Glas zaveznikov Leto II - St. 332 ©irm«aci?j§fsJ dnevnik A. L S. Cena 4 lire Pred gospodarsko združil vi jo ameriškega In britanskega področja zasedene Nemčije BRITANSKA NOTA muTzmsh zavezniški komisiji London, 18. julija Iz uradnega ivira so včeraj "ia-znanili, da je britanska vlada poslala zavezniški nadzorstveni ko. misiji za Madžarsko protestno noto glede ukrepov, ki so jih, nedavno izvedle na Madžarskem sovjetske oblasti. Diplomatski dopisnik tBBCz pojasnjuje, da bodo sovjetske oblast* zaradi umora sovjetskega častnika t> Budimpešti stavile vladi v Budimpešti Številne zahteve zelo drastičnega značaja, kot n. pr. odstop namestnika pravosodnega ministra, razpust na drug način ponovno ustanovljenih mladinskih or. Sanizacij, vključno «Boy Scoutss in nekatere nadzorstvene ukrepe, nad katoliiko cerkvijo. Poleg odstopa namestnika pravosodnega ministra so vse ostale zahteve zadovoljili. Britanska nota naglaSa, da so bite zahteve stavljene v imenu in na račun Sovjetov, brez predhodnega Posvetovanja z zavezniškimi oblastmi v Budimpešti in da imajo te zahteve značaj vmešavanja v notranje zadeve Madžarske. Nota zahteva zaradi tega od sovjetskih oblasti o tej zadevi pojasnila. KITAJSKI KOMUNISTI ŽELE KONEC SOVRAŽNOSTI Nanking, 18. julija Voditelj kitajskih komunistov general Cou En Lai je v torek pozval posebnega ameriškega odposlanca generala Georga O. Marshalla, naj bi dosegel prekinitev «splošne ofenzive* 7. armade Kuomin-tanga (osrednje vlade) proti komunistom v severnem Klang-sn «Vzhodna Kitajska), ki jo podpirajo zračne in pomorske edinice. Komunistični poročevalec je izjavil, da je general Marshall zaradi resnosti položaja zelo zaskrbljen. Poročila, ki so prišla v torek zvečer v Hankov, javljajo, da so komunisti zaradi bojev vzdolž meje med Ilonanom In pokrajino Hopeh začeli s splošno ofenzivo. SELITEV NEMČEV IN ČEŠKOSLOVAŠKE Praga, 18. julija Od ponedeljka dalje selijo iz Češkoslovaške v ameriško in sovjetsko področje Nemčije po 12.000 Nemcev na dan, kar je v skladu z °bš rnim načrtom, ki so ga sprejeli na potsdamski konferenci. Češkoslovaški notranji minister Vatslav Nosek je izjavil, da bodo Preselitev 2.600.000 Nemcev verjetno dokončali koncem leta. Dopisniki, ki so v ponedeljek °biskall taborišče Liberec, v bli-čini severne mejei kamor m slijo Preseliti Nemce, so videli, da vsem dovolijo, da odnesejo s seboj dobra oblačila ter 60 do 75 kg prtlja-**• Invalide bodo prepeljali z bol-nlikimi vlaki. Vsi vlaki so oskrb-ljenl * prehrano za 3 dni in oseb-n m zdravnikom. Priključile se bodo lahko tudi ostale velesile LONDON, 18. julija — Načelnik severnoameriškega gospodarskega oddelka v Nemčiji general Graper jo včeraj izjavil, du so Američani in Britanci siti razpravljanj o gospodarski enotnosti področij pod njihovim nadzorstvom in da so sklenili izvesti konkretne ukrepe. Ostalim velesilam bo na razpolago, da se pridružijo takoj ali pa Kesneje. General Graper se je skliceval na bližnje anglo-ameriške razgovore v Berlinu, tičoče se možnosti upravljanja britanskega in ameriškega področja kot gospodarske enote. Izjavil je, da se bodo razgovori tikali ukinitve gospodarskih zapor, ki ločijo obe področji in da bodo verjetno uresničili enotni načrt za uvoz in izvoz, prevoze, živila in surovine. Bivši ameriški veleposlanik v Angliji John Winant, ki je pravkar prispel v London, je odločno zanikal, da bi bil namen njegovega prihoda, da začne z Bevinom tajne razgovore o izdelavi dolgoročnih načrtov za ponovno gospodarsko ureditev treh področij v Nemčiji, ki jih imajo zasedene zahodne velesile. Po ameriških Vesteh je minister W riant odpotoval iz Wa-shingtona nenadoma in tajno. Predhodno je imel kratek razgovor z zunanjim ministrom Byrnesom. Winant je dobesedno izjavil: «Vest, po kateri sem tukaj po tajnem poslanstvu, je navaden nesmisel. V London nisem pr šel zaradi razpravljanja o vprašanjih Sovjetske zveze, Nemčije ali česa drugega, marveč zaradi osebnih zadev.* Omenil je, da bo ostal v Angliji 14 dni in pri tem uredil nekatere osebna poslovne zadeve. WCnant je prispel v London sam. Podtajnik britanskega zunanjega ministrstva McNeil je včeraj odgovoril v poslanski zbornici na vprašanje, zakaj je Bcvin odklonil vsoto 10 milijard dolarjev, ki jo zahtevajo Sovjet,; kot nemško vojno odškodnino. Dejal je, da je edini sporazum, ki ga angleška vlada 11 iznava v pogledu nemške vojne odškodnine, potsdamski sporazum. Vendar britanska vlada ne priznava niti Molotovljeve razlage niti sovjetskih zahtev. McNeil je izjavil, da sestavlja britansko zunanje ministrstvo izjavo o stališču glede vojne odškodnine, ki jo bodo čimprej sporočili zainteresiranim vladam. Liberalni «Manch;ster Guardian* piše, da preučevanje listov, ki Jih na sovjetskem področju Berl na nadzorujejo Sovjeti, enako pa tudi radijske postaje pod sovjetsk in nadzorstvom ne dopuščajo nikake-ga dvoma o veliki gonji, da bi Nemčijo vključili v sovjetsko vplivnost-no področje. Vsakdo, ki je preučil vprašanja vojne odškodnine, se je prepričal o neresnosti sedanjega sovjetskega zadiranja. Za neizpolnjevanje potsdamskega sporazuma nista odgovorni Velika Britanija ali Združene države, marveč Sovjetska zveza, ker ustvarja med raznimi področji meje, k; ovirajo, da bi živila, ki so jih pridelali v vzhodni Nemčiji, prišla v zahodno NcmČ.ijo; poleg tega ovira izvoz iz Nemčije. Sovjeti delajo hitro. L'st pravi, da morajo zahodni zavezniki učinkovito odgo- voriti. Odločno se morajo držati stališča, ki sta ga v pogledu odstranitve meja med zahodnimi področji v Parizu zavzela Byrnes in Bcvin. Industriji zahodnih področij morajo dobaviti večjo količino premoga. Napraviti morajo odločen politični korak, da prevzamejo velike industrije in preostala veleposestva. Razširiti morajo oblast nemških upraviteljev in storiti prve korake za internazionali-zacijo Porurja in Porenja. Diplomatski dopisnik «Daily Te-legraph* pravi, da začetni razgovori o gospodarski združitvi področij ne pomenijo, da sta Velika Britanija in Združene države izgubili upanje, da bi Sovjetsko zvezo prepričali, da js treba z Nemč jo ravnati kot Z gospodarsko enoto. Bivši britanski konservativni poslanec ln minister javnih del P. Duncan Sandys, ki se je nedavno vrni s potovanja po Nemčiji, piše v «Sunday Timesu*, da številnim bivšim nacistom na sovjetskem zasedbenem področju uspe, da se čistki Izognejo na ta način da se vpišejo v komunistično stranko. Sandys piše, da je način čistk v treh zahodnih področjih Nemčije predmet sterilnih graj. «Ce bomo dovolili, da bi čistka še dolgo trajala, bomo ustvarili sloj parijcev, ki bodo tvorili skupino nevarnih tajnih gbanj. Način pa, ki se ga v zvezi s tem vprašanjem na svojem področju poslužujejo Sovjeti, daje povod za resne graje. Res je, da so mnogo nacistov odpeljali v Sovjetsko zvezo, so pa še drugi, ki niso nič manj pomembni, katerim pa so z vpisom v komuni-st čno stranko ponudili svobodo. «Zaradi tega — nadaljuje pisec — stojimo pred čudnim primerom, da bivši nacisti odkrito širijo nauk nemškega nacionalističnega komunizma, ki ima razen izrazoslovja nedvoumno sličnost z nacionalsocializmom. Vojaške uprave zahodnih področij so dale pobudo in podprle ustanovitev razn h političnih strank. Na Sovjetskem področju je svoboda govora ln političnega združevanja dovoljena. Sovjetske oblasti pa ne prikrivajo, da dajejo vrednost političnemu ustroju enotne stranke, ki temelji na stranki socialne enotnost', ki so jo ustvarili z združitvijo komunistov in socialistov. Tej stranki širokogrudno nudijo vsakovrstno uradno in neuradno podporo. //Civilne zadeve 7 Preureditev britanske vojaške uprave v Avstriji .•1 ^ 3ulUa —- Britanske oblasti na Dunaju so ja- VJle, da boao po podpisu novega sporazuma o nadzorstvu nad Avstrijo vojaško upravo britanskega zasedbenega področja preosnovali v nov organ, 8e jj0 imenoval »civilne zadeve*, haloge novega organa bodo: 1. zagotoviti izvajanje politike zavezniškega sveta; 2. pomagati avstrijski upravi in jo utrditi Jer; 3. postopoma zmanjševati nadzorstvo, ki so ga doslej Ovajali. Z ozirom na nedavno sovjetsko odredbo o zasegi nemške imovine na sovjetskem področju Avstrije 3e britanski podtajnik za zunanje Zadeve Hector McNeil v ponedeljek na razna vprašanja v britanski al’°dnji zbornicl podal naslednjo z3avo: »Dunajsko časopisje je 6. JullJa objavilo ukaz o prenosu nemškega premoženja v vzhodnem nvstrljsitau, področju na Sovjetsko 2vez°. ki ga je po vsem videzu Podpisal vrhovni poveljnik sovjet- aSa področja v Avstriji. Britan-St Poveljnik na Dunaju, general vrh*519 poslal sovjetskemu tafa°ke9mU DoveIJniku v imenu bri-poudarii VJ?de noto- v kateri 3e strijl* ni da Izraza «nt.M,8ov3ctsko tolmačenje lmovlna v Av-U,stoječem s^ v vezniki. Zahteval J . v pričakovanju »tlričiLaRt?t0vil0’ da Na zunanjih Julija je ustanovili nal bi enostranskega koraka zadnjem zasedanju Sveta ministrov v Parizu 12. Devin prvlložil, da bi štiričlansko komisijo, ki Svetu poročala o opredelitvi Izraza »nemška lmovlna v Avstriji«. Ta predlog, ki ga je podpirala britanska vlada, so sporočili ostalim- ministrom; Bevin je izjavil, da bi bila britanska vlada pripravljena, da po svoji strani stori vse, da se v pričakovanju poročila komisije ne bi dotaknili nobenega nadaljnje, ga dela nemške imovine v Avstriji. Vsi ministri niso bili za to, da bi razpravljali o tem vprašanju. Preučevati ga mislijo po redni diplomatski poti. JIONTGOMERY bo obiskal KANADO IN ZDRUŽENE DRŽAVE London, 18. Julija , V torek zvečer so javili, da bo načelnik imperialnega vrhovnega glavnega stana vikont Mon'gomery avgusta ali septembra obiskal Kanado in Združene države. Po obisku v Kanadi bo odpotoval v Washington, nato pa bo na povabilo generala Eišenhovverja obiskal ameriške vojaške naprave. To bo Montgomeryjevo prvo potovanje v Združene države. ŽIDJE STALNO ZAPUŠČAJO POLJSKO Praga, 18. julija V torek zvečer so v Pragi sporočili, da je v smeri proti taboriščem ustanove UNRRA na američkem zasedbenem področju v Nemčiji prekoračilo češko mejo 9000 poljskih Zidov. Menijo, ua bo koncem meseca Število narastlo na 20.000. Javljajo, da so nekateri be-gnnci potrdili, da so v zadnjih 10 dneh na Poljskem pobili približno 1000 {idov. Begunci prihajajo čez čeSko mejo na raznih točkah. S seboj imajo samo nekaj kosov oblačil. Češkoslovaška viada (urad za repatriacijo) je ustanovila postajo za pomoč, kjer razdeljujejo živila. Češkoslovaška vlada sicer dovoljuje prehajanje, vendar vsakogar zasliSijo funkcionarji, ki so, kot javljajo, med Židi aretirali dva člana SS oddelkov, ki sta skušala pobegniti. NABORNA STAROST V USA 19 LET VVashington, 18. julija Predsednik Truman je v pone-ddjtk odredil znižanjb starostne meja za vojaški nabor v Združenih di šavah od 20 na 19 let. Vojaško obvezni so zdaj vsi mo-i-kl med 19 ln 29 letom. «Berinov predlog, da bi britansko področje preuredili v neodvisno samostojno enoto, Je obupna odločitev, ki bi imela, če bi Jo izvedli, porazne učinke za Evropo. Sovjetska zveza bi morda odklonila sodelovanje, toda to ni razlog, da b' morali uresničiti ta predlog in opustiti vsak drug poizkus, da bi se ostalimi silami sporazumeli o bo. dočnosti Nemčije. «Ne glede na to, da bi pustili Sovjetom odprta vrata za sodelovanje bi morali ostali trije zavezniki skupno nadaljevati svoje delo. Na britanskem, ameriškem in francoskem področju bi morali takoj začeti izvajati politiko, ki so jo določili v Potsdamu. Omenjena tri področja bi morali gospodarsko in politično združiti. Kot dokaz, da hočemo ohraniti enotnost nemškega naroda, bi morali v enem izmed mest zahodnega področja, n. pr. v Frankfurtu, čimprej ustvariti nemški osrednji posvetovalni odbor. To bi pomenilo prvi korak do kesnej-šega nemškega federativnega parlamenta.