e- \er 'P ne [o- ;iH V ^/rfhUp KO. 35 kffpSe “JkWKl , 1CAH IN SPIRIT J4lt4 IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapoli*. Florida, Phoenix, *lr, Pueblo, KockSpring« 'CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MARCH 7, .1978 LETO LXXX — vol. LXXX RODEZIJA BO S KONCEM S0SI GROBOVI mm 0 PKovasTI Predsednik sedanje vlade Rodezije lan Smith je podpisal pretekli petek s črnimi vodniki dogovor o prehodu k lera možu Lena Lucich j WASHINGTON, D.C. — Pred’ V Huron Road bolnišnici je sednik Carter je pretekii teden umrla 75 let stara Lena Lucich, !v govoru pred National Press roj. Kinkeiia, s 25470 Benton clubom ipozval KongreS) nai od. Avenue, vdova po leta 1-964 umr-]pravi CJ5 let star0 civil Service -Victoiju, mati iran- Commission in uzakoni novo u- vladi črne večine. — V ta “notranji sporazum” niso vključeni zastopniki “Patriotične osvobodilne fronte” z gverilskimi oporišči v Mozambiku in Zambiji. SALISBURY, Rod. — Pretekli petek so predsednik vlade lan Smith in trije vodniki črne večine prebivalstva Rodezije podpisali dogovor o prehodu od vlade bele manjšine k vladi črne večine s koncem letošnjega leta. Po 12 letih je bela manjšina prišla do zaključka, da ji ne preostane drugega, kot se sporazu-rneti s črno večino in tej prepustiti vlado v Rodeziji, ki se bo poslej imenovala Zimbabve. Črni podpisniki so 'bili metodistični škof Abel Muzoreva, o katerem trdijo, da ima največjo podporo med črnim prebivalstvom Rodezije, rev. Ndabaning Sithole ter sen. Jeremiah Chi-■ rau, plemenski poglavar. Ti trije tvorijo sedaj s Smithom štiri-olanski izvršni svet, ki nadzira prehodno vlado, sestavljeno iz enakega števila belih in črnih elanov. Načelstvo izvršnega sveta prehaja od člana do člana v določeni dobi. Izvršni svet bo dela vlade ka, e-krat stara mati. sestra Andre wa, Mary Črnic, Josepha, Cecelie Berko (Vsi iz Pittsbur-ga), Josephine Schamel (Maryland) , Johna (Virginia), pok. Paula in pok. Anne Kinkeiia. Rojena je bila v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA še kot otrok. Bila je zaposlena kot pomočnica v kafeteriji javnih šol Clevelanda, dokler ni pred leti stopila v pokoj. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 11.30 na Knollwood pokopališče. Etiopcl v Dlidligi! SomaMjci zanikajo etiopsko trditev, da so etiopske sile pregnale somalijske iz Džidžige in jo zasedle. NAIROBI, Ken. — Etiopski radio je objavil koncem tedna, da so etiopske sile zasedle mesto Džižigo na vznožju Amharskih gora, ki so jo zasedli Somalijci lansko poletje in jo zgradili v svoje glavno oporišče v Ogade-nu. | WASHINGTON, D.C. — Skriv- Somalijci zanikajo padec Dži- nostno grmenje, ki je nekaj me-džige, ko priznavajo, da se1 vrši- secev vznemirjalo prebivalstvo jo v njeni bližini hudi boji s ku- 0b obali Atlantika, je razrešeno, banskimi enotami, ki sestavlja- Povzročala so ga lovska jef le-jo predne enote etiopske ofenzi- tala zaradi posebnih vremenskih reditev zveznega uslužbenstva, katerega napredovanje naj bo na temelju sposobnosti in uspeha, pa tudi kazni za nesposobnost in zanikrnost. “Jaz sem prišel v Washington z obljubo in obveznostjo pomagati obnoviti zaupanje ameriškega ljudstva v našo vlado. Mi CARTER JE UPORABIL TAFT-HARTLEY ZAKON Predsednik Carter je včeraj ob podpori vodnikov Kongresa obeh strank uporabil Taft-Hartley zakon za končanje preko tri mesece trajajočega štrajka. v premogovnikih Srednjega zahoda naše dežele, ki je povzročil resno stisko, štrajkujoči preraogarji izjavljajo, da se ne bodo vrnili na delo. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik ZDA po seji vlade in po razgovoru z vodniki Kongresa obeh strank objavil u-porabo Taft-Hartley zakona za hočemo vlado, ki ji je mogoče Ikončanje štrajka v premogovni- SkrivH3sfn@ grmenju eh vzhodni obali razrušeno Pentagon kupuje vozila v Zahodni Nemčiji WASHINGTON, D.C. — Pentagon kupuje v Zahodni Nemčiji tovornjake, avtobuse in viličarje, izdelane v Zvezni republiki Nemčiji, za oborožene sile ZDA v okviru NATO v Evropi. Za enkrat je za te nakupe določenih 100 milijonov dolarjev. Smoter teh nakupov je pospešiti standarizacijo ameriških vojaških vozil v Evropi v vozili Rodeziji!nemške vojske. Po zahodnih podatkih je v E-tiopiji sedaj okoli 12,000 kubanskih vojakov, bojevanje pa vo-' dijo štirje sovjetski generali, določal smer med njimi Petrov, namestnik prehodni dolbi poveljnika glavnega stana sov-ler skušal doseči končanje gve- jetske armade in bivši poveljnik rilske vojne s pogajanji z njeni- !sovjetskih oboroženih sil na mi vodniki. Štirje člani sveta so Dolnjem vzhodu, se načelno sporazumeli, da naj dobijo gverilci možnost sprejema v redno vojsko države po Predhodnem posebnem vežba-Pju. Izvršni svet bo odločal pri reševanju vseh sporov, njegovi sklepi morajo biti soglasni. Smith si je torej prihranil pravico veta. iSvet bo izdelal ustavo, ki jo bo potrdil sedanji parlament Rodezije. Volivno pravi-Co bodo dobili vsi stari 18 let, Vendar bo v novem parlamentu zastopalo belo manjšino 28 od skupno 100 poslancev, četudi je kelega prebivalstva v komaj za pičlo dvajsetino. Po podpisu sporazuma‘so črni Vodniki odšli iskat podporo za novi sporazum v tujino. Škof uzoreva je odletel v London, j or skuša pridobiti podporo za sporazum pri britanski vladi. Ta le že^ pred podpisom sporazuma °značila tega za korak v pravi smeri ’. Slično stališče so zavze-o tudi ZDA. Manj naklonjeno-f * novemu sporazumu j e za rat opaziti pri črnih Rodezije. Sithole je odpotoval v ZDA in o ostal tam vsaj dva tedna ter v Usal dobiti podporo za dogo- ZDa5 teko pri vladi A kot v javnosti. Chirau ima Podobno nalogo v državah Za-nodne Evrope. Vodniki Patriotične fronte, ki 1 gverilsko vojno v Rodeziji ° 1 sectenji vladi, so označili Vli°r^um za “prodajo” in izja-b da bodo nadaljevali gveril- zaupati, ne se jo bati, ki bo učinkovita in se ne bo utapljaj a v svojem lastnem papirju, vlado, ki bo odgovarjala potrebam a-meriškega ljudstva in ne bo zaposlena s svojimi lastnimi potrebami,” je dejal predsednik Carter. —----o------ Izraelski obrambni minister na obisku v ZDA WASHINGTON, D.C. — Izraelski obrambni minister Ezer Weizman" je prišel včeraj v ZDA, kjer bo ostal 10 dni in se pogajal z vlado Z,DA o dobavah z'e^~pNle orožia Izraelu. Prosil bo za 1 bi- 1 , „ • razmer in. okoliščin. Grmenje, ki ga povzročajo letala pri nadzvočnem letu, se je odbilo od orožja Izraelu toplejših gornjih plasti zraka in j lij on dolarjev vojaške pomoči se usmerilo proti tlom tudi 200 in več milj daleč proti celini. Mornariški raziskovalni laboratorij, ki je objavil,to ugotovitev, je dejal, da v normalnih o-Koiiščinah to grmenje letal ne sega tako daleč, zato preje ni dosegalo kopnega. Lovska letala se vežbajo običajno nad 30 milj od obale in smejo leteti z nadzvočno brzino le v višinah nad 30,000 čevljev. Pri takem letenju grmenje zadene vodno površino in se porazgubi. Pri, posebnih zračnih razmerah to grmenje lahko drsi