Posamezna Številka 30 vinarjev. Stev. 149. s Velja po poŠti: = za celo leto naprej .. K 50 — za cn mesec „ .. „ 4.5fl za Nemčijo oeloletno. „ 55*— ia ostalo inozemstvo. „ 60 — V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48'— sa en meseo „ .. K 4"— V opravi prejeman mesečno,, 3-50 ~ Sobotna Izdaja: ~ Za oelo leto.....K 10 — za Nemčijo oeloletno. „ 12'— sa ostalo inozemstvo. „ v Milani, v sredo, dne 3. lolila m 15 — __ Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrauktrana pisma se ne : sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = LElO XLYL Inserati: Enostolpna petitvrsta (59 mm ilroka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat .... po 50 t za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere* popnst po dogovora. Ob sobotah dvo]nl tarlt. i Poslano: - ■ ''i Enostolpna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan lzvzemil nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop Redna letna priloga vozni rs< Političen Ust n slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi it. 6. — Hačnn poštne hranilnloe avstrijske it 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravntškega teleiona št. 50. Nov program. Ko me je vlada pestovala. Slovenci smo imeli v teh časih, ko se odločuje naša usoda, enoten naroden program. Izrečen je v deklaraciji Jugoslovanskega kluba od dne 30. maja 1917. Ta program je zajet iz duše našega naroda, kar so dokazali vsi kasnejši politični dogodki. Ni, da bi ponavljali te znamenite priče narodove volje. Dovolj govori dejstvo, da se temu narodnemu programu ni javno upal nihče postaviti po robu. Javno se mu ni smel nihče zoper-stavljati, A nekaj ljudi je pod vodstvom dr, Šusteršiča takoj začelo na tihem delo proti uresničenju deklaracije. Komaj je bila izrečena, je dr. Šusterešič, ki je bil tedaj še načelnik močne stranke, izjavil, da je deklaracija naš »maksimalni program«, To se pravi: kar zahteva deklaracij, to je naša prva, a ne zadnja beseda, dalo bi se zbarantati tudi za manj kot samostojno državo. Slovenska javnost je to stališče takoj soglasno odklonila; zatajitev našega programa je bila tudi eden poglavitnih vzrokov, da je dr. Šusteršič obsedel sam, da je ostal brez somišljenikov in brez stranke. Dr. šusterešič se je tedaj branil, da se mu dela krivica; da so on in njegovi zvesti in vneti somišljeniki deklaracije. Dal je pisati zoper nas, da smo lažniki, obrekovalci, demagogi. Toda vse kasnejše delo njegovo, zlasti pa dogodki zadniih dni, so dokazali, da je njegova ljubezen «a deklaracijo bila zgolj slepilo. Deželni odbor je sicer v njegovi odsotnosti, a z njegovo vednostjo odklonil izjavo za deklaracijo in se ni hotel izjaviti zanjo. Danes pa je nastopil dr. šusteršič z novim dnevnikom, »Novicami«, in novim programom očito pred svet. Pod naslovom »Naprej, slovenska zastava!« prinaša prva številka »Novic« programatičen članek, v katerem napoveduje novo smer slovenske politike. V njem pravi, da je bila »majniška deklaracija v tistem hipu dobra politična poteza« in da bi se tedaj bila dala doseči Združena Slovenija. Dr. šusteršič bi bil s tem zadovoljen, »majniška deklaracija pa bi ostala dober program za bodočnost«. Na tem stališču stoji dr. Šusteršič še vedno. On ne mara deklaracijske, jugoslovanske politike, ampak hoče »slovensko politiko«. Kajti po njegovem je »najbližji vsak samemu sebi in mi smo pred vsem Slovenci«, Torej proč od naših južnih bratov! Da se razume to njegovo stališče, je treba premotriti sedanjo politično kon-stelacijo. Jugoslovanski deklaraciji so se naši nasprotniki smejali. Naši Nemci, ki so v monarhiji politično najbolj zaostali, niso stvari smatrali za resno; na Ogrskem je ministrski predsednik Wekerle izjavil, da se bodo Ogri že še »pobotali« z Jugoslovani; dr. šusteršič je bil istega mnenja in je vrgel v svet besedo o »maksimalnem programu«. Toda stvar je bila mnogo resnejša, nego so si ti gospodje mislili, Nemci so začeli kmalu kričati, da je »Jug v plamenih«, Ogri sklicujejo posvete o jugoslo-i vanskem vprašnju v Budimpešto in dr. šusteršič je bil zopet za deklaracijo. Jugoslovansko vprašanje je zorelo in treba je bilo iskati načina, da se reši — odlašati se ni dalo več. Tedaj so prišli na misel, kako bi se rešilo naše vprašanje, da zadovoljijo Hrvate, a da vendar ne užalijo Nemcev. Zasnovali so načrt, po katerem bi Hrvate in med njimi bivajoče Srbe združili ter jim dali neko vrsto avtonomije --• a brez Slovencev. Slovenci bi ostali sami, odtrgani od Juga, prepuščeni nemškemu pritisku, materijal, preko katerega bi Nemci gradili svoj most do morja. Izročeni bi bili najhujšemu navalu okrepljenega nemštva in bi morali podleči. Prišli bi ob svoj jezik in svojo narodno posest. Narodno bi se zadušili. To je pravi vzrok, zakaj nas Nemci ne puste iz svojega objema, zakaj bi nas hoteli odtrgati od Hrvatov in Srbov. Isto hoče sedaj tudi «r. šusteršič. Tudi on nas trga od južnih bratov, ko zavito oznanjuje samo slovensko politiko. Tudi on pomaga našim nasprotnikom, ki nam kopljejo grob. On zastopa nemško-vladne koristi, in »Novice«, ki jih izdaja, so glasilo sovražnih nam moči. Nasproti temu početju naj pove slovensko ljudstvo, da mu deklaracija ni zgolj »dobra politična poteza«. Nam je deklaracija pogoj življenja. Slovensko ljudstvo naj pokaže, da mu je deklaracija stalen program, ne »dober program za bodočnost«, kakor želi dr. Šusteršič. Sedaj, ko se svet krha in se menjava podoba Evrope, ni uresničenje deklaracije »blodna fantazija«, kakor trdi dr. Šusteršič, ampak načrt, ki se more in mora doseči. A dal se bo doseči le z naporom in zavednostjo vsega našega ljudstva, ki ga skuša dr. Šusteršič sedaj zbegati in razcepiti na dvoje. Lotil se je, da izvede dogovorjen poskus zoper naše stremljenje po svobodi, in upa na nagrado. Naše ljudstvo pa bo ostalo enotno, bo odbilo ta napad, kakor je odbilo tolike druge, in bo poskrbelo, da ne bo imel novi program ne uspeha, ne nagrade. ! x Dunaj, 2. julija 1918. V zbornici je zopet živo. Voditelji strank so prispeli na Dunaj in se posvetujejo o položaju. Dr. pl. Seidler, ki koleba T Večer i oh Spisal vseuč. prof. Maryan Mora\vski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr Štele. (Dalje.) D e v i 11 e. Nismo pozabili na to vedo o religijah, saj je že prvi dan g. Hainberg o njej govoril, Ta veda pa nič ne govori proti naši oddelitvi. Ona opazuje religije kot empiričen pojav v človeštvu, preiskuje eksperimentalno pravo njihovega razvoja; toda religija vodi srca in duše človeštva v sfero absolutnosti, kamor znanost ne more. Nazadnje bi se pa jaz nikdar ne skladal z uvrstitvijo krščanstva v vrsto drugih religij, kakor da bi bilo naraven produkt njihovega razvoja. Krščanstvo, gospoda, je od zgoraj! B i e 1 s k i. Ha! To je lahko reči: Krščanstvo je od zgoraj! — Spoštujem to trditev kot izraz subjektivne vere; poudariti pa moram, da je v popolnem nasprotstvu z rezultati noderne vede. — Če je danes kaj znanstve-10 dokazanega in snlnSno snreietetfa. ie gotovo nepretrganost in enotnost religij-skega razvoja, kakor vseh drugih razvojev. Religije so se začele s fetišizmom; kolikor novih prikazni so ljudje zapazili v naravi, toliko duhov so si predstavljali, ki so jih s strahom častili. Kakor se je dalje predstava o naravi razvijala in se človeška misel vedno bolj posploševala, so se zlivali ti neštevilni fetiši v omejeno število bogov, moških in ženskih, dobrih in hudih, t. j. prikrojenih po vzoru človeka. Tudi politične uredbe ljudstev so vplivale na njihove religije. V boju, v katerem so zagotavljali narodi svoj obstanek, je vsak moral imeti svojega boga, ki ga je posebno častil, vendar pa ni načelno odrekal enake časti sosednim bogovom. Ta boj narodov med seboj je privel do ustanovitve velikih držav, kot n. pr. asirske, ki so včasih sanjale o splošnem vladanju in iz tega je nastala, kot je pokazal Renan v zgodovini Izraelcev, ideja enega božanstva, ki vlada celemu svetu, monoteizem. To idejo, kot višjo od politeistične oblike, jc razneslo po svetu krščanstvo. Zmašil jo je v eno celoto z raznimi bajkami vzhoda in izmišljotinami aleksandrijske filozofije: o utelešenju, o trojici, o logosu, o posmrtnem življenju; dodalo kot praktično stran načelo altruizma, ki ga je tudi že grška filozofija formulirala, dalje obrede, sicer nekoliko preprostejše, kot so bili fjrški in s svojo nemško-narionalno politiko med dvomi in zmotami, je včeraj predsedoval daljšemu ministrskemu svetu, ki je trajal od desete predpoldne do dveh popoldne in katerega so se udeležili vsi člani kabineta. O poteku seje varujejo najstrožjo tajnost. Vlada je posegla po zadnjem sredstvu, da doseže večino za proračunski pro-vizorij. Seidler — če bi še ostal na svojem mestu — bi ne predložil zbornici proračunske predloge komulativno, ampak ločeno. Računa, da bodo Poljaki pač glasovali proti proračunskemu provizoriju, pač pa bodo nemški socialni demokrati glasovali za proračunski provizorij, ker obsega tudi postavko o državnih dokla-dah nižjeavstrijskim delavcem. Danes je jasno, da so bile te državne doklade predvsem vaba za nemške socialne demokrate. Nasprotno pa upa vlada, da bodo Poljaki glasovali za emisijo novega vojnega posojila, ker ne zaupajo pač vladi, a ne negirajo države. O nemških socialnih demokratih pa vedo, da bodo glasovali proti posojilu. Na ta način upa vlada dobiti majhno ve.čino. Dr. Seidler se zopet pogaja s strankami. Povabil je k sebi zastopnike opo-zicionalnih strank, predvsem Jugoslovane, Čehe in Poljake. Tudi zbornični predsednik dr. GroB mešetari. Nemške stranke so se že danes sprijaznile z mislijo, da ne bo mogoče pridobiti Poljakov za nemško vladno večino. Veliko pozornost je vzbudil v zbornici poziv entente na avstrijske Poljake, ki je objavljen v pariškem »Temp-su«, naj glasujejo brezobzirno proti proračunu, da tako dosežejo razpustitev avstrijskega parlamenta. Poziv »Tempsa« se končuje z besedami: »Vedite, poslanci Galicije, da koalicija zre na vas. Zavedajmo sc vašega pomena v Avstriji in zato tudi vaše odgovornosti.« Ta razglas pomeni nov pritisk na Poljake; če ne bodo ravnali po željah vlade, jim bodo vedno lahko zabrusili v obraz, da so — veleizdajalci in zvezani z entento. Današnje dunajsko časopisje razpravlja obširno o jugoslovanskem vprašanju. »Zeit« naglaša v uvodniku, da ni vprašanje nobenega drugega avstrijskega naroda v Avstriji sedaj med vojno tako važno, kakor jugoslovansko. — Današnja večerna »Reichspost« pa trdi v članku »Jugoslavija« izpod peresa nekega dr. J. L. S., da se široki krogi katoliškega slovenskega ljudstva ne zavedajo, da prihaja jugoslovansko gibanje iz srbske in panslavistične propagande! Kako so naivni ti Nemci, ki še vedno ne morejo razumeti, da pomeni naša jugoslovanska deklaracija naš življenjski, nujni postulat. Združene flržove Velike Brilanile. Leta 1882, so umorili irski revolucU jonarji v feniškem parku v Dublinu irskega kraljevega namestnika lorda Coven-disha in njegovega tajnika Bourkeja. O zločincih ni bilo sledu. Na Irsko je bil poslan grozni, krvavi Balfour, ki je pričel pravo strahovlado. A ta Artur James Bal« four je danes državni tajnik za zunanje za« deve v kabinetu, ki daje Irski homerulo. Toda ne samo Irski, ampak tudi Škotski in Walesu. Toda Baifourjeva in Carsonova strahovlada ni trajala dolgo. Leta 1886. je predložil Gladstone zbornici osnovo predloge za samovlado Irske. »Homerule« je povzročil vstajo v Ulstru in napoved boja »proti irskemu popizmu«. Na čelu proti-irskega gibanja, ki je enako gibanju, kot ga je organiziral pred svetovno vojsko Carson, je stal Randolph Curchill, oče Winstona Curchilla. V debati o homerule je imel glavno besedo Goschen, oče moža, ki je izročil v avgustu leta 1914 nemškemu kanclerju napoved vojske. V debati je izrazil irskemu narodu svoje simpatije, toda angleški parlament je svaril, naj z ozirom na interese Velike Britanije ne prekorači svojega delovanja in naj ne dovoli Irski »homerule«. Vsa argumentacija nje-' gova je bila taka, kakor ugovori avstrijskih Nemcev proti zahtevam avstrijskih slovanskih narodov. Ta Goschen je bil vnuk Nemca, lipskega knjigotržca Go-schona. Dne 8. junija 1886 je angleški parlament odklonil »homerule« s 341 glasovi proti 311. Posledica tega glasovanja ja bila, da so volilci angleške liberalne stranke v nekaterih okrajih izrekli nezaupnico svojim poslancem, ki so glasovali proti homeruli. Leta 1893 je Gladstone zopet predložil parlamentu homerulno predloga za Irsko. To pot je spodnja zbornica zakon sprejela, toda zbornica lordov ga je odklonila. Toda v smislu angleške ustave je šel angleški parlament preko zbornice lordov in homerule je bila sprejeta v spodnji zbornici tretjikrat in bi bila realizirana, ako ne bi izbruhnila vojska. Vsled zavlačevanja samovlade Irske je izbruhnila med vojsko na Irskem nova vstaja in voditelj te vstaje lord Casement je bil obsojen na smrt in usmrčen, najprej fizično, potem še moralno, ko se je dokazalo iz aktov nemškega veleposlaništva v Washingtonu, da je dobil od Nemčije denar. Tudi druge zarotnike so zaprli, toda Ircev niso razglasili za veleizdajalce, ampak zajamčili so jim končno realizacijo ho-merula, in sicer že med vojsko. Toda samouprave ne dobi samo Irska, ampak tudi Škotska in Wales. Tako da se reorganizira Velika Britanija v zvezo združenih držav. Škotska je od leta 1707 integralen del Anglije in se razlikuje od poganski, vendar pa tudi od teh izposojene. Taka celota je bila kljub svojim po-greškom in notranjim nasprotstvom velikanski napredek v primeri s prejšnjimi verstvi, podajala je ljudem idealnejši predmet adoracije in višjo etiko, ki so jo jako potrebovali. Ta potreba človeštva, ki jo je bilo čutiti, posebno v takratni rimski državi, je ključ, ki nam razloži postanek katolicizma in njegovo široko razširjenje. D e v i 11 e. To je vse prav lepo sestavljena fantazija pozitivistov, ki ji samo enega manjka — skladnosti s pozitivnimi dejstvi. A priori bi po mnenju pozitivizma moralo tako biti, da bi se religije v človeštvu začenjale pri fetišizmu in končale svoj razvoj pri monoteizmu; če si pa ogledamo resne spomenike človeške misli, ki jih današnja znanost koplje izpod zemlje, dobimo važne povode za sodbo, da se je razvoj vršil v resnici ravno nasprotno. Mo-noteistična ideja nastopa v teh spomenikih kot najstarejša; in šele počasi, v procesu razkrajanja, ki ga je mogoče do neke mere slediti celo na spomenikih samih, sc pre-obraža v polileizem. Egipet, mati grške kulture, posredno pa tudi rimske in n.-iše, lHomerule, Britania«. Daj homerule. daj samovlado, Britanija! • Tako na Angleškem! A ne v Avstriji! Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. julija. Uradno: Topniško delovanje je bilo na vsej italijanski fronti zelo živahno. Proti jutru se je med Brento in Piavo in ob spodnji Piavi zelo okrepilo. Večjih pehotnih bojev včeraj m bilo. Načelnik generalnega štaba. Boj na Jadranskem morju. Dunaj, 2. julija. Uradno se poroča: j Dne 2. julija zjutraj je mala skupina naših torpedovk v severni Adriji zadela na veliko številnejše sovražne torpedovke. Razvilo se je živahno streljanje na kratko razdaljo. pri kateri smo eno veliko sovražno ladjo zažgali, eno manjšo pa poškodovali. Sovražnik je prekinil bitko in se je hitro umaknil. Naše ladje imajo čisto majhne poškodbe in nimajo, izvzemši par ranjencev, nobenih izgub. Mornariško poveljstvo. Načelnik avstrijskega generalnega štaba o položaju ob Piavi. Haag, 1. julija. »Hollandsche Nieuws-biro« objavlja interviev njegovega posebnega poročevalca z načelnikom avstrijskega ogrskega generalnega štaba generalnim polkovnikom baronom Arzom, ki je odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Poročevalec je opozarjal na izjavo italijanskega veleposlanika v Londonu, ki je potrdilo poročilo nekega londonskega lista, da so Izgubile avstrijske ogrske čete ob Piavi 55.000 ujetnikov, iz Lyona se je pa brzo-javilo, da znašajo avstrijsko-ogrske izgube JiOO.OOO mož. Arz jc opozarjal v svojem odgovoru na pojasnila razglašena v avstrijskem ogrskem časopisju in pribil, da ro izgube manjše, kakor v 10. in 11. soški bitki, v katerih smo izgubili 80 000 do 100.000 mož, od katerih odpade na bolnike vsaki dan 2000 do 4000 mož. Ujeli smo 50.000 živih laških ujetnikov in še enkrat aaglašam, da so izgubili Italijani, če previdno cenim, najmanje 150.000 mož. Do-pisnil-' ;e nato opozoril na opis, ki ga je poda' angleški ministrski predsed. Hoyd George o vojaškem položaju ob Piavi v spodnji zbornici, v katerem je trdil, da so Si pripravili tam Avstrijci in Ogri največjo katastrofo. Italijani stoje na levem oregu Piave, italijanska konjenica je pa prekoračila reko in podi sovražnika pred seboj. Na vprašanje, kakšen jc v resnici položaj in če se je spremenil strategični položaj na škodo avstrijskih čet, je odgovoril baron Arz: Kdor trdi, da se je spremenila bitka ob Piavi v katastrofo avstrijske ogrske armade, dokazuje svojo popol-10 nesposobnost presojati vojaški polo-Saj. Saj so četo uradna poročila italijan-ikega vojnega vodstva naglašala ponovno, tako izvrstno se je drža! njih sovražnik z zrazi: ognjevitost, odločnost in elan. Itali-ansko voino ooročilo 24. junija je poro- čalo, da so avstrijske ogrske čete, ki so krile umik, po trdovratnem odporu polagoma potiskali nazaj. Vse to dokazuje smotrenost in red naših operacij. Italijanski vojaški kritiki sami svare pred pretiranimi navedbami in morajo pripoznati, da so se umaknile avstrijske ogrske črte vzorno na vzhodni breg Piave, da niso bežale, marveč da so to storile vsled strate-gične doslednosti, do katere so dovedli razni dogodki. Avstrijska ogrska armada stoji danes v svojih starih postojankah na vzhodnem bregu Piave in v celi bojni črti v gorah z nezmanjšano bojno močjo, kar dokazuje s tem, ker odbija vse italijanske sunke in prekoračevalne poskuse. Trditev, da stoje Italijani na levem bregu Piave in da je prekoračila italijanska konjenica reko, je zato tatarska novica, katere nesmisel so čutili vsi italijanski oddelki na lastnem telesu, če so poskušali prekoračiti reko. Vsled naše iniciative, ki si jo je prejkoslej pridržala avstrijska-ogrska armada, se je strategični položaj res spremenil in sicer na korist avstrijskih-ogrskih čet, ker je izguba 150.000 mož povzročila v italijanski armadi občutljivo vrzel in ker smo na mnogih mestih naše gorske fronte izboljšali splošni položaj, ker smo iznova preuredili naše postojanke. Poročevalec je končno vprašal barona Arza, če je res, kar je trdil L!oyd George, -da so izbruhnile pobune v več najvažnejših mestih Avstrije-Ogrske?« Načelnik avstrijskega-ogrskega generalnega štaba je odgovoril: »Razmere, ki jih je vstvarila vojska, so povzročile, da so pri nas, kakor v vseh drugih državah tuintam izbruhnili med delavci štrajki in siccr deloma iz materialnih in deloma iz notranjih političnih razlogov. Taki dogodki so se povsod dogajali in so se poravnali tako, kakor jih poravnavajo v vseh državah. Voditelji entente pa take dogodke ravno v osrednjih državah in še posebno v Avstriji-Ogrski opisujejo kot pobune in podobno, da ne jemljejo narodom entente popolnoma vere v že zdavnaj zakopane nade. Tega sredstva se poslužujejo naši sovražniki že dolgo časa zaman, tuintam se ga poslužuje tudi Lloyd George. Proti takim govoricam tvori ne-zrušena moč naših armad najboljši proti-dokaz, ki ga angleški ministrski predsednik niti ne potrebuje, ker sam ve, da bi armada, katere moč krhajo v zaledju pobune, ne bila sposobna za svobodno akcijo, kakršno je pravkar avstrijska-ogrska armada zopet dokazala. Bilka m Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Na mnogih mestih fronte je močan topniški ogenj uvedel podjetja sovražnika, katera smo odbili. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Zahodno od Oise in južno od Aisne živahno pozvedovalno delovanje. Močne delne napade sovražnika južno od Qr.rcqa in severozahodno od Chateau-Thierryja smo na našem bojišču izjalovili. Poročnik Udet je priboril svojo 37. in 38., poročnik Kroll svojo 28. in 29. zračno zmago. pl. Ludendorff, iz Rusije. Vstaja Čeho-Slovakov, Berlin, 2. julija, »Times« poročajo iz Pekina: V vzhodno Azijo prihajajo neprestano znatna češko-slovaška ojačenja. Čeho-Slovaki so odkorakali proti Tobolsku, ko so vzeli Omsk. Berlin, 2. julija. Iz Stockholma, s Finskega in iz Petrograda došle posebne vesti javljajo, da so v zahodni Sibiriji odrezali in ujeli kozaškega generala Dutova. OfirsK! cSržov i znor. Budimpešta, 2. (K. u.) V današnji seji je predložil poslanec Gieswein resolucijo, s katero zahteva žensko aktivno in pasivno volilno pravico v občinskih in rnunici-palnih zastopih. Poslanec grof Mihael Ka-roly je napadel odsek, ker je odklonil žensko volilno pravico. Budimpešta, 2. Poslanec Karel Huszar bo vložil na ministrskega predsednika z ozirom na govorice, ki jih trosijo v zvezi z zadnjimi dogodki na italijanski fronti o cesarici in njeni materi sledečo resolucijo: Tajni agenti naših sovražnikov razširjajo v zvezi z dogodki na italijanskem bojišču najneverjetnejša in najzlobnejša obrekovanja o članih kraljevske rodbine, posebno o vzvišeni osebi kraljice Zite,, ki jo Ogri prisrčno ljubijo. Vprašam, kakšne odredbe je ukrenila vlada, da radikalno konča take škandalozne dogodke? Kaj namerja ukreniti vlada, da vsemu svetu zopet pokaže, da ni Ogra, ki bi ga tako tendenčno delo entente zapeljalo in omajalo neomahljivo zvestobo do dinastije in v prvi vrsti ljubezen in spoštovanje Njenemu Veličanstvu kraljici. Politične novice. 4 Sestanek volilcev S. L. S. Opozarjamo na jutrajšnji politični sestanek somišljenikov S. L. S. VI. (Vodmat) volilnega okraja, ki se vrši v prostorih Šentpe-terskega prosvetnega društva ob pol 9. uri zvečer. Govori državni poslanec g. dr. L. Pogačnik. Pridite vsil + »Novice«. V Ljubljani je začel izhajati peti dnevnik pod naslovom »Novice«. Izdaja ga skupina ljudi okrog dr, Šusteršiča. List stoji na protijugoslovanskem, protideklaracijskem stališču, ima namen pomagati obsojenemu dr. Šusteršiču zopet na noge in je pisan v nemško-vladnem duhu. Zaveden Slovenec takega lista ne bo naročil in ne kupoval! + Pogajanja vlade s strankami. Z Dunaja se poroča, da je povabil Seidler voditelje strank, posebno tiste, ki so v opoziciji, na razgovore, ki se bodo vršili bodoče dni. Zbornični predsednik dr. Gross se tudi posvetuje z voditelji strank glede na konferenco načelnikov kulbov, ki bo zborovala v pondeljek. Poljsko kolo še vedno pregovarjajo, da bi šlo z vlado, a nemški krogi sami pravijo, da jih ne bodo pregovorili, ker se Poljaki ne bodo udali. Med Poljaki in vlado bo še posredoval gališki namestnik grof PIuyn. -f Priprave strank na zasedanje. V parlament so prišli dne 2. t. m. načelniki Jugoslovanov, Čehov, krščanskih socialcev in nemških nacionalcev, da pripravijo vse za posvete. Nekateri klubi bodo imeli seje že danes, Predsedstvo Poljskega kola je tudi danes sklicano na posvet, da zavzame stališče o položaju in da pripravi vse za celotno sejo Poljskega kola, ki bo zborovala na Dunaju ali pa v Krakovu. -f Groi Czernin pri cesarju. Cesar je zaslišal dne 2. t. m. v posebni avdienci bivšega zunanjega ministra grofa Czernina. -j- Sprememba v skupnem finančnem ministrstvu. »Deli Hirlap« poroča: Grof Burian namerava izročiti skupno finančno ministrstvo predsedniku skupnega odbora prehrane generalnemu |iajorju Landwehru pl. Pragenau, Ogrska vlada je s tem zadovoljna, upira se le bosenski deželni načelnik Sarkotič, ker bi ga kot generalnega polkovnika podredili generalnemu majorju. -f Kramar ante portas. V »Vosischer Zeitung« je zapisal znani nemški učenjak dr. Alexander Redlich besedo, da avstrijski Slovani ne zahtevajo drugega kakor pravico. Velenemško časopisje bruha zdaj golide umazanih besed na dr. Redlicha, ker je zapisal resnico. Schonererjev »All-deutsches Tagblatt« je ves iz sebe in pravi, da so tudi Kramaru minuli časi temnih spletk, zarot in previdno prikritih izdajstev. Kdor rabi mesto argumentov zmerjanje, dokazuje, da nima prav. Domoljubje, ki ga priporočajo Ve-Iencmci. Schonererjev »Alldeutsches Tagblatt" objavlja sledeče Bismarkovo reklo z dne 11. decembra 1867.: »Drugega, kakor nemško narodnega domoljubja gojiti, nimamo^ nobenega povoda in ni naša naloga.« Če bi rekel kaj podobnega Čeh ali Jugoslovan, bi ga seveda vsa avstrijska nemškutarija z namečkom »Resničarjev« razkričala veleizdajalcem in ga podila na vešala. -f Kronani in nekronani pruski kralj. »GIos Narodu« piše: Kronani pruski kralj je nemški cesar Viljem II. Nekronanega pruskega kralja pa imenujejo dnevniki jun-kerja-konservatista poslanca Hevdebranda. Kronani pruski kralj je obljubil splošno in enako volilno pravico, Nekronani pruski kralj pa noče enake in splošne volilne pravice. S tega razloga pruska zbornica to predlogo ni sprejela. Grof Hertling, predsednik kabineta kronanega pruskega kralja, jc javil nekronanemu pruskemu kralju, da vztraja pri splošni volilni pravici. Usoda pruske volilne reforme je negotova. + Hrvatski sabor. Zagreb, 2, julija, Danes se je vršila generalna debata o in-demnitetni predlogi. Poročal je posl. dr. Simeonovič-Čokič. O finančnem in političnem položaju je govoril sekcijski načelnik dr. Vinko Kriškovič. Opozicija ga je motila z medklici. + Srbi in Italijani. Rim, 2, julija, (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: V soboto popoldne je prišlo na Monte Cittorio odposlanstvo srbskega parlamenta, da pozdravi v imenu srbskega naroda italijansko zbornico. Odposlance je sprejelo zbornično predsedstvo. Poslar.Bc Rotta se jc zahvaljeval v imenu poslanske zbornice in je izražal nado, da bo kmalu vezalo Jadransko morje svobodno Srbijo z Italijo. Govorilo je še več govornikov, ki so izražali svojo vero v zmago sporazuma. s t* + Belgijski pravosodni minister pri papežu. »Socialiste Belgue« poroča: Belgijski pravosodni minister Carton de Wart bo obiskal papeža v velevažni zadevi. -f- Cecil o Rusiji. Na neko vprašanji poslanca Kinga v angleškem parlamentu, če bi Anglija in njeni zavezniki podpirali Rusijo na suhem in na morju, da ohrani pristanišča ob marmorski obali Rusiji proti Finski in nemškemu vplivu, je odgovoril zunanji državni podtajnik lord Robert Cecil: Če bi pozvala vlada sovjetov zaveznike, naj ji pomagajo pri obrambi ruskega ozemlja proti Nemčiji, bi o pozivu dobrohotno razpravljali. Drugega zdaj ne morem povedati. -f Kako sodi Kerenskij o položaja. Pariški »Journal« poroča, da je Kerensktf izjavil, naj pošljejo zavezniki čete v Rusijo, ker bi se precej pričela zbirati okoli njih ruska armada. Poslane čete bi morale biti mešane: ne smele bi biti izključno francoske ali japonske. Kerenjskij si pa nikakor ne prikriva težav, ki bi se morale v slučaju take intervencije premagati. -f Demonstracije proti Take Jonescu. Bukarešt, 2, julija. (Kor. ur.) Ko se je peljal Take Jonescu z vlakom skozi Ploesti, so meščani demonstrirali proti Take Jonescu in obmetavali vlak z jajci. + Avstralsko delavstvo proti miru, Perth, 1. (K. u.) Reuter javlja: Avstralska delavska stranka je zavzela včeraj stališče glede na mirovno propagando. Govoril je tudi bivši avstralski delavski ministrski predsednik Macadden, ki je izjavil, da je izdajalec domovine vsak, ki priporoča, na! se posnema zgled Rusije, -f Državne doklade nižjcavstrijskira industrijskim delavcem. Od 20 julija naprej dobe delavci v vojni industriji na Nižje-Avstrijskem od vlade sledjo tedenske doklade: 1. Odrastli moški deisvci, ki so dobivali tedensko več kot 100 K plače — 14 K tedenske doklade. 2. Odrastli moški delavci, ki so dobivali manj kot 100 K na teden — 16 K. 3. Ženske in mladoletni 10 K. 4. Vsak otrok delavca 6 K. Toda ta odredba ministrstva za socialno skrbstvo velja samo za Nižje-Avstrijsko, Iz Booaiskega Novega meslo. 1. julija 1918, Vojska z vsemi svojimi posledicami, je v vseh mestih ustvarila posebne razmere in človek se mora rad ali nerad prilagoditi razmeram, o katerih se mu včasih še sanjalo ni. In če imajo druga mesta svoje vojne posebnosti, ima jih zlasti Dunajsko Novo mesto. Mesto, ki v mirnem času s svojimi 50.000 prebivalci, brez kakih zanimivosti in s svojim starinskim licem, ni moglo vzbuditi drugih vtisov, kot druga provin-cijalna mesta, je danes dobilo lice ene same velike tovarne, kjer vojna tehnika združuje najboljše telesne in duševne sile, da si izmišlja novih morilnih in obrambnih sredstev. V času vojne se je prebivalstvo mesta podvojilo z delavstvom in vojaštvom, ki je zaposleno v najrazličnejših vojnih vele-obratih. Umevno je, da vsled tega primanjkuje posebno zdravih stanovanj za delavstvo. Na tisoče delavcev in vojakov je nastanjenih po barakah, kjer delijo revno življenje z begunci in hrepene po normalnih razmerah. Izredne težave povzroča tudi prehrana, ker nerodovitna okolica ne nudi skoraj nič pridelkov in je mesto navezano na daljši uvoz z dežele in v nekaterih stvareh tudi iz bližnje Ogrske. Tako so češnje in sočivje, kolikor pride tega blaga na trg, večinoma ogrski pridelek. Češenj je zelo malo na trgu. Prodajajo se po 6 K kg in se ljudje skoraj tepejo zanje. Glavno solato prodajajo po 40 do 60 v, komad. Tudi drugo sočivje je zelo drago, v kolikor ga je na razpolago. Sredi trga sicer stoji deska z maksimalnimi cenami, a se branjevke prav malo menijo zanjo. Zadnjič sem videl, ko jc tržni nadzornik prijemal ženske, da morajo prodajati češnje po 4 K. A ženske so pospravile češnje in več dni jih potem ni bilo videti na trgu. Pač pa so zvečer čakale s košarami pred tovarnami in vojašnicami in tam brez nadzorstva stavile ccne lačnim vojakom in delavcem. Z mesom tudi ni tu nič bolje kakor drugod. Celo to posebnost sem opazil, da se znajo mesarji že poprej zavarovati za soboto, ko se deli meso na ta način, da obesijo na vrata listek: V soboto ni mesa! Krušne racije delavstvu še niso utesnili najbrž zato, ker slutijo, da bi s tem postala nevarnost, da bi se oviral obrat v tovarnah. Pač pa ga dele vojakom za osem dni toliko, kakor bi ga imeli za dva. Ko človek gleda trudne obr-ze delavskih mpožic, brezčutne in brezupne, skoraj dobi vtis, da v teh izrabljenih telesih tli iskra, ki zna danes ali jutri zanetiti požar. Toda čudna je človeška narava. Če gre človek proti večeru ali v nedeljo popoldne proti Wollersdorfu in ne zna na obrazih brati duševna razpoloženja, bi skoraj mislil, da vlada tukaj med vojaštvom in delavstvom samo veselie in smeh. Različne zabave, ki so tu ljudstvu na razpolago, ga sicer za hip razvedre, a ga ne uteše duševno. Kino, godba, ples, dekleta, vse to je prosto in v obilni meri na razpolago, a ne more dati deseti del tega, kar je vzela vojska. Edino, kar je tukaj Kranjcu tolažba, je vino. Za 8 K se dobi izvrsten Gumpolds-kirchner, kateri včasih pogreje kranjske fante, da v splošno pozornost zapojemo kako našo, Čehom, katerih je tu največ, zelo ugaja naše petje. Tudi Nemci nas radi poslušajo; samo Ogri so mnenja, da peti le oni znajo —. Splošno opažam, da tu med ljudskimi množicami, ki so priklenjene v trdo usodo, vlada nekako medsebojno spoštovanje. Vsi vidimo, da smo obsojeni nositi enako usodo in zato nas druži nek čut solidarnosti. In vsled tega si tudi včasih mislim, da bi se tistim nacijonalcem, ki upijejo po »Volkstagih«, ki so siti in delajo »kšefte«, tudi kmalu kri ohladila, če bi jih zaprli, za nekaj časa vsaj, v barake med — uši! Posebnost mestu dajejo letala, ki v Zgodnjih jutranjih urah pričnejo regljati po zraku in regljajo cel dan, če je količkaj dobro vreme Ni pa redek slučaj, da nastane resk in tresk in pade ogromno letalo na tla, kjer se aH razbije, ali zgori z velikim plamenom. Zanimivo je pogledati razvaline takega ponesrečenega aparata. Močne jeklene palice se tako skrivijo, kod bi bile iz papirja. Peroti se popolnoma razcefrajo in drugo ogrodje se navadno razleti na tisoč koscev. Seveda tudi pilot redkokdaj živ ostane. Največkrat ali zgori, ali je razbit tako, da ga ni poznati. Včasih pa se zahoče tudi dimnikom, streham, svetilkam in drugim stvarem, ki niso dosti pritrjene, malo po zraku. Nenadoma nastane včasih zelo močan veter in ta se igra s temi predmeti. Celo kakega spoštovanega meščana včasih dvigne od tal, kot bi se hotel šaliti z njegovo lahkoto. — Vreme je Iplošno bolj mrzlo in skoro po vsakem dežju pobeli sneg okoliške ▼rhove. Zemlja v vsej okolici je peščena in kamenita. Cele velike ravnine so zapuščene in tudi letos ko je dosti moče, nc zraste toliko trave, da bi bilo vredno kositi. Vojaki pasejo konje in koze. Na nekaterih njivah je žito, a tako revno, da je n. pr. rž komaj do kolena, ječmen pa komaj eno ped visok. Politično življgnje je v mestu bolj skromno. Kolikor mi je znano, izhajata v mestu samo dva časopisa tednika in sicer kršč. soc. »Novice«, ki pišejo zelo strupeno o Slovanih in soc. dem. »Jednakost«, ki zmerja mestne očete, ki so baje krivi vseh nesreč. Pač pa se na debelo kolpor-tirajo dunajski židovski listi, kakor »N. W. Journal«, »Kronen-Zeitung«, »Preša« in drugi. Ti listi prinašajo vsako jutro strašne novice o umorih, o roparjih in najrazličnejše senzacije. Vse to je dragocena dušna hrana naših čestitih Novomeščanov. Med delavci pa opazim največ češkega branja »Denik« in »Delničke Listy«. Imamo pa tudi nekaj »Slovencev« in »Narodov«, katera potem krožita tukaj med rojaki. Rojakov je tu dosti, a težko je imeti stalno zvezo z njimi. Reči pa se mora, da v splošni duševni otrpelosti naši ljudje še najbolj drže dostojanstvo človeka in da so v splošni pokvarjenosti in nemoralnosti često častna izjema. Klas. Dnevne novice. __ — Cesar je obiskal 2. t. m. vojno kuhinjo v Favoritnu na Dunaju. Cesarja so navdušeno pozdravljali. — Krekovo slavnost na čmučah priredi Šentpetersko prosvetno društvo v nedeljo dne 7. julija ob 4. uri popoldne v Društvenem domu. Vabimo Črnučane in sosede k obisku. — Praznik sv. Cirila in Metoda. Praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda se bo letos v mnogih krajih naše domovine slovesno obhajal. Na predvečer tega dne bodo, kakor nam poročajo od več strani, goreli kresovi. To naj bo izraz neomajne zvestobe našega naroda cerkvi m sebi. Spominjajte se na ta dan zlasti Lit slovenskih, hrvatskih in srb- skih otrok, nabirajte povsod prispevke za siročad in jih pošiljajte na naslov: Odbor 0 ?ena Za siro£ad< Zagreb, Kipni ••X* ~ Racjen je bi! na italijanskem bojišču, m sicer prvi dan ofenzive, bivši načelnik vipavskega Orla Ivan Silvester. Rana r,i nevarna. Nahaja se v neki dunajski rezervni bolnišnici. — Krško županstvo resno svari leto-Viščarje, naj ne pridejo čez poletje v krško občino, ker jim občinska aprovizacija ne bo mogla nakazovati živil. Kdor namerava priti, mora prinesti s seboj potrebno množino moke, masti itd. — Požar na Robu jc pretekli teden uničil vsa gospodarska poslopja trgovcu Janezu Usnik. Zgorel je skedenj, kolarni-ce, vozovi, konjska oprava. Najhujša škoda pa je, da je zgorelo 1052 škafov, ki jih ie imel spravljene v skednju in baš pripravljene za oddajo. Zgorela jc tudi de--clja m nekaj živil. Škoda se ceni do 30 •soč kron. Vzrok oožara še ni pojasnjen, — Razpuščen je občinski odbor na Robu, Za gerenta je imenovan Fr. Jaklič, posestnik na Selih. Za prisednika g. župnik Zabukovec in I, Cimerman. — Napad v mlinu. Iz Tržiča se poroča; V Vilfanov mlin v Bistrici sta prišla 1. t. m. ob 7. uri zjutraj dva moža, eden izmed njiju v vojaški obleki se je klatil že več dni po Bistrici. Mlinarica, ki je bila-tedaj sama v mlinu, je postregla neznancu z zajtrkom. Po tem je pričel nenadoma 72 let staro gospodinjo tolči po glavi, da jo omami, na to se zgrudi ženica na bližnjo skrinjo in kliče na pomoč. Ropar ji zaveže oči in zahteva denarja od nje. Med tem dejanjem je drugi ropar, ki je bil zunaj, odšel v zgornje stanovanje in tam preiskaval po omarah. Prvi je vlekel prestrašeno ženo po stopnjicah v gornjo sobo in z zavezanimi očmi je morala iskati denarja po omari. Videla je preje, da je imel ropar sekiro pri sebi. Povezal ji je z vrvjo nogi in zavezal roki križem na hrbtu ter jo vrgel v klet in jo zaprl. Tudi usta ji je bil zamašil. Zavese pri oknu sta bila roparja zategnila ter zaprla hišo, potem ko sta odnesla več stvari in nekaj malega moke. V takem stanu jo je dobil fant Podrekar, ki je pred dobro uro preje videl enega izmed roparjev v mlinu v pogovoru z ženo. Mlinarica, kateri je starejši sin padel v vojni, ima samo še enega $fina, ki je tudi na fronti. Mlin stoji v samoti pod sv. Jurijem. — P. Avgust Lehmkuhl S. J. umrl. V Balkenburgu na Holandskem je umrl dne 23. junija 84 let star znani sociolog in moralist p. Avgust Lehmkuhl. Rojen je bil na Vestfalskem. Za časa kulturnega boja v letu 1870. je moral zapustiti Nemčijo. Za-vetiščq je našel na Angleškem v Ditton Hallu. Pozneje je bil poslan na Holandsko, kjer mu je smrt iztrgala pero iz rok. — C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu namerava najeti za nekaj let na Kranjskem posestvo v obsegu 200 do 300 jugov. Pogoj je: prvovrstne njive in travniki poleg prostornih gospodarskih podjetij in posebno pripravnih za večjo živinorejo. Ponudbe naj se pošljejo c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, sedaj v Ljubljani, oddelek V., aprovizacija. — Poštni promet vojnih ujetnikov z Rusijo. Navadna pisma, dopisnice in pošiljke z darili se smejo avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji pošiljati odslej čez Nemčijo. Iste vrste vojno-ujetniških pošiljk so pripuščene tudi v prometu iz Rusije. — Nakup konj za vojno upravo. Posestniki konj, ki hočejo prodati svoje konje vojni upravi, naj naznanijo njih ceno in število pismeno evidenčnemu častniku za konje v Ljubljani (k. u. k. Pferdeevidenz-offizier in Laibach). Nakupovali se bodo konji le v starosti od 4. do 12. leta. — Oddaja reverznih konj iz c. in kr. konjske bolnice v Kranju. Dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo oddalo posestnikom približno 40 reverznih konj iz c. in kr. konjske bolnice v Kranju. Tozadevne informacije se dobijo pri vseh kranjskih razpeče-valnicah konj (Pferdeverwertungsstellen). — Influenca v Nemčiji se širi v celi državi. V Berlinu je obolelo na bolezni nad 3000 oseb. V Karlsruhe, Mannheimu in v Ludwigshafnu je obolela tretjina prebivalstva. Bolniki okrevajo redno po dveh ali treh dneh. UubSianske novice. lj Praznik sv. Cirila in Metoda v ne- j deljo, dne 7. julija, se bo v trnovski župni cerkvi slovesno obhajal. Pri deveti maši bodo na koru peli staroslovenski tekst po skladbi dr. F. Kimovca, ki bo sam tudi petje vodil. Med mašo bo kratka pridiga g. župnika Finžgarja. lj Srebrni zaslužni križec s krono je podelil cesar delovodju ljubljanske tobačne tovarne g. Ignaciju Habichtu povodom naprošene vpokojitve. lj Krekovi socialni pomenki za VI. vodmatski Jjubljanski okraj se jutri, v četrtek, dne 4, t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Šentpeterske Prosvete nadaljujejo. Vabimo somišljenike in somišljenice k obisku. Ob tej priliki naj se oddajo tudi pristopnice. lj Smrtna kosa. Danes dopoldne je umrla gospa Adela Rumpel, vdova po dobro znanem tovarnarju glasovirjev istega imena. Ona je mati v Ljubljani dobro znanega opernega in koncertnega solista g. Emila Rumpel. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri iz hiše Emonska cesta št. 6. lj Samomor podpolkovnika. V Trstu sc je v noči od sobote na nedeljo v gar-nizijskem zaporu obesil podpolkovnik Leit-ner, ki je bil zapleten v znano afero kranjske aprovizacijske družbe. lj Odborova seja »Društva ljubiteljev poljskega naroda«. Društvo ljubiteljev poljskega naroda ima danes ob 7. uri zvečer odborovo sejo pri tajniku, Zarnikova ulica 17. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 11. t, m. redna mesečna dražba v mesecu novembru 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev, 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. lj XI. izvestje »Cesarja Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja v Ljubljani«. Šolsko leto 1917/18. Izdal Ivan Ma-chcr, c. kr. profesor in ravnatelj. Iz izve-stij posnemamo, da je obiskovalo šestraz-redni dekliški licej 270 učenk. Odlično sposobnih je 50, sposobnih 196, v obče sposobna 1, ponavljalna skušnja se je dovolila 6, nesposobnih je 9, brez razredbe je 7 go-jenk. Trgovski tečaj na liceju je obiskovalo 51, V. razredno licejsko ljudsko šolo pa 198 učenk. Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja je štel za obvezne predmete 16, za neobvezne 2 profesorja, pet-razredne licejske ljudske šole 11 in trgovskega tečaja 5 učnih moči. lj Opozarjamo na današnji oglas g. St. Ponikvarja, ki je otvoril svojo delavnico na Sv. Petra cesti štev. 7 v izvrševanju orto-pedičnih aparatov. lj Najdeno kolo, V nekem parku se je našlo kolo. Lastnik naj se zglasi pri policijskem ravnateljstvu v II. nadstropju, soba štev. 17. Stalerske novice. š V Pamečah pri Slov. Gradcu se vrši v nedeljo 7. julija ob 3. uri popoldne pri g. Vrhnjaku igra v petih dejanjih »Andrej Hofer«, s katero je združen srečolov in šaljiva pošta. Čisti dobiček je namenjen za nakup šolskega harmonija. Pridite v obilnem številu. pr Razpis častnih nagrad. Slovenska Matica v Ljubljani razpisuje 5 častnih nagrad, in sicer: 3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniško delo, Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol. 3000 K za izvirno, vsem zahtevam dramatske umetnosti ustrezajočo dramo, ki izpolni v gledališču cn večer. 3000 K za najboljše izvirno znanstveno delo, ki poglobi in razširi spoznavanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, narodopisja, literature, umetnosti, geologije, favne, flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol in bodi zamišljeno kot samostojna knjiga. 1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost .imajo spisi, ki se pečajo s kulturnovažnimi, splošno zanimivimi znanstvenimi problemi. 1500 K za poljudno znanstven spis iz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki obdela širše, vsebinsko •zaokroženo znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka. Delo izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena" z ilustracijami. — če Matica ne prejme pripovednega spisa aH drame, ki bi ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma zado-voljujoči krajši pripovedni spis, prvovrstno enodejanko ali dvodejanko, bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en gledališki večer, na primer tri enodejanke ali eno dvodejanko in eno enodejanko. Matica utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurenčna dela ne prišla v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi in vredni objave. Take spise bo Matica sprejela in nagradila z običajnimi honorarji. Pisatelji prejmejo za častno nagrajene konkurenčne spise tudi običajne honorarje, Svoie spise naj opremijo z gesli ali psevdonimi. Tc psedonime oziroma gesla naj zapišejo na zaprte kuverte. V zaprtih kuvertih naj bodo njihova prava imena. Rok za vlaganje rokopisov poteče s koncem leta 1920. pr Odborova seja Slovenske Matice dne 24. junija 1918. Na občni zbor Matice Hrvatske, ki bo dne 29. junija, pošlje Matica svojega zastopnika. Društveno denarno stanje je ugodno. Matica je pripravljena izdati Štrekljevo slovnico slovenskega jezika pod strokovno redakcijo, ki naj strogo v Strekljevem smislu izpopolni tisto, kar v rokopisu manjka. Novi cenik za knjige Matične založbe odbor odobri Na predlog leposlovnega odseka odkloni od-hor več rokopisov. Vsebina razpisa čast-nili nagrad se sprejme. Razpis razglasi pisarna takoj. Od zadnje odborove seie so zborovali Gospodarski odsek, Leposlovni odsek in Narodopisni podosek. V kratkem se sestane odsek za izpremembo pravil. JI fce novice. k Obisk srednjih šol v Celovcu. Humanistično gimnazijo v Celovcu je obiskovalo koncem šolskega leta 1917—1918 235 Nemcev in 60 Slovencev. Realno gimnazijo je pa obiskovolo 330 Nemcev, 6 Italijanov, 1 Poljak in 1 sam Slovenec. Na c. kr. državni obrtni šolt v Celovcu ni__ nobenega Slovenca. k Še en osebni vlak vozi od 1. julija do 30. septembra t. 1. iz Celovca v Beljak in nazaj. Odhod iz Celovca ob 10. uri 2 minuti dopoldne, prihod v Beljak ob 11. uri 19 minut dopoldne, Odhod iz Beljaka ob 5. uri 10 minut popoldne, prihod v Celovec ob 6. uri 30 minut popoldne. p Išče se Jožef Mugerlc in njegova žena Marija Mugerle, stanujoča pred vojno z Italijo v Kostanjevici štev. 76, pošta Kanal, županstvo Ajba. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti to Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstropje. p Vojna. V rezervni bolnišnici v Raa-bu na Ogrskem je umrl 23, junija vsled ran, ki jih jc dobil na laškem bojišču, poročnik nekega topniškega polka dr. Anton Tonkli. Pokojni je sin umrlega goriškega politika odvetnika dr. Tonklija. g Nakup krompirja. Krompir sme nakupovati edino lc vojno-žitni zavod, ker ie ves pod zaporo. Kmetovalci, ki že imaio zgodnji krompir, naj ga ponudijo vojno-žitnemu zavodu, ki plačuje do dne 17. julija po 100 K za 100 kg, pozneje sc vsakih 12 dni zniža cena za 15 K pri 100 kg. Krompir, ki ga bi kdo prodal komu drugemu, bo zaplenjen, plačalo se bo zanj tc U K za 100 kg, poleg tega bo dotični sc Kaznovan. . g Pri hranilnici kmečkih občin v Ljubljani so prijavile 8, 5 in pol odstotno vojno posojilo slede.'e stranke: I. 40 letno: Župni urad Bohinjska Bistrica 200 K; Okr bolniška blagajna v št. Vidu nad Ljubi,V r° :/"Pni urad Gora nad Li- tno 200 a.; neimenovan 10.000 K; žup. urad Lozice 1000 K; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 20.000 K; župni urad Slavina 4000 K; zupni urad Št. Vid pri Vipavi 1200 kron m občina Dev. Mar. v Polju 9000 K 11. Sielno: župni urad Si. Gothard 1000 kron; župni urad Sv. Gora nad Litijo 9000 K; zupni urad Dobreoolje 13.0000 K- župni urad Zagorje ob Savi 4000 K; Ignacij Mrcina, Zg. Kašelj, 1000 K; župni urad SnnT 12 000 Ki ŽUPni urad Z8- B««ica 4000 K; neimenovan 3000 K; župni urad Zg. tuhinj 1000 K; župni urad Poljane nad Loko 2000 K in zupni urad Sonca 1000 h. oubskripcijski rok za 8. vojno posojilo je podaljšan do 17. julija 1918, Prijave sprejema in vsa pojasnila daic'Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani.' g VIII. avstr. vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki je bilo do inkl. 27 t. m. subskribiranih 3,872.500 K VIII avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so nadalje podpisali sledeči: Hranilnica in posojilnica, Železniki, za Jos. Globočnika, Železniki, 20.000 K; Rafael Thaler, Škofja Loka, 5000 K; Iv. Wakonigg, Šmartno nri Litiji, 5000 K; Karel Šavnik, Kranj, 4000 kron; Mestni magistrat ljubljanski 30.000 kron; Ant. Hafner, Železniki, 2000 K; Hranilnica in posojilnica, Železniki, 2000 K-Anton Fatur, Prem pri Št. Petru, Notranji sko, 1000 K; Ivan Bajuk, Ljubljana, 3000 K. rizaesja. a Krušne komisije bodo uradovale v četrtek dne 4. t. m. in petek dne 5. t m vsakokrat od .p. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo sledeče izkaznice in sicer: V četrtek izkaznice za sladkor in v petek izkaznice za kruh in maščobo. a Jajca za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo jajca v četrtek, dne 4. t. mes v cerkvi sv. Jožefa. Delili jih bodo na nakazila za mast, in sicer pridejo na vrsto štev. 1 do 1000. Ostale številke pridejo pozneje na vrsto, kar bo pravočasno objavljeno. Določen je ta-Ic red: od 8. do 9 ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne, od 3. do 4. ure št. 601 do 800 od 4. do 5. ure št. 801 do 1000. Stranke dobe po 10 jajc na osebo. Jajce stane 70 vinarjev. Vhod pri glavnih vratih. a Prodaja ješprenja in kaše za stranke. Od četrtka, 4. I. m., do vštete sobote, 6. t. m., se bods oddajalo na izkaznice za moko sledeče blago, in sicer: v 1. do V. okraju na vsako izkaznico po i\ kg ješprenja, kilogram stane l K; v VI. do X. okraju na vsako izkaznico po 1 , kg kaše kilogram stane po 1 K 50 vin. Po soboti se blago ne sme več oddajati, Ostanek vsega_ blaga je napovedati zanesljivo v ponedeljek, 8. junija. a Marmelada za I. in II. uradniški skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo marmelado v pelek, dne 5. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 0 do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do JU0, popoldne od pol 2. do pol 3. št 301 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do konca. II. uradniška skupina od pol 4. do po! 5. št. 1 do 100, od pol 5. do 5. št. i01 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 ka. kilotfram stane 2 K. a izkaznice za sladkor ne dobe člani vojne zveze. a Izkaznice za maščobo dobe le stranke in člani vojne zveze, ki stanujejo v občinah Vič, Moste in Zg. Šiška. a Količina sladkorja na karte. 1. Na vsako belo sladkorno izkaznico veljavno za mesec julij, se dobi eden in t r i -četrt kilograma sladkorja. (Te izkaznice imajo po osem odrczkov.) 2. Na vsako r u j a v o sladkorno izkaznico, veljavno za mesec julij, se dobi le po t r i č e t r t kilograma sladkorja. (Te izkaznice imajo le po šest odrezkov.) 3. D o j e č a ali noseča mati ter otrok do vštetega petega leta dobi poleg bele izkaznice še po dva odrczka rujave izkaznice (šc za en četrt kg sladkorja). Zgubila se ie od Bohoričeve ulice, Ra-deckega ceste do Sv. Petra ceste srebrna ženska ura. Dotična oseba, ki io je pobrala, je znana in se prosi, da jo odda v upravništvu »Slovenca«.__ Za dr. Krekov spomenik je daroval g. Al. Zorman, mokar v Ljubljani, 20 kron. z uporabo kuhinje za dve osebi SE IŠČE za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »SOBA« na upravo »Slovenca*. 2263 travnika dveh oralov odda pisarna odvetnika dr. Pcgana, Ljubljana, Dunajska cesti štev. 38. — Travnik leži nad Ble dom proti Gor^m. Reflcktantje naj sc ne mudoma zglasijo. Proda se lep mlad pr kuni za vsako vporabo v Kosezah itev. 15 pri Ljubljani. = peteline (n. pr. jerbasi vseh vrst), sušilnice za zelenjavo ln sadje, A Jff in razne druge Sfr&ll m\m poMni se dobijo pri Kmetijski zadrugi, Račje, Staj. KUPI SE vsaka množina Ponudbe s ceno in približno velikostjo na JOŽEF ORAŽEM, župan, MOSTE PRI LJUBLJANI. 2163 Kateremu iz Rusije se vračajočih vjet-nikov je kaj znano o usodi pešča Alojzija Jarca, 22 let star, doma iz Gor. Podbor-šta St. 9, obč. Mirnapeč, Dolenjsko, ki je služil pri 20. L. I. R. Kot vjetnik je bil v 1. 1916 zaposlen v zaledju ruske armade. Od junija 1916 pa so zaostala vsa poročila. Za vsako vest bom hvaležen in vse stroške povrnem. — Janez Jarc, posestnik na Gornjem Podborštu štev. 9, pošta Mirnapeč, Dolenjsko. Ciisnt se da proti naturalijam, eventnelno za vino. — Vpraša naj se ustmeno ali pismeno pri »Obrtno kreditni zadrugi« v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 9. srednje velikosti se kupi. — Pismene ponudbe na »Obrtno kreditno zadrugo« v Ljubljani. Sodna ulica itev. 9. suknene odrezke, stare in nove kakor vse vrste bombažastih In volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni KUPUJE E. Kcizbek v Hranili. V najem se odda v Ljubljani blizu južnega kolodvora lesfiln^ in bife! Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Hotel«. Že sedaj je potreba, da sltrbite! je najvažnejše! S težavami dobite kajnit, ki vsebuje 14°|o Zato prosim odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da zamorem jeseni pravočasno poslati. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolagol Vinku Ifabič, veletržec, Žalec, štajersko. V najem vzamem ali na račun GOSTILNO v Ljubljani ali na deželi pri glavni cesti. Ponudbe pod šifro .gostilna« na upravništvo Slovenca. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete 1LOJEIJE ter nadvse obilo udeležbo pri pogrebu, posebno prečastiti duhovščini, II. Marijini kongregaciji, gdč. pevkam za ganljivo petje ter vsem darovatcljcm venccv in šopkov, predvsem pa vsem, ki so jo obiskovali med dolgotrajno boleznijo, najtoplejša zahvalal Družina Itflasič. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi sin, brat, svak, stric gospod Hudaif štirikrat odlikovani narednik, vsled zadobljenih ran pri Pijavi dne 29. junija v rezervni bolnici v Gradcu po multapolnem trpljenju v 29. letu starosti, previden s tolažili svete vere v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se je vršil v ponedeljek, dne 1. t. m. ob 3 uri popoldne iz mrtvašnice Centralnega pokopališča v Gradcu. Zadušne svete maše sc bodo darovale v farni cerkvi na Blokah. Nova vas pri Rakeku, dne 1. julija 1918. 2281 ŽALUJOČI OSTALI. 3i