Ca pošti prejeman: ta iulo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ aetrt „ , 6 „ 50 „ nesec , 2 „ 20 „ 1 upravništvu prejeman: eelo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ — „ 'etrt . . 6,-, «»esec , 1 „ 70, 2« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 271. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefraukovaua pisma n' vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzetim nedelje in praznike, oti pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v ponedeljek 26. novembra 1900. Letnik XXVIII. Graške volitve. Gradec, 25. nov. Dobra stvar propada v Gradcu, toda ne toliko vsled mogočnosti in nasilnosti nasprotnikov, kolikor vsled nemarnosti in nezmožnosti nje lastnih zagovornikov. O zadnjih državnozborskih volitvah so si stale v peti kuriji tri stranke nasproti, so-cijalno-demokratična, krščansko ■ socijalna in nemško-nacijonalna. Kandidat zadnje je dobil le neznatno število glasov, pri ožji volitvi je zmagal socijalni demokrat Kesel z 21.000 glasovi nad krščanskim socijalcem Gutjahrom, ki je dobil le 18.000 glasov le radi tega, ker so graški meščani rajši pomagali socijalnemu demokratu, kakor da bi jih zastopal »klerikalec« v državnem zboru Vsakdo je pričakoval, da si bodeta stala letos nasproti Resel in krščansko - socijalni kandidat T. Arbeiter, vsakdo bi upal, da bodo graški meščani, ki so dobili od socijalnih demokratov toliko občutnih brc za pomoč, rajši volili krščanskega socijalca, ko sccijalnega demokrata. Neprijetno smo bili iznenadjeni, ko smo brali v krščansko socijalnem volivnem listu »Grazer Stimmen« skoraj neverjetno novico, da krščanski socijalci letos ne postavijo svojega kandidata, ampak da bodo z vsemi močmi podpirali kandidaturo nekega O.Wil-helma, ki so si ga izbrali nemško-nacijonalni trgovski uslužbenci, ki je tudi na nekem vo livnem shodu nemškim nacijonalcem že prav vse obljubil, kar si le more želeti pristno nemško srce »Tagblattovega« nemškega na cijonalca. Naše razočaranje je bilo še večje, ko smo poslušali na volivnem shodu kršč.-socijalnega društva »Gerechtigkeit« 23. t. m utemeljevanje tega nepričakovanega koraka. Govorniki, pred vsemi redakter Schwech-ler, so povdarjali, da so nemški liberalci in nacijonalci največ zakrivili, da je socijalna demokracija tako silno narasla v nemškem Gradcu, da nimajo ne liberalci ne nacijonalci nikakega vspešnega sredstva v rokah, da bi oprostili Gradec socijalno - demokratskega terorizma, povdarjali so dalje, da le s pomočjo krščanstva je mogoče odvrniti to nevarnost, da treba krščanska načela uveljaviti v življenju itd. Omenjali so tudi, da je krščanska socijalna stranka druga najmočnejša stranka v Gradcu in okolici, in naposled priporočali strmečim krščansko-socijal nim delavcem in obrtnikom, naj volijo O. Wilhelma, ki je dober Nemec, dober značaj, ki vstopi v nemško-nacijonalno skupino v državnom zboru, ki bo zastopal delavske koristi Nismo skorej mogli verjeti. Druga najmočnejša ljudska stranka v Gradcu in okolici podpira kandidaturo neznatne strančice, a sama ne postavi kandidata, krščanski socijalci podpirajo nemškega nacijonalca! Menimo, da stranka, ki sklepa tako sramotne kompromise, ni vredna obstanka, menimo tudi, da se nikakor ne bo mogla vzdržati taka stranka, ki klečeplazi pred svojimi zagrizenimi političnimi nasprotniki. Nikogar ni »Tagblatt« tako ostudno grdil in podlo blatil, kakor krščanske socijalce, in ti podpirajo in se ogrevajo za kandidaturo »Tag-blattovca« ! Kako se strinja tako početje z načeli krščanskega BOcijalizma? Več ugleda bi si stranka pridobila, ako bi, kakor zadnjič, častno podlegla na bojišču, nego da so izroča na milost in nemilost že pred bojem svojim najhujšim nasprotnikom. Nemški na- cijonalci se lahko smejajo v pest. Povsod na Štajerskem podpirajo socijalne demokrate proti krščanskim socijalcem, ti pa hočejo iz ne vem kake hvaležnosti postaviti se v boj za nemškega nacijonalca! Nas bi ta zadeva malo brigala, ko bi ne bilo v Gradcu toliko Slovencev, ki bodo morali ali izostati od vohtve ali pa voliti Resel a. Menimo, da prav noben Slovenec-volivec, knterih je v Gradcu nad 5000, ne pojde volit nemškega nacijonalca. Zdi se nam, da bodo imeli socijalni demokratje letos lažje delo, nego pred tremi leti. Krščanski socijalci pa izgube še tisti ugled, ki so ga doslej uživali. Žali VolilncMgibanj e. Volilni shod v Trebnjem. — Svoboda in bajonet. — Tavčar poražen. Velik bojni načrt so naredili liberalci za včerajšnji shod v Trebnjem, na katerem so hoteli kmetom usiliti kandidata Zupančiča. Kar lazi in gre notarjev in njihovih pisarjev po Dolenjskem, bilo je s »prijateljem kmetov« Slancem in z ljubljanskim dr. Ku-šarjem ter dr. Tavčarjem na nogah. Dr. Slane je v Trebnje pripeljal svoje verne iz Novega mesta; prišli so tudi prijatelji notarskega jerobstva iz Št. Lovrenca in Mirno Peči in nekateri iz Čateža. Na ta način so hoteli spraviti skupaj tisto znano »večino«, ki je drago plačana in napojena, da na shodih ne pusti do besede domačinom. Včeraj se je jasno pokazalo, da ima liberalna stranka na Dolenjskem plačane gotove ljudi, s katerimi na umeten način hoče delati večino na raznih shodih in tako sleparitijavnomnenje. Ti ljudje stoje pod komando dr. Slanca, raznih notarjev in dr. Tavčarjevega denarja in dolenjski kmetje sedaj pač lahko uvidijo, kak »kmetski kandidat« je Zupančič. Vrli Trebanjci so včeraj prišli do prepričanja, da je Zupančič le orodje najzagri-zenejših liberalcev, ki računajo, da bo kmet s tem, da mu vpijejo: »Kmeta volite!