pod plastjo toplega zraka sto in več milj daleč ter doseže kopno. To se je dogajalo letošnjo zimo zaradi neobičajnih toplotnih razmer v raznih plasteh ozračja. kih rjavega premoga v delu Srednjega zahoda dežele, ko je ta začel povzročati vedno večjo stisko. Carter je izjavil, da se ni lahko in rad odločil za ta ukrep, toda po odklonitvi zadnjega sporazuma med Unijo premogarjev in predstavniki lastnikov rudnikov mu ni preostalo nič drugega. “Ta štrajk je star tri mesece. Dežela si ne more privoščiti nobenega nadaljnjega čakanja,” je izjavil predsednik ZDA. Svaril je, da bo en milijon delavcev ob delo, če bo ta štrajk trajal še en ker so zaloge premoga mesec Med onimi, ki bodo ob delo, Razpoloženje med štrajkujo-čimi ni naklonjeno povratku na delo pod pritiskom določil Taft-Hartley zakona. Večina izjavlja, da se ne bo pokorila, da se ne bo vrnila v premogovnike. Ker je možno, da se bo del rudarjev le voljan vrniti na delo, je verjetnost spopadov in nasilij. Zvezna vlada računa za enkrat na to, cla bodo krajevne in državne oblasti sposobne vzdrževati mir in red ter omogočiti nemoteno delo onim, ki so ga pripravljeni vršiti. Če bi krajevne in državne varnostne sile ne zadostovale za ohranjanje miru in reda, je zvezna vlada pripravljena poslati na pomoč enote redne vojske. Če Taft-Hartley zakon ne bo uspel vrniti na delo dovoijšnje število premogarjev, bo zvezna vlada Kongresu poslala poseben jih bo okoli pol milijona v O- zakonski predlog za zasego preveliko več, kot jo je vlada ZDA hkg pravi;jo v Columbusu. Guv. jmogovnikov in prevzela na nje-predvidela. jj a Rhodes je pripravil poseb- 'govern temelju njihovo obrato- Pred svojim odhodom iz Izra-1 uk ki naj težo stiske e- vanje. Taka rešitev bi bila straj-ela je dejal, da bodo po njegovi !nakomerno razdelij0 na VE0 dr. kujočim rudarjem sprejemljiva, osebni sodbi razgovori med Iz- žgvo Q^ezno omejitev upor?.- , kot trdijo nekateri izmed njih. raelom in Eigipium obnovljeni tekom prihodnjih dveh tednov. Weizman je zastopnik one skupine v izraelski vladi, ki hoče zamrzniti načrt za ustanavljanje novih izraelskih naselij zasedenem arabskem ozemlju. na be elektrike je”za enkrat omejil na 25'/o. Premogarji ne kažejo volje za vrnitev na delo Predsednik Carter je uporabil Taft-Hartley zakon, da bi pre-i mogarje vrnil v premogovnike Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice ] Seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 12. marca, ob dveh popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu na 5050' Stanley Avenue, Maple Heights. Vse članice vabljene! Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima sejo v sredo, 8. marca ob,enih popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Podružnica št. 10 SŽZ ima sejo v nedeljo, 12. marca, ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članice vabljene! Žalostno sporočilc— Ga. Antonija Šuštar z Lind-berg Avenue v Euclidu je dobila sporočilo, da ji je umrla sestra Angela Jerman, rojena Gril. živela in umrla je na domu svoje hčere Anice Ribič. Mož Franc je umrl pred 10 leti. Zapustila je dva sina in dve hčerki v domovini, brata Alojza Grila in v ZDA zgoraj omenjeno. Seja— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo, 8. marca, ob 7.30 zvečer sejo v običajnih prostorih. Vse članstvo je vabljeno, da se seje udeleži in sodeluje pri razpravi društvenih in Zveznih zadev. Pred sejo od Manj naročil V tovarnah'za 80 dni, ko bi naj se nadalje- WASHINGTON, D.C. — Naročila v tovarnah so v letošnjem januarju padla za 3.6 C na 117.22 bilijonov, največ v zadnjih treh letih. Glavni vzrok je zmanjšanje naročil narodne o-brambe letalski industriji. vala pogajanja med Unijo in lastniki premogovnikov za novo delovno pogodbo. Izjavil je, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva za izvajanje določil zakona, štrajkujoče je pozval, naj se pokorijo zakonu. en-sosedih KOROŠKI SLOVENCI IN GRADIŠČANSKI HRVATJE SO SE PRITOŽIM EVROPSKI KONFERENCI V BEOGRADU II. začet • linage. iVijuD tem de nim tejavam morebitnega e°VOra meci črnimi vodniki nio ^ ^oc*ezkie te onimi zunaj v Darujmo za Rozmanovo zavetišče v Argentini! imenski prerok višialnf hlačne in hladno, naj-(1 C) temperatura okoli 34 F V spomenici hrvaških društev je rečeno, da gradiščanski Hrvati z zadovoljstvom u-gotavljajo, da se na beograjski konferenci razpravlja tudi o manjšinski problematiki. “Čeprav tako državna pogodba iz Saint Germaina (10. sept. 1919) te državna pogodba z dne 15. maja 1955 — ki se nanašata na ustanovitev neodvisne in demokratične Avstrije, zagotavljata Hrvatom in Slovencem polno enakopravnost in svoboden razvoj — je življenjski prostor gradiščanskih Hrvatov zaradi nenehnega n e i z polnj evanj a avstrijskih državnih obveznosti in zaradi namerne podpore asimilamiji ogrožen.” “Spričo tega vas prosimo, spoštovani predstavniki vlad in udeleženci beograjske kon-konference, da seznanite vaše vlade s položajem hrvaške manjšne, ki ni v skladu z avstrijsko državno pogodbo (čl. 7) niti z državno pogodbo iz Saint Germaina, pa tudi z duhom sklepnega dokumenta helsinško konferenpo, posebej s tretjo košaro.” Predstavništvo k o r o š k ih Slovencev je spomenici prilo- žilo tudi daljšo dokumentacijo, ki govori o zgodovinskem ozadju narodnostnega knflik-ta na Koroškem ter z ustrezno argumentacijo predstavlja dejanski položaj, v katerem ta slovenska manjšina v Avstriji živi. Dokumentacija še posebej plastično govori o občutnih posledicah, ki jih ustvarja sedmojulijska zakonodaja, saj pri tej zakonodaji ne gre le za kršitev določil državne pogodbe, marveč tudi za povsem dejansko zapostavljanje, saj je z njo ; slovenska manjšina razdeljena (kar zadeva možnost uživanja manjšinskih pravic) kar na osem različnih kategorij. Dokumentacija posebno kritično obravnava stališče avstrijske vlade, ki se skuša resnici o položaju slovenske manjšine v Avstriji izogniti tako, da nenehoma trdi, da je s sedmojulijsko zakonodajo svoje obveznosti iz državne pogodbe izpolnila. * Naši rojaki na Koroškem so končno prišli do spoznanja, da se morajo v boju za svoje pravice obrniti na svet, na svetovno javno mnenje, na države podpisnice avstrijske državne pogodbe in ne iskati pomoči samo v Beogradu. Dunaj je veliko bolj občutljiv za glas svetovnega javnega mnenja, prav posebno pa še evropskega. Avstrija je po mednarodnem pravu nevtralna država, v gospodarskem pogledu močno odvisna od dobrih odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo in od tujskega prometa. Zato je zanjo dober glas v svetu izrednega pomena. To je občutljiva točka Avstrije, ki bi jo mogli koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje s pridom rabiti v boju za svoje narodne pravice. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje imajo uradno pravno pot za svoje pritožbe proti kršenju njihovih pravic, zapisanih v avstrijski državni pogodbi. Za sprejem in obravnavo pritožb so pristojni dunajski poslaniki štirih velikih sil, ki so pogodbo z Avstrijo sklenile. Pritožba tem in preko njih njihovim vladam bi bila brez dvoma močnejša in stvarnejša od iz ključnega n a s 1 a n j anja na Beograd. Predložitev spomenice Evropski varnostni konferenci v Beogradu je pozitiven korak. Njegova glavna vrednost je v tem, da je opozoril svobodno Evropo na položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Dunaj se je tako pred Evropo dolžan zagovarjati in pojasnjevati svoje postopanje s tema manjšinama. Beograjska konferenca, ki se je tako obširno ukvarjala s človekovimi pravicami in varovanjem miru v Evropi, je brez dvoma mesto za obravnavanje pravic narodnih manjšin. Zahodne sile so opozarjale na neizvajanje določil helsinških listin v Sovjetski zvezi in njenih satelitskih državaih, koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje so jih o-pozorili na dejstvo1, da je med kršiteljicami teh določil tudi “demo kratična”, nevtralna Avstrij a. Sovjetska zveza, njeni sateliti in tudi SER Jugoslavija so razpravo o kršenju človekovih pravic skušali čim bolj omejiti, jo potisniti vstran in vprašanja človekovih pravic nso marali sprejeti v zaključno poročilo dela konference. okoli 6. ure dalje bodo pobirali asesment. . „ Seja— WASHINGTON, D.C Pima-^ p)ru|tvo sv. Ane št. 4 ADZ kujejo, tla bo sodišče po .o o dma v srecj0 oR sedmih Čilu Taft-Hartley zakona poz- zvečer se-Q v SND na gt Clair valo štrajkujoče premogarje Avenue v obi ziasti za oleP: To smo poslali v bližnjo usnjar- savo oltarjev in da mnogo tudi no za usnje ali pa za podplate. v druge dobre namene pri fari. Nato so mu slekli še tolščo in I meso razsekali na primerne de- ! Zdravnik: “Od česa ima tako je poškodovano piščalno kost na Mati je že zgodaj pripravila n°gi?” vPraša travnik pacien-krvavi pečenjak (nisem ga imel ^a- Verjetno igrate nogomet? rad). Predpoldne je pripravila1 Fnhakor ne, g. zdravnik! Igram pražena jetrca. Potem, ko so o- le karte; Pri tem mi Pa moia že' čistili čreva, so delali koline. Mi, na Pod mizo daf “nasvete”, otroci, smo že teden prej pripravili “spile”. Narezali smo v | N“se del° kn^a ljubezni. šumi drobne vejice, rdečkaste 1 del° bocb knjiga Ijubez- barve so bile, jih postrgali, o- nk odPri 1°’ domovina, da boš špičili in dali na peč, da so se Vldela> kdo ^ Pravicen sin! posušile. Delanje kolin je važen Dal 11 laom' kar lmam’ če -ie ve' liko ali malo — Bog je delil. posel. Da so koline res dobre, je treba precej dišav. Tudi popra. Bog razsodi! Dal ti bom svoje Morajo biti sočne. Prav tako me- srce in sv°j razum’ svo-i° fanla-klabase. če jih kupim blizu ZiJ° in svo(° 'beseclT°; dal 11 bom lene fukaj, niso ravno po mojem oku- SVG-le življenje. Kaj naj 3u. Ko je bik> vse to delo oprav- |Cam' 'k an-'a- l ti še Ijeno, meso razsekano, Špeh obešen na podstrešj u, da se osuši in neso djano v razstopino, je bil. vsaj za mene naj večji dogodek — večerja. Vabljene so bile teta, bližnja žlahta in še kak sosed. Dobra župca, pečenka, vse, kar je rnati znala pripraviti in mela na razpolago, tudi koline, bele in krvave. Zraven pa potica in vince zlato ... Pozno v noč so gostje odšli, včasih tudi malo majaj e ... Take koline so bile v zimskem času vsaj dva-irrat ali celo trikrat. Za god sv. Antona Puščavnika so gospodi- Vsem prav lep pozdrav “Toti Stajerc” ------o----- Božja volja se zgodil teri, svojemu bratu in njeni sestri, ki je bila učiteljica. Vsi smo se vsedli in začeli prijateljski pogovor. Kako prijetno je bilo. Kar hudo mi je bilo pri duši, ko sem moral to zaželjeno družbo zapustiti. Predno smo se razšli, smo se na lep način poslovili, ker nismo vedeli, kdaj se homo ponovno videli. Ko so mi stiskali v slovo desnico, so se z lepimi besedami od mene poslavljali in mi želeli veliko sreče v novem življenju. Prav posebno se je na lep način poslovila učiteljica Gunova, ki so bile njene zadnje besede meni namenjene. “Kakor je božja volja, naj se zgodi!” ; Na ta stavek, sem bil zelo pozoren, ki mi je dal misliti, da je tu dokaz, da imamo dobre učitelje. Tega ne bom nikoli pozabil in mi bo to ostalo za vedno v najlepšem spominu. Prepričan sem, da mi je vse to že mnogokrat v življenju pomagalo, da nisem zašel. Ali ni resnica, da nam danes manjka dobrih učiteljev, ki bi mladino vodili na prava pota? Škoda je, da ne moremo obuditi dobrih učiteljev, ki smo jih nekoč pokopali! Nekdo mi je rekel: “Vesel sem, ker sem že v letih in bom kmalu umrl.” Jože Vrtačnik CLEVELAND, O. _ Lepi spomini mi uhajajo v mladostna leta, ki sem jih preživel v naši lepi Sloveniji. Najprvo sem preživljal svoja otroška leta pri svojih domačih, a prišel je čas, ko sem moral zapustiti svoj dom. Zadnjo nedeljo pred odhodom v Ljubljano sem šel v Zagorje k drugi sv. maši ob deseti nje prinesle na njegov oltar po- uri. sušene krače ali klobase v zahvalo za zdravje pri živini. Te so prodali na dražbi na Veliki četrtek. Izkupiček so dobili far- zmagah in tudi porazih, v njegovih duhovnih zakladih, ni reveži predvsem na v tisočih, ki so trpeli m umirali za slovenstvo in katerih idealov mi nimamo pravice izdati. Mi ni- Po končani sv. maši sem se o~ glasil pri Gunovi družini, ker me je tja povabil F. Guna* ki je bil pri nas za občinskega tajnika. Čim sem prišel v to hišo, ! mi je prišel nasproti France Gu-V torek, 21. februarja, smo pri na, ki me je predstavil svoji ma-1 Or. Alfredu Fiscliiiigerjfi v spomin MILWAUKEE, Wis. — Nepričakovano se je poslovil od svojih dragih in vse slovenske skupnosti v petek, 24. februarja, rojak dr. Alfred Fischinger. Prvi so nam o njegov smrti povedali v nedeljo, 28. februarja, duhovniki cerkev sv. Janeza ob devetih pri sv. maši. Več tisti dan nismo zvedeli, smo pa razumeli tako, kot da je dr. Fischinger umrl tisto jutro. Zato smo mislil, da pogreb ne bo pred torkom. Žal, da nismo zvedeli, da bo pogreb že v ponedeljek. Bilo nas je vsaj pet ali šest, ki bi ga radi šli pokropit in pospremit na njegovi zadnji poti. Pokojni g. Alfred Fischinger je bil okrajni sodnik v Ljubljani, med vojno pa domobranski oficir. Ker je bil jurist, je bil prideljen sodnemu odsekh. Po vojni je moral pokojni dr. Fischinger s svojo družino skozi vice trpljenja z begom iz domo-vojne reševati sebe in svoje. Doma, na poti na tuje in v novi domovini si je pridobil veliko prijateljev. Gotovo največ v Chicagu samemu, pa tudi v sosednjem Milwauikeeju in po vsej Ameriki. Ameriški in kanadski Slovenci smo dr. Fischinger j a spoznali še posebno z lemotskih vsakoletnih romanj, saj nasmejanega humorista in pevovodje ni tam nikoli manjkalo. Tisoči od nas se ga posebno spominjamo z lanske septembrske velike Baragove manifestacije v Le-montu, ko j e na orglah in kla-virju mogočno .spremljal skupne pevske zbore pri slovesnostih škofove sv. maše in slavnosti sporeda akademije v veliki dvorani sv. (Frančiška Asiškega. Vsakdo, ki ga je spoznal, mu je postal prijatelj. Kot visoko izobražen jurist in velik glasbeni mojster je bil naravno preprost, blagega