skušnje pod nadpisom: „Hrvaški spoje s to knjižico prav dobro slovenskemu	mini". .1. Trdina je dijak imel slovén-ljudstvu, na hvalo pisatelju, kateri je še	ščino že v oblasti ter pisal v lahki, na-dijak in pripravnik na ličiteljstvo 1. 1849—	rodni besedi; popolnoma vzorna in dovr-51 že tako na tanko poznal svojega na-	šena mu je v „Zvonu" in „Slovanu". Ker roda povéstnico.	pa je stvar sama bila tu in tam prepodla, To potrjuje tudi jednak znanstveni	prekosmata in mladini sploh pohujšljiva, spis v Novicah 1. 1866 str. 344—410 pod	peklo je to dobre roditelje in skrbne re-naslovom „Sedemletna vojska s	ditelje slovenske mladine, in — ko je na P rus i", katerega priobčuje vredništvo z	pritožbo bridko užaljene matere v Slo-opazko: „Že od 1. 1850 leži ta rokopis	vencu 1. 1887 v posebni „Poslanici" (ABC) med rokopisi našega lista. Al kdo seje	Resnicki opozoril na to tudi gospojo pred letošnjim letom brigal za Prusa? Ni	Hribarjevo in nevéstico Tavčarjevo, usta-bilo tedaj poprej času primerno, da bi bili	vila sta izdajatelja takoj „Hrvaške spo-natisnili ta rokopis učenega našega zgo-	mine" in koncem leta celó „Slovana" v dovinarja gosp. J. Trdine. Dandanes,	j dotedanji smeri.
Živo, preživo so mi prihajale takrat v spomin besede, katere sem zapisal v IV. Jezic niku I. 1860 o pisanju slovenskem na pr.:
„Straši me, kar pravi sv. pismo, da duh je, ki oživlja, čer k a pa mori. Kaj pa, če tudi duh mori — duh, — kaj pa tedaj? Različni so duhovi, različni pisatelji, različne so tudi pisanja. So taki, kteri sami blažega duha dobro in lepo pišejo ; drugi so sicer dobre volje, pa imajo slabo besedo ali pisavo; spet drugi pišejo mično in krasno, pa od slabih reči; in so tudi taki, kateri napačno pisarijo napačne reči ... — Gerda reč v g e r d i besedi je kača, ki očitno preži, kdo se je ne boji? Ostudna sama na sebi se prikupiti lahko ne more, ker se ji upira že samo človeško le nekoliko olikano čutilo. — Gerda reč v lepi besedi je kača, ki skrita tiči — kako nevarna zlasti neskušeni mladini! Hud duh v mični podobi, gad v krasnem svitku, strup v sladki pijači, ki mika in pika, mori in umori! — Lepa reč v gerdi besedi je dobro jedilo v nečednem umazanem torilu, in kteri nalašč tako ravnajo , grešijo z zamudo dobrih del! — L epa reč v lepi besedi je pa dobra, slastna jed v lepi, čedni skledi, ki diši in tekne, krepi in oživljuje. Taka pisava je prava, in v taki oživlja i duh i čerka (str. 2)".
Franjo Bradaška r. 3. dec. 1829 v Kranju, gimnazijo zvršil 1. 1850 v Ljubljani, preskušnjo iz zemljepisja in zgodovine I. 1854 na Dunaju, postal učitelj in naposled ravnatelj na kr. gimnaziji v Zagrebu, živi od 1. 1883 umirovljen v Gradcu na Stajarskem.
V slovenski knjigi se prikaže najprej v Beel i 1. 1851 na pr. Eskiinec. — L. 1852: Slovenci po popisu nekega Nemca. Peter Veliki. Znajdbe. Ljubezen je človeku vrojena.
Novice 1. 1856: „Kratek pregled starega slovstva hervaškega". Po Ant. Ma-žuraniču poslovenil Pr. Bradaška. Na
primer bodi: „Slovanska literatura Horvatov je dvoverstna: glagolska ali cerkveno-slovanska, in pa popolnoma narodna ali prav za prav hervaška. Začetek glagol s k e literatura ni popolnoma znan ; po vsem pa je verjetno, da je, ako ne pred, vsaj že v pervem začetku keršan-stva v našem narodu nastala . . Uzpored z glagolico je že od davnih časov tudi prav narodna hervaška literatura, in sicer ali z glagolskimi ali cirilskimi pis-menkami . . V hervaško književnost spada nekako tudi literatura tistega plemena našega naroda, ki na današnjem civilnem Hervaškem stanuje, namreč v županii zagrebški, varaždinski in nekdanji križevski, in to ne samo zastran politične zveze in naravne bližine narečja, ampak še bolj zato, ker je to pleme že od poslednjih sto let svoje izvirno slovensko ime, ki se iz-ključljivo nahaja pri vseh njegovih starih pisavcih (kakor so: Pergošič, Vraniec, Hab-delič, Belostenec itd.) s hervaškim imenom zamenilo . . . Kakor so pisavci tega plemena dvakrat že skazali se ljudje praktični , ker so berž v pervem začetku namesto pesem in verzov začeli pisati v prozi, in pa zopet kasneje, ko so svoje ne dosti po zakonih zavarovano slovensko ime pre-menili na hervaško, v kterein so vidili, da bodo dovoljno brambo našli zoper napadanje ogersko, tako so zopet v poslednjih časih dali velik izgled modrosti, ko so posebno spodbujeni po dr. Ljudevitu G a j u, zapustivši svoje prirojeno kajkavsko narečje, voljno še čisti hervaški jezik za svojo književno rabo sprejeli itd. (str. 289—301)". — Temu vendar ugovarjajo mnogi na pr. Kopitar itd. (Vid. Jezičnik j XVIII. 1880 str. 15-21; cf. Jezic. XXI. 1883 str. 51—58).
V o d n i k o v Spomenik 1. 1859: „Kaj je Slovane overalo, da niso do svojemu množtvu primerjene moči dospeli (str. 75—78)?" —■ Naštevši nekatere razloge — pravi: „Vsi ti vzroki pa, ki so gotovo mnogo škode Slovanstvu vzročili, nebi bili njegovih sil toliko omajali in pod-
jedli, ako bi jih Slovan sam z nekimi ger-dimi napakami podpiral ne bil. Kakor se ima človek naj bolj sovražnika bati, ki se je v njegovih lastnih persih zaplodil; tako kvari narod naj bolj to, kar je med njim napčnega ali protivnega zrastlo . . . Latinec je imel pregovor: concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur t. j. po slogi rastejo majhne stvari, jal in zlob vse pokvari, ali bolj kratko pa jeder-často: Sloga jači, nesklad (nesloga) tlači.. Nahaja se sicer nesloga povsod; ali tako pogosto, ko pri Slovanih, se malokje po-javljuje, toliko nesreč, kot med Slovani, je redkokje rodila. Ozrimo se na sever ali na jug, tukaj in tam bomo vidili, kako rojak rojaka tlači, kako se brat z bratom bojuje . . In kar je bilo nekdaj, je tudi dandanašnji tako, da bi človek rekel, da je Slovanu razpertija prirojena itd. (str. 78)!"
Glasnik Slovenski 1. 1859 zv. IV: „Zagreb". Spisal F. 1$. — „Malo se šteje mest, da jih svet tako pičlo in poveršno pozna, kakor Zagreb. Skor vsako je našlo prijateljev, ki so ga hvalili in povzdigovali, pogosto čez mero; skor vsako je našlo tudi neprijateljev, kterim se iz posebnih vzrokov to ali uno ni dopadalo, bodi si še tako lepo in hvale vredno; le o Zagrebu se je še celo malo pisalo, in vendar je Zagreb glavno mesto hervaške in slavonske zemlje, ter mnogim nova domačija. Zaderževala je morda marsikoga misel: kaj bi pisaril, saj se vse prenareja, vse se še le razvija; ob času važnega prehoda pa je težko pisati o kaki reči. To je res; pa vendar sem se namenil, nekaj o Zagrebu povedati, da se Slovenci, ki ga šo niso vidili, vsaj nekoliko soznanijo z mestom, ki je avstrijskemu jugoslaven-stvu središče, pa, kakor se mi zdi, le v
tem, da mu je skor vsaka veja posodila nekoliko odrastlik, ktere so pa toliko celo zdravo deblo, kolikor posamezne kerpe cela lepa obleka itd. (str. 116—147)".