« volil od liberalcev priporočenega Zupančiča in tako pridobil kimovca dr. Tavčarju. Zavedni kmetje vedo sedaj, da je dr. Tavčar sam dejal, da Zupančič sam ne bo govoril na Dunaju in da bo že dr. Tavčar zanj opravil. Takega poslanca, za katerega bode poslanske posle opravljal dr. Tavčar, kmetje ne marajo in so vedno bolj navdušeni za gosp. Povšeta, ki je vpliven, sposoben mož in ki vsled svoje strokovne izobrazbe ne potrebuje nikogar, ki bi zanj delal, ampak uživa vsled svojega znanja v kmetijstvu ugled na najvišjih mestih. Včeraj v Trebnjem ni liberalcem nič pomagala tropa Novomeščanov, nič ni pomagalo upitje Novljanovo, nič ni pomagalo, da so ves dan napajali v Trebnje privan-drane pisarje in njihove podrepniko — ob 3. uri, na katero je bil javno sklican javen shod, prikorakala je velikanska množica trebanjskih kmetov pred prostore Pavlinove gostilne. Ko so liberalci že od daleč zagledali to množico kmetov, naredili in obsodili so sami takoj svoj bojni načrt, rekoč: »Izgubljeni s m o I« Luka Jelenec, ki se je mej vožnjo iz Ljubljane v Trebnje v vagonu učil svoj spisani govor, stiskal sc jo za dr. Tavčarjem. Kmetje so takoj pri prvem pogledu videli, kdo jim hoče usiliti Zupančiča. Notar povzročil je prvi škandal s tem, da • se je zaletel pred gosp. Štefeta, ki je popolnoma mirno prišel s kmeti, in upil nanj, kilo je? Kmetje so z začudenjem gledali to notarsko strast in jezo in soglasen gromovit klic je zadonel: »Notarjev ne maramo, ti niso naši prijatelji in ne maramo tudi Zupančiča, za katerega se potegujejo notarji! Živio Povše!« Liberalci so bili bledi jeze in pijani so se zaletavali v naše vrste, a naši so jih hitro potisnili nazaj proti Pavlinovi hiši. Naša velikanska množica je prišla na shod povse irezna, ker možje niso nikjer pili ter so kmetje ogorčeni gledali, kako pijani prite-penci hočejo zapovedovati domačinom. Naši se se obnašali popolnoma dostojno in, priznavajoč našo večino je dr. Tavčar izdal parolo, da se shod preloži na Ob tej uri so dobili liberalci pomoč kakih 20 mož iz Velike Loke, a še niso imeli večine. Navdušenje naših mož je .naraščalo, in bučno so doneli klici: »Živio Povše!« Liberalci so upili na vrlega domačega župana, naj domačine prežene s ceste, a župan je odločno izjavil, da vidi, da domačini ne delajo nereda. Nakrat se je pokazala na prizorišču ž a n -darmerija. Na to so čakali liberalci. Liberalci so stopili na dvorišče, ko pa je hotela naša množica na javen shod, zabranila je to žandarme-rija in po t e gn i 1 o s e j e p r e k o uhoda vrv. Culi so se klici: »Kako je pa orož-ništvo postopalo v Mirni peči!« Povdarjamo izrecno, da se noben naših ni pritaknil niti s prstom liberalnih izzivačev. Liberalci so poslali Paulinovega mesarja na g. Štefeta, ko je ob dohodu orožnikov hotel govoriti z orožnikom. Mesar je zagrabil g. Štefeta ter ga je hotel pahniti mej napo-jene liberalce, a naši so sami naredili takoj mir in mesarja zapodili. Naši so izjavljali orožništvu, da bodo sami skrbeli za red, prevzeli so osebno odgovornost za red na shodu in zahtevali od žandarmerije, naj varuje postavo, ker se javnega shoda sme udeležiti vsak. Orožništvo je izjavljalo, da tega ne pusti, ker sta na mestu dve stranki. Naši so protestirali proti takemu tolmačenju javnih shodov od strani orož-ništva ter so poslali takoj ugovor na mero-dajno mesto. Slane jc upil, da je shod samo za dostojne ljudi, a trebanjski kmetje so klicali : »Na o n i strani niso dostojni ljudje, ker so na poj eni! Ali se bojite večine za Povšeta. Ta ,štrik' obesimo pri volitvah liberalcem za vrat!« Liberalna svoboda je ostala pod bajoneti. Mej liberalci je bilo samo kakih 7 ,,Trebanjcevu, ki so prišli v Trebnje živit se od kmetov, in katere kmetje rede. Ostali trebanjski volilci so stali kot skala proti liberalnim naklepom, dasi so se jim ponujali goldinarji in pijača zastonj. Notarji in dr. Kušar. Tavčar in Slane so z v Trebnje prignanimi možički poskušali govoriti. Njihovo govorjenje se ni slišalo, ker so naši ves čas klicali »Živio Povše«. Gosp. Hladnik je šel v gostilno ter se je čez nekaj časa pokazal mej Slančevimi pristaši. Kakor so le-ti zapazili mej seboj duhovsko suknjo, so g. Illadmka dejansko napadli. Naši so hiteli na pomoč — a ustavilo jih je orožništvo. Preko orožnikov so najeti liberalci svobodno psovali navzoče duhovnike Čuli so se klici: »Crkni f. .« itd. Ljudstvo se je zgražalo, da pusti orožništvo pijanim suro-vežem tako izzivati, ter je odgovarjalo s tem, da bo na dan volitve pokazalo, da se od pijancev no pusti komandirati in psovati duhovnikov. Ob takem izzivanju od nasprotne strani se je nakrat pojavil mej trebanjskim' kmeti dr. Tavčar z Luko Jelencem. Kmetje bi dr Tavčarju poplačali psovke njegovih najetih pritepencev, da ga ni branil gospod Štele. Doktor Tavčar je moral najprej pripoznati našo večino, potem pa je dejal, da so liberalci zato sklicali shod v Trebnje, da branijo svojo svobodo. Tu so kmetje ugovarjali, da je to čudna liberalna svoboda, ki se skriva pod bajoneti. Dr. Tavčar je moral prečuti mnogo grenkih o svojem nasprotstvu do krščanstva, čul je, da je on čuden možak, ker sedaj moli p o s h o d i h , iz programa narodne stranke pa je on vrgel krščanstvo. Dr. Tavčar je dejal, da hoče vreči krščanstvo tudi iz programa kluba »Slovanske krščanske narodne zveze«. Čul je krepke ugovore, da naše ljudstvo noče poslancev, ki zametujejo krščanstvo. Čul je dr. Tavčar, kako se je v njegovem »Narodu« hvalilo I u teran-s t v o , čul o svojem surovem napadu na sv. očeta o priliki njegove DOletnice, čul celo vrsto svojih pregreh in naposled je dejal: »Vsaj moji otroci tudi molijo.