srca in globoke vere, ki jo pa ni očitno kazal. Njegovo delovanje na narodno-kultur-nem in cerkveno-giasbenem, pa tudi na s o ci a i n o- d r u ž a b n e m polju poznajo najbolj Čikažani sami, saj ni šla brez njegovega vodstva ali njegovega sodelovanja menda nobena prireditev mimo. Te skromne vrstice (posvečajo prijatelju Alfredu v spomin mil-wauiski prijateljbSlovenci. Zaslužnemu g. Fischingerj u naj dobri Bog nakloni obilno plačilo, vsem Fischingerj e vim pa tolažbo ob izgubi dobrega moža in očeta. F. Rozina Komunistična Kitajska se odpira svetu Kitajska je bila skozi stoletja Kitajsko pride s turistično sku-svetu na splošno precej zaprta pin o, ki jo že na meji prevzame-dežela. Kitajci z visoko razvito jo vodiči edine kitajske turi-kulturo so gledali na vse tujce stične organizacije. kot na divjake, barbare, s katerimi so vzdržavali samo neob- Kaj v tem trenutku največ razkazujejo tujcem? Predvsem hodno nujne stike. Zahod je v velika mesta z njihovimi zname-preteklem stoletju skoraj s silo nitostmi — Peking s kitajskim odprl vrata Kitajske. Ostala so zidom, prepovedanim mestom, široko odprta do vzpostave ko- Mingovimi grobnicami, Šanghaj munističnega režima leta 1949, zli milijoni prebivalcev, Kan-ko so jih delno priprli, pa bila v ton na jugu in Šenjang na seve-času “kulturne proletarske re- rovzhodu. Mnogi turisti obisku-volucije” znova skoraj čisto za- jejo središče kitajske revolucije prta, vsaj zahodnemu svetu. Jenan ali majhno kmetijsko bri-Skupina, ki je prevzela vodstvo gado Tacaj. Tujim turistom so LR Kitajske po Maovi smrti, je na voljo tudi Sučou in Hančou vrata LR Kitajske začela zopet (dve izredno lepi stari mesti), odpirati, ko je prišla do zaključ- Kveilin (b bližini je znan kam-ka, da svetu zaprta Kitajska ne niti gozd), staro prestolnico Si-more izvesti modernizacije go- jang in nekatera druga mesta, spodarstva, zlasti ne razviti mo- Prednosti “organiziranega o-derne industrije. biska” Kitajske so v tem, da je Časnikarji poročajo, da so po- tako mogoče največ videti. Tu-stali tuji obiskovalci zopet do- ristom zagotovijo prvorazredne brodošli, da jih povsod prijazno hotele in storitve, prevajalce in prejemajo in da so jih zato vsi “vse drugo”, ne nazadnje pa tu- boljši hoteli v Pekingu in drugih velikih mestih polni. di nižjo ceno. Malo je turistov, ki prihajajo Na Kitajskem ni bilo nikoli na Kitajsko kot posamezniki, so toliko tujih turistov kot v zad-njih dveh letih. Kitajska je pa tudi takšni. Tudi “individualni” turisti se morajo za storit- pravzaprav po 11-letnem premo- ve obrniti na kitajsko turistično ru šele zdaj začela sprejemati agencijo. turiste. Napovedujejo gradnjo Vsekakor imajo ti turisti več novih hotelov, preprostejši po- možnosti, da spoznajo “pravo stopek izdajanja vizumov, pa Kitajsko”, ljubeznivi domačini tudi boljše skoritve za tuje go- pa se potrudijo, da izpolnijo naj-ste. Poleg tega pripravljajo no- različnejše želje gostov. V tem ve turistične dogovore, po dol- se skriva delno politična propa-gih letih pa bodo ponovno od- ganda, hkrati pa tudi želje Ki-prli mesta in province, kjer se tajcev, da bi jih tujci bolje spo-Ijudje skoraj ne spomnijo več, znali in razumeli, kakšni so videti tujci. Kaj prav- Kaj na Kitajskem lahko vidi zaprav pomeni biti turist na Ki- posameznik? Obisk ljudskih ko- ta j skem? Kitajci dajejo prednost “orga- mun ali revne vaške družine (Kitajci se za razliko od drugih niziranemu turizmu”. To pome- ne sramujejo svoje revščine in ni, da tujec stori najbolje, če na jo tujcem kažejo kot del svoje resničnosti), turistu omogoči, da spozna delček “vaške” Kitajske. -Ob obisku tovarne ali pogovoru z voditelji tovarne turist spozna moderni del Kitajske. Zanimivo je, da turista gledajo kot člana neke uradne delegacije. Veliko je tujcev, ki bi radi slov knjige je Las religiones obiskali katero izmed kitajskih del mundo actual — Vere v se- jn se prepričali o učinko- danjem svetu. Ima 375 strani, yjtosti akupunkture. Lahko se Natiskana je bila leta 1977 v zgodi, da obiskovalca iz tujine Buenos Airesu. Tisk je precej na juinipj sprejme glavni ki' drooen. Cena ni navedena, ne rurg, ki ga pelje po bolniških Slovenski Movnik napisal knjigo v argenfinšesni-španščini DAVENPORT, Wash. — Na- vem za ceno, ker mi poslal knjigo v dar. je avtor ^ gobah, v organizaciji kitajske turistične agencije lahko turist Knjigo je napisal di. France obišče šole, vrtce, delavnice za Gnidovec. Mnogi starejši Slo- izdelovanje okrasnih predme-venci se ga gotovo spominjajo iz tov in tako dalje, DP taborišč v Italiji, Senigalia. i Pomanjkanje prostora v hote-Barletta. Poučeval je na tabo- /kh je verjetno eden glavnih risčni slovenski gimnaziji. Štu- vzrokov za to, da Kitajska ne dentje so' tudi občudovali njego- m0re zadovoljiti vseh zahtev tu-ve telovadne talente, posebno se rjst0V) ki hi radi obiskali to dr-skakanje čez palico v svojih ro- Javo. Modernih hotelov namreč kah. Pridružil se je tistim, ki so njso gradili že vrsto let, velja P3 se preselili v Argentino ter se je pravii0; c|a tujci lahko stanuje-tudi tam posvetil vzgoji mladi- j0 le v prvorazrednih hotelih- ne v Androgue. Knjiga ima 6 delov: krščanstvo, združitev kristjanov, judovstvo, islamizem. vere v Indi- Poleg tega navajajo, da je času “štiričlanske tolpe” turizem pomenil skorajda državno ^ r . , , , izdajo. O turističnih vodičih so ji in na Daljnem Vzhodu, kato- , , , . , . . ,,r. ’ . . govorih, da so služabniki »m liska Cerkev in nekristjani. Dela o krščanstvu in o verah v In žoazije”, nekaj časa pa so usta- ^ TT , , vili tudi tiskanje turističnih raZ' am m na Daljnem Vzhodu sta da « ličujejo razdeljena na manjša poglavja. fevdalizemi, (na raz„lednicah so Npr. del o .krščanstvu: pravo- bili stari kulturni spomeniki)- -----o----- Srčni pospeševalnik vstavili dojenčku slavje, mormoni, adventisti, jehovci, filantrop, reševalna vojska, pentekostalci, starokatoliča-ni. V knjigi so tudi razne statistike in diagrami. Slog je zelo jedrnat m jasen gT PETERSBURG, Fla. in ne preučen. Prednost te knji- Prvi- v .odovini medicine * ge je, da razlozi vse večje vere ZDA 1e neki ki vstavil ^ v sedanjem svetu in ne samo jenčkupos;peševalniksrčnega .3' krščanske veroizpovedi, kot npr. tp ^ ^ uri-in ol po Hardon, Marty, Whalen, Alger- , , . , missen, Mrkun. In to je vazno zaradi vedno večjega pomešava- Lesley Nelson se je rodila . nja ljudi različnili veroizpovedi oktobra s srčno hibo in Iciriai-V delu o krščanskih veroizpove- George Deicoff jo je takoj °Pf dih katoliška ni vključena, ker riral. Po operaciji je izjavil. ^ je knjiga namenjena predvsem ima deklica 90 odstotkov nl0'' katoličanom in pisatelj sodi, da nosti, da ostane živa. p katoličan pozna svojo vero. j Sklep o vstavitvi pospešeV3 ^ Knjiga ni apologetična in je pi- 'nika so zdravniki skupaj z 11 d sana v duhu ekumenizma. jforoienčkovimi starši spi'eJe Kdor se zanima za razne vere še pred otrokovim rojstvo3^ na