Letopis Matice Slovenske 1. 1870: „O naj stareji slovenski zgodovini". Spisal Fran j o Bradaška. 1. Slovenci se pokazujejo v sedanji Sloveniji, a. Kedaj so se Slovenci pokazali v zgodovini. b. Zakaj so se Slovenci začeli gibati in širiti? c. Narodnost starih Nori-čanov, Panoncev itd. d. Prva doba slovenske zgodovine. — II. Sosedi Slovencev, a. Obri (Avari). b. Nemci (Bavarci), c. Longobardi. d. Grki. Razmere med njimi in Slovenci (str. 260—292).
Kakor drugi učitelji Slovenci na Hrvaškem — jel je tudi Bradaška pisati knjige bratom Hrvatom, na pr.: „Srav-njivajuči zemljepis za više razrede srednjih učionah". Napisao F ran j o Bradaška, profesor na velikoj gimnaziji u Zagrebu 1867. — „Na blizo 32 polah nam predstavlja ta knjiga ves svet, kolikor mogoče na kratko, a vendar tako obširno, da čitatelj ne pogreša ničesa, kar mu treba, da more reči: zdaj poznam svet. Voditelj učenemu našemu pisatelju, kterega ponosno svojega rojaka zovemo, pravijo Novice 1. 1868 str. 126, bil je posebno obee-cenjeni W. Piitzov primerjajoči zemljepis; ali mnogo bilo je treba predelati, da je knjiga pravična vsaki zemlji, to je, da preobširno ne popisuje ene, a ne krči druge zemlje .. Profesor Bradaška je sam čutil težavo, toliko gradiva nadvladati v malo polah; al rešil je svojo nalogo mojstersko in tako svetu podal knjigo, ki ni le primerna šolski rabi, temuč tudi vsa pripravna za berilo domače vsacenm, kdor hoče poznavati svet". — Kar je še poleg tega spisal Hrvatom, pove naj knjiga Hrvatska!
Književnost.
Decem Taiitinn ergo ad IV. voccs inaequalescom-	Ker so te skladbe melodijozne in lalike, pripo-
posuit I*. Angelieus Hribar o. s. Fr. Labaci 1891. roeamo jih osobito našim cerkvenim zborom po deželi. Sumplibus et typis li. Milic.	Missa „in honorem S. Josephi" ad IV. voces
inaequales cum organo auctore P. Angelico Hribar o. s. Fr. in memoriam jubilaei XXV annoruin sacerdot. Labaci 1892. Sumptibus et literis Rudolphi Milic. — Cena .">0 kr.
Po dolgem presledku nas je razveselil občepri-ljubljeni skladatelj s kaj lepiin delom. Podal nam je „mašo", ki priča o temeljitih študijah in velikem napredku skladateljevem. Spisana je v lepem cerkvenem slogu, prijetno menjaje homofonijo s polifonijo, a kljuhu umetnim emitacijam ni težka. Sploh se odlikuje skladatelj pri svojih skladbah s tem, da poleg lepe
harmonizacije ne zanemarja melodije; zato se pa v nas kaj rade pojö,
Dovoljujem si omenjati, kaj piše naš mojster „Nedved" o tej „maši": „Die Messe ist eine modern angelegte Co m position, nicht schwer und am würdigen Ausdruck und Ernst durchaus festhaltend". — Te besede merodajnega umetnika oproste nas vsake daljne razprave. Da bi nas skladatelj še večkrat razveselil s kakim deloyi! (Kdor kupi pet iztisov vkup, kar je vsekakor potrebno, ker posamezni glasovi niso posebe natisnjeni, dobi jih nekoliko ceneje.)	Jos. Maier.
Lis
Lisi i slovenskega pesimista.
XIV.
Gospod urednik! Težko, težko sem prestopil s svojimi „listi" usodno število trinajst. Saj še ljudstvo misli, da izmed družbe trinajsterih, jeden umrje tisto leto. Preiskaval ne bom, koliko je resnice v tem, ker bi naposled najbrže ne dosegel ničesar. Danes imajo svojo moč tudi sofizmi, stemi pa se nečem boriti: 1. ker nisem „akademično" izobražen, 2. ker nimam časa.
Oni filozof, ki je učil, da se ekstremi dotikajo, pač ni bil prazne glave. Saj se v poslednji dobi tako ponašamo z načelnostjo. Vse, vse je načelno, in ne-kteri mislijo — menda v svoji veliki načelnosti, — daje načelna celo nenačelnost; zato je marsikaj narobe.
Nedavno so nas v Ljubljani naslikali, namreč slovenske učitelje, na zid kot pravcatega črnega peklenščka, kateremu moli iz vseh rogov in rožičkov Schopenhauerjev pesimizem, Kantovi brezbožni „Ver-nunftsritterji", Herbartova nravnost zaradi lepšega, in kaj vem še kakšne nemške modroslovske posebnosti. Mi sploh nismo drugo kot z vsemi modernimi zmotami nadičena opora narodno-napredni stranki, in še mnogo druzega, kar pa ni, da bi tukaj ponavljali, ker naš namen je vse drugo kol — razdirati. Na nekem shodu se je celo trdilo, da bodi občevanje med duhovščino in novodobnim učiteljslvom le »actus prudentiae«.
In narod vse to izve, vse to se mu nariše v naj-živejših barvah, in z gnjevom se obrne od svojega učitelja, modernega — brezverca.
Gospod urednik! Tukaj srce krvavi, to je prehudo. Tega nismo zaslužili. O izjemah ne moremo govoriti; trdimo pa lahko, da je in asa slovenskega učite 1 j s t va eminentno katoliškega mišljenja.
Mi smo sinovi slovenskega naroda, naroda trpina, ki je bolj kakor marsikateri naših mogočnih sosedov prelival kri za sveto vero; mi smo sinovi onega naroda, ki si je lahko in z vso pravico nadel priimek »antimuralechristianitatis«. Kdor se tega ne zaveda, ne zaveda se v pravem zmislu svoje narodnosti.
tek.
Očitajo nam, da smo vzgojeni po prol¡katoliških načelih. Tega danes ne bodemo razmotrivali; da pa kdo sovraži otroke svojega nasprotnika za to, ker jim je nasprotnik oče, dvomim, da se to strinja s pravo načelnostjo. Vi g. urednik veste, kako radi srno list-karji subjektivni, in vendar jaz trdim, da se sovraštvo do otrok zastran očeta ne more zmašiti v nobeno rubriko načelnosti.
Tako je tudi z nami, ki smo vzgojeni (če smo res!) po Herbart-Lindnerjevih načelih.
Mnogo je danes učiteljev po Slovenskem, tudi pisec teh vrstic je med njimi, katerim je bil svoje dni na pripravnici ravnatelj in učitelj v vzgojeslovji v didaktiki častitljiv starček duhovnik, ki niti ni dovolil, da bi gojenci čitali kakšno drugo razpravo iz dušeslovja ali občne pedagogike kakor njegova predavanja. Vendar smo i mi učenci brezverske šole, a tega ni kriv ravnatelj niti mi saini.
Nesrečna politika nas razdvaja, spodkopava veljavo na obeh straneh. Zalibog, da se danes vse mer; na političnem mišljenju, vse, vse, in vsled ljube mode tudi načelnost.