* VOHUNSTVO V KANADI Sovjetska zveza dvakrat zahtevala izročitev GuSenka Oltawa, 18. julija Objavili so, da je Sovjetska zve. za dvakrat zahteiuila, naj b.vSrga uradnika sovjetskega veleposlaništva v Ottarvi in glavno pričo vohunske preiskave t> Kanadi Igorja OuSenka p redajo veleposlaništvu, da bi ga, nato odpeljali. GuSenko je bil 3’frirnl uradnik v uradu bivšega vojaškega ataSeja sovjetskega veleposlaništva v Ottawi polkovnika Zabotina. Po poročilu kraljevske preiskovalne komisije je sovjetsko veleposlaništvo najprej sporočilo, da obto-ž-,x*> GuSenka. dn i> na niStvu poneveril denar; z drugo noto je zahtevalo, naj ga predajo. Na prvo noto niso odgovorili. Z radi tega je sovjetsko veleposlaništvo teden dni kesneje zahtevo ponovi o. Poročilo ne pojasnjuje, ali so na drugo noto odgovorili. V kratkem bosta odpotovala iz Ottauie v Moskvo dva zadnja sovjetska funkcionarja, ki ju omenja vohunsko poročilo kraljevske komisije. To sta prvi tajnik sovjetske, ga veleposlaništva Vit ali j G. Pavlov, ki ga poročilo komisije označuje kot načelnika tajne sovjetsko policije v Kanadi, ter trgovinski svetovaleo veleposlaništva Ivan Krotov. Z njunim odhodom bodo zapustili Kanado vsi sovjetski funkcionarji, ki jih omenja poročilo vohunske komisije. ZAČETNIK VSTAJE PROTI NEMCEM USTRELJEN London, 18. julija Poročila, ki so doslej prispela iz Beograda, javljajo, da so — kot so uradno sporočili v Beogradu — generala Mihajlo-viča včeraj zjutraj usmrtili. Skupaj z njim so ustrelili tudi ostalih 8 obsojencev. ..Bojkoliraile vse, kar je židovskega,. Dr. Weizmann v Londonu JERUZALEM, 18. julija — Visoki arabski odbor je začel z novim bojkotom židovskega industrijskega, kulturnega, socialnega in poklicnega življenja. Ustanovil je »Osrednji odbor za bojkot*. Novi odbor bo izvedel protižidovske ukrepe, ki jih je pretekli mesec sprejel Svet arabske lige. V štirinajstih dneh bodo po vsej Palestini ustanovili pododbore, da bi okrepili bojkot, ki traja že šest mesecev; postopali bodo tudi proti »saboterjem bojkota*. Novi odbor bo skušal poživeti arabsko industrijo, da bo proizvajala blago, ki ga zdaj v Palestini proizvajajo le Židje. Proti saboterjem bojkota bodo po izjavi Visokega arabskega odbora nastopili morebiti tako, da bodo v arabskem tisku objavili »črne liste*. Odbor misli posplošiti geslo »Bojkotirajte vse, kar je židovskega*. Tajnik Visokega arabskega odbora dr. Husein Khalidi pa je izjavil, da se ne bodo poslužili prisilnih ukrepov. Predsednik Zidovske agencije dr-MVeizmann je včeraj z letalom prispel v London. Pred odhodom iz Palestine je ponovno zahteval Izpust članov Izvršnega odbora Zidovske agencije ter izjavil, da se z Veliko Britanijo ni mogoče pogajati, dokler so židovski voditelji v zaporu. Diplomatski dopisniki lz Londona pišejo, da bo Imel dr. VVelzmann razgovore tudi z britanskim ministrskim predsednikom Attleejem ln z ministrom za kolonije Hallom. Po mnenju dopisnikov se bodo razgovori nanašali samo na sedanja vprašanja javnega reda v Palestini in se ne bodo tikali dolgoročnih političnih zadev. Jeruzalemski dopisnik »BBC* poroča, da bo predmet razgovorov, ki jih bo imel dr. Weizmann s člani i dovskega izvršnega odbora v Londonu, akcijski načrt, katerega podrobnosti so izdelali židovski palestinski zastopniki ln ki ga je potrdil tudi zlonlsfčnl notranji svet. Dopisnik pravi, da je načrt sicer tajen, da pa menijo, da se najvažnejši del načrta tiče pasivnega odpora Zidov v Palestini. Poročevalec palestinske vlade Je Izjavil, da skušajo na vsak nač‘n pospešiti izpust Zidov, ki jih Imajo priprte v taborišču RAFa. Vzrok zakesnitve je pa v glavnem na židovski strani, ker niso hoteli odgovarjati zasl!ševalcem. Zidovski narodni odbor je v znak protesta proti priprtju Zidov ob priliki nedavnih ukrepov proti teroristom proglasil enodnevno stavko. Gladovno stavko so proglasili tudi priporniki v taborišču Latrun in priporniki v taborišču RAFa na meji med Palestino tn Egiptom. DIETRICH - NA DOSMRTNO JEČO, NE NA SMRT London, 18. julija »Reuter* poroča V popravilo včerajšnje vesti, da generala Dietricha niso obsodili na smrt, marveč na dosmrtno ječo. IZVRŠITEV DVEH SMRTNIH OBSODB V SOLUNU London, 18. julija V torek so v Solunu izvršili smrino obsodbo nad dvema moškima, ki so ju obsodili zaradi sodelovanja v Ilegalnih tolpah v severni Grčiji. To sta prvi osebi, ki so Ju usmrtili po novem grškem zakonu o izrednem stanju, ki predvideva smrt za sovražnike države. MUFTI SE NE BO POLITIČNO UDEJSTVOVAL TRST, četrtek 18. julija 1946 UREDNIŠTVO s Via S. Penico 13 Telefon it 9S354 In 94V: OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovak L. 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice L 100), objave L. 20, finančni U pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L 45. Davek r. vštet Plačljivo v naptej. Oglase eprejema Izključno: S.PJ., Soclet per la PubblloltS ln ltalla. Trst ut Silvio PeUlco St *. tel. 84044 Oena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračami rit* Včerajšnje zaslišanje Jugoslavije in Italije preloženo na danes Kardelj o Trstu in Julijski krajini Demonstracije v Beogradu PARIZ, 18. julija — Namestniki zunanjih ministrov so se včeraj ponovno sestali in izdelovali načrte za mirovne pogodbe, ki jih bodo 29. t. m. predložili mirovni konferenci. Zaslišanje stališč jugoslovanske in italijanske vlade o mednarodni ureditvi tržaškega področja, ki je bilo prvotno določeno za včerajšnji dan, so preložil! na danes. Uradno vabilo tajništva Sveta štirih zunanjih ministrov pravi med drugim: »Zastopniki jugoslovanske in italijanske vlado bodo posebni komisiji lahko predložili tiste spomenice in listine, ki so primerne za izpopolnitev njihove obrazložitve. Po drugi strani bodo lahko pojasnili stališče o mednarodnem režimu tržaškega pristanišča v okviru svobodnega ozemlja. Kct poroča «Tanjug», je imel Kairo, 18, julija Egiptski ministrski predsednik Sidlcl pata je izjavil senatu, da mu je jeruzalemski mufti obljubil, da ne bo v času bivanja v Egiptu vrtil nikake propagande in da ne bo politično deloval. NASELITEV V KANADO Ottawa, 18. julija Kanadski minister za rudnike J. A. Glen je v kanadskem parlamentu lzjav'1, da bodo v dveh ali treh meseoih ustanovili kontrolne postaje za zdravstveni pregled beguncev, ki se bodo Iz Evrope izselili v Kanado. Postaje bodo ustanovili v Severni Evropi, ker je položaj Srednje .n Jugovzhodne Evrope še negotov. Urad za naselitev vrši preiskave z namenom, da bi lahko čimprej znova odprl kontrolne postaje. Glen Je pred dvema mesecema Izjavil, da so izdali ukrepe za sprejem določenih vrst sorodnikov tistih, ki b vajo v Kanadi, vendar pa pod pogojem, da kanadski sorodniki zagotovijo njih vzdrževanje. podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj včeraj dopoldne pred obema zbornicama jugoslovanske narodne skupščine govor o vprašanju Trsta ln Julijske krajine. Uvodoma je poudaril, da Jugoslavija ni pristala ln nima namena pristati na nekatere sklepe pariške konference o žlvljensklh koristih jugoslovanskega naroda. Da bi dokazal, kako nepravični so predlogi o določitvi meje med Jugoslavijo In Italijo, je Kardelj navedel številna zelo značilna dejstva, Po francoski črti bi Jugoslavija izgubila Gorico, staro kulturno središče slovenskega Primorja, ki ni slovensko samo po imenu, marveč tudi po narodnostni sestavi. Za priključitev tega mesta k Italijanskemu ozemlju so bili avtorji francoske črte prisiljeni priključiti tudi nekatere okoliške kraje, ki so popolnoma slovenski. «Povsem nerazumljivo je — je nadaljeval Kardelj — kdkšili so narodnostni razlogi francoskega predloga, da odvzamejo Jugoslaviji obalo med Trstom in Tržičem. Na tem področju • predstavljajo Slovenci po statistiki iz leta 1921 več kot 95% prebivalstva«. Tudi istrsko področje med Morganovo in Francosko črto Je po narodnostni sestavi Jugoslovansko. Na ozemlju zahodno od francoske črte — Izvzem ši Trst — je po štetju iz leta 1910 ln po popravkih ljudskega šletja iz leta 1945 v Istri 99.126 Jugoslovanov in 55.724 Italijanov. Na ta način odvzemajo Jugoslaviji pas, v katerem je dvetretjinska jugoslovanska večina. Ce se opiramo na ljudsko štetje iz leta 1910, ki Je naštelo v Trstu 1.008 Jugoslovanov — ln to šlevllo je očividno prenizko — lahko sklepamo, da ostane onstran jugoslovanske meje zahodno od francoske črte 150.234 Jugoslovanov. Temu številu je treba dodati še Slovence, ki živijo zahodno od prave narodnostne črte ln katerih število je najmanj 30.000. Po teh podatkih bi ostalo izven Jugoslavije na zahodu približno 180.000 Jugoslovanov, medtem ko bi po ljudskem štetju lz letu 1945 od 253 tisoč Italijanov tega področja v obalnih mestih Poreču, Rovinju, Pulju ln na Reki, ostalo pod jugoslovansko suverenostjo le 80.000 Italijanov. V Parizu so nam rekli: «Zakaj se pritožujete? Damo vam tri četrtine Julijske krajine. »Odgovorili smo ln ponavljamo tudi danes: »Jugoslaviji nihče ničesar ne daje. Julijska krajina je bila 13 stoletij zemlja naših narodov in le 25 let pod jarmom italijanskih imperialistov. «Nihče nima pravice — je poudaril Kardelj — da advzame Slovencem in Hrvatom na zahodu njihovo narodno svobodo, da bi ustvaril nekako «etnično kompenzacijo«. Na osnovi vseh teh razlogov je Sovjetska zveza odločno ln gladko podpirala jugoslovanske zahteve. «Na nesrečo pa niso vsi naši zavezniki Izhajali iz te predpostavke. Ob koncu govora je Kardelj izjavil: »Jugoslovanska vlada meni, da naš narod ne mora sprejeti vsiljevanja takih žrtev. Iz tega razloga se brani sprejeti pariške sklepe, v kolikor se tičejo Jugoslavije. «Na teh osnovah je Jugoslavija pripravljena razpravljati na mirovni konferenci 21 držav ter se bo odkrito trudila, da bi našli skupno rešitev. Jugoslovanska vlada meni, dn bi mirovna pogodba, ki bi jo sklenili brez Jugoslavije Ln proti volji Jugoslavije, ne bila demokratična ali pravična in da ne bi ustvarila pogojev za ustvaritev miru v tem delu Evrope. Iz tega razloga jugoslovanska vlada upa, da bodo na mirovni konferenci našli skupno rešitev za vprašanje Trsta in Julijske krajine, če bo obstajal le deseti del tiste solidarnosti in volje za zrušenje napadalnih sil, ki Je obstajala med zavezniki v teku vojne. Kot poroča «BBC», javlja brzojavka iz Beograda, da so komunistične skupine z zastavami v noči na sredo priredile pred veleposlaništvom Velike Britanije in Združenih držav demonstracijo v znak protesta proti sklepom štirih zunanjih ministrov o bodočnosti Trsta. Sovjeti kritizirajo upravo na Japonskem Nenavaden predlog o pravici stavkajočih TOKIO, 18. julija — Sovjetski član zavezniškega sveta za Japonsko general Derevenko je predložil 22 točk obsegajoči osnutek navodil za revizijo delovne zakonodaje .Stavil je zahtevo,, naj dado japonski vladi zadevna nujna navodila. V odgovor je gospodarski oddelek Zavezniške vojaške uprave po dul izjavo, v kateri obtožuje »nekatere elemente*, da skušajo s pomočjo »zlonamerne propagande, terorizma in kršitev* prevzeti vodstvo japonskega sindikalnega gibanja. Izjava nadaljuje, da je namen ZAPISKI omenjenih elementov, da Japonce namesto pod vodstvo desnice spravijo pod vodstvo levice. Sovjetske trditve, da so na delovnem področju storili le malo ln da so zanemarjali vežen del demokratske zakonodaje, označuje Izjava kot »resnici popolnoma nasprotujoče*. Izjava pravi, da so vsi sovjetski predlogi ie »več ali manj popolnoma upoštevani v zakonodajnem načrtu, katerega začetno obdobje preučitve ln Izdelave je vlada -že izvršila*. Izjava nadaljuje, da sovjetski predlogi z Izjemo predlogov, po katerih bi stavkajoči lahko zasedli podjetja, v katerih bi se pojavili spori In jih vodili, praktično ne vsebujejo ničesar novega. O gornjem pa pravi: »Ta ukrep — zaplemba Imovine brez odškodnine — krši zakon o lastninski pravici. Kolikor nam Je znano, ni v nobeni državi takega zakonskega določila. Mislimo, da Je zelo dvomljivo, da bi bili teki ukrepi dovoljeni celo v Sovjetski zvezi*. Izjava ugotavlja, da so od začetka zavezniške zasedbe organizirali 4 tisoč sindikatov, katerih članov je inad 3 milijone. To je »eden izmed najkoristnejših ukrepov, ki so Jih za demokratizacijo izvedli na Japonskem*. Izjava zaključuje, da tihomorsko vrhovno zavezniško poveljstvo priporoča razvoj zdravo di lovne zakonodaje, da pa želi, da sl to zakonodajo na demokratski r.ačin v podrobnostih izdelajo Japonci sami. NE VEC KOT 15% Pariz, 18. julija Francoski ministrski predsednik B dault je v torek izjavil odposlanstvu delojemalcev in delodajalcev, da vlada pod nobenim pogojem ne more pristati na povišanje mezd za več ko 15%. Poudaril je, da se more in mora kupna moč delavcev dvigniti nad omenjeno mejo, in sicer s padcem cen, ki ga predvideva kot posled -co povečanja proizvodnje. ČEŠKOSLOVAŠKA n. Težave, ki pretijo nacionaliziran češkoslovaški industriji, so velike in obsežne. V nekaterih področjih primanjkujejo visoko kvalificrani uradniki in vodilno osebje. Temu je težko odpomoči. Toda veliko hujše je, da je delovna morala širokih delavskih slojev — navzlic pogostim nasprotnim zatrjevanjer> — še daleč izpod tistega cvetočega položaja, kakor je bila pred vojno. Podržavitev industrije zahteva predvsem visoko delovno moralo delavcev. V sedanjih razmerah je po drugi strani zadovoljivo to, da je komunistična stranka prevzela odgovornost za vodstvo države. Samo komunistična stranka Je sposobna s skrajno energijo — kakor jo to lani že večkrat pokazala — prisiliti delavske množice, da duševno lzdržljo vse napore, ki so potrebni za obnevo gospodarstva. Vsaka druga stranka bi pred temi težkimi vprašanji odpovedala. Ce bi so to zgod.lo, bi jo nasprotniki lahko takoj obtožili, da sabotira nacionalizacijo industrije. Na Češkoslovaškem strahovito primanjkuje kvalificiranih delavcev. Vel.k del čeSkih specialistov je prihajal iz sudetskih krajev, kjer so večinoma prebivali Nemci. Po žalostnih izkušnjah, ltl so jih * nj ml Imeli Cehi, se je Izkazalo kot edino možno sredstvo za uničenje tega nacističnega legla popolna izselitev sudetskih Nemcev. Do konca tega leta bodo izselili do tri in pol milijona Nemcev. Češka Industrija v veliki meri zavlsl od teh ljudi. Ker so že stari delavci In izkušeni specialisti, so sltoro nepogrešljivi posebno še, ker ni mogoče Izvežbati v kratkem času Cehov, ki bi lahko nadomestili te sudetske Nemce. Posebne težave bodo nastale v rudnikih ln verjetno bo letošnjo zimo Cehom primanjkovalo premoga. Tudi na notranjem tritšču Cehi