Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 26. Julija 1937 Štev, 167. Leto XI. OCVill.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 3455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen ua dom 12 Dih / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. H.409 JUTRA ®b krsti patriarha Varnave Po vsej državi je napravila vest o smrti patriarha Varnave, ilfljvišjega Predstavnika srbske pravoslavne cerkve, silno globok vtis. Beograd je veš v raftih zastavah in so izložbe opremljene s slikami pokojnega velikega patriarha, ki jih obkrožajo goreče luči. K mrtvaškem odru v Sabornl cerkvi pa prihajajo kropit ljubljenega ptariariia nepregledne množice in računajo, da je sa-1110 v soboto defiliralo mimo mrtvaškega °dra okoli 50.000 kropilcev in motilcev. ^redi te tuge in drugih izrazov sočustvo je prišlo tudi sožalje Nj. Vel. kra-nce Marije, ki ga je izrekla svetemu Sinodu srbske pravoslavne cerkve. Prišla ^ so tudi sožalja iz inozemstva, tako sožalje bolgarskega kralja Borisa, dr zavnega kancelarja Hitlerja, cahtebury< s^ega nadškofa ter prihiasa grške pravoslavne cerkve, arhiepiskopa Hrizosto-'Ja. Knez namestnik Pavle, ki se je delj časa mudil v Brdu pri Kranju, se je nenadoma Vrnil v Beograd in se v Sabor ni cerkvi poklonil pred krsto velikega Pokojnega patriarha in prižgal pred mrtvaškim odrom svečo. Poklonila sta se udi kraljeva namestnika dr. Ivo Pero-vic hi dr, Radenko Stankovič ter taki požgala ob patriarhovi krsti veliki sveči ter nekaj časa tiho molila. /slike priprave so vršijo za pogreb velikega pokojnika, ki bo v smislu skle Pov arhierejskega sabora v četrtek. Maso zadušttlco ob ob veliki asistehciopra Vi! metropolit Dosltelj, Hikftf pojde mrtvaški sprevod iz Sabo Mie cerkve k novemu hraniti sv. Save, kfcuF bo ilnel veliki patriarli SVPje poslednje počivališče. Vsi listi v naši državi, pa tudi izven meja naše države, zlasti grški, bolgarski in romunski, ptitlašajo ižefpha poroda in obsežne ne ktoiage,v katerih se navajajo velike zasluge iti vrline pokojna patriarha, ki Sta ga odlikovala go-rei; patriotizem, plamteča ljubezen do naroda ter države Irt vsestransko izobra z^a, ki jc dičila njegovega duha. Bil je neustrašen, vnet Gospodov bojevnik. c’Sar ime bo svetlo zapisano V povest-nici srbske pravoslavne cerkve, Pogreb patriarha Varnave še bo v smislu sklepa vlade vršil na državne stroške in z Istimi častmi, ki so jih izfka-zali pri pogrebu Nj. Svetosti patriarha Dimitrije. Vsa Jugoslavija, ki je patriotična, se globoko sklatila Ob rak vi patriarha Var-nave. I Zdravstveno stanje Škofa Simeona Včeraj popoldne ob 13. je poslal knez namestnik Pavle svojega posebnega odposlanca v dr. Ivkovičev sanatorij, kjer se, kakor znano, zdravi šabački škof Simeon. Knez namestnik je svojemu odposlancu odredil, da povpraša po škofovem zdravstvenem stanju. Podsfarešfna SK3 na Brdu Pred odhodom V Beograd je sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle na svo-tem dvorcu Brdo pri Kranju drugega na-niestnika starešine SKJ Djura Paunko-viča, ki je knezu namestniku poročal o Prilikah v sokolstvu. Knez namestnik ^avle je obljubil ob tej priliki sokolstvu vso svojo pomoč. Novi francoski poslanik Francoski listi poročajo, da bo zapustil Beograd francoski poslanik v Jugoslaviji grof de Dampierre, ki je vršil službo poslanika v Jugoslaviji že nad ^ve leti. Na njegovo mesto pride v Beo-grad dosedanji) francoski poslanik v Ka-nadi Brugere. Beipfa fmtiti zvesta i PARIZ, 26. julija. Belgijski kralj Lepold III, ki je posetll mednarodno iz*, ložbo, ki jo menda nameravajo podaljšati do leta 1938, ter se udeležil slovesnosti njemu na čast, je odpotoval sinoči iz Pariza s posebnim vlakom. Ob odhodu so bile belgijskemu suverenu prirejene silno prisrčne ovacije. Pariški tisk obravnava pomen tega obiska. Gospa Tabols pravi v »Oeuvreu«: »Zdi se, da nimata nit! Rim niti Betlin prave volje, da bi se IžjaStfila. Stvar sebq končala tako, da bosta Franclja irt s tem tudi Velika Britanija dobili svobodne roke. »Matin« smatra, da je obisk belgijskega kralja Leopolda v Parizu nudil nov dokaz, da je Belgija ostala Frdricljl zvesto dtfvržeifa In da nadaljujeta obe prijateljski ter zavezniški državi politiko, Insplrlrflno po skupn>h spominih in skupnih nadah. Množica je priredila kralju Leopoldu enmfuštle ovacije, s katerimi je pozdravljala tudi njegovega očeta, vernega vojnega druga francoskih vojakov z Isere. Francosko ljudstvo je znalo do* kazati tudi ljubezen do Albertovega sina, ki ga je usoda že dvakrat tako \ težko zadela.