« »In Vi ?« zaklicalo se mu je v odgovor, »kje ste bih pa danes pri maši? V gostilni ste pili, namestu da bi šli k maši?« Kmetje so naredili svoj račun o liberalni hinavščini. Luka Jelenec je pa čul o »Učiteljskega Tovariša« pisavi, naj se šola loči od cerkve. Luka Jelenec je zatajil »Učiteljskega Tovariša« ter kričal: »Lažeš! Lažeš!«, a pomolil se mu je pod nos citat. In Luka je kričal »Lažeš!« tudi tedaj, ko so mu dejali, da je on predsednik »Zaveze slovenskih liberalnih učiteljev«, in kričal je »Lažeš!«, ko se mu je zatrdilo, da je predsednik odgovoren za to, kar piše društveno glasilo. L. Jelenec je očitno zatajil program narodno-naprednega učiteljstva, program, katerega sta branila »Učit. Tovariš« in »Slovenski Narod«! Takega predsednika imajo liberalni učitelji. Tajenje seveda Lukcu ni n i č p o-m a g a 1 o — bil je zopet o s m e š e n. Vprašali so ga tudi o Končniku, a Lukec, dasi so ga vprašale tudi druge osebe, kakor pa zadnjič na Viču, tudi to pot ni hotel nobenemu odgovoriti. Pokazal je svojo odvisnost, ker se ne upa obsoditi niti imenovanja Končnika. Tavčar se je sam svojemu Lukcu smejal in je konečno z VBklikom: »Saj smo vedeli, da vTrebnjemnedobimovečin e«, popihal jo zopet pod varstvo bajonetov. Nad jedno uro je ogromna večina domač ino v navdušeno se izjavljala za kandidata Povšeta proti Zupančiču, ki se je upregel v voz mož, ki hočejo, kakor je dejal Tavčar, na Dunaju vreči proč krščanstvo. Liberalce jo veljal shod ogromno denarja, a Trebanjci so pokazali dr. Slancu in notarjem, da se ob volitvah takim svojim »prijateljem« ne dajo podkupiti in da ostanejo pravi možje, zvesti staremu jedino pravemu slovenskemu geslu »V.se za vero, dom, cesarja!« Lo navdušeno v boj za Po v šola, katerega ravno zato sovražijo razni ljudski »prijatelji«, ker je vedno navdušen zagovornik kmetov! Slovanska krščansko-narodna zveza in dr. Tavčar Dr. Tavčar je rekel v Trebnjem, da hoče krščanstvo odstraniti iz slo- vanske krščansko narodne zveze. Iz tega bo vidi, koliko so vredne svetohlinske besede s katerimi je v Krškem in v Št. Rupertu sebe hvalil kot »dobrega katoličana«. Ta človek je res pravi »monsieur sans gčne« Ne sramuje se nobenega sredstva, da bi usilil voliloem poslance a la Globočnik in Zupančič, ki se vpričo vernih ljudij tudi delajo »krščanske«, a imajo povelje od svojega generala dr. Tavčarja, da zaradi krščanskega imena razbi jejo slogo naših poslancev. Tavčar v Krškem. Doktor Tavčar je dober agitator za našo stranko. Tak je bil tudi v Krškem. Njegovo zabavljanje čez duhovne se je gabilo vsem, tudi pametnejim izmed onih, ki so bili pri shodu kot pristaši Globočnikove stranke. »Tavčar je vse pokvaril« so si rekli domu gredoč, »zabavljal je čez naše duhovne, da je grdo. Pili smo Globočnikovo vino, volih bomo pa Pfeiferja!« Luka Jeienec. Luka Jeienec pravi v »Narodu«, da bo tožil nekega kmeta v Selcih, ki je rekel, da je Luka pred dvema letoma prestopi! v protestantsko vero. Kmet je imel v toliko prav, da je Luka Jeienec pristopil k stranki, ki se v »Slov. Narodu« iu »Rodoljubu" strastno poteguje za protestantstvo in na vso moč blati katoličanstvo. Sicer se ta stranka, h kateri je prestopil Dražgoški Luka, imenuje liberalna in Luka samega sebe imenuje liberalca, tiste pa, ki s katoliško vero drže in ki hočejo, da bi slovenski državni poslanci imeli krščanski program, zmerja s klerikalci in nezavednimi ljudmi. Odkrito povem, da je veren protestant nam katoličanom inanj sovražen človek, kakor liberalec Jelene, in zato naj nihče, ki še kaj katoliško čuti, ne zapiše nnena Jelene na svoj volilni listek. Ta človek drži s tistimi, ki imajo še manj vere, nego luteranci. Ljubljanska okolica. Na Je žici je bil v nedeljo po krščanskem nauku voliven shod v novi mež-nariji. Zbralo se je lepo število postavnih Posavcev, kateri so z zanimanjem poslušali g. I. Vencajza. Soglasno so pritrdili kandidaturi g. Šusteršiča in g. Venca|za. Vse kaže, da ljubljanska okolica še ni zelo okužena po pogubnem liberalizmu ter da ostane, kakor vedno do zdaj, zvesta katol -narodni, stranki. Bog živi vrle posavske može! Kamniška okolica. V mestu in okolici se bije siioviti boj za veleučenega Luko; listkov z njegovim imenom kar dežuje na vse kraje ; slepari se na vse načine in hujska ljudstvo iz okolice ; dobili so mnoge glasovnice že napisane z liberalnim kandidatom. Še sil-nejše se agitira za Kopača. Kaj pa tudi ne trosijo mnogi sleparji okrog! Da le ta čudotvor pride na Dunaj, pa bo kmalo »ta-1 u n g a« (razdeljenje premoženja), »Ioni« bodo poskočili, »larjev« ne bo več, sploh: Nebesa bodo na zemlji. In glavni agitatorji za ta sleparstva socijalne demokracije so nekateri delavci iz c kr. smodniške tovarne. Ako ti sleparji ne odnehajo, pridemo z imeni na dan ! Pustite ljudstvo in ne dražite ljudskih strastij. Caveant consules! Gustav Pire — kandidat. Liberalna stranka je objavila kandidata za sodne okraje: Brdo, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič. Njen kandidat je Gustav Pire, ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani Ali bo sedaj še okoli pravil, da ni liberalec ? Od stranke, ki se je naravnost postavila proti kmečkemu stanu, od stranke, o kateri je njen voditelj dr. Tavčar sam javno priznal, da ni za kmeta, se da kandidirati — ravnatelj kmetijske družbe : Pire za kmeta — Luka za delavca — lep par ! Viljem Pfeifer. Iz Št. Jerneja se nam brzojavno poroča, da je bil včeraj tam volilni shod, pri katerem se je čez 2 0 0 v o 1 i 1 c e v izreklo za Pfeiferjevo kandidaturo. Natančneje poročilo obljubljeno. Volilni shod na Premu. Včeraj ob pol treh popoldne je bil zanimiv shod na Premu v Groharjevi gostilni. Dr. Žitnik je v dobro uro trajajočem go- voru govoril o političnih in gospodarskih razmerah. Liberalci so iz vseh sosednih krajev nagnali vse, kar liberalno leze in gre, vkup, a vkljub temu je bilo tri četrtine naših. Prav nič niso vedeli liberalci povedati drugega, nego da so kot besni tulili: »Živio Tavčar, živio Božič!« K pametni besedi se se seveda nihče ni oglasil, ker kaj drugega niti povedati ne bi vedeli. Le skrajni potrpežljivosti naših mož se je zahvaliti, da niso liberalci občutili posledic svojega hujskanja. Shod v Bukovju. S tem shodom se liberalci strašno ba liajo. Zvedeli smo pa, da stvar ni bila ravno tako sijajna. Zbobnali so iz raznih stranij kričače vkup, da so imeli večino nad domačimi ljudmi, tamošnji gospod župni* jim je pa povedal odkrito v obraz, kako pogubno so liberalne težnje. Mnogo očitanj so požrli, spreobrnili se pa niso, kar pa nas ne moti. Robič in Žičkar. Iz Konjic se nam brzojavno poroča: Volilni shod katoliškega političnega društva je bil mnogobrojno obiskan. Z navdušenjem se je sprejela kandidatura Robičeva in Žič-karjeva. Prišel je na shod tudi protikandidat 4. kuriji Kresnik, ki je pa sramotno pogorel. Izjavo Robičevo, da ni nobenega vzroka, vstran potisniti zaslužnega prejšnjega poslanca Žičkarja, so volilci navdušeno odo-oravali. Shod v Rajhenburgu Iz Rajhenburga se brzojavlja : Hribar je došel sem včeraj v družbi socijal-nega demokrata Čobal a. Ker sta privlekla od vseh stranij svoje pristaše in agente, imeli so Hribarjevci in Čobalci večino. A ti so bili tujci in so stali nasproti domačim kmetom, ki so bili vsi za Žičkarja. Ljudstvo je bilo razburjeno in zborovanje seje naglo zaključilo. Shod ni imel nikakega uspeha. Hribar ni nič pridobil, Žičkar nič izgubil. Politični pregled. V Ljubljani, 26. novembra. Državni proračun za leto 1901 je po poročilu praške »Politik« že do cela sestavljen in so so v finančnem ministerstvu črtale razne postavke v podrobnih proračunih, v skupni svoti 47 milijonov kron. Specijelno v proračunu naučnega ministerstva je bilo črtanih kar pet milijonov kron za razne dotacije, subvencije češkim učnim zavodom. Na to izjavlja oficijelna »Prager Zeitung«, da je ta vest docela neresnična, ker razprave mej posameznimi resortnimi ministerstvi še niso dognane. Pred vsem pa je neresnična vest glede črtanja petih milijonov v proračunu naučnega ministerstva, ker kaj tacega nihče ne namerava. Pri ko-nečni sestavi proračunov se bo oziralo samo na dejanske potrebe v soglasju z razpoložljivimi sredstvi brez ozira na to ali ono narodnost. — Kateremu listu je možno pripisovati več verojetnosti, ni še gotovo, res je samo to, da razprave v proračunu še končno niso dognane. Deželni zbori. Konečni termin za bližnje zasedanje dež. zborov še ni določen Posamni listi so sicer objavili razne termine za posamne deželne zbore, pričenši že s 17. dec. Ker je pa gotovo, da se nekateri deželni zastopi ne snidejo pred božičnimi prazniki, je razvidno iz tega, da se ne prične istodobno zasedanje vsth parlamentov. Na dnevnem redu bodo samo proračunski provizoriji in pa naklada na žganje. Poslednjo zadevo je pa že rešil istrski deželni zbor in ae vsled tega trdi, da se ta deželni zastop sploh ne snide v bližnji dobi, Mej Mladočehi in socijalnimi demokrati se vrše sedaj pogajanja, ki naj bi dovedla do sklepa, naj bi se soc. demokraciji priznalo več mandatov v drž. zbor. Mladočehi kandidujejo dosedaj, kakor znano, tri delavce, ki so kolikor toliko soc. demokratično pobarvani, in so tudi izjavili podpirati socij. vodjo Klofača. To pa socij. demokratom ni dovolj in zahtevajo še več mandatov od jednajstih, ki jih voli Češka v peti skupini. Na dobro organizovano krščansko-socijalno stranko se seveda nihče ne ozira pri oddaji delavskih mandatov. Volivni oklic poljskega osrednjega volivnega odbora je v soboto zagledal beli dan. V oklicu se omenja najprej zad- njih škandaloznih dogodkov v parlamentu, ki so omajali vse podlage ustavnega živ ljenja. Temu treba radikalno odpomoči in poskrbeti vsled tega za delaven parlament. Pred očmi moramo imeti interese države, objednem pa no prezreti deželnih koristij. Da se pa to zgodi, treba jedinega in številno močnega kluba. Novoizvoljene poslance poljskega kluba mora družiti narodna zavest in pa strogo izvrševanje klubovega opravil-nika Popolno pa molči poljski oklic o tem, kateri strani se bode pridružil v parlamentu in kako stališče bode zavzemal napram ostalim slovanskim klubom. Tudi verskega momenta klub ne povdarja niti v toliko, v kolikor so je isti povdarjal v znanem programu bivše desnice. Možje so vneti najprej za svoje lastne koristi. Moravski deželni šolski svet in češčina. Brnski »Hlas« poroča, da je deželni šolski svet prepovedal vsem šolskim oblastvom uradovanje v češčini tudi v takih zadevah, ki He tičejo strogo čeških šol, kar je bilo doslej vedno v navadi. Vse češke uloge je deželni šolski svet vrnil s pripom-njo, da je uradni jezik nemščina. Schonerer-jevci pa še vedno kriče, da niso odpravljene jezikovne naredbe! Razprava o Kini v nemškem državnem zboru je bila v soboto zaključena in vlada je dobila naknadni kredit za eks-pedicijo. Pri nadrobni razpravi se je oglasil še jedenkrat socijalistiški vodja Bebel, ki je ostro prijemal vlado. Odgovarjala sta mu državni kancler in vojni minister. Takoj nato se pričela zelo burna razprava o znani aferi glede 12.000 mark, ki so jo sprožili socijalni demokratje. Koncem sobotne seje je stavil centrum mej drugim tudi predlog, naj se takoj predloži načrt zakona, določujoč popolno versko svobodo in svobodo redov (jezuiti) To bo jedna najvažnejših razprav v tem zastopu. Dopisi. Sv. Križ pri Kostanjevici, 24. listopada. (Napadi na g! Pfeiferja in na duhovnike.) Kar je »Narod« pisal o naših tukajšnjih razmerah, je deloma neresnično, deloma tedencijozno zavito. Shod g. Pfeiferja je bil jako dobro obiskan in so mu volilci pritrjevali ter se izrekli za njegovo kandidaturo. Duhovnikov ni bilo na shodu, ker sta bila oba domača gospoda v spovednici. Laž je, da je naš g. župnik mešetar. To prepušča liberalnim kandidatom. S svojim vinogradom se peča, kolikor je potrebno za domače gospodarstvo. Jako grdo je pa, da »Narod« g. župnika napada zaradi bire. Res niča je ta, aa je župniku in kapelanu na Križevem vinska bira zaračunana liter po 25 kr. vsled izjave zaupnega moža vcenilni komisiji, in zaradi tega so župniku kongruo v znesku 325 gld. ustavili, in vsled tega je tudi g. kapelan izgubil prosto hrano, katero je doslej vedno pri župniku imel. Nihče se ne sili plačati bire v denarju. Ali je pa to lakomnost od župnika, če je on prisiljen po davčni komisiji, da računa liter vina po 25 kr. ? Križevci se naj zato zahvalijo svojemu zaupnemu možu! Vsi rekurzi zoper to niso nič pomagali. Sploh pa g. župnik in kapelan pri revnem ljudstvu jako milo postopata, če vidita, da ne more dajati. Iz tega se vidi, da je »Narod« že opetovano laži poročal iz našega kraja. Iz^Novega mesta. (K,aj j e š k o d I j i v o k aj^djijjJLu a 1 ip_o s^a3~?T"»>SIovr Narocl« ima v št. 268. z dne 19. t. m. pod naslovom »Izza kulis naše proštije« dopis iz Novega mesta, v katerem hoče dokazati, da ne sme imeti poslanec visokih zvez, da no smo pri njem stanovati c. kr drž. predsednik, da ne sme z ministerskim predsednikom biti v korespondenci zavoljo koristij Novega mesta, da ne sme biti lojalen. Posebno bode v oči dopisnika to, da so naš mil. g. prošt briga in poteguje za prepo-trebni vodovod. Kaj je vzrok, da se briga naš prošt za vodovod? Naš g. župan dr. Sehegula ga je sam naprosil za to, in sicer opetovano. Imel je priliko tudi o tej zadevi govoriti z ministerskim predsednikom pl. Koerber-jem in leta mu je sedanje stališče tega vprašanja pismeno z lastnoročnim pismom da bo to zadevo kar pospeševal, da pride pojasnil in obljubil, mu bo le mogoče Novo mesto do prepotrebnega vodovoda. Da se zadeva znabiti nokoliko zavleče, ni kriv niti prošt, niti župan, niti njegova ekscelenca baron Ilein, niti ministerski predsednik, niti minister za poljedelstvo. Gospod župan dr. Schegula ve dobro za vzrok ! Če se hoče, se bo te lahko pomagalo. Pismo ininister-skega predsednika je prošt takoj poslal g. županu in le enemu obč. odborniku. Infamna laž je torej, da hodi g. Frančič s pismom okoli agitirat. G. Frančič pisma ni imel v rokah, ga ni bral, še manj ga pa nosi okoli. Ali sledi torej iz tega, da bodoči poslanec dolenjskih mest ne sme biti lojalen? Dalje, da ne sine imeti visokih zvez ? da ne sme korespondirati zaradi razmer svojega volivnega okraja z ministerskim predsednikom? Da ne smo pod streho vsprejeti c. kr. dež. predsednika? Mi smo drugačnega mnenja in mislimo, da bi bilo to za kakega poslanca le častno in priporočljivo, če ima take zveze, Dalje konštatujemo, da naš mil. g. prošt ne prosjači za mandat, veselilo nas le bo, če se bo dal preprositi, da sprejme kandidaturo in mandat. Čudno je, da ga dopisnik, ki ga je že popisal kot obče spoštovanega, sedaj napada tako strastno in surovo. Ko je bil imenovan novomeškim pro-štom, se je pripeljal tudi ljubljanski mestni župan g. Ivan Hribar k njemu mu časlitat, ter mu rekel: »Žal mi je, da vas izgubimo«, in ko mu je potem mil. g. prošt odgovoril, da ne misli resno in je to le nekak kompliment, mu je gosp. župan Ivan Hribar še enkrat zatrdil, da govori iz prepričanja in od srca. Slika našega mil. g. prošta se vidi lahko v veliki dvorani mestne hiše v Ljubljani na znani Grmovi veliki sliki. Kaj je povod temu bomo lahko povedali kasneje. Ce si naš gosp. prošt tudi za Dolenjsko po vašem mnenju, g. dopisnik, še ni stekel posebnih zaslug, bo znabiti kronika cesarja Franc Josipa I. bolnice v Kandiji o njem drugače govorila. Ker ravno za zaslugo za to bolnico mu je še kanoniku v Ljubljani že p. general usmiljenih bratov iz Kima poslal zlato častno diplomo, katera se redko-kedaj komu podeli. Koliko je že storil ubogim in drugim razne pomoči potrebnim, nočemo danes omenjati. Torej sklep »Slov. Naroda« je ta: Prošt dr. Elbert ni sposoben za poslanca, ker veljavni nemški in češki listi pišejo, da ima ministerstvo Koerberjevo le še malo časa življenja, dalje, ker se je melijo-racijski fond porabil le za Gališko. Dunajski »Zeit« in »Wage« bi lahko te milijone komentirale. Ta časopis pripoveduje, da se državnim blagajnam sploh slabo godi. List ni bil konfiskovan. Po mnenju novomeškega znanega dopisnika bi moral novomeški prošt to pismo vreči v koš. Prošt tega ni storil, ampak je to pismo poslal takoj g. županu; in ob enem prosil g. dež. predsednika, da bi pomagal še tudi nadalje, da se bo dosegel zaželjeni cilj. Iz Št Petra pod Sv. gorami. Ker dopisniku «Slov. Nar.« ni dosti, da sem se svojim podpisom izrekel, da se v »Slov. Narodu« na najostudnejši način zaletava v naš sv. misijon ter kopiči tam lažnjive izbruhe in obrekovanja, ter se v štev. 269. »Slov. Naroda« baha: »Ovreči ne more naših trditev, ker so povsem resnične«, naj svet izve, koliko laži in obrekovanja je v njegovem dopisu. Prva laž: »Slov. Narod« piše : »Iz Št. Petra pod Sv. goro na Štajerskem se nam piše«. Dopisnik pa ni iz Št. Petra, ker v celi župniji ne najdeš takega človeka, ki bi si take »svinjarije« izmislil in jih hotel pisati. A Druga laž : »Hvala Bogu, piše, da smo se jih rešili. Misijonarji so nas celi teden inučiii«. Kako so pa lažnivca mučili, ker ga še pri rnisijonu ni bilo ? Takega glasu pa vender niso imeli misijonarji, da bi jih slišal daleč čez goro. Tretja laž: »To so vam bile pridige — piše dalje — in spovedi! Vse se je sukalo le okoli — spolnega življenja«. Da se šesta zapoved božja ni prezrla, je res, ker jo je tudi Bog dal. Razlagala pa se je ta zapoved bož|a tako, da se jo le tisti po-hujšal, ki pridige slišal ni. Če dokaže, da so misijonarji govorili tiste »svinjarije«, ki so se v njegovi podli domišljiji rodile, mu takoj plačam et > kron In tako je neresnična vsaka nadaljna trditev. Skrajno farizejstvo pa kaže dopisun s svojim dopisom v št. 269. »Slov. Naroda«, kjer se na mojo izjavo v »Slovencu«, da je vse, kar je pisal o našem inisijonu, «lažnjiv izbruh in obrekovanje«, predrzne, svest si svojih laži, dalje lagati. Beri, nesramni dopisun, svoje laži in obrekovanja in spoznal bodeš, da se nisi držal moralo sv. Alfonza Ligvorija. sicer bi vedel, kako ojstro obsoja ta svetnik laž in obrekovanje in bi tudi vedel, kakšne dolžnosti ima lažnjivec in obrekovalec. Zopet lažeš, ker se delaš, kakor da bi bil bral moralo tega svetnika, pa je še menda nikdar videl nisi. Da bi še svojemu podlemu odgovoru dodal nekaj pikantnega, še piše; da so govori tudi marsikateremu poslušalcu pognali rdečico v obraz, da je ves ogorčen zapustil cerkev, kar dokazuje baje okolnost, da so stariši prepovedali svojim otrokom ustop v cerkev, in pristavi »Želite imena ?« Dobro le na svitlo z imeni, da se ne boš blamiral še z novimi lažmi. Kako pristojen je po tolikih lažeh tvoj vzklik, najnovejši geslo »Slov. Naroda« : »Vera nad vso, a s hinavstvom proč«, lahko sam sodiš. Kako sodijo moji župljani o gg. misijonarjih, kaže dejstvo, da se je o sklepu misijona priredila gg. misijonarjem sijajna bakljada, pri kateri se je g. načelnik požarne brambe Anton Kralj prisrčno zahvaljeval za lepe nauke in njih trud, ter izrazil željo, naj bi kmalu zopet obhajali pri nas sveti misijon. Jožef Tombah, duhovni svetovalec, župnik v Št. Petru. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. novembra. Osebne vesti. Eksc. baron Ilein se je včeraj s soprogo vrnil z Dunaja. — Dr. Peter D e fra n oe sc h i v Novem mestu se je poročil z gdč. Dijonizijo Dolžan. — Okrajnemu cestnemu odboru za velikolaški okraj je izvoljen predsednikom g. Matija Hočevar v Vel. Laščah, za namestnika g. Fr. Berdavs v Vidmu. — Imenovan je g. Stanislav Lapa j ne av-skultantom višjega dež. sodišča v Trstu. Našim gg. dopisnikom V zadnjem času nam dohaja izredno mnogo dopisov od raznih stranij, za kar smo dotičnim gospodom iz srca hvaležni. Naj nam pa ne zamerijo, ako radi obilice gradiva krajšamo obširne dopise, da si s tem prihranimo kolikor možno prostora in vstrežemo željam dopisnikov. Ponovno pa prosimo vse naše somišljenike, naj nam nemudoma sporoče o vseh važnih dogodkih v kolikor možno kratki in jedrnati obliki! Monsieur Sans Gene. Poklicali smo »Narod«, da naj imenuje ime onega duhovnika, ki se je nenravno obnašal v železniškem vozu. »Narod« tega n e č e storiti, češ, da zato ne, ker se tisti ne vmešava v politiko. A tako ! Tak, ki n i »klerikalec«, takega izrabljate proti nam! Z imenom na dan. Mi ne rabimo Malovrhovega usmiljenja. Sedaj kar vsakemu podtikajo liberalci in soc. demokratje, kar piše »Narod«' Najhujši je d r. T a v č a r. Ta je rekel v Krškem kar o vseh duhovnikih, da »po železniških vagonih lomijo zakrament sv. zakona«. Dr. Tavčar! Imenujte imena teh duhovnikov, da se Vas ne prime ime podlega lažnivca in obrekovalca! Z imeni na dan! Ali odvetniški stan od svojih članov zahteva le toliko časti in to-vliku sramu, kakor žurnalistovski od Malovrha ? Z imeni na dan, dr. Tavčar I K proslavi Prešernove stoletnice. Odbor za Prešernov spomenik vložil je pri c. kr. deželnem šolskem svetu prošnjo da bi v pondeljek dnč 3. decembra na vseh / ljubljanskih srednjih šolah bil pouka prost dan in da bi so šolskim ravnateljstvom I naročilo, naj bi skrbela za to, da se dijakom primernim načinom razloži pomen tega dneva in zasluge, katere si je pesnik Prešeren pridobil za slovenski jezik in slovensko slovstvo. — Za slavnostni obhod narodnih društev dne 1. decembra dal je rodoljubni someščan gospod O r o s 1 a v D o I e n e c prirejevalnemu odboru brezplačno na razpolago 200 bakelj. | — Gledo dogovora o uredbi slavnostnega sprevoda sklical bode po naročilu županovem magistratni olicijal gospod Anton Gutnik v torek večer vsa narodna društva k posvetovanju v mestno dvorano. Tega posvetovanja udeleži se tudi prirejalni odbor. — Ker je pri komerzu dnč 1. decembra po soglasnem mnenji načelnikov narodnih društev pričakovati prav obilne udeležbe, bodeta ta večer svirali v »Narodnem domu« dve godbi in sicer v »Sokolovej dvorani« meščanska, v areni na vrtu pa vojaška. Načelništvo ljudske in dijaške kuhinje so najudanejše zahvaljuje preč. g. Greg. Jakelju, župniku v Št. Jakobu pri Savi, preč. g Fr. Krumpestarju, župniku v Ortneku za obilne darove v živilih, kakor tudi blagim darovalcem, ki so prispeli z milimi darovi. Bog daj obilo dobrotnikov, da se tem ložje uslišijo prošnje revnih dijakov. »Trtna uš« so po mnenju dr. Tavčarja konsumna društva in zadruge, ker ne naročajo vina le na Dolenjskem, ampak tudi drugod. Mi bi res Dolenjcem privoščili, da bi vse pri njih jemalo vino, zato jih pa opozarjamo, da je taka »trtna uš« tudi doktor Tavčar sam, ker pije šampanjca, bur-gunclca, Štajerca itd., mesto da bi pil samo cviček. Za vinogradnike! Naš glavni konzul v Sredcu (Z fiji) naznanja, da je v Bolgariji letos malo vina, in bi se dalo domače vino tam dobro prodati. Izvanredni občni zbor Marijine bratovščine v Ljubljani se je vršil v nedeljo 25. t. m. v „Katol. Domu." Navzočih je bilo okoli 50 članov. Na mesto odsto-pivših 5 starih odbornikov so izvoljeni sledeči gg.: Breskvar Alojzij tajnikom, Štefan K 1 u n blagajnikom, Fran J e 1 o č -n i k, Ivan Komar, Mihael M i h e 1 i č, Fran Tome odborniki- Novi posojilnici se snujete v Šma-riju na Dolenjskem in v Dovjem na Gorenjskem. Opozarjamo na današnje predavanje g. dr. Ivana J a n a o nevrasteniji v pritličju Narodnega doma na levo ob 7. uri zvečer. Ustavljena preiskava. Na zadnji »Narodov« dopis pod tem zaglavjem v št. 267 odgovarja odbor jeseniškega kons. društva sledeče: Gosp. J. Škamperle je prejel dne 14. avg. t. 1. 2002 K 95 vin., da ta znesek odpošlje po pošti raznim tvrdkam za blago. On je neki tvrdki 100 K premalo in drugi tvrdki, kateri je bilo 23 K in 32 vin. odpo-slati — sploh ni odposlal. Čez nekaj časa se je dotična tvrdka oglasila, ker je prejela premalo denarja. Pregledali smo račune iu poštno knjigo, in našli, da je bilo premalo poslanega 123 K m 32 vin. Poslovodjo pokličemo k odborovi seji, kjer je na vprašanje odgovoril, da je prejel omejeno svoto 2002 K in 95 vin. Vprašan je bil nadalje, je li odposlal dotičnim tvrdkam denar, katerim je bilo namenjen, in odgovoril z da. Pokažemu mu nato poštno knjigo s pristav-kom, da ni toliko odposlal, kolikor je prejel. Ko je videl, da je popolnoma dokazano in razvidno, da denarja ni odposlal toliko, kolikor bi ga bil moral, je rekel: bem se po-motil. Na vprašanje, kje ima isti denar, je odgovoril, da ga je porabil za društvene troške, a tega ni mogel dokazati in tudi še danes no more. Ker je imel pijačo v prodaji, imtl je pravico s tem denarjem poravnavati voznino, dac in druge male troške, denarja pa, kar ga je moral oddati na pošto, ni smel nikakor porabiti za druge namene in troške. Ker je bilo popolnoma dokazano, da denarja na pošto ni oddal, kar bi ga bil moral, smo sklenili ž njim račun za pijačo in drugo Pokazal se je primankljej na pijači 233 K 32 vin. in oni ne na pošto od dani denar 123 K 32 vin., skupaj 356 K 64 vin. Ne more pa dokazati ne on niti sod-nija, se je li pomotil, ali je poneveril; sam pa je pripoznal, da toliko dolžuje društvu. Obljubil je na to, da bode primanjkljej poravnal, a preden je to storil, zvedili so o tem dogodku tukajšnji orožniki in pregledali poštno knjigo in račune. Preiskovali niso orožniki nadalje, je li gosp. Škamperle poneveril omenjeno svoto, ali se jo pomotil, temveč odvedli so ga v preiskovalni zapor. Vse to ves odbor potrjuje, če potreba, s prisego. Da je sodišče preiskavo ustavilo in poslovodjo oprostilo iz zapora, je vzrok samo to, ker mu ni moglo dokazati, da je kaj poneveril, Česar pa o njem tudi nihče trdil ni. Primanjkljej pa je priznal sam in ga bo tudi moral pokriti ako ne z lepa, pa to žbenim potom. Grdo se je zagnal »Narod« v po nikovskega gosp. župnika Krefta. Zvedeli smo, da liberalci slabo izpolnjujejo nauke onega Slomška, ki so iii pokojni priljubljen, dokazoval je najbolj zt m. ko to pišem, smo zgubili iz svoje srede pr -;':. g. župnika Mat. Erzarja. Bil je prav blag i a vzoren duhovnik, vnet za čast božjo in ;/,-veličanje izročenih faranov. Za časa njejj vega bivanja smo imeli v Selcih v teku 6 let dvakrat sv. misijon, dobili smo iv v.> župnišče in pokopališče, hranilnico in po- > jilnico, ki sedaj prav vepešno in blagono-; o deluje. Za vse to smo mu iz srca hvale/ Iz vode so izvlekli za limovo tovarno mrtvo žensko truplo. Samomorilka je M.tr ;a Žagar, delavčeva žena v Ljubljani. Bii* je pijanka, in zato jo je mnogokrat prete njen mož. Dne 22. t. m. jo je zopet tej . Ona jo skočila skozi okno in izginila. N o mož je na dobrem glasu kot priden »Iglavec. Opečen otrok. Petletni sinček M-.n jane Ocepek v Rovišču je padel v kotel, v katerem se je kuhalo za svinje, in se je t. ko opekel, da je umrl. Prijet begun. Cigan Jakob Braj.lič je ušel iz zapora v Mirni peči. Ujeli so ga v gozdu pri Beričevci. Na redarja streljal je v Gorici D >• minik Cucit iz Kormina z namenom, da bi ga umori!. Redar je bil ranjen. Porotniki -o Cucita obsodili na 4 letno ječo. Umor. V Ernotovi gostilni v Zatjo u je dne 19. t. m. pilo osem rudarjev, h katerim je prišel še mesar Jožef Klokovčnik. Ker ni hotel mirovati, so ga vrgli ven. Zunaj je pa razsajal in dva rudarja sta stopila k njemu, ga vrgla na tla in udrihala t>o njem. Ker je Klokovčnik na glas upil, pri tekel je njegov devetnajstletni sin Janez in je izdrl lato iz plota, iz katere je gledal velik žebelj. Z lato je udaril Vincenca A"-beljna iz Moravč tako nevarno po glavi, da mu je žebelj prebil črepinjo. Avbelj je ui rl čez dva dni v ljubljanski civilni bolnici. Janez Klokovčnik je zaprt. (Iz Idrijo) se nam poroča: V nede ;o dne 18. t. m. so diletantje »Katol. delavske družbe« v tukajšnjem c. kr. rudniškem gledališču priredili lepo zabavo. Predstavljali -o znano Raupachovo igro »Mlinar in njegena hči«. Vsi igralci so prav dobro znali svoj.! uloge ter tudi zelo izborno predstavljaj ; posebno pohvalno nam jo omeniti mlinarja Urnota (g. Brus); izborno so igrali Janko (g. Peternel), grobokop (g. Troha), Micika (gdč. Jažbar); pa tudi vse druge mar. še uloge so bile v najboljših rokah. Med posameznimi dejanji je igral godbeni oddeN-k »Katol. delavske družbe«. Gledališče je b'iu zelo napolnjeno. — V četrtek dne 22. t. m , v god sv Cecilije, pa je cerkeni pevski zb r. združen s cerkvenimi godci, priredil koncert v prostorih g. Didiča. Na vsporedu je biLi deset pevskih in deset godbenih točk, ki so se brez dolgih in dolgočasnih presledkov izvajale urno druga za drut?o. Jako lepe m težavne skladbe, kakor »Križaci na morju« »Naša pesem« itd. prednašale so se jako fi no in precizno. Pri tom koncertu smo vid-kako mnogo se lahko doseže z vztrajnost :o in marljivostjo, kakoršno imajo ravno n ši pevci in godci. Vsa čast njim in neutrinlhi-\im pevovodjem ! Zato pa tudi v resnici > siužifo, da je prišla vsa idrijska inteligenca na njih koncert. Vse idrijsko uradnistvo in najodličnejše meščanstvo je bilo zbrano iu se nasla|alo ob krasni slovenski pesmi in ob milobnih zvokih godbe. Telefonska in brzojavna poročila. Celje. 26. nov. Shod v II reži on h jo sijajno uspel. Navzoči najodlično/ši možje in skoraj vsi župani okraja i r mnogo brežiških volilcev. Izvajanja Berksa iti posebno dr. Dečka živahno odobravana. Oba sta se izreki ', da hočeta delovati, da novi drž. zbor dela. Pritrdilo se ie kandidaturi B e r k s a kot edinegi kandidata kmečke skupine. Navdušeno se je aklamirala kandidatura dr. Dečka. — Shod v Sevnici dobro obiskan. Prišlo je tudi mnogo soc. dem. s kandidatom Č o balo m. B e r k s in Dečko sta izvajanja demokratov srečno in spretno zavrače-vnla. Izvajanjem dr. Dečka celo G o b a 1 op e t o v a n o p r i t r j e v al. Shod se je končal v najlepšem redu. Črnomelj. 26. nov. Volilni shod n:i Vinici včeraj dobro obiskan. Poslanec Pfeifer je pričel stvarno poročati 11 n a. J a 1> o i* k sa. '.CSnt> 26. novembra. t-Hapai državni dolg o notah , . ,98 05 pkupni državni dolg v srebru . . . 97-65 Avstrijska zlata renta 40/0..........115-70 Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . 9820 Ogerska zlata renta 4°/0........115-10 Ogtrska kronska renta 4°/„, 200 ..... 90 35 Avsiro-operske bančne delnice, 600 gld. . 1691 — Kreditne delnice, 160 jtld. .... 667 75 London vista......... 240-571/, Nemški drž. bankovci th 100 m. ntm.dri.vl 117-67'L 20 mark....... 20 frankov (napoleondor) . , Italijanski bankovci , ...... C. kr. cekini ... . . . Dne 24. novembra, 3-2°, državne srečke i. 186-1, 250 gld.. 6% državni: srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% ladolžtiice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke 4"/„, 100 gld..... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-53 19 18 90-70 11-36 172 -164-— 209 ■— 94 25 259 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke l"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3" 0 > - južne železnice 5°/0 > dolenjskih železnici"' Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ;?ld. Ogerskega . „ ► 5 , Budimpušt. bazilika-srečke, 5 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld. . . 4SM' Nakup ln prodaja *£<& vsakovrstnih tlrv.aisnlJh papirjev, sree-k, donai-jev itd. %ave.rorsmja i« zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka- — Fromese za vsako žrebanje. Kulaili« izvršitev narodi] na borzi. ffimnHBBBHHnSHH 106--93-75 414 — 335 -11975 99-50 399 50 350"— 45-50 23— 14 — 59- - Salmove srečke, 40 gld. . 180"— St. Genois srečke, 40 tfld..... . - 202 — Waldsteinove srečke, 20 gld. ...-■• —' — Ljubljanske srečke....................50 — Akcije anglo-avstrijske baiise, 20(1 gid. . , 270.— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v . 621 (J-— Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . 803 — Akcije južne železnica, 200 gid. »r. . . 113 50 Splošna avstrijska stavbiuska družba . . . 155. — Montanska družba avstr. plan. . . . 434 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gid. 4H8.— Papirnih rubljev 100 . . . 254 60 Menjamicna dolmsks EP družba 99J.V* JMLUt m» "SL,- HJ Jt I., flnllzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgassu 2. telr jSJT PoJa«nlla "fejai v vseh gospodarskih in fln-unfinih atvarcH, potem o kursnih vrednostih vBeh špekiilacijskih »rednajislk papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče viiocogft obrestovanja pri popolni varnosti » n 1 o i, o ii i 1» (£ t. it. v n i «. '£as