še niso ujeli ravnotežja. Razlika med cenami in plačami je Se vedno zelo velika. Cene so visoke predvsem zaradi tega, ker vsaka nacionalizirana industrija posluje težavnejše, počasnejše, man/ racionalno in zato dražje kot zasebna kapitalistična industrija. Število ljudi pa, ki bi lahko kupovali po takšnih visokih cenah, Je premajhno. Plač in mezd zaradi hudih posledic ki bi jih imelo vsako povišanje, ne morejo več zvišati. Cene bodo padle samo, če bo isto število delavcev pri Istih plačah več proizvajalo. To pa pomeni: povišati je treba delovno moralo in posamezne delavske moči racic-nalnejše izkoriščati. To je tudi namen komunističnega dveletnega načrta. Predvideva velikopotezno racionalizacijo delavskih moči in proizvajalnih metod. Osebe, ki so zaposlene v neproiz-vajalnih poklicih, morajo oditi na delo v tovarne. Mladi zdravniki se danes ne morejo več naseliti v Pragi In začeti z zdiavn ško prakso. Pošiljajo Jih na podeželje, kjer ni zdravnikov. Samo študentje, ki so delali najmanj mesec dni v kakšnem rudniku, se lahko vpišejo na univerzo. V ostalem poznajo »prostovoljno dolžnost*, da gredo študentje tri mesece na delo v »delovne brigade* v rudnike. Odstraniti hočejo tudi posredovalce med proizvajalcem ln potrošnikom, Sile, ki jih bodo na tak način osvobodili, bodo poslali na delo drugam. Vsi moški in ženske med 15 in 55 letom bodo morali delati v gospodarsko važnem področju en mesec na leto. Nič ne da slutiti, da pomeni to prisilno delo, ki nenavadno spominja na nemške metode, samo začasno ustanovo. Tudi poljedelstvo hočejo racionalizirati. Predvsem hočejo uvesti obdelovanje polj s . traktorji in drug mi stroji. Ne bodo naredili nobenih kolhozov, temveč bodo združili manjše kmetije v zadruge. Na Slovaškem se vladi posebno na tem področju odpira široko delovanje. V načrtu Imajo tudi in. dustrlalizacljo Slovaške. Ze zdaj selijo nekatere češke industrije na Slovaško. Namen pa Je manj narodno gospodarski kot političen: s široko industrializacijo Slovaška računajo, da bodo lahko Slovaka spravili s sedanjega konservativca na levico. Vse te ukrepe, dvig delovne mc. rale, racionalizacijo in splošno ter obvezno delovno službo lahko Izvedejo seveda le na stroške ošabne svobode. To je temna stran ne samo češkega dveletnega načrta — ki je sam po sebi izvrsten — temveč tudi vsakega državnega gospodarstva. Kritike takšnega gospodarstva sl na Češkem ne meremo zamisliti, čeprav ne poznajo cenzure, kajti takšna kritika bi rezala v korenine državne organizacije. 7 druge strani pa pravijo: kaj hočemo s svobodo, če smo lačni! (Konec) '^'VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV^VVVVVVVV' Osnova švedske blaginje TRDNI IN NAPREDNI KMETJE UPORABLJAJO SODOBNE STROJE, ELEKTRIKO IN IMAJO ODLIČNO ŽIVINOREJO /Pred kratkim, te je v Solvalli, nehaj kilometrov od Stockholma, zaključila stoletna narodna poljedelska razstava. Od svečanega obiska kralja in članov kraljeve rodbine do zaključka so po razstavnem prostoru vsak dan mrgolele množice ljudi. Z vseh strani Švedske so se zbrali kmetje s svojimi ženami, da bi videli nove načine obdelovanja in nove stroje, ki so se razvili v vojnih letih, ko ni bilo narodnih razstav. Da bi dali razstavi večji poudarek, so povabili nanjo poljedelske ministre vseh skandinavskih držav, kakor tudi Anglije. Višek Ivedske gostoljubnosti, ki ne pozna meja, je bil v znameniti stockholmski mestni dvorani pri rejeni banket, kateremu sta prisostvovala prestolonaslednik in prestolonaslednica. Dan otvoritve je bil lep in sončen. Okrog glavne arene so se vrstile Švedske modre zastave z rumenim križem in zastave drugih narbdov. Prednost pri predstavi so imeli predstavniki kmetijskih organizacij kakor Narodne kmetijske zveze in zadružnih združenj vsake pokrajine. Zbrali so se v areni, vsaka skupina s svojim praporom in po govorih, na katere je odgovoril kralj Gustav, so priredili pozdravni mimohod. Mimohod govedi Nato so prišla goveda. Iz juZne Švedske holsteinke, iz srednje Švedske rdeče in bele krave, ki izhajajo iz agrshirske in mleče shorthornske pasme in s jevera strižena rdeča ter strižena bela krava, M v težkih prilikah in ot» skromni krmi daje obilo mleka. Vsa goveda so predhodno izbrali kot najlepža svoje vrste v vsakem okrožju, navadno na krajevnih razstavah. Pri izbiri odločata količina in kakovost mleka, toda žival mora biti tudi čiste pasme. V posebnem seznamu je tiskan izvor vsakega plemenskega bika, kakor tudi mlečni donos njegove matere, očetove matere in tudi mlečni donos njegovih hčera. . Sem so prišla najboljia goveda vse Švedske, Zdelo se je, da so se zavedala svojega Častnega mesta, ko so biki dostojanstveno hodili vodeč v skupine po žtiri zvezane krave s strežniki v belih predpasnikih in čepicah za molžo. Za govedom se je pričel mtmohod konj raznih pasem, od močnih belgijskih ardencev do kmetskih ponijev iz severne Švedske in jezdnih konj. Tem so sledili traktorji z gumijastimi kolesi in na gosenice. Nekateri so vlekli za seboj pluge, kosilne stroje, kopalce krompirja in kombinirane mlatilnice. Z živimi barvami poslikani traktorji in stroji, kakor je to v navadi pri izdelovalcih poljedelskih strojev, so zgovorno pričali o storjenem mehaničnem napredku. Med Švedskimi in ameriškimi stroji so bili zastopani tudi britanski, ki predstavljajo del za izvoz namenjene britanske proizvodnje traktorjev. Švedska želi od Britanije kupiti več, da bi izravnala britanske nabave gradbenega lesa in povečala trgovsko izmenjavo. Čeprav je Švedska z elektriko, ki jo pridobiva iz vodne sile, elektrificirala železnice in krije večino industrijskih potreb, je v veliki zadregi s premogom. In ker ne dobiva premoga iz Anglije, ga mora kupovati od Poljske ali celo od Združenih držav. Skladovnice brezovih klad vsepovsod po Stockholmu pričajo o pomanjkanju premoga v deželi, kjer je vse drugo v izobilju. Švedska bi rada kupila tudi več porce-lanke (kaolina) iz St. Austella za proizvodnjo porcelanastih izdelkov. Sodobni poljedelski stroji Na razstavi so opazili dva nova stroja, ki bosta koristna tudi za druge dežele. Prvi je priprava, ki je pritrjena za mlatilnico. To so posebni noži, ki režejo in razstresajo strnUče, da ga je potem lažje orati. Drugi pa je stroj za kopanje krompirja, ki ga izkoplje in dvigne na vrsto gumijastih trakov, čez katere pride le krompir, kamenje pa zaradi večje tele pade skozi. Mnogo obeta tudi na Švedskem Izdelan Plemenski bik Na Švedskem imajo zelo lepo ilvino. Posebno priljubljena je znamenita §! Škotska pasma Aberdeen-Angus, ki je čisto črna in zelo dobro živi v severnih krajih: pozimi se dokoplje do trave celo skozi sneg. Krave so izredno plodovite ter živijo dalj- časa kot večina drugih govedi - nič posebnega ni, kadar imajo teleta v svojem 19 ali 20 letu. ,, 9* rt' ? Romantični gradič Lacko ob Vanerskem Jezeru na Švedskem. V ozadju Je videti svojsko svetlo-temno severnjaško barvno igro: temni gozdovi in svetlo vodovje. novi stroj za izkopavanje sladkorne pese, katerega bodo v prihodnji jeseni preizkusili tudi v Angliji. Na Švedskem so posestva po večini majhna. Nekatera celo premajhna za gospodarsko obdelovanje. Zato so izdelali načrte za združitev nekaterih najmanjših kmetij v manj rodovitnih predelih. Toda na velikih posestvih v južni Švedski se mehanično spravljanje sladkorne pese, krompirja in žita že izplača. Švedi so iznajdljiv narod, zato moramo biti v stiku z njihovimi iznajdbami, ki bi mogle koristiti tudi nam. O splošnem zaprepaičenju kme-tev zaradi propada preskrbe s hranilnimi snovmi za prihodnjo zimo razmišljajo tudi na Švedskem, kjer bodo imeli rejci goveje živine zelo malo oljnatih tropin ali drugih redilnih snovi. Zaupajo silosom, v katere shranijo navadno rdečo deteljo po načinu nekega finskega patenta. Deteljo pokosijo, ko je visoka komaj 4 palce, kajti tedaj je njena proteinska vsebina najvlSja. To krmo zvozijo v silose in je zelo pripravna za krmljenje živine v hlevih v teku zimskih mesecev. Na Švedskem so tudi uvajali sejanje ogrSice, lanenega semena in sončnic, ki dajejo oljna semena, iz katerih pridobivajo margarino in oljne tropine, toda v tej zimi kljub temu ne bodo mogli razsipati s hranilnimi snovmi. Švedsko racioniranje Na Švedskem mleko ni racionl-rano pač pa poenoteno na 3% maščobe. Iz presežka maščobe izdelujejo maslo. Povprečna potrošnja •mleka na teden znaSa 4 in pol litra za vsako osebo. Maslo kruh !n meso so racionirani, toda sodeč po nakaznicah za obiskovalce, ki jelo v restavracijah, racioniranje m more povzročati nezadovoljstva. Racioniranje kruha je zmanjšalo potrošnjo na sploSno za okrog 15%, toda težki delavci dobivajo dodatne obroke. V Stockholmu opravlja Kmetijska mlekarska centrala 85% vseh poslov z mlekom, Ta centrala je zadružno združenje 27.000 kmetovalcev iz srednje Švedske, Zbira mleko s posameznih posestev v krajevnih mlekarnah, kjer ga pasterizira in poenoti. Mleko nato dobavljajo v steklenicah ali velikih posodah 2.500 prodajalnam, iz katerih se oskrbuje večina izmed 800.000 potrošnikov velikega Stockholma. Prodajalne vodijo zasebniki ali zadruge potrošnikov. Ceno mleka je določila vlada po posvetovanju s Kmetijskim mlekarskim zadružnim združenjem in z Narodno kmetijsko zvezo. Švedski kmetovalci so na svojo pobudo organizirali svoje posle in niso bokali uradnih navodil. Imajo celo svojo arhitekturno in gradbeno svetovalno službo, katero je ustanovila Zveza Švedskih kmetijskih združenj. Kot povsod drugje, bo treba storiti Se mnogo za izboljšanje kmetskih poslopij in delavskih hiSlc. Tedenska plača kmetskih delavcev znaša 3.600 Ur; vendar pravijo, da bodo morali delovne pogoje izboljšati, če bodo hoteli mlajSo generacijo obdržali na kmetih. Napredni kmetovalci Tako so si Švedski kmetje sami preskrbeli strokovne nasvete, katere jim nudi 21 krajevnih uradov. V teh lahko vsakdo razpravlja o svojih vprašanjih in dobi gradbene načrte. Toda to Se ni vse. Ustanovili so si tudi posebno Solo, katero zdaj podpira vlada, V njej učijo pripravne mlade kmetovalce in kmetovalke upravljanja kmetijskih skupnosti ali poslovanja v kme- tijskih družbah. Za zadnji zimski tečaj je bilo vloženih 109 prošenj za 40 mest. Na vseh stvareh na Švedskem, na ljudeh po mestnih ulicah in na kmetih je opaziti neko poživljajočo lepoto in videz dobrega življenja. Švedsko, že nad 130 let ni bila v vojni. Njeno prebivalstvo trdo dela in dobro živi. Nekateri so za socialistične vlade, ki so skrbele za dobrobit vsakogar, ne da bi pri tem uvajale skrajne ukrepe. V plasti kmetov je Švedska izrazita dežela svobodnjakov. Večji del zemlje je v rokah malih kmetov, ki obdelujejo svoja posestva. V pomoč samim sebi so ustanovili celo vrsto kmetijskih zadrug. Vsak navaden kmet je član treh ali itirih vrst organizacij, preko katerih prodaja mleko, poljske pridelke, jajca, ali pa pri njih dobi posojilo, kadar ga potrebuje. Ta podjetnost, ki zadovoljuje proizvajalce in potroinike, nedvomno mnogo pripomore današnji blaginji Švedske v tem po vojni utrujenem svetu. Angleške iirioe medi oojno AngleSka vlada je objavila kontne Številke o britanskem vojnem naporu. Ob izbruhu vojne je imela Velika Britanija 681 tisoč vojakov pod. oroZjem. Do junija 191,5 so poklicali pod zastave 6.215.000. Izmed teh vojakov jih je sluzilo 223 tisoč v mornarici, 3.788.000 v vojski in 1.186.000 v letalstvu. Junija 101,0 so angleške oborožene sile Stele 2.223.000 moZ, junija 191/5 pa 4.683.000. Ko se je vojna zadela, je bilo 21 tisoč AngleZlnj pod zastavami. Ves čas vojne jih je sluzilo 640 tisoč: 86 tisoč v mornariški pomoZni službi, 28 tisoč v bolnišnicah, 307 tisoč v sploSnih tehničnih poslih in 219 tisoč v vojski. Poleg tega je bilo Se 417 tisoč moZ in 61 tisoč Zena v civilni obrambi, trgovinski mornarici in opazovalnih oddelkih. Od septembra 1939 do junija 191,5 so bile angleSke izgube oborazenih sil, pomoZnih oddelkov in civilnega prebivalstva sledeče: Ubitih: 357.116 Angležev in Angležinj; od teh 264-443 v oboroženih silah, 624 članio Zenskih pomožnih oddelkov, 1.206 domače straže, 30.21,8 trgovinske mornarice in ribiških ladij ter 10.595 civilistov; Ranjenih: 369.267, med njimi 744 žena ter 86.182 civilistov; PogreSanih: Se danes 6.244; Vojnih ujetnikov: 178.332 Angležev ter 20 Angležinj. V mornarici je bilo mrtvih 50.758, v vojski le- talstvu 69.606. Med civilisti je bilo mrtvih 26.923 moZ, 25.399 zena in 7.736 otrok pod 16 leti. Med civilisti niso mogli ugo. toviti niti spola 537 Žrtvam, Udar v Paragvajm zadop stmek totalitarizmu Od 8. septembra 1940 naprej je predsednik Higinio Morinigo. vladal nad Paragvajem z železno roko. Toda nad njim je bila tajna sila, ki jo je predstavljal polkovnik Victoriano Benites Vera, poveljni^ glavnega paragvajskega vojaškega oporišča Čampo Grande. Lansko jesen pa je prišlo do nesporazumov med o'Krna. Ko je bil predsednik Morinigo ctlsoten, jc Benitez Vera razpustil varnostni bataljon, ki mu Je poveljeval predsednikov brat Nestor. Več sodnikov se je pritožilo, da Je Benitez Vera dal zapreti dve priči, ki sta hotela pričati proti članom Benitezove rodbine. Morinigo Je posegel vmes