svetu in obvlada španščino, Zmerili so namreč njegov Lil „ bo bral knjigo z velikim dobič- in ugotovili, da mu srce bije kom. i krat namesto 120-krat na iM11 ■ A. Breznik to. MLJ* iz slovenskega Toronta Starostni dom Lipa V nedeljo, 26. februarja 1978, je pripravljalni odbor za starostni dom sklical slovenske župljane na občni zbor. Odbor je hotel, da bi čim širša sloven- S.A.V.A. ali SAVA? Zadnjič je bilo na tem mestu js* nadaljevanje, govora o tem, kako mladina v | Torontu išče pot v bodočnost. Iskanje je bilo razvidno tudi ttied sestankom dne 19. februarja 1978, ki so se ga — iskanja namreč — udeležili tudi starši mladih. Da je med mladimi iskanje — kar samo na sebi ni slabo — pove tudi dejstvo, da nekateri hočejo S.A.V.A., drugi Pa Savo. Kdor razmer in ozadja ne pozna, bo rekel, da tri pike niso posebno važne. Toda so Važne, ker S.A.V.A. pomeni akademsko društvo, Sava bi pa mogla zajeti vso slovensko mladi-dino; končno neka “Sava” že obstoji! Tudi dejstvo, da so mladi povabili generacijo staršev, po-Ve> da bi se radi dokopali do jasnosti o tem, kakšna pota naj u-derejo za bodočnost. Tudi iz njihovih referatov in debat se je ^oglo izluščiti — iskanje. Zakaj ne bi bili torej pri teh Prizadevanjih deležni pomoči? In kako lahko jo dobijo! Ali so Se naladi že kdaj vprašali, zakaj so bili rojeni v Kanadi in ne v deželi pod Triglavom? Ali so že kdaj govorili s svojimi starši, zakaj so prišli v Kanado? Če so i bile srečne, ker so z darovanjem ; ! telesnih dobrot, z darovanjem ! ---- 'svojega časa in svojih moči 1 so ti življenje dali in hočejo, da zbrale precej čez tisoč dolarjev, 9C članku “Kdo bi požrl neodvisno Slovenijo?” S. K. TORONTO, Ont. — “Sloven- prepričati Zahod in predvsem v . , . ska država” je v decembrski ZDA, da ji dovolijo zasedbo Slo- 1 ^ . ° ° 6 ezni s ove^s 1 si~ številki prinesla članek Franca venije zaradi strateških in Bog novi m iceie po misijons i po- jeze z gornjjm naslovom. ve še kakšnih razlogov. Naj citiram, kaj omenja o Ita- Knjiga “Race for Trieste” to liji: potrjuje in kdor tega ne verja- “Tudi od Italije ne grozi Slo- dne, noče videti stvarnosti, veniji nobena nevarnost. Slo-1 Ni nujno, da se opiramo samo vensko-italijanske meje so dolo- na izjave pok. dr. M. Kreka ali i krajinah. J Ob tej priliki so se oglasili tudi nekateri dobrotniki, ki so še posebej darovali — prav v smislu postnih navodil Cerkve — večje vsote Naj božji za misijonarje. čene ... ^ ---- z mirovno pogodbo in z no omenjeno knjigo, preglejmo ( ^ isijonai. povrne sporazumom. Italija samo za trenutek odnose med ska javnost zvedela, kako stoji ySfm' ai^£°v -isrjons n o- je Sprejeia 0bstoj sedanje slo- Italijani in Slovenci v tem sto-............................J zek pa zasluzi vse pnzname m venske republike in bi prav ta zadeva s slovenskim starostnim domom. Ob 3. uri popoldne se je j zbralo v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo na Brown’s Line od 80 do 90 ljudi. Predsednik pripravljalnega odbora V. Trček je začel občni zbor in ga vodil. Po pa zasluži vse priznanje in zahvalo! Por. B. M. K. Drobna modrost za vsak dan ko sprejela obstoj neodvisne Slovenije kot uresničenja nače-jla o ‘suverenosti’ republike Slovenije. V Italiji vlada demokra-I tični večstrankarski sistem in Pešec je človek, ki ima dva začetnih avtomobila, ženo in enega ali formalnostih so sledila poročila dva “teenage” otroka, tajnice, blagajnika in predsedni- j , ka. Najvažnejše v poročilu tajnice je bilo sporočilo, da je Slo- Vsak trenutek našega življenja bi morali iskati, ne tega, let ju. Mislim, da ni potreba omenjati vseh zločinov in preganjanj, ki so jih Slovenci pretrpeli pod Mussolinijem. Naj omenim samo enega. Na o vsem mednarodnem uveljav- božični večer je organist v slo-Ijanju italijanske države odloča [venski cerkvi v Gorici zaigral parlament. Enostavno nemogoče eno slovensko pesem, verniki so je, da bi si lahko kdo v Italiji peli z njim. Po končani polnoč-danes privoščil kako avanturo niči so organista čakali laški mi-po D’Anunziovem vzgledu ali v,ličniki in ga prisilili, da je pil j let, potem bo verjetno prišlo do o Jezovi politični analizi in o premikov. Možno je, da se po- nerealni odklonitvi (Ijubljan-ložaj Rusije ojača, v tem sluča- skih politikov) avstrijskega j ju ibo Slovenija in Jugoslavija predloga leta 1918, da naj bi bila meja na južnem Koroškem med Slovenijo in Avstrijo reka Drava, pride do zaključka, da smo Slovenci naredili več n** premišljenih političnih pote®" zadnjih šestdesetih letih Mali narod, kot Slovenci, sl ne more dovoliti v odnosih do sosedov nepremišljenosti in se ne sme spuščati v politične a-vanture, že nekaj napačnih korakov ga namreč lahko smrtno-nevarno prizadene. T. S. venski starostni dom Lipa dobil čemer se razlikujemo od drugih ponovitve napada iz leta 'ricinovo olje, pomešano z nafto. ✓'vrl rvVvl «-vri+i -i-i«+▼ t-v-. ~ ° 1 Q Boga in Cerkev in so v za-Meno zapustili dom, rodno zem-J°i preteklost in začeli so znova na tujem. V tej daljni odločitvi °četov in mater so poganjki tvojih korenin, slovenska mladina. -e hočeš, da bodo korenine po-IMMe, da bo slovensko drevo f^tlo tudi na tujem, a v svo-°dnem ozračju, potem naj ko-j'enine poženejo v to smer. Če 0če3 ponesti slovensko dedišči- j Kajenje vzrok smrti ■ OTTAWA, Kan. — Po podatkih ministrstva za zdravje je kajenje vzrok 12 odstotkov pre- jih nekoliko popravili in nato zSocInjin smrti. Raziskovalci so soglasno odobrili. Pravila pred- uS°IavIjaH zvezo med kajenjem videvajo 12 odbornikov. Vsako in najpogostejšimi vzroki smrti, leto se jih z Volitvami izmenja rahom. na pljučih in v grlu, šest. Odbor je predložil listo 13 br°nhitisom in kroničnimi emfi-imen, izmed katerih so navzoči zerni> srčnimi obolenji in mot-izvolili 12 odbornikov: ga. Cve-,njarrb v možganskem ožilju, ta Arhar in njen mož Franc, J.' Posledice cigaret stanejo Trpin L. Babič, A. Blatnik, P. zdravstveno družbo nad pol bi-Čekuta, V. Trček, P. Pavlin, A- hj0113 dolarjev letno, upoštevati niča Resnik, V. Novak in F. Pa ie treba> da tleče cigarete po-Kus. jvzročajo tudi 12 odstotkov poža- Po volitvah so bili udeleženci rov- Število kadilcev se znižuje: postreženi s čajem in pecivom, lici9- ID'S jib je bilo o7, leto dni Ob priliki tega občnega zbora je Prei Pa 33 odstotkov vsega prebilo na račun dela za starostni blvaKtva. dom izrečenih mnogo priznanj delavcem in zamisli kot taki. Slišali pa so se tudi pomisleki proti kot npr. “Ali ni prvi rod preobremenjen? Vse naj ta Proti ledu MONTREAL, Que. — Kanadski inženirji so ugotovili, da vo- zila na zračno blazino (“hover- bo v , , v . zgradi, cerkve, dvrane, dom, šo- craft”) lahko nadomestijo ledo- Začrt i° ocnvosb petem 30 ti pot starostni dom in se in še. črtali starsi s svojo odločitvi- jo med revolucijo na Slovenskem. Tudi vsebino dediščine si pre-le a od njih in jo od mnogih še -- lahko sprejemaš. Preden Por. Akcija Misijonskega zaledja go . ^ „ Baragov Misijonski krožek 