Stalna, iskrena bodi ljubezen do domovine. Tako ljubezen gojimo v mladih srcih, tako ljubezen budimo med narodom, tako ljubezen kažimo v dejanji, naj se politika obrača kakor boče po vetru.
Kar vidim, da narodu škoduje, odvračam in zatiram, kar pa mislim, da koristi, gojim in priporočam, pridi makar od iste, mojemu mnenju nasprotne politične stranke. Absolutno dobro je saino jedno, kakor je tudi resnica samo jedna.
Povsod treba uvažali »pro« in »contra« razloge, in le kdor tako ravna, loči resnico od sofizmov.
Kam torej se obrni slovenski učitelj, h kateri stranki ?
Danes se trdi kar na vse pretege, da smo preučeni, naše misli hite preveč za višjo izobrazbo; jutri že drugi dokazuje in se zaganja v nas, češ: nedostaje Vam temeljitosti, od vsakega predmeta veste nekaj, j od vsega skupaj nič.
Torej kam?
»In jaz se na robu ne ganem. Viharju klubujem, ostanem Ko v steno valovje, usode vihar Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne klanja«.
Tudi kdor je res pogledal v kako knjigo, ki ni pisana v katoliškem duhu, in kdor je že premišljeval o vsebini in načelih takega dela (od neke strapi se nam kar naravnost odreka sposobnosL za slično početje) ali se jih mora tudi oprijeti. To bi se reklo »jurare in verba magistri«, česar pa o samostojno mislečem človeku ne morem trditi.
Noben človek ni preveč izobražen; dokler potrebuje kruha, toliko časa tudi uka. V vsakem stanu je pa bilo in je tako, da pomeni mirovanje že zastanek.
Seveda mislim napredek po prej omenjenih nazorih.
Ne vpričo neutemeljenega sovraštva do kake osebe nasprotujem njenim naukom, marveč za to. ker samostojno izprevidim, da so ti nauki v kakoršnem koli oziru narodu škodljivi. Ni ga pa človeka pod solncem, |
da ne bi imel kedaj kakšne dobre misli. Tako dela prava načelnost.
Kdor hoče biti načelen v svojih delih, mora biti najprej samostalen v mišljenji. Tisto slepo lovljenje sem in tja, kaj veli ta, kaj oni, jaz verujem bolj temu, drugi onemu, tako ni nič. Samostalnost je sicer draga reč, tudi ni povsod in vsakemu ljuba, a posamezniku zelo koristna. Kjer ni stalnosti v mislih, tudi ni stalnosti v nazorih, in ker ni v teh jedinstva, tam ni nič. Seveda če je namestu solnčno čistih vzorov nič, potem je tudi tam, kjer pričakujemo uresničene videti večne ideale — nirvana.
Torej v naši dobi, ko hoče biti vse načelno, načelno tudi zabavljanje, da so učitelji krivi neuspehov v šoli. dasi smo oni dan slišali, za koliko tisočakov šolskih kaznij je zamudila iztirjati neka šolska oblast, bodi nam načelo, da se vadimo misliti samostojno, če to Petru ali Pavlu ugaja ali ne.
Gospod urednik! Nadejam se, da to povzdigne ugled našega stanu, da se ugladijo nenačelna na-sprotstva, tako misli načelno ne Schopenhauerjeve »sorte«	pesimist.
Naši c
I/, Ljubljane. (Iz deželnega zbora kranjskega.) V drugi seji dne 15. kimovca je poročal poslanec Klun v imeni finančnega odseka o računskem sklepu normalnošolskega zaklada za 1. 1891.
Rednih dohodkov je bilo 1. 1891. prištevši za-stanke koncem leta, skupaj 203.091 gld. 31 kr., od-števši zastanke pričetkom 1. 1891. z 22.312 gld. 83 kr.. znaša pokritje za 1. 1890. skupaj 180.777 gld. 48 kr., v primeri s proračunjenim pokritjem 173.214 gld. znaša torej pokritje več 7534 gld. 48 kr. Izredni 126.G96gld. 87 kr. v primeri s proračunjenimi 136.602 gl. manj za 9.905 gld. 13 kr. Skupni dohodki s prištetimi zastanki koncem leta so bili 329.788 gld. 18 kr. in po odštetih zastankili pričetkom leta 307.478 gld. 35 kr. v primeri s proračunjenim pokritjem za 2.370 gl. 65 kr menj. Skupni stroški s prištetimi zastanki koncem leta 335.426 gld. 86'/^ kr., odštevši zaostanke 303.729 gld. 701/a kr. v primeri s proračunjenim pokritjem menj za 6.126 gld. 29'/2 kr. Glede gospodarjenja z zakladom je opaziti: Pri dohodkih je bilo v rednih naslovih mimo proračuna skupaj 7.534 gld. 48 kr. več uplačanih, pri troškili pa v rednih naslovih skupaj 6.126 gld. 29'/a kr. manj izplačanih, tedaj 13.690 gld. 77'/a kr. faktičnega prihranka. V pokritje primankljeja pri nonnalnošolskem zakladu je bilo v deželnem zakladu proračunjenih 136.602 gld., potrebovalo se je pa samo 126.696 gld. 87 kr. torej manj za 9.905 gld. 13 kr. Ako se primerjajo prihranki v gospodarjenji z zakladom z 13.660 gld. 771/a kr. s prihranki v gospodarjenji z gotovino z 9.905 gld. 13 kr., se dobi prebitka v zakladnem gospodarjenji
l o p i s i.
za 3.755 gld. 64'/2 kr., za katero svoto se je tudi končno čisto premoženje p o m 11 o ž i 1 o proti onem minulega leta. Razkaz skupne imovine kaže za 1, 1891. skupnega premoženja 120.315 gld. 39 kr. ali po odštetih dolgovih 34.958 gld. 81 '/2 kr., čistega premoženja 85.356 gld. 57 '/s kr., katero seje proti onem konci 1. 1890. zvekšalo za 3.755 gl. 64'/a kr.
Računski sklep se potrdi in stanje imovine vzame na znanje.
Isti poslanec poroča dalje o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1891.
Skupnih dohodkov je bilo: Pričetnih zastankov 4.759 gld. iz novega nakazano 1.378 gld. 42 kr., za tekoče leto (1891) 55.682 gld, 27 kr., skupaj 61.918 gld. G9 kr., opravljenje 56.393 gld. 69 kr. zastanki koncem 1891. leta 5.426 gld. Skupni troški: Pričetni zastanki 1.849 gld. 2'/2 kr., za tekoče leto 23.855 gld. 50 kr., skupaj 25.704 gld. 52'/2 kr., opravljenje 24.144 gld. 29 kr., zastanki koncem leta 1560 gld. 23 72 kr. Pri-merjaje troške z dohodki se kaže: Končno čisto aktivno imetje 36.115 gld. I6V2 kr., končni blagajnični ostanek 32.249 gld. 40 kr., končni aktivni zastanki 3.865 gld. 76'/2 kr. Primerjaje pričetno stanje s 35.058 gld. 3 kr. se kaže pomnožitev imetja za 1.057 gl. 13'/s kr., pomnožitev blagajničnega ostanka 156 gld. 14'/2 kr. in pomnožitev čistih zastankov 900 gld. 99 kr. Doneski deželnega zaklada v pokritje pri-mankljaja pri učiteljskem pokojninskem zakladu so bili za 1. 1891. proračunjeni na 16.004gld.; potrosilo se pa je 13.400 gld. torej v primeri s proračunom manj za 2.904 gld. Proračun kaže skupno potrebščino
27.090 gld. in zaklad«) 10.040 gld., primankljej 17.950 gl. je pokriti iz deželnega zaklada. — poročilo se vzame na znanje in proračun se odobri.