in obe priči izpustil. S tem dejanjem je prišel spor do vrhunca. Lani je še bil polkovnik Benitez Vera tako mogočen, da ga je moral predsednik Morinigo vedno vprašati za nasvet, kadar je postavljal nove ministre. Letos pa se je Morinigo odločil, da prepreči Benitezovo delovanje in pripelje Paragvaj na pot ustavne vlade. Zato pa je bilo treba energičnega ukrepa. Udar so izvedli ob zori 9. junija. Med puškarjenjem in topovskirr ognjem so ubili dva častnika in tri vojake, ki so ostali še zvesti Beni-tezu. Slednji je zbežal v brazilsko poslaništvo. Morinigo je odpustil iz službe tudi ostale Benitezove pristaše. S tem Je očistil svojo okolico najnevarnejših ljudi, ki so dotlej ovirali razvoj demokratskega življenja. Benit*?cv poraz pomeni istočasno tudi poraz argentinskega vpliva v Paragvaju. Benitez Vera Je bil voditelj «militaristične» skupine v paragvajski vojski. Le-ta skupina je tesno sodelovala z argentinskim diktatorjem Peronom, Uporabljal jo besede, ki se jih je naučil od Hitlerja, Mussolinija in drugih tota-litarcev: «Stati moramo na straži proti korumplranim plutokratom 1» S padcem Beniteza Vere se je Južna Amerika Iznebila enega izmed zadnjih totalitarnih avanturistov. Nova zdravila Penicilin in streptomicin — dve čudežni zdravili, ki so ju iznašli A-meričani med vojno — sta napotila znanstvenike, da iščejo še nove čudežne plesni. Uspehi so veliki. Zdaj so iznašli v Ameriki že štiri nove plesni: Subtflin je močna plesen, ki so jo odkrili z delovanjem bacila sub-tilis. Z njim so naredili v laboratorijih izredno uspele poizkuse za ozdravitev živali, ki so jetične. Dr. A. J. Salle in dr. Gregorg Jane s kalifornijske univerze javljata, da subtilin zdravi tudi pljučnico tretje stopnje. Eumicin so odkrili iz prahu, ki je v zraku. Deluje z velikim uspehom proti jetiki in davici ter zapa-Ijenju nog. Odkrila sta ga dva teksaška zdravnika, dr. Edivin A. Johnson in dr. Kenneth L. Burdon. A-10 in A-105 sta dve plesni, doslej še brez imena, ki so ju odkrili pennsplvanijski zdravniki dr. Albert Kelner, dr. Walter Kocholatg, dr. Renate Junoivicz-Kocholatp in dr. Harry Morton. Delujeta proti pegavcu in paratijusu, koleri, grizi in jetiki. Tudi proti pljučnici, ki jo povzroča Friedlanderjev bacil, sta obe Dlesni učinkoviti. Clavacin sta odkrila dr. Bruno Puetzer in dr. Thomas C. Grubb. Deluje proti tctanusovlm bacilom. Električni sneg Med vojno so naredili važne poizkuse, ki so odkrili električnost snežink. čeprav je električni naboj vsake posamezne sneiinke brezpomemben, se v sneZnem oblaku, ki ima na milijone snežink, nabere toliko elektrike, da povzroča sitnosti letalom v bližini. Pri hudem viharju se vsaka snežinka zaleti v letalo in razbije v 30 do 500 delcev. Pri tem povzroča najmanjši sneZni vihar toliko elektrike, da onemogoči delovanje radijskih aparatov. Ameriški fizik V. J. Schaefer je potopil snežinke v neko plastično spojino, da so obdržale svoje oblike. Našel je najmanjšo elektriko v snežinkahf ki so padale pri velikem mrazu, največjo pa pri mokrih snežinkah. če so padale snežinke z brzino 100 km na uro na kovinsko ploščo, se je njihov električni naboj povišal za 100 krat v nekaterih primerih. Včasi se zgodi, pravi Schaefer, da se snežinke v suhem vremenu craztope* — kratko in malo izgi. nejo — njihovi električni naboji pa še nadalje krožijo po zraku. V ta. kih primerih se radijske naprave na letalih ustavijo, ne da bi letalci vedeli zakaj. Življenje 150 let Med razvalinami Kijeva dela v svojem laboratoriju profesor Aleksander Bogomolec, ki pravi: <(Clo-vek bi moral živeti 150 let. To lahko doseže, če uporablja moj serum, ko sc mu začne tkivo slabšati». Profesor Bogomolec zatrjuje, da se ljudje začno starati ne toliko zaradi iztrošnje telesa, kolikor zaradi poslabšanja tkiva. Njegovo zdravljenje: dve ali tri injekcije seruma ACS, ki brani tkivo pred razpadanjen. Profesor Bogomolec zatrjuje, da je serum iz konjske krvi, v katero so vbrizgali celice in hrbtenični mozeg mladih in zdravih ljudi, ki so pravkar umrli zaradi nesreče. «Ni-sem iznašel čudežnega zdravila za dolgo življenje, temveč nekaj, kar se bojuje proti sovražnikom daljšega življenja: raku in visokemu krvnemu pritisku. Za nekatere ljudi je ta serum preveč močan. Dr. Bogomolec sam se ne more zdraviti ž njim, ker ima preveč slabo srce. V Sovjetski zvezi dr. Bogomolca zelo častijo. Tujim novinarjem se je zadnjič pritoževal, da njegovega dela tujina ni pravilno razumela. Nikoli m dejal, da serum ACS zdravi raka; samo pomaga ga preprečiti. Prvič so serum ACS začeli uporabljati v Sovjetski zvezi leta 1936. Dr. Bogomolec pravi, da izven Sovjetske zveze še niso delali takih poizkusov. Gozdno gospodarstvo KMET MORA NAREDITI ČE HOČE TOČNO VEDETI, Kot drugod po Sloveniji, tako je tudi v naši deželi mnogo samostojnih kmetskih posestnikov, ki gospodarijo na svojih kmetijah bolj ali manj neodvisno. V Soški dolini in v drugih višje ležečih predelih je precejšnje število kmetskih posestev, ki sestoje iz polja, pašnikov in gozda in ki bi jih mogli imenovati gozdne kmetije. Naš kmet, gozdni posestnik, se prav dobro zaveda, po navadi bolje kot marsikateri učeni uradnik, kakšno vrednost pomeni zanj njegov gozd, čeprav je majhen. Pameten in previden gospodar bo pazil na svoj gozd, skušal ga bo Izboljšati in negovati, da mu bo do-r.ašal večje koristi. Nadzoroval ga bo, opazoval njegovo zdravje in od časa do časa napravil obračun nad svojo gozdno imovlno. O tem obračunu, ob tej tako zvanl gozdni inventuri se bomo danes zadržali. Predstavljajmo si mladega gospodarja, ki je pravkar prevzel kmetijo. Izplačati mora sestre ln včasi brate, poravnati razne stroške, urediti plačevanje obresti in odplačila za morebitne dolgove in dogovoriti se mora s svojo ženo, mlado gospodinjo, kako bosta gospodarila v bodočnosti. Vedeti mora, koliko je njegova kmetija vredna, na kakšne dohodke more računati v prihodnjem in v nadaljnjih letih. Razmeroma lahko je preceniti vrednost živine v hlevu, vrednost polja In travnikov, poslopij in zalog v žitnici ter v kleti. Mnogo težje pa je ugotoviti vrednost gozda, t. j. vrednost stoječega lesa in vrednost gozda kot proizvajalnega sredstva. Marsikdo si na žalost olajša posel s tem, da se zadovolji s cenitvijo sosedov in Izkušenejših gozdnih posestnikov, ki bolj ali manj na oko presodijo lesno maso, lego in rast v gozdu. Res je, da se zgodi, da so take cgnitve včasi presenetljivo točne. Zlasti če pregledamo več takih cenitev skupaj, se bomo često čudili izkušenemu očesu poklicnih gozdarjev, tesarjev, a tudi lesnih trgovcev. Včasi taka cenitev izpade nekoliko previsoko, včasi nekoliko prenizko, če pa pozneje te cenitve seštejemo in primerjamo z meritvami, bomo često videli, da imamo pred seboj bolj ali manj točno sliko. Vendar take cenitve ne bi smele zadovoljiti samostojnega kmetskega posestnika, ki si hoče biti popolnoma na jasnem o svojih nadaljnjih gospodarskih možnostih. Gozdni posestnik si more ustvariti jasno sliko o svojem gozdu le tedaj, č? prav skrbno prouči ne samo trenotno stanje, temveč tudi preteklo in bodoče življenje svojega gozda. Kako more to storiti kmetski gozdni posestnik, ki sl ne more privoščiti, da bi najel gozdarskega strokovnjaka, ki bi mu pomagal pri tem delu? Naredite inventuro Kot smo omenili že v začetku, je prva stvar, ki jo mora storiti vsakdo, ki si hoče biti na jasnem o sve-jem premoženju — inventura. Tako je tudi pri gozdu. Vendar vrednost gozda ne sestoji samo iz lesne mase, ki je trenotno v gozdu. Vrednost zt mljišča, na katerem drevesa rastejo, je nadaljnji činitelj. Razen tega si je treba biti pri cenitvi gozdne vrednosti na jasnem o možnostih porasta vrednosti lesa ln zemljišča v bodočnosti. Pri tem igra važno vlogo morebitna kesnej- ša izgraditev ceste ali železnice v bPžlni gozda. Prav tako je treba imeti pred očmi stalni ln običajni porast lesnih cen zaradi vedno večje potrošnje lesa. Nadaljnji činitelj ki ga navadno pri cenitvah gozdnih zemljišč dovolj ne upoštevajo je zmožnost, kapaciteta, gozdne proizvodnje, ali kot po navadi pravimo: kakovost rasti na kakem gozdnem zt mlj!šču. Pomudimo se najprej pri prvi točki: pri inventuri. Vsakdo od naših gozdnih posestnikov pozna način, kako gozdno inventuro izvršimo v praksi. Vendar ne bo škodilo, če nekoliko opišemo take gozdne inventure v kmetskih gozdovih, zlasti kadar imamo opraviti z iglavci: smreko, jelko in borovcem. Shaw o starosti Največji sodobni angleški pisatelj George Bernard Shavi bo 26. julija dosegel 90 let. Novinarji so ga nedavno vprašali, kaj misli o nekate. rili perečih vprašanjih, ki se tičejo anglešldh starcev. Prvo vprašanje je bilo: s.Ali mislite, da je dobra stvar, če bi vlada sklenila, da upokoji svoje uslužbence nekaj let pozneje, kakor pa to dela zdaj !». Shaw je odgovoril: ((Svetovnih ustanov ne delimo na slabe in dobre. Ce se bo življenje ljudi podaljševalo tako, kakor se je za časa mojega Življenja, potem bo ta ukrep verjetno potreben. Po drugi strani pa je verjetnost, da bo vsak posameznik več proizvajal. Zato bo tudi mogel prej v pokoj. Človeštvo bo razdeljeno na dva tabora: prvi bodo besno delali 10 do 12 ur na dan ter Sli, s 1,0 leti v pokoj, drugi pa bodo delali 4 ure na dan in šli s 60 v pokoj. Za obe vrsti ljudi bo treba poskrbeti*. Drugo vprašanje: v, Raz’ skovan ja so dognala, da staH ljudje hočejo še vedno delati, čeprav so Ze v pokoju. Priporočajo za starejše delavce izpremembo vrste dela. Kakšno rešitev predlagate 1*. Shaw je dejal: ((Slišal sem, da so nekateri uradniki, ko so prišli v pokoj in niso imeli nobenega opravka več, v dveh letih popolnoma izbirali. Kdor se je vse življenje ba-vd s kakšnim postranskim opravkom, ki ga je zabaval, bo laZje preživel starost. Vsakdo bi moral ime. ti kakšnega konjička; rajši Se tuaat konjičkov. Ljudem bi morali v vsaki Življenjski dobi omogočiti izprem-bo poslat. Tretje vprašanje: so Žene sposobne, da doživijo lepo starost t*. Shaw: ^Sposobnejše so kot moški, saj živijo več časa*. Četrto vprašanje: ♦Strokovnjaki računajo, da bo Anglija imela v 15 letih dvakrat več upokojencev kot danes: 8 milijonov Zena preko 60 let in moZ preko 65 let; danes jih je samo 4 milijone. Ali je to zdrava smeri*. Shaw: «Kaj pa s% predstavljate pod pojmom 'zdrav' 1 Ce je ta stvar dejstvo, potem moramo Z njim računati, pa naj bo zdravo ali nezdravo. Pod socialistično vlado lahko vsak Anglež toliko proizvede, da plača stroške za svoje Življenje in si Se prihrani nekaj za starost. Zato n( vazno, koliko nas bo starih Angležev in Angležinj, kajti vsi bomo imeli dovolj denarja, da bomo lahko dobro Živeli!*. Peto vprašanje: «AH bi hoteli živeti znovaf*. Shaw: «Ne, kajti priznati bi mo. ral, da sem življenje potrošil zaman*. Šesto vprašanje: «V nedavnem razgovoru z nekim irskim novinarjem ste dejali, da ste Uveli 70 let na Angleškem, Ici je mnogo nesreč-nejša dežela kot vaša irska domovina. Zakaj pa niste ostali na Irskem,*, Shaw: «Zakaj pa zdravniki živijo v nezdravih mestih in ne v letoviščih. Zakaj mi vsi ne Živimo na otokih JuZnega morja ali pa na Rivieri t Jaz sem odšel tja, kjer so me najbolj potrebovali. Zakaj se vsi Angleži, ne preselijo na Irsko, ki je mnogo prijetnejša deZela. Morebiti sc bo to nekoč zgodilo. Ce se danes kakšen AngleZ preseli na Irsko, navadno zažge čoln in se ne vrne več domov*. POLJSKE RAZMERE Ze pred referendumom je podpredsednik poljske vlade in voditelj opozicije Stanislau) Mi-kolajczgk izjavil, da vlada namerava razbiti kmetsko stranko, ki predstavlja večino Poljakov. V 14 izmed 17 volivnih okrožij so onemogočili njenim predstavnikom, da bi nadzorovali volitve. Vladna «mili)ca» je zasledovala vsako opozicijsko delovanje. Preostalim Nemcem na Poljskem so dah ponarejene legitimacije kmetske stranke, z namenom, da bi stranko proglasili za Nemcem prijazno. Vlada je prepovedala objavo Miko-lajczgkovega govora, pač pa so ga objavili ameriški novinarji. Enemu izmed njih je Mikolaj-zcyk dejal: «V Angliji imam ženo in sina. Lahko jima poveste, da nimam več veliko upov, da bi ju še kdaj videl. Ne vem, kaj se lahko zgodi z menoj. Lahko me ubijejo, morebiti pa me bodo deportiran». — V sporočilu članom stranke je Miko-lajczyk dejal: ((Nekateri izmed vas se sprašujete, kaj moremo neoboroženi storiti — čeprav nas je na milijone — kadar nas napada brutalno nasilje. Povedal pa sem podpredsedniku vlade Gonvulkl, da nas vseh le ne more postreliti/)) Drevo za drevesom Izmerimo v prsni višini s kleščami za merjenje hlodov in dreves ter si dobljene šltvilke beležimo. Izmerjeno drevo zaznamujemo s kredo, ali na kak drug način, ki drevesu ne prizadene škode. V primeru, da vidimo, da je drevo nepravilno raščeno, da ima ; pokvarjen vrh, da je verjetno pri ‘ panju votlo, ali da ima kako drugo težjo napako alt bolezen, nekoliko zmanjšamo številko, ki smo jo izmerili. Ročne tabele za ugotavljanje lesne mase dreves v kubičnih metrih nam omogočajo hitro računanje. Kot ve to vsakdo, ki je imel s takim merjenjem že opravka, moremo na gornji način izmeriti < nekoliko dneh zratne gozd ie površine, zlasti, ako pri delu pomaga pomočnik, ki odvzame marilcU zamudno zaznamovanje dreves. »66y(x»oogaBa60oooqw-,-v»»^"' - — ........ « 1 ■ ................ - Tik pod srednjeevropskimi alpskimi ledeniki se že tisočletja upiraj• mrazu in viharjem trdoživi gozdovi, ki pomenijo za alpsko prebi valstvo lep pjr dohodkov. x AJun Lrewis se je rodil leta 1915. Učil se je mateme-tlke v Manchestru; nato je postal profesor v nekem kraju angleške pokrajine Wa-les. L. 1940 so ga poklicali k vojakom; umrl je v Indiji 1. 1945. Posebno znan je v Angliji kot pesnik in pisatelj novel. Pes, ki se je klatil po cesti, je zasledoval vojaka, ki je šel čez polje; zalajal je proti drugemu psičku, ki se je ravno prikazal na pragu neke veže; psiček se je smešno gugal in mahal z repom. Prav v tistem trenotku se je pojavila na pragu neka ženska. Bila je oblečena kot vedno: modre hlače, bela tesna bluza. Imela je gladke ln nežne lase, ki so sc pri ramah privijali navzgor. ♦Tony, Tony», Je poklicala, ♦pojdi sem, lopov!*. Vzela je psička v naročje, preden se je vdal skušnjavi klateža. «Strašno!» je zamrmrala in pobožala žlvallco. Tedaj je videla vojaka: ♦Dober večer, vojak. Ali ste sami? Ali ne bi hoteli kozarca piva?». ♦Okay», je dejal vojak ln se nasmehnil. Bil je podoben majhnemu medvedu. Sledil ji je v hišico. Bila Je sama doma; vrgla je poleno v peč ln iskre so švignile v zrak. «A1J pripadate slgnallstom Win-dyja Sopseja?* Jo vprašala žena. Spet se Je nasmehnil; bil je vL Alun Levvis Vojak in plesalka deti ko mlad dijak, ki je zrasel čez mero; vzel je kozarec piva, ki mu ga je ponudila. ♦Da, kako pa veste?*. ♦Videla sem vas, ko ste šli mimo; pri signalih ste, ali ne?». «Res je», se je zasmejal vojak. ♦Zdi se mi, da me dobro poznate*. ♦Seveda. Ce hočete ostati skrivnostni, ne smete hoditi v kino z mojo deklo*, je rekla žena. Hudomušno se je nasmehnila in mu še enkrat napolnila kozarec. - Bila je lepa v utripajoči luči plamena, z ozadjem bele stene, s teniniml svilenimi lasmi. ♦Veste? Vsi smo zaljubljeni v vas*, je dejal vojak. ♦Pri s'gnalih je prazni.:, kadar vas eden izmed nas vidi; takoj pove drugim in pripovedovanje je vedno dolgo*. Zena se je nekako ošabno nasmehnila; bila je dama, o tem ni bilo dvoma; Igralka, slikarica, Izredna žena. ♦Nikoli mi ne bodo verjeti, da sem bil v vašem domu*, je dejal. ♦Prav tu, v vaši sprejemni sobi*. ♦Dobro, to naj jim bo dokaz*, dala mu je svoj robec, ki g® je zveia lz rokava. ♦Hvala*, je v zadregi rekel vo- jak. Bil je zete" ganjen; žile na vratu so mu nabreknile pod debelim platnom uniforme. Bil je videti zelo preprost fant. ♦Ali ne bi radi večerjali z menoj? Gobe sem nabrala; še 80 vlažne od slane*. Vojak se je nasmehnil: bil je bojazljiv. Rad bi se poslovil. ♦Ali ste zdaj v službi ?»■ ♦Ne», je preprosto dejal. Pogledal je sliko, ki je visela nad dimnikom, si poErel roke nad plamenom ln za trenete premotili knjige na pol’ci. Psiček je vtaknil smrček pod preprogo ln zaspal. Pojedla sta gobe, spila še nekoliko piva, nato pa kavo. ♦Nisem kot vsi drugi moji prijatelji*, je dejal. ♦Samo pili bi, plesali, igrali ln nadlegovali dekleta. Jaz sem rad sam; zelo mi ugajajo žalostne stvari, zvezde, godba, ki Je ni mogoče slišati*. ♦Res?* je radovedno vprašala. Gledala ga je s svojimi velikimi ln svetlimi očmi. »Zakaj ml ne bi zapeli?*. ♦ Seveda*, je dejal vojak. Vstal je ln prisluhnil godbi, ki je ni bilo mogoče slišati. Odprl je ustnice in napravil kratko, pavzo prod pesmijo. Nato je zapel; bil je iz VValesa, zato je bila njegova pesem žalostna; imel je vero in zaupanje. Njegova pesem je bila ♦Dafydd y Carreg Wen» In pel je zanjo^ v sobi z belimi stenami, kjer so bile knjige in kjer Je gorel ogenj; psiček se je zbudil in tekal ckoll mize; žena ga je Poslušala iz polte.rnega kota sobe. Ko je pesom končal, si Je vojak ob plamenu prižgal cigareto, medtem ko ga je ona lz polteme opazovala. ♦Ali ste srečni, nocoj?* ga je vprašala. ♦Moja žena mi je umrla pred mesecem; med bombardiranjem*, ji je odgovoril. ♦Oh!» je vzkliknila; v svoji notranjosti je slišala, kot da bi se zrušila hiša in da bi zazvenela razbita stekla. «Nlsva živela skupaj. Ni mi ostala zvesta*. ♦Oh!» j« spet vzkliknila In zastokala; stegnila je proti njemu svoje belo roke, kot 'da bi se ji smilil. Vojak se je nasmehnil in bil je videti kot deček, ki je prehitro zrasel. ♦Zelo mladi ste*, ji je rekel In jo pogledal. ♦Osemnajst, devetnajst let, ali ne?*. ♦Da*. ♦Jaz sem star: osemintrideset let. Precej jih je, če se vam zgodi nekaj, kar vas res boli*. ♦Plesalka sem*, je rekla- ♦Ali ne bi plesali, če zapojem?*, jo je vprašal. ♦Da, če boste peli z isto žalostjo, ki jo čutite v srcu*, mu je odgovorila. Deklica je zaplesala, a vojak ]e zapel pesem pesnika, ki umira med belimi cvetlicami. Njen ples je bil podoben temnemu plamenu, ki je med umirajočimi rožami, med belimi stenami in v Uštel valovil sem ln tja. ♦Tako*, je rekla, ko je končala, s plesom; padla Je vznak na divan z napol odprtimi očni. ♦Moj mož je v Libiji; letalec je», je rekla. ♦Ne ljubi me. Edina njegova skrb je letenje*. ♦Da, vem, kako pride do tega*, je dejal vojak ter pobral vrečo in kapo. «Dobro. Nos da, 'ughariad«. ♦Lahko noč*, mu je odvrnila. «In hvala; kadar plešem vem, da me moj troži ljubi.« ♦Vsi smo enaki*, je dejal vojak ln spravil robec v žep. ♦Nihče ml ne bo verjel, nocoj, ko se bom vrnil v taborišče*, ♦Luči vaših signalov so zelo lepe v noči, ko žare zvezde na nebu*, je rekla žena, Nato ga je pustila, da je odšel. našega kmetovalca INVENTAR SVOJEGA GOZDA KAKŠNO VREDNOST IMA Ce si hode gospodar ustvariti resnično in točno sliko vrednosti lesa v gozdu, mora seveda vzeti v račun prav vse posebnosti posameznih dreves. V gozdnih dolinicah rastoče drevje je po navadi visokora-sčeno, stegnjeno, medtem ko najdemo po vrhovih, ki so izpostavljeni vetru, soncu in suši mnogokrat izredno koničaste, kratke in grčave jelke, borovce, smreke in macesne. Običajne tabele teh razlik če-feto sploh ne upoštevajo, ali pa dajejo le splošne nasveta, kako vršiti morebitne popravke. Vsak gozdni posestnik naj bi se zavedal, da mu bo v Izredno korist, če se čim podrobneje in dim bolj pogostoma zanima za gozdarska vprašanja, pa bilo to s čitanjem Ali sle zadovoljni z vlado? Londonski Ust «Dait(l Ex-press» objavlja podatke svojega Instituta za merjenje javnega mnenja. Istitut je le Šestkrat vpraSal Anglele, če so zadovoljni s svojo vlado. Petkrat so odgovorili pritrdilno, zdaj pa so zanikali. Ta preokret so v glavnem povzročile lene, izmed katerih je 53 odstotkov proti vladi in le 1)0 odstotkov za vlado. Med moSkimi je 50 odstotkov zadovoljnih in 1)5 odstotkov nezado. voljnih. Prvo vpraSanje se je glasilo: (Ali sta v glavnem zadovoljni, oziroma nezadovoljni s delovanjem angleške vlade t» Odgovori so bili: zadovoljni 45%, nezadovoljni 1)3%, ne vedo 6%. V novembru mesecu je bilo 59% zadovoljnih, 18% pa nezadovoljnih. Po strankah se je Število ne-zadovoljnelev povečalo takole: v aprilu so socialisti imeli 9% nezadovoljnih, v juniju pa 15%; konservativci 8i% in 88%; liberalci pa 50% in 61%. Na drugo vpraSanje: eAli ste v glavnem zadovoljni, oziroma nezadovoljni, z Attleejem kot ministrskim predsednikom f», so odgovorili: zadovoljni 54%, ne. zadovoljni 38%, ne vedo 8%. V novembru mesecu je bilo 61% zadovoljnih, tl% pa ne. nih občutkov in predvidevanj, kot pa predmet trgovskega računa. Največje preglavice po navadi prizadeva gozdnim posestnikom lzračunanje zmožnosti produkcije določenega gozdnega zemljišča. Mnogokrat slišimo govoriti gozdsr-je, kmetske gozdne posestnike, lesne trgovce In druge ljudi o tem, da tam ali tam les hitro raste, da je prirastek dober ali slab in podobno. Vendar se nam zdi vredno pozanimati se malo pobližje s tem toliko omenjanim dobrim ali slabim prirastom. Vsakemu trgovcu, industrljcu ali posestniku večje ali manjše vsote denarja se zdi povsem naravno, da vodi račune o tem, s kakšnim odstotkom se mu obrestuje kapital, ki ga ima vloženega v podjetju, banki, ali v posojilu. Na drugi strani vidimo le malo kmetskih in gozdnih posestnikov, ki bi se zavedali, da njihovo imetje, v tem primeru polje ali gozd, prav tako predstavlja določen kapital, katerega je treba opazovati, da vidimo, kako se obrestuje. Kako hitro vlagatelj, ki ji poveril svoj denar hranilnici, opazi, da se je obrestna mera zmanjšala I Kako hitro začne premišljevati o raznih možnostih, kako dvigniti zmanjšane dohodke! Prav tako bi moral naš poljski ali gozdni posestnik pazljivo preučevati gospodarsko plat svojega posestva, paziti na znake napredovanja ali nazadovanja. Kajti le tedaj bo lahko ugotovil vzroke teh izprememb. le tedaj mu bo prihranjeno morebitno prepozno spoznanje in mnogokrat razočaranje. Vrnimo se spet k naši stvari, k zmožnosti proizvodnje gozdnega zemljišča. Kako ugotovimo letni strokovnih knjig ali knjižic, ali kar jo mnogokrat še koristneje, v pogovoru z izkušenimi gozdarji. Priporočljivo je, da gozd, ki ga nameravamo izmeriti, razdelimo že prej v dva, tri ali več oddelkov in da merimo vsak oddelek posebej. Te oddelke določimo potem, ko smo preučili transportne možnosti v našem gozdu. Del gozda, ki leži ob obeh straneh ceste ali poti in k ,er je sprava lesa iz gozda lahka, uvrstimo v prvi oddelek. Del gozda, kjer je sprava ali transport lesa težavnejši, naj tvori drugi oddelek itd. Ko izmerimo drevesa in izraču-tamo lesno maso, ugotovimo vrednost lesa na panju na običajni na-čin, to je tako, da od vrednosti lesa na železniški postaji ali na žagi nabijemo vse stroške. Kaj je vrednost gozda? Toda ugotovitev vrednosti lesne ni ase v gozdu je šele prvi del (In to •ačji) naše naloge. Kot smo rekli v začetku, je naša naloga ugoditi vrednost gozda v širšem pomenu besede. Omenili smo, da je nadaljnji činitelj pri izračunavanju £■'zdne vrednosti, gozdno zemljišče r»a katerem drevesa rastejo. Čeprav Je oelotna vrednost zemljišča tesno pmezana s kakovostjo zemlje — "• ln z morebitnimi upi na večjo vredn0S). v bližnji bodočno-B11’ venčar dobro, če določimo K° . rtn°tno vrednost zemljišča rnnremn Za to Izračunavanje ne ,. ka°iua:ltl nlkjer P°trebnlh Pra' , ‘ . . Vrednost zemljišča, pa bodisi gozdnega, poljedelskega terena, ali stavbni ln industrijskih parcel in zemij«-, Sfc tako lzpr in jo na poletu vodili tako, da bo zadela napadajoče orožje in povzročila eksplozijo. Po mnenju sodelavcev oddelka za opremo vojske, bodo mogli obe omenjeni orožji uporabljati in eksplozivnim raketam. Ti orožji v vsakem primeru pojasnjujejo izjave vodje oddelka za opremo vojske Združenih drZav, ki je dejal, da imamo zaradi delovanja raziskovalcev in iznajditeljev v zadnjem času lahko že mnoga orožja druge svetovne vojne ra zastarela. Sonce -velikanska peč Večji del materije je sestavljen iz atomov, ki imajo povprečni premer desetmllijoninke milimetra. Vsak izmed teh atomov predstavlja neznaten planetni sestav, v katerem ima atomsko jedro vlogo sonca, a elektroni imajo vlogo planetov. Atomsko jedro je pri-li?no 4000 krat težje od vseh elektronov, ki krožijo okrog njega. Atomi se lahko medseboj privlačujejo in sestavljajo kefaične spojine, lahko pa vplivajo drug na drugega in si medsebojno spreminjajo strukturo. Pri tej t$ko zvani jonizacijt atomov se sproščajo energije, ki izžarevajo v obliki svetlobnih žarkov določenih valovnih dolžin. Ti žarki spreminjajo na določen način spektrum in n a t, omogočajo s tem sklepe o sestavi atomov, oztroma o posebnostih izžarevanja materije. Sonce je izredno vroče plinasto telo s površinsko temperaturo kakšnih 10.000 stopinj. Proti njegovemu središču narašča njegova temperatura na več milijonov stopinj. Sončna snov je 50 do 70 krat gostejša od vode. Vzrok, da je senčna toplota več ali manj stalna in da se torej navzlic ogromni Izgubi z izžarevanjem stalno obnavlja. Pri tem se sprošča energija, ki je milijonkrat večja kot energija pri kemičnih reakcijah. Tako kuri Na splošno si predstavljamo Av. stralijo koj, prostrano podeželsko ravan, ali kot ne zmerno ovčjo stajo s 7 milijoni prebivalcev, ki se bavijo izključno z gojenjem ovac. Res je, da je volna eden izmed po-glaviftih virov njenega bogastva in da je več kot četrtina najboljše volne, ki jo je dobiti na svetovnih trgih, avstralskega izvora. Toda res je tudi, da 47 odstotkov prebivalstva živi v 6 velikih mestnih'središčih, v prestolnicah 6 držav, ki so se leta 1901 združile ;n ustanovile Commonvvealth ali Avstralsko zvezo: Sydney (Južni Novi Wales) in Melbourne (Victoria) imata vsak nad 1 milijon prebivalcev. Štiri druga mesta so Adelaide (Južna Av-atralija), Perth (Zahodna Avstralija) Brisbane (Queensland) in Hobart (Tasmanija), ki ima vsako od 200 do 300 tisoč prebivalcev. Sydney Je mesto sonca in luči. Ladje, ki hočejo priti vanj, morajo zapluti v ozek zaliv ter prispejo skozi ozek prehod, ki je širok le nekaj nad 1 km med dvema, z bujnim zelenjem poraščenima rtičema, v veličasten zaliv, ki ima preko 300 km zalivčkov in rečnih rokavov, katere obkrožajo prijazni zeleni grič'. Neštcvilne vile, }ti so posejane ob obali in po okoliških gričih, dajejo sliki meBta lep okvir; v središču te slike je videti številne