2° Imeli tvoji starši svoje stre- ena najbolj aktivnih organizacij Bogu postavili hišo. V pri Mariji Pomagaj v Torontu, .el Je 3C)la življenja, v njej je čeprav ne največja, skrbi, da za-življenjske moči tudi za slo- nimanje za slovenske rojake, ki enstvo v tujini. jso se posvetili delu za širjenje . adaljuj, slovenska mladina, poznanja božjega po svetu, med ozn/lj izboljšuj, razširi, izčisti Slovenci v Torontu nikdar ne lomilce in da so celo učinkvitej-ša od njih. Takšno vozilo neke petrolejske družbe je razbijalo [ 68 cm debelo plast ledu s hi-j trostjo 8 km na uro. j Pred ledom nastane zračni mehur, led razpade pod lastno težo. Kasneje so te izpopolnili. Ledolomilcu, ki je obtičal v ledu, je vozilo na zračno blazino pripomoglo, da je zelo naglo nas je večkrat opozarjal, naj pazimo, kar zadeva Jugoslavijo. Bil je mnenja: “Če se Jugoslavija razbije, bodo vse meje odprte in se bomo morali boriti še enkrat za njih priznanje.” Dr. Miha Krek je dejal, da so tega mnenja vsi njegovi francoski, angleški in ameriški kon- hi naredili zelo veliko. Toda ti brutalni odnosi niso bili samo monopol fašistov. Sedanja vlada je bolj zvita in radi tega verjetno še toliko bolj nevarna. Saj Slovencem niti imena niso priznali. Dolgo časa so se mo- rali naši Primorci boriti, da so takti; teh zadnjih je imel več ; jim priznali ime — Slovenci. kot katerikoli drugi slovenski Preje so jih imenovali: “Grupo |volucionarno realnost, lahko z politik. di, interesse speciale” (posebna I veseljem ugotovimo, da so Sio- Še Djilas pravi v svoji knjigi “Wartime”: “Zmage nad Italijani so bile lahke.” Kakšni vojaki so Slovenci? Če analiziramo ponašanje slovenskih oboroženih enot med drugo svetovno vojno z izkluč-no vojaškega gledišča, neozira-je na politično pripadnost ali re- Smog in rak Na območju Los Angelesa in San Francisca je odstotek prebivalcev z rakom na pljučih dvakrat višji kot v drugih delih ZDA. Znanstveniki dolžijo predvsem smog, zmes megle in primesi v zraku. V nekaterih chi-caških četrtih ima raka na pljučih manj kot devet ljudi na 100,900 prebivalcev, v kalifornijskem okraju San Mateo pa pet-inpolkrat več. Kalifornija postaja “prestolnica” raka v ZDA, naraščajoče šte-vilo bolnikov je predvsem posledica onesnaženosti zraka. Dr. Miha Krek je tudi omenil, da je izvedel od enega najbolj vidnih ameriško-slovenskih politikov da so Italijani večkrat tipali, kaj bi mislila ameriška vlada, če bi oni, ob slučajnem razbitju Jugoslavije zasedli Slovenijo. Amerikanci so izjavili, da bi bila to sprejemljiva rešitev. V luči teh izjav i zgleda Jezova analiza dvomljive vrednosti. Pred kratkim je izšla knjiga “The Race for Trieste”, spisal jo je Q, Cox. V njej je omenjeno, kako so se leta 1944- borile za CLEVELAND, O. M Al J OGf AS! For Sale 7 room single in St. Clair and St. Vitus parish area. Call 951-5025 (35137) Piano kupi skupina). Ta označba je bila ne- [venci selo dobri vojaki in tudi j i (35,37) kaj podobnega kot številka za jetnika. Toda, da ne bo kdo mislil, da je to slučajen pojav. Ne! Italijanski avtor Barzini je napisal knjigo o Italijanih. V njej omenja tudi skoraj vse ostale evropske narode, celo Bolgare, toda nobenega drugega jugoslovanskega naroda,^. Znamka, ki je bila izdana za Sveto leto, kaže zemljevid Evrope in naznačuje več narodov z imenom, tudi Madžare in pravoslavne Rumune. Tudi ob tej pri' pravico do okupacije Julijske liki so bili jugoslovanski narodi ignorirani. Za Italijane mi ne obstojamo; oni bi najraje videli, da se izničimo. Bral sem, da gradijo ali nameravajo graditi več atomskih .n obo§atb kar so starši ustvarili zaspi. Vsako leto v postnem ča-j;a bo slovenski skupnosti v To-do^1 2agotovl-i ena še dolga bo- b TSe 1° Pa ti bo mogoče, če se i ^ ržala rodu, iz katerega si j •' a' Ne poslušaj prišepetava-tod k* hoče obrniti mladi proč od pravega vira, proti ^-r.bern, in prob od prave vse_ -• Nikdar ne verjemi, da za- ve, kot tisti, ki su pripravi B.M.K. “Dopoldan za misijonarje”. Zadnjo nedeljo v februarju je bil tak dopoldan. Dobre gospe so pripravile obilo domačega peciva in drugih dobrot in so bile z njimi na razpolago v cerkveni dvorani po vseh treh mašah. Možno je bilo dobiti zajtrk, malico in kosilo za majhen denar. Vse, kar šo znesle skupaj, so lepo oddale in so krajine (naše Primorske) vlade ZDA, Velike Britanije in Jugoslavije. ZDA so zahtevale, da Anglo-Amerikanci okupirajo celo Julijsko krajino do mirovne pogodbe. Njih namen je bil poma- central na slovenski zemlji. Slo-gati Italijanom, da jo ponovno venskim kmetom zemljo dobro vključijo' v Italijo. Jugoslavija, piačajo, toda istočasno jih izri-kot se razume, je proti temu nejo z nje. Primorci smatrajo ta protestirala, tako Titovi, kot re- postopek za “zlato grobnico”, prezentanti kraljeve vlade. Ju- Kako so Italijani rešili prob-goslavija je hotela zasesti celo iem v Beneški Sloveniji po po- Primorsko, vkijučivši Trst in iresU- Baje so bili znatni fondi Gorico. ^ ^ odobreni za rekonstrukcijo, toda , , Angleži so zavzeli, kot običaj- do slovenskih kmetov je prišlo prebil led, debel 46 cm. Nadalj- no bolj pragmatično stališče. bore malo nja preizkušnja je pokazala, da prepričaveli so Amerikance, da Lista bi šla v nedogled. Dej-je mogoče s hovercrafiom v ne- je malo težko prisiliti Jugosla- stVo je, da Italijani ob vsaki pri-kaj urah očistiti led v pristani- vij0j da zapusti tiste predele Ju- liki Slovence zapostavljajo, iz-scu J. opravi j delo za kamro lijske krajine> ki so popolnoma rahljajo In jih uničujejo. Italija-bi ledolomilec potreooval ves slove„ski in ki so bili osvoboje- ni Jse doJSlovencev skozi vso dan. Taksna vozila so uporaona m po jugoslovanskih silah ze le- moderno zgodovino pokazali iz- tam, kjer ledolomilci ne pri- ta L943. Na drugi strani so An- redno brezobzirni in cinični, bajajo v poštev? radi plitve vo- gleži vztrajali, da Anglo-Ameri- , Na drugi strani ne smemo pokalici zasedejo Trst in Gorico zabiti, da so Italijani kulturno zaradi številnega italijanskege jn gospodarsko močni, imajo si- heljiva kača več KOMPAS POTNIŠKA AGENCIJA k sm° glavni kontraktorji za že odobrene čarterje ana sbe družbe za potovanje v Ljubljano. Boeing 707 — cena — US $422 od 2« -U“i?a c*° avgnsta od 12. julija do 8. avgusta • junija do 22. avgusta od 12. julija do 22. avgusta .V-tak0 Prodajamo'vse druge čarterske karte za v ( dn^OS,av*T° in seveda za iz domovine v Toronto, vse nava-v Fl Car!erske> mladinske in turistične karte za kamorkoli, i ha °11 °’,1,a Havaje in Karibsko morje. Strokovna postreš-llr,,Za HJiem avtomobilov, davčne prijave, knjigovodstvo, 1 01116 Bste in vize. ŽUŽEK prebivalstva v njih. Končen re-vsi vemo, de ali nizkih mostov. ------o------ Vikingi na Arktiki? Na otoku Baffin na severu zultat je bila, kot Kanade šo našli ameriški arhe- Morganova črta. ologi v večnem ledu dobro ohra- 1 Dejansko nimam namena penjene eskimske rezbarije, zra- pisovati diplomatske poteze in iven pa še lesen