Glede šolskih glob stavi finančni odsek nastopno resolucijo:
Z ozirom na to, da so se 1. 1881. zopet izredno pomnožili zastanki pri šolskih globah ter da dejanski vplačana vsota dotičnih glob v nobenem razmerji ni nasproti zaostalemu znesku, kar škoduje deželnim financam, ob jednein pa tudi rednemu šolskemu o-bisku, poživlja se visoka vlada, naj skrbi za to, da se strogo iztirjajo šolske globe.
Posl. Stegnar stavi dodatni predlog v tem smislu, da se iztirjajo le zastanki novejše dobe, starejše globe pa izbrišejo, ker segajo deloma po 10 let nazaj. Največ zaostankov je v postojinskem okraji. Krivda, da se kazni niso iztirjavale, zadeva krajne šolske svete, zatorej ni moči zdaj zahtevati od siromakov, da plačujejo skupaj za grehe 8—10 let nazaj.
Predlog se glasi:
Ker stroga iztirjava zastarelih šolskih glob ne bode imela nikakoršnega vspeha, naj se torej globe iz prejšnjih let izbrišejo v prihodnje pa redno iz-ferjavajo.
Posl. Lenarčič pravi, da bi zastanki bili še večji, če bi se strožje postopalo. Navede vrhniško šolo, ker komaj tretjina za šolo godnili otrok obiskuje šolo. Okrajna glavarstva naj bi strogo postopala proti krajnim šolskim svetom, ki zanemarjajo svojo dolžnost.
Posl. Kavčič podpira predlog Stegnarjev, ker so le oblastva kriva, če so zastanki tako narasli. Naj se torej odpišejo stare kazni, pri novih pa naj se postopa strogo.
Posl. Š u k 1 j e se čudi, da je šolnik gospod Stegnar stavil tak predlog, ker ravno on mora vedeti, kako važen je redni obisk šole. Gosposke niso postopale korektno, zaostanek je horenden, a ne samo iz prejšnjih let, nego tudi iz minulega. Podpira torej resolucijo finančnega odseka.
Posl. Hribar ugovarja, da bi resolucija ne imela nobenega vspeha, ako se vsprejme. Priporoča torej resolucijo finančnega odseka, kateri naj se dostavijo še besede: Ali pa konštatuje, kaj je neizterljivega.
Poslanec Klun misli, da ni treba nobene spremembe k resoluciji fin. odseka, ker se neizterljivi zneski itak izkazujejo. Morda je postava pomankljiva in bi bilo treba spremembe v tem oziru. Pri glasovanji se je odklonila resolucija poslanca Stegnarja in vsprejela resolucija fin. odseka brez spremembe, kakor je bila stavljena.
Poslanec Klun je poročal o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1893. ter stavi v imenu fin. odseka predlog:
Proračun zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1891. se odobruje: s potrebščino 27.990 gld., z zaklado 10.04(i gld., in primankljajem 17.944 gld.. katerega je pokriti iz deželnega zaklada.
Ob jedneni rešijo se nekatere prošnje: Učiteljskima sirotama Karolini in Ani Malenšek se podaljša dosedanja miloščina za daljša tri leta, I. j. od I. avgusta 1893. do 31. julija 1800.
Učitelju Jožefu Lenartu na Planini dovoli se milostna pokojnina letnih 240 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada pričenši s 1. januvarijem 1. 1893.
Iz litijskega okraja. (Konec.) O stanji, uporabi, dohodkih in troških okrajne učiteljske knjižnice je poročal g. načelnik Ravnikar. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je knjižnica imela 171 gld. 17'/? kr. dohodkov in 128 gld. 51 kr. troškov. Učitelji in učiteljice so si knjige marljivo izposojevali. Prirastek novih knjig se priobči v obeh učiteljskih listih. Račune sta pregledala gg. Piki in Zajec ter našla vse v redu. V knjižničnem in stalnem odboru ostanejo stari odborniki. Učne knjige ostanejo taiste, kakor do sedaj.
G. nadučitelj J. Zajec stavi več samostalnih predlogov in sicer: 1. Na vseh šolah litijskega šolskega okraja naj se četrtletja končajo istočasno in sicer: 15. grudna, koncem svečana, 15. vel. travna in koncem mal. srpana. Sprejeto. — 2. Konferencija izrazi željo, da bi se pri bodoči skupščini obravnavala ženska ročna dela z ozirom na kmetske potrebe, ter se na ta način doseglo jednakomerno postopanje. Sprejeto. — 3. Slavni deželni odbor se naprosi na to delovati, da bodo distriktni zdravniki povsodi na Kranjskem izdajali spričevala o cepljenji koz posameznih otrok, ali pa vsaj izročevali šolskim voditelj-stvom natančen imenik dotičnih otrok precej po izvršeni stavitvi koz. Se je tudi sprejelo.
S tem je bil dnevni red konferencije dovršen. G. nadzornik zaključi zborovanje s trikratnim «slava»-klicem do presvetlega vladanja Frančiška Jožefa I., na kar se mu višnjegorski nadučitelj g. J. Škrbinec za spretno vodstvo konferencije v imeni učiteljstva iskreno zahvali.
Skupnega obeda v Oblakovi gostilni se udeleže skoro vsi učitelji in učiteljice. Nam se je postreglo v vsakem oziru prav dobro. Slišali smo tudi več na-pitnic na g. okrajnega glavarja, g. šolskega nadzornika, učiteljsko vzajemnost itd. Ubrani kvartet nas pa je razveseljeval s krasnimi pesmimi. Na obrazih navzočnikov se je bralo, da so vsi z izidom konferencije bili po vsem zadovoljni; kako bi tudi ne bili V Vsaj pri nas ne poznamo licemerstva, zakotništva in hinavstva! Vsi imamo jedne in iste namene: povzdigniti šolstvo, kakor tudi svoj stanovski poklic! Mi ne poznamo nobenih razlik, temveč vsi smo pijonirji naroda, dobro vedoč, da le v slogi nam bode mogoče kaj prida doseči!	—r.
Iz novomeškega okraja. (Konec.) Sprememb pri razširjatvi šol je malo; več jih je pri osobji. Izguba blagega tovariša J. Perkota, učitelja v Šmihelu pri Žužemberku, nas je bridko zadela. Bil je ljubeznjiv, vesten in drag prijatelj vsakomur. V znak sožalja
prerano zamrlega vzdigne se učiteljstvo s svojih se -, dežev. — Nadalje obžaluje g. nadzornik tudi še sedaj bolnega kolega g. Šinoranrerja in želi, da bi ga pri prihodnji skupščini zdravega in čilega v svoji sredini našli. Vsem premeščenim in na novo nastavljenim želi veliko uspeha, zadovoljnost itd. na svojih mestih. Ker je bilo tudi letos uspešno poučevanje na nekaterih šolah zadržano, bodisi radi bolezni ali radi kakih drugih zaprek, pravi g. nadzornik, da kar on nadzoruje v tem okraji ni bilo še nobeno leto popjlnoma normalnega šolskega obiskovanja. Za tem izvemo za nas najvažnejše ukaze. Prvi od dne 27. mal. travna t. 1. št. 788 — o šolskih nakladah — drugi od 1. vel. travna t. 1. št. 51!) — o šolskih knjigah v zalogi knjigarne Kleinmayr & Bamberg — in tretja od 9. rožnika t. 1. št. 123(i — o napravi in vzdrževanji šolskih vrtov.