nebotičnike, ki služijo v stanovanjske in poslovne namene. Melbourne ima prostrane gospo, ske trge ln z evkaliptovim drevjem obrobljene široke ulice. Adela do obkrožajo krasni sadovnjaki in pašniki; v ozadju je videti Mont Lofty in gorsko verigo Flinders ter tudi južno-avstralske Alpe niso preveč oddaljene. Malo bolj na vzhodu leži Brisbane s popolnoma tropsko barvitostjo in mehko južnjaško atmosfero, kajti nad 2 in pol milijona kvadratnih km avstralske zemlje leži v tropskem področju. Perth pa za spomin ljubosumno čuva videz težkih pionirskih časov, ko je v drugi polovici prv teki ega stoletja pohlep po zlatu prignal v deželo na t soče novih naseljencev. Največja privlačnost mesta Perth je skoraj 500 ha velik park, ki ga sredi mesta vzdržujejo v njegovem prvotnem malodane divjem stanju. Avstralski gozdovi so, v nasprotju z evropskimi gozdovi in z džunglami vročih tropskih predelov, pokri. tl le z redkim grmičevjem, z redkimi evkallpti in drevjem, ki je skoraj brez vej. Silnd lepo je opazovati slikovito igro svetlobe in sonca med sivkasto-zelen m listjem evkaliptov, ki v času odpadanja skorje postanejo skoraj beli, bledo-cožnatl, slvkasto-sinji, zlatobarvni ali rjavkasti, kar vse pač zavisi od drevesne vrste, ki so jih našteli preko 1600. Takšna pokrajinska sll- Stiri kreposti MarSal lord Alanbrooke je naStel štiri kreposti, zaradi katerih so angleiki vojaki dobili vojno. Te kreposti so: (1) potrpljenje svetnika v težavah; (Z) vztrajnost buldoga v nesrečah; (S) pogum leva v bitkah; (4) viteStvo plemiča pri vsem delovanju. sonce neprestano samo sebe in ni kot I nevarosti, da bi ta velikanska peč učinkovito sredstvo proti atomskim [ v doglednem času ugasnila. ka ln to sozvočje najnežnejših barv, med katerimi prevladuje stvkasto-zelpnl odtenek, je za silno prostra. na področja vse avstralske zemlje najznačilnejša oznaka. Za izredno strnjeno naselitev večine prebivalstva v nekaj mestnih središčih je mnogo razlogov; ta mesta so Istočasno tudi najvažnejša pristanišča. Eden izmed razlogov tiči v tem, da gojenje ovac zahteva zelo malo ročnih delavcev, četudi ga izvajajo na še tako široki podlagi. Izkušnje so pokazale, da more tucat ljudi popolnoma v' redu upravljati posestvo, ki meri 25.000 ha. Skoraj isto moremo reči o pridelovalcih žita, ker Je znano, da so Avstralci pri izdelovanju no- vih poljedelskih ' strojev izredno iznajdljivi: lep primer je mlatilnica «Rdley», ki istočasno izbira iz snopja klasje, ga omlati, loči pleve od semena, slednjega sortira ter ga končno lepo nasipa v velike vreče. Drugi razlog vidijo v tem, ker je Avstralija v bistvu pretežno izvozna dežela; doslej so ugotovili, da Je gospodarsko najbolj smotrno, če prevažajo volno, sadje in les iz notranjosti dežele v pristanišča ln vse to Sele tukaj predelavajo, na. mesto da bi takšna dela opravljali v medsebojno zelo oddaljenih središčih. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je poglavitni razlog pač v tem, ker leži v sredini Avstralije velika puščaya; rodov tnejše pokrajine leže več ali manj le v obal-rih področjih, kjer je dovolj dežja in ki leže zaradi dobrih zvez, ki so bile že pred vojno, dovolj blizu velikih Izvoznih pristanišč. Vprašanje razdalj Avstralija je silno velika pokrajina — saj meri skoraj toliko kot Evropa za katero je bilo v vseh časih najvažnejše vprašanje preskrba s smotrnimi prometnimi zvezam:. Do pred kratkim So skoraj vse železniške proge, avtomobilske ceste in letalske proti izhajale Iz velikih mestnih središč proti središčem neposredne notranjosti, toda vse te prometne žile so bile dokaj slabo razvite. Ze dalj časa deluje med Melbourneom In Perthom važna transkontinentalna železnica, ki poteka od vzhoda proti zahodu; druga pa, ki poteka od Dar. vina do Port Augusta v bližini A-delaide ter veže sever z jugom, je dovršena razen zadnjih tisoč kilometrov. Razmak tirov teh aveh velikih železn ških Unij je isti, medtem ko so železniški razmaki v drugih državah različni drug od drugega. Zato morajo na mejah blago pretovarjati. Toda eden izmed najvažnejših povojnih avstralskih načrtov je izenačenje razmakov vseh tirov. Med vojno so zgradili 7500 km vojaških cest; v tem je mišljena tudi velika osrednja avstralska cesta, ki je dolga 900 km in ki poleka med dvema glavnima železniškima progama od severa na jug, o katerih smo že govorili. Spremljave kakih trideseth tovornih avtomobilov redno prevažajo blago preko tega zapuščenega področja. Seveda so morali za to zgraditi posebna okrevališča in vmesne postaje, ki se jih spremstvo te kolone poslužuje; ob vsej poti leži namreč samo eno obljudeno naselje, ki ga lahko imenujejo vas. Velika glavna cesta, kj poteka od vzhoda proti zahodu in je dolga nekaj stotin kilometrov, veže severne pokrajine s queenslandsko obalo. Razen tega razpolaga Avstralija še s tisoči km težavnih ceet, ki vodijo preko ogromnih goščav. Pri gradnji teh važnih avtomou bilskih cest, ki so jih največ zgradili v razdobju zadnjih petih let, so zaposlili ogromno število delavnih moči. Daši so prvotno predvidevali, da bodo te poti služile predvsem vojaškim potrebam, so zdaj uvideli, da bodo tudi mirnodobskemu gospodarskemu prometu v velik prid. Toda zadnje sredstvo, s katerim bodo končno premagali najhujšega sovražnika Avstralje — silne razdalje — bo uvedba smotrno zasnovanih zračnih poti. Ze pred vojno so uvedli Štiri transkontinentalne zračne poti, in sicer dve od severa proti jugu in dve od vzhoda proti zahodu. Zdaj st vlada prizadeva doseči to, da večina avstralskega prebivalstva ne bo oddaljena od letališča več kot 30 km ter so v ta namen že zgradili 212 civilnih letališč in 407 drugih pristajališč. Predvidevajo, da bodo v povojnem času i uvedli najhitrejši letalskj promet med Avstralijo in Londonom, ki bo trajal samo 2 dni ln pol. so popolnoma reorganizirali in ga velik del spremenil; v vojaška vežbališča ter oporišča za dobave avstralskim in ameriškim četam, ki so se bojevale proti Japoncem. Samo za najnujnejše vojaške zgradbe so potrošili 85,597.000 avstralskih šterllngov. Danes grade v Avstraliji vsakovrstna letala, ter izdelujejo lahko orožje in strelivo. Po drugi strani pa je pomanjkanje ladijske tonaže dalo velik zagon pomožnim industrijskim panogam, AMERIŠKA ODLOČNOST aVeliko stvari je ie slabših kot vojna. Svet, ki bi ga zasužnjil Hitler, bi bil ie veliko slabii kot vojna; bil bi slabši kot smrt. Država pa, katere mladeniči se ne bi bojevali za re. Htev krščanstva in načel svobode... no, takšnih fantov v Ameriki ne boste našli;« (Sedanji predstavnik Združenih držav pri Varnostnem svetu ZN senator Warren Austin, leta 1940). ki na veliko Izdelujejo obleko, usnjene izdelke, steklenino vseh vrst in raznovrstne domače potreb, ščine. Ta razvoj je bil tolikšen — zlasti v Now Castleu v južnem Novem Walesu — da tovrstne avstralske tovarne predstavljajo danes finančno vrednost, ki dvakrat presega ves izkupiček za volno, o katerem menijo, da doseže na leto 83 mi. lijonov avstralskih šterllngov. Zelo verjetno je, da bo večina teh tovarn nadaljevala z delom tudi v mirnem času. Dobro Razrite letalske zveze omogočajo enakomerno porazdelitev produkcijskih srediSč po vsej Avstraliji, s čimer preprečujejo pretran razvoj že obstoječih središč in mest, ki bi bil seveda nezaželen. Med vojno je Avstralija zalagala s premogom, železom ln z Živilskimi proizvodi preko 12 milijonov c vilistov in vojakov. Seveda so tako visoka raven industrijske in živilske produkcije, službovanje v vojni preko 856.000 mož in 45.000 žena ter ostali vojni napori pomenili največjo splošno mobillzac jo vsega avstralskega človeškega potenciala. Med vojno je vsak drugi Avstralec delal v vojni industriji, razen tega je bilo v poljedelstvu in v prevozni službi zaposlenih 750.000 delavcev katerih delo je prav tako, das] ne neposredno, življenjskega pomena za vojni napor. Seveda je do zdaj Avstralija demobilizirala že velik del svojih čet ter premestila veliko število delavcev iz vojne industrije v mirnodobsko. Politični razvoj Avstralijo je bilo zelo težko ko. lon zirati in boj proti vsakovrstnim težkočam, ki so jih morali Avstral-čani trpeti skozi 5 zaporednih generacij, je v njih rodil in razvil do silno visoke mere občutek neodvisnosti ln upornosti, Ta boj jim j« dajal v najhujših razdobjih zadosti odporne sile. Ista vztrajnost in odpornost, ki Je prevevala duha prvih pionirjev, katere j* ograial glad in dolga vrsta začetnih neuspehov, preveva se danes duha vsakega Avstralca. V začetku je bila vsaka izmed šestih avstralskih držav strogo zaključena enota, ki je bila od drugih popolnoma ločena, kar je pripisovati velikim materialnim raz. daljam, ki so jih ločile; toda ko so zaradi izboljšanih prometnih zvez imeli možnost zbližanja, so se leta 1901 vse države po dolgotrajnih razpravljanjih odločile, da bodo osnovale avstralsko zvezo. Vsaka izmed zveznih demokratskih vlad upravlja popolnoma samostojno in za svoj račun pravosodje, šolstvo, zdravstvo 1-n krajevno industrijo, toda praktične nujnosti so polagoma povečale moč in ugled osrednje vlade, zlasti v fnančnth vprašanjih in v Industrijski proizvodnji. Zvezna vlada ima svoj sedež v federalnem področju Canberra, ki leži v neki dolinici Južnoavstral-skih Alp. Pol tični ln državni položaj Av. strallje kot neodvisne države angleškega Commonwealtha moremo zelo dobro opredeliti z besedami avstralskega zgodovinarja W. K. Hancocka, kt Je dejal: j-woodu je lastnik M.G.M. Louis B. Ma-jer. McCardg, ki zaluii 278.258 funtov, je daleč pred predsednikom družbe General Motors Charlesom iVilsonom, ki prejema 90.739 funtov. Na spisku Držarme banke Združenih držav o tistih, ki prejemajo na leto vet kot 18.750 funtov plato, so tudi lansko leto imena iz Holljviooda kat običajno daleč prednjačila. Igraleo tt. 1 je Fred MacMurraf/ (97.804 funtov). Igralka It. t je Paulette Goddard (1,6.830 funtov). Ostali igralci: Ray Milland 80.833 funtov, Charles Boyer 51.875, Bing Crosby 48.138, Bob Hope 48.354, Cary Grant 43.Ž89, Betty Grable 43.000, Dorothg Lamour 41.875, James Cagney 37.500, Humphreg Bogart 33.129, Barbara Stanwyck 31.416, Don Ameche 29.250, Tallullah Bankhead 28.186, Charles Laughton 25.000, Joan Craivford 25.000 in Betty Hutton 21.219 funtov. Dekle, ki je izrinilo Rosalind Russel s prvega mesta letnih dohodkov, je hči ponosnih in po-»tenih stariev ter ji ni bilo treba nikdar zaslužiti niti pennyja. Njeni starii so bili proti igral, skcmu poklicu za žensko, toda s 15 len je Carmen prepričala starte; zapustila je samostan z namenom, da postane pevka. Sla je v Brazil. Pela je v kavarni. Sla je na oddih v Rio de Janeiro. Snemali so na ploščo il-yi-yi-yi* in samo v Angliji je bilo prodanih 50.000 kosov. Napravila je približno 2.000 snemanj. Postala je iBomba Brazila*. Nato Hollywood. Leta 1940 so snemali film 1 Po argentinski po. ti», s katerim je prihodnje leto spravila v zadrego britanske kritike. Igrala je *Noč v Riu*. Bilo je dovolj. Imenovali so jo ibarbarsko*, isikajoio*, iprostaSko kot tiger*, izvijajočo se v bokih*, iz dragulji »Tanjug* javlja, da je jugoslovanska vlada na ponedeljskl seji določila jugoslovansko odposlanstvo za mirovno konferenco v Parizu. Vodil ga bo Edvard Kazelj, njegov namestnik bo Stanoje Simič. Člani odposlanstva so Moša Pijade, Dmitar Vlahov, Boris Kidrič, Drago Marušič, Sava Kosanovič, Vladimir Simič, Siniša Stankovič, Vladimir Bakarlč, Miloš Rosovič, Avdo Humo, Svetozar Rittig, Zla-tan Sremec, Srečko Manola, Ljuba Leontič, Marko Ristič, Aleš Baebler in Jože Vilfan, FrezldiJ jugoslovanske narodne skupščine je odobril mednarodni poštni dogovor, ki je bil podpisan v Buenos Airesu 23. maja 1939 ter tudi končni protokol in pravilnik. Kot poroča jugoslovanska poročevalska agencija »Tanjug*, je okrožno gradbeno podjetje zaključilo dela na cesti Karlovac-Senj. Zdaj so pričeli s popravili na predoru. Razen tega gradijo most čez reko Liko. V Gospiču popravlja podjetje gimnazijo in tri državna poslopja. V vsem okrožju obnavljajo poedlnci svoje hiše in gospodarska poslopja. JULIJSKA KRAJINA ZVU ODREDILA KONEC IZPRTJA V LADJEDELNICAH SV. MARKA IN V TRZlCU TRST, 18. julija — V objavi, ki jo je podal v včerajšnjih večernih urah višji častnik za civilne zadeve Alfred C. Bow-rnan, naznanjajo, da je Zavezniška vojaška uprava odredila konec izprtja v ladjedelnicah sv. Marka in v Tržiču. Izprtje je sklenilo v ponedeljek ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic. Izjava Zavezniške vojaške uprave pravi: »Nekateri neredi, ki so se začeli v ladjedelnicah Združenih jadranskih ladjedelnic sv. Marka in v Tržiču, so imeli za posledico izprtje. Ta položaj nasprotuje javni koristi ter ga Zavezniška vojaške uprava ne more trpeti. Zaradi tega bo Zavezniška vojaška uprava prevzela nadzorstvo nad občini podjetji, dokler trajajo pogajanja za ureditev spornih vprašanj. Obe ladjedelnici bodo ponovno odprli v petek zjutraj 19. iuliia 1946 ob običajni uri. TRST PAULETTE GODDARD filmska zvezda št. 2 za leto ’46 okrašeno ptico pevko s kačjim vgrizom* in iglasbeni monzum*. Njena visoka, rožnata pričeska — pol cvetličnega vrta — njeni žl-votki iz dragocenih kamnov, zapestnice in bletčeči dragulji so dobro znani južnoameriškim plesalcem. Zadnja poročila pravijo, da je Se neporočena, dobra kuharica, dosti plava, ne pije, ne kadi in zelo rada je. Mož, ki je spodrinil Louisa B. Mayerja, Sefa družbe Metro-Gold. wyn-Mayer, je bil sedemkrat prvak in je zadnje leto zaslutil 227.017 funtov — je 48 letni direktor pevca Binga Crosbyja. Leo McQarey je najljubSi direktor večine hollywoodskih igralcev. Rodil se je v Los Angelesu. pričel kot odvetnik in pozneje presedlal ter napisal komedijo za Laurela in Hardyja. V letu 1987 je dobil akademsko nagrado za iStraSno resnico* in v letu 1940 za iGrem svojo pot* (Crosby). Vodil je Eddie Cantorja za film lOtrok iz Španije*, Charlesa Laughtona v iRuggles iz rdečega brezna* in pred kratkim Crosbgja In Ingrid. Bergmanovo v iZvonovi cerkve Sv. Marije*. Zdaj se bo ravnal po tem, kar mu je ostalo od 278.258 funtov, petem ko bo plačal davke. IZ SLOVENIJE Na razprravi proti častnikom v Wupertalu, ki so obtoženi, da so delovali pri ustrelitvi britanskih in francoskih padalcev leta 1944 v Vosgi, so spoznali pet izmed Šestih obtožencev za krive. Generala Oberga, polkovnika Issclhortsa in polkovnika Schnelderja so obsodili na smrt z obešenjem, dva obtoženca pa so obsodili na zaporne kazni. , # • » V krat-kem bodo popolnoma uničili utrdbe otoka Helgolanda. Nemci otoka niso uporabljali samo za o-porllče podmornicam, ampak so izkopali tudi rove, ki so služili za skladilča. Otok Helvoland je dolg približno 2,5 km In 1 km Urok. Eksplozija bo verjetno povzročila izginotje celotne površine otoka. • * * V soboto dopoldne se je na nekem križiiču v bližini Verone zaletel vlak, ki je privozil iz Benetk, tovorni avtomobil. Na zadnjem, va tonu so sedeli potniki, ki so držali noge izven vozov. Avtomobil jim je dobesedno odrezal noge; dva potnika sta bila na mestu mrtva. * • • Reuter javlja, da je vatikanska radijska postaja sporočila, da so v Indokini umorili razne katoliške misijonarje, zažgali so tudi številne cerkve. Radijska postaja je pri-stavila, da se je tndoklnska stranka Vlet Mlnha s preganjanjem katoličanov preoblikovala v proti-krščansko gibanje. • • * Agencija tAnsa* poroča, da pripravlja znani profesor Piccard, slaven po svojih poletih v stratosfero, načrt za podmorsko ekspedicijo. Vpa, da se bo mogel spustiti 4.000 m pod morsko gladino. m • • Iz nekega poročila nadzorstvene komtsije je razvidno, da so razdelili v pokrajini severnega Rena na britanskem, zasedbenem podorfju v Nemčiji več kot en milijon in pol kosil nemškim otrokom, kosila so vsebovala po 3.000 kalorij. Italijanski glavni državni tožilec je odklonil Izpustitev Vita Mussolinija, nečaka Duceja in druge fašiste višjih činov, dokler ne bo vrhovno sodišče Izdalo odloka o poizvedovanjih, ki so jih izvedli o njihovem delovanju pod fašističnim režimom. Vsi priporniki so upali, da Jih bodo izpustu na podlagi amnestije, ki jo je proglasila italijanska republika. • • • V Nemčiji so aretirali v Starn-bergu 25 letno hčerko feldmaršala Tamaro von Bcckovo. Sovjetske vojaške oblasto so jo po polomu Nemčije internirale v Buchcntvaldu, odkoder pa ji je uspelo pobegniti s ponarejenimi dokumenti; pod napačnim imenom se Je nastanila v Starnbergu. Zdaj bodo sodili Beckovo zaradi ponarejanja dokumentov. • * * Na Češkoslovaškem so obnovili grško pravoslavno cerkev, in sicer pod okriljem< pravoslavne cerkve v Sovjetski zvezi. Za vodjo cerkve je imenovan rogtovski škof Eliterios. • * * V tedniku aHarujan» je Gandhi zapisal, da je atomska bomba suničila dušo Japonski» in da je danes prezgodaj soditi, kaj se je zgodilo v duši naroda, ki je doživel to razdejanje. Atomska bomba bo imela učinek, piše Gandhi, če bo njena razrušilna sila prestrašila svet, da se bo odpovedal nasilju. • •• Na Poljskem> so obesili 11 hitlerjanskih vojnih zločincev, ki so delali zločine v taborišču smrti Stutthoff. Obsodbo je izreklo posebno sodišče. • * • Irka je kupila od Velike Britanije tri korvete, ki jih bodo uporabljali predvsem za varstvo ribiških čolnov. S tem se je povečalo irsko brodovje, ki je imelo doslej vse skupaj le 450 mož posadke. • • • Filmski producent Houiard Ho-ghes, znani športnik, se je ponesrečil s svojim enokrilnikom, ki je bil posebno zgrajen za snemanje. Zdravniki so izjavili, da je 50 odstotna možnost, da ostane pri življenju. * * * Minister Herbert Morrison je dejal v britanski spodnji zbornici, da preučuje ministrski predsednik načrte za postavitev spomenika predsedniku Rooseveltu za priznanje zaslug, ki jih je pokazal do Velike Britanije. * * * Francoski minister za prehrano, ki je trenotno v New Vorku, je očrtal glavne ukrepe, ki jih misli sprejeti glede boja proti črni borzi. Izjavil je, da bodo za vse hujše primere določili smrtno kazen. Pozval je tudi vse organizacije, naj mu pomagajo pri boju, tako da v prihodnjih litih v Franciji ne bo več črne borze. • • • • Indonezijski voditelj Sjahrir je izjavil novinarjem, da je dr. Van Mook odklonil indonezijsko ponudbo za premirje na Javi. Ponudba je predložila ukinitev prihoda na Javo drugih nizozemskih čet, medtem ko bi Indonezijci ukinili nabiranje čet. Van Mook je v glavnem pristal na ponudbo za premirje, a je dejal, da so nadaljnje nizozemske sile potrebne za nadomestitev britan- Pred 25 leti so ustanovili v Ljubljani poleg Splošne bolnišnice Dečji dom. Pred vojno je v njem živelo okrog 20 dojenčkov, danes pa Je število otrok narastlo na 60. Posebno pažnjo posvečajo predčasno rojenim otrokom. V tem domu so predvsem nezakonski otroci In sirote, katerim skrbne negovalke z vso ljubeznijo nadomeščajo matere. Ker ima dom samo tri poklicne negovalke, je jasno, da morajo posvetiti tolik m otrokom vso svojo skrb in ljubezen. Poklicnim negovalkam pomagajo tudi otroške sestre-začetnlce. Otroci so razmeščeni po večjih sobah in imajo vsak svojo higiensko opremljeno posteljo in omarico s perilom Ur z otroškimi potrebščinami. V Pečicah pri Krškem so imeli 30. Junija lepo slovesnost. Tega dne so dozidali novo šolsko poslopje. Prej so v ta namen uporabljali le navadno kmetsko hišo, k; je imela samo 2 temni učilnici, kateri Je obiskovalo 82 učencev. Novo šolo je ljudstvo zgradilo samo v svojimi sredstvi Na pravni fakulteti ljubljanske univerze je v začetku tega meseca promoviral za doktorja prava Drc-nik Franc iz Begunj pri Cerknici. 0 ŠKEDENJSKIH DOGODKIH 7 članov civilne policije pred Zavezniškim vojaškim sodiščem TRST, 18. julija — Včeraj dopoldne se je začela v sodni palači pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, ki mu predseduje načelnik pravnega oddelka zavezniške komisije v Italiji polkovnik John K. Weber, pridsednika pa sta britanski major R. B. Smith in ameriški major Abram D. Brunpaugh, razprava proti sedmim agentom policije Julijske krajine; obtoženi so dvojnega nenamernega umora in ranitve več drugih oseb s strelnim orožjem 10. marca v Skednju. Obtoženci so izjavili, da niso krivi. ŠPORT Švedska izločila JUGOSLAVIJO V EVROPSKEM FINALU ZA DAVISOV POKAL Stockholm, 18. julija Včeraj so zaključili srečanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko z zmago Šveda Lennarta, ki je premagal Jugoslovana Mitiča s 5:7, 3:6, 6 : 3, 6 : 2, 10 : 8. Švedska je tako premagala Jugoslavijo s 3 : 2 in jo izločila od nadaljnjega tekmovanja. Vseh sedem obtožencev so med razpravo klicali le s č.evilkaml od 1. do 7. To so sklenili na osnovi predloga, ki ga je podal član pravne podkomisije zavezniške misije javni tož lec major D. D. M^Colm, ki je izjavil, da ne želi, da bi bile priče pod vplivom pri svojih izjavah, ko bo tisk prinesel poroč la obtoženih osebah. Predlogu javnega tožilca se je pridružila tudi obramba. Pri sprejemu tega predloga je sodišče izjavilo, da sprejema obojestransko željo ln da ne bo objavilo imen obtožencev, »zaradi položaja na področju*. Sodišče je nato odbilo predlog obrambe, ki ga je stavil odvetnik Cavalieri in s katerim je sprožil vprašanje pristojnosti sodišča. Branlec Je izjavil, da policijske sile ne sestavljajo izključno Italijanski državljani, ampak tudi Slovenci. Zaradi toga bi morali — v korist pravilnega sojenja — soditi obtožence posamezno po Jugoslovanskem in italijanskem zakonu. Javni tožilec je na to obrazložitev dejal, da trditvi obrambe manjkajo podrobnosti. Sodišče je zavrelo predlog obrambe in nato podalo nekaj utemeljitev: policijske sile, čeprav so oborožene, niso ustanovljene za vojne cilje, ampak nasprotno za vzdiževanja reda; zato policijskega zbora ni mogoče imenovati «oboro!kna sila*! oborožena policija Julijske kraj ne je organizacija, ki Jo je ustanovila Zavezniška vojaška uprava za vzdrževanja reda — je nadaljevalo sodišče — ln dejstvo, da so njeni člani oboroženi, jih ne pooblašča uporabljati orožja za vojsko? sod šče je zaključilo: 13. zbor ima nalogo vzdrževati zakon In red z mirnodob- VRNITEV K MIRNODOBSKI POTI skiml sredstvi, to je s polie jsko silo, toda zaradi tega ta sila ne sestavlja dela oboroženih sil. Sodišče je nadalje izjavilo, da ima obramba kljub odklonitvi predloga možnost, da vprašanje pristojnosti ponovno predloži z utemeljitvijo ob katerem koli trenotku razprave. V uradnem obrambnem zboru je tudi poročn k 88. divizije Andrew Palmor, ki bo začasno prisostvoval razpravi. Na popoldanski razpravi je imel govor javni tožilec, ki je izjavil, da ima namen dokazati, da je 10. marca v Skednju vsak izmed obtožencev streljal v množico proti Ukazom in proti postavljenim pravilom, kdaj sme policija uporabljati strelno orožje med nerlri. Nadalje hoče dokazati, da so smrt Giorgia Bonifaccia in Giovanne Gensove povzročili obtoženci »nenamerno* in zaradi tega jih ni mogoče obtožiti namernega umora, temveč le nenamernega umora. Javni tožilec, major D. D. McColm je nato v svojem, govoru opisal dogodke, ki So vodili do streljanja. Izjavil Je, da je prišla civilna po. licija. v Skedenj 10. marca na dveh kamionih, ki so se ustavili blizu Skedenjske cerkve, na kateri je Plapolalo s stolpa nekaj italijanskih in jugoslovanskih zastav ž rdečo zvezdo. Policija je ostala na kamionih, medtem ko se je množica zbirala okoli, nje na trgu pred cerkvijo. Tožilec je dejal, da je nastol razgovor med nekim očitno pijanim človekom in policijskim agentom na kamionu. Ne glede na to, kaj je pijani Izjavil, ga Je poliejski agent udaril po glavi in ga težko ranil. To le okrepilo razburjenje množice. Sledilo je streljanje v zrak in takoj nato streljanje v množico; pri tem sta bili ubiti dve osebi, ranjenih pa jih je bilo 18. Nato so začeli zasliševati priče, katerih izjave bomo objavili v naši prihodnji številki. Veličasten prekomornik «Queen Elizabeth», ki ga urejajo zdaj v Clydl, počasi spet dobiva mirnodobski videz. Njegovo sivo barvo izza vojnega časa bodo spremenili in ga prebarvali s svetlo barvo. Ko bo delo gotovo, bo iQueen Elizabeth» eden izmed najbolj razkošno opremljenih prekor.ornlkov; v nekaj mesecih ga pričakujejo v Neui Yorku Eovolllnlce za prehod čez zahodno mejo področja ,,A" Trst, 18. julija V zadnjem času je mnogo ljudi poskušalo prekoračiti zahodno mejo področja «A» brez potnih dovolilnic. Zaradi tega je Zavezniška vojaška uprava včeraj izdala naslednja navodila: «Osebe, ki bi želele priti iz Italije na to področje, morajo imeti dovolilnice, ki jih izdajajo pristojni policijski uradi. Osebe, ki bi želele potovati iz področja «A» Julijske krajine, se morajo obrniti na aSecuri\j Oj. jice» policije Julijske krajine, ki je v justični palači v ulici Nizza v Trstu. Dobljeno rumeno dovoljenje ne pooblTšča ljudi za potovanje z vojaškimi vozili. Osebne izkaznice je treba imeli vedno s seboj*. Popravila pločnikov Včeraj popoldne je bila seja občinskega sveta; na kratko so razpravljali o točkah dnevnega reda. Pri slučajnostih je občinski predsednik poročal, da je Zavezniška vojaška uprava odobiila ln zagotovila financiranje za popravila pločnikov v mestu; na razpolago bo 40 milijonov lir. Dr. P-innldin; je nato poročal o škodi, ki Jo je utrpelo podjetje ACEGAT ob priliki zadnje stavke. Podjetje je Imelo nad 200.000 lir škode na vozovih, 53.000 lir na omrežju električne napeljave in 217.000 lir na tračnicah. Za časa stavke so Izpadli verjetni dohodk', ki J'h računajo na skoraj pet milijonov lir. Šaljivi letaki pa tržaških ulicah Včeraj so neznanci razmetali po tržaških ulicah in posebno po ulici Rossctti letake, ki so bili naslovljeni na zavezniške vojake; nosili so podpis »skupina antifašistov*. Ti letaki so vseboval; napade proti Italiji. Zarad. šaljivega besedila in smešnih nalašč storjenih pa greškov, mislijo, da so dali te leta. ke v promet šaljivci. TRI KAZNI - VSAKA NA TRI LETA ZAPORA Pod predsedstvom stotnika F. H. Leaninga je višje sodišče Zavezo., ške vojaške uprave obsodilo vsakega na tri leta zapora Romeo Ber-sovo, Pompea Beltrama in Oskarja Colauttia. Obtoženi so bili, da so motili red na ozemlju pod zavezniško upravo, ker so skušali 24, junija napasti zapore v Trž/ču, z namenom, da bi osvobodili jetnike. Bersova je nadalje obtožena, da je hujskala množico, da bi izvedla drug napad; Beltram, da je metal kamenj3 proti zavezniškim Častnikom in Colautti, da je pretepel nekega agenta civilne policije. Sodnik je po zaslišanju nekaterih razbremenilnih prič in po govoru branilca odvetnika Angelstta izjavil, da so vsi trije obtoženci krivi prve obtožbe in Beltram in Colautti tud; druge obtožbe Sodišče je obsodilo Bersovo na tri leta zapora, Beltrama na tri leta za prvo obtožbo in šest mesecev zapora za drugo obtožbo, Colauttia na tri leta za prvo in eno leto zapora za drugo obtožbo. Sodišče Je dovolilo, da se obema upošteva kazen samo za Prvo obtožbo., Včeraj dopoldne je bil pred sodiJčem Zavezniške upave na 12 mesecev zapora Adel-mo Fumis, obtožen, da je ukazal 25. junija dvema kolonoma naj prekineta z mlačvijo, kar nasprotuje odredb', ki jo izdal častnik za civilne zadeve v Tiiiču. obsojen vojas’ke GORI C“A Resen opomin zaradi zahrbtnih napadov Poziv goriskega upravnika majoria Jamesa E. Longa prebivalstvu področja V zvezi z umorom ameriškega vojaka in zvezi z drugimi napadi, izvršenimi v zadnjem času v Gorici in na področju, je goriški upravnik major James E. Long sklical novinarje na izredno tiskovno konferenco in jim je sporočil naslednji na prebivalstvo naslovljeni poziv: «Ali se v vaših hišah in v dušah skriva poznanje česa, kar bi moglo očistiti vaša srca in v roke pravice privesti tiste, ki snujejo in izvršujejo divje napade z namenom ubijati, okrniti in ohromiti ?,Ce je tako, ste vi enako krivi kakor tisti, ki sprožijo strel ali nastavljajo bombe*. KRIVCEM izbrisati. Vi in samo vi morete izprati kri, s katero so se omadeževali vaši soprebivalci. Gre KakJuim pohujšljivim mislim sledi vaša pamet? Kaj si predstavlja, da bo dosegla? S takimi dejanji se odkrivate kot satanski izrodek, istega rodu kot nesramni izdajalci, ki jih je obsodil ves svet in ki so jih ali pa jih zdaj sodijo v ta namen osnovana sodišča. Enako tudi za vas ne more biti drugega konca. Samo smrt vas čaka in to b<3 sramotna smrt: pravčna ka- zen za tste, ki se ponižajo na izvrševanje podlih umorov in ubojev. Umreti v boju za svobodo Je častno; toda umreti kot strahopetec ali izdajalec je vredno največjega zaničevanja. «Vojak, ki je bil ubit včeraj, je umrl, kakor ja ž vel častno po slavnem vojačke m življenju. Ni bil neprijazen napram nikomur; služil je svoji domovini in vaši. Bil je pošten vojak. Usodnega večera ni imel službe in je dobil dovoljenje, da je šel v Trst v svoje razvedrilo. Ko se je vračal v Gorico, je padel v zasedo, kjer so ga ubili morilci z divjim izdajalskim dejanjem. Samovoljno i'n bojazljivo dejenje, ki ga je mogoče primerjati le z dejanji najemnikov tistih ubijalcev, ki so vodili vojske, katere smo pred kratkim premagali. Pbdobni dejanja presegajo meje clv llzacije ln dobrega čuta. Morajo biti obsojena. Molčati o tem, pomeni odpustiti in podpirati vse ostanke nacističnega in fašističnega barbarstva. VSEMU PREBIVALSTVU «Vas, prebivalci Julijske krajine, brez razlik narodnosti, vere ali političnega prepričanja, bo brez dvoma ves svet imel za moralno odgovorne za ta dejanja, dokler krive; ne bodo prišli v roke pravice. Njihove oči bodo uprte v vas danes bolj kot kdaj koli prej. Danes je na vaši sestavi krvav madež. Morate ga 1 i za kri vačih sinov in za kri sinov drugih demokratskih držav. «Oči svobodnih narodov so' uprte v vas. Al; vas bodo videle pobesiti glavo iz sramu zaradi zagrešenih dejanj? Svojemu bližnjemu glejte vedno pošteno v oči. Bodite ponosni na svojo de-diččlno, na svoj rod, na svoje i-deale in na svojo vzgojo. Ne dajte, da bi vas obsojali tisti, katerih dejanja bi vas potegnila navzdol in bi izzvala grajo pravičnikov za vaša dejanja. Bodite ponosni na svoje dobro ime.* James E. Long upravnik goriškega področja Prebivalce Julijske krajine naprošajo, naj sporoče vsako okoliščino, ki bi utegnila koristiti Zavezniški vojaški upravi pri iskanju krivcev zločinskih dejanj, stotniku A. Bernardu, višjemu upravniku ameriške policije v Gorici. onih menz, ki ne bodo dosegle ni-kakega uspeha. Ta program na katerega izpeljavi bodo sodelovale vse ameriške čete, ki so nastanjene v Italiji, je sa-mo majhen del prizadevanja Amc* ričanov za Stednjo z živ'11 po vsem svetu tako, da bodo mogli pomagati lačnim narodom v Evropi in na svetu. Prizadevanje 88 divizije za pomoč prebivalstvu Častnik, ki je dodeljen oddelku za prehrano 88. pehotne divizije je določil nov program za stednjo živil v zvezi z američkim programom za stednjo živ'1 v korist narodom sveta, ki trpijo pomanjkanje. Čeprav izvaja 88. divizija že strogo Stednjo, menijo, da bodo z uresničenjem novega programa dosegli ti? boljše uspehe. Častnik za prehrano bo izdal po- j sameznim ednicam navodila naj nadzorujejo razne menze zaradi programa štednje. priporočili so, da bi priredile menze tekmovanja, tako da bodo mogli razviti potrebno ozračje za uspešno Izvedbo teh navodil. Narednik', ki vodijo razne menze, bodo izračunali živila, ut jih na dan porabijo ln tista, katera bodo vrnili osrednjim zalogam ter ne-dv'gnjena živila. Na ta način bodo lahko dobili to<:ne ‘Številke o množini prihranjenih živil. Na koncu vsalccga meseca bodo primerjali uspehe ln menza, ki bo mela najboljše uspehe, bo dobila posebno tablico. Istočasno bo častnik za prehrano pregledal položaj Sprejemni izpiti na slovenski nižji srednji šoli Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bodo sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek 22. julija 1946. Prijave za izpit bodo sprejemali samo še do sobote, 20. julija v tajništvu šole v ulici Randaccio 22. (vhod z dvorišča), kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. . Vsi, ki bodo polagali sprejemni izpit, moraje biti v ponedeljek 22.VIL ob 7.30 v šoli; s seboj n«J prinesejo črnilo, pero in peresnik. RADIO TRST II 411 m - 731 kc Četrtek, 18. Julija 1946 17.30 klasična glasba; 18 žensk« u-a; 18.30 folklorna glasba; 19 BBC v slovenščini; 19.15 jgra; 20 napoved časa - slov. vesti; iO-lt ital. vesti; 20,30 operna glasba; 31 zaključek. Petek, 19. julija -Ja Peatra glasba; 7.25 koledar; ‘tal. vest1; 7.45 slov. vesti; 12 ritmična glasba; 12.30 simfonična glasba; 12.45 napoved časa, slov-vrsti; 13 ital. vesti; 13.15 glasbeni spored; 14 pregled vesti, cltanje sporeda; 14.05 predavanje; 14.1S zaključek. Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. VVILLIAM SAROYAN Cim KOMEDIJA William Saragan si je pridobil sloves enega izmed najvet obe. tajočih mladih ameriških pisateljev najprej s svojimi novelami, nato pa s komedijami, ki so bile »e originalnejSe od novel. Njegov prvi roman iCloveSka komedija* je zgodba neke ameriške družine v vojnem času, prsdvsem zgodba o nekem Homerju Macauleiju, naj-podjetnejšem in najbolj urnem brzojavnem slu San Joaquinske doline v Kaliforniji. iCloveSka komedija» ima vse vrline tiste prijetne topline, živahnosti in globine človeških čustev, zaradi katerih je postal piseo Sarajan tako priljubljen pri svojih čitateljih in je polna naravnost nepozabljivih prizorov in dogodkov. Sarajan je napisal velika dela, toda v tem romanu je pokazal večjo globino in Širino, kot so pričakovali celo njegovi najbolj goreči občudovalci. To je roman vojnega časa, ki prepričuje in ki nikdar ne izgublja tesnega stika s ponižnimi in skromnimi vsakdanjimi bitji. V Združenih državah so to delo ocenili kot veliko delo, ki je pisano z izredno preprostostjo. 1. poglavje ULIX Mali Ulix Macauley je nekega dne silno pozorno opazoval novo krtovo luknjo, ki Jo je zapazil na vrtu za hišo na Santa Clara Ave-nue v malem kalifornijskem mestu Itaci. Krt je iz te nove luknje naril na površje veliko količino skth in cvnerVkih čet, ki odhajajo.. svežs zemlje ln je pravkac izpod te sveže zemlje '^opazoval dečka, ki je bil zanj prav gotovo tujec, toda verjetno še ne sovražnik. Preden se je Ultx naveličal občudovati to čudežno odkritje, se je neki ptiček, ki jih Je v Itaci toliko, spreletel med vejevjem starega oreha, sedel na vejo, dal duška svojemu veselju ln na ta način pritegnil dečkovo pozornost od krtine na drevo. V daljavi je hrumel in sopihal tovorni vlak. Dečko mu je prisluhnil; vlak je tako hrumel, da se je pod dečkovimi nogami kar zemlja tresla.*Spust.l se Je v dir in dozdevalo se mu je, da teče tako hitro ket nobena stvar na svetu. Dečko je še ravno v pravem času pridirjal do nadvoza, od koder je mogel opazovati ves vlak — od lokomotive pa do zadnjega vagona. Z roko je pomahal strojniku, toda ta se za to ni zmenil. Prav tako je pomahal tudi petim a!i šestim potnikom, toda nikakega odziva ni bilo. Prav z lahkoto bi mu odzdravili na kakršen koli način, a tega niso storili. Nazadnje je opazil nekega črnca, ki se je sklanjal iz tovornega vagona. Dečko Je zaslišal kljub silnemu hrušču črnčevo pesem: «Oh, ne Joči draga moja. Oh, ne [joči dolge dni! Pesem skupaj bova pela — o domu [rodnem, o hiši naši stari — tam daleč v [Kentuckyju,» Ullx Je pomahal tudi črncu in tedaj je opazil nekaj prav izrednega, česar ne bi nihče pričakoval: to črno bitje ln tako različno od vseh drugih mu je radostno po- mahalo ln zaklicalo: «Domov grem dečko! Pomisli, v domačo hišo!* Dokler Je še sploh b;’o možno videti vlak, sta se pozdravljala s širokimi in prisrčnimi kretnjami. V naslednjem trenotku je Ulix pogledal naokrog in glej, opazil je v svoji bližini tisti čudni svet, poln plevela, pasje trave in stare ropotije, tako čudovit in nedosleden, a pri vsem tem tako nebeško lep. Ob železniški progi je zapazil priha-jati starca, ki je nosil veliko vrečo na ramenu. Tudi temu je Ulix poslal z roko pozdrav, toda ta je bil prestar in preveč tbuden, da b; ga ganili takšni Izrazi dečkovih simpatij. Samo pogledal ga je ;n sicer tako žalostno, kot da bi bila oba že mrtva. Tako se Je Ulix počasi napotil proti domu ter v sebi še vedno slišal hrumenje vlaka ter črnčevo -petje in njegove vesele besede: »Domov g.em, dečko! Pomisli, v domačo hišo!* V b!;žini nešpijevega drevesa se je ustavil, da bi vse to, kar je doživel, malo bolje premislil ter je pričel brcati gnile ln rumenkaste nešplje, k; jih Je bilo po tleh vse polno. Trenotek nato se je nasmehnil s tistim svojskim Macaulcysk;m nasmeškom; to je vljuden, preudaren in zaupljiv se je pobral in ubral nasmeh, ki na vsako vprašanje odgovarja s preprost m — da. K°3® zavil 01«oU vogala, je zagledal Macauleyevo hišo; Ulix je začel poskakovati najprej z eno nogo in nato z drugo. Pri tem se je spotaknil in od veselja padel, toda brž 8V°Jo pot. Njegova mati je pravkar na vrtu krmila piščance in opazovala svojega sinka, kako Je tekel, padel, se pobral in se znova spolaknil. Urno toda mirno se Ji Je približal ter nato odšel iskat jajca v košare za kokoši. Našel je samo eno. Pazljivo ga je ogledoval kak trenotek, ga pobral, ga odnesel malerl in ji ga previdno ponudil; z vsem tem Je hotel povedati nekaj, česar ne mere ugantl noben človek ln čeaar se ne more spominjati noben otrok, da bi o tem kdaj kasneje pripovedoval drugim. 2. poglavje HOMER Ulixov brat Homer je sedel oa sedežu starega in šklepetavega kolesa, ki se je trdovratno borilo s kotanjami slabe poljske poti. Na sebi Je imel jopič brzojavnega sla, ki je bil zanj mnogo prevelik !n čepico, ki mu je pa bila nasprotno dokaj tesna. Sonce je pravkar zahajalo v zaspan večerni mir, ki je itaškim prebivalcem tako pri srcu. Ob obeh straneh sla na kolesu so se vrstili sadovnjaki ln vinogradi, ki so počivali v prastari ka-lifonijski zemlji. Da«l je precej hitel, Homerju ni ušla prav nobena lepota tega kraja in ko Je govoril o zemlji in o drevju, o soncu, travi in oblakih, si je neprestano ponavljal: »Poglej, poglej vendar, kako je to lepo!* S svojim kolesom je pričel izvajati nekakšen kolesarski ples in temu v spremljavo pričel na ves glas prepevati neki preprosti, li* rični in smešni napev. Napev se mu je porajal v duhu, kot da bi mu ga narekoval kak fantastični orkester, v katerem sodeluje mati s harfo, sestrica Bettina s klavirjem in brat Marko s harmoniko, ki je znal dati glasbi neko žalostno in smehljajočo se prijetnost, česar se Je Homer tako dobro spominjal. Homerjevo petje Je prekinil vražji hrušč treh ogromnih predmetov, ki so hiteli preko neba. Brzojavni sel je pogledal kvišku in pri tem zavozil v jarek. «Le' tala», je Homer dejal sam pri sebi-(Nadaljevanje prihodnjič!1. PRIMER MARASPINA VRNJEN V PONOVNO RAZPRAVLJANJE Prizivno sodišče je v svojstvu ka-sacijskega sodiJča izdalo naslednje odločitve: glede na priziv Luigija Maraspi-na, ki je bil 24. IV. 1946 obsojen na smrt 3 streljanjem, je branilec podal svoje trd tve in vztrajal, da Maraspina pregledajo glede duševnega stanja. To zahtevo, ki jo je podprl tudi javni tožilec, je sprejelo sodišče in je Izdalo naslednji sklep; razveljavljamo sodbo, ki jo je izreklo porotno sodišče nad Luigi-jem Marasp nom, in sicer zaradi neizvrdane omenjene preiskave, ki }o je zahtevala obramba in zaradi potrebe nakdanih preiskav o duševnem stanju obsojenca; zaradi tega vrača sodišče primer v ponovno razpravljanje prvostopnemu sodišču. Sodičče je odbilo priz ve, ki so jih vložili major milice Giuseppe Carolla, Antonio Brandaglia in Au-gustino Tonegutti. \