kipec, v kate- spletke v zvezi s Primorsko po jrein je upodobljen Viking iz 13. .drugi svetovni vojni. '.stoletja. Po odkritju sklepajo, j Važno je predvsem dejstvo, da J da so Vikingi, o katerih je do- je imela po drugi svetovni voj-kazano, da so imeli naselja na ni Italija — poražena država, še Novi Fundlandiji in na Gren- vedno toliko politične moči, da landiji, pluli celo do kanadske je prepričala Amerikance in del-Arktike. .Seveda pa ne izključni- no Angleže, da so zagovarjali jejo možnosti, da je kipec prišel njene interese napram Jugosla-tako visoko na sever zaradi tr- viji — svoji zaveznici. Sedaj (1978) je položaj popol- govine med Eskimi in Vikingi. ------o------ Gosto naseljen del noma drugačen. Italija je že 30 let zaveznica Zahoda, članica Toronto, Ont. — Tel. 534-8891 635A Bloor St. W. URBANC, notar OTTAWA, Kan. — Okoli dve NATO, članica Evropskega tieljini vsega prebivalstva Ka- skupnega trga, Jugoslavija je pa jnade živi v 100 milj širokem pa- komunistična država brez zavez-j su -vzdolž meje z .ZDA. Najgo- nikov na Zaho-du in brez večjih j štej še sta naseljeni pokrajini . simpatij. Le pride do razbitja I Ontario in Quebec. | Jugoslavije, ibi Italija mogla jajne zveze, so izvrstni diplomati in jih bodo Amerikanci in celo Angleži vedno raje poslušali in upoštevali kot nas Slovence. Italijani so največji in najne-1'ar-ia varnejši sovražnik za Slovenijo, Gospod Jeza naj si zapomni rek: “Kdor ne pozna zgodovine, jo ustvarja (s svojimi napakami).” Jeza argumentira, da so drugi manj številni narodi prišli do lastne države. Ta argument za nas Slovence ne drži, ker mi živimo na enem najvažnejših kri- dobro organizirana in disciplinirana vojska. Človek bi želel in- upam, da niso samo pobožne želje, da bi se vse te slovenske vojaške vrline v slučaju napada Italije na Slovenijo združile in branile slovensko zemljo. Mao-Ce-tung je dejal, da moč izvira v puškini cevi. Že neki staro-grški filozof je izjavil, .da je vod vojakov že neštetokrat rešil kulturo. Ravno tako vemo, da narava ne dopušča praznine. Ali bolje, če bo Italija videla, da bo lahko mirno korakala v Slovenijo, potem bo to brez dvoma naredila. Če bo pa slutila, da se bodo Slovenci branili, če treba, do zadnjega, potem bo dobro premislila, predno bi se odločila za kako avanturo, pa tudi če ima, ali bo imela ameriško privolitev. Možnosti slovenske obrambe torej obstojajo, toda to samo v slučaju, da narodna obrambe postane najvažnejši cilj in to že sedaj, da se v to osredotočijo vse narodne energije in da Slo venci postanemo najprej Slo venci in šele potem pripadnik raznih ideoloških skupin. Temeljna naloga vodnikov slovenskega naroda, posebno poli tične emigracije, je vodilne zahodne države podrobno seznaniti z željami in stremljenji slovenskega naroda, zlasti še tudi c njegovi odločni volji ohraniti in braniti svojo narodno in državno neodvisnost v okviru federativne Jugoslavije ali izven nje. Ko sem ponovno čital Jezoi članek, sem se spomnil Lomen-ob nesrečni domobransk: prisegi, ki ga nam je izročil dr. Miha Krek. Kot minister kraljevske vlade Jugoslavije je imel pok, dr. Miha Krek med vojno zveze z nekim angleškim generalom v 51 zerti (Italija), kjer je bilo anglo ameriško glavno poveljstvo. 0:b domobranski prisegi je ta angleški general dejal: “Tako neumnega uacuea, kot sto vi Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in pečjo oddajo v bližini 3v. Vida. Ugodno za samskega moškega ali žensko. Kličite tel. 881-7122. (35-41) Fiano Wanted Piano in good condition. 432-2041 (35 and 37) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo na Norwood Road družini brez otrok in živali. Kličite po peti ari pop. 432-1450. -(33-42) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo družini z ne več kot dvema otrokoma na 698 E. 159 St. v eollinwoodski naselbini. (32-39) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zi-iani ranči s 3 spalnicami, v ce-oti podkletni. Kličite za pojas-lila UPSON REALTY CO. UMLA «99 E. 260 St, 731-1070 Odprto od 9. do 9. Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES Call 391-6845 ask for Bill or Del __________________________(x) Help Wanted Varuhinjo otrok iščejo Varuhinjo, novonaseijenko, išče družina za tri otroke, dva v šoli, eden doma, od 6. zjutraj do 4.30 oopoidne pet dni na teden. Kličite tel. 881-6116. (30,31,34,35) žišč v Evropi. Ljubljanska vr:--! jg- ta so prehod v vse štiri srne:., g ’ '• eo'g; g; g' g‘"- 'g--; Evrope. Prav zato bodo Italijani g ■ 'g-'1 ‘ uCtie- ‘ zavezniki m, e storili vse, da jih ponovno osvo- otg n.'ag v 01 a greuo domobranci je, če se jim ponudi prilika. • presegat zvestobo. j Ko človek premišljuj Bodočnost domobranski prisegi, o zločin- i East Iščeimo osebo za ČIŠČENJE Stalno delo, delni čas ob večerih od ponedeljka do petka. Mora imeti lastno prevozno sredstvo. Kličite: 398-5310 (34-37) Expene»iced Set-Up Man | Machine Shop. 2nd Shift. Punch tej [Presses, Shears, and Iron Works. Sedanja politična opredelitev skem pokolu 12,000 domobran-Evrope lahko obstoja še nekaj cev in še kakih 8,000 civilistov. Side Manufacturer. Fringes. Call 4186-1313 ext. 294. (35-37) BUEZ DOMA Hektor Maloti :£i# I f Sklenil sem torej, da počakam iA 1 tukaj do večera. Toda nemo- x goče je bilo, da bi ostali v brez- | delju in poslušali, kako se oglaša t-želodec zaradi gladu. Nedvom- | no postane lakota še hujša, če <|> človek neprenehoma misli na to, | da je lačen. I o AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 7. 1978 <->č V-n -s v-x xs | CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA | NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI | STAREGA KRAJA IN AMERIKE I m«wwiFwwwmw« I.Morai sem torejnajti kakšno:i I stvar, ki1 bi nas zaposlila in raz-Poklical sem ga. Toda ker jejdilo. Zerbin se je uprl policiji, trepla če bi mogii p0zabiti, da vedel, da je zaslužil kazen, sel branil se je in Kapi, ki najbrž ni je ustavil in, namesto da bi prišel k meni, je zbežal. Res je, da ga je lakota prisilila k temu, da je ukradel meso. Toda tega upravičila nisem mogel sprejeti. Krivec je moral biti kaznovan, kajti v nasprotnem primeru bo zginila iz družbe vsa disciplina. Ob prihodnji priliki bo Sladka posnemala njegov zgled in končno bo tudi Kapi podlegel skušnjavi. Moral sem torej Zerbina javno kaznovali. Toda zato bi bilo treba, da bi prišel k meni, kar pa ni bila tako lahka zadeva. Zatekel sem se h Kapiju. “Pojdi iskeit Zerbina!” Nemudoma je stekel, da spolni moje naročilo. Vendar pa se mi je zdelo, da je to povelje spolnil z man jšo vnemo kot po navadi in v njegovem pogledu sem mogel razbrati, da bi bil rajši postal Zerbinov zagovornik kot pa birič. Ni mi ostalo drugega, kot da počakam, da se vrne Kapi s svojim ujetnikom, kar se najbrž ne bo zgodilo tako kmalu, kajti Zerbina gotovo ne bo lahko prepričati, da bi se vrnil. To čakanje pa zame ni bilo neprijetno. Dovolj daleč smo bili od vasi in prav rad izvršil povelja, ki