Nadalje nam podaje g. nadzornik statistične date, iz katerih posnamem, da je bilo vseh šologodnih otrok 6303 in sicer 3266 dečkov in 3097 deklic. Javne ljudske šole je pohajalo 2581 dečkov in 2328 deklic; privatne, pa 169 dečkov in 267 deklic. Višje šole je obiskovalo ali doma poučevanih je bilo 36 dečkov in 2 deklici; duševno pohabljenih je bilo 33 dečkov in 18 deklic; v 7. ali 8. letu oproščenih 257 dečkov in 335 deklic; brez pouka normalno razvitih je bilo 190 dečkov in 147 deklic. — Za ponavljalno šolo je bilo sposobnih 726 dečkov in 705 deklic, a obiskovalo jo je 498 dečkov in 536 deklic. Šol je bilo 25 javnih, 2 privatni in 1 za silo — s šestinštiridesetimi razredi. Na jedno učno moč pride 138 učencev, s ponavljalno šolo celo 169. Lansko leto jih je prišlo le 129, to pa zaradi manj obljudenih nemških šol, ki so pa letos odpadle. — Ker statistični podatki nekaterih šolskih vodstev niso bili v vsem prav izgotovljeni, raztolmači nam g. nadzornik še jedenkrat, kako iste uravnati. Da se pa učitelj ne bo motil in da bo vedel, kateri učenci imajo še šolo obiskovati, naj se v zapisniku rubricira, kdo je dobil izpustnico ali odhodnico, ali je še obvezan v šolo hoditi ali ne. Mimogrede omenja tudi, da naj učitelj na vsaki šoli 4krat spričevala deli; da bi se pa na vseh šolah vjemali z razdelitvijo, nasvetuje nam sledeče: 1. o božiči, 2. koncem sušca, 3. o binkoštih in 4. koncem šolskega leta.
O obiskovanji nam pravi g. nadzornik, da še ni nikjer tako redno (razven Novega Mesta), kakor bi imelo biti. Je sicer nekoliko boljše ko vlani, a vender še ne na pravi stopinji. Da bodo uspehi pri pouku I dobri, gledati je prvo na temelj naukov, na jezik. Zatorej vadi učenca slovniško pravilnemu jeziku! Glej poleg spomina veliko na razvijanje razuma! V slovnici, sosebno na jednorazrednicah se ne da veliko storiti; naj se učenec poglavitne reči dobro nauči. — Pri spisji naj se pazi na posamno pisanje besed in ne toliko na prepisovanje, ampak več na pamet, i Učenec naj se sam vadi misliti in stavke prav napisati. — Pri računstvu naj bi se na jednorazrednicah |
rabila tudi četrta računica. Vaj bodi več na pamet in sicer tacih, katere se doma potrebujejo. — V pisanji ne more biti povsod dobrih uspehov radi slabih klopij, prenapolnjenja itd. Učence ni vaditi predolgo na tablice pisati, da roka ne postane pretrda, marveč genetično na zvezke. Ako pokončno pisavo kdo želi vpeljati, ni g. nadzornik zoper to, vender opomni, da je poleg dobre strani iz zdravstvenih ozirov tudi neka slaba stvar, kakor so se izrekli strokovnjaki, namreč, da ni mogoče urno pisati. — V realijah, posebno na jedno- in dvorazrednicah, smo zelo zaostali. Seveda ne moremo veliko storiti, ali vender o najbližjih in najnavadnejših stvareh in prikaznih je vender treba nekoliko znati. Kar se drugih predmetov tiče je g. nadzornik vsakemu posameznemu že pri inspiciranji povedal.
Pri splošnih opombah omenja g. nadzornik, da naj vidi otrok v nas vzgled, kateri ga vleče, saj vemo, da «exempla trahunt». Vzgajati nam je versko-nravno. Učitelj bodi značajen, trdno stoj na svojem mestu in varuj svoj ugled! Glej tudi na red in snago pri otrocih, a jo moraš tudi sam v vsem kazati! Šola bi morala biti po M. Slomšeku «poleg cerkve najlepše poslopje»; to ne le zunaj, temveč tudi znotraj. Učitelj pa no bodi počasen posebno z odgovori na uradna vprašanja! — Ker nas je g. predsednik spominjal z večine slabosti naših šol, nam je rekel, da to dela le iz dobrega namena, on ve, da vse ne more biti prav; a to naj pripomore k temu, da kolikor možno odstranimo vse, kar ni prav, da bodemo končno prišli do zaželjenega cilja. Tudi letos nam rad priznava, da vender nismo zaostali, temveč da smo nekoliko napredovali in tako prišli za stopnjo bližje cilja.
Končno nam g. nadzornik prebere dopis, katerega je poslal c. kr. okrajni glavar g. pl. Vesteneck učiteljstvu. V njem izjavlja svoje obžalovanje, da mu radi službenih ozirov ni mogoče prisostvovati in nas spodbuja biti pravi učitelji-Avstrijani. Ta dopis smo vzeli na znanje ter po nasvetu g. V. Kmeta g. glavarja telegrafično pozdravili in ga zahvalili.
Ker ni imel nihče kaj omeniti, prestopili smo k sledeči točki dnevnega reda, katera govori o podrobnem učnem načrtu za pouk v realijah. Gg. poročevalci so nam prečitali svoja dobro sestavljena poročila, katera so bila z večino vsprejeta; le za jednorazrednice — poročevalec le g. Kmet, ker je bil g. Pegan bolan — sta nasvetovala g. Zavrl: naj bi se razredil načrt po tednih ter se nekoliko pomnožil, in g. Pogačnik: naj bi se vaje kronologično razvrstile. Ker sta bila nasveta vsprejeta, izvzemši dostavka «naj bi se vaje pomnožile», vpraša g. nadzornik, ali naj se ta načrt še za jedno leto odloži, ali naj se voli posebni odsek ali le dva gg. učitelja, katera naj bi to reč rešila. Po nasvetu g. Pogačnika volita se gg. V. Kmet in V. Zavrl, katera naj načrt sestavita in ga g. nadzorniku pošljeta. Se sprejme.
Pri četrti točki nam poroča č. g. o. Florentin Hrovat o stanji okrajne učiteljske knjižnice ter nam kaže, da je bilo letos dohodkov 129 gld. Gl kr., izdatkov pa 101 gld. 45 ki-., tedaj ostane v blagajnici 28 gld. 16 kr.; ta ostanek je pa zato tolik, ker še nekatere reči niso plačane. Letos je v biblioteki 319 slovenskih in 293 nemških del v 782tih zvezkih. Pre-gledovalcema računov se volita gg. M. Hiti in F. Kutnar. Za nakup nasvetuje gdč, pl. Kauscber dve Kneippovi knjigi, namreč: «Kaltwasserkur» in «So sollt ihr leben» in učitelj Zavrl na novo izišlo knjigo o deških rokotvornih delih pri Leykarnu v Gradcu. Oboje vsprejeto z večino. Nasvet g. Šribarja, da bi se kupil konverzacijski besednjak, je bil odklonjen.
Na to je bila volitev knjižničnega in stalnega odbora. Po nasvetu g. Koncilije je bil izvoljen stari knjižnični odbor — razven g. Jakliča, kateri je sedaj priklopljen kočevskemu okraju. Odbor obstoji iz gg. o. Florentin, Franke in gdč. Rozina. Istotako se izvoli po nasvetu g. Zavrla stari stalni odbor z večino (gg. o. Hrovat, Konci lija, Jerše, Kalinger, Franke).
Ker samostalnih predlogov ni bilo, smo po pre-branji in soglasnem sprejetji prej imenovanega ukaza o šolskih vrtih končali današnje zborovanje. G. nadzornik je vse, sosebno g. poročevalce zahvalil, spominjal se našega zaščitnika cesarja Frančiška Jožefa I., kateremu je zaklical z zbranimi trikratni «živio», na kar so gg. učitelji zapeli cesarsko himno. V imeni prisotnih učiteljev zahvali g. Fr. Koncilija g. nadzornika za res izborno vodstvo, za pouk in ljubezen, katero on učiteljstvu daje in kaže, na kar tudi njega imenuje varuha in zaščitnika učiteljev tega okraja in želi, naj bi prisotni i njemu «živio» zaklicali. Burni trikratni «živio» zadoni po šolski sobi.
Tako smo končali letošnjo skupščino. Naj še omenim, da se je po sklepu poslovil od nas g. Jan. Teršelič, učitelj v Beli Cerkvi, kateri je prosil za stalni pokoj, ker je že 72 let star. Iz naše srede izgubimo tudi mlado učno moč, g. A. Potokarja, učitelja v Toplicah, kateri je šel k poštnemu uradu.
Po sklepu skupščine smo imeli občno zborovanje učiteljskega društva za naš okraj (o čemur pa na drugem krajij. Sedeli smo do dveh popoludne. Potem
| smo se nekoliko okrepčali v gostilni pri «Rozmanu», kjer smo imeli skupni obed, pri katerem nas je počastil g. nadzornik in kasneje tudi g. L. Golja, c. kr. okrajni sodnik v Trebnjem.	—i.
Iz Trsta. (Slovenske šole pred tržaškim občinskim svetom.) V seji občinskega sveta due 14. kimovca je prišlo na vrsto poročilo šolskega odseka o slovenski šoli. Poročal je občinski svetnik ■ d' Angeli. V daljšem poročilu je pojasnil zgodovino prošnje za slovenske šole in odpor mestnih oblastev proti njej. Namestništvo je ukazalo magistratu poročati o predloženi prošnji Jožefa Vodopivca in tovarišev, sklicevaje se pri tem na § 59. zakona z dne 14. vel. travna 1869. L, oziroma na šolsko novelo z dne 2. vel. travna 1883. Prav po zmislu tega zakona pa se upira šolski odsek, kjer veleva ta zakon, daje ustanoviti šole ondu, kjer je bližnja šola oddaljena štiri kilometre. V Trstu pa nima noben slovenski otrok do najbližje šole okoličanske štiri kilometre dolgega pota. Tržaška mestna občina je jedna jed-notna šolska občina in vzdržuje poleg italijanskih tudi več slovenskih ljudskih šol. L. 1890. bilo je v Trstu 155.471 stanovnikov, in sicer je vzdrževala mestna kot šolska občina za 119.561 italijanskih prebivalcev trinajst, a za 26.639 slovenskih prebivalcev deset ljudskih šol. Za slovenske šole je torej izdatno skr-bljeno in vsak, kdor želi, da se mu otroci poučujejo v slovenskem jeziku, more jih pošiljati v takšno šolo. Sicer pa imajo od vseh 50 prosilcev za slovensko šolo samo štirje domovinsko pravo v Trstu, dočim pripadajo ostali raznim kranjskim in isterskim občinam. Poročevalec je na to predlagal, naj se glede ustanovitve slovenskih šol v Trstu izreče občinski svet v negativnem zmislu, če bi pa namestništvo stvar sodilo drugače in hotelo proti temu prepričanju storiti kaj v zmislu prošnje, ki nima drugega namena, kakor vzbuditi boj proti svetinjam prebivalstva, njega jeziku in tradicijam. (Strahovito kričanje in ploskanje. Župan zvoni neprestano). Potem izjavlja občinski svet, kot tolmač mišljenja vsega prebivalstva, da ne bo nikdar privolil v to, da se na občinske troške ustanove v mestu slovenske šole, ampak se z vsemi zakonito do-' voljenimi sredstvi uprl	(Konec prih.)
Društveni vestnik.
Iz Ljubljane. (Občni zbor „Narodne Šole".) Društvo „Narodna Šola" je imelo svoj letošnji občni zbor dne 5. kiinovca t. 1. v prostorih druge mestne deške šole.
Društveni predsednik g. Stegnar prične zborovanje nekako tako-le:
Dvajset let v človeškem življenji — kako hitro minejo — ako se oziramo nazaj v preteklost, in kako dolga so, ako zremo v bodočnost!
Kakor pena zgine na morji, tako sta minoli dve
desetletji društvenega obstanka. Društvo »Narodna Šola", ki se je osnovalo v podporo revnim šolam leta 1870., imelo je svoj prvi sedež v Idriji, od koder se je leta 1872. preselilo v Ljubljano. Ravno prvi občni zbor „Narodne Šole", kojeinu je predsedoval pokojni dr. Jakob Razlag in je bil med drugimi odborniki tudi dr. Jožef Vošnjak, je bil tako mno-gobrojno obiskovan, kakor — žal — nikdar pozneje. Kako se je zanimala tedanja inteligencija za „Narodno Šolo", kaže najbolj to, da ji je daroval baron Cojz
HHi gld. in ilr. Razlag 68 gld., drugi podporniki pa so ji donašali tako zdatne vsote, da so takoj v prvem letu presegali dohodki 600 gld. Ali hode „Narodna Sola" dočakala še drugi dve desetletji, je v Božjih rokah, in še-le potem se bode moglo govoriti o starosti društva. Narodna šola je kljubu svojim dvajsetim letom vendar le še mlado društvo, kakor je še vedno mlado naše šolstvo, ki na vseh straneh potrebuje še pospeševanja, podpore in razvoja. Splošna omika v narodu le počasi poganja mladike, rodi cvet in sad; no —- rodi po inalem vender le nekoliko, to mora vsakdo priznati, in to nas tolaži, da gledajoč v preteklost lahko trdimo: „Storili smo, kar je bilo mogoče!" To dobrodejno zavest ima naše — še vedno preslabotno društvo.
Počasi, po malem narašča mu moč v oni meri, kakor se razvija domača šola. Da bi ta rast le nikdar ne opešala, potem smemo svoje upe staviti v večjo utrditev „Narodne Šole" — a tudi prosvete in omike. In v to pomozi Bog! S temi besedami Vas, častita gospoda, pozdravljam prisrčno in iskreno želim, da bi se častiti društveniki še mnogobrojnejše in tesnejše oklenili „Narodne Šole".
Pozdravu je sledilo poročilo o društvenem delovanji, katero tukaj izpuščamo, ker se bode itak v „Učiteljskem Tovarišu" priobčilo. Omenjam pa že tukaj, da se je vzelo brez razgovora pohvalno na znanje. Nato vstane odbornik M. Močnik ter se zahvaljuje imenom Ciril in Metodove družbe predsedniku „Narodne šole", ker ji je ta pomagal v ininolih letih pri oskrbovanji ljudskih šol v nje področje spadajočih, proseč ga. naj bi se omenjeni družbi i nadalje kazal tako prijaznega in naklonjenega. Predsednik g Stegnar pravi, da ne zasluži te zahvale, ker misli, da je s tem činom storil le to, kar je vsakega rodoljuba dolžnost. Tudi bla-gajnikovo poročilo, naslanjajoče se na sklep računa za leto 1S91/92. poleg skrbno sestavljenega izkaza o denarstvenem gibanji tekom vseh 20 let se je vzelo brez ugovora na znanje. Želi se pa, da se v prihodnjič bolj strogo postopa pri naročevanji in pošiljanji blaga onim učiteljem, kateri naročajo blago v obilni meri, a ga ne plačujejo. — Učitelji, kateri vedo, da ne bodo mogli naročenega blaga plačati, naj bi to naravnost povedali in s tem prihranili obilo pisarij odboru. Vsaj ima „Narodna Šola" namen podpirati šole in sicer tako, da dobi vsaka taka šola nekaj, ne pa jedna vse. — Naročila z obljubljenimi poplačili naj se ne jemljejo v poštev, zaostali dolg pa izstirja. Posebnih nasvetov ni bilo.
Končno se je zvršila še volitev v društveni odbor in sicer: Feliks Stegnar, Frančišek Kokalj, Matej Močnik, Jožef Cepuder, Ivan Borštnik, Jakob Dimnik, Hinko Podkrajšek, Andrej P r a pro 111 i k in Frančišek Praprotnik.
Nato se zahvali predsednik društvenikom na prijazni vdeležbi in sodelovanji z željo, da bi i na dalje delal vsak po svoji moči v prospeh „Narodne Šole".
Iz Ljubljane. (Občni zbor v d o v sk ega d r u-štva. Občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdova in in sirotam se je vršil dne (i. kimovca t. 1. v prostorih druge mestne šole v Ljubljani.
Društveni predsednik č. g. dr. J are, ki je daroval ob 8. uri istega dne sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba. otvoril je zborovanje ob 9. uri s preprijaznim pozdravom na došle odbornike in člane vdovskega društva. Bilo jih je blizo 30.
Sedaj je ravno 32. leto našega vdovskega društva, ki je že marsikaj ukrenilo v blagor učiteljem, njihovim vdovam in sirotam. Ker je pa društveno delovanje vedno težavnejše, treba bode postaviti društvu na čelo može, ki bodo kos težavnim nalogam in zahtevam. Da je društveno stanje vsako leto ugodnejše, vidi se iz tiskanih društvenih poročil. Število članov se tudi množi od leta do leta in je doseglo letos štev. 98; vse kaže, da prekoračimo prav v kratkem štev. 100, ker čakajo ravnokar rešitve tri prošnje za vsprejem.
Nato poroča tajnik g. Cepuder, da se je vlani volil vsklikom stari odbor za poslovno leto 1892. Le namesto umršega Govekarja je stopil v odbor g. Jožef Cepuder, ki je prevzel ob jednem tudi opravila tajništva. Odborovi seji sta bili med letom samo dve, pri katerih so se sprejeli v vdovsko učiteljsko društvo učitelji: Kleč Avgust, Šifrer Frančišek, Anton Žibert, in Janko Janežič. Dvema članoma sta se priznali denarni podpori in sicer prvemu 30, drugemu pa 40 gld. Iz poročila blagajnika g. Močnika se razvidi, da je bilo v ininolem letu vseh dohodkov 2986 95 gld., a stroškov 2046-72 gld. Učitelji so vplačali na letnini in vstopnini 618 gld.; rednih stroškov vdovam in sirotam je bilo 1677 gld, torej se je vzelo od kapitalovih obrestij 1059 gld. v poravnanje teh stroškov. Izrednih stroškov je bilo vsled sklepa občnega zbora vlanskega — in sklepa odborovega 120 gld.
28 učiteljev, ki so že 31 let plačevali letnino, je bilo začasno iste oproščenih.
V	kranjski hranilnici je vloženih 2018'37 gld., v mestni pa 1693 95 gld., skupaj 3712 32 gld. Ta vsota se sme imenovati naša založnica — Beservefond, — ki nam je vsikdar na razpolaganje. Na privatna dolžna pisma je posojenih 550 gld., nekaj obresti je še na dolgu.
V	obligacijah je 45.750 gld.; večinoma so na ime društva vinkulirane. Prirastlo je letos ter v mestno hranilnico vložilo 700 gld ; ako štejemo vse premoženje, izpustivši dolg na obrestih pri dolžnikih ter letnino in vstopnino, ki se vedno izpreminja, znaša vse društveno premoženje 51.048*36 gld. Trije društveniki so med letom molče izstopili. Odbor jim je stavil gotov obrok za vplačevanje, a ker se niso zmenili za opomin, se ne prištevajo več društvenikom ¡11 tako se zna zgoditi tudi nekaterim drugim, ako ne store svoje dolžnosti še ta mesec. Občni zbor je temu pritrdil in naročil odboru se strogo
ravnati po društvenih pravilih.
Podpirani h je bilo 11 vdov po KAJ in .SO gld. na leto, sirot pa 22. Štiri med temi so dobivale dvojno vzgojnino, tedaj po 50 gld. na leto. — Obe poročili, — tajnikovo in blagajnikovo — se vzameta brez u-govora na znanje.
Trem učiteljem so se priznale denarne podpore v zneskih po 30, 40 in 30 gld.; prošnja jednega pa se je odklonila. Občni zbor nadalje tudi sklene, da se v bodoče postopa strogo po društvenih pravilih pri vsprejetvi novih članov v društvo ter vplačevanji letnine in vstopnine, ter da se ne dela nikakeršnih izjem. Ako nekateri vestno izpolnjujejo društvene dolžnosti, naj jih pa še drugi.
Občni zbor oprosti tudi za teto 1893 vse one člane vplačevanja letnine, ki so že nad 30 let udje tega društva.
Posebnih nasvetov ni bilo.
Volitev izvrši se po nasvetu vsklikom, da ostane tudi v bodočem letu stari odbor in sicer: Dr. Anton Jarc, predsednik; Andrej Praprotnik, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Jožef Gepuder, tajnik; Ivan Borštnik, Jernej Čenčič, Andrej Žumer, Feliks Stegnar in Ivan Tomšič, odborniki. Za pregle-dovalce društvenih računov so bili voljeni: gg. Leopold Armič, Jakob Furlan in Frančišek Kokalj.
Nato zaključi predsednik občni zbor z željo, da bi se v prihodnjem letu zopet zdravi in srečni sešli.
Takoj po občnem zboru je imel novi odbor sejo, pri kateri sta bila sprejeta med člane vdovskega učiteljskega društva učitelja: Konjar Urh iz Motnika in Rus Frančišek iz Bleda.
Iz novomeškega okraja. (Občni zbor učiteljskega društva za novomeški o k i"ti j). Takoj po sklepu učiteljske konferencije v dan 24. mal. srpana je imelo učiteljsko društvo za novomeški okraj svoj občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo •o društvenem delovanji v preteklem letu. 2. Pregled letnega računa in volitev treh pregledovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.
G. predsednik Fr. Koncilija nas pozdravi kar ob kratkem, ker nas je že tako poprej g. nadzornik pozdravil, ter prebere namesto tajnika poročilo o društvenem delovanji. Za tem nam g. Kutnar poroča o letnem računu, iz katerega povzamem, da je sedaj
primanjkljej, a le zato, ker je šele 13 gg. učiteljev letnino vplačalo. (Leto se bliža h koncu, zatoraj vzdramite se gg. kolegi in ne čakajte na zadnji dan leta ali še celo dalj. Da bode društvo vspevalo, treba mu je ne le dušne, temveč tudi gmotne podpore, tedaj denarja. «Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi!» — Op. dop.)
Volitev odbora se je hitro izvršila. Izvoljeni so gg. Fr. Koncilija (prvomestnik), F. Kalinger (namestnik), M. Hiti iz Dobrnič (tajnik), Fr. Kutnar (blagajnik), gdč. E. Clarici, gg. Koželj in Vrančič (odborniki).
Ker ni bilo posebnih slučajnosti in učiteljstvo že utrujeno, smo urno sklenili občni zbor, da tudi nadležnemu želodcu zadostimo.
Prihodnje zborovanje našega društva bo meseca vinotoka.	—v—.
Litija, 27. kimovca. Vabilo k letošnjemu občnemu zboru, ki ga bode imelo »Litijsko učiteljsko društvo« dne 20 vinotoka oh 10. uri do-poludne v litijskem šolskem poslopji po v pravilih značenem vsporedu. Poleg tega še: 1. Praktična obravnava beril »123 Elektrika« iz tretjega berila in »67 Elektrika, vzbujena po dotikanji« iz četrtega berila. (G. dr. Tomaž Romih bode to predaval z raznimi poskusi na podlagi fizikaličnih aparatov iz dr. Hou-dekove zaloge v Pragi, ki bodo ta dan vsakemu na ogled razpostavljeni v litijski šoli. 2. Poročilo o glavni skupščini »Zveze učiteljskih društev« v Kranji. One gospice učiteljice in gg. učitelji, ki pridejo k temu zborovanju, blagovolijo naj to vsaj do 18. p. m. društvenemu predsedniku naznaniti. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za sežanski okraj zboruje v Komnu dne 6. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Pevska vaja.
2.	Prirodopis po življenskem zadružji.
3.	Ljubav do poklica.
4.	Učitelj zunaj šole.
5.	Predlogi, doposlani do 1. vinotoka predsedništvu.
Odbor.
Ve s t n i k.
(»sobne vesli. Gdč. Ana pl. Rauscher, začasna učiteljica v Št. Petru pri Novem Mestu, je stalno nastavljena; gospa Ernestina Oman-Ihan v Voklem je imenovana za Smlednik ; g. Josip Windischer v Oneku (Hohenegg) pri Kočevji za Dolgo Vas; g. Božidar Schuller v Babinem Polji za Zabnico (se je odpovedal za to mesto. Uredn.); g. Frančišek Kopitar iz Gribelj pride v Petrovo Vas. G. Frančiška Jugovic v Kranji je imenovana za stalno nadučiteljico na ondotni dekliški šoli; učitelj v Šmartinu pri Kranji g. Nikolaj Sta-
nonik je imenovan stalnim nadučiteljem in mu je dovoljeno zamenjati svoje mesto z nadučiteljem g. Miho Bregantom v Selcih: g. Jožef Verbič, učitelj v Trnovem, je dobil začasno drugo učno mesto v Višnji Gori; g. Janez Malnarič, drugi učitelj v Podzemlji, pride za učitelja-voditelja na jednoraz-rednico v Črešnjevici; g. F e r d o V i g e 1 e, bivši pomožni učitelj na nemški mestni deški šoli v Ljubljani, dobil je začasno IV. učno mesto na štirirazred-nici v Starem Trgu pri Loži; g. Ivan Šega, bivši pomožni učitelj brežkega okraja v Dobovi, dobil je
začasno novo IV. učno mesto na štiiirazrednici v Dolenjem Logatci; gdč. Ivana Šusteršič, izprašana učiteljska kandidatinja iz Gorice, pride kot pomožna učiteljica v Gorenji Logatec; gdč. Marica Potočnik, izprašana učiteljska kandidatinja iz Gorice, dobila je začasno službo na jednorazrednici v Zalem Logu; g. Karol Javoršek, izprašan učiteljski kandidat, dobil je službo pomožnega učitelja na I. mestni deški šoli v Ljubljani; g. Jožef Gab-rovšek. izprašan učiteljski kandidat, dobil .,e začasno službo na jednorazrednici v Žab niči in g. Anton Kos izprašan učiteljski kandidal. začasno službo na jednorazrednici v Voklem. G. L. Picigas je imenovan stalnim katehetom v Idriji.
V izpraševalno komisijo so bili za bodočo dobo treh let imenovani ti-le gg.: Šolski svetnik in ravnatelj Blaž Hrovath (predsednik), prof. Frančišek Kreminger (namestnik), profesor in okrajni šolski nadzornik Frančišek Leveč, prof. Viljem Linhart, prof. Frančišek Orožen, prof. Viljem Hallada, prof. Jakob Vodeb, prof. Vilibald Zupančič, okrajni šolski nadzornik Ivan Tomšič in glasbeni učitelj Alojzij Sokoli.
Umrl je dne 18. kimovca v Ljubljani g. Jernej Vrančič, nadučitelj v pokoji. Dne "2*2. vel srpana pa je umrl g. Frančišek Žolgar, nadučitelj na Rečici na Štajerskem. V m. p !
Nova štirirazrednica v Ljubljani. Uprava deškega sirotišča »Collegium Marianurn« je postavila na dvorišči svojega poslopja na Poljanah v Ljubljani novo, popolnoma primerno in lepo urejeno šolsko poslopje ter je dozdanjo ondotno privatno deško tri-razrednico razširila v šti ri razrednico.
O ženskih ročnih delih. C. kr. deželni šolski svet jo odobril sklep c. kr. mestnega šolskega sveta
ljubljanskega, da je vsem šolskim vodstvom prepovedati r.izstave ženskih ročnih del ob konci šolskega leta. Do tega sklepa je c. kr. mestni šolski svet napotilo spoznanje, da se večkrat deklice ravno zaradi teh razstav z ročnim delom preoblagajo. Zajedno je c. kr. deželni šolski svet na podstavi dotičnega poročila ukazal, da je po vseh dekliških ljudskih šolali v I. razredu opustiti ženska ročna dela, ter je c. kr. mestnemu šolskemu svetu naročil, da izdelaj podrobni učni črtež o ženskih ročnih delih za posamezne razrede dekliških ljudskih šol, v katerem je natanko našteti, kakšnega dela in po koliko kosov mora vsaka deklica izvršiti. Učni smoter je postavili tako, da ga je možno doseči tudi inenj nadarjenim deklicam, ne da bi bile z delom preobložene.
Začetek ljudskih šol v Ljubljani ob zimskem
času. C. kr deželni šolski svet je potrdil sklep c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega, da se mora ob zimskem času, t. j. v d&bi o 1. vinotoka do I. tnal. travna pouk v I. in II. razredu po vseh mestnih ljudskih šolah ljubljanskih pričenjati šele z !). uro zjutraj.
Zalivala. Nj. prevzvišenost premilostljivi gospod knezoškof dr. Jakob Missia v Ljubljani so blago-izvolili «Pedagogiškemu društvu» povodom priposla-nega jim V. Pedagogiškega letnika nakloniti podporo 10 gld. za društvene namene.
Za ta veledušni dar in priznanje društvenega delovanja se prevzvišenemu izreka najiskrenejša zahvala. Bog plati!
«Pedagogiško društvo» v Krškem, dne 8. kimovca 1892	Odbor.
Fisharmonika, dobro ohranjena, je naprodaj; kje? pove uredništvo.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
_Št 707
o. š. sv. V šolskem okraji černomeljskem so razpisane naslednje službe v stalno oziroma začasno umeščenje.
I. Služba učitelja - voditelja na jednorazrednici v Gribljah z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem.
•2. Drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Vinici. Letna plača 450 gld. in prosto stanovanje.
3. Drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Pod-zemlji. Letna plača 450 gld. in prosto stanovanje.
V slučaji začasnega umeščenja znaša letna plača za vsako omenjeno službo le 360 gld.
Za službe v Vinici in Podzetnlji oglasijo se tudi lahko ženske učne moči.
Prošnje je vlagati do dne 10. vinotoka 189 2. pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji dne 17. kimovca 1892.
Listnica uredništva.
G. I>. J. v T. Vabilo k zborovanju tamošnjega učiteljskega društva je bilo že za zadnjo številko stavljeno, a ker je primanjkovalo prostora v listu, se po neprilfki ravno to vabilo ni tiskalo. Prosimo pa za poročilo o zborovanji. Glede alterniranja smo svoje mnenje povedali ined »vprašanji in odgovori« v prvi letošnji številki. Stvar pa spada v področje domače učiteljske konferencije, katera lahko sklene alterniranje
Št 1249
o. š. sv. Na jednorazrednici v Oneku ('Hohenegg I je stalno ali začasno popolniti mesto tičitelja-voditelja z letno plačo IV. plačilnega razreda, z opravilnimi 30 gld. in s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje naj se v II dneli predpisanim potem semkaj vlože.
(1. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne II». kimovca 1892.
Št. 1238
o. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Mokronogu je popolniti nadučiteljsko mesto z letno plačo 600 gld., opravilnino 100 gld. in stanarino 80 gld.
Pravilno obložene prošnje naj se podpisanim potem semkaj vlagajo do 10. vinotoka 1892. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dne 12. kimovca 1892.
—	ako ni od okrajne šolske oblasti kakega ugovora zoper to uredbo. - G. F. K. v Ž. Hvala lepa za poslano poročijo. Ker smo pa isto že poprej od druge strani prejeli in se je že ta čas stavilo, nismo ga mogli porabiti. Prosimo pa pri drugi priliki zopet kaj.
—	G. J. P. v K.: Na poslano vprašanje odgovorimo v prihodnji številki. — Ker nain je tvarina za to številko preveč narasla, nadaljujemo „di-daktiko" šele v prihodnji številki.