« njive in travniki pod vodo. Ponekod so prebivalci rešili le golo življenje. Katastrofa je zahtevala tudi nekaj človeških življenj. Pri reševanju sodeluje vojaštvo graške garnizije. UoAitkt Ruška politika HUušoi Bodoflia m Sfutkifi! LONDON, 26. julija. Kakor poroča »Central News« iz Gibraltarja, je prispel tjakaj z nekim brzovoznim laškim parnikom maršal Badoglio. V njegovem spremstvu se nahaja general Piroli. Na- /UufSesbe vftmaine fiMe vedenj list poroča, da bi imel maršal Ba doglio prevzeti vrhovno poveljstvo nad laškimi odredi, ki se borijo na strani generala Franca. LONDON, 26i julija. Nemški poslanik von Ribbentrop se je razgovarjal z zuiia njim ministrom Edenoni glede (nadaljevanja politike nevmešavanja. Danes se sestane zadevni pododbor londonskega odbora. Na tej seji se bodo člaiMin ne-v trajnostnega odbora izročile že napovedane vprašalne pole, s katerimi hoče Anglija popolnoma razjasniti fronte pred ■očmi vsega sveta. »Sunday Times« po- ročajo, da bi v Slučdju ugodnega poteka razgovorov in sprejetja britanskega načrta v celoti bila odprta pot za Uvedbo novih ahgleško laških posvetovanj. Včerajšnji govor mornariškega ministra Duft-Cooperja, ki se je izrekel za spo* razum z Italijo, naznaeuje linijo, ki jo bo pod temi okoliščinami skušala uveljaviti angleška politika. Hemška neamadma mimo. md Itoukoto BERLIN, 26. julija. Havas poroča; Goring je stavil pod državno kontrolo vsO proizvodnjo železa in drugih rud. LaStniki bodo potom svojih delnic ohranili svoje pravice. Vendaf bo država vo- dila izključno kontrolo. Ti Ukrepi Haj bi okrepili proizvodnjo železa v Nemčiji in prihaja s tem uprava vse nemške metalurgije v državne roke. Have aeeiecife in BERLIN, '26. julija. Znani katoliški predavatelj kaplan Fahsel je bil v Niirn-bergu obsojen na poldrugo leto ječe. Obtožnica mu je očitala spolno občevanje t lteko 14 letno deklico. Radi spelja-nja te deklice je bil obsojen soobtožen neki Schmitt, ki je bil obsojen na tri leta stroge ječe. J«3žuit Mayer je bil obsojen na pol leta ječe radi nekaterih Izpadov prot; hitlerjevskemu Časopisju. Radi nekih protidržavnih izjav je bi v Porenju aretiran kaplan Bracken. PEJPiNG, 26. julija. Kitajsko-japollskl konflikt se je znova zaostril, tako da ob stoja zopet vojna nevarnost v Severni Kitajski. Japonsko vrhovno poveljstvo e odposlalo namreč generalu Sungčeju-anu nov ultimat, v katerem zahtevajo Japonci, da se kitajski odredi brezpogoj no umaknejo iz Pejpinga in Hainjuana. V krogih inozemskih opazovalcev računajo z možnostjo, da bodo Japonci po poteku ultlrmvtnega rokn brez prehod- nega obvestila s silo nastopili proti kitajskim vojnim silam, ki so ostale V kon fliktni zoni. Na posebno vprašanje japonskega vrhovnega poveljstva je izšl: izjava, da se položaj obsoja zelo resno. Mobilizacija japonskih vojnih sil se neprekinjeno nadaljuje, 48 trgovinskih par nikov je ^bilo odtegnjenih rednemu prometu ter določenih zn vojaške transporte. Japonska industrija, zlasti tvornice I motorjev, delajo noč in dan. Z ozirom na zadevno notico pod tem naslovom smo prejeli sledeči popravek: »Ni res, da je dolgoletni predsednik gasilskega društva v Rušah, vpokojeni učitelj podal te diii demisijo kot protest proti sklepu občinske uprave. Res je samo, da je opravljal predsednik gasilskega društva, vpokojeni učitelj in dosedanji tajnik Tomaž Stani še sedaj službo tajnika irt se je z občinskim odborom dogo-v da bo to službo opravljal do sprejema novega tajnika ter bo potem službeno razmerje z občino dogovorno prestalo. Ni res, da bi občinski odbor odklonil namestitev domačinov na razpisana mesta iajnika in blagajnika ter sprejel dva tuica. 1 Da nista bila sprejeta dva Rušana, je^ pfi edem razlog v njegovem poklicu kot elektrotehničar. ki je bil dobil nastavitev v tovarni, pri drugem pa druga okolnost, ki je odklonitev opravičevala. Kot delovodja sprejeti Herga Janko iz Dolnje Lendave ni tujec. Ni res, da bi bilo razburjenje med !o- mačim prebivalstvom veliko, res pa je, dr fakn razburjenje v Rušah ni znano. Ic*ofako ni res, da bi sc nekaj uvidev. rtih občiskill odbornikov pripravljalo na odstop ter je nasprotno res, da o'tem še tii znanega. Res pa je, da se občinski odborniki lie delijo v uvidevne in neuvidevne in o ka-ket” pripravljenem odstopu ni ničesar zrta nega. Ni res, da bi bil odpuščen občinski gozdar jug Ivaii, kakor tudi ni res, da je občina po zakonu prisiljena imeti svojega gozdarja. Res pa je, da je bil odpuščen gozdni čuvaj.« 10.000* Din niso imeli ŽadHji »Slovenski gospodar« je prinesel notico, da Sem bil jaz izpuščen iz preiskovalnega zapora radi dogodkov pri Prihovi, ker sem Imel 10.000 Din za kavcijo, ostali udeleženci pa da morajo še naprej »pihati kašo«, ker tega denarja nimajo, V tolažbo gospodom pri »Slov. gospodarju« naj bo, da ni vzrok, da moji tovariši Se sedijo, to, da nimajo denarja, ampak je vzrok temu sklep sodišča, s katerim je bil zavrnjen njihov predlog na izpust kljub ponujeni kavciji. ?Ji ji sti-.pi-c hAhi/s i/diiii i if/o;1 1*1*It,JI f K3 '» 1». ■ /. A.. UivIJ', - Vvr i J % .Sl V fjl: - Gorišek (tueifte de JEkuto &ut$aslU vojni mnislee SAINT JEAN DE LUZ, 26. julija. DNB poroča: Po verodostojnih informacijah bo novo Francovo vlado v Španiji sestavil general grof Jordana, notranji minister za časa diktature Pri mo do Ri-vere. Znani književnik Peman bo naj- brže minister propagande, dočim se Jose Mesia navaja kot zunanji minister. Po istih informacijah bo po vsej priliki imenovan za vojnega ministra general Oueipo de Liano. Uotastta$2 umrl na Meljski cesti 57 vpokojeni železničar Avgust Wallner. Žalujočim naše toplo sočutje! Smrt najstarejše žene v Mariboru. V Strini ulici 3 je umrla zasebnica Marija Trojnerjeva, stara 95 let. žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Prihovski proces bo v sredo 28. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem. K procesu je povabljenih 13 prič. Razpravo bo vodil predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič. Obtožence bo zagovarjalo okoli 20 zagovornikov. Razprava bo trajala predvidoma v sredo ves dan in morda še v četrtek. Murska Sobota dobi okrožno sod*šče! V smislu zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in steskih sodišč se bo med drugim ustanovilo tudi okrožno sodišče v Murski Soboti. Iz davčne službe. Za davčnega uradnika je imenovan g. Josip Furman, do-sedaj pomožni arhivar IX. skupine. Policijska vest. Za konceptnega uradnika pripravnika je imenovan pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru diplomirani oravnik Kazimir Kukovič. Tvomice Splošne stavbene družbe so bile v nevarnosti včeraj popoldne, ko se je v nekem skladišču vnela žagovina. Ogenj se je že razširil na zalogo starih pragov, pa so ob pravem času prišli alarmirani mariborski in studenški gasilci, ki so ogenj pogasili. Za tvornico je obstojala velika nevarnost, ker se v bližini nahaja skladišče, v katerem hranijo cilindre s kisikom, ki bi v slučaju, da bi se bil ogenj razširil, prav gotovo eksplodiral. Požar v Radvanju. V noči na nedeljo je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Rota v Radvanju. Ognjeni zublji so v kratkem času zajeli vso domačijo, ki je z vsem inventarjem zgorela. Žrtev požara so postale tudi tri krave, ki jih niso mogli pravočasno rešiti. Na kraj požara so pribrzeli gasilci, ki se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. škoda, ki jo trpi posestnik Rot je precejšnja. Kako je požar nastal, se ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. IN KULTURNA REVIJA! industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopalološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Modna revija Alb Akvaristična Kuncerejska - Golobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Koncerti - Gledališke predstave na prostem - Spori. - Veselični park na »azstavišču Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji » Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, tepi Maribor VAS VABIJO’ Gasilska četa Marija Brezje vabi na tombolo ki bo i. avgusta ob 14. uri v Lešnikovi gostilni Marija Brezje. FROSSARD NAPOVEDUJE RAZPAD FRANC. LJUDSKE FRONTE. PARIZ, 26, julija. Tukajšnji tisk se črpno peča z govorom socialistično unionističnega ministra Frossarda (Pari Boncourjeva skupina). Frossard je izjavil v tem govoru, da nj več daleč razpad levičarske fronte. B!um°vi socialisti bodo primorani zapustiti levičarsko vlado in koalicijo, če se nočejo -azcep -11. Že v Marseju sem jih opozoril — tako je izvajal govornik, da obstojata v so ešalistični frakciji dva ostro začrtana ta bora. Po razpadu Ljudske fronte pa pr:-! baja v poštev samo vlada nacionalne uni je, kj je po govornikovem mnenju edino . pripravna, da vodi Francijo iz gosi>oda' , skih, političnih in fmančnlh stisk. VEDNO NOVI INCIDENTI IN BITKF- TIFNTCIN. 26. julija. Navzlic lokalnim Motoklub Maribor. V torek dne 27. im. ob 20.30 uri v klubski sobi Velike kavar-; ne sestanek članov radi dodelitve funk-j cij pri dirkah dne 1. it? 8. trn. Udeležba'-obvezna za vse članic. konca avausta i Iz društva »Nanos«. Na izrednem obč-; nem zboru je bila izvoljena sledeča no- ■ va uprava: Predsednik: Zorko Alojz, I. podpredsednik Grmek Alfonz, 11. podpreti sednik Trpin Rihard, tajnik Majcen Ivan, namestnik Trpin Hermenegild, blagajnik Prunk Maks, namestnik Batagelj Avgust, gospodar Gulič Andrej, namestnik Maraž Mirko, knjižničar Logar jože, nam. Kodrič Anton. Odborniki: Pinter Antonija, Pahor Slava, Župan Milka, Fradel Ma rija, Novak Mirko, Germ Rudolf, Turk Danilo, Ambrožič Stanko, Vilhelm Albert, Možina Valentin, Kenda Ivan, Žnideršič Jože, Zavadlav Stanko, Žiberna Franc in Cotič Rudolf. Razsodišče: Bratuž Jože, Kogej Jakob, čoš Franjo, živic Ignac, Lazar Viktor. Revizorji: Domicelj Marija, Leban Angel. Prunk Jože in Štoka Angela. — Nova uprava jamči, da se bo društveno delovanje dvignilo k čim višjemu razmahu in da bo nesebično delo odbornikov tudi v bodoče kronano s čim lepšim uspehom. Nočno lekarniško službo imata F teden Albaneževa in Konigova lekarna. Poceni meso. Jutri v torek ob 9. uri bo na novem delu Glavnega trga prodaja nolovice teleta no nizki ceni. O priliki prireditve Mariborskega tedna in za časa pripravljalnih del od dne 26. julija do 10. avgusta t. I. je zaprta za vsak promet Prešernova ulica od Dijaškega doma do Maistrove ulice ter Razlagova ulica od Jugoslovanskega trga do Cankarjeve šole. Razburjenje v Studencih. V neki gostilni v Studencih so se sprli fantje. Beseda je dala besedo in nenadoma so se zabliskali noži. V splošni zmedi je obležal na tleh 31 letni slaščičar Rajmund Godec, stanujoč v Slomškovi ulici 16, v Studencih. Zadobil je več zabodljajev in so ga m -M poklicani mariborski reševalci prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. Pretepu so napravili konec orožniki, ki so udeležence ovadili sodišču. »Atentat« na osebni avto. Na Aleksandrovi cesti v Krčevini je sinoči okoli 21. ure dotlej še neznani in neizsledeni storilec vrgel precej debel kamen proti nekemu mimovozečemu osebnemu avtomobilu. Kamen je prebil šipo na avtomobilu ter priletel neki ženski, ki se je vozila v avtu, naravnost v glavo, tako da je za-dobila precej težko poškodbo. Zadeva je bila javljena policiji, ki sedaj poizveduje za tajinstvenim atentatorjem. Zaboden. Ko se je sinoči okoli 22. ure vračal iz Peker domov 521etni kurjač dr- premirjem japonskih in kitajskih poveljnikov ne more priti severna Kitarska do miru. V naselbini Lang Feng pri Pejpin-S : so japonski vojaki odstranjevali telefonsko napeljavo, nakar so Kitajci streljal5. Japonski poveljnik je dal zatem povelje za steljanje in se je razvnela večurna bitka, med katero so japonski bombniki sipali bombe na glavno kitajsko taborišče. Več vojakov je bilo ubitih. Ta incident je povzročil večjo b’tk ki še traja. žavnih železnic Ivan Gajzer, stanujoč v Sokolski ulici 11 v Studencih, so ga doslej še neizsledeni storilci napadli ter mu z nožem prizadjali zabodljaje v roke in ramena. Poklicani mariborski reševalci so Gajzerja odpremili v bolnišnico, za storilci pa poizvedujejo. Izropana trafika. V trafiko Frančiške Stiasny iz Sv. Petra pod Sv. gorami so vdrli še neznani zlikovci ter trafiko dobesedno izpraznili. Odnesli so vso zalogo tobačnih izdelkov, kolekov ter poštnih znamk in trpi Stiasnyjeva radi tega okoli 15.000 dinarjev škode. Trafika se nahaja v neposredni bližini tamošnje orožniške postaje in domnevajo, da je vlom izvršil nekdo, ki ie dobro poznal tamošnje razmere. Storilec, ali storilci bodo najbrže sedaj poskusili plen spraviti v denar. V Dravo? K a zn il niški paznik . Slavko Horvat je našel ob pešpoti ob Dravi pod kaznilnico na Pobreški cesti omot. ki je vseboval obleko, nekaj perila in pos*. '-sko knjižico, glasečo se na ime Terezija Muhič. Poizvedbe so dognale, da je najden omot last 16 letne brezposelne služkinje Terezije Muhičeve iz Veržeja, ki se je v zadnjem času klatila po Mariboru. Pred tedni je bila Muhičeva nekai dni v »Domu za varstvo deklet«, pa je odtod pobegnila. Domnevajo, da se je Muhičeva vrgla v Dravo in tam našla smrt. Njenega trupla doslej še niso našli. Kult »golih« na Kalvariji. Na Kalvariji so včeraj dopoldne opaziil ljudje, kako je skupina treh žensk z nekim moškim brez vsake obleke izvajala proste vaje ter se v »Evinem kostumu sprehajali in igrali ob gozdnem obronku. Zadevo so sprehajalci sporočili policiji, ki seda* poizveduje za pripadniki kulta »golili«. hduikoue mmiu Prijavite se takoj za lepe izlete z luksuznimi avtokari Putnika« 1. avgusta: Vrbsko jezero, vključno vizum Din 150. 1. avgusta: Okoli Pohorja, vključno obed Din 75. 4. avgusta: Graz, vključno vizum Din 100. 14. do 15. avg.: Mariazel vključno vizum Din 200. 7. do 9. avg.; GroBglockner-Zell ani See popolen aran žman 850 Din. 15. do 21. avgusta: Visoke Tatre popoten aranžman Din 2.000. 15. do 22. avgusta: Dolomiti. Miinchen, Grossglockner. Prijave: Putnik Maribor. 1 I Stoletniki 80 stoletnih žena : 4 Rajši stoletni ubožec kakor 50 letni milijonar v rakvi - Hvala lepa za takšno graščino! - Sympathlcus - čarobna skrivnost, ki moškega navadno ugonobi, žensko le redkokedaj ■ Ničemur se ni treba odreči: niti ljubezni, niti rujni kapljici - „če boš hodil peš, se boš le počasi bližal smrti" in med onim, ki živi »samo brez skrbi«, j nesrečo in v tem prepričanju živijo ravno ma toplo sobico, primerno obleko, skro- ženske tako čudovito, da se v svojem Ker smo že ravno pri stoletnikih, mo-uno kar takoj v začetku povedati, da so take korenine doma večinoma na deželi. V rriestih jih bomo našli razmeroma zelo malo. Saj je posebno v velemestih človek človeku mnogo hujši volk kakor drugje. Tak življenjski način pa človeka seveda prezgodaj ugonobi. Torej življenje na kmetih. Delo in trud, seveda ne, v pretirani meri. In zraven malo uboštva, pa spet ne preveč. Pred kratkim umrli doktor Gueniot, ki je dočakal celih sto let, je Ha nekem zdravniškem zborovanju povedal, da ni nikoli preziral in odklanjal nobenega lepega daru, ki nam ga življenje nudi. M se odrekal ljubezni, cenil je dobro lirarto, pa tudi rujne kapljice si je privoščil, yeh-dar pa se je v svojem življenju pri vsem tem znal držati prave mere in hi nikoli pretiraval. Le v enem samem pogledu je bil skoraj nezmeren: kar Se hoje tiče. Na vse obiske je pešačil, v počitnicah pa je hodil rsa daljša potovanja: vedno pod milim nebom in na svežem podeželskem zraku, dokler se hi pojavila Utrujenost, ki pa je dobro dela in je bila nekako plačilo za prestane napore. To je tista čudovita večerna utrujenost, ko človek od same sladke zaspanosti skoraj pozabi potegniti še drugo nogo pod toplo posteljno odejo. Preutrujeni ljudje pa ne morejo zaspati, kakor je marsikdo saih skusil. Zelo zanimivo je, da je med stoletnik? poleg podeželskih delavcev iti poslov največ kmečkih peric. Pri tem moramo pomisliti, da stojijo te ženske ob vsakem vremenu in,v vseh letnih časllt pri svo jih čebrih, koritih iti škafih ob rekah in potokih. Imajo pa seveda izdatno in raz, me roma mešano hrano, poleg tega pa dobivajo skoraj redno svojo merico piva, mošta, v vinorodnih krajih tudi vina in deloma celo žganja. Neki ameriški bolnišniški zdravnik, ki je v svojem poklicu pregledal na stotine mrtvih, večinoma sedemdesetletnih pivcev, je izjavil, da je notranja koža njihovih žil odvodnic tako nežna in prožna kakor pri tridesetletnikih. Vzrok njihove smrti je bil sicer alkohol, vendar pa so s>e njegove posledice pokazale le bolj na jetrih, obistih, živcih, žilah privodnicah srcu in možganih. Mnogo bolj škodljiv je baje tobak; razmeroma najmanj škoduje tobak za pipo. Med eden in štiridesetimi možaki, ki so doživeli sto let, je bil neki samo eden nekadilec, vsi drugi so pridno pit hali iz svojih priljubljenih pipic, Na drugi strani pa med dve sto enako starimi ženskami ni niti eha kadila ... V koroškem alpskem svetu živi v neki skromni vasi sto triletna ubožna perica. Zdi se, da so ravno ubožci še najbol deležni blagra. Saj pa je tudi res: kdo bi ne bil rajši stoletni ubožničar, ki mirrto in vdano preživlja svojo starost, kakor pa milijonar, ki ga že s petdesetimi tet ugonobi pohlep? Schopenhauer, ki je posebno velik svoji realistični modrosti, pravi, da je mno hrano in pijačo, vendar pa biva v naravi daleč proč od hrušča in trušča civiliziranega sveta. Nobene razlike pa ni med človekom, ki živi samo »brez skrbi« in med milijonarjem, morebitna razlika pa bi šla prav za gotovo le prvemu v prilog. Vzemimo primer: graščak se je nalezel celo vojske zajedavcev: od strežnika do najemnika in Voznika, ki pa vozi gnoj iz graščakovega deva le bolj na svojo lastno njivo. Ta graščak mora živeti v stalni, srditi defenzivi v obrambi svojega bednega bogastva, lašje mu prezgodaj osivijo, pre-rattO se mu zasveti pleša, živci mu odpovejo, najprej se pojavi nevrastenija, potem pa se pridružijo še druge nadloge, dokler ga — še nikakor ne starega — ne vzame smrt. No, hvala lepa za tako graščino! Nekoč sem videl žensko, ki je imela blizu sto let. Sredi januarja se je na opoldanskem soncu grela v Zavetju, skrbno zavita v odejo. Pri tem prijetnem opravilu je z vidno ljubeznijo opazovala neskončno modre življenjske umetnike — vrabce. Odmirajoče življenje je v tihi, trudni blaženosti gledalo veselo naravo. V golem drevju je razsajal tuleči veter, ta stara mamica pa je sedela v prisojnem' kotičku in se je z vrabci vred veselila neskončnega, edinstvenega daru, ki ga mnogi ljudje, veliko neumnejši kakor vrabci, po nekem pošastno usodnem prekletstvu tako brezvestno zapravljajo, kvarijo, krajšajo s popivanjem, nerednim življenjem, jezo in mržnjo ter ga mnogokrat vse prezgodaj izgubijo. Ta prekrasni dar je življenje. Iti glejte: ta izredno stara ženica se je zadovoljno in srečno smehljala, čeprav je bila revna. Res je, da ima deloma prav oni, ki pravi: »Tdko Stat pa le (te bi rad postal, saj prinaša taka starost toliko težav In bridkosti,« Vendar pa spremila starostno utrujenost in slabost neka tiha vdanost In blaženost, pa tudi pojemanje duševnih moči ni tlič strašnega; v tej starosthi do bi lahko primerjamo Človekovo bivanje ha zemlji s cvetličinim življenjem: stoji na miru, kljub temu pa je gostoljubno in sprejemljivo. Dejstvo, da stoji omenjenim osemdesetim stoletnim ženskam le štiri deset stoletnik mož nasprotij daje misliti. Pustimo pri tem ob strani razne strasti irt razvade, ki so pri moških običajne, niti ne upoštevajmo v tem primeru nji hovega razmeroma nemirnejšega in napornejšega življenja. Moški popolnoma zapostavljajo in navadno celo izgubljajo v prilog tako zvanega razuma naj več je in najdragocenejše bogastvo pravega pri rodnega človeka-divjaka: nagon. Modri jani starega veka pa trdijo, da pamet ne 9toluje v možganih, ampak v »freml«, v preponi (med prsmi in trebuhom), ki rad živčnih vozlov nad seboj ter otllh za želodcem in srcem tako neskončno ob Buti ji vo reagira. Prav posebno važen pa kar se sreče tiče — velikanska razlika j je tako zvatii »sympathlcus«. Vidite, to med človekom, živečim