se mu je zdelo prestrogo, se je pustil premagati. Ali naj tudi njega kaznujem? Nikakor nisem bil voljan žalostiti še druge, ko sem bil že sam dovolj žalosten. Ker se je Kapijev lov ponesrečil, mi ni preostalo, drugega, kot da počakam, da se Zerbin vrne sam. Dobro sem ga poznal. Po prvem uporu se bo vdal v svojo usodo in kmalu se bo vi nil ves skesan. Zleknil sem se pod drevo in držal Srčka na verižici, ker sem se bal. da jo bo odkuril za Zerbinom. Kapi in Sladka sta legla k mojim nogam. Čas. je mineval, Zurbina pa ni bilo od nikdder. Ne da bi vedel kdaj, sem zaspal. Ko sem se prebudil, je bilo sonce že visoko. Toda ni mi bilo treba ozirati se po songu, da bi se prepričal, da je že pozno: želodec me je namreč opozarjal, da je minulo že precej časa, odkar sem pojedel zadnji košček kruha. Tudi oba psa in Srček so mi po svoje dopovedovali, da so lačni. Kapi in Sladka sta me milo gledala. Srček pa se je pačil na vse mogoče na- se nam ni bilo bati, da bi nas'čine. kdo zasledoval. Bil sem pa tudi precej utrujen in bi se mi nekoliko počitka prav prileglo. Sicer pa se mi tudi ni nikamor mudilo, saj nisem niti malo vedel, kaj naj storim in kam naj krenem. Kraj, kamor smo pribežali, pa je bil tudi zelo primeren za počitek. V strahu sem bežal, ne da bi se zmenil za to, v katero smer bežim. Dospel sem do Južnega kanala. Medtem ko smo hodili, odkar smo zapustili Toulouse, prek razsušenih njiv in travnikov, je tukaj pokrajina bila živa in zelena. Drevje je bilo lepo zeleno kakor tudi trava. Majhen potoček je žuborel prek skale, pokrite z rastlinami, ki so kakor cvetoč slap sledile tok vode. Pokrajina je bila tako lepa, da mi ni bilo težko čakati tukaj na vrnitev psov. Minila pa je že cela ura, ne da bi ju zagledal. Začel sem se že vznemirjati, ko sem končno zagledal Kapija, ki se je vračal sam s povešeno glavo. “Kje je Zerbin?” Kapi se je ves preplašen stisnil k tlom. Pogledal sem ga na- Zerbin pa se še ni prikazal. Klical sem ga in mu žvižgal, a zaman; ni ga bilo od nikoder. Priskrbel si je okusen zajtrk in zdaj gotovo sladko spi pod kakim grmom. Moj položaj je postajal vedno bolj kočljiv. Če odidem, ni izključeno, da bo Zerbin zablodil in ga zgubim za vedno. Če pa ostanem tukaj, ne bom mogel najti prilike za zaslužek in tudi mogli pozabiti, smo lačni, bi gotovo med tem časom tudi ne čutili lakote tako f zelo občutno. S čim naj se torej f zaposlimo? Ko sem razmišljal o tem, sem se spomnil, da mi je Vitalis pri- ® povedoval, da v vojski, kadar so vojaki utrujeni, začne igrati godba in ko vojaki slišijo veselo v glasbo, pozabijo na svojo utrujenost. če bi torej začel igrati kako veselo pesmico, bomo morda pozabili na lakoto. Na vsak način pa, če bom jaz igral in če bosta psa plesala z opico, bo čas hitreje minil. Vzel sem harfo, ki je slonela ob drevesu, obrnil sem se s hrbtom proti kanalu in začel igrati neko veselo popevko. V začetku se je zdelo, da moji igral- Z ci niso niti malo razpoloženi za Z X v - ZMERNE (ENE - VIENNA GARDEN Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB y X z f z I3!i L 31 Sf. teleta IB 14222 ples. Jasno je bilo, da bi jim kos kruha bil mnogo bolj dobrodošel. Polagoma pa jih je glasba prevzela, začeli so plesati in tako smo prav kmalu pozabili na lakoto. Nenadoma pa sem za svojim hrbtom zaslišal jasen otroški glas, ki je zaklical: “bravo!” Hipoma sem se okrenil. Majhna ladja se je ustavila v kanalu. Prednji del je bil obrnjen proti bregu, kjer sem stal jaz. Oba konja, ki sta jo vlekla, pa sta obstala na nasprotnem bregu. Bila je to zelo čudna ladja, kakršne nisem še nikoli videl. Krajša je bila, kakor so navadno ladje, ki služijo za plovbo po kanalih. Na krovu, ki se je nekoliko dvigal iznad vode, je bila zgrajena nekaka hišica iz stekla. Pred to hišico je bila veranda, ki so jo obsenčevale rastline ple- ABSC - CHARTER, POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL illO St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! I t is the United Way v žili mm m uubeč mm® OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE IN PREDRAGE MAME MIMI REŽONJA, ki je svoje blage in trudne oči za vedno zatisnila dne 8. marca 1076. Že leti dve Te zemlja krije, Luč nebeška naj Ti sije, v temnem grobu mirno spiš, v mislih naših si vsak čas, srce Tvoje več ne bije, srce naše za Te bije, bolečin več ne trpiš. Ti pri Bogu pros za nas. Srčno ljubljena nam mama odšla prezgodaj ste od nas, dobra, skrbna ste nam bila, vdano molimo Za vas. Zelo žalujoči: ŠTEFAN — mož; ŠTEFANČEK — sin; MIMICA — hčerka. Cleveland, Ohio, 7. marca 1978. GlišNOVA POGREBNA ZAVODA ne bom mogel oskrbeti kosila 2aibe. Na tej verandi sem opa-zase in za svojo družbo. jzil dve osebi: še mlado gospo, plemenitega, a žalostnega obra- 1953 East 62 SL 17010 Lake Shoi'O I8Jv«L 431-2089 531-6300 GRMOVA TRGOVINA S POHIŠTVO?! 15301 Waterloo Road 531-123S Lakota je postajala vedno hujša. Psi so me gledali z obupno vztrajnostjo, Srček pa se je z vedno večjo vnemo praskal po trebuhu in iz grla so myi prihajali pritajeni kriki jeze. Ker je čas mineval in Zerbina ni bilo od nikoder, sem ponovno postal Kapija z naročilom, naj poišče svojega tovariša. Čez pol ure se je vrnil in mi dal razumeti, da ga ni našel. Kaj naj storim? čeprav je Zerbin bil kriv in smo po njegovi krivdi zašli v velike težave, ga vendarle nisem mogel zapustiti. Kaj bi mi rekel Vitalis, če mu ne privedem nazaj vseh za. Sklanjala se je nad dečkom približno mojih let, ki je ležali na nekakem ležalnem stolu. Nedvomno nam je ta deček zaklical “bravo!” I Ko sem si opomogel od svojega presenečenja — saj ta prikazen ni bila prav nič strašna— sem se odkril, da se na ta način zahvalim za pohvalo. ^ PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper taneneje in tedaj sem opazil, da j treh psov? Poleg tega pa sem ima krvavo uho. Brez pojasnila [ kljub vsemu imel tega pobalin-sem takoj vedel, kaj se je zgo- skega Zerbina vendarle rad. NOVICE- t sveta MO VICE- ki lih potrebujeta NOVICE- U lih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske ŠE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, ( da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Ciair Avc. Cleveland, Chic 44103 // MOJE IME: . PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PATRONIZE OUR ADVERTISERS M Keep the American Home Alive Ženini in neveste! ^Taša silovesBka unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in sl izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 0117 St. Clair Avenue «31-0828 NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so lanimive vam vsak dan prinaša v hiše Ameriška Domovina Povejta io sosedu, ki še ni naročen nanjo AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI « Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj' stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Vtl kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 ^ Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio