PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje ~ Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din_ TRST sobota 5. februarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Ste v. 30 (1120) II. plenarno zasedanje Centralnega komiteja Kompartije Jugoslavije Zgodovinski horah Jugoslavije11socializem Resolucija o osnovnih naiogah partije na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje Doseženi uspehi potrjujejo pravilnost dosedanje politike partije na vasi • Osnovna naloga za socialistično preobrazbo vasi je: krepitev sociali-stičnega sektorja v kmetijstvu in ostra borba proti kapitalističnim elementom, sovražnikom delavskega razreda, delovnih kmetov in ljudske države j,. ,r.ez duoma pomenijo tri reso-n Cl7e’ ki so bile te dni sprejete a drugem plenarnem zasedanju entralnega komiteja Komunistič-dn ^užoslavije zgodovinski v izgradnji socializma v m Jugoslaviji zlasti pa začetek etape v socializaciji jugoslo-■i0,0*- Vasi• Prav zarddi tega ob- Jdvtjamo vse tri resolucije v ce-t poudarjajoč pri tem, da je rr' P™* resolucija, ki sc tiče rorl^11 ■ nalo9 PdrUje na pod-odju socialistične preobrazbe vasi „Q Pospeševanje kmetijska proiz-nje najvažnejša. Zaradi te-_ae bomo v naslednjem članku cjili predvsem na to resolucijo. r čem je važnost drugega ple-'ne0d zasedanja CK KPJ? UnJ,edVsem ie Plenum CK KPJ dol- °V1' da so doseženi uspehi Par??’ 36 bila dosedanja linija obr?1? Slede socialistične pre-n “ e va*i Pravilna. Ta pravil-VelL aja v tem’ da je bila ikih hSestni^a zemlia> zemlja va• zije °°oatašev in mestne buržoa-in h razdeliena revnim kmetom kmerel0m brez zeml?e> da so bili n- -e rešeni dolgov in zasužnje-P° finančnem kapitalu. Bila ao^nr,^Stemu ddministratianih in ua ^darsko političnih ukrepov kann'lVevaTl^e in izpodrivanje mističnih elementov na va- PoseTjUev vvdksima zemljiške čep S • V Privatnih rokah, prepre-gret?Je. trdovine z zemljo, pro-in TfUi ddvki, sistem odmerjanja Pa om. anja obveznega odku-i„’ iuP> borba proti špekulaciji hlh ° no- Dalje: politika veza- ttrorrvu’ Ustanavljahje kmetijskih p,„_ ’ Postaj, melioracije, se-Poiu i.a sluzdd itd. Osnovni cilj te hjp 1 e pa ?e bil in je še: zboljša-k^®1notneQ'1 Položaja delovnih hntečkrbter vključevanje delovnih Paditev. mn°ŽiC V i!CciaUsllino * omenjeno resolucijo pa CK Oo Postavlja kot glavno nato-Obra>h°Vi etapi socialistične pre-He.,_ e vesi: krepitev socialistič-sektorja v kmetijstvu. staun^resn‘zen?e te naloge poka ter- resolucHd niz sklepov, med Bit 50 °lavni: temP° ustanavljanja ključ obdelovalnih zadrug iz- in >n?,° ,na Podlagi prostovoljnosti » nik hŽ, !*e odločitve samih delov-'dmezrnl ,V' Vladanie zemlje po- dvižne i etov’ ki to žele v za- WnT ekonomije; ustanavljanje ri2nj„ 5 . nižjega tipa, podpi- dru obstoječih obdelovalnih za-nak,L? dolgoročnimi krediti, z z nadnu zivine- z mehanizacijo, skih ,.i razvijanjem kmetij- njem postaj, z usposablja- Prj Q za žndružništvo itd. ttaioL!6?1 2X1 ?e Predvsem važna njpj ' °rba proti vsem sovraž-inotrai }lsom slabitve zadrug od fcuJantife^T6!1 proti vaškim špe-ttibajo elementom, ki se izo-n°sti Jzpolnjevanja svojih dolž-j- kanii„i? osti do države, t. element m Izkoriščevalskim *k«ffa sovražnikom dela tv liudfVp j1"6 ' delovnih kmetov in ftiora ' arzave. Ljudska oblast se iDekulnn°,U šk°dljivemu delu teh Prisiliti ostro boriti, mora jih bezn’ Spolnjujejo svoje ob-strone °. države uporabljajoč Oženja V3e do zaPlembe pre-brimeru vsakem posameznem vanje „’Z sti ko ore za oškodo-iave na n°,r°V delovnih ljudi, dr-socialistične graditve. ”lejntfi Jfbbliortje teženj posa-ntfu soiim4..■ . 'Proti kon- om S0Vražnika “ J- ti1 konkreine-b ®5lf in navnr shodltje ljudski d a ria J???07n delovnega ljud. dttve Vbit socialistične ‘Ue. Cira- . hi# • C* •‘rinSVl &j?-u T^S . hitrejšim ekonomij ok ustanav-rog večjih re- £nievi rihtr°v Po nvr}eVu *" 2adružnth bo se bodo £y.ih’ Veko kate-ot,nle Proti so?1Ske ■ or°anizdcije bu ZUnaj in ra2nim napadom to zadrug, e,U, okusom raz- o 1 b^Praviln, Za^ d! bted delo?? , razdelitev ži- tm?levdnja in in Politika 5S?*»ifc elIzrivanja kapi- jv,,1. ^nega del_CnJop; okrepitev gl Umnega dela zlasti pa dela „ “ uasi ‘n ideolo- na kakor tud/ I7*kiH organiza- *OrnUasi- po*: : W«*ki fronti °bS‘ borbi »r _ J^sebne po- ‘oo p,,,, , za socialno pre-nl* in izvajam dosIedno čtt- ‘oajanjg ^ Partijske Unije na vasi s pomočjo tiska, radia ter agitacije in propagande sploh; zaostritev budnosti in neizprosnosti preti vsem poskusom kršitve e-notnosti volje in akcije ter enotnosti in discipline v vrstah partije. Resolucija o tekočih nalogah na področju gospodarstva pa daje partijsko linijo glede osnovnih nalog za uresničenje gospodarskega plana za leto 1942 ter poudarja voljo za sodelovanje Jugoslavije na podlagi načela enakopravnosti v Svetu za medsebojno gospodarsko pomoč ZSSR in dežel ljudske demokracije. Resolucija o tekočih organizacijskih in agitacijsko propagandnih nalogah partije pa daje smernice za organizacijsko in agitacijsko propagandno delo partije. * * * Ko objavljamo besedila vseh treh resolucij, moramo poudariti, da je njihova vsebina ponovni dokaz, kako so obtožbe resolucije Informbiroja krivične. Hkrati pa moramo povedati, kako o teh zgodovinskih resolucijah poroča n. pr. «71 Lavoratorei> v svoji včerajšnji številki. Za «11 Lavoratoren so ukrep za krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu, t. j. za socializacijo jugoslovanske vasi ne več ne manj kot «repressioni anticomu-niste». Zanj je borba proti vaškim špekulantskim elementom, katere partija zahteva, da jih ljudska oblast prisili, da izpolnjujejo svoje obveznosti do države uporabljajoč stroge kazni vse do zaplembe premoženja — «antiko-munistična represalija«. Zanj je «antikomunist;čna represalija« u-stavljanje obdelovalnih zadrug sploh ter razvijanje držatmega kmetijskega sektorm. «Protikomunistična represalijas je za «II Lavoratore» tudi zahteva da se je treba proti kulakom dejansko boriti in sicer proti vsaki konkretni njihovi sovražni akciji in ne o borbi samo frazirati. itd. Vsakdo, ki bo prečital predvsem resolucijo o socialistični preobrazbi vasi', bo moral uvideti, da «11 Lavoratoren zopet nesramno laže. Uvideti bo moral, da laže tako ogebvo in zavedajoč se pri tem, da laže, kakor še do sedaj morda nimamo podobnega primera. Pri tem pa se «71 La-vorato re» predobro zaveda, da na ta način vara in prikriva resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji tržaškemu proletariatu. S tem prevzema nase veliko odgovornost. kajti ljudje, ki imenujejo protikulaške ukrepe, ki jih ie rod-vzemnla in jih nodvzema CK h’P J KProtikomun'stične represijes, si med seboj za zaprtimi vrati priznava io, da se na vratih Trsta, socializem v resnici gradi, pri tem pa zatrjujejo, da je pač itnv.j-no» uporabljati laž in graditev socializma zanikati pred tržaškim proletariatom. Za to svoje početje bodo prav gotovo nekega dng pred tem istim tržaškim proletariatom odnovariali! Hkrati pa objavlja «11 Lavora-tores v svoji včerajšnji številki Članek Ruggera Grieca, o »napakah Titove klike v kmečki politiki v Jugoslaviji«. Grieco s tem svojim člankom popolnoma raz-trže članek, ki je bil pod naslovom «Titova agrarna reforma odpira pot jugoslovanskim kulakom«. Uredniki lista «11 Lavora-tores so prav gotovo ■z vsemi štirimi prisegali na pravilnost tega članka, dokler niso prečitali členka Ruggera Grieca, ki pravi: Ne. napaka ni v agrarni reformi temveč v tem. da se je KPJ «od-reklas dosledni borb,; proti kap!-talisti-nim elemerdom s pomočjo gospodarskih, političnih in organizacijskih ukrepov, ter poudarja, da je v tem «izdajstvo» režima maršala Tita. Za dokaz pa privleče na dan neki citat tovariša Bakariča od 18. decembra p. I., s katerimi hoče dokazati, da je Bakarič nasproten borbi proti ku-lokam, kar pa Griecu seveda ne uspeva. Grieco pa po drugi strani popolnoma zataji vse gospodarske, tipravne in politične u-krepe pi-oti kulakom, ki smo jih že zgoraj navedli: omejitev maksimuma zemljiške posesti v privatnih rokah, preprečevanje trgovine z zemljo, progresivni davki, sistem odmerjanja in plačevanja obveznega odkupa, borba proti špekulaciji itd. Izvajanje teh ukrepov je namreč vse nekaj drugega kot pa odrekanje protikulaške borbe in vustvarja-nje socialne baze demokratično-meščanske državen. Sicer pa je najboljši odgovor na Griecov članek prav resolucija, ki jo objavljamo danes, katere sklepi se bodo čisto gotovo uresničili kakor so se uresničili vsi dosedanji sklepi vodstva komunistične partije in jugoslovanskih narodov. Zato bo pač nujno, da se bo na-šel nekj tretji, »kritik« ki bo pri- 28., 29, in 30, januarja 1949 je imel CK KPJ v Beogradu v svojem polnem sestavu drugo plenarno zasedanje. Zasedanje je imelo tale dnevni red: 1. politika KPJ na vasi (referent tov. E. Kardelj); 2. pereča vprašanja naše gospodarske politike (referent tov. B. Kidrič); 3. preskrba ter čuvanje in uporaba fondov prehrane (referent tov. B. Neškovič); 4. aktualna vprašanja agitacije in propagande (referent tov. M. Djilas); 5. o organizacijskih vprašanjih partije (referent tov. A. Rankovič); 6. razno. Po vsestranski diskusiji je drugo plenarno zasedanje CK KPJ soglasno sprejelo Resolucijo o osnovnih nalogah partije na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje, Resolucijo o tekočih nalogah na področju gospodarstva ter Resolucijo o tekočih organizacijskih in agitacijsko-propagandnih nalogah partije. Plenum je izvoli! organizacijski biro CK KPJ, ki je takole sestavljen: Broz Josip-Tito, Djilas Milovan, Gošnjak Ivan, Karabegovič Osman, Kardelj Edvard, Neškovič Blagoje, Popivoda Krsto, Rankovič Aleksander, Salaj Djuro, Stambolič Petar, Tomšič Vida, Vlahovič Veljko, Vukmanovič Svetozar, Zekovič Veljko. Na osnovi referata Politbiroja CK KPJ «0 politiki KPJ na vasi« in diskusije o t—ejn referatu drugo plenarno zasedanje CK KPJ ugotavlja: Vse dosedanje izkušnje ter na področju socialistične preobrazbe vasi in pospeševanja kmetijske proizvodnje doseženi uspehi potrjujejo pravilnost politike partije na vasi. Ta politika partije, ki jo je V. kongres KPJ s svojimi sklepi potrdil in nadalje obdelal, se je izražala v tem, da je bila veleposestniška zemlja, zemlja vaških bogatašev in mestne burioazije razdeljena revnim kmetom in kmetom brez zemlje; da so bili kmetje rešen; dolgov in zasužnjenja po finančnem kapitalu; da so delovni kmetje dobili razno pomoč, zlasti v krajih, ki so bili v vojni prizadeti; bila je v sistemu administrativnih in gospcdarsko-političnih u-krepov za omejevanje in izpodrivanje kapitalističnih elementov na vasi (omejitev meksima zemljiške posesti v privatnih rokah, preprečevanje trgovine z zemljo, progresivni davki, sistem odmerjanja in plačevanja obveznega odkupa itd.); v sistemu administrativnih in go-spodarsko-poiitičnih ukrepov za omejevanje monopola individualnega kmečkega gospodarstva v kmetijski proizvodnji (odkun, borba proti šnekulaciji in podobno); v sistemu administrativnih in gospo-darsko-nolitičnih ukrenov za povezovanje gospodarstev _ delovnih kmetov s socialističnim gospodarstvom in za pomoč delovnim kmetom pri vsestranskem pospeševanju kmetijstva (politika vezanih cen, ustanavljanje kmetijskih strojnih postaj, melioracije, semenska služba itd.); v vsestranskem razvijanju kmetijskega zadružništva v njegovih nižjih in višjih oblikah; v razvijanju in krepitvi državnih kmetijskih posestev, živinorejskih farm. širokega omrežja ekonomij za potrebe delovnih ljudi posameznih podjetij jn ustanov; v borbi za dviganje politične zavesti delovnih kmetov s pomočjo politične in prosvetne dejavnosti na vasi; v politični akcij; za utrditev in okrepitev povezanosti med delavci in kmeti in za izdatnejše sodelovanje delovnih kmetov pri graditvi socializma z udeležbo v organih ljudske oblasti, v Ljudski fronti in drugih organizacijah, s prostovoljnimi frontovskimi akcijami itd.. Vsi ti ukreni so služili osnovnemu cilju politike partije na vasi: zboljšanju gmotnega položaja delovnih kmetov, okrepitvi njihove povezanosti z državo delovnega ljudstva, utrditvi zveze delavcev in kmetov, gosnodarskemu omejevan iu in političnemu izoliranju izkoriščevalskih elementov na vasi, pospeševanju kmetijske proizvodnje, povečanju in reguliranju menjave med mestom in vasjo, kre-nitvi socialističnega sektorja v kmetijstvu s takšnimi ukrepi, ki pospešujejo kmetijsko proizvodnjo na sploh in vključujejo delovne kmečke množice v socialistično graditev. Takšni politiki partije je treba pripisati, da so tudi na področju kmetijstva dosežen; pomembni u-spehi. Kljub velikim vojnim opustošenjem je celotna kmetijska prozi-vodnja po vrednosti in po obsegu dosegla predvojno' raven, v nekaterih panogah pa jo je tudi presegla. V letu 1948. zasejane površine so presegle predvojno desetletno povprečje; v tem letu je bilo dosežena predvojna raven, razen pri konjih: povečal se je delež socialističnega sektorja (državnih posestev ekonomij in kmečkih obdelovalnih zadrug) v celotni kmetijski proizvodnji; naraslo je in nenehno narašča število kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih e-konomij, kar govori o naraščanju zavesti delovnih kmetov in o njihovi vedno večji pripravljenosti, da preidejo k višjim oblikam zadružne organizacije; znatno se je zboljšal gmotni položaj delovnih kmetov in pogoji za njihov kulturni dvig. Kljub tem uspehom na področju kmetijstva in politike partije na vasi na sploh pa niso bile premagane mnoge težave glede preskrbe naših delovnih ljudi z živili. Vzrok je na eni strani dejstvo, da sta delavski razred in sploh mestno prebivalstvo znatno narasla in da so se zelo povečale potrebe prebival- stva tako v mestu kakor tudi na vasi; na drugi strani so individualni proizvajalci živil v dejanskem monopolnem položaju, ki je ugoden za razvoj špekulacije. Razen tega je drobna blagovna proizvodnja v kmetijstvu sama po sebi ovU ra za takšno naraščanje kmetijske proizvodnje, ki bi ustrezalo potrebam, katere z industrializacijo iz dneva v dan naraščajo. Zato moramo razen administrativnih in go-spodarsko-polatičnih ukrepov kot osnovno nalogo v naši politiki na vasi postaviti: krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu. Na temelju tega plenum CK KPJ sklepa: I. Borbo za pospeševanje kmetijstva moramo danes bojevati tako, da premagujemo zaostajanje tempa razvoja kmetijstva za tempom razvoja industrije, da dvigamo kmetijstvo na višjo tehnično raven. To borbo moramo bojevati na liniji krepitve socialističnega, se pravi zadružnega ' in državnega sektorja v kmetijstvu, ker samo s hitro izgraditvijo in razširjenjem socialističnega seiktorja kmetijstva lahko ustvarimo pogoje za premagovanje njegove zaostalosti. II. Vsestransko moramo razviti sistem pomoči kmetijskim zadružnim organizacijam; predvsem moramo kmetijskemu zadružništvu zagotoviti kredite, zlasti dolgoročne, s čim ugodnejšimi pogoji odplačevanja; hkrati moramo plansko zagotoviti socialističnemu sektorju kmetijstva ustrezajoče količine potrebščin in inventarja za njegovo kapitalno izgraditev. III. Pospešiti moramo tempo preskr-bovanja vsega kmetijstva z orodjem in mehanizacijo ter zagotoviti vsa za to potrebna sredstva predvsem z domačo proizvodnjo. Večjo oozomost moramo posvetiti kme- tijskim strojnim postajam ter strojnemu parku v zadružnem in državnem sektorju kakor tudi proizvodnji in preski-bovanju kmetijstva z agrotehničnimi sredstvi, kakor so umetna gnojila itd,. Posvetiti posebno pozornost hitrejšemu razvoju v živinoreji. IV. Dosedanji razvoj vseh oblik kmetijskega zadružništva in na tem področju doseženi uspehi kažejo pripravljenost in ^sposobnost naših delovnih kmetov, da uporabljajo za pospeševanje kmetijstva razne oblike zadružništva. Delovni kmetje razumejo, da je zadružništvo najboljše sredstvo za zboljšanje njihovega življenja, za gospodarski, politični in kulturni dvig vasi sploh. Za nadaljnji vsestranski razvoj kmetijskega zadružništva moramo v splošnih kmetijskih zadrugah najbolj aktivno delati, da bodo bolj razvile planiranje kmetijske proizvodnje; da bodo izdatneje pospeševale proizvodnjo na vsem svojem področju: da bodo organizirale odkup kmetijskih proizvodov; da bodo izboljšale preskrbo zadružnikov s proizvajalnimi sredstvi, da bodo organizirale semenske postaje, strojne postaje in delavnice, perutninske farme in inkubatorske postaje; da bodo ustanavljale zadružne sadne. trtne in semenske drevesnice, zadružne zelenjadne vrtove in tople grede, zadružne čebelnjake, organe za zaščito rastlin in živine; da bodo gradile silose, skladišča, sadne shrambe, zadružne kleti, sušilnice in žganj ame, zadružne mlekarne, poljske opekarne in kamnolome ter da bodo razvijale tud; razne druge panoge proizvodnje, ki koristijo posoešpvanju kmetijstva in dviganju kulturne stoAnje vasi. Vendar pa se delo za razvija- (Nadaljevanje na 4. strani) Odgovornost pade na ZDA Stalinove besede so bile v skladu z željo vseh narodov sveta, ki jim je pri srcu utrditev miru - Možnost sestanha sveta zunanjih ministrov s;ljen napisati tretji članek, v katerem bo moral nujno dokazati, da so Griecove trditve popolnoma neosnovane, ker vsi ukrepi CK PKJ in njihovo izvajanje do-zujejo o nasprotnem. Upamo, da bo takrat tisti članek napisan ne samo v interesu italijanskih delovnih množic, zaradi katerih je Grieco — kakor sam trdi — Oa~ nek napisal, tepiveč v interesu delovnih ljudskih množic vsega sveta. In tisti dan ni več daleč. Griecov članek pa je za to prvi dokaz, čeprav je bil napisom šele takoj, ko so zapazili, da b; mogla brezvestna kritika kmečke politike KPJ ustvariti zmedo med članstvom Kompartije Italije. PARIZ, 4. — Moskovski radio je danes sporočil, da je glavni odbor društva za ameriško-sovjetsko prijateljstvo poslal Trumanu brzojavko, s katero zahteva, naj upošteva stvarne Stalinove predloge za vzpostavitev sodelovanja med ZDA in ZSSR v interesu svetovnega miru. Rešitev nemškega vprašanja, dostavlja brzojavka, kakor ga je predlagal Stalin, bo omogočila ustvariti naklonjeno ozračje za rešitev vseh sedanjih nasprotij med obema državama in bi bila prvi korak za podpis deklaracije o miru. Iz Washingtona poročajo, da je predsednikov tajnik Ross danes izjavil, da predsednik Truman ne izključuje možnosti drugih sestankov sveta štirih velikih. Pripomnil je, da mu sedaj ni znano o kakem načrtu za sestanek štirih zunanjih ministrov. «Reuter» javlja, da v moskovskih obveščenih krogih izjavljajo, da bi bil Stalin pripravljen sestati se na konferenci s predsednikom Trumanom, z britanskim vladnim predsednikom Attleejem in s francoskim vladnim predsednikom Queuilleom. Isti krogi pripominjajo, da bi to odpravilo ovire, ki jih ZDA postavljajo z ugovori, da niso pripravljene začeti dvostranskih pogajanj s Sovjetsko zvezo o vprašanjih, ki zadevajo druge države, v odsotnosti predstavnikov teh držav. Na Dunaju vztrajno kroži glas, da bi znal biti Dunaj kraj sestanka .,Giulio Cesare" na prehodu skozi Dardanele CARIGRAD. 4. — Danes popoldne je italijanska vojna ladja «Giu. lio Cesare«, ki je bila izročena Sovjetski zvezi na podlagi mirovne pogodbe, preplula Dardanele med snežno nevihto. Ladja ima sovjetsko zastavo in pluje proti Odesi. na TEHERAN — Perzijski šah je bil lahko ranjen zaradi atentata, ki je bil nanj izvršen. V Teheranu so proglasili obsedno stanje. Vse glavne točke mesta so pod vojaškim nadzorstvom. PARIZ, S. — Moskovski radio javlja, da se bo 19. aprila začel deseti kongres sovjetskih sindikatov. med generalisimom Stalinom in predsednikom Trumanom. Govori se, da je dopisnik neke tuje agencije na Dunaju prejšnjo noč glede tega vprašal kanclerja Figla. Ta je odgovoril, da ne vidi nobene ovire, da bi se morebitni sestanek organiziral na Dunaju, ki je še zaseden po vojaštvu štirih velikih držav. Vsi nemški listi v sovjetskem področju danes obširno komentirajo Trumanov odgovor na Stalinove izjave. «Truman odklanja miroljubni Stalinov predlog«. »Odgovornost pade na ZDA«; «Dean Acheson noče razumeti«, itd. — Taki so naslovi posameznih listov. «Taegliche Rundschau« piše: «S svojo izjavo je Truman zaprl vrata za pogajanja med ZDA in ZSSR. Stalinove besede so bile v skladu z željo vseh narodov sveta, ki jim je pri srcu utrditev miru. Ameriško ljudstvo je pričakovalo sprejem Stalinovih ponudb, in to tem bolj, ker je bil Truman izvoljen za predsednika ravno zaradi tega, ker je svojčas izjavil, da je naklonjen pogajanjem s Stalinom«. Berlinski listi na britanskem in ameriškem področju pa se omejujejo na objavo izvlečkov Trumanovih izjav brez vsakega komentarja. Peto poročilo gen. Aireya VOLIT VE BODO prve dni junija Gen. Airey je s pouderjanjem pofrebe vračanja Trsfa Italiji dal najboljšo podlago italijanskim nacionalističnim strankam za njihovo volivno propagando Prejeli smo včeraj peto poročilo generala Aireva o ’ upravi anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja od 1. oktobra do 31. decembra 1948. Najvažnejši podatek, ki je objavljen v poročilu, je prav gotovo vest, da general Airey upa, da se bodo upravne volitve lahko vršile prve dni junija leja 1949 ter da bo v doglednem času objavil u-pravni ukaz, ki bo določil okvir in postopek za volitve. Kakor vsa ostala generalova poročila, je tudi to precej obširno in je nemogoče v hitrici napisati kritičen prikaz poročila samega. Zato se bomo zadržali zgolj na generalovih uvodnih ugotovitvah, na vsa ostala poglavja poročila pa se bomo vrnili v naslednjih številkah našega dnevnika. General Airey tako-le opisuje splošno politično stanje na svojem področju: «Postopno vračanje zaupanja v politično in gospodarsko bodočnost, ki se je pričelo kazati po izjavi vlad Velike Britanije, Združenih držav in Francije z dne 20. marca 1948 naj se Svobodno ozemlje vrne Italiji, je vladalo tudi v zadnjem četrtletju 1948. To zaupanje stalno narašča v vzdušju varnosti, ki jo nudi odločna politika in pa ob vzpodbudi, ki jo nudijo začetni učinki evropskega obnovitvenega načrta. Posebno razveseljivo narašča obseg blaga, ki gre skozi tržaško pristanišče, kar je treba v precejšnji meri pripisati porastu trgovine z Italijo. Čeprav številke o brezposelnosti malenkostno, toda stalno padajo, vendar ne pričakujem nikakršnega bistvenega zmanjšanja še vedno vznemirljivo visoke brezposelnosti, preden se ne bo pričel izvajati ladjedelniški program, ki je obširno opisan v tem poročilu«. Nato general nadaljuje: »Komunistične stranke in njihove satelitske organizacije so nadaljevale z delom za razbijanje gospodarstva na področju in z izkoriščanjem nemira, kjer koli so ga mogle najti. Zagrizenost njihovega notranjega spora, pa je po drugi strani pokazala, da dajejo politični dogmi svojega prepričanja prvenstvo pred skrbjo za socialno blaginjo delovnega prebivalstva na področju«. Kako misli general Airep o tržaških Slovencih, p a nam najbolje pokažejo sledeče njegove besede: «Tu vidimo nekatera jasno izoblikovana in nedvoumna dejstva, ki se odražajo izmed meglenih in negotovih tokov plehke propagande in spreminjajočih se političnih skupin, ki so danes šiba tega dela Evrope«. Kdo so ta šiba, pa nam pove general Airev s sledečo ugotovitvijo: «Ne bi izpolnil svoje dolžnosti, če jih ne bi poudaril. Z izjemo štirih slovenskih kmečkih občin, ki šteiejo skupno ka,kih 12.000 prebivalcev, nekaterih zunanjih predelov tržaške občir.e. ki so nretežno slovenski, in miliske občine, kjer cenim razmerie med Slovenci in Italijani na 1:2, je prebivalstvo področja pretežno italijansko. Veliko tržoško pristanišče, naj bi bil tok nie«ove zgodovine takšen ali drugačen, je zdaj neizpodbitno italijansko m»sto. Nje«ovo prebivalstvo družijo z Italijo rodbinske, kulturne in gospodarske vezi, k> jih je mogoče le umetno nretrgati z mednarodno zakonodajo« itd. Gereralcv zaključek se zaradi tega glasi tako-le: «7eradi tega mislim, da bi bilo ne le v interesu prebiva M va na tem področju, marveč tudi v interesu miru na tem občutljivem delu Evrnne. če bi Svobodno tržaško ozemlje v bodočnosti vrnili Italiji«. « * * Mnenja smo, da ni potrebno našim čitateljem še posebej poudarjati. da je večina tržaškega prebivalstva ravno nasvrotnega mnenja, kot pa je mneirie generala Aireya Verdcr pa bomo napravili nekaj ugotovitev, ki smo jih v našem dnevniku že neštetokrat ponovili in ki so znane že vsakemu Tržačanu. t Predvsem ne more biti nikakršnega vračanja zaupanja v politično in gospodarsko bodočnost, ko pa sam general v istem odstavku poudarja, da je brezposelnost še vedno «visoko vznemirijivav, kajti obljuba o «ladjedelniškem programu)) na tem dejstvu ne more ničesar menjati, ker je pač še vedno le obljuba. Kako pa si zamišlja general Airey padanje števila brezposelnosti, ko bo Trst priključen k Italiji, pa v resnici ne vemo. ko pomislimo, da je tam brezposelnost še bolj «visoko vznemirljiva«. Glede «razbijanja gospodarstva)) se vprašamo: Kdo razbija gospodarstvo? Ali tisti, ki onemogoča gospodarsko povezavo Trsta z zaledjem, iz katerega in zaradi katerega je mesto nastalo, ali pa tisti, ki vsakodnevno zahteva vzpostavitev te najprirodnejše zgodovinske povezave kot edine naravne gospo-da)-ske rešitve tržaškega problema, ki ni bil nikdar problem, temveč je nastal šele takrat, kadar so tuji imperialisti prav to gospodarsko vez Trsta z njegovim zaledjem razbili. Kaj je mislil gen. Airey z »izkoriščanjem nemirov», pa v resnici božji — ne vemo. Do najvišje točke svoje «nepri-stranosti» pa se je general Airep povzpel v odstavku, kjer v zvezi s «šibo tega dela Evrope« navaja »statistiko« slovenskega prebivalstva cone A in prav gotovo ne slučajno navaja samo 12.000 Slovencev V štirih slovenskih občinah cone, kar pušča vtis pri nepo če-nem bralcu, da je število ostalih. Slovencev pač ie bolj brezpomembno. Nato zaključuje isto, kar trobentajo že sto let italijanski iredentisti ter stari in novi fašisti, a to je, da je Trst «neizpodf bitno italijansko mestos, to se pravi: «Citta italianissimas. In ker je «italianissima», je treba Trst dati Italiji, kajti to je atudi v interesu miru na tem občutljivem delu Evrope«. Pa ne samo Trst, temveč celo Tržaško ozemlje, čeprav general Airev v svojih »jasno izoblikovanih in nedvoumnih dejstvih» Slovencev in Hrvatov tz cone B sploh ne omenja! In ta dejstva naj bodo zadostni vzrok za revizijo mirovne pogodbe. Kako naj bo revizija mirovne po. godbe, do katere podpisa je v interesu evropskega miru po težkih mukah končno vendar le prišlo, zopet v «interesu miru» — pa ne more biti nikomur jasno I Ravno narobe! Prav kršitev In revizija mirovne pogodbe lahko ograža mir v tem aobčutljivem delu Evrope«. Kakor vidimo tore), je s tem svojim petim poročilom general Airey zopet popolnoma na revizionistični Uniji, to se pravi na tisti liniji, na kateri so vse italijanske nacional-šovinistične stranke, na katere se, kakor vemo, general Airey pri svojem vladanju edino ovira. Zato ni prav nič čudno, da jim s svojini stališčem hoče zagotoviti zmago na bodočih volitvah. Zato ni prav nič čudno, da je tem strankam s svojim petim poročilom podal osnovo za njihovo predvolivno propagando. O rodbinskih, kulturnih in gospodarskih vezeh Tržačanov z Jugoslavijo pa prav zares tudi mi ne oomo govorili, čeprav gen. Airev tega ni storil zaradi svoje anepri-stranosti«... Mindszentv izjavil pred sodiščem da se je njegovo stališče«marsičem spremenilo Obmejni promet med FLRJ in Italijo VIDEM, 4. (An:a) — Včeraj so se zaključila pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za ureditev malega obmejnega prometa in izmenjavo krajevnih proizvodov na obmejnih področjih. Med proizvodi, ki se bodo lahko izvažali iz Jugoslavije, so predvsem les, živina in pridelki krajevnega poljedelstva. Italija bo izvažala lekarniške proizvode, elektrotehnični in mehanični material. Izvozna in uvozna dovoljenja bodo neposredno izdajale krajevne oblasti. Tudi ostali obtoženci priznavajo krivdo je zasliševanje in danes bo govoril - Zaključeno javni tožilec BUDIMPEŠTA, 4. — Danes se je nadaljevala razprava proti kardinalu Mindszentyju. Prvi je bil zaslišan princ Esterhazy, ki je priznal, da se čuti krivega. Obtožen je prekupčevanja z devizami jn priznal je, da je protizakonito kupil jeseni 1946 tuje devize. Izjavil je tudi, da jg monarhist, pripomnil pa je, da ni imel namena upreti se proti repubjiki. Izjavil je tudi, da ni navdušen nad agrarno reformo. Pred vojno je bil namreč največji zemljiški posestnik na Madžarskem, imel je 114.000 ha zemlje na Madžarskem, 57.000 ha v Avstriji in okoli 7000 ha na Bavarskem. Priznal je, da je za Mindszentyja kupil za okoli 8000 dolarjev deviz. Za njim je bil zaslišan tajnik madžarske katoliške akcije Miklos Na-gy. Obtožen je, da je poslal informacije posebnemu uradu, ki ga je V tujini ustanovil bivši ravnatelj katoliške akcije na Madžarskem opat Mihajlovič, ki je zbežal v preteklem juliju. Dalje je obtožen prekupčevanja z valutami. Priznal je, da je izročil informacije »strogo verskega značaja« neki ženski, ki je bila članica britanske informa-cijske službe, ter da je poslal štiri poročila Mihajloviču glede nacionalizacije verskih šol. Predsednik pa je izrazil o tem dvom in pripomnil, da so bila ta poročila političnega značaja. Obtoženec opat Ispansky je priznal, da je ista ženska, ki je obiskala Nagyja, obiskala tudi njega. Prinesla je pisma zanj, za Na-gyja in za Estcrhazyja. Pustila je pri njem pisma za Mindszentyja in Ladislava Totha ter 200 dolarjev, ki so jih nato prodali na črni borzi. S tem so plačali novinarja Totha in ga pripravili do tega, da je dajal informacije. Poslali so v Rim sedem poročil, napisanih z nevidnim črnilom. Vsebovala so še posebno informacije glede sovjetskih vojnih dobav madžarski vojski ter podatke o odkritju radioaktivnih snovi na Madžarskem ter o potrebah Madžarske glede celuloze. Zaslišan je bil nato še zadnji obtoženec novinar Ladislav Toth, obtožen vohunstva. Priznal je, da je pripravljal poročila o raznih notranjih vprašanjih, ki so prikazovala režim v slabi luči. Pošiljal je pozneje poročila tudi Mihajloviču. Dejal je pa, da poročila o dobavah sovjetskega orožja niso njegova. Na popoldanski razpravi je predsednik prečital pismo kardinala škofovskemu odboru, ki ga je pisal v novembru 1^48. V pismu izjavlja Mindszenty, da bo y primeru aretacije podal ostavko zaradi potvorbe resnice ali ker da bo prisiljen ali mučen. Mindszenty je priznal, da je pisal to pismo. Dejal je, da se je od takrat njegovo stališče v marsičem spremenilo in da je sedaj izrazil svoje stališče v pismu, ki ga je poslal iz zapora pravosod- nemu ministru Riesu, v katerem mu je predlagal začasno ostavko na položaj primasa. Sledilo je zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan arhivar v škofovski palači v Estergonu Ivan Fabian, ki je hranil vse dokumente. Med 8. in 10. novembrom ga je obiskal kardinalov tajnik Zakar, ki je izbral nekatera pisma in dejal, da jih je treba skriti, ker da se pričakuje preiskava. Pisma so spravili v ko-vinast valj jn ga skrili v klet. Zaslišane so bile še druge priče glede prekupčevanja z valutami. Sodišče je nato sprejelo zahtevo Esterhazyjevega branilca za zdravniški pregled njegovega varovanca Razprava je bila nato zaključena. Jutri bo govoril javni tožilec. Proiesine stavke v naliti FOGGIA, 4. — Tukajšnji zidarji so stopili v stavko, da protestirajo proti brezposelnosti zidarjev. Priredili so tudi protestno demonstracijo po mestu. Napadla jih je p- 'lici ja in demonstranti so «e zatekli v prostore zidarske zveze, od koder so se branili s tem, da so proti napadalcem metali stolice in druge predmete. Policija je uporabljala solzilne bombe jn surovo napadala zbrano množico. Aretirali so 20 ljudi in y mestu je veliko razburjenje. Markos razrešen funkcij zaradi težke bolezni ATENE, 4. — Radio «Svobodna Grčija« poroča, da se je centralni komite Komunistične partije Grčije sestal 30. jn 31. januarja na Gram-mosu ‘n sklenil nekatere spremembe v sestavu centralnega komiteja partije ter je izvolil nove člane po. litbiroja, med katerimi so Nikolas Zahariades, George Goannides, Part-salides in Vladaš. Centralni komite je dalje razrešil generala Markosa (Marko Vaphia-des) vseh funkcij zaradi njegove težke bolezni. Ravno tako je bila zaradi bolezni razrešena vseh funkcij članica Krisa Hadjivasilju. Radio je napovedal tudi volitve za novi centralni komite in polit biro na bližnjem VIII. kongresu partije. Prireditve v L;ub!'ani e * ob stoletnici Prešernove smrti 5. FEBRUAR v proslavo Ivan Cankar, «Hlapcip; Qb 20: predstava v Drami. Ob 20: W. A. Mozart, «Figarova svatba«. Slavnostna predstava v Operi, govori dr. Bratko Kreft. 6. FEBRUAR Qb II: Odprtje razstave in odkritje doprsnih kipov gledaliških igralcev v Drami. Odprtje razstave Zveze upodabljajočih umetnikov Jugoslavije v Moderni galeriji. Qb 20: Levstik-Kreft, »Tugomer«. Slavnostna predstava v Drami, govori upravnik Jo« Kozak, PRIMORSKI DNEVNIK S članskega sestanka prosvetnega društva v Boljuncu ,,Demokrac;ja,‘ zaščitnikov slovenske kulture V soboto je od v Boljuncu članslii sestanek tamkajšnjega prosvetnega društva, katerega so se udelelili tudi predstavniki SHPZ, ki so hoteli razčistiti zadevo o izjav, i, katero je pred časom dal odbor prosvetnega društva v Boljuncu- in v kateri je obsojal delovanje SHPZ ter dal zaupnico odboru za zaščito slovenske kulture. Sestanek je otvoril prdsednik prosvetnega društva, ki je v svojem govoru ponovno potrdil obtožbe proti SHPZ. Kljub temu da je bil namen njegovega govora čim bolj očrniti delo SHPZ, ni mogel tega podkrepiti niti z enim konkretnim primerom, še man) pa dokazati utemeljenost svojih obtožb. Prav tako neuspel je bil tudi govor Gombača, ki je na sestanku govoril v imenu odbora «za zaščito slovenske ktdture». Tudi on je, kot prej predsednik, ponavljal obtožbe proti SHPZ, ne da bi znal svoje besede podkrepiti vsaj 2 enim dokazom. Na takšne obtožbe pač niso mogli molčati navzoči tovariši predstavniki SHPZ, ki so hoteli dokazati neresničnost in neutemeljenost prejšnjih govornikov ter prikazati članom prosvetnega društva iz Boljunca resnične namene. ki se skrivajo za to izjavo in katere namen je razbijati delo prosvetnih društev. Toda takoj, ko je spregovoril eden izmed predstavnikov SHPZ, so ga nekateri za to izbrani člani in odborniki prekinili z vpitjem in kričanjem ter ga niso pustili, da bi do konca povedal in razkrinkal nesramne obtožbe, čeprav so člani v dvorani zahtevali, da ga pustijo govoriti, poudarjajoč, da so vendar mirno poslušali izjave predsednika in Gombača in da hočejo prav tako slišati tudi izjave predstavnika SHPZ. Ker so se tisti, ki so si potek sestanka popolnoma drugače zamisliti, ustrašili, da bi imel sestanek drugačne posledice, kot so si jih sami želeli, so pričeli kričati, da se mora sestanek prekiniti. Predsednik je takoj pritrdil njihovim zahtevam ter tudi sam v imenu odbora zahteval, da se sestanek zaključi, čeprav so člani društva odločno zahtevali, da se nadaljuje ter da se končno razčisti stvar o izdani izjavi. Ker so člani odločno vztrajali pri svoji zahtevi in niso hoteli zapustiti dvorano, je predsednik ugasnil luč ter tako prisilil, da se je dvo-ana izpraznila. Vidalijevi razbijači so ponovno dokazali svoj velik smisel za »de-mokracijot, ko niso dopustili niti toliko, da bi bili lahko predstav. nifci SHPZ odločno odgovorili na nesramne obtožbe ter dokazal i njih neresničnost. Člani prosvetnega društva iz Boljunca, ki so se razočarani nad tolikšno »demokracijo » razili na svoje domove, vztrajajo odločno na zahtevi, da se sestanek ponovno skliče ter da te na njem omogoči spregovoriti tudi predstavnikom SHPZ, ki bodo lahko tako stvar razčistili ter pokazali posledice razdiralnega dela tako imenovanih «zaščitnikov slovenske kulturen. TRŽAŠKI DNEVNIK Popravili je Ireba krivice ki se godijo tržaškim upokojencem Po zadnjih statističnih podatkih znaša število upokojencev na Tržaškem ozemlju, ki prejemajo mesečno pokojnino nižjo od 10.000 lir, približno 27.000. V to število so vključeni tudi vsi tisti upokojenci, ki prejemajo svojo pokojnino od pokojninskega zavoda (INPS); število teh je 19.000, njihova pokojnina pa znaša v najboljšem primeru 3340 lir. Prav tako so všteti v zgoraj navedeno število tudi vsi tisti upokojenci, ki prejemajo svojo mesečno pokojnino od raznih drugih ustanov, katera pa znaša v skoraj vseh primerih 15.000 do 20.000 Ur. Tukaj mislimo tudi na 13 upokojencev, ki prejemajo pokojnino od občinskega dobrodelnega zavoda (ECA), ki pa so tudi najbolj srečni, saj znaša njihova pokojnina tudi 30.000 lir mesečno. Te številke, ki smo jih zgoraj navedli, nam pač ne smejo ustvariti drugačne slike Q položaju tržaških upokojencev, o katerem smo tolikokrat že pisali in tudi odločno zahtevali pravično rešitev tega vprašanja. Življenjski pogoji največjega števila uslužbencev so tako kritični in težki, da nas nekaj višjih pokojnin ne sme prepričati o nasprotnem, in sicer, da se upokojencem dobro godi. Ne moremo šiecr zahtevati, da bi se pokojnine vseh tržaških upokojencev povišale za toliko, da bi bile izenačene s pokojninami bolj srečnih upokojencev, ki prejemajo svojo pokojnino od občinskega dobrodelnega zavoda. Na vsak način pa je naša dolžnost zahtevati, da se pokojnine zvišajo za toliko, da bodo lahko z njimi vsi upokojenci krili najnujnejše stroške za nakup življenjskih potrebščin. Naša zahteva mora biti še vedno ta. da mora prejemati upokojenec, ki je vse svoje življenje posvetil trdnemu delu, vsaj tako visoko pokojnino, da lahko z njo dostojno preživlja sebe in svojo družino. Za rešitev tega vprašanja se je prav posebno zavzela Zveza enotnih sindikatov, ki le predložila odgovornim oblastem podrobno poročilo O življenjskih prilikah tržaških upokojencev ter je v tem tudi nakazala rešitev tega vprašanja. V svojem načrtu je Zveza enotnih sindikatov zahtevala ustanovitev posebnega denarnega fonda, ki bi izplačeval upokojencem, katerih pokojnine znašajo od 3—5000 lir, tako visoko podporo, da bi znašala skup, no s to podporo pokojnina od 10.00*1 do 15.000 lir mesečno. Višina podpore, ki smo jo tukaj navedli, ne predstavlja tako visoke vsote, da bi jo ne mogli z nekaj dobre volje dodeliti vsem upokojencem ter jim na ta način rmogočiti izboljšanje njihovih življenjskih pri UK, In prav ta predlog o izplačevaniu posebne podpore bodo morale odgovorne oblasti dobro proučiti, kajti v načrtu, ki so ga predložili Enot ni sindikati, je dovolj jasno nakaza no ter tudi s statističnimi podatki žalostna smrt v hotelu Jrioni" Ustrelil se je star kriminalec, ki je preživel del življenja na Hudičevih otokih in v Sing-Singu Pred dnevi je prišel v Trst Egi* | vašnico, kjer bodo sodne oblasti iz-dlj Romagnoli, bivši trgovec, sedaj vršile obdukcijo. pa znan v mednarodnih krogih kot star kriminalec velikega formata. Rodil se je pred petdesetimi leti v Bariju. Včeraj ob dveh zjutraj pa se ja nastanil v hotelu »Brioni« v Ulici Ginnastica. V hotelu je navedel, da je trgovec. Njegov prihod v Trst pa Je bil znan policiji. Zanj se Je posebno zanimal CiU ameriške policije, posebno še, ker je prišel sem potem, ko so ga iz Gorice izgnale policijske oblasti v rojstni kraj. Včeraj Okrog enajstih so prišli v omenjeni hotel nekateri agenti ameriške preiskovalne policije. Mislili so ga povabiti, naj se zglas1 na policiji. H*>-magnolija so našli v sobi št. 13. Bil ja še v postelji. Ko se je oblačil je Romagnoli naenkrat bliskovito segel v nočno omarico in že se je zabliskal v njegovih rokah gamo kres naperjen proti agentom. Sprožil je petelina, toda revolver m ustrelil. Agenti »o se takoj oddaljili ln zapustili sobo, vso zgradbo pa »o obkolili. Nastala je zmešnjava. Ko *o z orožjem v rokah vdrli v sobo, »0 našli vse V neredu. Za vrati je bila nočna omarica, postelja je bila razkrita, v kotu je ležalo v mlaki krvi Romagnolijevo truplo, ob njegovih nogah pa je ležal samokres tipa P. 38 kal. 9 z dolgo cevjo. Romagnoli si je med obkolitvijo »am naperil samokres proti srcu ln »e ustrelil. Na mesto je takoj prišla skupina agentov daktiloskopske-ga oddelka, ki je vzela prve podatka. Truplo so nato odpeljali v mrt- Kot smo že omenili, je bil Romagnoli znan vsem policijam. Kot mladenič je odšel v Francijo. Tam je bil obsojen na deportacijo na Hudičeve otoke v Gvajano, ker je bil udeležen pri nekem umoru. Iz tega kraja se mu je posrečil beg v Zdru žene države. Tam se je ponovno zapletel v kriminal in tako je bil ponovno obsojen. Poslali so ga v zloglasno jetnišnico Sing-Sing. Toda tudi iz te jetnišnice je zbežal. Krna lu za tem je bil pomiloščen. Tako je dobil potni list in se vrnil v Ita lijo. Najprej je prišel v Gorico, od tu pa v Trst, kjer je včeraj tragič no zaključil svoje burno življenje potrjeno nesocialno in nemoralno postopanje z upokojenci po končani voljni, katerim so z vsemi mogočimi mahinacijami zavlačevali prilagoditev njihovih pokojnin današnjim življenjskim prilikam. Dopustili so celo, da so se do danes preživljali mnogi upogojencev s pokojnino, ki znaša 2 do 3000 ali tudi celo samo 180 lir. Hoteli bi samo vedeti, kam je izginil ver denar, ki bi ga morali po vseh pravicah prejeti upokojenci, če upoštevamo dejstvo, da bi se morale pokojnine v zadnjih letih j povišati na približno 15.000 mesečno, I in kdo je užival koristi te nesramne ] špekulacije. Potrebno bi bilo, da bi vsaj sedaj odgovorne oblasti popravile krivice prizadete tržaškim upokojencem ter da bi uresničile zahteve, ki so jih predložili Enotni sindikati. Da bi prikazala v pravitni luč položaj tržaških upokojencev, bo Zveza ES za upokojence sklicala v kratkem glavno skupščino, na ka teri bodo do podrobnosti obrazložene vse zahteve tržaških upokojencev. Nabavite si sliko našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna Pripravljalni odbor za proslavljanje 180-ietnice Prešernove smrti je v počastitev spomina našega največjega pesnika ponatisnil njegov portret v obliki in velikosti, ki Je najprimernejša za okrasitev vsake slovenske hiše. Nizka cena posamezni sliki omogoča nakup vsakomur. Slike so naprodaj v knjigarni Stoka, Fortunat in pri odseku za ljudsko prosveto SHPZ (Largo Panfili l/III.) Pripravljalni odbor. Seja pokrajinskega sosveta Izboljšanje ekonomskega položaja uradnikov bolnišnic Letošnji proračun ECA za občine Zgonik odobren -Pokrajina prevzame otroško kuhinjo v Ulici Pondares NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU prosi vse, ki imajo izposojene knjige ali revije, naj jih' zaradi preureditve knjižnice nemudoma vrnejo v Ul. Montecchi 6-III. Knjižnica je odprta dnevno od 8-14 ure. Uprava DROBNE GOSPODARSKE VESTI Arclacijc v Boršlu in Boljuncu Včeraj opoldne je tiskovni urad civilne policije izdal tole poročilo. Ob 0.6 3. t. m. Je policija aretirala nekatere osebe, ki so obtožene umora in skrivanja trupla, ki so ga našli 2. t. m. in ga do sedaj še niso identificirali. Aretirani so 24-letni Splridion Petaros iz Boršta št. 25, 24-letni Ivan Kenda i* Boršta št. 08, 20-letni Edvard Ota iz Boljun-oa Št. 77, 20-letni Karel Paoli iz Boršta 21, 22-letn; Stanislav Cak iz Boljunca 58 in 28-lntni Fiiderik Boneta i* Boljunca 23. Zadeva, zaradi katere »o bil* Iz vršen« aretacije, **ao v leto 1947. Mingon in Frausin obsojena na 6 mesecev ječe Kot je bilo napovedano sta se včeraj morala zagovarjati pred okrajnim sodiščem mlada ubežnika iz Coronea Mingon in Frausin. Proces sam na sebi ni bil nič posebnega. Vse, kar je številno občinstvo privleklo v malo dvorano, kjer se vršijo kazenske razprave, je bilo to, da je njun beg tesno povezan z žalostnim incidentom v Ulici Cava-na, kjer je policija za ubežnikoma začela streljati in pri tem ubila pomorskega inšpektorja Ferrinija, Mlekuža pa ranila. Vsak je pač hotel videti oba fanta. Na procesu ni bilo nobene senzacije. Povedala sta to, kar sc ž*. vsi časopisi na dolgo in široko pisali. Njuno prvo gnezdo, kjer sta se oteščala lakote in preoblekla, j« bilo staro mesto. Tam jima Je pomagal neki Maccapan, star znanec jetnišnic, ki se je zato moral včeraj zagovarjati skupno ž obema fanto mo. Državni tožilec Je bil zelo strog. Medtem ko je za Mlngona in Frau-sina predlagal 9 mesecev, to je še višjo kazen kot Jo določa zakon v primeru pobega i* ječe, je za Mac-oapana predlagal mesec dni Ječe Sodišče pa je prva dva obsodilo na 8 mesecev ječe, tretjega pa n« 4 mesece. Predsednik sodišča dr. Rossi, državni tožilec dr. Cuccagna. Fiatisi-na je branil odvetnik Faleonar, Mtn-gona o#/etn i k F. Zennaro, Macoa-pana pa odvetnik Moro, Register titrdk v januar,* beleži 88 novih vpisov (v decembru pr. 1. 83) in sicer 63 tvrdk-posameznikov, 3 družbe z omejeno zavezo, ena delniška družba in ena kolektivna. Prijavljeni kapitali skupaj 3,320.000 lir (decembra 6,820.000). Med »večjimi« je podružnica velikega gradbenega podjetja iz Padove, veletrgovina s farmacevtskimi izdelki ter veletrgovina z vinom, skupaj 3 enote. Zaključek je isti kakor za december: drobljenje trgovine in konkurenca italijanskih tvrdk. Podružnica gradbenega podjetja iz Padove pomeni, da je pri javnih delih VU na našem področju Več izgledov za zunanje kakor za domače tvrdke! DELAVNOST V »ARZENALU* Tržaški arzenal ima trenutno v popravilu 5 ladij: motorno «B: detla«, last družbe «Adriatica»; motorno »Sc-sljan« (Sistiana), last Tržaškega Lloyda; ladjo-cisterno nCoes-jee« (4000 ton), last nekega privatnika iz Indije. Pred nekaj dnevi je dobil v popravilo še ladjo Vrste Liberty «Billingsley», dne 3. t. m pa enako ladjo »Abbot Nills«, (7144 ton), ki je priplula iz Benetk in ima težje poškodbe, dobljene v vojni. Popravila bodo trajala okrog 90 dni. NOVA PLOVNA DRUŽBA dAstra» poroča, da se ustanavlja nova plovna družba, ki naj bi se imenovali »Societž di navigazloi;e libera triestlna«. pri stvari sodrlu jejo tudi Benečani ter imajo Ustanovitelji že na razpolago obe ladji Liberty, ki sta v popravilu v Arzenalu. PROMET Z LESOM V JANUARJU Tržaški tranzitni promet z lesom beleži v tem mesecu 274.400 stotov celokupnega prometa. 141.060 stotov je znašal dovoz po železnici, od-voz pa je bil: po morju 118.920 stotov, po železnici 14.420 stotov. Od tržaških zalog na tkz. «mrtvem terenu* pa je prišlo v tranzit 25.902 stotov, ki v zgornjem številu niso všteti. Največ je bilo avstrijskega lesa. v glavnem gradbenega, in sicer 100 980 stotov. Namenjen je bil v Gr čijo in Levont. Na drugem mestu Je Jugoslovan ?ki les — 27,120 stotov, na tretjem češkoslovaški — 8.860 stotov. Majhne količine so prišle tudi iz Italije, področja Trsta pa nekaj lesa za kurjavo. Polovica izvoza po morju je bila namenjena v Grčijo: 59,670 stotov. Na Turčijo odpade 19.000 stotov, na Egipt 10.820, Palestino 7.500, na Italijo pa 8.930 stotov. Pomembna je bila pošiljka 13.000 stotov žaganic v Argentinijo. ♦ * * Trgovski in industrijski krogi izražajo preko «Astre>i zahtevo, naj bi se prošnje za dodelitev uvoznih kontingentov blaga na račun ERP ne reševale več pri VU kakor doslej, marveč naj bi jih reševala komisija, najbolje kar ista, ki pri Zbornici TIP dodeljuje kontingente iz kvote italijanskih trgovinskih pogodb. Na ta način, naj bi se pravilneje odločalo o tem, kaj je zares potrebno uvažati na področje in kaj ne. Tak iazlog je sicer prepričevalen, ako je Iskren. Najbolje bi seveda bilo. da bi bil načrt ERP-uvozov objavljen, kakor *o to storili drugod. Potem bi Javnost najbolje presodila, ali pristojni organi pri svojem ikrepanju upoštevajo javne in -plošne koristi, ali ne. jedelnica Sv. Marka naročilo za izgradnjo 13tisoč tonske potniške in tovorne ladje. Začudila nas je ta tako slavnostna in veličastna izjava, saj smo vendar vajeni, da se nekoč še skoraj ni smelo vedeti o splovitvi kakšne nove ladje, kaj šele, da bi se jo smelo fotografirati ali pa se bolj podrobno pozanimati za stvar, Zato smo tudi tokrat pričakovali, da se temu naročilu ne bo posvetila tako izredno velika pozornost. Pevski zbori Pevovodjem ponovno sporočamo, da je glasbeni odsek Slovensko* brvatske prosvetne zveze že določil in razmnožil pesmi za prvi maj, in sicer: 1)R. Simoniti: Le vkup uboga gmajna! (stara puntarska pesem), 2) V. Mirk: Na morje in vihar (priredba ruske narodne). 3) Msrkovae Petrovič: Veseli korači (hrvaška pesem borbe in dela). 4) Aleksandrov: Leninova zastava (ruska borbena pesem). 5) M. Kozina: Naša vojska (partizanska pesem). Vse pesmi so za mešani zbor ter so pevovodjem na razpolago pri SHPZ, odsek za ljudsko prosveto. 2 t. m. je pretresala komisija za razdeljevanje kontingentov pri Zbornici TIP prošnje glede razdeljevanja semenske zelenjave (fižol, leča, grah itd.) in to zaradi izvoza zn prosto valuto. Prošenj Je bilo 14. Komisija je tudi razpravljala o raz delitvi poslednjih količin iz kvote ltalijansko-francoeke trgovinske pogodbe. Prihodnje dni pa bodo sklepali o prošnjah iz kontingentov z Madžarsko, Belgijo Itd. Ladiedelnica Sv. Marka dobila novo naročilo Včeraj zjutraj je Izdal AIS posebno poročilo, v katerem je slavnostno naznanjal, da je prijela lad- Sicer pozdravljamo vsako novo naročilo, k! bi lahko zagotovilo zaslužek in delo našemu delavstvu, vendar se nam zdi, da so morali naši delavci le predolgo časa čakati ter občutitj na svoji koži posledice pomanjkanja dela. To ladjo bodo izgradili na račun Marshallove pomoči, to se pravi tiste pomoči, ki je marsikateri naši tovarni tako dobro »pomagala«, da je bila prisiljen* prenehati z obratovanjem in da so bili zato številni delavci odpuščeni z dela. Poročilo AIS poudarja tudi, da bo g. White predložil kapitanu Co-milichu, predsedniku CRDA, vsoto 1 milijardo 276 milijonov lir, ki naj b[ služila za delno kritje stroškov pr j izgradnji nove ladje. Ob tej slavnostni priliki -*e je hotel AIS še celo izkazati ter je povabil na slavnost novinarje in fotografe, da bi jim dal na ta način možnost o stvari Čim več pisati. Vsa ta skrb, da bi se o novem naročilu čim več izvedelo, ter vse razne skrbi AlS-a pri povabljanju V Citojte in širite Primorski dnevnik! na slavnost nekaterih italijanskih ln tukajšnjih osebnosti, nam daje slutiti, da se za vso stvarjo skrivajo še popolnoma drugi nameni. Pa ne da bi bila Vsa ta stvar prirejena samo zato, ker so pred vrati volltvet lz sindikalna beležnice Včeraj zjutraj so se ponovno sestali predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki zadmženja tndustrljcev. ki so ponovno razpravljal; o spornem vprašanju delavcev CRDA, ki Je bilo vzrok zadnjim protestnim stavkam kovinarskih delavcev. Sestanek je sklical urad za delo n« zahtevo sindikat nih predstavnikov. V naši prihodnji številki bomo lahko poročali o poteku in uspehu teh pogajanj. V primeru, da bi/ se tudi sedaj pogajanja končala brcz uspeha, bodo delavci CRDA prisiljeni ponovno stopiti v splošno protestno stavko, V sredo 2. t. m. je bila redna seja pokrajinskega upravnega sosveta pod predsedstvom prof. Palutana. Preden je sosvet začel z rednim delom, je prof. Palutan poročal prisotnim o poteku raznih mezdnih gibanj. Javil je prihod v Trst italijanske komisije in O njenih pogajanjih z VU glede gradenj ladij s fondom ERP. Dalje je poročal o prvi tiskovni konferenci na prefekturi in o bodočem razvoju teh konferenc v bodočnosti. Prof. Palutan je končno sporočil, da bo v kratkem ustanovljen pokrajinski svet, ki bo sprejemal in reševal razne številne prizive. Po poročilu odvetnika Fiore je sosvet razpravljal o odločitvi uprave splošnih bolnišnic v Trstu, ki predvideva izpremembe k čl. 63 organizacijskega pravilnika glede ekonomskega položaja uradnikov v primeru bolezni. Uprava bolnišnic je namreč predlagala take spremembe, ki bodo občutno izboljšale ekonomsko stanje uslužbencev, posebno še v primerjavi z uslužbenci drugih javnih in državnih uradov. Ker denarno kritje tako povečanih denarnih izdatkov ne predstavlja nobenih vprašanj, Je bila odločitev odobrena. Isti poročevalec je nato predložil sosvetu v pretres predlog avtonomnega podjetja za pospeševanj? tujskega prometa v Trstu, ki bi želelo dati svojim uslužbencem nekako nagrado ob zaključku lanske tujsko-prometne sezone. Ker ni bilo v predlogu navedeno, kako naj bi se krili izdatki, je sosvet predlog odklonil do nadaljnje preučitve zadeve. Namestnik intendanta financ dr. Bosutti je sosvetu poročal o odločitvi mestne občine, ki zadeva ekonomsko stanje ravnatelja trošarin-skega urada. Kakor je že znano, je 1. januarja lani začela mestna občina v lastni režiji izterjevati trošarino. Pri tem se je tudi obvezala, da bo prevzela vse dotedanje urad-nlštvo podjetja «Trezza», ki je pobiralo trošarino na račun občine. Občina se je poleg tega obvezala, da bo spoštovala vse mezdne pogodbe sklenjene med družbo in usluž' benci. Za ravnatelja pa je bil ime, novan občinski funkcionar, ki ima položaj načelnika urada. Sosvet je z izjemo odvetnika Sacerdotija, ki obravnava spor med občino in bivšim ravnateljem, sklenil, da vsakršno odločitev v tej zadevi odgodi, dokler ne bo občina dala še neka pojasnila. ECA za Trst je tudi predlagala, da bi se za nakup potrebščin posluževala zasebnih licitacij in ne javnih dražb. O tej stvari je poro, čal odvetnik Bosutti. Prav tako kot je bilo Sklenjeno za bolnišnico, ki je tudi prišla na dan s tem predlogom, je sosvet odločil, da bo po Čakal in skušal ugotoviti, kaj so v tem primeru dosegli drugi javni zavodi. Isti poročevalec je nato poročal še o odločitvi mestne občine glede določevanja srednje vrednosti gradbenega materiala v zvezi s plačevanjem trošarine za drugi semester lanskega leta. Isto vprašanje je bilo načeto že na seji 1. januarja t. 1., vendar je bilo odgodeno, ker so vprašali «Genio clvile« za neka pojasnila. V odgovoru tega urada je bilo navedeno, da predstavljajo stroški za nakup materiala 35 odst. skupnih stroškov, ki jih prevzame gradbeno podjetje. Iste odstotke je v svoji odločitvi navedla že mestna občina, zato Je bila včeraj njena odločitev tudi odobrena. Nekaj podobnega je bilo s proračunom ECA za Zgonik za leto 1949. Sprva so mislili, da je proračun v primeru z onim od lanskega leta previsok, zaradi tega je sosvet skraja zahteval pojasnila. Po poročilu knjigovodje s prefekture Castella-nlja je bil proračun sedaj odobren z nekaterimi manjšimi izpremem-bamh Med tržaško občino in državnimi železnicami je bil neki dogovor glede uporabe železniškega tira od železniške postaje Sv. Andreja do mestne klavnice. Ker je po ratifikaciji mirovne pogodbe prejšnji so-pogodbenik, ravnateljstvo italijan, skih državnih železnic izpadlo, je bil sporazum sklenjen za nadaljnja 3 leta a tukajšnjim ravnateljstvom železnic. O tem je poročal odvetnik Sfercd. Odvetnik Volil je poročal, da Je upravni svet tukajšnjih bolnišnic določil nov ekonomski položaj novemu glavnemu ravnatelju zdravstva. Tudi o tem ni sosvet sklenil ničesar odločnega, zato je zadevo odložil do nadaljnje preučitve. Isti poročevalce je nato poročal o drugi odločitvi uprave tukajšnjih bolnišnic in to glede izplačevanja za opravljeno delo na račun občine onih zdravnikov, ki niso uslužbeni v bolnišnici. Tudi to vprašanje je bilo odgodeno. Odvetnik Sacerdoll je bil pooblaščen, da kupi 10 izvodov knjige ((Tržaški grad« od Henrika Morpurga. Te izvode bo pokrajina razdelila potem raznim uradom. Končno je bila odobrena odločitev pokrajine, ki predvideva, da bo ta urad prevzel v tem letu delovanje javne kuhinje za otroke, katero je pripravila zadruga za boj proti jetiki «Consor-zio antitubercolare« v Ulici Pondares 23. SPOMINSKI DNEVI 1944 Je vdrlo enajst partizanov v idrijski rednik ž!ve*a srebra. Minirali so črpalke ter rudnik za dalj časa onesposobili. PRESKRBA Dvig nakazil za beli ližot. Od danes naprej naj dvignejo trgtovci pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za beli fižol. Isto naj store upravitelji podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Nove živilske nakaznice za štiri* mesečje marec—junij. Danes se je pričelo z razdeljevanjem novih živilskih nakaznic, ki bodo veljavne od 1. marca t. 1 dalje. Oni, ki teh nakaznic ne bodo prejeli, naj se javijo v uradu v Ul. Malcanton 3 (za Rojan v Ul. o‘elle Ginestre 9) dva dni za tem, ko so v kraju njihovega stanovanja te nakaznice že razdelili. Nakaznico lahko prevzame samo član družine, ki se mora legitimirati z osebno izkaznico. V nobenem primeru nakaznice ne sme prevzeti vratar ali sostanovalec. Za vsako zlorabo so predvidene stroge kazni. ENOTNI SINDIKATI Skupščina pekovskih nameščencev. V sredo 9. t. m. ob 17 bo na sedežu v Ul. Imbriani 5 skupščina pekovskih nameščencev. Zaradi važnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala, vabimo vse pekovske nameščence, da se sestanka gotovo udeleže. KMETIJSKI SINDIKAT. Kmetijska strokovna zveza vabi vse svoje referente in odbornike na sejo, ki bo danes ob it na sedeža v Ul. imbriani 3. Nameščenci hotelov in menr. Na sedežu ES v Ul. Imbriani 5, soba 7 je na razpolago za nameščence restavracij, gostiln in podobnih nova mezdna pogodba, ki jo prizadeti lahko dvignejo dnevno od 9 do 12 In od 15 do 19. Sobota 5. februarja Agata, Malina Sonce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 17.16. Dolžina dneva 9.53. Luna vzhaja ob 10.17, zahaja ob 24.00. Jutri nedelja 6. februarja Doroteja, Zvezdodrag SUHEMU) MBHUNU ULiiUAMŠGE /.it Tržaško uzenilj« JUTRI V NEDELJO 6. FEBRUARJA 1949 OB 19.30 V DVORANI Kina v E Dramska šola SNG Slovenslco narodno gledališče ol-vori v začetku februarja dramsko šolo kakor v lanski sezoni. Prijave se sprejemajo v upravi SNG, Trst ul. San Vito 15/1, v uradnih urah ali tudi pismeno. Začetek pouka bomo sporočili pozneje. 12 O O M J A Sporno vprašanje službencev ACEGAT-a še vedno ni bilo rešeno. kot smo že objavili v naši včerajšnji številki. V četrtek je izdal koordinacijski odbor, v katerem »n predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornic«, posebno polotilo, v katerem je javil, da si J* upravno komisija podjetja samega izposlovala 8 dni odloka xa prmiči tev zahtev tramvajskih Uslužbencev. Tramvajski uslužbenci tipajo, d* bodo v kratkem rešene njihov« zahteve o povišanju draginjsk* doklade ht o izboljšanju delovnega urnika. Elektriko in vodovod zahtevamo! PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH bo priredilo jutri v nedeljo 6. t. m. lutkovno predstavo ob 15.39 v Gregoričevi dvorani v Frankiovem. K tej predstavi, ki je namenjena v prvi vrsti otrokom, so vabljeni tudi starši. Vstop prost. -t IZLETI PLANINSKO RAJANJE PDT. Člani, ki niso že dvignili povabil za pla. n insko rajanje, naj to nemudoma storijo. Nadaljuje se poenotacija miz od ).» do 29 30 V Ul. F. Filz! 19/1. IZLET PDT V SAPPADO. Sprejema se še danes vpisovanje 'za izlet, ki bo Jutri 6. t. m. v Sappado. Vpisovanje s* sprejema od 19 do 20.39 v Ul. F. Filzi 10/1. Cena za člane 630 lir, za nečlane 700 lir. , Tržaška borza Zlati Šterling 9600, papirnati ster-ling 2000, telegrafski dolar 695, dolar 688. švicarski frank 173, 100 francoskih frankov 150, avstrijski Šiling 20. Glavne vioge igrajo: Stane Ral-tresen, Josip Fišer, Neva Lipmi' čeva, Vera Krnčeva, Tea Starčeva, Ernest Zega, Berta Ukmarjeva, Silvij Kobal, Srečko Košir, Julij Guštin. — Režiser: Jože Babič; glasbena spremljava: Ubai« Vrabec: Inscenator: Jože Cesar- kostumi: Sonja Miku)etičeva; pic*1-Olga Gorjupova. Vstopnina: za odrasle L. za mladino L. 30. Vstopnice se prodajajo danes od 3 dalje pri blagajni kina v Skednju. Gledališče Verdi Danes v soboto ob 20.30 bo PjJ miera Illersbergerjeve poeme «TriP tih* za red A. V nedeljo ob 16 ™ četrta predstava «Trubadurja» ** popoldanske (I.) abonente. Člane »Glasbene Matice* vabilj® na občni zbor, ki bo v nedeljo D- 1 bruarja t. I. ob 9 uri predpoldne prostorih gostilne »Capuzzera«. Odbor- Izlet v Bohinj in . Zaradi tebničnib zaprek je odidi** izlet v Bohinj in Ajdovščino, VI M * moral vršiti 0. t. m. Nemoteno sprejemajo prijave za nadaljnje J* deijske Izlete. *Adria-Express», 29-243. t«l KINO 16: »Pozabljena Kakor smo že pisali, naša vas nima še elektrike, kljub temu da je v predmestju Trsta. Ponovno poudarjamo potrebo, da dob; elektriko vse naselje in da se bolj zganejo s pripravami, ker gre vse še prepočasi. Tudi vodo rabimo. Niti 500 m od naselja je speljan socerbski vodovod. Kljub temu da je tako blizu, naša vas nima ša vode. Stroški za napeljavo ne bi bil; veliki, vas pa bi imela veliko korist, ker pri nas zelo občutimo sušo. Tudi našim kmetom bi zelo koristil vodovod za zalivanje razne povrtnine in zelenjavo. Težko je pri nas, ko nimamo poleti vode v hiši za nujne potrebe, ko je vse rumeno in suho po vrtovih in njivah, še bolj težko, ko vidimo, kako Zapravljajo vodo na občinskem posestvu, ki je blizu vasi. Na občinsko posestvo so napeljali vodo iz socerbskega vodovoda; pl*uv tako jo bi lahko tudi v riafo vas. ki vodo krvavo potrebuje in jo bi mala bolj koristno uporabiti. Zato je treba napeljati v našo vas elektriko In vodovod. zovlcl. Prebujeni od dima sta takoj planili s postelje stanovalki Olga jurišev!« in njena mati Urža. Nato sta obvestili policijo, ta pa gasilce. Toda bilo je že prekasno, ko so prišli na pomoč. Hiša je gorela kot slama. Haz?n malenkostnih reči so rešili tudi neko Mauserco, ki je bila shranjena na podstrešju in za katero ženski nista niti vedeli. Gašenje je trajalo eno uro. Edino kar je ostalo od tri sto let stare hiše, ki je kronološko druga sezidana hiša na mestu, kjer je pozneje zrast la vas, so bili očrneli zidovi. Lastnik hiše Marc Ivan ima okrog pol milijona Ur škode. h Doline Potok bi morali regulirati Na več njivah pod vasjo, kjer pravimo »V župeljku«, je vse polno kamenja, ki ga je nanesla voda. Po večjih nalivih privre voda iz hriba in nanese eei« kupe grušča n« travnike in njive. Zato je potrebno, da s« potok, ki teč« sredi VaOi. pravilno reguli. ra, da rve bo več toliko truda ln škode na njivah. Dosedanji jarek ne zadostuje, ker je preozek jn vijugast. Napravit: je treh* večjega, bolj širokega ln naravnost v Rožandro. Prav bi bilo, Č« bi se ml bolj o tem pogovorili, ker predlog ni pogodu onjm ki bi prj vsem tem zgubili nekaj zemlje- Seveda bi morala oblast plačati odškodnino prizadetim, ker je to delo v interesu skupnosti. C. Požar uničil hišo v Bazovici Včeraj v zgodnjih jutranjih urah, bilo j« okrog dveh, j* izbruhnil po-jar v stanovanjski hiši It. I v Ba V predoru pod Skednjem bodo pojili pobe V sredo je bila seja občinskega sosveta pod predsedstvom župana Mianija. Na seji so odobrili razpredelnice novih plač in mezd uradnikov in uslužbencev mestne občine. Te so bile narejene sporazumno med sindikalnimi predstavniki m občinsko upravo. Sedaj bodo razpredelnice predložili V'U,da Jih dokončno odobri. S tem sporazumom so sindikalne organizacije sklenile nekakšen kompromis z mestno občino, saj so bile sprejete prvotno postavljene zahteve v višini 50 odst. Med sejo je sosvet odobril 25 pogodb glede plačevanja najemnin v lanskem letu in 9 v letošnjem letu. Odločeno je bilo, da izženejo barkovljanskl «Sportni klub« iz občinskega Jto. alopja, v katerem bodo v kratkem uredili nov «rikreatoriji>. Končno je sosvet sklenil, da za časno odda v najem del predora pod Skednjem nekemu zasebniku ki bo začel a poskusno gojitvijo gob. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8. Cerkvene poroke: šofer Donaggio Violante in gospodinja Lupi SilVatia, uradnik Hacher Stelio in uradnica Ferfolja Marija, težak Hervatln Viktor In gospodinja Božiglav Vlrglllj«, uradnik Cianclolo Vincenc in uradnica Pattavina Frančiška, trgovec Cstunl Jakob in trgovka Pezzolato Jadranka, vojak ameriške vojske Do-nadson Morris In uradnica POoley Lucille May, kuhar Milazzl Mirko In gospodinja Pauluzzu Otelia, mornar Martinčič Alberto in pletilja Verslč Karmen. Umrli »o: 50-letna Cargnoli Katarina, por. Stagni, 85-letni Toscan Josip, 87-letna Beriovac Katarina, vd. Krajevlč, 67-letn! Spina Roberto, 52-ietni Greco Vincenc, 6 dni stari D’A-gostino Peter, 64-letna Zamperle cvetka, vd. Bieker. H*^ ROSSETTt. 16: »Pozabljena 6®0" Greer Garson, Robert Taylor. . EXCELSIOR. 15.30: »Slavolok«, 166n Bergman, C. Boyer. ,« FENICE. 16: »Človek senca se vr> domov«, William Powell, Mirna V” FILODRAMMATICO. 16: »Vesel« 0 Se«, J. Cravvford, V. Heflin. ITALIA. 16: «Ban f Jutri«, Norma Shearer In R. Taf IMPERO. 16: »Bele dovrske čeri«, ne Dunhe in Alan Marshal. VIALE. 16: »Glannt in Pinotti 6" detektiva«. NOVO CINE. 16: »Fantom«. GARIBALDI. 15: »Ponosna Kreol*1" Maureen 0’Hara. ,0j MASSIMO, 15: »Pustolovci«, Er Flynn. KINO OB MORJU. 15: «Rdečl ček«. Sovjetski film. IDEALE. 15: «Vsak ima svojo Olivia De Havilland. MARCONI. 16: »Pinocchio«. f AHMONIA. 15.30: »Pustolovščin* . tvijmlngu«, VVallace Beery in " CariHo. v, ODEON. 15.30: »Beg«, H. Bogart m Barall. m AZZURRO. 16: «Beg», H. Boga« L. Bacall. RADIO. 16: «GospodovaIci», J. " ne. B. Borneš. V1TTORIA. 16: ((Zgubljena ljubez«1 I. Bergmann, G. Grant. BELVEPERE. 15.30: «B«mb!». -1 SAVONA. 15.30: «Raje Imam *™** moža«, Erro! Flynn in E. Park* • ADUA. 15: »Rdeči vragi«. -t VFNEZIA. 15: «Galeoti», Alan La«* Cratvford. V6ti SKEDENJ. 18: «Taf2an v NeW ku». Koledar nikan z »Primorskega dnev- zemljevidom Tržaškega ozemlja tiskan na pulkartonu se dobi: v uredništvu »Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 0 in pri upravi UL Huggero Manna 20 ter v podružnicah v Kopru, Gorici in Ljubljani, Tyrševa 34. Objave ZDTV Nogometni odsek ZDTV je odobril vse tekme, odigrane v nedeljo 30. januarja za prvenstvo ozemlja, okrožno prvenstvo in prvenstvo I. skupine. Obenem je Izrekel nekaterim igralcem kazni in opomine. Diskvalificiran« sta bila igralca Cusselli Henrik (1361) iz ekipe OMMSA in Tagiiapietra Dario (820 Piran). Obema je prepovedano nastopiti v tekmah za prvenstvo o-zemlja za en dan. Igralcu Savnrinu Karlu (252 - Koštalungn) se izreka navaden opomin. Iz tekem za o-krolno prvenstvo je Izključen zs en dar. Sehillanj Dnino (327 - Arzenal). Opominjajo se igralci Tribu-zio Anton (2573 - Nabrežina), Ukmar Ivan (651 - Primorje) in Sed-mok Jože (705 -Vesna). Kupljeni in prodani igralci Preteklo nedeljo j« nogometno društvo ((Milan« nastopilo s tremi novimi ((kupljenimi« igralci, ki so prišli v Italijo iz Švedske. Na mestu srednjega napadalca Je igral znani švedski nogometaš Ounnar Nordhal, desno zvezo Gudmudsson. levo zvezo pa Sloan. Te dni pa je prišel v Italijo še Nordhalov brat Bertil. ki je pristopil k »Atalanti«. Za svoj pristop je prejel ob vpitu v novo društvo lOO.OuO švedskih kron. Bertil je bil najboljši nogometaš Švedske v letu 194(1, za kar je bil tudi odlikovan z redom ((Zlata žoga«, Po pisanju švedskih listov pa je Knut Nordhal (brat Berti)« in Gunnarja) izjavil, da ne bo zapustil svoje domovine. Po športnem svetu Moštvo ameriške državne reprezentance v hokeju na ledu, ki bo zastopalo ZDA v Stockholmu pri tekmovanju *a svetovno prvenstvo, j« izgubilo tekmo z r#prez«r.tnneo Brna t rezultatom 4:5 Švedski nogometni Gunar hal Je podpisal prijavo za n metno moštvo FC Milan. V Zakopanih se je začelo vanje za državno juniorsko Pr stvo v smučanju. Sodeluje 700 mladincev. Telovadni dvoboj med rep«'*'.g^» tar.eama Češkoslovaške in Varšavi se je končal z Češkoslovaške z rezultatom proti 330 točk. Kot cosamesnu^ft bil prvi češkoslovaški tetovf0 toč** Beneta, ki je dosegel 57.55 Avstrijec Bradi je zmag** n* n*11 dveh smučarskih skakalnih 91 v Italiji, in sicer v Asiagu t' .j j« 76 m ter v Poute di Lean0 * 79 m. : : : -pi*' Madžarski drsali e Payer 5® ^d' sal v skupnem plasmaju r,?1tfoS*' narodnem tekmovanju v Ju nem drsanju na ledu v D*v : :: Pr V tekmovanju za ivetoVh ^jl venstvo v hokeju na ledu 8 A udeleženci razdeljeni tak01 pair skupina: Kanada, AvetraliJ*’ ska: B skupina: ČSR. Sveds*8’ ska: C skupina: Švica, Z*-* ,.«if4' veška. Belgija. Po dve prvop*« ni ekipi pojdeta v finale- gel® Na Finskem je v smu^V teku na 13 km zmagal Ha*u 1:00-14. Po treh zaporednih Por0a!!jj i* tekmah s češkoslovaški mo- a * ameriška državna reprezem hokeju na ledu premagal;1 jtiu®3 sko moštvo praškega «Lion rezultatom 6:2. K V finalu mednarodnega ,. pf? turnirja v Stockholmu J jcun miiBal danski teniški titrflietjrfr»Kp Nllien —** ---------------------m.**« >5. Pattyja NUsen gnanega ameriške** ia . 6:3? 5:7, 16:14 in ® nuiri iNISiVO ULICA MONTbCCHI 4L », IW. u»u. — i.itivn " --- 40 flicnčno-nfavtil 60 osmrtnice 70 llf I P041UI i«koci račun Z* STU-»V«J: »zaioznisivo enmor»»i ™ - - OGLASI: Od 1.30-12 1 n od O-tl- TRST*- urednik OTANIB^V R^KO. - T!*V« Trt.lki tlskmkt 'g.vod. - PODRUŽNICE: Goric, Sveto,or.k. ul. 42 - T»i. 74» - Kopor. »1. Batu,tl »W« - uto. — leleluii *i-m - UPRAVA: ULICA K MANNA »t. 2» — Telefonska it«v!lk» 6351. osmrtnice 70 lir. NAROČNINA: Cona A: mesečna poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski 26U, četrtletna 790, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B. 144 414, /92, 1440 nigolir; ILltJ. 55, i65, 330, 0*Lpl» U- »Založništvo primorakl dnevnik« Trst 11-5374; ra FLRJ: »Primorski dn«vntk* uprava: Ljubljana Tal. 70 — Ljubljana, TyrSev« c«*t» 34 izdaja založništvo tr2askeoa PRIMORSKI DNEVNIK — 3 I. februarja 1949 GOR IŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Sporazum o izmenjavi blaga za okrog 5 milijard lir * Kakšno blago bomo dobivali iz Jugoslavije in kaj bomo izvažali - Za dobavo vode in električnega toka se pogajanja nadaljujejo * Kako so uredili vprašanje obmejnega prometa dvolastnikov Po lfidnevnih pogajanjih, ki so potekala v prijateljskem duhu, Sta v četrtek ob 19 uri jugoslovanska in italijanska delegacija za trgovinska P°?ajanja v Vidmu podpisali na sedežu videmske pokrajinske vlade v palači «Beograd» doseženi sporazum. Jugoslovansko delegacijo je pri Pogajanjih vodil generalni ravnatelj pri notranjem ministrstvu v Beogradu dr. Njegoslav Ocokoljič, italijanski pa je načeloval dr. Francesco Cancellarl, član italijanskega zunanjega ministrstva. Ves čas pogajanj sta obe delegaciji delali v pospešenem tempu in sl prizadevali, da bi odpravili vse težkoče, ki so nastale Pri nekaterih vprašanjih. Prav zaradi tega so se pogajanja uspešno zaključila in je bilo mogoče pred-sinočjim podpisati doseženi sporazum. Sporazum sta podpisala načelnika obeh delegacij, ki sta bila za w opolnomočena. Podpisu sta prisostvovala goriški in videmski pre-kt in člani obeh delegacij. V celoti obsega 18 členov in 4 priloge, ki obravnavajo izmenjavo blaga iz obmejnih krajev obeh držav, predpise za prehod dvolastnikov preko niel®’ meddržavni promet na meji v Soriški in videmski pokrajini itd. Glede obmejnega prometa ureju-sporazum prehod nekaterih kalorij oseb preko meje, dovoljuje prost prevoz preko meje pridelka solastnikov, njihovega orodja in ivine, ki jim je pri delu potreb-f• Pfav tako je v sporazumu predviden prehod živine. Pri izmenjavi blaga so določeni Posebni kontingenti za posamezne in 1)0 CGl°kupna izmenjava “ko dosegla vrednost osem mili-'In?v dolarjev ali okrog pet mili-.. italijanskih lir. V to svoto so vstejte seveda tudi vse služnosti, ki « sporazum predvideva, kot je na Pnmer začasen uvoz v Italijo }U-slovanskih avtomobilov, in strojev na 4 bot,° Popravili v delavnicah "J strani in potem zopet vrnili v Jugoslavijo. bo^ed r!aiva2neiČimi artikli, ki jih ra 1Zvatala Jugoslavija, so v spo-*umu navedeni: les za kurjavo *jj tadustrijsko rabo, lesni proizvo-• osoljena čreva, konji za vpre-* > goveje meso, mleko in mlečni oizvodi in drugi kmetijski pridel-y Slfše potrošnje. Italija pa bo iz y zameno predvsem tekstil-zdra fS° in bombažaste izdelke, jv,., Vllne specialitete, električni material, izdelke str, ■ “TOt oolačilhe inau- rri„.Je’obrtr>iške proizvode obeh ob ŠČin Pokrajin, kuhinjske potreb-stil e’ čiicikle in njihove nadome-je ^e, igle za tekstilne stro- dn2y°zn.a uvozna dovoljenja bo-vplsln Jale kar krajevne oblasti, Dr,ci. pa se ^odo izvrševala po Vodji nem kliriškem računu ki ga bo he h* P01^ru2nica italijanske držav-zo a?ke v Gorici, S tem v zvezi potno,1 po®aianjih glede izdajanja d0.| ' »stov izvoznikom dosegli ju-^'ovanski zastopniki zagotovilo, Dotn italijanske oblasti izdale dem ovolienje vsem tistim Iju- tarimi zast°Pnikom podjetij, s ka- kupčii Jugoslovani sklenili Na , ® y okviru tega sporazuma, z j, način je preprečeno, da bi se italiiariniaVO blaga okoristila samo lahko rt i podjetta. ampak bodo Vfinski nl teh u*odnosti tudi slo-*ke . ,Poc,ietniki goriške in videm- e Pokrajine. Na d*Va] P°8aknjih v v‘dmu so obrav-devSji 1 druga vprašanja, ki za-Qoi-iPrCdvsem Sdfilko pokrajino Sorisi, C° samo in jugoslovanski del Pr*vijaiic3eželc' Med drugim so raz-Prog( * ° ielezniškem prometu po južno' n* Vr^e 8°ri®ko severno hi kj Po®tajo preko Šempetra in t>alje /' yeč iet popolnoma mrtva. Vode c ° *'ovora 0 dobavi pitne 0d kori °*C' *z Mrzlega studenca, o dob 8peijan goriški vodovod, eiektravi električnega toka soških t>0ga. n’ ki »o v Jugoslaviji itd. bij0 fadpja v teh vprašanjih pa še t» v a zuključena, ker proučujejo Žav, kraSanja strokovnjaki obeh rir-Ur«diu, ; Poverjena naloga, da J0 to zadevo. DOGOVOR ZA POPRAVKE ZAČASNE MEJE PR! GORICI V teku pogajanj sta se obe delegaciji sporazumeli tudi glede nekaterih manjših popravkov sedanje začasne jugoslovansko-italijanske meje, ki jih bo predložila mešana obmejna komisija, ki sedaj pregleduje mejo na terenu. Zadnje dni je delala obmejna komisija na odseku v bližini mirenskega letališča, jugovzhodno od mesta, kjer je zelo težko potegniti mejo, ki bi vsaj za silo zadovoljila obe stranki. Zato je komisija tukaj že večkrat merila zemljišče in iskala primerno rešitev. Prav tako so pregledovali mejo pri Bregu v ob- Slht Dolenje V Brdih, kier so določali novo dokončno mejo. Po srečnem zaključku pbgajanj in podpisu pogodbe so v četrtek zvečer člani jugoslovanske delegacije priredilj v hotelu «Italia» v Vidmu večerjo v čast italijanskim gostom, na katero so povabili glavne predstavnike goriške in videmske pokrajine. Med povabljenci sta bila oba prefekta, poveljnik divizije «Mantova», goriški in videmski župan, vsi člani obeh delegacij in drugi. Vsi povabljenci so bili z dobro postrežbo zelo zadovoljni. Včeraj dopoldne okrog 11 ure je zadnje dni člani obmejne komisije' priredila videmska občina poseben DFS razpravlja o škili vprašanjih slavnostni sprejem v lož’ «Lionello» v čast obeh delegacij. Popoldne so Jugoslovani odpotovali nazaj v svojo domovino. Urad za državne ceste Prefektura sporoča, da je dostop k uradom avtonomne uprave državnih cest za beneško okrožje določen kakor sledi: 1. Okrožni urad ima svoj sedež v Benetkah, palača Pa-padopoli, Sampolo 13/64 in je odprt za občinstvo v dopoldanskih urah ob torkih in sobotah. 2. Okrožni pododsek v Vidmu, Ul. Prefettu-ra št. 17 pa sprejema občinstvo v dopoldanskih urah vsak torek in PČtek. Vpisovanje v sindikat upokojencev Sporočamo vtem interesentom, da sprejemajo vpisovanje v sindikat pokrajinskih upokojencev na njegovem sedežu v Ul. Morell} 28 -1. in s-cer vsak torek in petek v u-radnih urah od 13. do 17. Pri vpisu mora novi član plačati 240 lir, od katerih gre 30 za Sindikalno izkaznico. Vpisnina se lahko plača v dveh obrokih. Upokojenci prj državnem socialnem zavodu bodo plačali samo 135 lir. Po odločbi državne Zveze upokojencev bodo za letošnje leto priznane kot veljavne samo izkaznice tega deželnega sindikata. Predsinočnjim se je sestal na svojem sedežu in ped vodstvom svojega predsednika dr. Lamberta Mermolje izvršilni odbor DFS. Na sej j so odborniki obravnavali stališče Demokratične fronte Slovencev v zvezi z deželno avtonomijo in z liaio zahtevo po posebnem Statutu, s katerim bi bile zajamčene kulturne in narodne pravice gori-ških in beneških Slovencev. S tem v zvezi so sklenili, da bodo odposlali posebno spomenico vladi v Rimu, v kateri ji bodo obrazložili svoje stališče. Istočasno je bil sprejet sklep, da bodo prihodnji mesec sklicali širšo konferenco, na katero bodo povabili predstavnike vseh množičnih ljudskih organizacij iz Gorice in iz vseh slovenskih krajev na Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Na tej širšj konferenci bodo podrobneje obravnavali vse aktualne probleme, pregledali dosedanje delo našjh množičnih organizacij in začrtali smernice ra njihovo delo v bližnji bodočnosti, Na seji so podali svoja poročila referenti množičnih ljudskih organizacij: Zveze slovenske mladine, Zveze žena, Prosvetne 2veze flz-kultumeaa odseka, ZveZe partizanov Ud. Vsi ti referenti so poročali o dosedanjem delu v njihovih organizacijah, iznesli razne pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Stavili so številne predloge za bodoče delo, ki naj v bodoče še bolj poveže te organizacije v trdno fronto Slovencev pod Italijo. Preselitev urada garibaldincev tirad za likvidacijo bivših garibaldinskih brigad za goriško pokrajino sporoča, da je sklenil v sporazumu s pokrajinskim odborom Zveze partizanov (ANPI) preseliti se v prostore tega pokrajinskega odbora. ki ima svoj sedež na Travniku št. 17. Zato opozarja vse zainteresiiane. ki b{ hoteli vložiti pritožbo glede njihove kvalifikacije ali činov, in ki imajo zato potrebne dokaze, naj se zglasijo na novem sedežu. Cas za vse pritožbe te Vrste je samo še do 15. t. m. in naj se zamudniki podvizajo. Sitnosti zaradi orožja Sodniki so včeraj pregledali tudi primer 291etnega Jožefa Bizzea iz Tržiča, ki je obtožen, da je preteklega novembra iz malenkostnih vzrokov grozil svojemu bivšemu prijatelju Tegunu Guidu. Nameril je proti njemu samokres, ki pa je bil le nedolžna otroška igrača in se ga je posiužil za strašilo. Obenem ga je po nedolžnem obdolžil, da ga je pred dnevi skupaj z dvema neznancema napadel in oropal v neki samotni Ulici. Zaradi prve obtožbe je domišljavi Bizzea dobil 5 mesecev zapora, druge obtožbe pa so ga oprostili, ker ni bilo dovolj dokazov. Obenem bo moral poravnati tudi sodne stroške. Za Bizzeom sta se morala pred sodnim dvorom zagovarjati lfiietni Avgust Turko iz Koprive in njego va mati Marija zaradi nezakonite posesti 34 puškinih nabojev. Orožje je prinesel k hiši deček in s svojo neprevidnostjo pripeljal pred sodi- šče tudi svojo mater Marijo, obdolženo, da je imela v hiši orožje, ki ga ni prijavila orožnikom. Razprava pa se je zanju srečno zaključila, ker je bil deček deležen pomilostitve zaradi mladoletnosti, njegova mati pa zaradi splošne amnestije. IZPRED SODISCA Odložena rtezprava Včeraj bi se morala vršiti razpru-va proti uredniku «L'Ora dei Lavo ratorl«, 371etnemu Mautinu Ferdinandu, ker Je v nekem svojem članku pod naslovom «Tudi žganje služi demokristjanom za protikomunistične špekulacije«, žalil kmeta Simo- Bombni atentat v Tržiču Predsirtočnim okrog 20.30 so neznanci vrgli v Tržiču ročno bombo proti stanovanju 39-lctncga. Vrre-gnassi Mari'a. kj stanuje v Ul. Bn-gni 35. Bomba na srečo ni zehteva-la človeških žrtev, vendar pa je njena eksplozija razbila mnogo šip v oknih in povzročila okrog 30,000 lir škode. Policija, ki je Prišla seveda prepozno na kraj eksplozije, sedal vodi preiskavo, da bi odkrila atentatorje. Izgon v rojstni kraj Včeraj je goriška policija odposlala z izgonskim listom v njihove rojstne kraje Noriš Angela. Erma-cora Leopolda. Ermacora Klavdija nita Julijana iz Medeje. Razpravo in Calligaro Attimija. ki so jih iz-pa je sodišče odložilo. j pustili iz tukajšnjih zaporov. Blago za prosto cooo Izilieiljjlta lljelllta pri JlfcČl IsiŠf ih njegove cene Posvetovalna komisija za prosto cono se je predvčerajšnjim sestala k šesti seji pod predsedstvom dr. Poterzla. Ugotovili so, da se redno vrši razdeljevanje sladkorja privatnim potrošnikom in raznim organizacijam. Pri razdeljevanju sladkorja pa smo opazili, da ga razni trgovci predajajo po različnih cenah in tako je bil še pred dnevi v neki trgovini v Ul. XXIV. maja sladkor po 150 lir kg, na vehko jezo drugih trgovcev, ki so se bali konkurence. Verjetno je na njihov pritisk ta trgovec zvišal potem ceno za 5 lir. prj kg. Na to vprašanje o različnih cenah in njihovih vzrokih se bomo se povrnili. Posvetovalna komisija je nato razpravljala o kontingentih tekočih goriv, ki jih bodo prejemali avtomobilisti pri ACf, dočim jih bodo dobili prevozniki pri EAM-U, Količina za razdeljevanje je določena v Višin-, ki je veljavna po obstoječih predpisih za vso republiko, vendar še niso dokcsieno določili cene. Vsekakor pa se že ve, da bo bencin, katerega cena je bila doslej 119 Ur za liter, imel v prosti conj ceno 70 lir. Glede razdeljevanja živil ni bilo govora. Določili so samo, da bodo proti koncu meseca razdelili po četrt kg kave na osebo ih da bo temu razdeljevanju sledil kakao, ki ga ne bodo predajali na nakaznice, čeprav bo njegova cena znižana. Ta teden je začela prihajati v mesto večja količina drv za kurjavo, vendar pa to za potrošnike nima tolikšnega ponrsna, kakor o-stali kontingenti. V Gorici so povratnike zaprli v begunsko taborišče na Placuti, dokler ne urede njihovih dokumentov. V četrtek dopoldne okrog 10,30 so izvedli obmejni organi pri Rdeči hiši prvo izmenjavo jetnikov. Jugoslovani so izročili trideset ljudi, medtem ko so italijanske oblasti vrnile Jugoslaviji 14 njenih državljanov. Izmenjavi je prisostvovala manjša skupina radovednežev in sorodnikov. Med oblastmi je bil prisoten tudi goriški župan. Po podatkih, ki smo jih prejeli, je med povratniki eden Goričan in sicer lSletni Kralj Aleksander, dalje 301etni Sirk Albin iz Kojskega. Oti ostalih pa jih je največ z Reke In nekaj optantov iz Istre, ki so bili zaprti v Jugoslaviji zaradi razni a prestopkov in pomilošeeni na ood-lagi sporazuma med obema državama. Med Jugoslovani, ki so jih la dan vrnili so: 251etni Mihelčič Anton iz Bovca, 251etni Grebenjak Franc iz Šmartnega pri Kojskem, 211etni Čuk Jožef iz Plužnc in 28letni Komic Severin iz Stevcria'- na. Drugi so iz raznih krajev Ju-: l..,-,. goslavije, od koder so jih odpeljali (uVoZo OUiCSV za časa okupacije italijanske vojaške oblasti. Jetniki, ki se vračajo iz Jugoslavije, vedo povedati, da je tam še precej Italijanov, zlasti v Ljubljani, Zalogu in Lepoglavi, ki čakajo, da bodo prišli na vrsto za izmenjavo. Povedali so tudi, da je imela 20. januarja Jugoslavija pripravljenih za izmenjavo 78 ljudi ih jih je že pripeljala na mejo pri Rdeči hiši, kjer pa potem, kakor je znano, ni prišlo do izmenjave, ker na tej strani niso pripravili svojih jetnikov za izmenjavo. Po dveh dneh čakanja, so takrat ves transport vrnili v Ljubljano, kjer čaka ostalih 43, da bodo prišli na vrsto morda pri prihodnji izmenjavi. Požar v Škratovem Predvčerajšnjim zjutraj je zločinska roka podtaknila ogenj v hiši Margerile Bledič v Skrutovem v Slovenski Benečiji. Ogenj so opazili okrog 5. ure zjutraj. Nastal je v spodnjem delu hiše. kjer je list-njak. Zgorelo je vse listje, med tem ko so zgornji del hiie obvarovali pred popolnim uničenjem in pogasili ogenj, še preden se je prav razpasel. Vendar ima lastnik tudi tako občutno škodo, ker je ogenj zasegel spalno sobo. Ni še točno ugotovljeno, kdo je podtaknil ogenj, ker pa je gospodinja zavedna Slovenka, ljudje upravičeno sumijo, da imajo tu vmes svoje prste šovinisti. Medeji Preteklo sredo ob 11. dopoldne se je zbralo v kinodvorani Moderno v Medeji pri Krminu okrog 40 povratnikov in bivših borcev, ki so ustanovili posebno sekcijo Zveze borcev in povratnikov. Temu ustanovnemu zborovanju je prisostvoval tudi odv. Bassi, ki je pokrajinski komisar zveze. KINO «Totd okrog Italije«. 17: «Pesem puSčave«, M. VERDI. 17 VITTORIA Morgan. CENTRALE. 17: «Poroka je zasebna zadeva«, L. Turner. MODERNO. 17. «Pisnx> ob zori«, T. Paavlova, L Padovani. EDEN. 17: «!nik in me pota še J ,v>lvaijen Jezusa. Nisem da 0 0 °zrl, že sem vedel, le SBnrinu. Ozdravil sem, kakor brez vsake besede ”tane , ’ m 3'e tako stopil vštric taedeini Mandli roko, da sem ^esnico V tavico in mu dal tala, ^ mt bo Povedal vse, kar ^ ie 6, ^ ob^° iisti trenutek, det korak po mojem tatotil o e Jla hrbet. Nisem sč endar je začel, kakor Prao0 D P kmetje, preden "betoT ta "tnlhe. tatžc,# izredno lepo °ba ?‘3t re,:el-hakar Se 0Zr/a po tem polju, •Pra,,v odurni!: tako lepo'®tadal pa je vse ta* kcn, '„ “ftaten krompir, kakš-?0!no. L’ hmsje rži in pšenice j« deži- b{ [e ne bj[0 ptU((epa ^ 'b°* v°r ha m nn' , aa kruha, ka-* Oa bit* . 'j, do*taj; »eveda, ko 1 tadi vredni. A to naj on presodi, če nismo, naj nas kaznuje še naprej, kakor nas je doslej. Njegova volja bodi.« Tudi mi kmetje radi tako govorimo, zlasti nekateri radi povsod omenjajo božjo voljo in kazen ali milost. Vendar ko je on tako govoril o kazni, se tni je zdelo, kakor da praidear zaradi mene to omenja. Nisem prepirljiv človek, z župnikom pa se sploh še nisem prepiral pa mi tako še na misel ni prišlo, da bi kaj hudega odvrnil. Vendar si nisem mogel kaj, da bi ne dejal: «Ce nas bo vedno kasnoval, potem bolje, da narti ne da ne sonca ne rose. Saj smo vendar dovolj trpeli v fOjrti. DtUgOd pa še huje kot mi. Kdj smo res tako veliki grešniki, da bi kazni ie ne bilo dnjiolj?« Nisem gledat, kdko bodo moje besede vplivale nanj, vendar sem od strani opatil, da je namr-šil košate obrvi, dokler ni odvrnil: »Kakor da bi vsak dan ne zaslužili nove kotni ta nove grehe, k,i jih delamo vedno hujše!« Gotovo je on bolj poklican, da »odi, kaj je greh in kaj ni, ker je tato med nami. Kljub temu tern MIŠKO KRANJEC z gespedenžupni kem lial le immliil en meni in kni gaz njemu dejal: sEh, Jaz mislim, dd. svet ne ilvl slabše, kakor je Uvel nekoč. Berem tu pa tam kako »tuar in vidim, kako je biio nekoč in kako je zdaj. Kaj nas je potem s to vojno tudi tepel on?« sem vprašal in nisem mislil, da bom moža spravil najprej v zadrego, nato Pa še ujel v tanko. »Sredstva, » katerimi tepe človeški rod, so različna,« je odgovoril mOi. »Mislite, da je taka nesreča mogla eadeti človeštvo brez njegove volje? Ne bom vam govoril o svetem pismu, ki pravi o lasu e piave in o drugih stvareh, ki da ne morejo pasti s človekove glave brez božje volje.* Ni dobro z učenimi ljudmi »e »puseott v jetično bitko, celo t« je človek preprost kmet. Vendar stvar, katero je povedal, je bila taka, da sem lahko brez »ruda na- šel odgovor pa mu dal popta pod nos, ta katerega sam nisem mi- slil, on pa ne pričakoval. Rekel sem namreč: «To drli, tako vsaj pravi sveto pismo in tako nam vi razlagate v pridigah. Toda potem je bila tudi njepova sveta volja, da je Hitler zgubil to vojno?« «All naj bi bjlo drugače?« je odgovoril z novim vprašanjem. «In njegova sveta volja, da jc bil fašizem strl?« Vide! sem, dd še je hotel ustaliti ob tem mojem vprašanju in si je že nekaj ndmrjtl, kljub temu pa mi je še odgovoril; »Ali bi se moglo zgoditi nekaj, tesar on vsaj ne bi dopustil?« Pokimal tem ter mu tako pritrdil, rekel p o naslednje, ali še bolje, vprašal tem, ker sva že zabredla v tak pogovor, kjer sva se bolj spraševala, kakor pa se pogovarjala: «Zakaj pa potem sveta cerkev podpira še nadalje fašizem?# Tit je zdaj bila sanka, v katero se je ujel. Nisem ga mislil loviti, niti ea to, da bi ga porazil, najmanj pa, da bi ga osramotil. Sam me ji prisilil k temu in sam si je skopal jamo, v kateri je zdaj stal, pri tem, kakor sem■ videi, pomenkoval, ožemal z ustnicami, me gledal, dokler mi ni odvrnil; «Nisem mislil, da, niti služil nisem, da »te sč mi tako izfcvdiit;.« Govoril je tiho, da sem lahko čutil, kako mu nekaj p: "zrnca bolečine. To sem bit seveda jaz. Ali po krivici. Lahko bi Svojim, met-nerju, MarkUCu in drugim pripovedoval tudi o tem, da bog podpira fašist«; kako pa naj bi trdil isto stvar meni, ko bi mi tako očitno priznal, da j C nasprotnik kakor naše države, tako naše oblasti? »Bojim sPe",j. rezerve. Na cesti v zaledju naših tankov so postavili močno Pr ^ tankovsko zaščitno četo. Tanki so v silno težkem položaju. prl Jim je pohajati municija. ^ Pehota jim še ni prišla na pomoč. 2e štirideset minut j«-n jih nimamo vesti. Ukrepa se o tem. To je vse.« ^la Vzdihnil je, vzel kepo snega in se dotaknil čela z njo. u t° sva. Mene je tresel silr.i mraz. Vencelj, ki je odšel pomoloma v dr nner, je odnesel moj kožuh. Iz žepa sem vzel prepečenec. «Kaj grizete prepečenec?«, je vprašal, «Prepečenec.» »Dajte mi ga!« p Odlomil sem košček prepečenca in mu ga dal. Vzel 8* ^ nesel v usta. »Ne morem jesti«, je rekel, ko je vstal in šel proti k°libl' seno za njim, -<«• \ , [Nadaljevanje