v ubijajoči bedi' je ono, kar v Življenju ureja srečo ali srcu smejijo možu, ki takili skrivnosti sploh ne opaža in upošteva ali pa jih četo prezira. Med pojmoma »frenologija« in »kraniologija« (nauk o lobanji) nekje ležita čarobna skrivnost, ki je moškim nedostopna. V simpatiku se določa hitrost, s katero tečejo življenjske poti posameznih ljudi, Ta tempo vpliva na moškega zelo škod-jivo in ga havadho ugonobi, žensko pa‘ e redkokdaj. Nekoč sem stai s slavnim, pozneje zelo nesrečno umrlim učenjakom pred stolnico, od koder sva prišla izpred krst z znamenitimi svetniškimi ostanki. Takrat mi pravi ta jasno in bistro misleči človek: »Res čudna reč, česar koli se lotim, vso se izprevrže v tragiko, Vi pa lahko primete v roke kar hočete, pa naj bo s sovraštvom, ljubeznijo, užitkom, v odpovedi in puritanstvu — iz vsega se Vam vedno znova smehlja le idila. Vaša-življenjska usoda, Vaša skrivnost, h kateri Va9 vodi samo Vaš nagon — ali to ni idila? Tako Valn je bila že v zibelki jasno določena Vaša usoda, kakor je že vnaprej določena vsakemu človeku po njegovem posebnem značaju.« K temu moram takoj priznati, da mi' je skromna nedeljska hišica in zelenjadni vrtec, kakršnega ima navaden delavec, veliko bolj pri srcu, kakor prej omenjena graščina, pa naj bi bila še tako imenitna. Spoznati in uvideti moramo namreč, da ravno preprostost neverjetno krepi, Pred •nedavnim je vzela smrt iz takega življenja vrtnarja, ki >3 do svbjega sto drugega leta svoj ljubi vrtec sam gojil, potenr pa je še celih deset let počival v svojem vrtu, se udobno sončil ih užival med svojim zelenjem in cvetlicami. Prvo pa je delo in gibdnje. Tudi v tem pogledu namreč velja krilatica: Če bos hod*l peš, se boš le počasi bliža! smrti. Ta pot pa mora iti po svežem podeželskem vzdušju, v skromnosti in čeprav tudi v uboštvu, ki pa seveda ne sme bit' prehudo 111 preveč Ugonabljajoče. Kdor se teh ljubih malenkosti ni pravočasno navadil, bo strašno trpel že ob spremembi, še boli pa radi prekinitve svojega poklica. Takega človeka potare upokojitev, ki da pravemu življenjskem'-modrijahu šele večjo prostost in sreč" ter mu omogoči, da si svoje življenje ' čim večjo srčrto vdanost uredi. Marsikateri skromen človek si mota pozimi d "-j leč iz zasneženega gozda za pečico svoji nizki sobici sam nositi suhljad. ' njo pa prinaša med svoje štiri stene prelestno sliko ivja, srebrne in diamahttv pokrajine, breze v svatovskih tančica' ih celo bodečo Žico, ki jo je čarobna lit? rava spremenila v kristalne verige kakci na božičnem drevesu. IZ malih, ljubkih slik in nežhili občuti’ nastaja sreča, ne pa iz silnih bojnih panoram: »eidvllion« je namreč sličica, i" naše življenje je vfšta slik in prispodob-Sličice, ki jih je oblikoval najmodreiši najsrečnejši všeh slikarjev. Stoletje komaj zadostuje, da pride črij vek ha to, kako je treba pravilno jj_pora‘r| ljati dragocene skrivnosti našega'živij ’| ilja ih matere narave, In če bi vsi oni, ¥ tako misliino, pomrli pred svO-jim stoti:! rojstnim dnevom, s-i bomo vendarle zal služili tale nagrobni fiapis; »Od mladji nog sredi življenja — zdaj pa za večne združen z nafaVo!« Radovednost, »Mama, kak-o pa je detetu ime, ki na' ‘ ga je nocoj štorklja prinesla?« »Dete doslej še nima itnehd, ljubček," »To je pa čudno! Kako pa je rnogk štorklja vedeti, da je dete naše in da g" mora k nam prinesti?« Mali o Prodam dvodružINska Nova hiša naprodaj. Naslov v Upravi lista. 4076 RADI SELITVE na prodaj čevljarski stroj, spaitiica i2 trdega lesa 850—, omare, postelje, Zložljiva t>o; stelja, madracc, pisalna miza, tudi trdi les 280----, stoli- — Koroška c- 10. Zidanšek. 4075 Prodam' skoraj ndVO GARNITURO ZA ČAKALNICO ali pa tudi za vrt. Naslov v Upravi »Večernika«. 4074 Prodam skoraj novo OTROŠKO POSTELJO z vložkom in madraeo. Naslov v upravi »Večernika«. 4073 OTROŠKI VOZIČEK globok, naprodaj. Ogledati pri hišniku, Maistrova 17. 4069 2 ŽELEZNI BLAGAJNI ena majhna in ena veiika na prodaj. Na ogled v pisarni »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Grajski trg 7. 4030 Sobo odda soBo opremljeno, solu en o. poseben vhod, kopalnica, oddam 1. av-giista stalnemu nameščencu. Stritarjeva ul. 5, prvo nadstropje. 4034 SOBO soliično, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 200 Din. oddam Solidnemu gospodu. StroBma-jerjeva 28, II. nadstropje, sta--hovahje šteV. 9- 36ll Službo dobi DVE PRODAJALKI sprejmeta za čas Mariborskega tedna. Naslov v upravi »Večernika«. 4072 NATAKARJA ali natakarico servirko sprejme takoj hotel »Novi svet«. 4044 Sluibo išče POSLOVODJA- SKLADIŠČNlK ž znanjem nemškega in iran-j coskdga jezika 'Išče zaposlit? ve. Cenjene ponudbe: Ob jarku 6/1, Vrata d, od 11.—15-tire- 4007 Zgublieno Zgubila se je 25. julija ROČNA TORBICA od Sv. Jožefa v Sttidcnu!' dd Kralja Petra trga. Najditelj naj je odda v čevljarstvu Aleksandrova 33, Studenci. Kupujte svoje po* traPStlne pri naših inserentlh r Čedno blago za deeve prinaša v bogati izbiri Maribor, Gosposka ul. 14 Sodoma in 52 »Pameten človek se o pravem času pripravi za vse slučaje. — Ker bom po svoji smrti najbrž pogubljen, se moram že _ zdaj navaditi pekla, torej pojdem v »Pekel«, pa, naj se tudi zopet opijem v tem breznu skušnjav.« Gostilničar v »Peklu« je bil mož trdih načel.. Gostov, ki niso točno plačevali, ih gostov, ki so imeli opraviti s policijo, ni maral in jih je kruto odganjal. Na Angelika je bil pa še posebno hud, zakaj ilnel je .zaradi njega toliko potov na policijo in je prestal toliko strahu zaradi koncesije, da mu tega ni mogel odpustiti. Ko je Angelik vstopil v njegovo krčmo, ga je pozdravil z grdimi pogledi to z osornimi besedami. »No. kjo smo se pa toliko časa klatili? »Kdo se je klatil?« se je razhudil Angelik. »Ko bi sc le bil klatil kjerkoli, bi bito bolje zame. Pa sem sedel, vi moj ljubi mož, sedel ves čas, sedel tako, da so se mi hlače strgale. Ali veste kaj se to pravi? in po nedolžnem sem sedel!« Gostilničarju pa 9e Angelik ni prav nlČ smilil, še Privoščil mu je nrestano trpljenje in zlobno ga je vprašal: »Ali vam je bilo kaj dolgčas v zapo ru?« »O, dolgčas pa prav nič,« je ravnoduŠ no odgovoril Angelik. »Kaj bi mi bilo dolgčas! Podnevi sem živalce preganjal In sem pri tem na vas mislil, ponoči sem pa sam sebi štorije pripovedoval, fie hočete vam še katero povem. Na primer tisto o gostilničarju, ki je moral toliko vode popiti, kolikor je je vinu pritočil.« Gostilničarju pa tak pogovor nikakor ni ugajal in naredil mu je hitro konec. »Slišite,« je rekel osorno, »če hočete, vatu tudi jaz katero povem, na primer o kapučinu, "ki so mu jih deset liabrisali na zadnjo stran In ga iz kloštra vrgli in ki ga bodo se za jezik obesili, če bo poštenim obrtnikom in davkoplačevalcem sitnosti delal. Ali hočete?« »Ne, hvala,« je odločno izjavil Angelik. »Ne maram zbujati neprijetnih spominov. Na zadnje bi se mi še rane odprle . . . Rajši ml dajte kaj dobrega jesti in piti.« Angelik ni dobil samo jesti in piti. Gostilničar mu je Izročil tudi drobno pisemce, češ, da je prišlo zanj že pred tremi tedni, Ko je Angelik to pisemce prečital, je samega veselja skoraj s stola padel, prevrnil steklenico in kozarec, potegnil prt za seboj In hotel kakor blazen bežati Iz gostilne. A zadržal ga je krčmar in ga šele izpustil, ko je vse plačal. »Saj sem zmerom rekel, da je norec,< se je jezil gostilničar. »Najbrž je v klo-j štru toliko polenovke jedel, da mu jc tnj stopilo v možgane.« A kaj je bilo Angeliku v tem trenotku za gostilničarja, ko je imel v rokah pismo svoje ljubljene Adelgunde, naznanjajoče mu njeno stanovanje, »špelica, šper lica,« je sopel, ko je dirjal .v Gosposko ulico, planil v hišo, koder je stanovala Adelgunda, se zapodil po stopnicah t' tekel, dokler ni moral obstati. »Malo previsoko sem zašel,« je men' videč, da stoji pred zaklenjenimi vratrm v podstrešje. »Boni pa od zgoraj dol / čel izpraševati.« In izpraševal je od zgoraj dol pri vs. -kih vratih, kje da stanuje češminova šp ’ lica in izpraševal toliko časa, da je prišel zopet do hišnih vrat, kajti češminov" špellce niso nikjer poznali. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. liska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.